Na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1) je Vlada Republike Slovenije na 173. redni seji dne 12.6.2008.določila

OSNUTEK UREDBE o Krajinskem parku Ljubljansko barje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen (cilji zavarovanja)

(1) S ciljem, da se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska raznovrstnost in ohranja ter krepi krajinska pestrost, se območje Ljubljanskega barja določi za Krajinski park Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: krajinski park). (2) Cilj zavarovanja krajinskega parka je tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, skladnega s krajevno tradicijo območja. V to se vključujejo prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev, spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja in sprostitve ter duhovne bogatitve človeka. (3) V krajinskem parku se omogoča in spodbuja povezovanje socialnega in gospodarskega razvoja, doseganje okoljskih standardov, sonaravna raba naravnih virov, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora skladno s cilji krajinskega parka. (4) Varstveni cilji v krajinskem parku so: ohranitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, najmanj obstoječega obsega in kvalitete habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), in ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur. (5) Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvom, upravljanjem in financiranjem krajinskega parka, usmerjanjem razvoja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, s prednostnim delovanjem državnih in lokalnih javnih služb, z izvajanjem razvojnih usmeritev ter z drugimi ukrepi na državnem in lokalnem nivoju.

2. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa območja krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij, pravila ravnanja, varstvene režime, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev krajinskega parka. (2) S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v krajinskem parku in način njihovega uresničevanja.

3. člen (ime in znak krajinskega parka)

(1) Ime krajinskega parka je »Krajinski park Ljubljansko barje«. (2) Krajinski park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Znak ima obliko v krog včrtane zelene spirale, ki ponazarja trajno sožitje med naravo in človekom. Sestavni del znaka je tudi napis Krajinski park Ljubljansko barje. (3) Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka). Uporaba znaka in imena krajinskega parka ter njegovih prevodov in izpeljank se podrobneje določi s statutom upravljavca parka. II. KRAJINSKI PARK, VARSTVENA OBMOČJA IN OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA

4. člen (značilnosti in namen krajinskega parka)

(1) Krajinski park je območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji. To območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kot območje številnih kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo. (2) Krajinski park je namenjen: - varovanju ekološke celovitosti ekosistemov in preprečevanju posegov in dejavnosti,

ki bi jo lahko ogrozile; - ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi

ohranjanja za območje krajinskega parka značilne krajine; - varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih vrednot; - spodbujanju trajnostnega razvoja; - obiskovanju v duhovne, znanstvene, izobraževalne, rekreacijske in turistične

namene v obsegu in načinu, ki je za naravo čim manj moteč in združljiv s cilji krajinskega parka.

5. člen (značilnosti in nameni varstvenih območij)

(1) Krajinski park je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje. (2) Prvo varstveno območje je naravovarstveno najpomembnejše in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter tistih elementov krajine, ki zagotavljajo njihov obstoj. Na prvem varstvenem območju se izvaja kmetijska dejavnost, ki je prilagojena doseganju ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov. Prvo varstveno območje obsega: območja najvrednejših in najbolj ogroženih habitatnih tipov v območju pogostih poplav (travnikov s prevladujočo stožko ter nižinske in montanske do alpinske hidrofilne združbe z visokim steblikovjem, ilirsko hrastovo-belogabrovega gozda), osrednji del habitata velikega škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, habitatov tistih živalskih vrst, ki se pojavljajo lokalno oziroma imajo posebne zahteve glede habitata (vidra, vodomec, čapljica, močvirska sklednica in zavarovane vrste rib) in območja večjih vodotokov ter stoječih voda. (3) Drugo varstveno območje je naravovarstveno pomembno in je namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti in pestrosti krajine. Na prvem varstvenem območju se izvaja tudi sonaravna kmetijska dejavnost in trajnostna raba drugih naravnih virov na način, ki je za naravo čim manj moteč. Drugo varstveno območje obsega: območja najvrednejših travniških habitatnih tipov zunaj območij pogostih poplav, preostale habitate velikega škurha, sloke, kosca in varovanih vrst metuljev, ki niso zajeti v prvem varstvenem območju, del habitatov ogroženih vrst metuljev in malega podkovnjaka ter bistvene dele habitatov drugih travniških in grmovnih vrst ptic. V drugem varstvenem območju so tudi območja razpršene poselitve in razpršene gradnje. (4) Tretje varstveno območje je prednostno namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in spodbujanju trajnostnega razvoja, kjer je dovoljena raba prostora in pozidava na način, ki je usklajen s cilji krajinskega parka. Namenjeno je tudi ohranjanju narave, vsaj v trenutni kakovosti, in preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti, ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter spodbujanju kmetijske in turistične dejavnosti. To je območje travniških, grmovnih, vodnih in obvodnih habitatnih tipov, ki so habitati tistih mednarodno varovanih vrst, ki so prisotne na pretežnem delu krajinskega parka, in naravnih vrednot ter območij značilne krajine Ljubljanskega barja. V tretjem varstvenem območju so naselja, območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.

6. člen (ožja zavarovana območja)

V krajinskem parku se določijo naslednja ožja zavarovana območja: 1. Naravni spomeniki: - naravna vrednota Ljubljanica (ident. št. 167- reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike)

se določi za Naravni spomenik Ljubljanica; - naravna vrednota Močilnik (ident. št. 83 - zatrepna izvirna dolina Male Ljubljanice z

izviroma Veliki Močilnik in Mali Močilnik) se določi za Naravni spomenik Močilnik;

- naravna vrednota Retovje (ident. št. 734 - zatrepna izvirna dolina Velike Ljubljanice z izviri Veliko Okence, Malo Okence, izvir Pod skalo in izvir Pod orehom) se določi za Naravni spomenik Retovje;

- naravna vrednota Ljubija (ident. št.733 - skupina izvirov Ljubije, pritoka Ljubljanice) se določi za Naravni spomenik Ljubija;

- naravna vrednota Bistra - Grajski izvir (ident. št. 77 - niz izvirov Bistre, pritoka Ljubljanice izpod ceste Vrhnika – Borovnica) se določi za Naravni spomenik Bistra – Grajski izvir;

- naravna vrednota Bistra - Zupanov izvir (ident. št. 1412 - niz izvirov Bistre, pritoka Ljubljanice izpod ceste Vrhnika – Borovnica) se določi za Naravni spomenik Bistra – Zupanov izvir,

- naravna vrednota Bistra - Galetov izvir (ident. št. 1490 - kraški izviri Bistre, pritoka Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja pri Bistri) se določi za Naravni spomenik Bistra - Galetov izvir;

- naravna vrednota Jezero pri Podpeči (ident. št. 226 - kraško jezero s poplavno ravnico pri Podpeči) se določi za Naravni spomenik Jezero pri Podpeči;

- naravna vrednota Jurčevo šotišče (ident. št. 4433 - ostanki šote zahodno od Bevk) se določi za Naravni spomenik Jurčevo šotišče.

2. Naravni rezervati: - naravna vrednota Strajanov breg (ident. št. 7665 - dolina zgornjega toka potoka

Strajanov breg z mokrišči pri Dreniku, rastišče Loeselove grezovke (Liparis loeselii)) se določi za Naravni rezervat Strajanov breg;

- naravna vrednota Goriški mah (ident. št. 61 - največja sklenjena površina ostankov visokega barja, na kateri je ohranjena plast šote, z bogato favno metuljev) se določi za Naravni rezervat Goriški mah;

- naravna vrednota Barje pri Kostanjevici (ident. št. 148 - ostanek visokega barja pri Kostanjevici na Ljubljanskem barju) se določi za naravni rezervat Mali plac;

- naravna vrednota Koslerjeva gošča (ident. št. 539 - ohranjen kompleks visoko barjanskega gozda z acidofilnimi drevesnimi vrstami, jugovzhodno od Črne vasi) se določi za Naravni rezervat Koslerjev gozd (Koslerjeva gošča);

- naravna vrednota Draga pri Igu - ribniki (ident. št. 49 - ribniki v dolini Drage pri Igu) se določi za naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu;

- območje najbolje ohranjenih travniških habitatov na Vrbovskih talih se določi za naravni rezervat Iški morost.

7. člen

(meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij) (1) Meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij so določene na Državni topografski karti v merilu 1: 25.000. (2) Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiško katastrskem prikazu na parcelo natančno. (3) Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiško katastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri

lokalnih skupnostih na območju krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovne lokalne skupnosti), krajevno pristojnih upravnih enotah in pri upravljavcu parka. (4) Meje krajinskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane tudi na publikacijskih kartah v merilu 1: 100.000, ki sta kot priloga 2 sestavni del te uredbe. III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI

8. člen

(razvojne usmeritve) (1) Razvojne usmeritve, ki v krajinskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, in temeljijo na primerjalnih prednostnih krajinskega parka ter omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj parkovnih lokalnih skupnosti in prebivalcev ter krepijo gospodarsko konkurenčnost območja. (2) V krajinskem parku se v okviru ciljev krajinskega parka spodbuja trajnostni razvoj, omogočajo se nove razvojne možnosti prebivalcev ter spodbujajo aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave, celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, vzdrževanju in ohranjanju za park značilne krajine ter izboljševanju stanja okolja. (3) Trajnostni razvoj iz prvega in drugega odstavka tega člena se uresničuje: - z ohranjanjem in izboljševanjem obstoječega krajinskega in poselitvenega vzorca, s

spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot, kulturne dediščine in krajinske pestrosti;

- s spodbujanjem in povezovanjem razvoja kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki s trajnostno rabo naravnih dobrin, z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri ter skladno z varstvom kulturne dediščine, omogočajo nove razvojne možnosti prebivalcem ;

- z urejanjem prostora in obnovo naselij na način, da se ohranja kulturna dediščina, kakovost in značilnost krajine in izboljša cestna infrastruktura ter izboljša in zagotovi, komunalna in druga javna infrastruktura;

- s spodbujanjem dejavnosti domače in umetne obrti ter proizvodov z geografsko označbo ali z razvojem blagovne znamke;

- s spodbujanjem razvoja novih podjetniških priložnosti, dopolnilnih dejavnosti vezanih na izvajanje različnih programov v krajinskem parku ter razvoja parkovnih proizvodov in njihovem trženjem, ki omogočajo nove zaposlitvene možnosti oziroma ustvarjanje dodatnega prihodka prebivalcem;

- z usmerjanjem izvajanja dejavnosti, aktivnosti in posegov na ekološko manj občutljiva območja v času in na prostoru, ki ne sovpada z obdobji, ki so za živali in rastline rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastline in živali) neugodni;

- z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka; - s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte s področja

ohranjanja narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja z naravnimi viri ter v izobraževalne in turistične ter skupne dejavnosti, programe in projekte krajinskega parka.

9. člen (ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev)

(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi: - s sodelovanjem in vključevanjem prebivalcev in parkovnih lokalnih skupnosti pri

upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev skozi različne razvojne programe iz občinskih, državnih in meddržavnih virov;

- s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni s cilji krajinskega parka;

- z vzpodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;

- z vzpodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe; - z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz tretjega odstavka prejšnjega člena v

strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih parkovnih lokalnih skupnosti in države;

- z usposabljanjem in ozaveščanjem prebivalcev ter nudenjem strokovne pomoči. (2) Načini uresničevanja razvojnih usmeritev iz tretjega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja). (3) V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financira samo tiste razvojne projekte, ki so v skladu z razvojnimi programi in s cilji krajinskega parka. IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA Varstveni režimi

10. člen

(splošni varstveni režim) (1) V krajinskem parku ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka in poslabšal hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka. (2) V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno:

1. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšale ekološke razmere in posledično negativno vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

2. izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote;

3. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za krajinski park značilne krajinske elemente ter značilne krajinske vzorce;

4. izvajati novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

5. odstranjevati, požigati in rezati šote ali drugače spreminjati stanja habitatov nizkega barja, ostankov visokega barja in šotišč;

6. odkopavati in nasipavati materialov zunaj stavbnih zemljišč, oziroma zunaj zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za nasipavanje;

7. dovoljevati posebne rabe vode v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo,ter za kmetijsko in ribiško rabo;

8. sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje; 9. naseljevati rastline in živali tujerodnih vrst; 10. namerno vznemirjati in odvzemati rastline in živali iz narave za komercialne

namene; 11. uničevati ali poškodovati prostorov, kjer se živali razmnožujejo ali zadržujejo; 12. izvajati posegov, ki vplivajo na vodni režim površinskih in podzemnih voda,

vodnih in priobalnih zemljišč ter mokrišč in poplavnih območij, tako da je pri tem ogroženo doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: zasipavati, prekrivati ali poglabljati vodotokov, izvirov, stoječih voda in jarkov, utrjevati bregov z opornimi zidovi, odvzemati proda, peska, mivke in zemlje ter izvajati hidroregulacijskih del, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;

13. izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 31. septembrom;

14. redčiti, sekati in strojno krčiti lesne vegetacije v obdobju med 15. marcem in 31. septembrom;

15. ograjevati novih zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst ter urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov;

16. urejati novih območij za pridobivanje mineralnih surovin; 17. spreminjati namembnosti obstoječih kmetijskih objektov izven stavbnih zemljišč; 18. voziti se z vozili na motorni pogon izven javnih cest ter parkirati ali puščati vozila

zunaj za to določenih prostorov, razen za potrebe lastnikov in najemnikov zemljišč, za namen opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti ter za upravljanje krajinskega parka;

19. taboriti, šotoriti, kuriti, urejati piknik prostorov ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov ter prirejati športnih, kulturnih in drugih prireditev zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij;

20. izvajati športno rekreativnih dejavnosti v obsegu in na način, ki lahko neugodno vpliva na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;

21. vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij ter leteti z njimi pod višino 300 metrov;

22. izvajati letenje z modeli letal in podobnimi napravami zunaj za to v načrtu upravljanja oziroma v prostorskih aktih določenih območij;

23. urejati novih območij vrtičkarstva; 24. kuriti vegetacije in odpadnega materiala; 25. urejati novih deponij odpadkov ali širiti obstoječih; 26. obešati ali pritrjevati tujih teles ali konstrukcij na debla ali druge rastlinske dele,

razen v primeru ukrepov varstva narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanja narave;

27. postavljati objektov za oglaševanje; 28. graditi novih prenosnih komunalnih in energetskih ureditev.

(3) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega in drugega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.

11. člen (varstveni režim v drugem varstvenem območju)

(1) V drugem varstvenem območju poleg prepovedi iz prejšnjega člena ni dovoljeno:

1. bistveno spreminjati obstoječih površin ekstenzivnih travnikov v druge rabe; 2. graditi novih objektov, razen kozolcev, čebelnjakov in senikov, ki so namenjeni

izključno kmetijski dejavnosti; 3. vzletati in pristajati z zrakoplovi, razen v primeru zasilnih pristankov; 4. voditi psov brez povodca, razen pri izvajanju lovskih in službenih dejavnosti; 5. jahati in kolesariti izven poti in za to določenih območij.

(3) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.

12. člen (varstveni režim v prvem varstvenem območju)

(1) V prvem varstvenem območju poleg prepovedi iz 10. člena te uredbe in prvega odstavka prejšnjega člena ni dovoljeno:

1. gojiti živali in rastlin tujerodnih vrst; 2. odvzemati rastlin in živali iz narave, razen pri izvajanju kmetijske, gozdarske,

lovske in ribiške dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih;

3. intenzivirati obstoječih kmetijskih rab; 4. spreminjati obsegov in struktur habitatov in mozaične krajine, zlasti mokrišč in

vodnih površin, sestojev visokega sašja, lok, barjanskih gozdov, močvirnih gozdov jelše, hrasta in gabra;

5. izvajati hidromelioracij in agromelioracij ter osuševati tal, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;

6. pluti s plovili na motorni pogon na vodotokih v obsegu in na način, ki lahko vznemirja živali;

7. pluti s skuterji in smučati na vodi; 8. postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih

ureditev zunaj za to v načrtu upravljanja določenih mest; 9. izvajati plovbo z modeli plovil; 10. vzletati in pristajati z zrakoplovi.

(2) Za plovbo iz 6. točke prejšnjega odstavka, ki ne vznemirja živali, se šteje zlasti plovba, ki: - je v skladu s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah s plovili na motorni

pogon; - je v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode; - se ne izvaja na mestih in v obdobjih, ki so bistvenega pomena za ohranjanja

ugodnega stanja živalskih vrst;

- se dnevno izvaja od sončnega vzhoda in sončnega zahoda, pri čemer se plovba več plovil ne odvija sočasno;

- se izvaja z motornimi plovili, katerih dolžina ne presega 10 m, širina 5 m, in ugrez plovila ni večji od 60 cm, ima ravno dno ter njihova hitrost ne presega 8 km na uro;

- na plovilih ne dovoljuje predvajanje glasbe in uporabo zvočnikov ter zadrževanje na plovilih v času, ko plovba ni dovoljena;

- se izvaja po sredini vodotoka, razen v primerih kadar fizične lastnosti vodotoka to ne dopuščajo.

(3) Pristanišča in vstopno-izstopna mesta v krajinskem parku se določijo v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih parkovnih lokalnih skupnosti. Izven teh območij privezi plovil niso dovoljeni. (4) Ministrstvo prepove plovbo za vse ali za posamezne vrste plovil zaradi izvajanja ukrepov varstva narave, naravovarstvenih nalog, vzdrževanja vodotoka ter drugih utemeljenih razlogov na predlog upravljavca parka, ribiške organizacije ali upravljavca vodotoka. Odločba se izda na podlagi mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: strokovna organizacija). (5) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.

13. člen

(varstveni režimi v ožjih zavarovanih območjih) (1) Poleg prepovedi iz 10., 11. in 12. člena te uredbe v ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno: 1. urejati novih pešpoti in stez; 2. gibati se izven urejenih in označenih poti; 3. nabirati, izkopavati, ruvati, odstranjevati, kuriti ali na kakršen koli način poškodovati

rastlin ali njihovih delov, razen zaradi vzdrževanja kmetijskih površin; 4. graditi objektov. (2) Poleg prepovedi iz 10., 11. in 12. člena te uredbe in prejšnjega odstavka v naslednjih ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno: 1. Naravni spomenik Močilnik, Retovje, Ljubija, Bistra - Grajski izvir, Bistra – Zupanov izvir ter Bistra – Galetov izvir:

- uporabljati vode; - urejati novih plezalnih smeri;

2. Naravni spomenik Jezero pri Podpeči: - uporabljati vode za posebno rabo; - čolnariti;

3. Naravni spomenik Jurčevo šotišče in naravna rezervata Kozlerjev gozd in Mali plac: - odvzemati živali iz narave, ne glede na izjemo 2. točke prvega odstavka

prejšnjega člena, razen tujerodnih vrst; - voditi psov in drugih domačih živali;

4. Naravna rezervata Goriški mah in Strajanov breg: - pasti živali; - voditi psov in drugih domačih živali;

5. Naravni rezervat Iški morost: - izvajati ribolova, ne glede na izjemo iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

6. Naravni spomenik Ljubljanica: - uporabljati vode za posebno rabo, razen v primeru 6. točke prvega odstavka

prejšnjega člena; - posegati v strugo in brežino reke ter obrežno in vodno vegetacijo, razen v

primerih nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja;

7. Naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu: - uporabljati vode za posebno rabo, razen v ribnikih Rakovnik in Veliki ribnik, na

mestih, ki so določena z načrtom upravljanja; - urejati novih plezalnih smeri; - pluti in čolnariti; - gojiti, naseljevati ali doseljevati rastlin in živali, razen v ribnikih Rakovnik in Veliki

ribnik, kjer je dovoljeno ekstenzivno ribogojstvo domorodnih vrst rib; - odvzemati živali iz narave, ne glede na izjemo 2. točke prvega odstavka

prejšnjega člena, razen tujerodnih vrst; - posegati v ribnike, njihovo obrežno in vodno vegetacijo, razen v primerih nujnih

sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja.

14. člen (posebna ureditev za območja poselitve)

(1) V območjih naselij se urbane funkcije načrtujejo skladno s cilji krajinskega parka. Načrtovanje javnih površin, arhitekturna tipologija, urbana oprema ter ozelenitev javnih površin morajo biti skladne z identiteto krajine Ljubljanskega barja. (2) Širitev območij naselij v tretjem varstvenem območju je dopustna, če:

- ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti; - omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje

rastlinskih in živalskih vrst; - ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov; - ne ogroža kulturne dediščine; - ne ogroža identitete in prepoznavnosti krajinskega parka; - ne povečuje obremenitev okolja; - je skladna s splošnim varstvenim režimom iz 10. člena te uredbe ter splošnimi

pogoji, ki jih za širitev naselij določa zakon, ki ureja načrtovanje prostora. (3) Novi posegi v prostor na območjih razpršene poselitve se lahko načrtujejo samo, če ohranjajo avtohtone poselitvene vzorce, značilno krajino in ne razvrednotijo kulturne dediščine. (4) Razpršeno gradnjo se sanira tako, da se ne povečuje obsega stavbnih zemljišč in se ponovno vzpostavljata za krajinski park značilni krajinski in poselitveni vzorec. (5) V območjih naselij se določbe drugega odstavka 10. člena te uredbe ne uporabljajo, razen 1., 2., 3., 8., in 9. točke drugega odstavka 10. člena te uredbe.

15. člen (izjeme)

(1) Ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12. in 13. člena te uredbe lahko upravljavec parka ali parkovna lokalna skupnost v skladu s cilji krajinskega parka in z načrtom upravljanja postavlja parkovno infrastrukturo, namenjeno varovanju in predstavitvi naravnih vrednot ter kulturne dediščine, ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter obisku in doživljanju krajinskega parka. (2) Ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12. in 13. člena te uredbe se v krajinskem parku lahko izvajajo dela za izvedbo posameznih naravovarstvenih nalog in izvedbo ukrepov varstva narave za doseganje varstvenih ciljev na posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v krajinskem parku v skladu z načrtom upravljanja. (3) Varstveni režimi iz 10., 11., 12. in 13. člena te uredbe ne veljajo za območja za potrebe obrambe. Na celotnem območju krajinskega parka je dovoljeno ne glede na navedene omejitve izvajanje policijskih nalog, nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah oziroma obrambnih ukrepov v izrednem ali vojnem stanju. (4) Ne glede na prepovedi iz 10., 11. in 12. člena te uredbe se v krajinskem parku lahko skladno z varstvenimi usmeritvami ohranjanja narave, z namenom in varstvenimi cilji krajinskega parka, načrtom upravljanja ter s terminskim planom letnega programa dela upravljavca parka in ustreznimi programi parkovnih lokalnih skupnosti: - opravljajo dejavnosti po programu javne službe urejanja voda v skladu s predpisi, ki

urejajo vodah; - izvajajo posegi v kulturno dediščino in opravljajo dejavnosti javne službe varstva

kulturne dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine; - izvajajo investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela zaradi zagotavljanja

ustreznih prometno tehničnih in prometno varnostnih zahtev v skladu s predpisi o varnosti prometa.

(5) Ob upoštevanju ciljev te Uredbe se lahko gradijo objekti na podlagi državnega prostorskega načrta, ki je bil potrjen v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. (6) V varovalnem pasu obstoječih državnih cestah se določbe 11. in 12. člena ter drugega odstavka 10. člena te uredbe ne uporabljajo, razen 1., 2., 3., 8., in 9. točke drugega odstavka 10. člena te uredbe. Pravila ravnanja

16. člen (varstvene usmeritve)

V krajinskem parku se dejavnosti in aktivnosti izvajajo tako, da se: - dosega ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih

tipov;

- ohranjajo in dosegajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere; - ohranja krajinsko pestrost; - ohranja in povečuje skupni obseg ekstenzivnih travnikov in skupni obseg linijskih

vegetacijskih struktur ter površin, poraščenih z gozdom.

17. člen (ravnanja, posegi in dejavnosti)

(1) Vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v krajinskem parku je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki najmanj ogrožajo cilje krajinskega parka, naravno ravnovesje, ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, naravne, krajinske in kulturne vrednote v krajinskem parku, kulturno dediščino in sam krajinski park. (2) Če se ravnanja, posegi ali dejavnosti nanašajo na aktivnosti, ki so na podlagi 14. in 15. člena te uredbe izjemoma dovoljene, mora izvajalec ravnanja, posega ali aktivnosti izkazati uporabo aktivnosti, ki je za krajinski park ugodnejša oziroma dokazati, da je bila uporabljena edina mogoča rešitev. (3) Pri trajni odstranitvi ruševin in objektov, je treba vzpostaviti prvotno stanje oziroma novo stanje temu približati v kar največji možni meri v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem strokovne organizacije. (4) Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v krajinskem parku morajo biti usklajeni s to uredbo in načrtom upravljanja.

18. člen (naravovarstvene naloge)

V krajinskem parku se izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:

1. skrb za ohranjanje in vzpostavljanje rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti in posegov v prostor, ki varujejo naravne vrednote, ohranjajo biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost;

2. ohranjanje in vzpostavljanje stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;

3. ohranjanje za krajinski park značilne mozaične krajine; 4. usmerjanje vzdrževanja mreže melioracijskih jarkov; 5. preprečevanje širjenja tujerodnih, še zlasti invazivnih rastlinskih in živalskih vrst; 6. izvajanje ukrepov varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter

habitatnih tipov; 7. druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter

krajinsko pestrost v skladu z načrtom upravljanja.

V. UPRAVLJANJE KRAJINSKEGA PARKA

19. člen (upravljanje krajinskega parka)

(1) Za upravljanje krajinskega parka Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ustanovi javni zavod s posebnim aktom, s katerim uredi statusno pravna in organizacijska vprašanja v zvezi z njegovim delovanjem. (2) Javni zavod v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge v krajinskem parku.

20. člen (organi javnega zavoda)

(1) Javni zavod ima naslednje organe: – svet zavoda, – strokovni svet in – direktorja. (2) V svetu zavoda, ki je najvišji organ upravljanja, imajo parkovne lokalne skupnosti svoje predstavnike. (3) Podrobnejšo sestavo organov, način imenovanja članov organov ter druga vprašanja ureja akt o ustanovitvi javnega zavoda.

21. člen (naloge javnega zavoda)

(1) Javni zavod opravlja v okviru javne službe ohranjanja narave naslednje naloge:

1. pripravlja predlog načrta upravljanja krajinskega parka; 2. pripravlja programe dela krajinskega parka na podlagi načrta upravljanja in

opravlja oziroma skrbi za izvajanje določenih nalog in ukrepov varstva narave; 3. sodeluje s parkovnimi lokalnimi skupnostmi pri doseganju ciljev krajinskega

parka; 4. spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske

pestrosti ter okolja v krajinskem parku; 5. skrbi za izvajanje razvojnih in varstvenih usmeritev ter varstvenih režimov; 6. sodeluje s strokovno organizacijo pri pripravi naravovarstvenih smernic,

naravovarstvenega mnenja in drugih mnenj, pogojev, soglasij ter strokovnih gradiv za del, ki se nanaša na krajinski park;

7. izvaja ukrepe varstva narave v krajinskem parku vključno z ukrepi pogodbenega varstva in skrbništva v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;

8. skrbi za izvajanje oziroma izvaja naravovarstvene naloge; 9. sodeluje z upravnimi organi in organizacijami, ki na podlagi predpisov izvajajo

naloge varstva, upravljanja ali rabe na pravno določenih območjih; 10. sodeluje z inšpekcijskimi službami;

11. sodeluje z nevladnimi organizacijami; 12. sodeluje z lastniki, najemniki in drugimi uporabniki zemljišč v krajinskem parku,

jim strokovno pomaga in svetuje; 13. sodeluje pri pripravi programov, načrtov in drugih razvojnih in varstvenih

dokumentov za del, ki se nanaša na krajinski park; 14. usklajuje in spremlja raziskovalne in razvojne naloge v zvezi s krajinskim parkom; 15. sodeluje pri izvajanju mednarodnih projektov, ki se nanašajo na krajinskih park,

oziroma jih izvaja; 16. skrbi za predstavitev krajinskega parka ter ozaveščanje in izobraževanje javnosti

o krajinskem parku; 17. zagotavlja dostop do informacij o krajinskem parku in vodi informacijsko mrežo

krajinskega parka; 18. načrtuje, gradi in vzdržuje parkovno infrastrukturo; 19. vodi obiskovalce po krajinskem parku; 20. izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja krajinskega parka v skladu s to

uredbo. (2) Javni zavod opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje z nepremičninami v lasti države v krajinskem parku, ki služijo namenom krajinskega parka. (3) Vlada s sklepom določi nepremičnine iz prejšnjega odstavka. (4) Podrobnejše naloge glede obsega upravljanja z nepremičninami v lasti države se določijo v aktu o ustanovitvi javnega zavoda. (5) Javni zavod opravlja strokovne, tehnične in administrativne naloge pri pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa, ki se nanaša na krajinski park v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj.

22. člen (javna pooblastila)

Javni zavod izvaja na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge:

− izvaja neposredni nadzor v krajinskem parku v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;

− upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na krajinski park.

VI. NAČRT UPRAVLJANJA

23. člen (načrt upravljanja)

(1) Upravljanje krajinskega parka se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja. (2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva pri urejanja prostora, opravljanju dejavnosti ter upravljanju, rabi in gospodarjenju z naravnimi dobrinami v krajinskem parku, pri ohranjanju krajinske pestrosti ter pri izvajanju gospodarskih in drugih javnih služb v krajinskem parku.

24. člen (vsebina načrta upravljanja)

(1) V načrtu upravljanja se določijo ukrepi za uresničevanje namena in ciljev krajinskega parka. (2) Načrt upravljanja se deli na: 1. uvodni del, ki podaja osnovne informacije o dokumentu in o krajinskem parku; 2. izhodišča za načrt upravljanja, v katerih je podana ocena stanja in teženj po

posameznih področjih na območju krajinskega parka in izven njega, na podlagi ovrednotenja zunanjih in notranjih tveganj, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost in naravne procese, naravne vrednote, krajinsko pestrost, kulturno dediščino, usmerjanje razvoja kmetijstva ter gospodarski, prostorski (poselitev, infrastruktura), kulturni in socialni razvoj glede na cilje krajinskega parka;

3. dolgoročno zasnovo upravljanja s prioritetami ter varstvene in razvojne usmeritve za doseganje ciljev varstva krajinskega parka po posameznih dejavnostih in varstvenih območjih, usmeritve za sektorsko načrtovanje na območju parka ter usmeritve za prostorsko in razvojno načrtovanje parkovnih lokalnih skupnosti in države v krajinskem parku;

4. program izvajanja načrta upravljanja, ki določa operativne cilje upravljanja in razvoja krajinskega parka, ukrepe in projekte za njihovo doseganje z navedbo finančnih virov ter opis upravljanja (človeški viri, oprema, usposobljenost, organizacijska struktura) in z načini doseganja standardov kakovosti upravljanja;

5. prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih režimov in razvojnih usmeritev v prostor;

6. finančno ovrednotenje načrta upravljanja s predvidenimi viri financiranja in terminskim načrtom;

7. prilogo, ki vsebuje inventarizacijo krajinskega parka. (3) V načrtu upravljanja se določijo tudi vsebine, določene s to uredbo. (4) Načrt upravljanja obsega tekstualni in grafični oziroma kartografski del. Načrt upravljanja se izdela v digitalni in analogni obliki, ki morata biti skladni.

25. člen (priprava, sprejem in spremljanje izvajanja načrta upravljanja)

(1) Načrt upravljanja strokovno pripravi javni zavod ob sodelovanju strokovne organizacije. Pri pripravi načrta upravljanja lahko sodelujejo tudi druge strokovne organizacije, ki na podlagi predpisov izvajajo naloge varstva na pravno določenih območjih in parkovne lokalne skupnosti ter predstavniki nevladnih organizacij. (2) Javni zavod pripravi predlog načrta upravljanja na podlagi te uredbe in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave ter ob upoštevanju mnenj, stališč in pripomb iz javne obravnave, stališč parkovnih lokalnih skupnosti in strokovnih organizacij iz prvega odstavka tega člena. (3) Načrt upravljanja sprejme vlada na predlog ministrstva. (4) Javni zavod letno poroča ministrstvu o izvajanju načrta upravljanja. (5) Če javni zavod ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo na enak način kot načrt upravljanja. (6) Pobudo za spremembo načrta upravljanja lahko poda tudi parkovna lokalna skupnost. Pobuda mora biti utemeljena, skladna s cilji krajinskega parka in mora vsebovati predloge rešitev.

26. člen (letni program dela)

(1) Javni zavod na podlagi načrta upravljanja sprejme finančno ovrednoteni letni program dela. (2) Z letnim programom dela parka se podrobneje določi terminski plan izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upošteva najugodnejše obdobje, glede na pričakovano stanje v krajinskem parku ter finančne vire za izvedbo del in nalog v krajinskem parku. (3) Javni zavod pošlje program dela in finančni načrt, po sprejetju na svetu zavoda, ministrstvu, ki ga predloži vladi v potrditev.

VI. FINANCIRANJE 27. člen

(sredstva)

(1) Javni zavod pridobiva finančna sredstva za upravljanje krajinskega parka: - iz državnega proračuna; - z vstopninami, dotacijami in donacijami; - s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin; - s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja; - iz različnih mednarodnih programov pomoči; - s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so

v skladu s cilji krajinskega parka, iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;

- iz drugih virov. (2) Javni zavod lahko pridobiva sredstva tudi iz proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti v skladu z njihovimi programi oziroma sprejetim načrtom upravljanja. (3) Del sredstev, pridobljenih na način iz prvega odstavka tega člena, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev krajinskega parka v skladu z načrtom upravljanja. VII. NADZOR

28. člen (neposredni nadzor v naravi)

Neposredni nadzor v naravi v krajinskem parku zagotavlja javni zavod v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

29. člen (inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

VIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

30. člen

Vlada ustanovi javni zavod iz 19. člena te uredbe najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.

31. člen

Javni zavod mora najkasneje v dveh letih po ustanovitvi predložiti ministrstvu predlog načrta upravljanja.

32. člen Minister, pristojen za ohranjanje narave, določi začasne upravljavske smernice v roku 6 mesecev od uveljavitve te uredbe. Začasne upravljavske smernice ostanejo v veljavi do sprejetja prvega upravljavskega načrta.

33. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati naslednji akti o razglasitvah naravnih znamenitosti, redkosti oziroma prirodnih znamenitosti:

1. Odlok o razglasitvi Malega placa za naravni rezervat (Uradni list RS, št. 5/95); 2. Odlok o razglasitvi Jezera pri Podpeči za naravni spomenik (Uradni list SRS, št.

13/88); 3. Odločba o zavarovanju barskega gozda na Ljubljanskem barju (KLO Tomišelj;

Uradni list LRS, št. 24/51); 4. Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno

znamenitost (Uradni list SRS, št. 23/86 in Uradni list RS, št. 61/02); 5. Odlok o razglasitvi Jurčevega šotišča za naravni spomenik (Uradni list RS, št.

20/95).

34. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. …………………. Ljubljana, dne EVA 2008-2511-0028

Vlada Republike Slovenije Janez Janša Predsednik

Priloga 1: Znak krajinskega parka

OBRAZLOŽITEV 1. Splošno 1.1. Opis območja Ljubljansko barje obsega južni del Ljubljanske kotline, med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico in se razprostira na okoli 160 kvadratnih kilometrov ravnice. Nastanek Ljubljanskega barja pripisujemo pogrezanju matične kamenine pred približno dvema milijonoma let. Pred okoli 4000 leti se je na Ljubljanskem barju razprostiralo veliko, plitvo jezero. V tem obdobju se je odložila polžarica, siva karbonatno-meljasta glina z ostanki lupin polžev, ki je značilni sediment Ljubljanskega barja. Rečni nanosi so jezero postopoma zasuli in nastalo je močvirje z značilno obliko visokega - šotnega barja. Še pred dvesto leti je bil velik del barja pokrit s šoto, ki pa so jo v manj kot sto letih porezali in večinoma uporabili za gorivo. Nekaj ostankov je še v okolici Bevk, Črne vasi in v Kozlarjevi gošči, kar pa predstavlja manj kot odstotek celotne površine Ljubljanskega barja. Najdbe kažejo, da je bilo Ljubljansko barje občasno naseljeno že od starejše kamene dobe dalje. V času ojezeritve so tedanji prebivalci Ljubljanskega barja postavljali na jezeru bivališča na lesenih kolih, zato se je teh naselij oprijela oznaka kolišča oziroma mostišča. Zaradi poplavljanja so se v preteklosti ljudje naseljevali predvsem na višinsko izpostavljenih območjih in na obrobju Ljubljanskega barja. Na Ljubljanskem barju so najdeni ostanki 23 večjih kolišč in nešteti predmeti, s katerimi se počasi sestavlja mozaik življenja koliščarjev. Rimljani so zgradili prvo cestno povezavo čez Ljubljansko barje, ki se je znašlo med dvema pomembnima rimskima naselbinama, Emono (današnja Ljubljana) in Nauportusom (Vrhnika), ter pristaniščem v današnji Podpeči, kjer so lomili kamen za graditev Emone ter zaradi prometa delno regulirali Ljubljanico. Leta 1762 so začeli z deli na prvem izsuševalnem kanalu. Izsuševanje Ljubljanskega barja se je zaključilo z izgradnjo Grubarjevega prekopa in izkopom omrežja večjih in manjših kanalov. Tako je nastala za Ljubljansko barje značilna pravokotna parcelacija polj, ki so med seboj ločena z osuševalnimi jarki. Z osuševalnimi deli so poskušali čimbolj omejiti poplave in usposobiti tla za kmetijsko obdelavo. Posegom izsuševanja je sledila še kolonizacija (od leta 1830 dalje), naselitev prostovoljcev na še vedno močvirno Ljubljansko barje, katerih naloga je bila vzdrževanje odvodnih kanalov in vzpostavitev za kmetijstvo primernih zemljišč. Ker se graditev stavb, cest in poti na dotlej znane načine na mehkih, pogrezajočih se in plavajočih barjanskih tleh ni obnesla, se je razvil specifičen način graditve hiš na pilotih; ceste in »štradoni« pa še dandanes niso iz kamnitega materiala, temveč iz dračja in z rušo pokritega vejevja ter »plavajo« na Ljubljanskem barju. Šele nove transportne povezave so v začetku devetnajstega stoletja povzročili nastanek naselij tudi v samem osrčju barja. Danes je Ljubljansko barje velika, ravna ploskev z do 200 metrov debelim nanosom naplavin. Vsakoletne poplave, pri katerih je pod vodo lahko tudi do polovice površine Ljubljanskega barja, so ena največjih značilnosti tega območja, vzrok zanje pa so poleg sestave tal predvsem barjanske reke Iščica, Iška, Bistra in Borovniščica, ki izvirajo na južnem delu Ljubljanskega barja, na stičišču apnencev in barjanskih naplavnin ter imajo močno vodozbirno zaledje (deževje in taljenje snega) zaradi česar se hitro razlijejo iz ozkih korit. Največja barjanska reka je Ljubljanica, reka kraškega izvora, ki v svoji vodi

tvori drobni material, ki že tisočletja oblaga barjanska tla. Večinoma gre za glinaste usedline, ki vodo zadržujejo, zaradi česar ima območje že od nekdaj značaj mokrišča. Monotonost razbijajo redki dolomitni osamelci, ki so manj ugreznjeni in se dvigajo do 50 metrov nad barjansko ravnico. Kljub izsuševanju je krajina na Ljubljanskem barju ohranila svoj tradicionalni značaj, saj visoka talna voda in redne poplave onemogočajo intenzivno kmetijsko obdelavo oziroma zmanjšujejo njeno ekonomsko uspešnost. Ljubljansko barje je danes neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic. Preplet vseh teh različnih življenjskih okolij pa zagotavlja bivališče mnogim rastlinam in živalim, ki jih drugod po Sloveniji in Evropi le še redko srečamo. Več kot sto vrst ptic, devetinosemdeset vrst metuljev, oseminštirideset vrst kačjih pastirjev so le suhoparne številke, ki označujejo delček barjanskega naravnega bogastva. Najdragocenejši barjanski biotop predstavljajo ekstenzivno košeni travniki. Teh je na Ljubljanskem barju še okoli 40 odstotkov površine, ki pa se iz leta v leto zaradi intenziviranja kmetijstva (gnojenje in zgodnja košnja) ter urbanizacije vztrajno manjša. Preostanek barja pokrivajo njive, redki ostanki poplavnih gozdov (Kozlarjeva gošča) ter za kmetijsko proizvodnjo najprimernejši Iški vršaj (trikotnik Tomišelj, Iška vas, Ig), kjer so zaradi prodnate podlage najbolj rodovitna barjanska tla. Kot območje izjemne naravne dediščine je bilo to območje prepoznano šele v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za osušitev ostaja Ljubljansko barje še vedno mokrišče, voda pa je njegov osnovni element. Mokrišče ima celo vrsto pomembnih funkcij, saj deluje kot zadrževalnik vode (tako v sušnem obdobju kot v obdobju presežka vode, ko z razlitjem vode po barjanski ravnici v resnici Ljubljano varuje pred poplavami) in je naravna čistilna naprava za velik del pitne vode, ki jo pijejo prebivalci glavnega mesta. Vlaga ustvarja idealne pogoje za nastanek velikih količin zelene mase, ki zagotavljajo kisik. Mokrišča pa so tudi zibelka biotske raznovrstnosti. Poudariti je treba, da je kar 61odstotkov ranljivih in ogroženih vrst ter 78 odstotkov ranljivih in ogroženih habitatov (življenjskih prostorov) vezanih na mokrišča. Kljub temu je v Evropi uničenih že med 60 in 90 odstotki vseh nekdanjih mokrišč. Barjanski habitati so ključnega pomena za ohranitev nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, ki sodijo na rdeče sezname ogroženih vrst v Evropi. Čeprav obsega Ljubljansko barje le odstotek celotne površine Slovenije, ima zaradi izjemnosti biotopa na njem svoj dom tudi do 20 odstotkov slovenske populacije nekaterih vrst travniških ptic. Med njimi so posebej pomembne naslednje vrste: - kosec je vrsta travniške ptice in je edina v svetovnem merilu ogrožena vrsta, ki gnezdi na Ljubljanskem barju. Na barju gnezdi okoli 80 odstotkov celotne populacije kosca v Sloveniji, pri ćemer se je dolga leta stabilna populacija v zadnjih petih letih skoraj prepolovila. Kosec gnezdi na ekstenzivno obdelovanih travnikih, katerih površina se zmanjšuje z gnojenjem in zgodnjo košnjo travnikov; - veliki škruh, katerega deset parov na Ljubljanskem barju predstavlja edino stalno slovensko gnezditveno populacijo; - zastopane so tudi prepelica, priba, poljski škrjanec, repaljščica, močvirska trstnica, postovka in nekatere ogrožene vrste gozdnih in močvirskih ptic; vsega skupaj je kar 107 vrst rednih in občasnih gnezdilcev, obenem pa je to območje, pomembno za prezimovanje in selitvene prelete preko sto drugih vrst ptic. Na širšem območju Ljubljanskega barja živi okoli 45 vrst sesalcev, med najbolj ogroženimi pa je vidra, ki jo je mogoče občasno zaslediti ob Ljubljanici in Iščici.

Pomemben člen barjanskega ekosistema so številne voluharice, ki živijo izključno na travnikih. Vlažna barjanska zemlja ni najbolj primerno okolje za plazilce, zelo redka je postala močvirskemu svetu prilagojena želva močvirska sklednica. Drugače pa je z dvoživkami (zelene rege, urhi, rjave in zelene žabe) in nevretenčarji, ki jih je na Ljubljanskem barju še v izobilju, kar je tudi eden izmed razlogov za pestrost in številčnost ptic. Med rastlinskimi vrstami na Ljubljanskem barju prevladujejo vrste travniških rastlin, ki jih živopisno dopolnjujejo vijolične močvirske logarice, rožnate kukavičje lučce, rumene zlatice in kalužnice ter bele travniške penuše. Na ostankih visokega barja je mogoče najti tudi ogrožene vrste šotnega mahu, okroglolisto rosiko, rožmarinko in jesenske vrese. Na zaraščenem delu Ljubljanskega barja prevladujejo jelša, hrast, rdeči bor in breza. Za Ljubljansko barje so značilne neskončno dolge mejice, do dva metra široki pasovi lesene vegetacije (črna jelša), ki podobno kot odtočni kanali fizično razmejujejo parcele različnih lastnikov in so razpredene po celem Ljubljanskem barju. Kot posledica delovanja človeka na območju Ljubljanskega barja v preteklosti je danes na Ljubljanskem barju evidentiranih 460 enot kulturne dediščine, od tega trije kulturni spomeniki državnega in 18 kulturnih spomenikov lokalnega pomena. 1.2 Ocena stanja in ogroženosti Ljubljansko barje je eden največjih kompleksov mokrotnih travišč v Sloveniji, ki so zaradi načina obdelave ohranila visoko biotsko raznovrstnost. Vendar pa se ta prostor vse hitreje spreminja in seznam tukaj živečih rastlinskih in živalskih vrst se polagoma, a stalno in dokumentirano skrajšuje. V zadnjih tridesetih letih je z Ljubljanskega barja izginilo deset vrst ptic gnezdilk, mnogim drugim pa status drastično upada. Vzroki za tako spreminjanje ležijo v urbanizaciji oziroma hitrem povečevanju nekdaj vaških naselij, opuščanju kmetijske rabe in posledičnem zaraščanju zemljišč, spreminjanju travnikov v njive, neurejenem odvajanju odpadnih voda, nelegalnem odlaganju odpadkov ter hrupnih ali kako drugače do okolja agresivnih športnih in rekreacijskih aktivnostih. Tudi na zemljiščih, ki imajo še naraven ali temu podoben rastlinski pokrov in niso podvržena obdelavi, zaradi dveh stoletij melioracij v okolici »naravni« razvoj vegetacije poteka hitreje, kot bi se to dogajalo brez človekovih posegov. Izginjanje habitatov in potencialnih habitatov vrst je posebej intenzivno v zadnjih letih, zlasti gre za neposredno izgubo površin zaradi urbanizacije in vse večjih površin monokultur. 1.3 Pravno stanje Izjemen pomen tega območja za ohranjanje narave je razviden iz ugotovitev o naravovarstvenih kvalitetah, ki so tudi pravno že ustrezno ugotovljene z določitvijo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih ohranitvenih območij. Varovanje z ustanovitvijo krajinskega parka ima pravno utemeljitev v četrtem odstavku 49., 53. in 71. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/2004 - UPB2 in 61/06-ZDru-1). Da je takšen ukrep utemeljen, izhaja tako iz predpisov in programskih aktov, ki jih je sprejela Republika Slovenija, kot tudi iz mednarodnih konvencij, ki jih je

Slovenija ratificirala na področju varstva narave, predpisov Evropske unije na področju varstva narave ter strokovnih utemeljitev. Mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije: - Konvencija o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS-MP, št. 7/96), - Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča

močvirskih ptic – Ramsarska konvencija (Uradni list RS, št. 15/92), - Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih

naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS-MP, št. 17/99), - Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali – Bonnska konvencija

(Uradni list RS-MP, št. 18/98, 27/99), - Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list RS, št.

15/92), - Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Uradni list RS-MP,

št. 16/03), - Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter

prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst s spremembami - Direktiva o habitatih, - Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic s

spremembami - Direktiva o pticah. Programski dokumenti Republike Slovenije na tem področju - Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005-2012 (Uradni

list RS, št. 2/06, z dne 6.1.2006), - Operativni program: Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-

2013, - Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade,

dne 20. 12. 2001). Ljubljansko barje je ekološko pomembno območje (ID 31400 Ljubljansko barje), določeno z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04). Na območju Ljubljanskega barja je na podlagi Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04 in 70/06) 31 naravnih vrednot državnega in 35 naravnih vrednot lokalnega pomena in sicer:

POMEN evid. št. IME KRATKA OZNAKA državni lokalni 49 Draga pri Igu –

ribniki Ribniki v dolini Drage pri Igu

●

61 Goriški mah Ostanki visokega barja z bogato favno metuljev, šota na Ljubljanskem barju zahodno od Goričice pod Krimom

●

77 Bistra - Grajski izvir

Kraški izvir na robu Ljubljanskega Barja pri Bistri

●

POMEN evid. št. IME KRATKA OZNAKA državni lokalni 83 Močilnik Skupina kraških izvirov

Male Ljubljanice pri Vrhniki ●

148 Barje pri Kostanjevici

Ostanek visokega barja pri Kostanjevici na Ljubljanskem Barju

●

167 V

Ljubljanica Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike

●

224 Podpeč - nahajališče fosilov

Nahajališče litiotidnega jurskega (liasnega) apnenca v kamnolomu pri Podpeči

●

226 Jezero pri Podpeči

Kraško jezero pri Podpeči pod Krimom

●

362 Podkamnik - izviri Kraški izviri na robu Ljubljanskega Barja pri Kamniku pod Krimom

●

539 Koslerjeva gošča Ohranjen kompleks visokobarjanskega gozda z acidofilnimi drevesnimi vrstami, jugovzhodno od Črne vasi

●

710 Hudournik Izvirna jama ob cesti Želimlje - Turjak

●

733 Ljubija Kraški izvir Ljubije, pritoka Ljubljanice pri Verdu

●

734 Retovje Skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice pri Verdu

●

929 Mareke na Barju - barjanska okna

Kraški izviri - barjanska okna v vršaju Iške pri Marekah na Ljubljanskem barju

●

1096

Matena vas - lipa Lipa pri cerkvi sv. Mohorja in Felicijana v Mateni vasi

●

1099

Ig - lipa Lipa ob kapelici severozahodno od Iga

●

1294

Bistra - Ribčev izvir

Kraški izvir na robu Ljubljanskega Barja pri Bistri

●

1412

Bistra - Zupanov izvir

Kraški izvir na robu Ljubljanskega Barja pri Bistri

●

1490

Bistra - Galetov izvir

Kraški izvir na robu Ljubljanskega Barja pri Bistri

●

4050

Želimeljščica Vodotok na Ljubljanskem barju, desni pritok Ižice

●

POMEN evid. št. IME KRATKA OZNAKA državni lokalni 4058

Ig - izviri Iščice Kraški izviri Iščice v Igu ●

4059

Jezero - izviri Mlinskega potoka

Kraški izviri na vzhodnem robu aluvialne ravnice Jezera pri Podpeči

●

4060

Hruški potok - izvir

Kraški izvir Hruškega potoka zahodno od vasi Jezero pri Podpeči

●

4061

Jezero - izvir Špelin potoka

Kraški izvir na južnem robu aluvialne ravnice Jezera pri Podpeči

●

4142

Ljubljanica - paleostruga

Paleostruga Ljubljanice zahodno od Podpeči

●

4143 V

Iški vršaj Vršaj Iške na južnem robu Ljubljanskega barja med Tomišljem in Igom

●

4426 V

Iška Dolina desnega pritoka Ljubljanice s sotesko in slapovi

●

4433

Jurčevo šotišče Šota zahodno od Bevk na Ljubljanskem barju

●

7594

Verd - drevesa v parku

Drevesa v parku na Verdu ●

7611

Veliki Močilnik Kraški izviri Male Ljubljanice na Vrhniki

●

7631

Malo Okence Kraški izvir in izvirna jama Velike Ljubljanice v skupini Retovje pri Verdu, habitat proteusa

●

7632

Mali Močilnik Kraški izvir Male Ljubljanice na Vrhniki

●

7663

Grmez Osamelec na Ljubljanskem barju zahodno od Škofljice, nahajališče kremenove mivke

●

7664

Babna gorica Osamelec na Ljubljanskem barju, zahodno od Škofljice

●

7665

Strajanov breg Dolina zgornjega toka potoka Strajanov breg z mokrišči pri Dreniku, rastišča Loeselove grezovke (Liparis loeselii)

●

7676

Podreber - izvir Kraški izvir ob cesti Pijava Gorica - Želimlje severno od Podrebri

●

POMEN evid. št. IME KRATKA OZNAKA državni lokalni 7677

Goričica Osamelec na Ljubljanskem barju pri Goričici

●

7680

Grič - Dobčenica Osamelec na Ljubljanskem barju južno od Vnanjih Goric

●

7681 V

Plešivica Osamelec na Ljubljanskem barju pri Notranjih Goricah

●

7686

Jelšje Gozd črne jelše ob robu Ljubljanskega barja, južno od Škofljice

●

7695

Strahomersko okno

Barjansko okno severno od Tomišlja na Ljubljanskem barju

●

7696

Jevšnik - okni Barjanski okni severno od Tomišlja na Ljubljanskem barju

●

7702

Bevke - šota Šota zahodno od Bevk na Ljubljanskem barju

●

7711

Dragel - mokrotna dolina

Mokrotna dolina, rastišče navadne rezike (Cladium mariscus) pri Gorenjem Blatu

●

7712

Kušljanov graben Rastišče navadne streluše (Sagittaria sagittifolia) v Notranjih Goricah

●

7727

Veliko Okence Kraški izvir in izvirna jama Velike Ljubljanice v skupini Retovje pri Verdu, habitat proteusa

●

7728

Pod skalo Kraški izvir Ljubljanice v skupini Retovje pri Verdu, habitat proteusa

●

7729

Pod orehom Kraški izvir Ljubljanice v skupini Retovje pri Verdu, habitat proteusa

●

7821

Bistra Desni pritok Ljubljanice na Ljubljanskem barju

●

7826

Babna Gorica - šota

Ostanek šote na Ljubljanskem barju, jugozahodno od Babne Gorice

●

7980

Kostanjevica Osamelec na Ljubljanskem barju, severno od Bevk

●

7982

Sinja gorica Osamelec na Ljubljanskem barju pri Sinji Gorici

●

POMEN evid. št. IME KRATKA OZNAKA državni lokalni 7983

Brdo pri Bevkah Osamelec severno od Bevk na Ljubljanskem barju

●

8075

Iščica Desni pritok Ljubljanice na Ljubljanskem barju

●

8102

Iška Loka - izviri Izviri na Ljubljanskem barju pri Iški Loki

●

8705

Ljubljana - vrba žalujka ob Ižanski cesti

Vrba žalujka ob Ižanski cesti v Ljubljani

●

8734

Ljubljana Vič - vrba žalujka 7

Vrba žalujka pri spomeniku NOB ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani

●

8735

Ljubljana Vič - dobi 6

Skupina dobov med Malim grabnom in Cesto dveh cesarjev v Ljubljani

●

8736

Ljubljana Vič - dobi 7

Skupina dobov med obvoznico in Cesto dveh cesarjev v Ljubljani

●

8737

Ljubljana Vič - doba

Doba pri tenis igrišču na Jesenkovem v Ljubljani

●

8738

Ljubljana Vič - dobi 8

Skupina dobov pri stavbi Geološkega zavoda na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani

●

8739

Ljubljana Vič - dobi 9

Skupina dobov južno od avtoceste v Trnovskih partih v Ljubljani

●

8748

Ljubljana Rudnik - divji kostanj 2

Divji kostanj pri hiši Peruzzijeva 110 v Ljubljani

●

8779

Črna vas - divji kostanj 1

Divji kostanj pri hiši 128 v Črni vasi pri Ljubljani

●

8780

Črna vas - beli vrbi

Beli vrbi v Črni vasi pri Ljubljani

●

8781

Črna vas - divji kostanj 2

Divji kostanj ob Farjevcu v Črni vasi pri Ljubljani

●

Republika Slovenija je od vstopa v Evropsko unijo maja 2004 zavezana tudi k uresničevanju in izvajanju Direktive o habitatih in Direktive o pticah. Z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/04 in 43/08) so bila v Sloveniji na podlagi strokovnih meril in kriterijev, določenih z Direktivo o habitatih za posebna ohranitvena območja, in Direktivo o pticah za posebna območja varstva, določena posebna varstvena območja (območja Natura 2000), ki dokončno določajo posebna območja varstva po Direktivi o pticah in potencialna

posebna ohranitvena območja po Direktivi o habitatih. Posebna ohranitvena območja bo določila Evropska komisija skladno z določbami Direktive o habitatih. Ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko barje in njegovo uspešno upravljanje pomenita neposredno implementacijo naravovarstvenih zahtev Evropske unije. Na Ljubljanskem barju kot posebnem območju varstva (SI 5000014) se varujejo naslednje vrste ptic: bičja trstnica (acrocephalus schoenobaenus), čapljica (ixobrychus minutus), črna štorklja (ciconia nigra), kobiličar (locustella naevia), kosec (crex crex), pepelasti lunj (circus cyaneus), pisana penica ( sylvia nisoria), prepelica (coturnix coturnix), priba (vanellus vanellus), rakar (acrocephalus arundinaceus), rdečenoga postovka (falco vespertinus), rečni cvrčalec (locustella fluviatilis), repaljščica (saxicola rubetra), rjava penica(sylvia communis), rjavi srakoper (lanius collurio), rumena pastirica (motacilla flava), slavec( luscinia megarhynchos), sloka (scolopax rusticola), sršenar (pernis apivorus), veliki skovik (otus scops), veliki škurh (numenius arquata), vodomec (alcedo atthis). Ljubljansko barje je potencialno posebno ohranitveno območje (SI 300271), ki je pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije. Te vrste in habitatni tipi na Ljubljanskem barju so: kapelj (cottus gobio), močvirski cekinček (lycaena dispar), travniški postavnež (euphydryas aurinia), barjanski okarček (coenonympha oedippus), potočni piškur (eudontomyzon spp.), sulec (hucho hucho), platnica (rutilus pigus), blistavec (leuciscus souffia), pezdirk (rhodeus sericeus amarus), strašnični mravljiščar (maculinea teleius), nežica (cobitis taenia), veliki studenčar (cardulegaster heros), veliki pupek (triturus carnifex), hribski urh (bombina variegata), močvirska sklednica (emys orbicularis), mali podkovnjak (rhinolophus hipposideros), vidra (lutra lutra), Loeselova grezovka (liparis loeselii), koščični škratec (coenagrion ornatum), pohra (barbus meridionalis), drobni svitek (anisus vorticulus), navadni škržek (unio crassus), ozki vretenec (vertigoangustior) ter habitatni tipi: ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, ilirski bukovi gozdovi, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja - mehkolesna loka, jame, ki niso odprte za javnost, bazična nizka barja, nižinski ekstenzivno gojeni travniki, nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem, travniki s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh, vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez. Na območju Ljubljanskega barja je na podlagi Zakona o ohranjanju narave in še veljavnih občinskih odlokov o razglasitvah naravnih znamenitosti, redkosti oziroma dediščine zavarovanih 6 območij: EVID. ŠT. IME KRATKA OZNAKA STATUS URADNA OBJAVA

49 Ribniki v dolini Drage pri Igu

Ribniki v dolini Drage pri Igu

NS Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 23/86; Uradni list RS, št. 22/00, 55/02, 61/02, 80/02)

EVID. ŠT. IME KRATKA OZNAKA STATUS URADNA OBJAVA

148 Visoko barje Mali plac

Ostanek visokega barja pri Kostanjevici na Ljubljanskem Barju

NR Odlok o razglasitvi Malega placa za naravni rezervat (Uradni list RS, št.5/95)

224 Podpeški kamnolom Nahajališče litiotidnega jurskega (liasnega) apnenca v kamnolomu pri Podpeči

NS Odlok o razglasitvi Podpeškega kamnoloma za naravni spomenik (Uradni list RS, št. 18/91)

226 Jezero pri Podpeči Kraško jezero pri Podpeči pod Krimom

NS Odlok o razglasitvi Jezera pri Podpeči za naravni spomenik (Uradni list SRS, št. 13/88)

539 Barski gozd na Ljubljanskem barju

Kompleks barjanskega gozda

SNR Odločba o zavarovanju barskega gozda na Ljubljanskem barju (KLO Tomišelj; Uradni list LRS, št. 24/51)

4433 Jurčevo šotišče Šota zahodno od Bevk na Ljubljanskem barju

NS Odlok o razglasitvi Jurčevega šotišča za naravni spomenik (Uradni list RS, št.20/95)

7594 Površine z dendrološko pomembnimi drevesi v parku v Verdu

Drevesa v parku na Verdu

NS Odlok o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike (Uradni list RS, 36/93)

* podatki so povzeti po Registru naravnih vrednot, ki ga vodi ARSO 1.4 Vizija in namen ustanovitve krajinskega parka Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednost (opredelitev krajinskega parka v skladu z 71. člena Zakona o ohranjanju narave). Krajinski park bo povezal prebivalce in prostor, uporabnike in rabo Ljubljanskega barja v kar se da enovito razvojno območje s pobudo, da se na celotnem območju uveljavi pogoje za ohranjanje narave z dogovorno rabo prostora. Naloga krajinskega parka je, da z ukrepi za ohranjanje naravnih vrednot, ustvari pogoje zaupanja med različnimi deležniki in da deluje kot razvojna pobuda, ki bo spodbudila razvoj inovativnih produktov in programov, utrdila prepoznavnost območja v širšem prostoru ter okrepila pripadnost lokalnega prebivalstva temu prostoru. Ohranjanje narave naj s pomočjo dobro usklajenega upravljanja in z izvajanjem posameznih dejavnosti postane prvina povezovanja življenja, dela in ustvarjanja na območju Ljubljanskega barja. Raba in načrtovanje razvoja naj omogočita oblikovanje dobro prepoznavnega in razvojno naravnanega območja ohranjene narave, ki bo zanimivo za prebivalce in različne obiskovalce. Temeljni namen ustanovitve Krajinskega parka Ljubljansko barje je vzpostaviti kar najboljše pogoje za izvajanje različnih dejavnosti, ki bodo zagotavljale izvajanje ciljev ohranjanja narave. Krajinski park prevzame vlogo podpornega okolja za delovanje sodobnega zavarovanega območja, v katerem bodo vsakdanje življenje vodili cilji ohranjanja narave in kulturne dediščine; v katerem bodo ustvarjene nove, konkurenčne razvojne priložnosti; v katerem bodo prebivalci in vsi obiskovalci videli privlačno bivalno

in prostočasno okolje, bogat vir navdiha in informacij ter rekreacijskih možnosti in ki ga bodo vsi odgovorno uporabljali. Namen parka se dosega z načrtom upravljanja in vzpostavitvijo organizacijske strukture, delovnih skupin, mehanizmov za sodelovanje in dogovarjanje ter za spodbujanje naravi prijaznih dejavnosti in ukrepov za promocijo ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot na Ljubljanskem barju. 1.5 Dosedanja prizadevanja za ustanovitev krajinskega parka Razmah okoljske ozaveščenosti in nevladnih organizacij s področja varstva narave in poglobljeno vedenje o naravnih vrednotah so leta 1998 pripeljali do podpisa Sporazuma o sodelovanju pri razglasitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje med občinami na območju Ljubljanskega barja (Ljubljana, Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Ig, Škofljica) ter ministrstvi, pristojnimi za kmetijstvo, okolje in kulturo. Še pred idejo o razglasitvi celotnega območja Ljubljanskega barja za zaščiteno območje narave so lokalne skupnosti nekatere naravne znamenitosti na območju Ljubljanskega barja razglasile za naravni spomenik ali naravni rezervat, ter jih na ta način zavarovale pred izginotjem ali degradacijo (Jezero pri Podpeči, Jurčevo šotišče, Mali plac/Mali Blatec, Kozlarjeva gošča, dolina Drage, Podpeški kamnolom). Na podlagi Zakona o ohranjanju narave in Nacionalnega programa varstva okolja je Ministrstvo za okolje in prostor, skladno z dosedanjimi prizadevanji za zavarovanje krajinskega parka, skupaj z lokalnim skupnostim na območju Ljubljanskega barja (Mestna občina Ljubljana, občine Brezovica, Borovnica, Ig, Log-Dragomer, Škofljica in Vrhnika) aprila 2007 za podpis pripravilo novelo Sporazuma o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki se od prejšnjega dogovora razlikuje predvsem v prevzemu aktivne vodilne vloge procesa zavarovanja s strani pristojnega ministrstva. Na podlagi Sporazuma o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje, podpisanega aprila 2007, aktivnosti za zavarovanje vodita in spremljata dva organa - strokovni svet in programski svet, katerih naloga je usklajevanje strokovnih vsebin oziroma usmerjanje dejavnosti na posameznih resorskih področjih. Strokovni svet sestavljajo po en pooblaščeni predstavnik vsakega od podpisnikov sporazuma, pooblaščeni predstavnik Zavoda za varstvo narave RS, Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine ter ostale strokovne službe, pooblaščeni predstavnik Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in predstavniki lokalnih prebivalcev in društev. Programski svet sestavljajo sekretarji ali podsekretarji ministrstev in vladnih/javnih služb, pristojnih za ohranjanje narave, za varovanje kulturne dediščine, za kmetijstvo in razvoj podeželja, za gospodarske dejavnosti in razvoj turizma in za regionalni razvoj, ter župani lokalnih skupnosti z območja Ljubljanskega barja. 2. Poglavitne rešitve 2.1 Območje Krajinskega parka Ljubljansko barje in varstvena območja Predlagana uredba določa, da se s ciljem zavarovanja naravnih vrednot, ohranitve biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti območje Ljubljanskega barja zavaruje kot Krajinski park Ljubljansko barje (v nadaljevanju: KPLB).

KPLB ima svoj znak v obliki v krog včrtane zelene spirale, ki ponazarja trajno sožitje med naravo in človekom. Sestavni del znaka je tudi napis krajinski park Ljubljansko barje (znak je določen v prilogi 1 k Uredbi). Predlog obsega (meja) KPLB na podlagi naravovarstvenih podlag zajema ravninski del Ljubljanskega barja, ki ga omejujejo avtocesta Ljubljana-Vrhnika, južna ljubljanska obvoznica, Dolenjska cesta od Rudnika do Škofljice, cesta Škofljica-Pijava Gorica, severni rob Krimskega pogorja in cesta Borovnica-Vrhnika. KPLB obsega Želimeljsko dolino, območje ribnikov v Dragi pri Igu, Iški vršaj s spodnjim tokom Iške, Podpeško jezero, Črnivnik pri Kamniku pod Krimom, kompleks Bistra z izviri, izvire Ljubljanice pri Verdu in Vrhniki ter Malo in Veliko Ljubljanico. V območju KPLB je opredeljenih več varstvenih območij z različno strogimi režimi varovanja. (a) Prvo varstveno območje je območje najkvalitetnejših habitatov, to so habitati najbolj ogroženih in lokalno omejenih živalskih vrst:

- območja zgostitve najvrednejših travniških habitatnih tipov; - življenjski prostor velikega škurha, kritično ogrožene vrste ptice (E1); - osrednji del življenjskega prostora kosca, močno ogrožene vrste ptice (E2); - osrednji del življenjskega prostora varovanih vrst metuljev; - glavni del življenjskega prostora sloke, ki ima na barju več kot 50% populacije; - večji vodotoki in stoječe vode kot občutljiv habitatni tip evropskega pomena; - življenjski prostor vidre, vodomca, čapljice, močvirske sklednice in različnih vrst

rib. Prvo varstveno območje sestavljata dva večja sklopa ekstenzivnih travišč, zahodni sklop med Notranjimi Goricami in Bevkami ter vzhodni sklop med Lipami in Škofljico. Na teh traviščih je verjetno edino gnezdišče velikega škurha v Sloveniji, velikost populacije je ocenjena na 5 do 10 parov. V vzhodnem sklopu je edino območje kritično ogroženega barjanskega okarčka, zahodni sklop pa zajema osrednji del območja strašničnega mravljiščarja. Obe območji skupaj zajemata tudi večji del območja močvirskega cekinčka. Travniki prvega varstvenega območja zajamejo približno polovico življenjskega prostora prednostne vrste kosca ter jedro življenjskega prostora pribe. V mozaični pokrajini tega sklopa se varuje še del populacije velikega skovika, sršenarja, kosca, pisane penice, slavca, rečnega cvrčalca, bičje trstnice in kobiličarja (vse naštete vrste se varuje v okviru območij Nature 2000). Poleg tega se v prvo varstveno območje uvrščajo še gozdnato-grmovnati del Ljubljanskega barja južno od Ljubljane ter jelševje pri Škofljici, kjer živi sloka (Scolopax rusticola). Nižinski poplavni gozd, ki ga tvorita pretežno združba doba in evropske gomoljčice (Natura 2000) ter močvirni gozd črne jelše, je habitat črne štorklje (Natura 2000), rosnice (Rana dalmatina) in planinskega pupka (Triturus alpestris; edino nahajališče na Ljubljanskem barju). V prvo varstveno območje so uvrščeni tudi naslednji vodotoki: Ljubljanica z vsemi izvirnimi kraki, Iščica, Želimeljščica, Dremavščica ter območje ribnikov v Dragi in Vrhniških ribnikov. Te vode so habitat vodomca, vidre, kaplja (večji vodotoki), nežice (Draščica in Iščica), piškurjev (samo v Draščici), sulca, platnice in blistavca (samo v Ljubljanici) in pohre (samo v Želimeljščici). Na Vrhniških ribnikih ter ribnikih v Dragi se varuje pezdirka, čapljica in

manjši del populacije rakarja. Podzemlje v zaledju izvirov Ljubljanice je habitat človeške ribice (vse naštete vrste se varuje v okviru Nature 2000). (b) Drugo varstveno območje obsega habitate vrst, ki ne sodijo v najvišje kategorije ogroženosti, njihovi habitati pa so lokalno omejeni:

- preostala območja najvrednejših travniških habitatnih tipov; - preostali habitati kosca, ostalih travniških in grmovnih vrst ptic ter treh vrst

metuljev; - habitat malega podkovnjaka.

Drugo varstveno območje obsega travišča in mozaično kulturno krajino zahodnega dela Ljubljanskega barja, osrednji del Ljubljanskega barja pri Notranjih Goricah, kulturno krajino ob Ljubljanici pri Črni vasi, manjše območje travnikov pri Lavrici ter Želimeljsko dolino. Drugo varstveno območje zajema tudi koridorje med glavnimi deli prvega varstvenega območja in zagotavlja celovitost in povezanost med biotsko najvrednejšimi deli Ljubljanskega barja. V drugem varstvenem območju leži del življenjskega prostora kosca, sršenarja, pisane penice, slavca, velikega skovika, kobiličarja, pribe, strašničnega mravljiščarja, močvirskega cekinčka, travniškega postavneža ter območje, pomembno za malega podkovnjaka (vse naštete vrste se varuje v okviru Nature 2000). c) V tretje varstveno območje so uvrščena preostala območja travniških habitatnih tipov in habitati tistih evropsko varovanih vrst, ki so prisotne na pretežnem delu Ljubljanskega barja. Tretje varstveno območje kot zaščitno območje obkroža prvo in drugo varstveno območje in tudi s tem zagotavlja ohranitev kakovosti narave na najožjih območjih. S predlagano uredbo se za nekatere naravne vrednote z vplivnim območjem in vredne habitate v krajinskem parku določi ožja zavarovana območja in sicer naravne spomenike in naravne rezervate, zaradi določitve posebnega varstvenega režima na zadevnih območjih. Gre za posebno vredne dele narave, ki zaradi svojih posebnih lastnosti in ranljivosti zahtevajo poseben varstveni režim. 2.2 Razvojne usmeritve V predlagani uredbi so za spodbujanje trajnostnega razvoja v krajinskem parku določene bistvene razvojne usmeritve, ki zagotavljajo razvojne možnosti tamkaj živečega prebivalstva. Ohranjanje narave v okviru krajinskega parka prinaša nove možnosti za razvoj primarnih dejavnosti. Kmetijstvo kot danes najrazsežnejša raba prostora je v bodočem krajinskem parku pomemben razvojni partner. Na območju Ljubljanskega barja je po ocenah v primarni rabi okoli 85% prostora. Večina lastnikov zemljišč je že vključenih v program kmetijsko okoljskih ukrepov in tudi prihodnje priložnosti bodo vezane na dejavnosti, ki bodo okoljsko sprejemljive. Kmetje so lahko tudi potencialni izvajalci različnih programov, ki bodo v bodoče sooblikovali turistično ponudbo parka. Turizem je v območju zaenkrat nerazvit, vendar pa se ustanovitev krajinskega parka kaže kot priložnost za organiziran razvoj. Turistična ponudba krajinskega parka lahko gradi na izjemnih značilnostih kulturne in naravne krajine ter postane celo nosilna delavnost na območju krajinskega parka. Pomembno razvojno privlačnost predstavlja dobra dostopnost novega krajinskega parka in bližina glavnega mesta, ki zagotavljata dober plasma turističnim produktom in kakovostnim kmetijskim proizvodom. Urejanje prostora v krajinskem parku je usmerjeno v zagotavljanje

obstoječih krajinskih značilnosti, ohranjanje kulturne dediščine ter uveljavljanje ukrepov za izboljšanje infrastrukture. Predlagane razvojne usmeritve se: 1. na področju kmetijstva in gozdarstva uresničujejo s: - spodbujanjem naravi prijaznih oblik kmetovanja, predvsem ekološkega kmetovanja

in vključevanjem ciljev krajinskega parka v programe razvoja podeželja in programe lokalnih akcijskih skupin;

- pospeševanjem obnove kmetijske infrastrukture in ohranitvijo kmečkih gospodarstev in objektov, ki prispeva k ohranjanju naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in za krajinski park značilne krajine;

- pospeševanjem pridelovanja starih sort kulturnih rastlin; - spodbujanjem reje avtohtonih domačih živali v obsegu in na način, ki je skladen s

cilji krajinskega parka in z nosilno sposobnostjo okolja; - spodbujanjem pridelave in/ali predelave ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil

z blagovno znamko krajinskega parka in živil z geografskim poreklom; - spodbujanjem razvoja tistih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so povezane s

tradicionalnimi znanji, prispevajo k turistični ponudbi krajinskega parka in omogočajo nova delovna mesta;

- spodbujanjem ekosistemskega pristopa ter sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom ter aktivnosti, ki dodatno prispevajo h krepitvi ekoloških in socialnih funkcij gozda v krajinskem parku;

2. na področju lovstva in ribištva uresničujejo z: - vključevanjem ciljev krajinskega parka v lovske in ribiške gojitvene načrte na način,

ki ohranja naravno populacijsko dinamiko ter omogoča ohranjanje ogroženih vrst in habitatov;

3. na področju upravljanja z vodami uresničujejo z vključevanjem ciljev predlagane uredbe v programe in načrte upravljanja voda z namenom sinergije ukrepov; 4. na področju urbanizacije uresničujejo z:

- urejanjem prostora in obnovo vasi ter posameznih kmetij na način, da se ohranja poselitev, ohranja narava, izboljša kakovost bivanja, ohranja prostorske značilnosti, ohranja kulturna dediščina, kakovost in značilnost krajine in izboljša cestna, komunalna in ostala infrastruktura ter urejanjem javnih odprtih površin v naseljih;

- usmerjanjem prostorskega razvoja naselij na način, ki: - ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti; - omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje

ogroženih rastlinskih in živalskih vrst; - ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov; - ne ogroža kulturne dediščine, kakovosti krajine in prepoznavnosti območja; - je skladna s predlaganimi varstvenimi režimi;

- ohranjanjem osnovne preskrbe, spodbujanjem nadstandardnega razvoja družbenih dejavnosti, ohranjanjem in odpiranjem delovnih mest ter spodbujanjem javno zasebnega partnerstva ter drugih storitev, ki prispevajo h kakovosti življenja v krajinskem parku;

- umirjanjem širjenja naselij in razpršene poselitve ter gradnje v parku, tako da se prednostno omogoči obnavljanje obstoječega stavbnega fonda ter izkoriščanje obstoječih stavbnih površin;

- odpravo škode, sanacijo oziroma ponovnim vzpostavljanjem naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prvotno stanje oziroma novo stanje, ki je skladno

s cilji krajinskega parka, pri trajni odstranitvi ruševin, zapuščenih objektov, objektov javne infrastrukture in drugih objektov, na stroške povzročitelja;

- umirjanjem individualnega avtomobilskega cestnega prometa (urejena parkirišča na vstopih v krajinski park) in usmerjanjem na javne prevoze potnikov ter spodbujanjem uporabe alternativnih prevozov znotraj parka;

- urejanjem mirujočega prometa ob informacijskih centrih in ob za ogled urejenih naravnih in kulturnih območij;

- spodbujanjem obiskovanjem krajinskega parka z javnimi prevoznimi sredstvi, peš ali s kolesom;

5. na področju turizma in rekreacije uresničujejo: - s spodbujanjem krajinskemu parku prijaznih trajnostnih oblik turizma, kjer

specializacija ponudbe v ekoturistične proizvode in ponudbo pomeni največjo skladnost turistične ponudbe krajinskega parka z naravnimi, družbeno-ekonomskimi in kulturnimi značilnostmi krajinskega parka ter navezujočo ponudbo iz zunanjega okolja krajinskega parka;

- izboljšanjem turistične infrastrukture s prenovo že obstoječih zmogljivosti, s povezavami z razpoložljivo turistično infrastrukturo v zaledju ter z izgradnjo nove, ki mora biti načrtovana v skladu z nosilnostjo okolja in prostora ter izgrajena v okviru trajnostnih gradbenih standardov;

- s spodbujanjem pohodništva, urejanjem kolesarskih povezav, konjeniških stez tematskih poti in ostalih pešpoti ter vzpostavitvijo druge parkovne infrastrukture po obstoječih poteh in območjih, pri čemer se obiskovalce usmerja na ekološko manj občutljiva območja;

- s časovnim in prostorskim usmerjanjem ter usklajevanjem dejavnosti in obiskovanja parka zaradi preprečevanja motenj in uničevanja rastlin in živali,

- z opredelitvijo območij obiska, parkovne infrastrukture ter lokacij info centrov v načrtu upravljanja,

- s podporo projektom za predstavljanje in interpretacijo krajinskega parka, ozaveščanje in izobraževanje javnosti in prebivalcev parka;

6. na področju kulturne dediščine uresničujejo s: - spodbujanjem aktivnega ohranjanja kulturne dediščine in elementov kulturne

krajine, ki gradijo identiteto prostora Ljubljanskega barja (trakasta parcelacija, obmejki, žive meje, osamela drevesa in gruče dreves, stoječe vode in vodotoki);

- spodbujanjem dejavnosti, ki so povezane s tradicionalnimi znanji in podpirajo ohranjanje varovanih vrednot kulturne dediščine;

- ozaveščanjem in izobraževanjem o pomenu kulturne dediščine na območju Ljubljanskega barja;

- vključevanjem vzdrževanja in ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine v programe in projekte parka.

2.3 Varstveni režimi Splošni varstveni režim velja za celotno območje krajinskega parka, razen v nekaterih delih za območja naselij. Splošni varstveni režim temelji predvsem na omejitvah, ki zagotavljajo ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, dobro ekološko stanje voda ter ohranitev krajinske pestrosti. Kmetijstvo, ki je v prostoru ključna raba prostora, ima naravovarstvenim ciljem primerne strukturne značilnosti, zato se sedanji obseg in način kmetijske proizvodnje ne omejuje, se pa bo na območju krajinskega parka spodbujalo ekološko kmetijstvo. Širitev naselij je v tretjem varstvenem

območju izjemoma dovoljena, kadar ne ogroža ciljev krajinskega parka in so notranje kapacitete naselja zapolnjene. Ustrezno upravljanje z vodami je temeljni pogoj za ohranitev večine habitatov na območju krajinskega parka in se usmerja v ohranjanje nivoja podzemne vode, ohranjanje vseh poplavnih in vlažnih površin, preprečevanje nasipavanja zemljišč in zasipavanja kanalov ter sonaravnost vodotokov. Podrobnejše določitve varstvenih režimov za tretje (splošno), drugo in prvo varstveno območje niso opredeljene glede na posamezne značilnosti območja, temveč se po gradaciji sistema seštevajo (primer: v prvem varstvenem območju poleg varstvenih režimov za tretje in drugo varstveno območje, velja dodatno še prepoved gojenja živali in rastlin tujerodnih vrst). Posamezna varstvena območja so določena glede na lokacijo specifičnih habitatov oziroma specifičnih kombinacij habitatov in vrst. Strogost varstvenih režimov je v določenih segmentih omiljena z izrecnimi izjemami, ki se pretežno nanašajo na dejavnosti upravljavca parka. Varstvene usmeritve za doseganje varstvenih ciljev v krajinskem parku se dosega, tako da se: I. Na območju krajinskega parka dopušča umeščanje vseh tistih posegov in opravljanje dejavnosti, ki: 1. ohranjajo ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, kar pomeni da: - se ne izvajajo aktivnosti in posegi, ki krnijo ekosistemsko vrednost in funkcijo

habitatov, povzročajo fragmentacijo ali zmanjševanje travniških in ali gozdnih površin ter tako ne omogočajo ohranjanje vrst in habitatov v ugodnem stanju;

- se ne vpliva škodljivo na stanje ogroženih oziroma mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter redkih oziroma izjemnih habitatnih tipov, predvsem nizko barje, ostanki visokega barja, šotišča, mokrišča in vodne površine;

- se ne izvajajo aktivnosti in posegi, ki motijo življenjski ciklus vrst v določenih območjih in v določenih časovnih obdobjih, ki se jih opredeli z načrtom upravljanja;

2. ohranjajo kakovost in količino ter vodni režim vodotokov in vodnih teles, kar pomeni da: - se ohranja prehodnost vodotoka, ki omogoča selitev vrst, da se ohranja naravna

strukturiranost rečnega dna (pesek, prod, kamni) in brežin ter prisotnost struktur, ki ustvarjajo raznolik rečni tok in nudijo skrivališča (posamično vejevje, korenine obrežnih dreves, zajede);

- se ne izvaja aktivnosti in posegov, ki spreminjajo predvsem vodni režim podzemnih in površinskih voda, vključno s poplavnim režimom ter sedanjim nivojem podzemne vode;

- se ne izvajajo aktivnosti in posegi, ki spreminjajo obseg in obliko naravnih vodotokov (struge, brežino reke in obrežno vegetacijo), obseg poplavnih območij, hitrost vodnega toka, ali kakorkoli vplivajo na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, razen v primeru potreb oskrbe s pitno vodo, za ukrepe varstva pred škodljivim delovanjem voda ter pri nujnih vzdrževalnih delih ter ureditev dostopov do vode na območjih rekreacijskih površin v skladu z načrtom upravljanja parka;

- se vzdržuje in čisti jarke, izvaja vzdrževalna dela na vodotokih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih pasovih na način, ki ohranja biotsko pestrost v vodnih in obvodnih ekosistemih ter naravne vrednote;

3. ohranjajo kakovostne krajine, kar pomeni da se ohranja: - mozaična raba tal ter značilne krajinske prvine, ki oblikujejo krajinsko pestrost,

krajinske ter poselitvene vzorce ter prepoznavnost Ljubljanskega barja in sicer predvsem: gozdiče, posamezna drevesa, skupine dreves, linijske vegatacijske strukture (mejice, obrečno vegetacijo), raba tal, stara drevesa, pojavnost tradicionalnih stavb v krajini itd;

- merilo krajine, to pomeni ohranjanje prostorskih razmerij značilne mozaične strukture krajine z vidika pojavnosti naselji, prepleta naselji in obdelovalnimi površinami, izmenjave primarne rabe tal, značilne parcelne delitve.

II. Na območju krajinskega parka izvaja kmetijsko in gozdarsko dejavnost, tako da se: - spodbuja ekstenzivno kmetijstvo oziroma se kmetijsko rabo prilagaja ekološkim

značilnostim habitata tipa in habitata posameznih vrst; - ohranja mozaično kmetijstvo, in spodbuja kolobarjenje kjer je to s stališča ohranjanja

biotske raznovrstnosti primerno ter postopoma povečuje sedanji obseg ekstenzivnih travniških površin;

- uporablja fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila oz. druga kemična sredstva za izboljšanje tal, varstvo rastlin oziroma za druge namene v čim manjši meri oziroma na način, ki ne spreminja ekoloških značilnosti na Ljubljanskem barju;

- ne presega primerne obtežbe zemljišč pri paši, ki je odvisna od značilnosti podlage; - ne kosi, preden semeni večina travniških rastlinskih vrst; - ne izvaja aktivnosti med ključnim obdobjem gnezdenja ptic; - kosi od sredine proti zunanjem robu travnika; - spodbuja prilagojeno rabe gozda, ki pušča posamezna drevesa, omogoča gnezdenje

vrst in obnovo gozdov izvaja v manjših jedrih. III. Na območju krajinskega parka lahko izvajajo vodne, športne in rekreativne dejavnosti oziroma prireditve, ki ne povzročajo bistvenih motenj okolja kar pomeni, da se: - ne izvaja športnih in rekreativnih aktivnosti ter drugih prireditev, ki bi lahko poslabšale

ugodno stanje vrst in habitatnih tipov, vplivale na naravne vrednote ali negativno vplivale na lastnosti, zaradi katerih je območje zavarovano;

- gradi in ureja objekte, ki so namenjeni izobraževanju oziroma interpretaciji varstva narave, rekreacijske, učne in druge površine/poti, vendar samo na lokacijah, ki so opredeljene v načrtu upravljanja.

IV. Na območju krajinskega parka lahko izvajajo posegi v prostor in načrtuje prostorski razvoj, ki omogoča kakovostno življenje prebivalcem in obiskovanje krajinskega parka v obsegu in na način, ki ne ogroža ciljev krajinskega parka kar pomeni, da se:

- gradi samo znotraj obstoječih območij naselij, zunaj njih je možna le obnova in rekonstrukcija obstoječih objektov zgrajenih na podlagi pravnomočnih gradbenih dovoljenj in se ne odpira novih območij naselij;

- odlaga odpadke samo na v ta namen urejenih mestih; - odvaja odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju

odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;

- spoštujejo in izvajajo drugi cilji in ukrepi varstva okolja;

- spreminja namembnost z tradicionalno rabo povezanih obstoječih objektov zunaj stavbnih zemljišč samo v primeru kadar je to skladno s cilji;

- sanira obstoječe potencialne vire onesnaževanja, peskokope in kamnolome ter ne odpira novih.

2.4 Upravljanje in načrt upravljanja Predlagana uredba vzpostavlja tudi sistem upravljanja s krajinskim parkom, ki je za doseganje ciljev krajinskega parka bistvenega pomena. Za ta namen določa, da bo Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) za upravljanje parka ustanovila javni zavod, ki bo opravljal javno službo upravljanja zavarovanega območja na področju ohranjanja narave v skladu s 133. členom Zakona o ohranjanju narave. Upravljavcu parka že sam Zakon o ohranjanju narave nalaga nekatere naloge, ki so varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske narave. Posebej so z naslovnim zakonom določene tudi naloge, ki jih upravljavec parka izvaja kot javno službo. V svetu javnega zavoda se v skladu z Zakonom o ohranjanju narave predvideva tudi sodelovanje lokalnih skupnosti. Upravljanje krajinskega parka se izvaja na podlagi načrta upravljanja parka, ki ga sprejme vlada s posebnim predpisom. Pri njegovi pripravi lahko aktivno sodelujejo tudi lokalne skupnosti na območju krajinskega parka. S predlagano uredbo so določene sestavine načrta upravljanja, katerega vsebino sicer dokaj podrobno opredeljuje že Zakon o ohranjanju narave. Upravljanje parka bo sledilo ciljem ohranjanja naravnih vrednot, tako da bo usmerjalo in usklajevalo razvoj vseh dejavnosti v prostoru v smislu trajnostnega razvoja. Na podlagi načrta upravljanja sprejme upravljavec parka svoj program dela, ki ga potrdi pristojno ministrstvo. Strokovno pomoč pri pripravi načrta upravljanja in programa dela zagotavlja tudi Zavod RS za varstvo narave. Predlagan uredba določa tudi finančne vire za izvajanje zavarovanja in za spodbujanje razvoja lokalnega prebivalstva. Merila, kriterije in finančne vire se podrobneje določi z načrtom upravljanja in letnim programom upravljanja parka. Nadzor v parku je določen kot inšpekcijski, ki ga opravljajo pristojni inšpektorji, neposredni nadzor v naravi pa izvaja tudi upravljavec parka. Med prehodnimi določbami je določen rok šestih mesecev, v katerem mora vlada ustanoviti javni zavod. V dveh letih po ustanovitvi javnega zavoda pa je upravljavec parka dolžan predložiti resorno pristojnemu ministrstvu predlog načrta upravljanja. Zaradi ureditve vsebine upravljanja s krajinskim parkom do sprejema načrta upravljanja določi pristojni minister na podlagi drugega odstavka 61. člena Zakona o ohranjanju narave začasne upravljavske smernice. Za uveljavitev uredbe je predviden splošni uveljavitveni rok petnajstih dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve uredbe se smiselno prenehajo uporabljati občinski odloki o razglasitvah naravnih znamenitosti oziroma redkosti. 3. Finančne posledice

Finančne posledice sprejema predlagane uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje so povezane z obveznostjo države, da iz državnega proračuna zagotavlja financiranje tistih nalog, ki predstavljajo izvajanje predpisanih varstvenih režimov na zavarovanih območjih in njihovo upravljanje. Skladno z določbami Zakona o ohranjanju narave (150. člen) je ustanovitelj - država, dolžan zagotoviti finančne vire za delovanje javne službe ohranjanja narave – upravljanje krajinskega parka. V primeru tega krajinskega parka je za upravljanje predvidena ustanovitev novega javnega zavoda, kar je primerljivo z drugimi obstoječimi parki v državi (velikost območja, primerljivost ciljev zavarovanja, upravljavske naloge). Financiranje krajinskega parka bo pretežno slonelo na državnemu proračunu. Javni zavod bo poleg sredstev iz državnega proračuna pridobival finančna sredstva za opravljanje dejavnosti in upravljanje parka še s kandidiranjem za pridobivanje sredstev iz različnih mednarodnih programov pomoči, s pridobivanjem sofinanciranja od ustanov in naravovarstvenih nevladnih organizacij, skladov za regionalni razvoj, strukturnih in kohezijskih skladov Evropske unije, s kandidiranjem za pridobivanje sredstev sofinanciranja iz okoljskih projektov, razvoja turizma, zaposlovanja, pomoči malim in srednjim podjetjem, kulturne dediščine in podobnih projektov, iz proračunov lokalnih skupnosti v skladu s sprejetim načrtom upravljanja oz. letnim programom, z vstopninami, dotacijami in donacijami, s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin, s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja ter iz drugih virov. Delovanje javnega zavoda bo moralo biti čimbolj racionalno in učinkovito. V zvezi s tem bo nujno organizirati povezovanje in sodelovanje z drugimi službami in ustanovami na regionalnem nivoju. Proračunska sredstva v letu 2008, ki so zagotovljena na proračunski postavki 2443, se bodo namenila za ustanovitev in začetek delovanja krajinskega parka, pri čemer je pričakovati, da bo javni zavod do konca leta 2008 formalno že ustanovljen. Okvirni strošek delovanja javnega zavoda v letih 2009 in naprej je ocenjen na 250.000€ letno, kar zagotavlja zagonska sredstva za delovanje javnega zavoda in pokriva stroške za dva do tri zaposlene v krajinskem parku. V letu 2009 bo treba na proračunski postavki 7657 Krajinski park Ljubljansko barje zagotoviti dodatnih 241.500€ sredstev s prerazporeditvijo sredstev znotraj Ministratsva za okolje in prostor.. Pri pripravi naslednjih državnih proračunov bo treba proračunsko postavko Krajinski park Ljubljansko barje okrepiti in jo postopno dvigovati tako, da bodo pokrite temeljne naloge javne službe upravljanja parka, ki jih bo izvajal javni zavod (npr. nadzor, označevanje, informiranje, investicije). Predvsem preko upravljavskega načrta parka je pomembno dosegati in zagotoviti projektno in vsako drugo sofinanciranje tudi drugih ministrstev, tudi kot podlago tistim dejavnostim. ki so pomembne za trajnostni razvoj tega območja. Cilj takega razvoja je podpora lokalnemu prebivalstvu ter spodbujanje nekaterih s tem povezanih dejavnosti, ki so ne le sprejemljive, ampak tudi nujne v tem prostoru. 4. Postopek zavarovanja

Z zavarovanjem Ljubljanskega barja se oblikuje območje, za katerega velja poseben pravni režim. V postopku sprejema Uredbe mora biti soočen javni interes do varstva narave, ki je udejanjen v osnutku Uredbe, razvojni interesi javnih služb ter zasebni interesi posameznikov, ki živijo in delajo na območju, predvidenem za zavarovanje. V prvi fazi določi vlada vsebino Osnutka Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje, kot akta o zavarovanju, s katerim se ustanavlja širše zavarovano območje, ki je izhodišče za javno predstavitev, ki vključuje tudi javno razpravo, ki bo potekala na območju predlaganega parka. Za izvedbo javne predstavitve in javne obravnave vlada pooblasti resorno pristojno ministrstvo, ki tudi določi program javne predstavitve v dogovoru z vsemi parkovnimi lokalnimi skupnostmi. Javna predstavitev mora trajati najmanj 60 dni. V drugi fazi se na podlagi strokovnih opredelitev do pripomb iz javne predstavitve sprejme naslovna uredba. V skladu s programom dela Vlade Republike Slovenije naj bi bila uredba