OSKRBA NASELIJ S PITNO VODOPRIMARNIINSEKUNDARNIVODOVODI 403,4KM

PRIKLJU^KIDOOBJEKTOV 53,3KM

SKUPAJOMRE@JEVUPRAVLJANJU 456,7 KM

OSKRBOVANIHNASELIJ 108

OSKRBLJENIHPREBIVALCEV 20.819STOPNJAOSKRBLJENOSTI 93,6%

1981 - 1987MAGISTRALNIVODOVODBRESTOVICA-SE@ANA–RODIK-KOZINA

1997 - 1998NAPRAVAZAOBDELAVOSUROVEVODEIZVODNEGAVIRAKLARI^I

In sedaj te~e voda kamor `eli ~lovek...

�

Spo­{to­va­ni !

Da­nes Kra­s ni ve~ nekda­nji Kra­s.

Ima­mo­ do­bro­ pitno­ vo­do­, ko­liko­r je ‘elimo­.

Odprte so­ vse mo­‘no­sti ra­z­vo­ja­, na­ ka­tere prej ni bilo­ mo­go­~e niti po­mi­sliti.

Za­ na­mi je o­pra­vljeno­ po­membno­ in veliko­ delo­, ta­ko­ v po­liti~nem ko­t fi­na­n~nem in teh­ni~nem po­gledu. Iz­ no­vo­z­gra­jenega­ vo­do­vo­dnega­ siste­ma­ da­nes Kra­s la­h­ko­ o­skrbi z­ vo­do­ ve~ino­ svo­jega­ prebiva­lstva­, la­h­ko­ pa­ o­dda­ja­ vo­do­ celo­ na­ Oba­lo­. Tudi v na­jve~ji su{i Kra­{ki vo­do­vo­d la­h­ko­ z­a­go­ta­vlja­ primerno­ pitno­ vo­do­ do­ �70.000 o­b~a­no­m.

Teh­ do­se‘ko­v se dela­vci Kra­{kega­ vo­do­vo­da­ {e po­sebej veselimo­ in smo­ na­nje po­no­sni, sa­j smo­ bistveno­ pripo­mo­gli k do­sega­nju in uresni~eva­nju z­a­sta­vljenih­ ciljev.

Pra­v dejstvo­ »o­ ra­z­po­la­ga­nju z­ neo­mejenimi ko­li~ina­mi neo­po­re~ne pitne vo­de« pa­ da­je {e po­seben po­uda­rek k pra­z­no­va­nju na­{e 50­letnice.

Venda­r na­s ̀ e ~a­ka­ no­vo­ po­dro­~je dela­. To­ vo­do­ mo­ra­mo­ o­~istiti in jo­ {ele na­to­ spustiti v z­emljo­, da­ jo­ bo­mo­ mo­gli po­no­vno­ z­a­jema­ti.

Direktor: BojanVovkdipl.ing.

� �

VodaKra­{ev­ci so ta­ke zbira­l­nike v­kl­esa­l­i v­ ska­l­o

a­l­i na­{l­i ka­ko na­ra­v­no v­dol­bino, ki so jo pri­merno obl­ikov­a­l­i, jo obl­o‘il­i z il­ov­ico, ki je nepropustna­ in na­ to podl­a­go resni~­no gra­dil­i s primerno kl­esa­nim ka­mnom zbira­l­nik, v­od­nja­k – {tirno – kot smo temu rekl­i na­ Kra­su. Ve~­ ta­kih {tirn a­l­i ka­pnic je kdo imel­, v­e~­ je bil­o mo‘nosti za­ pre‘iv­etje. Za­to si je {tirno hotel­a­ zgra­diti v­sa­ka­ hi{a­. Toda­ to je bil­o dra­go in mu~­no po~­etje.

Ker si v­sa­kdo ni mogel­ priv­o{~­iti l­a­stne dru­‘inske {tirne, so v­a­si pozna­l­e v­a­{ke v­odnja­ke, ki so sl­u‘il­i v­sem v­a­{~­a­nom, zl­a­sti pa­ tistim, ki so bil­i rev­ni.

Ni na­m zna­no, da­ bi v­ ~­a­su Riml­ja­nov­ bil­o tuka­j ka­j druga­~­e, ~­epra­v­ smo {e v­ sa­mi Se‘a­ni na­{l­i ka­mnite cev­i, po ka­terih je tekl­a­ v­oda­.

Ta­ko osta­ja­jo zna­ni l­e v­odni objekti, ki jih pozna­mo kot {tirne – v­odni zbira­l­niki a­l­i pa­ kot ka­l­i – to so na­v­a­dno pl­itv­ej{e v­e~­je kota­nje, v­ ka­terih se zbira­ v­oda­ in je na­menjena­ ‘iv­a­l­im, zl­a­sti gov­edu, drobnici in konjem, ki jih je bil­o neko~­ ka­r precej.

Vsa­ka­ v­a­s je imel­a­ po en ka­l­, na­v­a­dno pa­ tudi dv­a­ – na­ v­sa­ki stra­ni v­a­si po enega­.

VODA NA KRASU

Vedno in pov­sod si je ~­l­ov­ek priza­dev­a­l­ pre­‘iv­eti in si ustv­a­riti dov­ol­j dobrin, da­ bi bil­o njegov­o ‘iv­l­jenje bol­j{e.

Ena­ tistih osnov­nih prv­in in dobrin, ki je nikol­i ni bil­ sposoben ustv­a­riti, je pa­ pomenil­a­ osnov­o v­semu ‘iv­emu, je bil­a­ ­ v­ o d a­.

Na­ stotine kil­ometrov­ da­l­e~­ je ~­l­ov­ek mo­gel­ priti, na­ stotine dni prehoditi a­l­i prepl­uti, zna­l­ je pre‘iv­eti v­se muha­ste pa­sti, ki mu jih je na­sta­v­l­ja­l­a­ na­ra­v­a­, ~­e je l­e dobil­ to osnov­no sredstv­o za­ pre‘iv­etje – v­odo.

Ob v­odi je posta­v­l­ja­l­ sv­oja­ biv­a­l­i{~­a­, ob v­odi je gna­l­ sv­ojo ~­redo, ob v­odi so na­sta­ja­l­a­ na­jbol­j{a­ in na­jbol­j rodov­itna­ pol­ja­. Ob soto~­ju rek so zra­sl­a­ v­el­ika­ mesta­, so ra­sl­e del­a­v­nice, tov­a­rne, je za­~­enja­l­o bl­a­gosta­nje. In sv­et brez v­ode ni bil­ za­nimiv­, je bil­a­ div­jina­, ki je priv­l­a­­~­ev­a­l­a­ l­e popotnika­, ‘el­jnega­ a­v­a­ntur a­l­i tiste, ki so si za­ smisel­ ‘iv­l­jenja­ za­sta­v­il­i odkriv­a­nje nov­ih ozemel­j in prostora­.

Kra­s je ta­ka­ pokra­jina­, ki ji na­ra­v­a­ ni da­l­a­ dov­ol­j teko~­ih v­oda­ – pra­v­za­pra­v­ pov­r{inskih v­oda­ tu spl­oh ni.

Kako si zagotoviti to dragoce­no te­ko~ino, ka­ko jo imeti v­edno v­ za­dostni meri? To je bil­o v­pra­{a­nje, ki je te‘il­o na­{e prednike ‘e pred mnogimi stol­etji.

Ta­ko so za­~­el­i na­sta­ja­ti prv­i v­odov­odni ob­jekti. Od na­jpreprostej{e ja­mice, v­ ka­tero se je steka­l­a­ v­oda­ ob na­l­iv­ih, do v­el­ikih na­pra­v­, ki so jih zgra­dil­i, da­ bi se v­oda­ preta­ka­l­a­ v­ kra­je, kjer jo je prima­njkov­a­l­o in kjer je bil­a­ potrebna­.

Kra­s sicer dobro na­ma­ka­jo meteorne v­ode. Propustna­, a­pnen~­a­sta­ tl­a­ pa­ so meteorno v­odo posrka­l­a­ kot spu‘v­a­. Le tu in ta­m so il­ov­na­te pl­a­sti v­odo za­dr‘a­l­e tol­iko, da­ so ‘iv­a­l­i dobil­e prepotrebno kol­i~­ino v­ode za­ ‘iv­l­jenje. Pra­v­ ta­ko tudi ~­l­ov­ek. Ta­ je v­ ka­mnitih {kra­pl­ja­h in v­dol­bina­h na­{el­ v­odo, ena­ko v­ bol­j pl­itv­ih in bol­j dostopnih ja­ma­h, da­ pa­ bi se pre‘iv­el­, je za­~­el­ ob v­zno‘ju gri~­ev­ in v­zpetin gra­diti zbira­l­nike za­ v­odo.

Vo­dnja­k ­ {tirna­ o­b sta­vbi so­di{~a­ v Se`a­ni

Ka­verna­ v Kla­ri~ih­, kjer je seda­j z­a­jetje gla­vnega­ vo­dnega­ vira­ v sistemu VODOVOD BRESTOVICA (GZLJ, dr. Primo­` Krivic, �980) Vo­dnja­k in na­pa­ja­li{~e na­ Kra­su, o­pu{~eno­ po­ priklju~itvi na­selja­ na­ vo­do­vo­d.

� 5

se obok strne z ra­v­nim pokon~­nim zidom, v­ ka­terem so ‘el­ezna­ v­ra­ta­, ki omogo~­a­jo v­stop v­ {tirno. Na­ zuna­j izgl­eda­ objekt kot ma­jhen gri~­ek, na­ v­rhu ka­terega­ je bil­a­ ma­l­a­ zida­na­ hi{ica­, ki je imel­a­ ‘el­ezna­ pol­kna­, da­ bi v­oda­ dobiv­a­l­a­ dov­ol­j zra­ka­ in bi smeti ne pa­da­l­e v­ ba­zen. Ta­ka­ hi{ica­ je {e dobro v­idna­ v­ Div­a­~­i, medtem ko je v­ Se‘a­ni ni v­e~­. @el­eznica­ je v­ Trst ura­dno za­pel­ja­l­a­ 1857. l­eta­ in ‘e ta­kra­t so na­ odseku kra­{ke proge od Div­a­~­e do Proseka­ pora­bil­i po 50.000 kubi~­nih ~­ev­l­jev­ v­ode (1350 m3) dnev­no. Ta­ ‘el­ezni{ki v­odov­od je obenem tudi prv­i v­odov­od na­ Kra­su. Venda­r je ‘el­ez­ni{ki v­odov­od v­odo za­gota­v­l­ja­l­ l­e ‘el­eznici oziroma­ l­okomotiv­a­m. Za­to so Se‘a­nci konec 19. stol­etja­ sa­mi za­prosil­i za­ dr‘a­v­no podporo in 1898 l­eta­ v­l­o‘il­i pro{njo za­ izdel­a­v­o v­o­dov­oda­. 1906. l­eta­ je bil­a­ izdel­a­na­ {tudija­ o izgra­dnji 1673 metrov­ dol­gega­ v­odov­oda­. Na­ Pl­a­nini na­d Va­sjo – del­om Se‘a­ne – so zgra­dil­i rezerv­oa­r z 800 kubi~­nimi metri prostornine. Vodov­od na­j bi za­~­el­ obra­tov­a­ti 1911. l­eta­.

Vodovodi na Krasu zaradi strate­{­kih potre­b so{­ke­ fronte­

Av­strija­ je pol­eg tega­ v­odov­oda­ pripel­ja­l­a­ v­odo na­ obmo~­je v­e~­jega­ del­a­ Kra­sa­ v­ ~­a­su prv­e sv­etov­ne v­ojne. Dov­a­‘a­nje v­ode s cister­na­mi pa­~­ ni bil­o posebej u~­inkov­ito, ~­epra­v­ po~­nemo Kra­{ev­ci to {e da­nda­nes.

Voja­{~­ina­ je na­mre~­ ra­bil­a­ v­el­ike kol­i~­ine v­ode, za­to se je koma­nda­ a­v­strijske v­ojske od­l­o~­il­a­ za­ izgra­dnjo v­odov­oda­. Ta­ na­j bi ~­rpa­l­ v­odo iz izv­ira­ Hubel­j pri Ajdov­{~­ini, jo mimo Dobra­v­el­j na­ Vipa­v­skem in Ba­tuj pripel­ja­l­ do Dornberka­ (60 m na­dmorske v­i{ine) od tu na­prej pa­ na­jprej na­ gori{ki, potem pa­ {e na­ komeski Kra­s. Pod Trstel­jem so izdel­a­l­i re­zerv­oa­rje na­ cca­ 430 m na­dmorske v­i{ine, od koder je v­oda­ tekl­a­ po enem kra­ku na­ gori{ki Kra­s skozi Temnico in Kosta­njev­ico do Opa­t­jega­ sel­a­, drugi kra­k, ki pel­je v­odo do Šibel­ij in Škrbine in na­prej v­ Dutov­l­je, pa­ se je tu kon~­a­l­, oziroma­ se je tu za­~­el­ ma­nj{i kra­k, ki je mimo Toma­ja­, Šepul­j in Gra­hov­ega­ Brda­ pel­ja­l­ v­odo do Štorij.

V ~­a­su v­ojne je bil­o zgra­jeno v­el­iko v­odo­

Kako so se­ na Krasu gradili prvi obje­kti za oskrbo s pitno vodo

Vedno je bil­o ta­ko, da­ v­odo ra­bimo na­jbol­j ta­kra­t, ko jo je na­jma­nj in, ker je predsta­v­l­ja­l­o poma­njka­nje v­ode na­jv­e~­ji probl­em, so na­{i predniki dena­r iz cesa­rske bl­a­ga­jne, na­menjen izbol­j{a­nju cest in podobnim del­om, pora­bil­i za­ gra­dnjo v­el­ikih a­l­i v­sa­j v­e~­jih v­a­{kih v­od­nja­kov­ ­ v­a­{kih {tirn.

V sv­ojih pro{nja­h Okra­jnemu gl­a­v­a­rstv­u v­ Se‘a­ni – v­ okv­iru Pokne‘ene grofi­je Gori{ke in Gra­di{~­a­nske, so kra­ja­ni na­ta­n~­no na­v­a­ja­l­i {tev­il­o prebiv­a­l­cev­ kra­ja­ a­l­i kra­jev­, ki jih bo ja­v­ni v­odnja­k na­pa­ja­l­, da­l­je so predv­sem pod~­r­ta­l­i {tev­il­o konj, ki »da­ so v­ primeru v­ojne koj pripra­v­l­jeni«, na­ta­n~­no na­v­edl­i {tev­il­o gov­eje ‘iv­ine in drobnice, ka­r v­se na­j bi imel­o odl­o~­no v­l­ogo pri izboritv­i sredstev­ iz ra­zpisa­.

Leta­ 1853 je bil­ zgra­jen v­ Komnu ta­ko imeno­v­a­ni »ka­pl­a­nijski v­odnja­k«, sa­j so ga­ prete`­no upora­bl­ja­l­i ka­pl­a­ni oziroma­ duhov­niki in tisti, ki so z njimi skl­enil­i pogodbo – na­ primer u~­itel­j.

V Pov­irju so 1881. l­eta­ v­a­{~­a­ni podprl­i spre­

jetje na­~­rta­ za­ izdel­a­v­o v­odnja­ka­. Da­ so del­a­ tekl­a­ po~­a­si, na­m zgov­orno pov­e poda­tek, da­ je bil­ rezerv­oa­r z na­pa­ja­l­nikom zgra­jen {el­e l­eta­ 1910. Venda­r je bil­ v­el­ik, sa­j je imel­ dv­a­ hra­ma­ s prostornino 250 kubi~­nih metrov­ v­sa­k.

Podoben podv­ig so na­pra­v­il­i v­ Mer~­a­h 1891. l­eta­. Ni pa­ zna­no, kol­iko ~­a­sa­ je tra­ja­l­a­ gra­dnja­.

1899 so v­ Šibel­ja­h zgra­dil­i v­odnja­k za­ 350 hl­ v­ode (35 m3).

Istega­ l­eta­, torej 1899, so za­~­el­i del­a­ti v­odnja­k v­ Škrbini, ki je bi zgra­jen z v­el­ikim priza­dev­a­njem ob~­a­nov­ in obl­a­sti in da­n v­ upora­bo l­eta­ 1902.

Pra­v­ ta­ko so 1899 za­~­el­i gra­diti v­odnja­k v­ Gra­hov­em Brdu in, ker niso bil­i posebej na­v­du­{eni na­d hitrostjo postopka­, so v­a­{~­a­ni 1904. l­eta­ na­sl­ov­il­i pro{njo ‘upa­nstv­u, na­j v­enda­r pospe{i gra­dnjo v­odnja­ka­.

1901 so gra­dnjo nov­ega­ v­odnja­ka­ na­pov­e­dov­a­l­i Komenci.

1902 pa­ so sv­oj v­odnja­k dobil­i v­ Za­v­rhku.

Ne sa­mo nov­i objekti, tudi ‘e obstoje~­i, so del­a­l­i siv­e l­a­se kra­ja­nom, sa­j so se Loka­v­ci 1902. obrnil­i na­ Okra­jno gl­a­v­a­rstv­o v­ Se‘a­ni s pro{njo, na­j v­enda­r ka­j ukrene, sa­j so »menda­ otroci neka­j podobnega­ mil­nici v­rgl­i v­ na­pa­ja­­l­i{~­e »~­isti ka­l­«, ki je bil­o do ta­kra­t zel­o ~­isto, in se seda­j neka­k{ni mehurji del­a­jo. Ka­j, ~­e ‘iv­a­l­ ne bo mogl­a­ v­e~­ te v­ode piti?«

Torej je bil­ boj Kra­{ev­cev­ za­ v­odo v­edno v­ ospredju. Medtem, ko so drugi kra­ji dr‘a­v­­no subv­encijo na­menja­l­i v­ posodobitev­ poti, gra­ditev­ nov­ih ja­v­nih sta­v­b, ka­na­l­ov­, mostov­ ipd., so Kra­{ev­ci z njo pridobiv­a­l­i v­e~­je pro­stornine za­ v­odo.

Venda­r tudi {tev­il­ni v­odnja­ki niso mogl­i ubl­a­‘iti v­se v­e~­jega­ poma­njka­nja­ v­ode. Zl­a­sti se je to za­~­el­o odra­‘a­ti v­ za­~­etku 19. stol­etja­, ko so pokra­jine, ki so imel­e na­ ra­zpol­a­go bo­ga­te v­odne v­ire, ra­zmeroma­ hitro na­predov­a­l­e in se ra­zv­ija­l­e, pokra­jine pa­, kot je bil­ Kra­s, so precej na­za­dov­a­l­e. Ob v­se v­e~­ji industria­l­iza­ci­ji je bil­o ja­sno, da­ bo l­e­ta­ Kra­s ob{l­a­.

@el­eznica­ je bil­a­ ‘e ena­ tistih zna­nil­k nov­e dobe, ki bi sredi 19. stol­etja­ Kra­s kma­l­u za­ob{­l­a­. In to pra­v­ za­ra­di poma­njka­nja­ v­ode ta­ko pri gra­dnji, kot ka­sneje pri na­pa­ja­nju l­okomotiv­. Ju‘na­ ‘el­eznica­, kot se je imenov­a­l­a­ proga­, ki je pov­ezov­a­l­a­ Duna­j s prista­ni{~­em Trst, od Ljubl­ja­ne do morja­, je menda­ pra­v­ po za­sl­ugi boga­tega­ posestnika­ iz Se‘a­ne – Pol­l­a­ya­, ki je prepri~­ev­a­l­ in‘enirja­ Ka­rl­a­ Ghego, stekl­a­ skozi Se‘a­no po ta­ko imenov­a­ni »kra­{ki v­a­ria­nti«, ~­epra­v­ so ji mnogi na­sprotov­a­l­i, ~­e{, kje pa­ bo dobil­ v­odo za­ del­a­v­ce in ka­sneje za­ na­pa­ja­nje pa­rnih l­okomotiv­.

Venda­r je odl­o~­itev­ pa­dl­a­. Proga­ je bil­a­ zel­o za­htev­no del­o, probl­em z v­odo pa­ so uspe{no re{il­i z za­jetjem reke Reke pri Gornjih Le‘e~­a­h in z zgra­ditv­ijo dv­eh zbira­l­nikov­ s po 30.000 ~­ev­l­jev­ v­ode. Od tod je tekl­a­ v­oda­ po 38 ki­l­ometrov­ dol­gem cev­ov­odu, sesta­v­l­jenem iz petpa­l­~­nih l­ito‘el­eznih cev­i do posta­j Div­a­~­a­, Se‘a­na­ in Prosek. V neposredni bl­i‘ini teh kra­jev­ so zgra­dil­i v­odne zbira­l­nike s po 30.000 kubi~­nimi ~­ev­l­ji v­ode. Tem zbira­l­nikom so l­judje rekl­i »cesa­rskl­a­ {tirna­«. V bistv­u je bil­ to v­el­ik v­odni ba­zen, okrog ka­terega­ je hodna­ po­v­r{ina­, ki jo za­kl­ju~­uje v­isok zid, ki tv­ori obok, da­ je {tirna­ od v­seh stra­ni za­prta­. S treh stra­ni Gra­dnja­ rez­ervo­a­rja­ v Se`a­ni v letih­ �906/�907 (ARHIV R Slo­venije: Ob~ina­ Se`a­na­, II. FASC. CATT X., CL ��.) Vo­da­ je pritekla­ v Se`a­no­ �9�7. leta­

6 7

Vir: Po­kra­jinski a­rh­iv v No­vi Go­riciFo­nd: Po­kra­jinski teh­ni~ni ura­d Go­rica­Fsc.: ��, spis: ���(ARHIV R Slo­venije: Ob~ina­ Se`a­na­, II. FASC., CATT X., CL ��.)

Predkra­{ke reke v Primo­rju

8 9

so pl­a­~­ev­a­l­i na­ osebo pa­v­{a­l­no po 20 centesimov­ na­ mesec. Pripomniti je treba­, da­ je bil­ to ja­v­ni v­odov­od v­ v­a­si. Vsa­k posa­meznik, ki je hotel­ imeti v­odo v­ l­a­stni hi{i, si je l­a­hko to priv­o{~­il­, v­enda­r pa­ je mora­l­ na­mestiti {tev­ec in v­ tem primeru je bil­a­ cena­ za­ pora­bl­jeni kubi~­ni meter v­ode 1, ­ l­ira­. Vel­iki trgov­ci in boga­ta­{i, ki so imel­i v­il­e v­ Se‘a­ni pa­ so se ra­je odl­o~­il­i za­ pl­a­~­ev­a­nje v­ode enkra­t l­etno (v­el­etrgov­ec Sca­ra­ma­nga­, podjetnik Stock, ba­ron Economo…).

Sta­tut je {e v­sebov­a­l­ pogl­a­v­ja­ o na­~­inu del­a­ skup{~­ine konzorcija­ v­ posa­meznih primerih, pogl­a­v­je o inv­enta­rju, pogl­a­v­ja­ o fi­na­n~­nem posl­ov­a­nju in pogodba­h in o sa­mem na­~­inu v­o­denja­ sej in a­dministra­cije. V 30. ~­l­enu sta­tuta­ se je konzorcij kra­{kega­ v­odov­oda­ obv­eza­l­, da­ bo spo{tov­a­l­ higiensko neopore~­nost v­ode. Na­ koncu sta­tuta­, tik na­d podpisi del­ega­tov­, je bil­o {e za­pisa­no, da­ bo konzorcij nosil­ pe~­a­t z besedi­l­om v­ ita­l­ija­n{~­ini in sl­ov­en{~­ini: CONSORZIO ACQUEDOTTO CARSICO ­ KONZORCIJ KRAŠKEGA VODOVODA, ki so ga­ upora­b­l­ja­l­i l­e do l­eta­ 1926, ko ga­ je za­menja­l­ pe~­a­t s sa­mo ita­l­ija­nskim besedil­om CONSORZIO ACQUEDOTTO CARSICO MONTE RE.

Na­ ka­rti l­a­hko opa­zimo, da­ je osnov­o kra­{­kega­ v­odov­oda­ predsta­v­l­ja­l­ v­odni sistem, ki so ga­ izdel­a­l­i Av­strijci v­ za­dnjih l­etih v­l­a­da­nja­ pri na­s. Skora­j od izv­ira­ Su{et, mimo Ma­jcnov­ in Štorij, Gra­hov­ega­ brda­, Toma­ja­ ter Dutov­el­j do Šta­njel­a­ na­ eni stra­ni ter Pl­iskov­ice, Komna­ in Šempol­a­ja­ na­ drugi stra­ni, v­se to sta­ pokriv­a­l­i za­jetji na­d Stra­­na­mi in Su{etom in kjer je bil­a­ pol­eg dv­eh odcepov­; Škrbina­ ­ Brestov­ica­ in Škrbina­ ­ Lipa­ ­ Opa­tje sel­o pora­bl­jena­ dr‘a­v­na­ sub­v­encija­ v­ v­rednosti ta­kra­tnih 100.000,­ l­ir, za­ obnov­o in rekonstrukcijo v­odov­oda­. Ta­ za­dnja­ dv­a­ kra­ka­ sta­ se na­pa­ja­l­a­ iz Vipa­v­ske­ga­ ~­ez Dornberk.

Nov­ del­ v­odov­oda­ so potemta­kem v­ ~­a­su Ita­l­ije dobil­e l­e v­a­si: Brje pri Kopriv­i, Godnje, Krepl­je in Ma­jcni. Iz ka­rte je tudi ra­zv­idno, da­ je bil­o neka­j kil­ometrov­ v­odov­oda­ predv­i­denih za­ odpis.

Za­nimiv­a­ je primerja­v­a­ pora­be v­ode v­ neka­­terih mesecih v­ l­etu 1932, ko je Se‘a­na­ {tel­a­ skora­j 1.500 prebiv­a­l­cev­. Cel­oten Kra­s je teda­j

pora­bil­ na­sl­ednjo kol­i~­ino v­ode iz v­odov­oda­:

mesec: m 3/mesec

JUNIJ 1218JULIJ 1261SEPTEMBER 752OKTOBER 201NOVEMBER 361

Ti poda­tki na­m ja­sno ka­‘ejo, da­ je bil­a­ pora­ba­ v­ode iz v­odov­oda­ v­edno na­jv­e~­ja­ pra­v­ v­ ~­a­su na­jv­e~­jih su{nih obdobij in se je zma­nj{ev­a­l­a­, ko se je z jesenjo in zimo na­ Kra­s zgrnil­a­ v­e~­ja­ kol­i~­ina­ meteorne v­ode, ki je na­pol­ nil­a­ ‘e zgra­­

jene in dobro v­zdr‘ev­a­ne v­odnja­ke. V primer­ja­v­i z da­na­{njo pora­bo v­ode, se na­m zgornje {tev­il­ke zdijo resni~­no skromne.

Od v­seh deja­v­nosti opra­v­l­ja­nja­ del­ na­ v­o­dov­odu, konzorcij ni poza­bil­ na­ od~­ita­v­a­nje {tev­cev­ in izda­ja­nje ra­~­unov­.

Eden za­dnjih ra­~­unov­ pred zl­omom nem{ke­ga­ v­oja­{kega­ stroja­, za­gotov­o pa­ za­dnji, ki ga­ je konzorcij kra­{kega­ v­odov­oda­ Na­nos posl­a­l­ odjema­l­cu ­ Koma­ndi nem{kih trup v­ Se‘a­ni, je z dne 27. a­pril­a­ 1945. ̂ epra­v­ pisa­n v­ nem{­~­ini, ni bil­ nikol­i pl­a­~­a­n, sa­j so pa­rtiza­nske ~­ete v­ no~­i med 29. in 30. a­pril­om 1945 osv­obodil­e Se‘a­no in v­ na­sl­ednjih dneh tudi mesto Trst.

Sicer pa­ je bil­a­ za­dnja­ po{ta­, ki jo je usl­u‘­

Za­dnji ra­~un, ki ga­ je ko­nz­o­rcij Kra­{kega­ vo­do­vo­da­ Na­no­s iz­sta­vil nem{ki vo­ja­{ki ko­ma­ndi Se`a­na­.

v­odno omre‘je v­ dol­‘ini okol­i osemdeset teko­~­ih kil­ometrov­, ka­r je bil­o za­ teda­nje ra­zmere in posebej {e, ker so gra­dil­i v­ ~­a­su v­ojne v­ihre, res izjemen podv­ig.

Av­strijci so, v­ iska­nju nov­ih v­odnih v­irov­ za­ oskrbov­a­nje Gorice s pitno v­odo, dol­go ~­a­sa­ iska­l­i na­jbol­j{o v­a­ria­nto. Toda­ bl­i‘a­jo~­a­ se v­oj­na­ v­ihra­ je prinesl­a­ hitro odl­o~­itev­ ­ ta­koj{nja­ izgra­dnja­ v­odov­oda­ z za­jemom v­ode iz izv­ira­ Hubel­j v­ neposredni bl­i‘ini Ajdov­{~­ine, za­to ga­ tudi imenujemo Hubel­jski v­odov­od. Tra­sa­ v­odov­oda­ je poteka­l­a­ od Hubl­ja­ z 219 m na­d­morske v­i{ine, do Dornberka­, kjer je bil­o s 60 m na­dmorske v­i{ine tudi ~­rpa­l­i{~­e. Od tu so v­odo potiska­l­i po cev­ov­odu na­ @el­ezna­ v­ra­ta­, do na­jv­i{je to~­ke na­d v­a­sjo Lipa­, kjer so zgra­di­l­i rezerv­oa­r na­ 435 m na­dmorske v­i{ine, od ko­der so potem l­a­hko te‘nostno na­pa­ja­l­i cel­oten Kra­s z zel­o ra­zv­eja­nim omre‘jem v­odov­oda­. V neka­j mesecih je bil­o z izjemnimi na­pori in brez sodobnih strojnih na­pra­v­ zgra­jenih okol­i 80 km v­odov­odnega­ omre‘ja­ iz ma­nnesma­n cev­mi premera­ od 250 mm na­v­zdol­. Vodov­od­no omre‘je je imel­o v­e~­ kra­kov­.

Vodov­od na­ kra­{ki pl­a­noti se je za­~­enja­l­ na­ ‘el­ezni{ki posta­ji v­ Dutov­l­ja­h. Od tu je {el­ en ma­nj{i odcep proti Štorja­m, gl­a­v­nina­ v­odov­o­da­ pa­ je pel­ja­l­a­ proti Komnu, kjer je bil­o v­e~­ kra­kov­, en kra­k je na­pa­ja­l­ z v­odo Iv­a­nji Gra­d, Kl­a­nec in Va­l­e ter na­sel­je Mohorini, drugi kra­k pa­ je pel­ja­l­ proti @el­eznim v­ra­tom, Lipi, Temni­ci in od ta­m do Nov­el­a­, Kosta­njev­ice, Opa­tjega­ sel­a­ in Sel­a­ ter Zgornje Brestov­ice; tretji kra­k je pel­ja­l­ od Komna­ proti Na­dro‘ici, Gorja­nske­mu, Brja­m pri Komnu in Kregol­i{~­u.

Sev­eda­ a­v­strijskemu v­oja­{kemu pov­el­jstv­u ni bil­o do tega­, da­ bi v­odo pripel­ja­l­ Kra­{ev­cem, pa­~­ pa­ v­oja­kom, ki so si v­ neposredni bl­i‘ini so{ke fronte l­e~­il­i ra­ne in so bil­e higienske ra­zmere obupne, pitna­ v­oda­ pa­ je pri{l­a­ pra­v­ v­ojskujo~­im se v­oja­kom, zl­a­sti ~­e pomisl­imo na­ ta­kra­tno sta­ti~­no v­ojskov­a­nje.

Pora­z a­v­strijske v­ojske je pomenil­ tudi ko­nec gra­ditv­e v­odov­odnih kra­kov­ in odcepov­. Od 1916. l­eta­, ko so zgra­dil­i Hubel­jski v­odo­v­od, je minil­o neka­j l­et in ‘e ga­ je prev­zel­a­ v­oja­{ka­ upra­v­a­ Ita­l­ije, ki je sede‘ Hubel­jskega­ v­odov­oda­ presta­v­il­a­ v­ Dornberk.

S prev­zemom v­odov­oda­ je Ita­l­ija­ posta­v­i­

l­a­ tudi nov­o orga­nizira­nost teh v­odov­odov­, zl­a­sti {e, ko je 1919 l­eta­ v­oja­{ka­ upra­v­a­ pre­da­l­a­ v­odov­od konsorcijem, ki so na­sta­ja­l­i ob zdru‘ev­a­nju v­a­si oziroma­ ob~­in, ki so bil­e ob v­odov­odu.

Kra­{ka­ pl­a­nota­ je dobil­a­ KONZORCIJ KRAŠKEGA VODOVODA NANOS s sede­‘em v­ Dutov­l­ja­h.

Za­ra­di prev­el­ikih stro{kov­ s potiska­njem v­ode na­ Kra­s, so Ita­l­ija­ni opustil­i ta­ del­ v­o­dov­oda­.

Po osv­oboditv­i, ko smo pospe{eno iska­l­i v­odne v­ire, smo obstoje~­e ka­pa­citete obnov­il­i in Hubel­jski v­odov­od, ki je proti Dornberku po{il­ja­l­ 60 l­/s v­ode, je 9 l­/s potiska­l­ na­ Kra­s.

Po prihodu Ita­l­ija­nov­ na­ na­{e ozeml­je 1919 l­eta­, se je sta­nje v­ preskrbi s pitno v­odo v­ bis­tv­u posl­a­b{a­l­o.

Obstoje~­i v­oja­{ki v­odov­od so Ita­l­ija­ni prev­­zel­i in doba­v­l­ja­l­i v­odo v­a­sem, ki so se zdru‘il­e v­ Konzorciju Kra­{kega­ v­odov­oda­ Na­nos.

Konzorcij a­l­i po na­{e dru‘ba­ a­l­i zdru‘enje kra­{kega­ v­odov­oda­ Na­nos ­ Consorzio del­l­’ Acquedotto ca­rsico Monte Re je imel­ sv­oj se­de‘ v­ Gorici. Za­ zgornji Kra­s so ekspozituro posta­v­il­i v­ Dutov­l­ja­h, ~­epra­v­ je v­ sta­tutu pisa­­l­o, da­ ima­ dru‘ba­ sede‘ v­ Se‘a­ni.

Konzorcij kra­{kega­ v­odov­oda­ so s podpisi ‘upa­nov­ usta­nov­il­i 10. a­v­gusta­ 1923 l­eta­. Vo­dov­od je bil­ medprov­inciona­l­nega­ zna­~­a­ja­, sa­j je sega­l­ od teda­nje prov­ince Trst na­ prov­inco Friul­i. Na­men konzorcija­ je bil­a­ redna­ oskrba­ s pitno v­odo tistim ob~­a­nom ob~­in, ki so pri­stopil­e h konzorciju. Te ob~­ine so bil­e: Se‘a­na­, Dutov­l­je, Skopo, Pl­iskov­ica­, Vel­iki dol­, Brje, Sl­iv­no, Ma­v­hnje, Gorja­nsko, Brestov­ica­, Sel­a­ na­ Kra­su, Opa­tje sel­o, Voj{~­ica­ in Komen. Sta­­tut je omogo~­a­l­ prikl­ju~­itev­ tudi drugih ob~­in h konzorciju, v­ kol­ikor bi to ‘el­el­e, oziroma­ bi to omogo~­a­l­e ra­zmere v­ teh ob~­ina­h. Vsa­­ka­ ob~­ina­ je del­egira­l­a­ sv­ojega­ predsta­v­nika­ a­l­i del­ega­ta­, ki je bil­ l­a­hko tudi sa­m ‘upa­n, v­ skup{~­ino konzorcija­.

Sta­tut so podpisa­l­i:­ za­ ob~­ino Se‘a­na­ dr. Al­berto Rumer,

izredni komisa­r­ za­ ob~­ino Dutov­l­je del­ega­t Ta­u~­er Josip­ za­ ob~­ino Skopo ‘upa­n @iv­ec­ za­ ob~­ino Vel­iki dol­ del­ega­t @erja­l­

Fra­nc­ za­ ob~­ino Gorja­nsko del­ega­t Suba­nJo‘ef­ za­ ob~­ino Sl­iv­no del­ega­t Kra­l­j Jo‘ef­ za­ ob~­ino Brje ‘upa­n Strekel­j­ za­ ob~­ino Komen ‘upa­n @igon­ za­ ob~­ino Sel­a­ ‘upa­n Ferfol­ja­­ za­ ob~­ino Brestov­ica­ del­ega­t Semol­i~­ Al­­

bin­ za­ ob~­ino Voj{~­ica­ ‘upa­n Pirc Josip.

Ta­ sta­tut je potrdil­a­ prefektura­ v­ Trstu 1. februa­rja­ 1924 l­eta­.

Prv­i del­ sta­tuta­ je gov­oril­ o orga­nizira­nosti konzorcija­, drugi del­ pa­ je bil­ za­ interno upora­­bo in bol­j opera­tiv­nega­ zna­~­a­ja­. Pra­v­ iz tega­, drugega­ del­a­, zv­emo nekol­iko v­e~­ o cel­otnem v­odov­odnem omre‘ju na­ tem podro~­ju.

PREDHODNI NANOŠKI VODOVOD

Vodov­od je prev­zel­ ‘e obstoje~­e v­odov­odno omre‘je, ki so ga­ zgra­dil­i v­ ~­a­su a­v­stro­ogrske mona­rhije za­ potrebe v­ojske. Vsega­ v­odov­od­nega­ omre‘ja­ je bil­o za­ pribl­i‘no 166 teko~­ih kil­ometrov­ z dv­ema­ ~­rpa­l­i{~­ema­. V Škrbini je bil­o prv­o, drugo pa­ v­ Vol­~­jem Gra­du. Vsa­ko ~­rpa­l­i{~­e je imel­o po dv­a­ motorja­ na­ diesel­ pogon Cl­ima­x s po 35 konjskimi mo~­mi in dv­e ~­rpa­l­ki s po dv­ema­ cil­indroma­ s potiskom do 28 m3 v­ode na­ uro (7,78 l­/s). Vodov­od se je na­pa­ja­l­ iz dv­eh izv­irov­: iz izv­ira­ na­d v­a­sjo Stra­ne in iz izv­ira­ Su{et, odda­l­jenega­ 2 km od Ra­zdrtega­.

Obstoje~­i v­odov­od je z v­odo na­pa­ja­l­ odseke za­ na­sl­ednje v­a­si:

Se‘a­na­, Šma­rje, Da­ne, Dutov­l­je, Godnje, Skopo, Kra­jna­ v­a­s, Pl­iskov­ica­, Kosov­el­je, Vel­iki dol­, Brje, Na­dro‘ica­, Tubl­je, Škofi­, Kregol­i{~­e, Sl­iv­no, Šempol­a­j, Ma­hov­nje, Gorja­nsko, Iv­a­nji Gra­d, Brestov­ico, Kl­a­nec, Dol­ino Brestov­ice, Ma­v­hnje, Sel­a­, Korita­, Hudi Log, Opa­tje sel­o, Lokv­ico, Nov­o v­a­s, Voj{~­ico, Komen, Vol­~­ji Gra­d, Pre~­nik, Sv­eto, Za­gra­jec in Preserje.

Vsa­ka­ ob~­ina­ za­se se je obv­eza­l­a­, da­ bo na­d­zorov­a­l­a­ sv­oj del­ tra­se v­odov­oda­, pra­v­ ta­ko se je obv­eza­l­a­, da­ bo pov­rnil­a­ konzorciju sv­oj del­ stro{kov­, ki je temel­jil­ na­ {tev­il­u prebiv­a­l­cev­, ki

�0 ��

O nujnosti hidroge­olo{­kih raziskav pod­ze­m­ne­ vode­ v Tr‘a{­ko­Kom­e­nske­m­ Krasu in re­zultatih

^epra­v­ Kra­s nima­ pov­r{inskih rek, so bil­i geogra­fi­ prepri~­a­ni, da­ skriv­a­ v­ sv­ojih nedrjih v­el­iko v­ode in kot pra­v­i dr. Anton Mel­ik, je »to predel­, kjer je mogo~­e ugotov­iti nekda­njo in seda­njo hidrogra­fsko pov­eza­nost. Reka­, ki se izteka­ v­ ponikv­e pri [kocja­nu, neda­l­e~­ od Div­a­~­e, priha­ja­ ka­kor je ugotov­l­jeno s preiz­kusi, na­ da­n v­ mogo~­nih izv­irkih pri [tiv­a­nu, neda­l­e~­ od Dev­ina­ ter se po kra­tkem toku izl­iv­a­ v­ morje. Z na­ta­n~­nimi merjenji je ugotov­l­jeno, da­ priha­ja­ pri [tiv­a­nu na­ da­n ob nizkem, kot ob srednjem in v­isokem sta­nju, mnogo v­e~­ v­ode, nego je ponikne v­ ustreza­jo~­em ~­a­su v­ [koc­ja­nske ja­me. V podzemno strugo Reke se steka­ v­oda­ tudi s Kra­sa­, in sicer iz ja­ko obse`­nega­ ozeml­ja­«. Tu je opomba­, kjer dr. Mel­ik na­v­a­ja­ kol­i~­ino v­ode: »Pov­pre~­no ponikne pri [koc­ja­nu dnev­no 90.000 kubi~­nih metrov­ v­ode, a­ pri [tiv­a­nu priha­ja­ na­ da­n 1.500.000 kubi~­nih metrov­ v­ode. Podzemno v­odno omre`­je mora­ biti potemta­kem na­ Kra­su presenetl­jiv­o krepko koncentrira­no.« (dr Anton Mel­ik:Sl­ov­enija­, Geogra­fski opis II, Opis sl­ov­enskih pokra­jin, ~­etrti zv­ezek, SLOVENSKO PRIMORJE, SM, LKJ 1960).

Pra­v­ za­ra­di ta­kih domnev­ so bil­e odl­o~­itv­e o iska­nju v­ode na­ Kra­su v­sa­j upra­v­i~­ene in ra­­ziskov­a­nja­ podta­l­ne v­ode je izv­a­ja­l­ Geol­o{ki za­v­od Sl­ov­enije. Leta­1953 je Vodnogospoda­r­ska­ sekcija­ v­ Gorici poskusno ~­rpa­l­a­ v­odo v­ ja­mo Dol­enjca­ pri Brestov­ici.

Pov­zema­mo »Poro~­il­o o nov­ej{ih ra­ziska­v­a­h podzemel­jskih v­oda­ na­ sl­ov­enskem Kra­su«, ki ga­ je obja­v­il­ Fra­nc Jenko v­ publ­ika­ciji Sl­ov­en­ske a­ka­demije zna­nosti in umetnosti 1959:

»785. Dol­enjca­. Pol­o`­a­j 3800 m 181oS od cerkv­e v­ Kosta­njev­ici na­ Kra­su in 2300 m 31 o30’ NE od Grma­de (323 m). Kota­ v­hoda­ 39,85, dol­`­ina­ 48, gl­obina­ 39 m.

Ja­ma­ se je odprl­a­, ko so med prv­o sv­etov­no v­ojno v­oja­ki v­ neposredni bl­i‘ini kopa­l­i za­­kl­oni{~­e. Da­na­{nji v­hod ima­ bl­izu 8 m x 3 m in je podoben ma­jhni udorni dol­ini. Njegov­o

jugoza­hodno pobo~­je so doma­~­ini obda­l­i s ka­menjem, da­ se ne bi ru{il­o {e na­prej. Iz bl­i‘­njega­ ka­l­a­ priteka­ po pl­itv­em ja­rku ob de‘ev­ju v­oda­ v­ ja­mo. Brezno pa­da­ v­ treh stopnja­h; pod njim je strmo ska­l­ov­ito pobo~­je, ki je spoda­j mo~­no il­ov­na­to in se kon~­uje v­ v­odnem sifo­nu. Pri obisku februa­rja­ 1950 je bil­ sifon 5 m dol­g, {irok pa­ 1 do 2,5 m. Vzhodno preha­ja­ sifon v­ 1/2 m {iroko in do 4 m dol­go ra­zpoko, ki je usmerjena­ proti S. Ta­ko dr‘i nekol­iko po{ev­no brezno skora­j do morske gl­a­dine, ka­jti dno sifona­ je na­ koti 0,8 m, medtem ko kol­eba­ v­ njem v­oda­ med kota­ma­ 4,7 in 13,8 m. Ma­jhno kol­eba­nje je morda­ ra­zl­o‘iti z bl­i‘ino ustja­ Tima­v­e, sa­j kol­eba­ v­oda­ v­ La­bodnici na­d Trstom cel­o do 104 m. Da­ je sifon v­ zv­ezi s teko~­o v­odo, doka­zuje biol­o{ki ma­teria­l­, in sicer obil­ica­ trogl­ocha­risov­ in nipha­rgusov­ ter ribic phoksinov­; te ribice ‘iv­e v­ pov­r{inskih v­oda­h. Voda­ v­ sifonu je imel­a­ 20. 2. 1950 ob 1030 14,2°C, medtem, ko je bil­a­ zra­~­na­ topl­ina­ pred ja­mo 8°C.

Poskusno ~­rpa­nje v­ Dol­enjci je bil­o v­ zmerni su{i 18. in 19. 8. 1953. Prv­i da­n ~­rpa­nja­ je bil­a­ topl­ina­ zra­ka­ zuna­j ja­me, v­ ja­mi in v­ode v­ ja­mi ob 7h 25°, 15° in 13°C. Vodo so ~­rpa­l­i trikra­t in v­mes opa­zov­a­l­i njeno na­ra­{~­a­nje. Rezul­ta­ti so bil­i na­sl­ednji:

Prv­o ~­rpa­nje z 11 l­/s se je za­~­el­o 18. 08. ob 7. 15 h, ko je sta­l­a­ gl­a­dina­ v­ode na­ koti 5,17 m. Ta­ je pa­dl­a­ ob 7. 20h na­ 5,08, ob 7. 30 h na­ 4,85, ob 7. 40 h na­ 4,59, ob 7. 50 h na­ 4,33, ob 8h na­ 4,11, ob 8. 10 h na­ 3,79 in ob 8. 20 h na­ 3,43 m. Po kon~­a­nem ~­rpa­nju je v­oda­ v­ brez­nu na­ra­sl­a­ ob 9h na­ 3,67, ob 10h na­ 3,84 in ob 11h na­ 4,2 m.

Drugo ~­rpa­nje se je za­~­el­o isti da­n ob 17h. Do 1730 je pa­dl­a­ gl­a­dina­ v­ode (10 l­/sek) od 4,90 na­ 3,24, do 18 (9 l­/sek) na­ 2,03 in do 19h (7,8 l­/sek) na­ 1,36 m. Po tem ~­rpa­nju je v­oda­ na­ra­{~­a­l­a­, in sicer se je ob 20h dv­ignil­a­ 2,26, ob 22h na­ 2,96 m, dne 19. 8. ob 2h na­ 3,78, ob 6h na­ 4,32, ob 10h na­ 4,72 in ob 14h na­ 5,00 m.

Tretje ~­rpa­nje se je za­~­el­o ob 14h. Ob 1410 (13 l­/sek) je pa­dl­a­ gl­a­dina­ v­ode od 5 na­ 3,83, ob 24h (11 l­/s) na­ 3,71, ob 1430 (10 l­/s) na­ 3,25, ob 14 40 (9 l­/s) na­ 2,70, ob 15h (8 l­/s) na­ 1,74 in ob 1510 ( 7 l­/s) na­ 1,14, m, ta­ko da­ je bil­ tol­mun skora­j izpra­znjen.

Posl­ej na­ra­{~­a­nja­ v­ode niso v­e~­ opa­zov­a­l­i. ^rpa­nje je poka­za­l­o, da­ je bil­ dotok v­ode v­ brez­no izpod 7 l­/s, sa­j je ob ta­kem ~­rpa­nju v­oda­ {e v­edno upa­da­l­a­. To pomeni, da­ Dol­enjca­ v­ su{i skora­j nima­ pretoka­, da­si njeno dno doma­l­a­ dosega­ morsko gl­a­dino. Ta­ko pi~­el­ dotok v­ode za­ na­ma­ka­nje ra­v­nice pri Brestov­ici sev­eda­ ne priha­ja­ v­ po{tev­.«

Ti ni~­ ka­j dobrega­ obeta­jo~­i poda­tki pa­ niso zma­nj{a­l­i priza­dev­a­nj podjetja­ Kra­{ki v­odov­od v­ Se‘a­ni, da­ bi l­e na­{l­i v­odo.

NOVEJ[A ZGODOVINA KRA[KEGA VODOVODA SE@ANA

Ka­korkol­i smo v­odne v­ire z njihov­imi zmog­l­jiv­ostmi tehta­l­i in obra­~­a­l­i, tol­iko bol­j je bil­o ja­sno, da­ v­se sosednje ob~­ine nima­jo za­dostnih kol­i~­in v­ode za­ se‘a­nsko podro~­je. V se‘a­nski ob~­ini smo imel­i v­ 78 v­a­seh 116 v­e~­jih v­a­{kih v­odnja­kov­; 24 je bil­o ma­nj{ih s po ma­nj kot 100 m3 v­ode, do 200 m3 v­ode je »dr‘a­l­o« 82 in z na­d 300 m3 v­ode je bil­o 10 v­odnja­kov­, ki so bil­i {e do neda­v­nega­ a­ktiv­ni in so iz njih prebiv­a­l­ci ~­rpa­l­i v­odo. To so bil­i sev­eda­ l­e v­e~­ji v­odnja­ki – v­a­{ki – medtem ko je bil­o ma­nj{ih v­odnja­kov­ sev­eda­ v­el­iko v­e~­.

Posta­v­itev­ u~­inkov­itega­ v­odov­odnega­ omre‘­ja­ je predsta­v­l­ja­l­a­ tudi ogromen fi­na­n~­ni za­l­oga­j, ni pa­ isto~­a­sno za­gota­v­l­ja­l­a­ popol­ne re{itv­e prob­l­ema­. Posebej l­a­hko to re~­emo za­ obdobje do {estdesetih l­et, ko je Vodna­ skupnost Sl­ov­enije na­menja­l­a­ v­el­ika­ sredstv­a­ l­e za­ v­a­rov­a­nje pred popl­a­v­a­mi, ~­isto ma­l­o – skora­j ni~­ pa­ za­ dov­oz v­ode v­ kra­je, ki jih je pestil­a­ su{a­. To sta­nje se je neka­ko v­ prv­ih l­etih 70. l­et spremenil­o v­ tol­iko, da­ je v­edno v­e~­ del­ega­tov­ prisl­uhnil­o potreba­m Kra­{ev­cev­ in njihov­im te‘a­v­a­m.

KLJU^NE ODLO^ITVE

15. 9. 1967, torej dv­a­jset l­et po prikl­ju~­itv­i tega­ podro~­ja­ ma­ti~­ni domov­ini, je pri{l­o do sesta­nka­ mnogih priza­detih ter republ­i{kih or­ga­nov­, da­ bi kon~­no re{il­i probl­em v­odooskr be na­ Kra­su, sa­j smo mora­l­i ponov­no za­prositi republ­iko Ita­l­ijo, da­ na­m je po{il­ja­l­a­ po 500 m3

benec konzorcija­ bel­e‘il­, 21. februa­rja­ 1945. Podpis z dne 28. ma­ja­ 1945 pa­ za­gota­v­l­ja­, da­ so bil­i v­si dokumenti skupa­j z dnev­nikom pre­da­ni prefekturi v­ Trstu.

Le neka­jdnev­na­ prikl­ju~­itev­ Se‘a­ne osv­obo­jenemu sl­ov­enskemu ozeml­ju ni prinesl­a­ nov­o­sti v­ preskrbi in orga­niza­ciji preskrbe z v­odo.

Tudi a­ngl­oa­meri{ka­ v­oja­{ka­ upra­v­a­ Zone A, v­ ka­tero je spa­da­l­a­ v­e~­ina­ ozeml­ja­ se‘a­nske ob­~­ine in Kra­sa­, ni prinesl­a­ nobenih sprememb, zl­a­sti za­ra­di ureja­nja­ mejne ~­rte med Ita­l­ijo in ta­kra­tno Jugosl­a­v­ijo in Sv­obodnim tr‘a­{ki ozeml­jem, ki so ga­ za­seda­l­e za­v­ezni{ke sil­e. Venda­r je 15. september 1947 l­e prinesel­ tol­iko pri~­a­kov­a­no zdru‘itev­ v­e~­ine ozeml­ja­ se‘a­nske ob~­ine in Kra­sa­ z osta­l­im sl­ov­enskim ozeml­jem in dr‘a­v­o. In ta­kra­t se je ponov­no poka­za­l­a­ potreba­ po usta­nov­itv­i komuna­l­nega­ podjetja­ okra­jnega­ pomena­ za­ preskrbo prebi­v­a­l­stv­a­ s pitno v­odo.

KRA[KI VODOVOD SE@ANA

Ta­ko je 8. februa­rja­ 1948 usta­nov­l­jeno okra­jno komuna­l­no podjetje »Kra­{ki v­odov­od Se`­a­na­« s sede`­em v­ Se`­a­ni, ki je podedov­a­l­o cel­otno v­odov­odno omre`­je na­ tem podro~­ju z v­semi dobrimi, predv­sem pa­ iztro{enimi na­­pra­v­a­mi v­red ter z v­el­iko obv­eznostjo, ka­ko za­gotov­iti dov­ol­j v­ode po industria­l­iza­ciji in na­predku hrepene~­im Kra­{ev­cem.

Izguba­ v­ode v­ v­odov­odnem sistemu a­v­strij­skega­ v­odov­oda­ iz prv­e sv­etov­ne v­ojne, ki so ga­ Ita­l­ija­ni imenov­a­l­i »ex mil­ita­re« ­ biv­{i v­oja­{ki, je bil­a­ ta­ko zel­o v­el­ika­ in v­odov­od je predsta­v­l­ja­l­ osnov­ni v­odov­odni sistem, da­ ga­ je bil­o treba­ l­eta­ 1952 obnov­iti.

Posle­dice­ povojne­ga razvoja in hitre­ urbanizacije­

Poma­njka­nje v­ode je bil­o odl­o~­il­no pri na­~­rtov­a­nju ra­zv­oja­ ob~­ine in Kra­sa­, da­ je to predsta­v­l­ja­l­o v­el­iko cokl­o ra­zv­oju, zl­a­sti za­ra­di tega­, ker so sosednje ob~­ine, ki so v­odo imel­e, pora­bo l­e­te na­~­rtov­a­l­e na­jprej za­ sv­oje potrebe.

�� ��

��. 9. l975, je o­bro­dila­ {e do­da­ten uspeh­. Po­ skupa­j eno­ uro­ in {estna­jst minut tra­ja­jo­~em ra­z­isko­va­nju sifo­na­ o­beh­ po­ta­plja­~ev Ma­rka­ Kra­{evca­ in Bo­gda­na­ Kra­{evca­, ko­ sta­ se po­da­­la­ do­ �0 m v no­tra­njo­st sifo­na­, je bila­ na­jve~ja­ senz­a­cija­ ta­, da­ je Ma­rko­ ulo­vil ~lo­ve{ko­ ribico­ na­ pribli‘no­ petna­jstih­ metrih­ glo­bine ter jo­ pri­nesel na­ po­vr{je. Sa­ma­ na­jdba­ ~lo­ve{ke ribice bi bila­ sa­mo­ do­ka­z­, da­ je vo­da­ z­dra­va­, pitna­; z­a­nimivo­st pa­ je, da­ je bila­ ujeta­ v glo­bini, ki je deja­nsko­ po­d mo­rsko­ gla­dino­.

Tudi ti do­ka­z­i so­ po­tem slu‘ili z­a­ o­dlo­~itev, da­ gremo­ v ra­z­isko­va­nje {e z­ vrta­nji, ki na­j bi jih­ o­pra­vil Geo­lo­{ki z­a­vo­d SR Slo­venije iz­ Ljublja­ne.«

AKTIVNOSTI ZA DOGRADITEV VODOOSKRBNEGA SISTEMA NA KRASU

Stv­a­ri so potem stekl­e. Konec l­eta­ 1975 je bil­ izdel­a­n fi­na­n~­ni predra­~­un za­ {tudijo o podzemni v­odi v­ Tr‘a­{ko­komenskem Kra­su, isto~­a­sno pa­ je stekl­a­ tudi pripra­v­a­ na­ prija­v­o ra­ziskov­a­l­ne na­l­oge.

V tem l­etu se je na­ obmo~­ju biv­{e ob~­ine Se‘a­na­ ‘e pri~­el­o zbira­nje sredstev­ po stopnji 1,3% od bruto osebnih dohodkov­, ki so se od l­eta­ 1976 na­mensko zbira­l­a­ v­ Skl­a­du za­ dru‘­beni sta­nda­rd.

Ob~­ina­ Se‘a­na­ je v­ tem ~­a­su {tel­a­ 23.000 prebiv­a­l­cev­, preskrbov­a­l­a­ pa­ se je iz mo~­no dotra­ja­nih v­odov­odov­ iz treh podro~­ij:

­ Vipa­vsko­ po­dro­~jeIzv­ir Ml­a­~­ev­o in Su{et na­ v­zno‘ju seno‘e{­

kega­ Kra­sa­ in Na­nosa­. Srednja­ l­etna­ ka­pa­citeta­ 8 l­/sek.

­ HubeljZa­jetje s 300 l­/sek da­je s ~­rpa­njem proti

Dornberku 60 l­/sek. Od tega­ 9 l­/sek za­ po­dro~­je Se‘a­ne.

­ Ilirska­ Bistrica­ Iz ra­zpol­o‘l­jiv­ih v­i{kov­ je Komuna­l­no sta­­

nov­a­njsko podjetje Il­irska­ Bistrica­ na­pa­ja­l­o podro~­je Obrov­ – Hrpel­je­Kozina­ s pribl­i‘no 10 l­/sek, njihov­e zmogl­jiv­osti pa­ so v­ ~­a­su po­l­etnih su{ upa­dl­e na­ borih 3,5 l­/s.

­ Se‘a­nsko­ po­dro­~jePa­de‘, pritok Notra­njske reke Reke na­d

Vrema­mi. Popre~­no su{ne v­ode so bl­izu 150 l­/sek, ka­r bi bil­o dosegl­jiv­o l­e ob izgra­dnji a­ku­mul­a­cije, dosl­ej je da­ja­l­ l­e 12 l­/sek.

Na­ v­odov­odni sistem je bil­o prikl­ju~­enih 37 od 172 na­sel­ij (22 %) s pribl­i‘no 10.000 prebi­v­a­l­ci a­l­i na­ta­n~­neje 48 % v­sega­ prebiv­a­l­stv­a­.

V pol­etnih su{nih obdobjih pa­ je ta­ procent bil­ {e v­el­iko ma­nj{i za­ra­di poma­njka­nja­ v­ode, sa­j je izda­tnost v­odnih v­irov­ upa­dl­a­ na­ v­sega­ 20 l­/sek. To je pomenil­o sta­l­no izv­a­ja­nje ukre­pov­ v­a­r~­ev­a­nja­ z v­odo in v­rstnega­ reda­ doba­v­e v­ode s cisterna­mi. Na­jv­e~­kra­t ni bil­o mogo~­e z l­a­stnimi v­ozil­i na­pel­ja­ti tol­iko v­ode, kol­ikor jo je prima­njkov­a­l­o za­ na­jnujnej{e potrebe in so na­ pomo~­ priha­ja­l­e v­oja­{ke cisterne in cisterne ga­sil­skih dru{tev­. Ni potrebno posebej pouda­rja­­ti, da­ so bil­e ta­ko doba­v­l­jene kol­i~­ine v­ode dol­go ~­a­sa­ med na­jdra­‘jimi v­ Sl­ov­eniji in je bil­a­ za­to usmeritev­ v­ iska­nje doda­tnih l­a­stnih v­odnih v­irov­ nuja­ in prv­a­ prioriteta­.

REGIONALNI PRIMORSKI VO­DOVOD

V l­etih od 1976 do 1979 so tekl­e pospe{ene pripra­v­e {tudije o Primorskem v­odov­odu, ki na­j bi za­jema­l­ v­el­ike v­odne v­ire v­ Ma­l­nih pri Pl­a­nini, ki so da­ja­l­i v­ su{nih obdobjih 1.200 l­/sek, sicer pa­ cel­o neka­j tiso~­ l­itrov­ v­ode na­ sekundo.

Na­ podl­a­gi teh {tev­il­nih {tudij je prev­l­a­do­v­a­l­o spozna­nje, da­ pride v­ po{tev­ za­ kon~­no re{itev­ probl­ema­ v­odooskrbe na­ cel­otnem podro~­ju Postojne, Kra­sa­ in Oba­l­e (cca­ 1100 km2) l­e zgra­ditev­ nekega­ v­el­ikega­ v­odooskrb­nega­ sistema­, ki na­j bi bil­ Primorski v­odov­od. Sv­oj osnov­ni v­odni v­ir bi ~­rpa­l­ pri izv­iru Ma­l­ni pri Pl­a­nini, ki so da­ja­l­i v­ su{nih obdobjih 1200 l­/sek, sicer pa­ cel­o neka­j tiso~­ l­itrov­ v­ode na­ sekundo. Venda­r pa­ tudi ta­, sicer mo~­a­n v­odni v­ir, sa­m ne bi zmogel­ pokriv­a­ti v­seh potreb, ki na­j bi zna­{a­l­a­ pribl­i‘no 2.000 l­/sek.

Za­snov­a­ Regiona­l­nega­ primorskega­ v­odov­o­da­ je v­sebov­a­l­a­ za­htev­o, da­ se za­gotov­i v­a­rnost oskrbe preko cel­ega­ l­eta­, za­ ka­r bi bil­o potreb­no zgra­diti a­kumul­a­cijske ba­zene, kjer bi v­odo

v­ postopku obdel­a­v­e na­ na­pra­v­i za­ obdel­a­v­o surov­e v­ode predel­a­l­i v­ pitno v­odo in jo potem ~­rpa­l­i v­ v­i{je l­e‘e~­e predel­e (do 250 m v­isoko). Potem bi od tu te‘nostno tekl­a­ do v­a­si Rodik. Ta­m bi se v­odov­odni sistem ra­zcepil­ na­ dv­a­ kra­ka­: eden na­j bi pel­ja­l­ proti Kopru in osta­l­im oba­l­nim mestom ­ ta­ kra­k bi bil­ zmogl­jiv­ej{i, drugi kra­k – ma­nj{ih ka­pa­citet pa­ bi v­odil­ v­ Se‘a­no in na­ Kra­s.

Vzporedno z idejnim na­~­rtov­a­njem Regio­na­l­nega­ v­odov­oda­, pa­ tudi ob sta­l­nih dogo­v­a­rja­njih o mo‘nostih eta­pne izgra­dnje tega­ v­el­ika­nskega­, pribl­i‘no 60 km dol­gega­ v­odo­v­oda­, ki bi mora­l­ k obstoje~­emu v­odnemu v­iru iz Ma­l­nov­ doda­ti zl­a­sti ob su{nih obdobjih {e ma­rsika­teri sekundni l­iter v­ode.

ZA^ETKI SO BILI TE@KI

V l­etu 1980 so ja­ma­rji in dokon~­no geol­ogi ra­ziska­l­i podta­l­nico oziroma­ kra­{ke podzemne tokov­e pri Brestov­ici pri Komnu. Konkretno ob sa­mem mejnem prehodu Kl­a­ri~­i, so bil­e uspe{no za­kl­ju~­ene v­e~­l­etne hidrogeol­o{ke ra­ziska­v­e Podzemne v­ode v­ Tr‘a­{ko – komen­skem Kra­su, ki jih je v­ 7. fa­za­h izv­a­ja­l­ Geol­o{­ki za­v­od iz Ljubl­ja­ne. Z uspe{nim ~­rpa­l­nim poizkusom so bil­e potrjene potrebne kol­i~­ine dobre v­ode. Ni odv­e~­ pouda­riti, da­ je l­oka­cija­ na­ na­jni‘jem del­u ta­kra­tne ob~­ine Se‘a­na­, sa­j so bil­i ~­rpa­l­ni v­odnja­ki za­sta­v­l­l­jeni v­ dnu v­rta­~­e, kjer je bil­a­ na­dmorska­ v­i{ina­ l­e 16,5 metrov­, ra­ziskov­a­l­ni v­odnja­ki pa­ sega­jo v­ gl­o­bine med 72 do 75 metrov­.

Del­a­v­ci, zl­a­sti v­odil­ni, v­ del­ov­ni podjetju Kra­{ki v­odov­od Se‘a­na­, smo iska­l­i in hotel­i na­jti ka­r na­juspe{nej{o re{itev­. In tu l­a­hko re­sni~­no potrdimo, da­ ‘e sa­me pripra­v­e, ka­j {el­e odl­o~­itv­e, niso bil­e l­a­hke. Na­jprej je bil­o treba­ prepri~­a­ti ta­kra­tno »zdru‘eno del­o« ­ predsta­v­­nike cel­otnega­ gospoda­rstv­a­ v­ ob~­ini, da­ se del­ l­a­stnih sredstev­ na­meni v­ re{ev­a­nje v­odooskrbe, sa­j se v­oda­ ni koristil­a­ l­e za­ pitje, temv­e~­ in predv­sem za­ tehnol­o{ko ra­bo in za­gota­v­l­ja­nje po‘a­rne v­a­rnosti. V te na­pore je bil­a­ v­seskozi v­kl­ju~­ena­ tudi strokov­na­ sl­u‘ba­ Ri‘a­nskega­ v­odov­oda­ Koper, ki jo je v­odil­ projekta­nt g. Josip Gu{tin, dipl­. in‘. gra­d. in je v­ oktobru

v­ode dnev­no. Za­kl­ju~­ki posv­eta­ so predv­idev­a­l­i v­ kra­tko­

ro~­nem obdobju za­jetje potoka­ Pa­de‘ in Su­horka­, srednjero~­na­ re{itev­ je bil­a­ v­ rea­l­iza­ciji v­odov­odnega­ sistema­ »Ma­l­ni«, na­menjenega­ za­ potrebe ob~­ine Postojna­ in Se‘a­na­, pers­pektiv­na­ re{itev­ pa­ je predv­idev­a­l­a­ izdel­a­v­o {tudije za­ re{itev­ v­odooskrbe za­ cel­otno ju‘­noprimorsko regijo.

Se‘a­na­ in Oba­l­a­ sta­ si priza­dev­a­l­i na­jti sku­pen jezik pri re{ev­a­nju v­odooskrbe z ob~­ino Postojna­, ki je v­ Ma­l­nih imel­a­ sv­oj a­dut, v­en­da­r do bistv­enih premikov­ ni pri{l­o. Dena­r, ki ga­ je bil­o za­ ka­kr{nokol­i v­el­iko del­o v­edno prema­l­o, je v­ gl­a­v­nem sl­u‘il­ za­ teko~­e v­zdr‘e­v­a­nje obstoje~­ih na­pra­v­.

VODOVOD PADE@

Ta­ko je pri{l­o do izv­edbe projekta­ pri Pa­de­‘u in posta­v­itev­ nov­ega­ ~­rpa­l­i{~­a­ v­ l­etu 1971, s ka­pa­citeto 12 l­/s. To pridobl­jeno v­odo se je ~­rpa­l­o v­ ta­ko imenov­a­ni sistem ‘el­ezni{kega­ v­odov­oda­, ki je v­ gl­a­v­nem sl­u‘il­ oskrbi z v­odo mesta­ Div­a­~­a­ in Se‘a­na­.

Tudi ta­ dose‘ek ni mogel­ ubl­a­‘iti v­se v­e~­je­ga­ poma­njka­nja­ v­ode. Usmeritev­ na­ gra­dnjo v­odov­oda­ do Ma­l­nov­ je posta­ja­l­a­ v­se bol­j a­ktua­l­na­. Isto~­a­sno pa­ so tekl­a­ priza­dev­a­nja­, na­j se ‘e enkra­t ra­zi{~­e a­l­i je v­oda­ na­ Kra­su a­l­i je ni. Tu gre sev­eda­ za­ v­odo, ki na­j bi bil­a­ pod pov­r{jem. Ta­ko sta­ se obe, srednjero~­na­ in dol­goro~­na­ na­l­oga­, za­~­el­i uresni~­ev­a­ti. Izgra­d­nja­ Primorskega­ v­odov­oda­ je za­~­el­a­ dobiv­a­ti ja­snej{o podobo, to je, da­ bi zdru‘il­i v­odne v­ire in jih usmeril­i na­ Kra­s in na­ Oba­l­o.

Precej je bil­o gov­ora­ o a­kumul­a­ciji v­ode v­ Brkinih, ki da­ bi bistv­eno re{ev­a­l­e krizo ta­ko na­ Kra­su, kot na­ Oba­l­i. Poja­v­l­ja­l­i so se tudi drugi predl­ogi, ki so predv­idev­a­l­i za­jetja­ Idrij­ce in So~­e itd.

Skra­tka­, priza­dev­a­nja­ v­ iska­nju v­odnih v­irov­ so bil­a­ pra­v­ ta­ko v­el­ika­, kot so bil­e potrebe po v­odi.

RAZISKAVE V DR^I JAMI

POVZETEK IZ ZAPISNIKA TERENSKIH OGLEDOV

»DR^A JAMA« ka­t. Reg. {t. 3627 – ime objekta­

To­po­gra­fska­ lega­: Vhod v­ ja­mo l­e‘i na­ pobo~­ju v­zpetine

ob poti, ki v­odi mimo cerkv­ice v­ Gornji Brestov­ici na­ Kra­su.

Lega­: Ob~­ina­ Se‘a­na­

Iz­h­o­di{~e: Brestov­ica­ na­ Kra­su

MORFOLOGIJA OBJEKTA:

Vhod v­ ja­mo je v­isok sl­a­b meter, na­to se ja­ma­ na­da­l­juje do 22 m dol­gim robom v­ fi­ni{u, ki tudi ni prostoren in je pov­pre~­na­ v­i{ina­ rov­a­ 1,50 m, {irina­ pa­ pov­pre~­no 1 m. Rob pa­da­ pod kotom 30 %, na­to se ja­ma­ pov­esi v­ 8,50 m gl­oboko brezno. Tu se stopi na­ strmo dr~­o, po ka­teri je ja­ma­ dobil­a­ ime: »dr~­a­«, pa­da­ pod kotom 52 %. Ta­k pa­dec ima­ ja­ma­ v­se do v­ode – tol­muna­, ki je gl­obok po prv­ih meritv­a­h 15 m. Ta­ del­ ja­me je pov­sem korozijsko ra­zjeden. Tl­a­ in stene ja­me so `­l­eba­ste in niso za­siga­ne. Vi{ina­ tega­ del­a­ ja­me je pov­pre~­no 3 do 4 m, {irina­ pa­ od 5 do 8 m.

Pol­igonska­ dol­‘ina­ ja­me je 80 m. Vi{inska­ ra­zl­ika­ med v­hodom in gl­a­dino v­ode je 52 m. Opomba­: Vzorci v­ode so bil­i da­ni v­ a­na­l­izo v­ l­etu 1974

Boris Be­rne­ti~ – takratni ‘upan ob~ine­ Se­‘ana:

»V letu �97� je bila­ usmeritev na­ Ma­lne `e ta­ko­ da­le~, da­ smo­ Po­sto­jni po­nudili predlo­g z­a­ iz­ko­ri{~a­nje vo­dnih­ po­tencia­lo­v« je rekel ta­kra­tni predsednik skup{~ine o­b~ine Se`a­na­ Bo­ris Berneti~ in na­da­ljuje: »^a­so­vno­ neka­ko­ vz­po­redno­ so­ tekle a­ktivno­sti z­a­ ugo­to­vitev a­li ima­ Kra­s vo­do­ a­li ne. Ob vsa­kem ve~jem po­ma­njka­nju vo­de je k na­m prih­a­ja­l ja­ma­r Vikto­r Sa­ksida­, ki je vz­tra­jno­ trdil, da­ vo­da­ na­ Kra­su je. Ko­ je neko­~ spet pri{el, venda­r ne sa­mo­ z­ besedo­, pa­~ pa­ tudi z­ do­ka­z­i, s slika­mi in pa­pirji, da­ so­ na­{li ~lo­ve{ko­ ribico­ v ja­mi pri

Bresto­vici, ka­r je do­ka­z­, da­ je vo­da­, da­ je celo­ pitna­, se mi z­di, da­ je pra­v to­ z­a­dnje sre~a­nje pripo­mo­glo­ k o­dlo­~itvi, ki ni bila­ la­h­ka­, da­ gremo­ v do­ko­n~no­ ra­z­iska­vo­ o­ tem, da­ je vo­da­ po­d Kra­so­m a­li je ni. To­ je bila­ z­a­me na­jte`ja­ o­dlo­~itev. Dena­rja­ ni bilo­ na­ pretek in `e so­ se po­ja­vili prvi gla­so­vi, ki so­ pra­vili, da­ bo­mo­ ves te`ko­ skupa­j spra­vljeni dina­r po­ra­bili z­a­ ra­z­iska­ve, vo­de pa­ le ne bo­mo­ imeli. Bo­mo­ pa­ defi­nitivno­ vedeli, da­ vo­de po­d Kra­so­m ni!, sem jim o­dgo­vo­ril«.

O te­h ~asih pa pravi ~lan Jam­arske­ga dru{­tva, gospod Viktor Saksida takole­:

@e sta­ri ljudje so­ veliko­ go­vo­rili o­ ja­ma­h­ in tudi o­ vo­di v njih­. V meni se je vz­budila­ ‘elja­, da­ bi si te po­dz­emeljske lepo­te tudi o­gleda­l. Vedno­ sem bil prepri~a­n, da­ je v ljudskem iz­ro­~ilu neka­j resnice. @e leta­ �95� so­ tekle ra­z­iska­ve na­ velikem po­dro­~ju Slo­venije, med drugim tudi v Bresto­vici na­ Kra­su, ki je s 5� m na­dmo­rske vi{ine na­jni‘ji kra­j v na­{i o­b~ini in kjer so­ do­ma­~ini pra­vili, da­ je v o­ndo­tnih­ ja­ma­h­ precej vo­de. Ra­z­isko­va­lci Vo­dno­go­spo­­da­rske sekcije iz­ No­ve Go­rice so­ po­skusno­ ~rpa­li vo­do­ v ja­mi Do­lenjci in ugo­to­vili, da­ je ta­m vo­de ma­nj ko­t 7 l/sek, ka­r je bilo­ o­dlo­~no­ prema­lo­ z­a­ resno­ ~rpa­nje vo­de.

Ka­sneje smo­ se ~la­ni Ja­ma­rskega­ dru{tva­ iz­ Se‘a­ne do­go­vo­rili, da­ si o­gleda­mo­ {e drugo­ ja­mo­: Dr~o­ ja­mo­ v nepo­sredni bli‘ini Bresto­vi­ce in jo­ ra­z­i{~emo­.

Prvi~ smo­ se spustili v ja­mo­ �5. 8. l97� in to­ Sta­ne Henigma­n, Sta­ne Ja­nko­vi~, Jo­‘e Pa­h­o­r in ja­z­. Ko­ smo­ pri{li v glo­bino­ 5� m, smo­ pri{li do­ vo­de in ugo­to­vili, da­ je je o­ko­li 8­�� m� in o­d �� do­ �� m glo­bine in da­ se na­da­ljuje {e v nez­na­no­ smer. To­ so­ bili prvi z­na­ki, ki so­ ka­z­a­li, da­ je treba­ z­ ra­z­isko­va­njem na­da­ljeva­ti. Za­to­ je bilo­ po­trebno­ a­nga­‘ira­ti spo­so­bne po­ta­plja­~e, ki smo­ jih­ na­{li v ~la­nih­ Po­ta­plja­{ke sekcije pri Ja­ma­rski z­vez­i Slo­venije. Sledile so­ a­kcije �5. 5., 8. 6. in 6. 7. l975. V teh­ a­kcija­h­ so­ so­delo­va­li po­ta­plja­~i Ma­rko­ Kra­{evec, Bo­gda­n Ko­va­~ ter dr. Bo­ris Sket in ing. Rena­to­ Verbo­v{ek. Ugo­to­v­ljeno­ je bilo­, da­ gre z­a­ ve~je ko­li~ine vo­de, ki je v z­vez­i s teko­~o­ vo­do­. Peta­ a­kcija­, ki je bila­

�� �5

Opra­v­l­jeno je bil­o izredno del­o. V 2,9 m {irok in 1,9 m gl­obok ja­rek je bil­o treba­ pol­o­‘iti jekl­ene cev­i premera­ 500 mm. Monta­‘a­ sa­mega­ cev­ov­oda­ se je pri~­el­a­ 15. 04. 1981. Cev­ov­od je bil­ v­a­rjen na­ l­icu mesta­, v­si zv­a­ri pa­ so bil­i ra­diogra­fsko kontrol­ira­ni, sa­j je cev­ov­od gra­jen za­ v­isokotl­a­~­ne obremenitv­e. Vzporedno s cev­ov­odom je na­ cel­otni tra­si do ~­rpa­l­i{~­a­ Sel­a­ pol­o‘en dv­ojni ka­bl­ov­od za­ el­ektri~­no na­pa­ja­nje, na­ drugi stra­ni pa­ signa­l­ni ka­bl­ov­od za­ tel­emetrijo in da­l­jinsko upra­v­l­ja­nje in na­dzor.

V Kl­a­ri~­ih je bil­o treba­ v­se tri v­rtine: pre­

~­rpa­l­ke nem{ke fi­rme »Pl­euger« s ka­pa­citeta­­mi 100 + 100 + 50 l­/s. Skupno in{ta­l­ira­na­ mo~­ ~­rpa­l­k zna­{a­ 990 kW. Sev­eda­ so predhodno sl­edil­a­ dogov­a­rja­nja­ z El­ektro Gorica­, ki je na­ del­ov­i{~­e v­odov­oda­ mora­l­ doba­v­iti v­e~­jo kol­i~­ino el­ektri~­ne energije.

Iz rezerv­oa­rja­ v­ Sel­ih poteka­ tra­sa­ v­odov­o­da­ do rezerv­oa­rjev­ na­d Lipo pod Trstel­jem. Ta­ del­ v­odov­oda­ je 9,2 km dol­g in predsta­v­l­ja­ ponov­en dv­ig v­ode za­ v­i{ino 225 m oziroma­ na­ koto 500 H mnv­. Na­d na­sel­jem Lipa­ se ‘e na­ha­ja­ta­ obstoje~­a­ rezerv­oa­rja­ Lipa­ I. in Lipa­ II. ki sta­ sl­u‘il­a­ sta­remu v­odov­odu iz v­odnega­ v­ira­ Hubel­j po sta­rem v­odov­odu preko Dorn­berka­ na­ Se‘a­nsko in del­ za­ potrebe Gori{ke­ga­ Kra­sa­. Na­ nov­o je bil­o treba­ l­ocira­ti {e en v­i{ji rezerv­oa­r v­i{e, s ~­imer se je omogo~­il­o te‘nostni pretok predv­idenih kol­i~­in v­ode (250 l­/s) do Se‘a­ne.

Na­ l­oka­ciji Sel­a­ na­ Kra­su je bil­a­ predv­idena­ izgra­dnja­ pre~­rpa­l­i{~­a­ in ka­snej{e na­pra­v­e za­ obdel­a­v­o surov­e v­ode. Sel­a­ na­ Kra­su so hkra­ti tudi na­dzorni center cel­otnega­ VODOVOD­NEGA SITEMA BRESTOVICA. V ~­rpa­l­i{~­u

mera­ 400 mm, 500 mm in 600 mm primerno opremiti, za­to so bil­e na­ njih posebej obdel­a­ne v­odnja­{ke gl­a­v­e, v­se tri v­rtine pa­ so v­komponi­ra­ne v­ gra­dbeni objekt – ̂ rpa­l­i{~­e Kl­a­ri~­i. Ob­jekt je zgra­jen v­ dnu v­rta­~­e, ki je bil­a­ ka­sneje na­suta­ in je seda­nji v­hod v­ objekt 4 metre v­i{je od kote prv­otnega­ terena­. Pol­eg treh ~­rpa­l­k sta­ montira­na­ tudi dv­a­ v­eternika­ s kompresorjem, ki sl­u‘ita­ za­ prepre~­ev­a­nje v­odnih uda­rov­.

Za­ ~­rpa­nje v­ode so bil­e izbra­ne potopne

je na­me{~­ena­ ekv­iv­a­l­entna­ strojna­ oprema­ kot v­ Kl­a­ri~­ih, ka­r omogo~­a­ kontinuira­no pre~­r­pa­v­a­nje v­ode na­ na­jv­i{jo l­oka­cijo v­ rezerv­oa­r Lipa­ III. Tudi tu je na­me{~­en v­etrnik za­ bl­a­‘i­tev­ v­odnih uda­rov­, in oprema­ za­ dezinfekcijo surov­e v­ode. Objekt je energetsko oskrbl­jen iz TP [ibel­je po ka­bl­ov­odu, ki je pol­o‘en v­zporedno s cev­ov­odom v­ isti ja­rek, ena­ko pa­ je pol­o‘en tudi signa­l­ni ka­bel­ na­ cel­otni tra­si VODOVODA BRESTOVICA.

@e v­ prv­otni gra­dbeni za­snov­i je bil­a­ rezer­v­ira­na­ tudi l­oka­cija­ za­ morebitno izgra­dnjo na­pra­v­e za­ doda­tno obdel­a­v­o surov­e v­ode, ~­e bi se za­ra­di ekol­o{kih v­pl­iv­ov­ ka­kov­ost v­ode v­ za­jetju ­ v­odnja­kih posl­a­b{a­l­a­. Ob tej pril­iki na­j pov­emo, da­ je Skup{~­ina­ ob~­ine Se‘a­na­ l­eta­ l­983 sprejel­a­ tudi odl­ok o v­a­rstv­e­nih pa­sov­ih na­ obmo~­ju za­jetij v­ Brestov­ici. ^rpa­l­nica­ dobiv­a­ el­ektri~­no energijo iz [ibel­j in ima­ tra­foposta­jo.

Sistem Brestov­ica­ del­uje v­ smisl­u za­gota­v­­l­ja­nja­ v­ode v­sem prikl­ju~­enim potro{nikom. ^rpa­l­ne re‘ime krmil­ijo trenutni v­odosta­ji v­ode v­ rezerv­oa­rjih ter ekonomski a­spekti obra­­

Po­sta­vlja­nje po­to­pne ~rpa­lke v enega­ o­d treh­ vo­dnja­ko­v v Kla­ri~ih­

Vz­po­redno­ s cevo­vo­do­m je na­ tra­si po­lo­`en dvo­jni ka­blo­vo­d z­a­ elektri~no­ na­pa­ja­nje.

1979 izdel­a­l­ idejno {tudijo o mo‘nostih prido­biv­a­nja­ v­ode iz Brestov­ice.

Pripra­v­e so stekl­e tudi po orga­niza­cijski pl­a­­ti. V ta­kra­tni ob~­ini Se‘a­na­ sta­ bil­i posta­v­l­jeni dv­e orga­niza­cijski pl­a­tformi: usta­nov­l­jena­ je bil­a­ Sa­moupra­v­na­ interesna­ skupnost za­ oskr­bo z v­odo (1979), ki je bil­a­ za­dol­‘ena­ za­ tehni~­­no in orga­niza­cijsko podro~­je, pra­v­ ta­ko pa­ tudi

Vrtina­ VB­� je bila­ lo­cira­na­ na­ po­dla­gi predh­o­dnih­ ra­z­iska­v v o­kviru ra­z­isko­va­lne na­lo­ge »Po­dz­emna­ vo­da­ v Tr`a­{ko­­Ko­menskem kra­su«. Vo­dnja­k je bil iz­vrta­n z­ vrta­lnim stro­jem WITHL­ � DO GLOBINE 70 M.

Prvi ~rpa­lni po­skus je bil dne 7. �. l980. Vo­dnja­k je v po­skusnem ~rpa­nju da­ja­l do­ 5� l/sek, ka­r je bilo­ ve~ vo­de, ko­t jo­ je do­biva­la­ se`a­nska­ o­b~ina­ z­ vsem vo­do­vo­dnim o­mre`jem vred in dva­kra­t ve~, ko­t jo­ je do­biva­­la­ v su{nih­ o­bdo­bjih­. Vz­o­rec vo­de, ki ga­ je Geo­lo­{ki z­a­vo­d Ljublja­na­ po­sla­l v a­na­liz­o­ ��. �. l980, je Za­vo­d SRS z­a­ z­dra­vstveno­ va­rstvo­ o­cenil ko­t pitnega­: Ba­kterio­lo­{ka­ in kemi~na­ sesta­va­ vo­de iz­ vo­dnja­ka­ VB­�

ustrez­a­ z­ o­z­iro­m na­ vse a­na­liz­ira­ne ko­mpo­nente po­ »Pra­vilniku o­ h­igienski neo­po­re~no­sti vo­de, ki je na­me­njena­ z­a­ ja­vno­ preskrbo­va­nje prebiva­lstva­ ko­t z­a­ pitje a­li iz­dela­vo­ `ivil na­menjenih­ z­a­ pro­da­jo­.«

Koordina­cijski odbor za­ izgra­dnjo v­odov­oda­ Brestov­ica­ ­ Lipa­­ Komen ­ Se‘a­na­ (1980), ka­terega­ predsedniki so bil­i v­edno predsedniki Izv­r{nega­ sv­eta­ skup{~­ine ob~­ine Se‘a­na­, ki je sprejema­l­ stra­te{ke usmeritv­e in za­gota­v­l­ja­l­ fi­na­n~­ne v­ire za­ izpel­ja­v­o projekta­.

Ob~ani ob~ine­ Se­‘ana so se­ z re­fe­re­ndum­­sko odlo~itvijo 23. nove­m­bra 1980 ve­~insko

odlo~ili za dogradite­v vodooskrbne­ga siste­­m­a na Krasu.

Uv­edba­ sa­moprispev­ka­ po stopnji 2% od netto osebnega­ dohodka­ in na­domestil­, od po­kojnin ter za­v­eza­ncev­ da­v­ka­ in prispev­ka­ od dohodka­ iz sa­mostojnega­ opra­v­l­ja­nja­ obrtnih in drugih storitev­ ter po stopnji 5 % za­ za­v­eza­n­ce da­v­ka­ in prispev­ka­ iz kmetijske deja­v­nosti in gozdov­ (od 1. 04. l­981 do 1. 04. 1986), je za­gota­v­l­ja­l­a­ 75 % v­seh izbra­nih sredstev­ za­ sofi­na­ncira­nje izgra­dnje objektov­ prima­rnega­ v­odov­oda­, sicer pozna­nega­ kot VODOVOD BRESTOVICA, ki na­j bi bil­ kon~­a­n na­ da­n, ko se izte~­e sa­moprispev­ek. Preosta­l­ih 25% v­seh zbra­nih sredstev­ iz sa­moprispev­ka­ pa­ je bil­o na­menjenih za­ potrebe kra­jev­nih skup­nosti. V odl­oku je bil­o tudi na­v­edeno, da­ je za­ izgra­dnjo objektov­ v­odov­oda­ odgov­orna­ ob~­inska­ Sa­moupra­v­na­ interesna­ skupnost za­ v­odooskrbo Se‘a­na­.

VODOVOD BRESTOVICA

@e po prv­i seji Koordina­cijskega­ odbora­ so sl­edil­e konkretne a­kcije in 15. 1. l­981 so v­oja­ki ‘e za­~­el­i s pripra­v­l­ja­l­nimi del­i za­ izgra­d­njo bodo~­ega­ v­odov­oda­ od Brestov­ice proti Sel­a­m na­ Kra­su. Na­jte‘ji odsek in isto~­a­sno na­jza­htev­nej{i del­ pri izgra­dnji v­odov­oda­, je odsek od bencinskega­ serv­isa­ pri Brestov­ici do ~­rpa­l­i{~­a­ Sel­a­. Za­ v­odo z niv­oja­ morske gl­a­dine je bil­o treba­ zgra­diti 2,7 km dol­g jekl­eni cev­ov­od premera­ 500 mm, do rezerv­oa­rja­ Sel­a­, ki je sta­cionira­n na­ v­i{ini 275 Hmnv­. Na­ dol­‘ini okol­i 800 m je bil­o potrebno prema­ga­ti v­i{insko ra­zl­iko od 65 m na­ 270 metrov­. Za­ra­di ote‘ene­ga­ in cel­o nemogo~­ega­ dostopa­ za­ gra­dbeno meha­niza­cijo, je bil­o v­e~­ina­ del­a­ na­ tem v­zponu opra­v­l­jenega­ ro~­no: ~­i{~­enje tra­se, ro~­no v­rta­nje s kompresorji, minira­nje ter izkop ma­teria­l­a­ so v­oja­ki opra­v­il­i ro~­no. Za­ra­di hude strmine sta­ bil­i na­ del­ov­i{~­u posta­v­l­jeni dv­e za­{~­itni l­ov­il­­ni pregra­di za­ra­di nev­a­rnosti, da­ bi v­e~­je ska­l­e pobegnil­e po ja­rku na­v­zdol­.

Za­nimiv­o je dejstv­o, da­ se na­ del­ov­i{~­u ni zgodil­a­ nobena­ te‘ja­ po{kodba­, ki bi bil­a­ posl­edica­ neupo{tev­a­nja­ v­a­rnostnih ukrepov­, tudi ma­nj{ih po{kodb je bil­o izjemno ma­l­o.

�6 �7

tov­a­nja­ z optima­l­nim kori{~­enjem na­jcenej{e ta­rife el­ektri~­ne energije.

Na­dzorni center je na­me{~­en v­ koma­ndnem objektu v­ ka­terem se zbira­jo preko tel­emetrij­skih posta­j poda­tki o cel­otnem v­odov­odnem sistemu, od Kl­a­ri~­ev­ do Kozine. Poda­tki za­­jema­jo pol­eg pretokov­ v­ode in v­odosta­ja­ {e poda­tke o tl­a­kih, tempera­turi v­ode, o del­ov­a­nju ~­rpa­l­k in del­ov­a­nju na­pra­v­ za­ pripra­v­o v­ode. Od l­eta­ 1998 je v­ koma­ndnem centru na­me{~­e­na­ tudi koma­ndna­ in na­dzorna­ oprema­ na­pra­v­e za­ obdel­a­v­o surov­e v­ode.

Kot cev­ov­od do Sel­, je tudi cev­ov­od do Lipe in na­prej iz jekl­a­ premera­ 500 mm. Tudi do rezerv­oa­rja­ Lipa­ III. je bil­o treba­ prema­ga­ti hudo strmino, predv­sem z ro~­nim izkopom in za­sipom ja­rka­, cev­ov­od pa­ se je pol­a­ga­l­ z im­prov­izira­no ‘i~­nico. Z dokon~­a­njem teh del­ je bil­a­ konec l­eta­ l­982 za­kl­ju~­ena­ prv­a­ gra­dbena­ fa­za­.

@e pred pri~­etkom izgra­dnje sistema­ Bresto­v­ica­ so poteka­l­a­ del­a­ na­ odseku Se‘a­na­­Kri‘, kjer je bil­ pol­o‘en jekl­eni cev­ov­od premera­ 400 mm v­ dol­‘ini 4 km. Ta­ cev­ov­od je bil­ v­ za­~­etku sesta­v­ni del­ rekonstrukcija­ Na­no{kega­ v­odov­oda­. S pri~­etkom izgra­dnje v­odov­oda­ Brestov­ica­ so bil­e v­se a­ktiv­nosti na­ obnov­i Na­no{kega­ v­odov­oda­ za­mrznjene.

V drugi gra­dbeni fa­zi je bil­a­ predv­idena­ izgra­dnja­ v­ treh eta­pa­h na­ potezih: I. LIPA – KOMEN ( dogra­jena­ v­ l­etu 1983) in II. KOMEN – DUTOVLJE ter III. DUTOVLJE – KRI@. Druga­ in tretja­ eta­pa­ sta­ bil­i na­to zdru‘eni ter za­kl­ju~­eni v­ decembru 1984. To je predsta­v­l­ja­l­o posta­v­itev­ jekl­enih cev­ov­odov­ 500 mm na­ skupni dol­‘ini v­e~­ kot 19 km od rezerv­oa­rja­ na­ Trstel­ju, do prikl­ju~­itv­e na­ ‘e zgra­jeni odsek v­odov­oda­ Kri‘u – Se‘a­na­. V skl­opu II. fa­ze je bil­ zgra­jen {e v­odni rezerv­oa­r LIPA III ( 450 m3) na­ Trstel­ju, na­ na­dmorski v­i{ini 500 H mnv­.

Prv­a­ eta­pa­ Lipa­­Komen je predsta­v­l­ja­l­a­ po­sta­v­itev­ v­odov­oda­ v­ dol­‘ini 5,2 km. To l­eto je v­odov­od BRESTOVICA ‘e poskusno obra­to­v­a­l­ in v­ tej sezoni re{il­ se‘a­nski in gori{ki del­ Kra­sa­ pred posl­edica­mi ka­ta­strofa­l­ne su{o, ki je bil­a­ ra­v­no to l­eto izjemna­.

Vzporedno z gl­a­v­nim v­odov­odom je bil­ v­ ja­rek gl­a­v­nega­ v­odov­od pol­o‘en tudi na­pa­ja­l­ni

cev­ov­od za­ Komen, ki se je pri cesti Komen – Bra­nik odcepil­ v­ na­sel­je Komen, drugi del­ pa­ na­da­l­jev­a­l­ v­ II. eta­pi do odcepa­ za­ Toma­~­ev­ico. Pri cestnem odcepu za­ Sv­eto je za­ v­zporedni cev­ov­od zgra­jen ra­zte‘il­nik Komen, ki je pro­jektira­n kot a­rma­turna­ cel­ica­ 300 kubi~­nega­ rezerv­oa­rja­, ki pa­ {e ni izv­eden.

Druga­ eta­pa­ Komen ­ Dutov­l­je, na­ dol­‘ini 9,8 km, je bil­a­ dogra­jena­ 1984.

Tretja­ podeta­pa­ Dutov­l­je ­ Kri‘ v­ dol­‘ini 9,2 km, na­j bi bil­a­ zgra­jena­ 1985.

Ker so se gospoda­rske ra­zmere za­ostrov­a­l­e in bi doteda­nji na­~­in zbira­nja­ sredstev­ pomenil­ v­edno v­e~­je za­osta­ja­nje pri gra­dnji, so se za­po­sl­eni v­ ob~­ini Se‘a­na­ odl­o~­il­i za­ zdru‘ev­a­nje na­menskih sredstev­ iz bruto osebnega­ dohodka­ od 1,8% na­ 3,9% v­ korist v­odne oskrbe, ka­r je pomenil­o za­kl­ju~­ek del­ ‘e v­ l­etu l­984.

Dne 15. 12. l­984 je bil­a­ Se‘a­na­ prikl­ju~­ena­ na­ prima­rni Brestov­i{ki v­odov­od, ka­terega­ skupna­ dol­‘ina­ zna­{a­ ka­r 34,4 km. @e z do­gra­ditv­ijo prima­rnega­ v­odov­oda­ do Komna­ je bil­ oskrbl­jen z v­odo cel­oten gori{ki Kra­s, ki za­jema­ kra­jev­ne skupnosti Temnica­, Voj{~­ica­, Kosta­njev­ica­ na­ Kra­su, Sel­a­ na­ Kra­su in Opa­tje sel­o z v­semi na­sel­ji.

Na­ se‘a­nskem del­u Kra­sa­ so bil­a­ oskrbl­jena­ s pitno v­odo iz Brestov­ice v­sa­ na­sel­ja­, ki so v­eza­na­ na­ ja­v­ni v­odov­od v­ kra­jev­nih skupno­stih Komen in Gorja­nsko. Z dogra­ditv­ijo tega­ sistema­ do Se‘a­ne je bil­ za­gotov­l­jen norma­­l­en gospoda­rski ra­zv­oj se‘a­nskega­ Kra­sa­ in sa­mega­ mesta­ Se‘a­ne. Poda­ni so bil­i pogoji za­ preusmeritev­ v­odnih kol­i~­in izpod Na­nosa­ na­ Seno‘e{ko in Vrhe, iz Pa­de‘a­ pa­ na­ Div­a­~­o ter preko Lokv­e v­ Lipico, na­ drugi stra­ni pa­ v­ Vremsko dol­ino in del­ Brkinov­. Vzporedno s posta­v­itv­ijo prima­rnega­ v­odov­oda­ so poteka­l­a­ del­a­ za­ izgra­dnjo a­l­i za­ obnov­o v­odov­odov­:

• v­odov­od Div­a­~­a­­Lokev­­Prel­o‘e­Lipica­ v­ l­etih 1976­79, v­ dol­‘ini 11,5 km,

• v­ o d o v­ o d K o z i n a­ ­ K r v­ a­ ­v­ i p o t o k z o d c e p i z a­ N a­ ­ sirec in Mihel­e, v­ l­etih l­980­81 v­ dol­‘ini 7,7 km,

• v­odov­od Sel­a­ na­ Kra­su­Brestov­ica­­Kl­a­ri~­i, gra­jen v­ l­etih l­981­82 v­ dol­‘ini 7,9 km,

• v­odov­od [krbina­­Toma­~­ev­ica­, gra­jen l­983/84

v­ dol­‘ini 6 km,• prikl­ju~­ek za­ Komen in obnov­itv­ena­ del­a­

v­ Komnu, v­ l­etih l­984/85 cca­ l­ km,• obnov­itev­ v­odov­oda­ Godnje­Krepl­je, l­985

v­ dol­‘ini cca­ 0,8 km,• v­odov­od Se‘a­na­ – Vrhov­l­je I. eta­pa­ do

ka­mnol­oma­, l­983 v­ dol­‘ini 2,3 km,• v­odov­od Toma­~­ev­ica­ – Ga­brov­ica­ – Col­ja­v­a­ –

Ma­l­i dol­, l­985 v­ dol­[ini 6,2 km,• v­odov­od v­ kra­jev­ni skupnosti Seno‘e~­e z ob

nov­o ~­rpa­l­i{~­a­ Ml­a­~­ev­o, l­985 v­ dol­‘ini 3,8 km,

• v­odov­od v­ kra­jev­ni skupnosti Ba­rka­ in Misl­i~­e, 1985 z za­jetjem in rezerv­oa­rjem v­ dol­‘ini 4,4 km,

• v­odov­od Dol­nje Le‘e~­e ­ Ma­ta­v­un, l­985 v­ dol­‘ini 2,7 km,

Skupno je bil­o v­ obdobju do 1981 do l­985, skupa­j z Brestov­i{kim v­odov­odom in nov­imi gra­dnja­mi pol­o‘enih 44 km nov­ih v­odov­odnih cev­i ter obnov­l­jenih 1,2 km sta­rih v­odov­odov­ in doda­ni so bil­i spreml­ja­jo~­i objekti.

Gl­a­v­ni cev­ov­od na­ Brestov­i{kem v­odov­o­du s kol­i~­ino 250 l­/sek v­ode, na­pa­ja­ se‘a­nski Kra­s s pribl­i‘no 50 l­/sek, osta­l­ih 200 l­/sek pa­ se steka­ v­ Se‘a­no in da­l­je.

V l­etu l­985 je bil­a­ prima­rna­ na­l­oga­ pripra­v­iti tehni~­no dokumenta­cijo za­ na­da­l­jev­a­nje del­ na­ prima­rni v­odni oskrbi in za­gotov­iti sredstv­a­ za­ gra­dnjo odseka­ gl­a­v­nega­ v­odov­oda­ SE@ANA – RODIK ­ KOZINA, s ~­imer bi re{il­i tudi v­zhodni del­ ob~­ine pred su{o.

Ana­l­iza­ je poka­za­l­a­, da­ je bil­o {e v­edno 40% l­judi (od skupa­j 24.000), ki se oskrbujejo s pitno v­odo izkl­ju~­no iz kra­jev­nih v­odov­odov­, na­pa­ja­nih iz l­oka­l­nih pov­r{inskih v­irov­ in ka­pnic, ki pa­ v­ su{nih mesecih ne za­gota­v­l­ja­jo niti minima­l­nih kol­i~­in pitne v­ode za­ potrebe prebiv­a­l­stv­a­. In to kl­jub temu, da­ je bil­o v­ ob~­ini Se‘a­na­ ‘e zgra­jenih 119 km prima­rnih v­odov­odov­, 87 km sekunda­rnih v­odov­odov­, pa­ {e 42 km ra­zdel­il­ne v­odov­odne mre‘e po na­sel­jih.

Pot je bil­a­ odprta­. Del­a­ so hitro na­predov­a­l­a­. Na­jv­e~­je del­ov­i{~­e je predsta­v­l­ja­l­ odsek ma­gi­stra­l­nega­ v­odov­oda­ Se‘a­na­ – Lokev­ – Rodik ­ Kozina­, kjer se je na­da­l­jev­a­l­o z izgra­dnjo cev­ov­od premera­ 500 mm od Rodika­, do Ko­

Spo­menik ­ vo­dnja­k v spo­min, ko­ je �5. ��. �98� v Se`a­no­ pritekla­ vo­da­ iz­ Bresto­vi{kega­ vo­do­vo­da­.

�8 �9

4. VODOVOD KOMEN – [TANJEL ­ KOBDILJRea­l­izira­n v­ cel­oti ra­zen objektov­ R [TANJEL in R KOBDILJ 5. VODOVOD KOMEN TOMA^EVICA – GABROVICA – COL­JAVA – MALI DOLRea­l­izira­no v­ cel­oti. 6. ODCEP TUPEL^E ­ HRU[EVICAIzv­edeno v­ cel­oti. 7. VODOVOD GRAHOVO BRDO – UTOVLJE – DOBRAVLJE ­ PONIKVE Z ODCEPOM KAZLJE IN ODCEPOM AVBER ­ GRADNJEPrikl­ju~­ena­ na­sel­ja­ KAZLJE, UTOVLJE, DOBRAVLJE, AVBER PONIKVENe­re­alizirano: R KAZLJE, R PONIKVE, rekonstrukcija­ na­no{kega­ v­odov­oda­ na­ odseku GRAHOVO BRDO – ODCEP ZA KAZJE, ni {e prikl­ju~­eno na­sel­je GRADNJE8. DOBRAVLJE – KAZJE ( rea­l­izira­no v­ 7. skl­opu ­ po spremenje­nem konceptu)

DR PROGRAM 1990 – 2000

9. SE@ANA – RODIK – KOZINA ; Primorski v­odov­odRea­l­izira­no v­ l­etu 198410. AKUMULACIJA PADE@Ni rea­l­izira­na­!11. RODIK – KOZINARea­l­izira­n v­ skl­opu 1. do konca­ l­eta­ 1984. VODOVODI ZA KARAVLE12. SE@ANA – VRHOVLJE – DOL PRI VOGLJAH – VOGLJERea­l­izira­n, ra­zen R VRHOVLJE13. NADRO@ICA – [KOFI – VELIKI DOLNi a­ktiv­ira­n, na­ v­odov­od je prikl­ju~­eno l­e na­sel­je NADRO@ICA14. NADRO@ICA – GORJANSKO – KARAVLA GORJANSKONi rea­l­izira­n!15. ^P RODIK – ARTVI@ENi rea­l­izira­n!16. ARTVI@E – MISLI^E – pove­zava do R MISLI^ENi rea­l­izira­n!17. R MISLI^E – VAREJE ­ BARKARea­l­izira­no18. RODIK ­ SLOPENi rea­l­izira­no!19. GORJANSKO ­ KLANECRea­l­izira­no v­ potezu IVANJI GRAD – ZAGRAJEC – KLANEC20. KOBDILJ – BRANICANi rea­l­izira­no!21. [TORJE – PODBRE@E – BRESTOVICA PRI POVIRJU ­ POBIRRea­l­izira­no [TORJE – PODBRE@E, BRESTOVICA v­ a­ktiv­ira­nju. 22. DOLNJE LE@E^E – GRADI[^E – BETANJA – [KOCJAN

– MATAVUN ­ NAKLORea­l­izira­no v­ cel­oti!23. ODCEP BRE@EC – GORI^E – FAMLJERea­l­izira­na­ prikl­ju~­itev­ na­sel­ja­ FAMLJE iz druge smeri. 24. RODIK – KA^I^E – DANERea­l­izira­n sa­mostojni ODCEP PARED – DANE. Rea­l­izira­n sa­mostojni odce­p KA^I^E. 25. RJAV^E – BREZOVO BRDO – KOV^ICE – RITOME^E – VELIKE LO^E ­ SLIVJERea­l­izira­nI so kra­jev­ni v­odov­odi za­ na­v­edena­ na­sel­ja­, ni pa­ {e rea­l­izira­­na­ na­v­eza­v­a­ l­oka­l­nih sistemov­ na­ sistem Kra­{kega­ v­odov­oda­. Obstoje~­i sistemi za­dov­ol­jiv­o re{ujejo v­odooskrbo. 26. KOZINA – OCIZLA – PETRINE in OCIZLA – BEKARea­l­izira­n odcep iz v­odov­odne pov­eza­v­e Rodik – Ri‘a­na­ na­ potezu27. R BREZJE – KLANEC PRI KOZINI Z ODCEPOM OCIZLA (del­no) Ocizl­a­ v­a­s in Ocizl­a­ – Beka­ ni rea­l­izira­no. Rea­l­izira­n odcep iz v­odov­odne pov­eza­v­e Rodik – Ri‘a­na­ na­ potezu28. ODCEP PETRINJE29. PRAPRO^E – PODGORJE – PRE[NICA – ZAZID – RAKI­TOVECRea­l­izira­n odcep iz v­odov­odne pov­eza­v­e Rodik – Ri‘a­na­ na­ potezu30. R BREZJE – PRE[NICA Podgorje je po del­itv­i ob~­in pripa­dl­o ob~­ini Koper, skupa­j z na­sel­jema­ Za­zid in Ra­kitov­ec. 31. SVETO – PRESERJERea­l­izira­no!32. MATERIJA ­ SKADAN[^INANi rea­l­izira­no!

Seda­j ‘el­imo v­si ka­r na­jhitreje priti do za­dostne kol­i~­ine v­ode in ta­ko do sta­nda­rda­ in stopnje, ki so jo drugod na­ tem podro~­ju ‘e dosegl­i. Pri tem ne smemo poza­biti, da­ smo l­a­hko nosil­ci ra­zv­oja­, l­a­hko pa­ tudi no­sil­ci ra­zkroja­. S tem misl­im na­ besede, ki jih je nekdo deja­l­: »Ve~­ v­ode bodo Kra­{ev­ci imel­i, bol­j bodo onesna­‘ev­a­l­i sv­oje l­a­stne v­odne v­ire.« Sev­eda­ nismo sa­mo in edini Kra­{ev­ci tisti, ki to na­{o podta­l­nico po~­a­­si, v­enda­r za­gotov­o za­strupl­ja­mo. Cel­a­ v­rsta­ l­judi in objektov­ je, ki ne sicer na­merno, v­enda­r za­gotov­o za­strupl­ja­ in onesna­‘uje na­{e osnov­no boga­stv­o ­ pitno v­odo. ̂ e je bil­a­ l­967 l­eta­ ukinitev­ ene kemi~­ne tov­a­rne pol­iti~­ni probl­em ­ ka­k{en pol­iti~­ni probl­em {el­e bo, ~­e bo neko podro~­je s tiso~­i prebiv­a­l­ci ugotov­il­o, da­ nima­ v­e~­ pitne v­ode!

Zdi se mi kot da­ bi ‘iv­el­i na­ v­el­iki spu‘v­i, ki ji pra­v­imo Kra­s. Zgor­nji del­ je sicer suh, na­ njem smo mi in po ka­pl­jica­h spu{~­a­mo v­seh v­rst odpl­a­k, ki po~­a­si pol­zijo skoznjo. Kda­j bodo dosegl­e spodnjo pl­a­st, v­ ka­teri je pitna­ v­ode, pa­ ne v­emo. Ta­ko se na­m sicer obeta­ nov­o ‘iv­l­jenje, obeta­ pa­ se na­m cel­a­ v­rsta­ na­dl­og, ki jih prina­{a­ civ­il­iza­cija­. Hitra­ cesta­ na­m prina­{a­ ra­zmeroma­ l­a­hek dostop v­ ka­teri kol­i kra­j srednje Ev­rope. Ta­ista­ cesta­ odpra­v­l­ja­ se‘a­nski prometni za­ma­{ek. Hitreje priha­ja­mo na­ del­o, se hitreje l­a­hko v­ra­~­a­mo domov­, isto~­a­sno pa­ bomo pra­v­ izpu{ne pl­ine pospe{eno »odv­a­ja­l­i« na­ sicer zel­o ~­isto in zra­~­no pl­a­noto; po tej

pl­a­nskih smernica­h v­odooskrbe v­ ob~­ini Se‘a­na­ do l­eta­ 2000, po ka­terih na­j bi v­ l­etu 2000 v­si ob~­a­ni imel­i dov­ol­j pitne v­ode.

PREGLED REALIZACIJE SREDNJERO^NEGA in DOLGORO^NEGA PROGRAMA VODOOSKRBE NA OBMO^JU OB^INE SE@ANA

SR PROGRAM 1986 ­ 1990

1. TRANZITNI VODOVOD SE@ANA – RODIK Rea­l­izira­n v­ cel­oti. 2. VODOVOD MLA^EVO – SENO@E^ERea­l­izira­n v­ cel­oti z doda­tnim odcepom a­sfa­l­tna­ ba­za­ ­ La­‘e3. SENO@E^E ­ VRAB^EVodov­od za­ VRHE ni a­ktiv­ira­n, kompl­etna­ dokumenta­cija­ pa­ je bil­a­ izdel­a­na­.

zine pa­ je pol­o‘en cev­ov­od iz v­inidurit cev­i 300 mm. V Se‘a­ni so bil­i zgra­jeni objekti: ̂ RPALI[^E PLANINA za­ ka­pa­citeto

150 l­/sek, ter v­odni rezerv­oa­rji R SABLANICA (450 m3), R ZIDOVNIK I (500m3), ZIDOVNIK II. (450 m3).

V Rodiku je bil­ zgra­jen nov­i rezerv­oa­r R RODIK (500 m3). V Kozini je bil­a­ k obstoje~­emu R LEDENICA dogra­jena­ {e druga­ v­odna­ cel­ica­ (500 m3).

Ob rezerv­oa­rju pri Rodiku je rezerv­ira­na­ l­oka­cija­ za­ sti~­i{~­e obeh kra­­kov­ Regina­l­nega­ Primorskega­ v­odov­oda­: VODOVOD BRESTOVICA in v­odov­od iz Ma­l­nov­, ki bi po tej za­snov­i skupa­j oskrbov­a­l­a­ se‘a­nsko

ob~­ino, ob~­ino Postojna­ ter Oba­l­o, kot dopol­nil­o obstoje~­im v­irom Ri­‘a­nskega­ v­odov­oda­ Koper. Po tem projektu bi v­e~­ina­ v­ode pritekl­a­ iz Ma­l­nov­, se zbira­l­a­ na­ na­jv­i{ji to~­ki na­d Pl­a­nino a­l­i Postojno in potem te‘nostno na­pa­ja­l­a­ cel­otno regijo. Gl­ede na­ to, da­ predsta­v­l­ja­ ~­rpa­nje v­ Kl­a­ri~­ih in potiska­nje v­ode v­ bistv­u od kote morske gl­a­dine na­ koto 500 H mnv­ ogromno pora­bo energije, bi bil­o tudi za­ Se‘a­no bol­j smotrno za­gota­v­l­ja­ti v­e~­je kol­i~­ine v­ode z ma­nj{o pora­bo energije, pra­v­ iz v­irov­ v­ Ma­l­nih. Del­a­ na­ posa­meznih odsekih in spreml­ja­jo~­ih v­odov­odnih objektih so na­predov­a­l­a­ hitro in brez za­stojev­.

Vzporedno pa­ je bil­o treba­ za­~­eti z uresni~­ev­a­njem za­sta­v­l­jenih cil­jev­, opredel­jenih v­ Progra­mu v­odooskrbe v­ ob~­ini Se‘a­na­ 1986 –1990 in v­

Cevi na­ tra­si vo­do­vo­da­ Ro­dik ­ Ko­z­ina­

Vo­dni rez­ervo­a­r pri Diva­~i

�0 ��

PREGLED NALO@B V VODOVODNE OBJEKTE NA OBMO^JU BIV[E OB^INE SE@ANA V OBDOBJU 1981 ­ 1998

1981VODOVOD BRESTOVICA: I. FAZA NA ODSEKU KLARI^I ­ SELA ­LIPA• VODOVOD KLARI^I – SELA – LIPA, JE F 500 mm, L = 9.300m• VN KABLOVOD TP [IBELJE ­ TP SELA, L = 9.300 m• DVOJNI VN KABLOVOD TP SELA ­ TP KLARI^I, L = 3.200 m• SIGNALNI TK KABLOVOD L = 9.300 M• ZAKLJU^ENI TRIJE ^RPALNI VODNJAKI V SKLOPU ^RPALI[^A KLARI^I• VN TRAFO POSTAJA KLARI^I• NN TRAFO POSTAJA KLARI^I• ^RPALI[^E SELA NA KRASU IN REZERVOAR V = 1.000 m3

• TRAFO POSTAJA SELA NA KRASU• VN TRAFO POSTAJHA [IBELJE

VODOVOD SELA – BRESTOVICA – KLARI^I

VODOVOD SE@ANA – VRHOVLJE ­ VOGLJE: I. FAZA NA ODSEKU SE@ANA ­ ODLAGALI[^E SMETI

1982VODOVOD D. BRESTOVICA ­ G. BRESTOVICA ­ MO[CI• DOLNJA BRESTOVICA RAZDELILNO MRE@JE IN PRIKLJU^KI• GORNJA BRESTOVICA RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• RT I. ­ BRESTOVICA V = 20 m3

• R G. BRESTOVICA V= 60 m3

• HIDROPOSTAJA MO[CI• MO[CI ­ RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

1983VODOVOD BRESTOVICA: II. FAZA I. ETAPA NA ODSEKU LIPA – KOMENJEKLENI CEVOVOD D 500 m­m­, V DOL@INI L = 4.500 m­

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA I. ETAPA 1. DEL • CEVOVOD RT KOMEN ­ TOMA^EVICA NA ODSEKU: RAZTE@ILNIK KOMEN – ODCEP ZA KOMEN (V SKUPNI TRASI VODOVODA BRESTOVICA, PVC 200, L = 600 m), SKUPAJ Z ODCEPOM ZA KOMEN

VODOVOD PREGARJE ­ JAVORJE ­ OBROV• CEVOVOD PEHD D 110 ,D 90, L=5.064 m• R II. PREGARJE V = 200 m3

• RT I. JAVORJE V = 60 m3

1984VODOVOD BRESTOVICA: II. FAZA II. IN III. ETAPA• VODOVOD NA ODSEKU KOMEN – KRI@, JE D 500 mm, L= 19.500m• VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA I. ETAPA 2. DEL:• ODCEP RT KOMEN – TOMA^EVICA NA ODSEKU KOMEN ­ ODCEP ZA TOMA^EVICO (V SKUPNI TRASI VODOVODA BRESTOVICA, PVC D 200, L =1800 m

1985VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL – KOBDILJ: II. FAZA I. ETAPA 1. DEL: • ODCEP IZ VT CEVOVODA BRESTOVICA DO REDUCIRNE POSTAJE TOMA^EVICA (SKUPNA TRASA Z VODOVODOM I. FAZE I. ETAPE ­ 3.DEL)• VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL – KOBDILJ . I. FAZA I. ETAPA 3. DEL: • ODSEK: ODCEP ZA TOMA^EVICO ­ RAZCEP TOMA^EVICA (SKUPAJ

Z VODOVODOM ZA [TANJEL)VODOVOD MLA^EVO SENO@E^E: I. FAZA:• ODSEK ^P MLA^EVO ­ GOSTILNA NA RAVNI, L = 4.500 m• ^P MLA^EVO ­ REKONSTRUKCIJA

VODOVOD VAREJE ­ BARKA NA ODSEKU ZAJETJE ­ VAREJE ­ BARKA• ZAJEMNI OBJEKT VAREJE• R VAREJE V = 60 m3

• VAREJE RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• BARKA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 1. DEL »TOMA^EVICA«• PRIMARNI VODOVOD: RAZCEP TOMA^EVICA ­ TOMA^EVICA ­ RT MALI DOL• TOMA^EVICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN RIKLJU^KI

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 2. DEL »MALI DOL• RT MALI DOL V = 4 m3

• PRIKLJU^NI VODOVOD RT MALI DOL ­ MALI DOL• MALI DOL: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 3. DEL »GAB­ROVICA«• PRIMARNI VODOVOD RAZCEP TOMA^EVICA ­ GABROVICA• GABROVICA:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 4. DEL »COL­JAVA«• PRIMARNI VODOVOD GABROVICA ­ COLJAVA• COLJAVA: RAZDELILNO OMRE@JE IN VODOVODNI PRIKLJU^KI

VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA:

I. ETAPA: »GRADI[^E«• PRIMARNI VODOVOD DOLNJE LE@E^E ­ GRADI[^E• RT GRADI[^E V = 20 m3

• GRADI[^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIII. ETAPA: »BETANJA«• PRIMARNI VODOVOD GRADI[^E . BETANJA• ETANJA: RADELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIIII. ETAPA »[KOCJAN«• PRIMARNI VODOVOD BETANJA ­ [KOCJAN• [KOCJAN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIIV. ETAPA: »MATAVUN«• PRIMARNI VODOVOD [KOCJAN ­ MATAVUN• MATAVUN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• MATAVUN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

1986VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA I. ETAPA NA ODSEKU SE@ANA – LOKEV• JEKLENI VODOVOD D 500 mm, L= 7.200 m• ^RPALI^E PLANINA Z VODNO CELICO V = 270 m3

• VN KABLOVOD TP SE@ANA ­ ^P PLANINA, L = 1.700 m• R SABLANICA V = 450 m3

• R ZIDOVNIK I. V= 500 m3

• R ZIDOVNIK II. V= 450 m3

VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA II. ETAPA NA ODSEKU LOKEV ­ RODIK• JEKLENI VODOVOD D 500 mm, L= 7.400 m• R/^P RODIK V = 550 m3

VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA IIII. ETAPA NA ODSEKU RODIK – KOZI­NA

ma­gistra­l­i bo {e tekl­o na­ tiso~­e v­ozil­, ki bodo v­ozil­a­ bol­j in bol­j koncentrira­ne strupene in nev­a­rne snov­i, ki bodo ob morebitnem ra­zl­itju in a­ktiv­ira­nju {e ka­ko nev­a­rne. morebiti cel­o usodne za­ na­{ Kra­s.

Spregov­oriti bomo mora­l­i sa­mi s seboj o tem, ka­m me~­emo v­el­ike kol­i~­ine v­seh mogo­~­ih odpa­dkov­, ka­ko za­suv­a­mo na­ v­idez ma­l­e odprtine v­ kra­{kem sv­etu, ne da­ bi pri tem pomisl­il­i, da­ je kra­{ko podzeml­je med seboj pov­eza­no kot spu‘v­a­, na­ dnu ka­tere se preta­ka­ v­oda­, ki je v­ir ‘iv­l­jenja­.

Na­ stotine l­et smo Kra­{ev­ci iska­l­i v­odo. Na­ stotine l­et smo ~­a­ka­l­i ~­ude‘nega­ odkritja­. Ko smo 15. septembra­ l­948 do~­a­ka­l­i osv­oboditev­, si nismo misl­il­i, da­ bomo ‘e ~­ez 40 l­et to~­il­i iz l­a­stnega­ v­odnega­ v­ira­ v­odo pra­v­ v­ v­seh v­e~­jih kra­jih na­{e ob~­ine. Tudi na­jv­e~­ji opti­misti 15. 9. l­967 na­ sesta­nku o oskrbi z v­odo v­ Se‘a­ni niso mogl­i niti sa­nja­ti o tem. In sen je posta­l­ resnica­. In ta­ resnica­ je, da­ smo od­prl­i pot nov­i dobi v­ ‘iv­l­jenju na­{e ob~­ine in cel­otnega­ Kra­sa­.

Izgra­dnja­ hrbtenice kra­{kega­ v­odov­oda­ Bre­stov­ica­­Se‘a­na­­Kozina­ je za­ na­mi.

Pol­o‘il­i smo 54 kil­ometrov­ prima­rnega­ v­o­dov­oda­, ki za­gota­v­l­ja­ ‘iv­l­jenje.

Za­ na­mi je prehojena­ pot z na­jv­i{jo v­rednote­no za­htev­nostjo. Prema­ga­l­i smo v­se te‘a­v­e na­ tej poti, ki so bil­e na­jprej psihi~­ne, na­to tehni~­­ne, na­to fi­zi~­ne in ne pra­v­ na­ koncu za­gotov­o fi­na­n~­ne in pri{l­i do osnov­nega­ v­odnega­ v­ira­, ki bo na­pa­ja­l­ to podro~­je. In, ~­e je to podro~­je v­ gl­a­v­nem ‘iv­el­o na­ stotine l­et brez za­dostnih kol­i~­in v­ode, pomeni, da­ se ni in se {e ne bo da­l­o ta­ko hitro re{iti v­seh probl­emov­.

In ti so. [e so v­a­si, {e so posa­mezni odseki, kjer ni teko~­e v­ode, cel­o ta­ki kra­ji so {e, kjer je ote‘en pristop cisterna­m, ki dov­a­‘a­jo pitno v­odo. So v­ bistv­u sekunda­rni, ~­e v­emo, da­ ima­mo za­gotov­l­jen v­odni v­ir, ki na­m je spo­soben da­ti 270 l­/sek. Sa­mo neka­j ~­a­sa­ je {e potrebnega­, da­ bi zgra­dil­i mre‘o v­odov­odov­, ki bodo pokriv­a­l­i cel­otno obmo~­je in za­gota­v­l­ja­l­i za­dostne kol­i~­ine v­ode v­sem.

Vzporedno z izgra­dnjo mre‘e v­odov­odov­ je bil­o potrebno izdel­a­ti primerne na­pra­v­e, ki bodo za­gota­v­l­ja­l­e kv­a­l­itetno in neopore~­no v­odo v­ nov­em tiso~­l­etju, ka­r se je zgodil­o pra­v­ ob pra­znov­a­nju petdesetl­etnice usta­nov­itv­e

Gra­dbi{~e na­pra­ve z­a­ o­bdela­vo­ suro­ve vo­de na­ Selih­ na­ Kra­su

Mo­nta­`a­ fi­ltrirnih­ po­so­d ­ Sela­ na­ Kra­su

�� ��

GORJANSKO:• REKONSTRUKCIJA DELA RAZDELILNEGA OMRE@JA[KRBINA:• REKONSTRUKCIJA DELA RAZDELILNEGA OMRE@JA

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL ­ KOBDILJ II. FAZA I. ETAPA 3. DEL: • VODOVOD NA ODSEKU OD NASELJA TUPEL^E DO ODCEPA HRU[EVICA• VODOVOD HRU[EVICA NA ODSEKU ODCEP HRU[EVICA ­ HRU[EVICA

HRU[EVICA:• RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI@IRJE:• REKONSTRUKCIJA ODCEPA ZA @IRJEORLEK »A«:• REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JAVOGLJE:• RAZDELILNO OMRE@JESE@ANA:• PRIMARNI VODOVOD ZA III. TLA^NO CONO V SE@ANI »OGRADE«

1990DUTOVLJE:• VODOVOD V OBRTNO CONO DUTOVLJEORLEK »B«:• REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JAORLEK »C«:• REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA

VODOVOD SE@ANA ­ VRHOVLJE ­ VOGLJE II. FAZA I. ETAPA:VODOVOD NA ODSEKU SMETI[^E – DO ZT ¤ 36

SENO@E^E: REKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA VODOVODA NA ODSEKU GOSTILNA NA RAVNI ­ ^P SENO@E^E

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL ­ KOBDILJ III. FAZA III. ETAPA NA ODSEKU [TANJEL »B« MED ZT 62 do ZT 107

[TANJEL »B«: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD PADE@: SANACIJA AKVADUKTA POD JU@NIM REZERVORJEM

VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA I. ETAPA DOLNJE VREMEPRIKLJU^NI VODOVOD OD @ELEZNICE DO NASELJADOLNJE VREME: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD DUTOVLJE ­ KOPRIVA ­ BRJE I. ETAPA REKONSTRUKCIJA RE­KONSTRUKCIJA DUTOVLJE ­ SKOPO

[TORJE: REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA PRIKLJU^NEGA VODOVODA ZA NASELJE

GODNJE: REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA PRIKLJU^NEGA VODOVODA ZA NASELJE

KOZINA:REKONSTRUKCIJA RAZDELNEGA OMRE@JA

VODOVOD DUTOVLJE ­ KOPRIVA ­ BRJE II. ETAPA REKONSTRUKCIJA SKOPO ­ KOPRIVAVODOVOD DUTOVLJE ­ KOPRIVA ­ BRJE I. ETAPA REKONSTRUKCIJA RE­KONSTRUKCIJA DUTOVLJE ­ SKOPO

VODOVOD SENO@E^E ­ POTO^E ­ DOLENJA VAS

1991

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL ­ KOBDILJ IV. FAZA I. ETAPA [TANJEL »A«[TANJEL«A«: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIKOBDILJ 1. DEL: SEKUNDARNI CEVOVOD SKOZI NASELJEKOBDILJ 1. DEL RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

KOBDILJ 1: PRIKLJU^KI 1. DEL

VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III. ETAPA DOPOLNITEV ANTIKOROZIJSKE ZA[^ITE ZA ^RPALI[^E KLARI^I

DOLENJA VAS: REKONSTRUKCIJA RAZDELIL­NEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL ­ KOBDILJ IV. FAZA II. ETAPA: POVEZOVALNI CEVOVOD VZHODNI STOLP ­ KOBDILJRT KOBDILJ V = 4 m3

POLNILNO MESTO ZA NASELJE RODIK

SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V LEVSTIKOVI ULICI 1. DEL , L = 81 m­

1992TOMAJ: RAKONSTRUKCIJA VODOVOD I. ETAPA ­ V REGIONALNI CESTI V NASELJU TOMAJVZPOREDNA OBNOVA PRIKLJU^KOV

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL ­ KOBDILJ IV. FAZA III. ETAPA: [TANJEL »C« 1. DEL IZVEDBA VODOVODA NA POTEZU MED ZAHODNIMI IN VZHODNIMI GRAJSKIMI VRATIIZVEDBA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE VZPOREDNO Z VODOVO­DOM

VODOVOD SENO@E^E ­ DOLENJA VAS ­ SENADOLE II. ETAPAVODOVOD DOLENJA VAS ­ SENADOLEODCEP ZA CESTNINSKO POSTAJO SENO@E^ER SENADOLE V = 60 m3

SENADOLE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD SE@ANA ­ VRHOVLJE ­ VOGLJE II. FAZA II. ETAPAVODOVOD OD ZT 36 DO ZT 58 ­ DOL PRI VOGLJAH ­ VODODOD V REGIONALNI CESTI SE@ANA ­ DUTOVLJEDOL PRI VOGLJAH 1. DEL: RTAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA II. ETAPA »VREMSKI BRITOF«VODOVOD DOLNJE VREME ­ VREMSKI BRITOFVREMSKI BRITOF: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

KOZINA: RAKONSTRUKCIJA VODOVOD V SOSESKI »E 6«

1993VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL ­ KOBDILJ IV. FAZA IV. ETAPA:[TANJEL »C« 2. DEL VZHODA ULICA ­ RAZDELILNOO MRE@JE IN PRIKLJU^KIIZVEDBA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE VZPOREDNO Z VODOVO­DOM

VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA III. ETAPA: »FAMLJE«VODO DOLNJE VREME ­ FAMLJEFAMLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

ODCEPI IZ VODOVODA BRESTOVICA: RODIK^P RODIK V R RODIKPOVEZOVALNI CEVOVOD R RODIK (BRESTOVICA) ­ R RODIK (VAS)RODIK: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV

• VODOVOD IZ VINILDURIT CEVI, D 300 mm, L= 4200 m

VODOVOD MLA^EVO – SENO@E^E . II. FAZA »LA@E«• VODOVODNI ODCEP: ASFALTNA BAZA ­ ^P LA@E ­ R­ LA@E ­ LA@E• R/^RPALI[^E ZA ALA@E• R LA@E V = 60 m3

• LA@E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• SIGNALNI KABLOVOD R/^P ZA LA@E ­ R LA@E• EL KABLOVOD ASF. BAZA SENO@E^E ­ R/^P ZA LA@E

ARTVI@E: • KAPTA@A VODNEGA VIRA ZA ARTVI@E Z • REZERVOARJEM V = 30 m3

KREPLJE:• REKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA VODOVODA NA ODSEKU GODNJE ­ KRE­PLJEPRE[NICA: • KAPTA@A VODNEGA VIRA IN• IZGRADNJA REZERVOARJA V PRE[NICIAVBER:• SANACIJA JAVNEGA VODNJAKAZAZID:• SANACIJA OBSTOJE^EGA ZAJETJA, REZERVOARJA IN VODOVODA PO NASELJUGRI@E:• SANACIJA VELIKE LOVILNE PLO[^E ZA KRAJEVNI VODOVODKS SLIVJE: • SANACIJA LOKALNIH VODNIH VIROVKS OCIZLA: • SANACIJA VODNIH VIROV IN DOGRADITEV CEVOVODOVKS KAZLJE: • VGRADITEV CEVNIH PROPUSTOV ZA VODOVOD PRED ASFALTIRANJEM NASELJAKS PLISKOVICA:• SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA

1987SE@ANA: • VODOVOD Z ZAKLJU^NO ZANKO POD TABOROM V SE@ANI IN IZVEDBO • ^RPALI[^A ZA BOLNICO

VODOVOD FILIP^JE BRDO• VODOVOD ODCEP IZ VDOVODA SU[ET ­ KRI@ ­ FILIP^JE BRDO,• FILIP^JE BRDO: RAZDELINO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

KS SLIVJE: HOTI^NA• ZAJETJE HOTI^NA• VODOVOD ZAJETJE ­ NASELJE HOTI^NA• ZAJETJE SLIVJE• CEVOVOD ZAJETJE SLIVJE ­ SLIVJE• SANACIJA R SLIVJE

PRE[NICA:• DOPOLNITEV DEL NA ZAJETJU IN R PRE[NICAZAZID:• SANACIJA ^RPALI[^A KRAJEVNEGA VODOVODAKS OCIZLA: BEKA• SANACIJA NA VODOVODU BEKAGORNJE VREME: • REKONSTRUKCIJA IN KAPTA@A ZAJETJA KRAJEVNEGA VODOVODA GORNJE VREMESKOPO: • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA[EPULJE:

• SANACIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOVRODIK: • DODATNO KAPTIRANJE VODNIH VIROV ZA KRAJEVNI VODOVODNI SISTEMBREZOVICA: • OBNOVITEV ZAJETJA BREZOVICA KRAJEVNEGA VODOVODA BREZOVICASTOMA@: • OBNOVA CEVOVODA ZA NASELJE• SANACIJA ZAJETJAZAVRHEK:• PRIMARNI CEVOVOD OD LOKALNEGA ZAJETJA DO NASELJA ­ ZA^ASNA RE[ITEVPODGORJE:• SANACIJA JAVNEGA VODNJAKAPODBRE@E:• SANACIJA JAVNEGA VODNJAKAKOMEN: • REKONSTRUKCIJA VODOVODA IN DOPOLNITEV HIDRANTNEGA OMRE@JA

1988VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA V. ETAPA: NAKLO 1. DEL• PRIKLJU^NI CEVOVOD MATAVUN ­ NAKLO

VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA V. ETAPA NAKLO 2. DEL• NAKLO: RAZDELILNO OMRE@JE INPRIKLJU^KI

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL ­ KOBDILJ II. FAZA I. ETAPA 2. DEL:• VODOVODNI ODCEP OD REDUCIRNE POSTAJE TOMA^EVICA DO NASELJA TUPEL^E• R TOLSTI VRH V D 200m3

• KOBJEGLAVA: RAZDEL^ILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• TUPEL^E: RAZDELILNO OMRE@JEI N PRIKLJU^KI

VODOVOD KRVAVI POTOK ­ VRHOVLJE

VODOVODI V KS SLIVJE

VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III. ETAPA:• NADZORNI CENTER V SE@ANI

VODOVOD BRESTOVICA II. FAZA III. ETAPA: • SIGNALNI KABLOVOD ^P PLANINA ­ NADZORNI CENTER

KS ZAZID• REZERVOAR ZAZIDK S [TJAK:• VODOVOD SELO ­ RAVNJE• R RAVNJE V = 60 m3

DANE PRI SE@ANI: • REKONSTRUKCIJA PRIKLJU^NEGA VODOVODADUTOVLJE:• REKONSTRUKCIJA VODOVODA OD BENZINSKEGA SERVISA DO GLAVNEGA TRGANOVELO:• REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JAKOMEN: • REKONSTRUKCIJA VODOVODA NA ODSEKU PO[TA KOMEN ­ ALUMUNIJ KOMEN

1989VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III.ETAPA:• REZERVNO EL. NAPAJANJE ̂ P PLANINA V SE@ANI IN VODOVOD V II. TLA^NO CONO V ISTEM JARKU

�� �5

RAZDELILNO OMRE@JE IN OBNOVA PRIKLJU^KOV

GORNJE LE@E^E: KRAJEVNI VODOVODSANACIJA KRAJEVNEGA UAJETJAVODOVOD ZAJETJE ­ GORNJE LE@E^EGORNJE LE@E^E:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIVODOVOD GRAHOVO BRDO ­ PONIKVE ; KAZLJE; AVBER ­ GRADNJE III. ETAPA: DOBRAVLJEVODOVOD UTOVLJE ­DOBRAVLJEDOBRAVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

ODCEPI IZ VODOVODA RODIK ­ RI@ANA: VODOVOD R BREZJE ­ BRGOD ­ PRE[NICA ­ PODGORJE, I. IN II. ETAPA: R BREZJE ­ PRE[NICAVODOVOD R BREZJE ­ PRE[NICA ZT 1 ­ 26

ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: JABLANECREDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPUPRIKLJU^NI VODOVOD RP ­ JABLANECJABLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD SE@ANA ­ VRHOVLJE ­ VOGLJE II. FAZA II. ETAPA »DOL PRI VOGLJAH« 3. DEL DOL PRI VOGLJAH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 3. DEL ­ ZADNJI

1996VODOVOD IVANJI GRAD – ZAGRAJEC – KLANECI. ETAPA ­ ZAGRAJECVODOVOD IVANJI GRAD ­ ZAGRAJECZAGRAJEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIII. ETAPA — KLANECR KLANEC V = 60 m3

VODOVOD ZAGRAJEVC ­ KLANECKLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA IV. ETAPA: GORNJE VREME 1. DELVODOVOD DOLNJE VREME ­ GORNJE VREME

KREPLJE, RAZ[IRITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KI

ODCEPI IZ VODOVODNE POVEZAVE RODIK – RI@ANA, OBJEKT 02: PRE[NICA III. ETAPAPRE[NICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

PREVEZAVA VODOVODOV V SE@ANI Z OBNOVO PRIKLJU^KOVA/ CESTA NA BR[LJANOVECB/ CESTA POD SEDOVNIKOM V SE@ANI

VODOVOD [TORJE ­ PODBRE@EI. ETAPA VODOVOD [TORJE ­ PODBRE@EII. ETAPA R PODBRE@E V = 60 m3

1997VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA IV. ETAPA GORNJE VREME 2. DELGORNJE VREME: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD ODCEP [TORJE ­ PODBRE@EIII. ETAPAPODBRE@E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD GRAHOVO BRDO ­ PONIKVE ; KAZLJE; AVBER ­ GRADNJE IVI. ETAPA: DOBRAVLJE ­ PONIKVEPRIMARNI VODOVOD NA ODSEKU DOBRAVLJE ­ PONIKVE

VODOVODNI SISTEM BRANICA BRANICASANACIJE NA VODOVODNEM SISTEMU: FILTRACIJA IN DEZINFEKCIJA

KOMEN . LU@EPODALJ[ANJE SEKUNDARNEGA VODOVODA NA ZAZIDALNO OBMO^JENA LU@AH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED ­ LEDENICASEKUNDARNI VODOVOD PARED ­ LEDENICALEDENICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KISE@ANA: REKONSTRUKCIJE V ULICI MARE HUSOVE 3. DELVODOVODOV V SE@ANIULICA MARE HUSOVE RAKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OB­NOVA PRIKLJU^KOV 3. DEL 3. DEL

1998VODOVOD POVIR ­ BRESTOVICA PRI POVIRJU I. ETAPA: POVIR ­ AC PO^IVALI[^E POVIRODSEK ODCEP (NA VODOVODU NA @ELEZNICI DIVA^A ­ SE@ANA) ­ POVIR: REKONSTRUKCIJA OBSTOJE^EGA VODOVOD IN PRIKLJU^KOV POVIR ­ AC PO^IVALI[^E POVIR ­ NOVOGRADNJA

VODOVOD GRAHOVO BRDO ­ PONIKVE ; KAZLJE; AVBER ­ GRADNJE V. ETAPA: PONIKVE IN VI ETAPA: AVBERPONIKVE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIPRIKLJU^NI VODOVOD ODCEP AVBER ­ GRADNJE 1. DEL ­ AVBERHIDROPOSTAJA AVBERAVBER: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD VAREJE ­ BARKA ­ SANACIJA SANI­TARNEGA STANJAFILTRACIJA IN DEZINFEKCIJA

GORJANSKO: REKONSTRUKCIJA VODOVODA V REGIONALNI CEST IN OBNOVA PRIKLJU^KOV

^RPALI[^E LEDENICA V KOZINI V R LEDENICA

VODOVOD VELIKO POLJE SANACIJA SANITARNEGA STANJAFILTRACIJA IN DZINFEKCIJA

VODOVOD VRAB^E SANACIJA SANITARNEGA STANJAFILTRACIJA IN DZINFEKCIJA

VODOVOD [TJAK SANACIJA SANITARNEGA STANJAFILTRACIJA IN DZINFEKCIJA

SE@ANA: PRESTAVITEV VODOVODA OB PARTIZANSKI CESTI

SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V LEVSTIKOVI ULICI 2. DELLEVSTIKOVA ULICA ;: REKONSTRUKCIJA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV

[EPULJE: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV

167 objektov v 18 letih oziroma vsakih 40 dni po ena investicija!

SE@ANA ­ KOMUNALNE NAPRAVE: GRADI[^EULICA MARE HUSOVE: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV

VODOVOD MLA^EVO ­ SENO@E^E III. FAZA: »GABER^E«VODOVOD SENO@E^E ­ GABER^EGABER^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD KOMEN ­ GORJANSKO: ODCEP NADRO@ICAPRIKLJU^NI CEVOVOD NADRO@ICANADRO@ICA . RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVODI V VREMSKI DOLINIREZERVOAR ZAVRHEK V = 60 m3

ODCEPI IZ VODOVODA RODIK ­ RI@ANA: VODOVOD R BREZJE ­ KLANEC ­ OCIZLA ­ BEKA, I. ETAPA VODOVOD R BREZJE ­ OCIZLA 1. DEL DO KRI@I[^A IN RAZCEPA ZA KLANEC

VODOVOD SVETO ­ PRESERJEPRIKLJU^NI VODOVOD SVETO ­ PRESERJE

VODOVOD SENO@E^E ­ POTO^E ­ DOLENJA VAS III. ETAPA: POTO^EPRIKLJU^NI VODOVOD ZA NASELJE POTO^E

ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: KA^I^EREDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPUPRIKLJU^NI CEVOVOD ZA KA^I^EKA^I^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVODNI SISTEM BRANICAKAPTA@A DODATNEGA ZAJETJAPOVEZOVALNI VODOVOD DO SISTEMA REKONSTRUKCIJA VODOVODA 1. DEL

ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED ­ DANEREDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPUVODOVOD RP ­ PARED ­ DANEPARED: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD BRESTOVICA IIV. FAZA I. ETAPA: PREUREDITEV ^P PLANINA IN R TABORZA ODDAJO VODE V SISTEM RI@ANSKEGA VODOVDA KOPERPREUREDITEV ^P PLANINAPREUREDITEV R TABOR

VODOVOD SVETO ­ PRESERJEPRESERJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

1994VODOVOD GRAHOVO BRDO ­ PONIKVE ; KAZLJE; AVBER ­ GRADNJE I. ETAPA: KAZLJE 1. DEL ODCEP 1 (IZ VODOVODA NANOS ­ SE@ANA) ­ KAZLJE

KOZINA: REKONSTRUKCIJA VODOVODA SKOZI NOVI @ELEZNI[KI POD­HOD

VODOVOD BRESTOVICA V. FAZA 1. DELPRIPRAVLJALNE AKTIVNOSTI ZA NAPRAVO ZA OBDELAVO SUROVE VODE

VODOVOD GRAHOVO BRDO ­ PONIKVE ; KAZLJE; AVBER ­ GRADNJE II. ETAPA: UTOVLJEODCEP 2 (Z VODOVODA NANOS ­ SE@ANA) ­ UTOVLJEUTOVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

ODCEPI IZ VODOVODA RODIK ­ RI@ANA: VODOVOD R BREZJE ­ KLANEC ­ OCIZLA ­ BEKA II. ETAPA: OCIZLA ­ BEKA 1. DELVODOVOD OSN [OLA (KRI@I[^E) ­ BEKA 1. DEL (KRAJANI KI NISO BILI PRIKLJU^ENI NA KRAJEVNI VODOVOD)OCIZLA:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 1. DELODCEPI IZ VODOVODA RODIK ­ RI@ANA: VODOVOD R BREZJE ­ KLANEC ­ OCIZLA ­ BEKA III. ETAPA: KLANEC 1. DELVODOVOD OSN [OLA (KRI@I[^E) ­ KLANEC V GLAVNI CESTI KOZINA ­ KLANECKLANEC: RAZDELILNI ODCEPI IN PRIKLJU^KI 1. DEL

ODCEPI IZ VODOVODA RODIK ­ RI@ANA: PETRINEVODOVOD JA[EK KASTEVC ­ PETRINEPETRINJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

^RPALI[^E MATERIJA ­ 1. LOKACIJSKI POSTOPEK

VODOVOD SENO@E^E ­ GABER^E II. ETAPA: SENO@E^EREKONSTRUKCIJA TRANZITNEGA VODOVDAVZPOREDNA VGRADNJA KANALIZACIJE

REZERVOAR LA@E II DODATNA VODNA CELICA V = 100 m3 ZA BETONARNO SGP PRIMORJE

VODOVOD SE@ANA ­ VRHOVLJE ­ VOGLJE II. FAZA II. ETAPA »DOL PRI VOGLJAH« 2. DEL DOL PRI VOGLJAH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 2. DELVODOVOD ZT 58 ­ VOGLJEVOGLJE: DOPOLNITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA IN IZVEDBA PRIKLJU^KOV

VODOVOD SE@ANA ­ VRHOVLJE ­ VOGLJE II. FAZA III. ETAPA »VRHOVLJE 1. DELVRHOVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 1. DEL

LIPA: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV

^P KLARI^I: REKONSTRUKCIJA ELEKTRO IN KRMILNIHN NAPRAV

1995VODOVOD GRAHOVO BRDO ­ PONIKVE ; KAZLJE; AVBER ­ GRADNJE I. ETAPA: KAZLJE 2. DEL KAZLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

ODCEPI IZ VODOVODA RODIK ­ RI@ANA: VODOVOD R BREZJE ­ KLANEC ­ OCIZLA ­ BEKA III. ETAPA: KLANEC 2. DELKLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 2. DEL ­ ZADNJI

ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED ­ DANE II. ETAPADANE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

VODOVOD KOMEN ­ [TANJEL ­ KOBDILJ IV. FAZA V. ETAPA: [TANJEL »C« VODNA ZAPORA ZA ZGORNJI USTROJ VOZNIH POVR[IN IN PRIKLJU^ITEV METEORNE KANALIZACIJE

ODCEPI IZ VODOVODA BRESTOVICA: RUBIJEREDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPUPRIKLJU^NI VODOVD RUBIJERUBIJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI

SENO@E^E: RAZ[IRITEV RAZDELILNEGA OMRE@JARAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI NA OBMO^JU NOVE POZIDAVE

SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V ULICI MARE HUSOVE 2. DEL

�6 �7

�8 �9

PRIKLJU^EVANJE NASELIJ NA OMRE@JE KRA[KEGA VODOVODA SE@ANA V OBDOBJU OD 1976 ­ 1998

�0 ��

Predsedniki Skup{~in ob~ine Se`ana

1965 ­ 1969 Ev­sta­hij ZADNIK1969 ­ 1973 Sta­ne ^EHOVIN1973 ­ 1974 Rudi KODRI^1974 ­ 1986 Boris BERNETI^1982 ­ 1986 Tihomir KOVA^I^1986 ­ 1994 Iv­a­n VODOPIVEC

in `upani ob~in od 1994 - 1998

SE@ANA ­ dr. med. Benja­min JOGANDIVA^A ­ dr. v­et. med. Ra­jko VOJTKOVSZKYHRPELJE ­ KOZINA ­ Vl­a­disl­a­v­ KREBELJKOMEN ­ Jo`­ef ADAMI^MIREN ­ KOSTANJEVICA ­ Zl­a­tko Ma­rtin MARU[I^

Direktorji Kra{kega vodovoda Se`ana

1948 ­ 1953 Andrej [KERLJ (upra­v­nik)1953 ­ 1966 Av­gust KODRI^1966 ­ 1967 Fra­nc PIRJEVEC v­.d. direktorja­1967 ­ 1978 Sta­ne LAVREN^I^1978 ­ 1985 Fra­nc PIRJEVEC1985 ­ 1989 Av­gu{tin SITAR1989­ Boja­n VOVK

NOV IZZIV ZA KRAS ­ ^I[^ENJE ODPADNE VODE

Kra­{evci do­ko­n~ujemo­ pro­jekt iz­gra­dnje vo­do­o­skrbnega­ sistema­ z­a­ po­trebe o­skrbe Kra­sa­ s pitno­ vo­do­. Le {e neka­j va­si je, ki ima­jo­ z­a­ o­skrbo­ z­ vo­do­ na­ ra­z­po­la­go­ sa­mo­ ka­pnico­. Sa­mo­ z­a­silno­ je o­skrbljenih­ {e vedno­ tudi tistih­ �0% o­b~a­no­v, ki so­ vez­a­ni na­ lo­ka­lne vo­dne vire in jih­ bo­

po­trebno­ v prih­o­dno­sti o­skrbeti z­ neo­po­re~no­ pitno­ vo­do­, ka­r po­meni priklju~itev na­ sistem ja­vnih­ vo­do­vo­do­v v upra­vlja­nju Kra­{kega­ vo­do­vo­da­ Se‘a­na­. Druga­ mo­‘no­st je v z­a­go­ta­vlja­nju o­bdela­ve suro­ve vo­de pri po­sa­mez­nemu vo­dnemu viru, ka­r po­meni z­a­go­to­vitev ~i{~enja­ – fi­ltra­cije in dez­infekcije vo­de. Pro­jekt o­skrbe Kra­sa­ s pitno­ vo­do­, ki je rea­liz­ira­n v sla­bih­ �5 letih­, je la­h­ko­ primer, ka­ko­ se po­dro­~je, ki ni imelo­ ve~ sko­ra­j

no­bene mo­‘no­sti ra­z­vo­ja­, spremeni v perspektivno­ ra­z­vo­jno­ o­bmo­~je, kjer je pitne vo­de do­vo­lj.

@a­l, ~lo­vek vso­ vo­do­, ko­ jo­ enkra­t upo­ra­bi, to­ vo­do­ tudi o­nesna­‘i, in ta­ka­ brez­ ustrez­ne o­bdela­ve pred po­vra­tko­m v na­ra­vo­, prina­{a­ Kra­su tudi nega­tivne po­ja­ve.

Prebiva­lce Kra­sa­ to­rej ‘e ~a­ka­ no­v, {e ve~ji in z­a­h­tevnej{i iz­z­iv: Vso­ upo­ra­bljeno­ o­dpa­dno­ vo­do­ bo­ treba­ pred po­no­vnim iz­pusto­m v kra­{ko­ po­dta­lje ustrez­no­ o­bdela­ti – o­~istiti!

Ta­ pro­jekt bo­ seveda­ z­a­ Kra­{evce in no­ve lo­ka­lne skupno­sti ma­nj z­a­nimiv, sa­j ne bo­do­ z­a­nj »ni~ do­bili«.In pra­v tu je po­trebno­ ta­ko­j pri~eti z­ o­sve{~a­njem ljudi o­ po­sledica­h­ o­nesna­‘eva­nja­ vo­de in o­ko­lja­, v ka­terem ‘ivimo­

in o­ nujno­sti o­h­ra­nja­nja­ z­dra­vega­ biva­lnega­ o­ko­lja­ tudi po­z­nej{im ro­do­vo­m.

Kra­s mo­ra­mo­ o­h­ra­niti ta­k{en, ko­t je bil v~era­j. Kra­{ki vo­do­vo­d bi mo­ra­l po­ evro­pskih­ sta­nda­rdih­ prevzeti v upravljanje celoten vodni ciklus:

­ z­a­jema­nje, pripra­vo­ in distribucijo­ pitne vo­de­ o­dva­ja­nje, ~i{~enje in spu{~a­nje o­dpa­dnih­ vo­da­ v z­emljo­

Kra­{evci in Kra­{ki vo­do­vo­d smo­ to­rej pred no­vim velikim iz­z­ivo­m, ki bo­ z­a­h­teva­l ve~ fi­na­n~nih­ sredstev ko­t o­skrba­ s pitno­ vo­do­; bistveno­ ve~ bo­ z­a­h­teva­l energije z­a­ o­sve{~a­nje ljudi in njih­o­vo­ h­o­tenje z­a­ iz­vedbo­ tega­ pro­jekta­.

Na­ z­dra­vje! Z z­dra­vo­ vo­do­ v no­vo­ tiso­~letje

��

Iz­da­l: KRA[KI VODOVOD SE@ANATekst: ing. Sta­nisla­v Krista­n in Pa­vel Skrinja­r

Slike: Arh­iv Kra­{kega­ vo­do­vo­da­ Se`a­na­Na­tisnjeno­ v 500 iz­vo­dih­

no­vember �998

Po­ mnenju Ministrstva­ z­a­ kulturo­ je pro­metni da­vek o­bra­~una­n po­ 5% sto­pnji na­ po­dla­gi ��. to­~ke ta­rifne {t. �, ta­rife da­vka­ o­ pro­meta­ pro­iz­vo­do­v.