or|oDimoski Serjo`aNedelkoski

Glaven i odgovoren urednik:Bratislav Ta{kovski

Redakcija:Danilo Kocevski

Branko CvetkovskiGane TodorovskiVenko AndonovskiSande Stoj~evski

Slave \or|o Dimoski

Izdava~:ULIS DOOEL & Skopje

Pomo{nik na glavnioti odgovoren urednik:Serjoà Nedelkoski

Kompjuterska podgotovka:Dijana Jovanovska

Pe~at:†Van Gog# & Skopje

Pe~ateweto na ovoj brojfinansiski go pomogna

Ministerstvoto za kulturana Republika Makedonija

Adresa na redakcijata:†Stale Popov# br. 9, vlez 1,mezanin br. 8 & 1000 Skopje

Telefon/faks:02 3233306

@iro smetka: 210-0573704401-66

Dano~en broj: MK4030003471803Deponent na

†Tutunska banka# AD & Skopje

Spored misleweto na Agencijata za in-formacii br.02-87/2 od 20.02.2006 godi-na, spisanieto za literatura i kultura†Akt# e proizvod za koj se pla}a poseb-na povlastena dano~na stapka.

Godi{na pretplata: Za R. Makedonija800,00 den. Za stranstvo: (Evropa) 15€;(Amerika, Avstralija i Kanada) 25€

Prviot broj na †Akt# izlezena 19 dekemvri 2003 godina

Spisanieto izleguva edna{ mese~no.Tekstovite i fotografiite ispra}ajtegi na adresa †Stale Popov# br. 9, vlez 1,mezanin br. 8 & 1000 Skopje so naznaka -za spisanieto †Akt#.

SODR@INA

LETNA PRIKVEÊRINA..............................................................................................2

†TOMA GORIN#..............................................................................................................3

POSLANIE NA FATOS ARAPI...................................................................................4

UMIRAWE AHILSKO... .............................................................................................5

ZNAÂJNA MAKEDONSKA OBJAVA ..........................................................................13

DOA\AWE DOMA.........................................................................................................16

PRODAVAÔT NA DRENKI........................................................................................18

PROBIV KON BELINATA ..........................................................................................41

LESNO MI E DA BIDAM POLO[A ..........................................................................44

PISATEL OD EVROPSKI POSTMODEREN FORMAT............................................46

ZAGADO^NI I PRIZRA^NI ALEI...........................................................................52

SLO@UVAWE NA SLO@UVALKATA ........................................................................54

SOVREMENA UKRAINSKA POEZIJA ......................................................................57

TRONIZACII I DETRONIZACII...........................................................................63

Gane Todorovskai

Letna prikve~erina

Balkonot mi e ~ardakPome|u zemjata i neboto.Troa e nad i mnogu-mnogu pod...No, ne }e da e toa mnogu bitno,Bidej}i,Voop{to ne e ni va`noKolku e nad a kolku pod!?!

Vpro~em,Samiot stoprocentno znam(bidej}i: Uporno veruvam,Bez da proveruvam)Deka mi prilegaI ednoto i drugoto,Oti na svetovI lo{ i grd i dragPova`no od va`noto mi ti biloDa si oddale~enOd obete iluzii,T.e. deka si uspealDa si se iska~i{ nekade nad,Za da ne potone{ vo {toznam kolku pod...

Sre}nata okolnostDa si se vidi{ pome|u nivPove}e smiren odo{to silen,Te ~ini gord[to si ìv!

S¢ mi e preku glava denes

Barem da ne go sretnev A.A.Nema{e denot da mi e tolku baksuz!

Barem da ne se slu{nev so B.B.Nema{e pladneto da mi e tolku gor~livo!

Barem da ne £ ja doprev rakata na V.V.Nema{e no}ta bez son da mi ostane!

Ne sum drogiran... grogiran sum,Neoti isfrlen ednoglasno od ring!

Da odam li da se za~lenamMe|u normalnite ludaci?

Ili da prodolàm da si se porevamBez storen grev?

BaremHipohondrik da bev!

Nedoumica

Nekoj gi izmil no}vaStaklata na nebotoSo vla`ni i suvi krpi –Pa sega vo utrinavaDo {to e dofat na okotoSjae li sjae.Ne~ija vredna rakaToa go storila –Videnoto da ni go vle~evidelotoVo pusta nade`Deka }e sme go videle duriI Gospoda Boga...?

Eh, lu|e moi,Veruvajte i pak veruvajte:îstotata na pogledotE {ansataDa se prepoznae baremPo~etokot na nevidlivoto.

Eh, lu|e moi,Obidete se barem da ste veruva~i!

Pofalba na maslinovoto maslo

Od s¢ na svetov u{te od malNaj {to sum sakal }e da eMaslinovoto maslo!

Veruvav deka toa uspevaloDa me stokmi so ukaKako li da se preskoknatSredletnite vrelci.

MnogupatiNaj-naj sum brzalDa mu ja vkusam slasta -

Koga, piperkite i domatiteGi obedinuvalo maslovovo rajsko makalo...

Taka biduvalo toaI tokmu toa naj se sakalo!

Sega, podiska~en vrz skalilataNa povisokite godiniTroa podrazbiram[to mi ja gradeloDolgove~nosta!

Skopje, 18 juli 2008 g.

2 20.6.2008

tteemmeellnniiccii

7.

Se meri li denot so planinski osten,Go fa}a li kantar nabraniot zdiv,Od gradot se nudi li oblakot siv,[to dovo|a ~esto ko prokuden gostin.ôve{kata du{a za palanca li e,Ja stavi{ li - tovar neizmeren krie,Nejziniot gnev e ko izgladnet volk,Vozdi{kite nejni ko rana se luti,Ko opasen ris e nejziniot molk,Trpeweto i e zdiv karpi {to ruti.No ~esto ja grize vozdi{kata skrita,Problesnue grozno v nejziniot mirI vedna{ ko voda nadojdena {umi,Prefrlue bregoj i smenue drumojI sila i luda ne poznava zbir,No inaku prostor e {irok i veren[to v sebe si moè se ìvo da zbere.

8.

No frlete oko zad bregot na svetotV heroite negoi {to ìveat v mig,Da moète samo od nekoj kat skritDa nayrete malku niz du{a im †sveta#]e sretnete temni nedremnati plasti,Od suetna revnost, od lukavi strasti,Od gone` za slava, za zlato, za ~eda,Od nespani no}oj, od borba so sebe,Od gnezda na merzost, od sceni na bes,Od rani kaj noktot na kaprizot grebel.Ta trpi li buhal soln~eviot likSvetulkata koga mu zabiva {tik!...Heroite v nas se, v niv del sme i nie,Na stramot ni pulsot niz krvta ni bie,Na sredata duhot im blika niz duh,Zadoeni v narod so narodot zreat,Niz delata li~ni v potomcite great,Od rudata v trudot izrasnuat ~uk!...S¢ ubavo {to e - e na{e i nemaDrug na nego pravo na {irnava zemja!...

20.6.2008 3

Venko Markovski

FRAGMENTI OD ROMANOT VO STIHOVI †TOMA GORIN#

Po povod sedumdesetgodi{ninata od startot na Venko Markovski (1915-1989) vo literatura ta, objavuvame dve peewa od negoviot neobjaven ro man vo stihovi †Toma Gorin#

Dragi prijateli,

Voshiten od golemata radost i vozbuda, vo ovojmig, koga treba da Vi se obratam, te{ko mi e da goiz ra zam moeto ubavo ~uvstvo i da ja najdam vistin-skata me tafora na zdravicata. Vpro~em, otsekoga{,na poeti te najte{ko im e da ja izrazat svojataradost, otkolku svo jata bolka. No, nim ne im e te{koda se razberat me |u sebe, da ja razberat radosta i ta -ga ta na svoite bra }a od peroto. Za{to, eden edin-stven e jazikot na poeti te: jazik na soyvezdieto {togi zbli`uva i gi povrzuva lu|eto i nivnite sudbinivo svetot. Zatoa, jas, i vo ovoj mig, mojata radost jaspodeluvam so niv, za{to, samo taka se vozvi{uva poez-ijata i mo}ta na zborot, na onoj vol{ebniot {toizvira od vrelata na du{ata i krvta.

Vi blagodaram {to ovoj pat se odlu~ivtemoeto ime da se vbroi me|u dosega{nite dobitni-ci na najviso ko to priznanie na Stru{kite Ve~erina Poezijata za 2008 godina. Toa e ~est za mene, zamo jot jazik i za mo jata nacija, no i dobra prilika,mo jata poezija da bide del od toj vol{eben spektarna vistinskata poe zija i na nejzinata silna mo}{to ja imala taa niz si te vremiwa i prostori.

Dragi prijateli, Ovaa priznanie {to mi go dodeluva Upravniot

Od bor na Stru{kite Ve~eri na Poezijata, na ovojre dok festival {to se odr`uva kraj prekrasnotoeze ro, vo mene pobuduva edna mol~liva taga {tosum ja no sel kako glamwa niz patekite na mojot ̀ i -vot, a i vo moite poetski me~taewa. Za mene kakopo et, Oh rid skoto ezero e pretvoreno vo edna ubavasol za, vo eden simbol na prijatelstvoto i vo ednama gi~na glet ka, koja zavr{uva vo biseren stih. Tok -

mu vo ovaa vol {ebna gletka, lebdi Ohridskiot le -bed koj go ot kri va soyvezdieto {to plamni tamune kade vo dnoto na ezeroto.

Sveti se mostovite {to gi gradi poezijata!Jas sum mnogu sre}en i blagodaren {to mi ja

pri re divte ovaa vozbuda!Neka sovladee poezijata vo svetot!

4 20.6.2008

vveennccoonnoossccii

POSLANIE NA FATOS ARAPI, DOBITNIK NA ZLATNIOT VENEC NA SVP ZA 2008

Fatos Arapi

Umirawe ahilsko nema vo tatkovinata mojaNuk ka vdekje akile ne atdheun tim

Umirawe ahilsko nema vo tatkovinata moja.Tatkovina na pelikanite,na yvezdenite ezerski plovidbi.

Glavata nekoj me|u race ja zeli Golemiot Sudija prstot na ~eloto go klal:vo zlostorstvoto na Kainsvoj del i Avel ima.

U~ete go jazikot na kipovite,no ne zaboravajte da go ~itate majkoga cuti srebreniot cvet na maslinkite.Blesti nebesnoto kube, praznuvaso mirisot cveten maslinkata.

Sovetnik mudar se ubavite prikazni,vo kolevka gi ni{aat qubenite, -i onie nerodeni u{te.Nasmevkata son~eva nivnaja razbiva i drobi tuka sekoja tiranska senka.

Sekoga{ neizmerna tatkovinata...Gradili{te bo`estvenokade skr{enoto krilo na pegazitego doteruvaat so du{evna gra|as¢ ponova.

Vo moreto na tragediite,so zalaci na molwitese hranat {trkovite moi.

Juna~ni gra|ani, ~esni, soni{tata.

Nema hektorska smrt vo zemjava moja,nema.

Samo ti, Prometeju na ~estaVec, Prometje ndershmerie

Tu|a e tuka nade`ta tvoja,ni nade`ta ne se nadeva ve}e.Bolkata e se}avawe sal, taapravi i sebesi da se pomni{, {to si se zaboravil.

20.6.2008 5

Monarsite na sudbite na{ituka se. Nie sme grabe` bedenna kanxite nivni divi.Ti ostanuva samo da ìvee{ i mrtov.Samo ti, Prometeju na ~esta.

Postojano o~ite gledaat sal gorki ne{ta:kako na pat se sre}avaatpredavstvoto na drugaroti molkot tvoj prezriv. Ti, `rtvatabolna na verbata vo ~ovekot.Samiot primka i urnatina sam - od pravidealot, od prav slobodata.Ne saka{e da prifati{ ti deka sitete napu{tile. A tukaneboto pote{ko e,ti go sviva ma{kiot vrat, kako na volot.Samo ti, Prometeju na ~esta...

Ne zaboravaj: zbor si dali te ~ekaat napred~empresite i yvezdenite gulabi.Me sfa}a{ li? Maslinkite i divite grlicivo presret trgnale, te ~ekaatvo primrakot {to se roni i pa|a.

Jas ne }e postojam ve}e, -samo ti, Prometeju na ~esta...

Vredi li tamu?A ja vlen endej?

Se ìvee li vo drugata polovina na sonot,vredi li da pomineme tamu?

Nekoj vo mene velideka ne moè dvapati da se vidisonot ist, no ve pra{uvam jas:vredi li vo taa druga polovina, tamu?Tuka slepiloto {to gledase oploduva samo.Samite sme nie i pri~ina, i virus:Mrtovci {to prodolùvame da umirame, -samite sme.Izmami bez vina na koi da im se veruva treba.Na pr. Ne moè{ da si kameleona da ne bide{ laza~.Vo tatkovinata na ~amotijata, na pr.ti si sal tovar i vo grlotojadicata ja ima{ {to ti ja vle~at:~esnosta tvoja.

Nikoj, ni ~asovite, ni dnite,ni samite nie ne moème da veruvame:no nie bevme. Soni{ta na partalkovci,no bevme.

Ne n¢ ima navredeno ni{to pove}e od slobodata.Slobodnistapisano na sebesi se smeeme.

Vredi li vo onaa druga polovina na sonot?Ima li tamu kameleoni?Leta~ki laza~i, ima li?

Oblakot pticata ja stvoriE sajoj reja zogun

Pticata na burata oblakot ja stvori.

Dopirot {tom go po~uvstvuva na kriloto vrz branot,zatreperi moreto moe.I se nasmevna i rasplaka od bolka raskinato.

Pticata sega po mene bie so klunot cvrst vrz karpata klukaja srica slog po slogdu{ata svoja.

Pticata ubedena ne ena nea dali moreto misli

i jas...

6 20.6.2008

Fatos Arapi


Kako esenta se projasnuvamKulloj vjeshte i teri...

O~ite tvoi dve nebesni ezera zamisleni.Jas ne znam otkade dojdesamotniot pelikani vrz branovite se spu{ti.Rabot od negovoto krilome isprska siot:vrz mene sega se isturagradu{kava rasprsnatakako solenisolzi.

Vo esenta siot se projasnuvam.

Vo ZvrnecNe Zvernec

Ovde pak mnogu te qubime site:i kaldrmite selski,i zrelata origana. I trevata.Mislata na maslinkite,nebesnite galebii gu{terite po grobovite beli.

I jas...

No kako ne sfa}a{ deka te sakame tolku!I peperugite od branoviteezerski, so belo zaveani krila.Molkot na pelikanite.Ribarite vo ~unovi mali, drveni...

I Zvrnec {to se gubivo svetlata pesna na {turcite.

I jas...

Pra{inki od svetlini i boiGrimca dritash e ngjurash

I pesnite dojdoa vo ritmovi sini.Me|u grankite nivni zelenite figurikako lisjata portokalovi cutat.Vo gran~iwata figurite treptat,kako vo Jonskite ve~eri lisjata maslinovi.Gradite mi se polni so mirisi Jonski, gi ~uvstvuvam vo zabite zrncata od jod.Gledam kako se kr{at videnija me|u branovite,kako se drobat udarite vrz kameweto...I jas sum siot

pra{inki od svetlini i boi.

Vo sabota vo ValonaTe shtunen ne Vlore

Drugi se lu|eto. Spomenitena krajot od mra~niot tunelsamotnoto kandilo go palatkaj mo`am sebesi da se priberam.

Zboruvam i ne mi veruva nikojza narcisite na detstvoto.Za’r|ala vo o~ite na galebitesvetlinata son~eva: ovde gi sotrea maslinkite.

Ne se se}ava nikoj za smrttana fevruarskite drozdovi. Zboruvam jas no ne me slu{a nikoj.

Pred mene nekoj odiso du{i - bezdu{i - vo ko{nica.

Ja baram...i ne ja poznavam Vlora.

Verni~ka samotnapeperutkava so vremeto {to igrai so perjankata na moreto.No jas sum go zaboravil jazikot na branovite,gor~inata na moreto me obzema.

Vo Valona - bez Valona -vo sabota.

20.6.2008 7

POEZIJA

Kaj mi gi nosi do`dot jadovite?Ku m’i con shiu trishtimet?

Kaj mi gi nosi do`dot jadovite?Ovaa du{a esenska {to lutabara edno srce kaj da se pribere.Ne sklopuvaj gi krupnite o~ine zatvoraj ja vratata na srceto:Vo srceto tvoe jas sum vlezenkako yvezdata v nebo {to se palipred denotda se zamra~i...

Kaj mi gi nosi do`dot jadovive?

Pro{etka bez sebesiShetitje pa veten

Ostavi se sebesi tuka, vo ovaa soba.Ostavi da si ja pravi{ rabotata katadnevna svoja.

Ne gi slu{a{ li nadvor ~ekorite na maj?Vreme e da po~ineme...

Postojano iskopuvaat poetitenepoznati delovi svoi.Drug e †Konecot na Arijadna#{to se provira niz lavirintite na du{ata nivna.

Ostavi se sebesi vo ovaa sobakade pomne`ot nastoj~ivo te pra{uva:{to £ e na smrtta {to pla~ena sebe koga misli?I ti odgovara{:Gi vide li solzata ~ovekovakaznuva~kite gromovi na Boga?Te{ko, nagrbeni te{ko, so misli poetite.Jas i ti sme zaboravile da se odmorime.Nekoj ~ekori nadvor vo no}noto nebo na maji Jonskoto more ne pozdravuva pred nozete,kako ku~eto verno.

Poetite so vrzani raceMe pranga nder duar poetet

So prangi na racete poetite, -no prangite ne gi gledaat tie.Stihovi pi{uvaat vozdu{estii se ra|aat so prangi na racete.

Ni samotijata dovolna ne im e,ni neboto so pra{alnici polno.

Straotna e gladta na svetot,predavstvoto na nade`ta potopena.

Koj mo`e i drznuva da mu se sprotivstavina Bogot na sudbata tuka?

8 20.6.2008

Fatos Arapi


Samo stariot zakon gi vra}akaj soni{tata, tvrdini nebesni...

Potpi{uvaat ustavi tamurodoqupci nerodeni, poetite.

Ah, da bev prikazna ednaAh, sikur te isha nje parralle

Ah, da bev jas prikazna edna.

Naedna{ deca }e stanevte vie.Mugrata }e nabliè{e leko,}e ve trognea glasot i ubavite majkini o~i,zgasnatite yvezdi }e razgovaraa so vas.

Ne }e bevte vie minuva~ive po patot,sebesi {to se napu{tile.Ovaa lavina straotna od imiwa razloèni.Kralstvo i mo} na Haosot.

Ne }e bevte ovie grablivi ptici,{to so kanxite raskrvavenigo kinat beloto meso na nadeìte.Na apsurdnata scena na denotkade sme samo senka od statisti {to ginatvo grloto na temniot tunel, -za {to da vi raskaùvam nej}am -ne }e bevte ubijci vie na bogovite neza{titeni.Ah, da bev jas prikazna edna.

Kako du{a nevidlivaza race }e ve fatev,pred nego da izlezeme, da go presretnemeOktomvri kopneeniot kaj ide.So zvucite i prstite na do`dot }e vi raskaùvavza beliot {trk, zadocnetiot,

nebesnite pati{ta {to gi izgubilsmeten i ispla{en od radarite i avionite.

I ne znam dali daleku nekaderaspnat e tuku{to nekoj poet.

Da go upatam po preselbata izgubena.

Ah, zo{to jas ne sum prikazna edna,od onie vistinskite, vistinskite,{to zboruvaat so stariot jazik na veteroti so lekiot ~ekor na mese~inatasleguvaat i odat po lisjeto na dabovite sre}ni.{epotat...i so glasot boèstven na sekoja majkago uspivaat deteto gladno.

So prikaznite svoi mudrite majkideteto - Svetot - go uspivaat.

Boleduvajte, poetiProdhoni dhimbje, poetet

Na drugite pobedata pobeda im nosi,slavata so veli~ie gi pokriva. -Vam samo bolka i stradawe.Vie ste osamenost ta`nakade bolkata ja pre~ekuva Idninata.Drugite ne zaboravaat da sloùvaatepitafi za soni{tata.Straotna e ovaa albanska no} nad mene,kade nade`ta na polovina od patotgi {iri kriljata beznade`ni svoi.Kako da odi ~ovekot ponatamubez svetlosta na tagata vo o~ite?Boleduvajte, poeti!Ne mlaz vè{ten na krvta,vetrena morni~avost na tagata tvoja, -e Konecot na Arijadna.Tagata kopneòt so tagata ja zema,bolkata za raka bolkata ja zema;strelkata na ~asovnikot kon drugiot skokada se sretnat na nulata.Nedelata ide na prazni~na sredbaso srce son~evo nataèno.Boleduvajte, bra}a poeti -vie bolka na svetot, boleduvajte!Sloboda na bolkata.Ednakvost na bolkata.Bratstvo na bolkata.Vie vo nebidninata {to se ra|ate svoja, -sekoga{ pove}e taga i bolka.Podbivajte se so bogovite dobri

20.6.2008 9

POEZIJA

i prorocite la`ni, - nedover~ivi kakvi {to ste -no, boleduvajte!Bolkata be{e na kopneòt toa,ve~erta {to ja donese vo sonot moj,liceto nejzino zginato od ’r|osanoto se}avawe.Kako moè ~ovekot ponatamu da odibez svetlina na tagata vo o~ite svoi?

Kade e tatkovinataKu eshte atdheu

Kade e tatkovinata tmurnamudrata, napatenata, taa tragi~natanepovtorlivata.

Son~eva i nataèna.

Kade e tatkovinata{to vi ja dadov jas?

Vo nejzinite gradi go kladov srcevo moe.Kolkupati ja ubivte nea i vi ja oìveav pak:po~ove~na od bolkata,poslobodna od slobodata.

Utre{ninata va{a {to tolkupati ja odrekovte.

Kako posmrtna himna zad koja ~ekorime site.

Taa, nesonica ve~na,{to ve pra{uva sekoja no}:- Kako da go spasime ~ovekot?

Oltarot vrz trupot na eden son,kandiloto zapalenokaj idat i go zemaat oganot nivninadeìte uni{teni.

Da ne bidete vie mrtovec podvièn,prizrak {to talka, da ne ste.Kade e tatkovinata, golemata tatkovina,~ove{tvoto ta`no,{to na rakata svoja zasekoga{ vrzalo, -lenta crna, -tragi~nata sudbina na poetite.

10 20.6.2008

vveennccoonnoosscciiFatos Arapi

Na poetite na zemjava mojaPoeteve te vendit im

Grobovite na no}ite se tuka,ne potpi{uvajte gi vie urnatinite na srceto;vo propovedite na dnite ve{ta~kislobodno odgleduvaat vidovi razni, -ne vreùvajte go imeto vo toa.Prirodno sosema e peroto da vi se natopivo krvta na svetlinata i lebot, -dodeka kutriot ~ovek se bori za svetlina i leb.{tom od doma izlezeteve pozdravuva klevetata, licemernosta, zakanata, -ne potpi{uvajte gnili i slavni karieri.

Slepoto oko na vremetogleda i vo temninata svoja.

Poetite gi sozdadoa bogoviteda bidat ramni so niv.Toa govori dekasloboda ima sal edna.

Ne predavajte ja nea.

Postoi edna ulica vo Tirana

Postoi edna ulica vo Tirana{to ne ja znaete vie.Pomini ja ulicata †Osveta# bez da svrti{ glava:vo vozduhot se pojavuvaat zmiite na krvta.{tom }e stapne{ vo †Omraza#vo vozduh frli tripatitri du{i na maslinki - spokoj i kve~erina.Prviot krstopat:†limonot zaborava da cuti#.Vtoriot krstopat:†Tuka nade`ta ja izneveruva nade`ta#.Tretiot krstopat:†U{te malku ostana od sve}ata#.

Tuka, svrti tukakaj{to si: †Dve osami#{to ne se sre}avaat ve}e...

Postoi edna ulica vo Tirana kako ìca od violinakoja go bara prstot za da sozdava zvuci.Pod trepkite na bolkata- do`d i sonce.Edno kube od vinoìto-Potoa, purpurni sonca ve vodat napred.Tuka postoi eden mal hram,vo koi, vie so vekovi sebesi se poklonuvate.

Poubavo e okoto koga se ra|a edna solza.

20.6.2008 11

POEZIJA

[epotewa

Sveta Marija! Samo ti...Ne gi nao|ame ve}e na{ite du{i.Tie baraat druga svetlina i druga temnina.Samo ti...Druga milost vo nivna milost imaat tie.

Gre{nici, da! Vo iljada du{i du{ata se deli.Du{ata bara edna druga du{a.Sveta Marija! Sonceto visina otkinata ni{ka na zraci - i zra~i.

Vinata ne ne sledi ve}e. Se zamori.Pred druga sudnica se postavuvame sebesi.Vo drug mir vo svetskiot mir.Sveta Marija! Druga svetlinavo svetlinata na `ivotot.

Vo esen procedam celiot

Tvoite o~i dve zamisleni nebeski ezerca.Ne znam od kade pristigna osameniot pelikani sleta vrz branovi.So vrvot na negovoto kriloceliot me zapliska,vrz mene ja isturiseta strelba od vodasolenakako solza.

Vo esen procedam celiot.

Prepeal Mateja Matevski

12 20.6.2008

vveennccoonnoosscciiFatos Arapi

Na godine{niot Saem na knigata vo Skopje, kul-turen nastan, za koj bi se reklo deka e stokmen tokmuspored vkusot i pogledite za evolutivniot razvitokna op{testvata na Misirkov, bidej}i toj nastan, me|udrugoto najuverlivo ni stava do znaewe deka Makedonijase slu~uva kako neporekliva duhovna realnost, kniga-ta na Krste Petkov Misirkov - †Dnevnik od 1913 god-ina#, za koja ve}e podnesovme informacija deka e zaed-ni~ko izdanie na dve vrvni arhivski institucii naBugarija i Makedonija, go dobi priznanieto za †najdo-bro originalno izdanie, edicija ili proekt od oblas-ta na literaturata, naukata, kulturata i umetnostame|u dvata saema#. Ova priznanie, bezdrugo, predo~uvarelevantni fakti, kon koi ne bi trebalo da seoglu{ime, so ogled na dopadlivata okolnost {tona{ata javnost demonstrira vnimanie kon edenizdava~ki ~in i po~etno prifa}awe na dragocenost zakoja doprva }e se zboruva. Vpro~em, i prvite odglasiza knigava, za koja vedna{ }e treba da se re~e deka e von-serisko izdanie i bukvalno izdava~ka senzacija kaj nas(vidi: †Fokus#, Skopje, br.668, str. 36-39, od 18 april2008 g. Interpretativen tekst na Darko Janevski) n£stavaat do znaewe deka aktuelniov mig korespondirasekavi~no so pojavata na ova vrvno delo {to poteknu-va od peroto na na{iot nacionalen prorok. Se razbi-ra, sodrìnata na ovaa retka kniga, koja se pojavuvapred na{ite ~itateli to~no 95 godini po nejzinotosozdavawe }e vnese izvesni nedoumici vo makedonska-ta sredina poradi mo{ne ~estoto samosoop{tuvawe naMisirkov so oksimoronot †makedonski Bugarin#,me|utoa, za poupatenite vo istorijatot na makedonsko-to pra{awe, razglaseno niz godinite na 19 i 20 vek iosobeno za onie, na koi{to ìvotot i deloto na †tatko-to na makedonskata nacija# im bile predmet na opsesiv-en interes, Misirkovata deklaracija za alternativ-nata nacionalna pripadnost e samo edno popatno iadministrativno inertno legitimirawe, za koe toj nepropu{ta ni mnogu vreme za brzopotezni ispravki. Zanego tie i takvi deklaracii se samo forma na potpis.No, kako i da e, dopu{tame deka i za ova doprva }e seiznesat vo javnosta gledi{te i priodi a za koi, vpro~em,

vo misirkovologijata ve}e e prili~no raspravano (ovdemislime na trudot na Veselin Trajkov: †KrsteMisirkov: Edna obzbrkana li~nost#, od 1968 i 1998 g.,tekst koj e spomnat i vo predgovorot kon knigava, vidi:str. 6, vtora fusnota). Kako i da e, na{ata po~etna soz-najba se sveduva na zaklu~okot deka Krste PetkovMisirkov, so priznanieto {to mu e dodeleno nagodine{niot me|unaroden saem na knigata vo Skopje,vo 2008-to bo`jo leto e proglasen za avtor na godina-

20.6.2008 13

tteemmeellnniiccii

Gane Todorovski

ZNAÂJNA MAKEDONSKA OBJAVA

(Krste Petkov Misirkov, †Dnevnik#. Prireduva~i: Co~o Biljarski i Zoran Todorovski. Prevod od ruski jazik: na bugarski jazik Nata{a Mihajlova i Iva Burilkova, na makedonski jazik Tronda Pejovi} i Marija Ivanovska. Izdanie na Dràvniot arhiv na Republika Makedonija i Dràvnata agencija †Arhivi# na Republika Bugarija, Skopje, 2008 godina)

ta, najverojatno za najubaviot tekst {to toj go napi{alvo op{to po znamenitoto negovo makedonsko evangeliena makedonskata vistina od 1903-ta godina, knigata †Zama kedonckite raboti#!

Ovoj nesekojdneven nastan koincidira so rados-ta i vozbudata deka pozdravuvame raritetna, dragoce-na i mo{ne zna~ajna makedonska objava, tuka, vo Ma ke -do nija i vo Skopje, vo mig koga Makedonija nastojuvada se preispita sebesi i da se prestroi za idnite vremi-wa kako nacija i kako dràva od ponov model, kakopoim komu mu pristoi da i pripa|a na doseglivata idni-na. Ispraveni sme, bi rekle, so mnogu pretpazlivost najav niot zbor, od sekakvo prejudicirawe na ne{tata, iso silna v~udonevidenost pred tekst {to iznenaduva,voz nemiruva, provocira, zbunuva i privlekuva, ne tolkuso pretstavata na eden podrug, poinakov ili porazli~itMi sirkov, kolku{to so polnotijata na negoviot mislo -ven dijapazon. Ova e kniga koja kone~no ja nudi na pokazog romnata intelektualna sila i visok do najvisok koe-ficient na inteligencija kaj Misirkov. Ovoj tekst japo svedo~uva {iro~inata na negovite †bezbregovni znaj -bi, negovoto vrvno izvi{uvawe vo makedonistikata;ovoj tekst gi demonstrira site negovi razigrani ~udesnise tila na diplomat i vrven znalec na kontradiktorna-ta makedonska sudbina. Vakviot Misirkov e prekras-na ilustracija za na{ite dene{ni i ma~norazgatlividi lemi i nedoumici, ova e Misirkovata superiornare~ i misla pred koi i bogovite treba da mol~at, mislasi lovita na nacionalen prorok, najvisoka i nedosti`nama kedonska umogledba, pred koja treba da se izostru-va sluhot i dorazbistruva vidot, vizija i platformavrz koja za site idni Makedonii }e ima dovolno mesto!Za site onie, koi{to vo najblisko vreme }e iznajdatdo volno pri~ini, potrebi i mo`nosti da go zapoznaatovoj dragocen tekst, ova ~etivo }e im zna~i obnova naedno esencijalno, fundamentalno, celosno i na{evre-mensko poimawe na suptilnata su{tina, nare~ena Ma -kedonija, oti ova se morni~avi i usviteni razmisli,na pi{ani vo nepovtorlivata i degutantna 1913 god.,koga istoriskata i teritorijalna celina na Makedonija,do toga{na turska provincija (temen vilaet) bezdu{no,aro gantno, cini~ki i nasilni~ki e podelena i triras-par~ena, ~unki nezakonski prisvoen imot, me|u Grcija(52 otsto), Srbija (38 otsto) i Bugarija (10 otsto). Toae godinata na prviot sramen Bukure{t. I, eve ni ramkana nekoe neobi~no sovpa|awe - knigata na Misirkov,†Dnevnik od 1913 godina#, napi{ana na ruski jazik, voto ga{na Rusija se pojavuva od pe~at duri po 95 godiniod nezjinoto nastanuvawe: ovde vo Skopje, vo godinatai mesecot na vtoriot sramen Bukure{t. Se pojavuva odpe~at kniga, koja, o~evidno }e vnese brojni nedoumicii vo i von Makedonija ne samo poradi ~estite bizarnidek laracii na avtorot od pozicija na binarizam t.e. i

kako Makedonec, Makedonski Sloven i kako Ma ke don -ski Bugarin, tuku poradi mnogute svoi kompleksni,slo eviti i nedorazgatlivi viduvawa i sfa}awa na prob-lemite. No, za sre}a ili uteha, niz site tie razvioreniav torovi vizii dominira grandiozna i furiozna pot-polna ingeniozna znajba i besprimerna qubov kon Make -do nija, kompetencija i kvalifikacija nesporedliva pomnogu{to kako najvisoka stepen na poznavawe na make-donskite problemi, belezi i svojstva na makedonozna -lec, nesretnati dosega vo takov obem i takva dlabo~inavo postojnata literatura za na{ata zemja. Nam ni e do -vol na ovaa soznajba za da go sogledame integralnotozna ~ewe na ovoj trud. Nevozmo`no e da se prikaè, du -ri i niz najstrogo kratko rezime seopfatot na so dr -ì nata na ovaa kniga. Bi rekle, figurativno – ovoj†Dnev nik ...# e mislovnik bez dno! Ottuka i preporaka-ta do site makedonoqupci i makedonoznalci, na koiod ovie dni kon potamu, knigava na Misirkov }e imstane nastolen kompendium, da bidat u{te na startotpri nejzinoto sovladuvawe strplivi pri pro~itot pora-di brojnite zig-zag situacii {to avtorot napolno sves-no si gi dozvoluval. Ne e vo ukaùvawe, predo~uvaweili predupreduvawe za koncentrirano vnimanie vo re -cep cijata na novoobjaveniot nepoznat tekst na Misir -kov nikakvo upatstvo za pretpazliva dvi`ba niz verbal -ni ot lavirint. Ne! Ova e samo preporaka: pri pro~itotda sledi neodlo`no i prepro~it, bidej}i poimskatapo~ va vrz koja ~itatelite(idni) }e se dviàt e krajnoslo ̀ ena i svoeobrazna, vpro~em kako i site mnoguslo-eviti konfiguracii na avtorovata misla, pa, bezdru-go e nu`no da se sorabotuva vo taa i takva recepcijaso troa neophodna predznajba i so pro{ireni rezoni,bi dej}i, ova ne e Misirkov od po~etniot period na ma -ke donskata slobodna dràva, od onoj period koga seznae {e kaj nas samo za negovata kniga †Za makedoncki -te raboti#, imeno od periodot pred da se zafati BlaèRis tovski so sistemno i kontinuirano prou~uvawe nane goviot ìvot i delo. Zna~i, od 1966 god. navamu, kogavo Skopje }e se objavi mo{ne va`nata i obemna monogra -fi ja na Blaè Ristovski za Misirkov moème da zboru-vame za postoewe na misirkovologija. Sega sme sepakvo 2008-ta godina, so koja po~nuvame da ja finaliziramepr vata decenija na 21-ot vek, so ohrabreni setila, os -po sobeni za maksimalna tolerancija, }e re~eme - durii za Misirkovite paradoksi. I tokmu zatoa nam Mi -sir kov vo seta svoja realnost i realisti~nost, doa|aj}ini kako ~udo. Treba da se pozdravi inicijativata zazaed ni~ko(bilingvalno) pretstavuvawe na †Dnevnikotod 1913 godina# na Misirkov i kako gest na dobra voljai triumf na razum vo gradbata na bugarsko-makedonska-ta sorabotka i obmisleno prijatelstvo i razbirawe. Re -~e no e mnogupati, a ovojpat so poneposredna pri~inai povod deka dvete na{i nacii se komplementarni napo ve}e planovi vdol` i v{ir istorijata, pa toj pat i

14 20.6.2008

Gane Todorovski

tteemmeellnniiccii

taa logika treba da se prodolàt. Misirkov so svojot†Dnevnik od 1913 godina# so naglasena doza vidovitostja sogledal me|u prvite taa vrvica {to vodi nakajidnite vremiwa. Za nas, Makedoncite, Misirkov e kult-na li~nost. Se najavi kon krajot na 1903 god. so kriti~kipo gled kon Ilindenskoto vostanie i se zaloì za novi,evolu tivni pati{ta na makedonskiot op{testven razvi-tok. Vo godinata na prvoto uni{tuvawe na makedonska -ta celina, toj, eve, so svojot †Dnevnik...# frla ana li -ti~ ki pogled vrz oblicite na novata makedonska naci-ja, go vrzuva denes na{eto seop{to i silno vnimanie,pa sekoj negov zbor nam ni zna~i mnogu do premnogu.Ot tuka i treba da se za~ne i glasno da progovori na{atadla boka po~it kon lu|eto {to se zafatija da ni go pret-stavat nepoznatoto delo na Misirkov, na toj najses-tran tolkuva~ na Makedonija za site vremiwa. I za da

bide poslikovito i figurativno pretstavena specifi -ka ta na ova golemo ime, }e spomnam deka Negovoto Ve -li ~estvo Slu~ajot vme{al prsti vo modeliraweto naovaa na{a, zaedni~ka balkanska mislovna golemina pamu gi razmestil {irum bibliskiot poluostrov - ko -lev kata vo dene{na Grcija, vo gnezdoto na drevnitemakedon ski legendarni carevi Filip Vtori i Alek -san dar Veliki, a grobot mu go lociral vo dene{na Buga -ri ja, vo Sofija, na grobi{tata vo Orlandovci, dodekane govoto ìvo prisustvo i go podaril na Makedonija,bi dej}i negovata tvore~ka misla-ideja ja so~uvala zadob roto na evropskiot del od svetot ovaa mala zemja.Taka, deneska, so tri oddelni dràvni prostori na Bal -ka not se vrzuva imeto i poimot na ovoj slaven ~ovek.Sre} ni sme {to raspolagame so vakov dragocen izvorna Nedoumica.

20.6.2008 15

ZNAÂJNA MAKEDONSKA OBJAVA

KRSTE MISIRKOV: SO GOLEMA VIZIJA ZA MAKEDONIJA I NEJZINATA IDNINA

Bratislav Ta{kovski

1.Doa|awe doma

Po patuvawe dolgo vo domot povtorno sum sam.Eve me. Sleguvam kako voin od izmoren at,ima li nekoj, koj bil tuka, jas ne sakam da znam.Vleguvam. Na stol~eto òlto sednuvam svenat.

[to sum storil, kade sum bil, pra{uva rakata crnava?Vo sobata mir, na plo~ata zaspale spomenite roj,prozorecot e {ir, {antavo ja dviì sme{nata mi stava.Zad stakloto svetecot go trese pravot od racete svoi.

Nadvor atot yvezdi bie, so kopitata crnoto go kosi,po neboto yvereto grebe, rika i sudbinata ja drobi,saka da me urne, no ne{to vra}a, ita da me spasi.

Vo dvorot nekoj tancuva glasno, no}ta straotno kobi, }epenokot e zatvoren, se sobiram i pesnata me nosi. Kone~no son. Vletuvam kako orel vo praznite sobi.

2.Zamaglen pogled(utro)

Gledam utroto e isto, no}ta crna ne smenila ni{to.Samo ostatoci, emocii la`ni leàt vrz ovoj razden,istorija za beleèwe nema a se slu~ilo ajle, sene{to.Nikoj ne se javuva, da yvoni silno i dosa|a vezden.

Da gleda vo prozorecot, qubopitno so okoto sino,pa i jas da yirnam, da go trgnam perdeto bezvolnoi go vratam pogledot navredlivo i epten eftinopreku kruk~eto od dah na stakloto so pot polno.

Nejse, vremeto buntuva, so denot mora da se rakuvampod vratata najdov poraka: hartija so {arena marka.Se setil nekoj, sega denot nadrealno }e go spakuvam,

pa re{il belinata raspupena so crnina da ja {arka.Napi{al redovi da ~itam i mislite da gi tolkuvam.Mi spakuval aber, go stavil vo pismo ta`na pesnarka.

3.Sega ~itam

Vo racete kako ribi lizgavi mrdaat zborovite.Se javuva prijatel star, pra{uva dali sum ìv?Toa dvapati go pravi, zo{to ~ul za prokobite - sum is~eznal vo zborovna vojna kako mitski div.

Oti sum rekol ne{to lo{o za ovoj svet grabliv.Potoa, prijatelot mi veli: †Rekviumot ne ti bega,div ili poludiv sepak si ìv i premnogu gordeliv,ne bidi upadliv: Neka pla~e smrtta ispla{eno sega.#

I toga{ otvoriv oko, podaleku ottuka da gleda,se setiv kade i koga nepretpazliv sum bil,vo ìvotot glupavo sum begal od mojata sleda.

Sega ~itam, vo pismoto gledam, i tamu patot bil gnil,po vrvicata moja odel drug, so senka sitna i bledame sledel kako angel padnat, nebare kopitarnik crnokril.

4.Koj }e se seti?

Go gledam krajot na pismoto iscrneto celo. Mi veli:†Ako me ~ita{ vnimavaj. Da umre{ glupavo e sega,vo duvloto zaboravot e brz, tamu s¢ na dve se delii sonceto duri od utroto ponekoga{ ispla{eno bega.#

Po pro~itot prv sednav od strana na òltoto stol~ese pra{uvam kade li zgre{iv po tie ostri bespa}a? Zapaliv cigara bela, tutun lut da ispijam so ~ibu~e,da produmam za ~ovekot silna zagriènost {to pra}a.

16 20.6.2008

nnoovvii ppeessnnii

Mol~ev, nebare vinovnik frlen vo sopstvenata prav.Toga{ stanav, viknav po molivot odgovor da napi{am jas,vo rakata imav treperewe, vo du{ata gor~ina i strav.

No mislata, kako vojnik na bojnoto pole, pojduva v ~as:Gi naredi zborovite mirno, strogo vo odbranben stav~ekaa site na mojot znak, da go slu{nat stariot glas.

5.Odgovor

Odgovoriv: Prijatele, u{te sum so sigurna rakasmrtta odamna, na partija poker èstoko ja isekov.Da se umre, tuku-taka, nema u{te koj ovde da posaka,i rekov, deli posestrimo: Kartite gi presekov.

Sega r’àm, kao angel vrzan gore pod suva ~atija,~ekam, gledam, peam. No begam od skrieni asovi,ne se s’skam, igram mirno vo ovaa nemirna partija. Se dràm do redot po na{ki, bez ~alam i besovi.

Dotoga{ }e pi{uvam ednostavno i mnogu strasno,za da gi povikam vrednite i pred Boga ~esnite}e bidam yvono i vetar da me ~ujat site poglasno.

So armija od bukvi, so zvuci }e gi porobam pesnite,da napi{am moàm, da kaàm {to sakam ednostavno,no znam, sekoga{ }e gi ima niv, so temen um, lesnite.

6.Golema radost

Stanav i go vrativ molivot ostar povtorno tamu.Zavr{iv so redot posleden {to treba da bide.Poglednav vo domot osamen. Toj ~eka i veli: vamu!Mu {epnav: Tuka sum stari, zloto odamna otide.

Go soprev na plo~ata zvukot, srceto da ne go stega,da ne brka spomeni za koi nikoj ne se se}ava ve}e.Od masata butnav raboti mnogu, bescelni posebno segavo kujnata zamirisa na kafe, izgoreno temno cve}e.

Vo lon~eto gledam oko, kako na praznik kandilce,klepkata se strese i namesto pepel stana tvrdina.Sonceto crnoto go grizna, vo du{ata se vturi videlce.

Mirisam son~evina, mlada svetlina vo temna gradina.êkam. S¢ u{te di{am, vo ìvotot glupav kako trkalce.Doma sum. Imam pravo na golema radost. Na sladina.

20.6.2008 17

Vo minatiot broj na Akt, veseliot ~ovek Atanasobjavi tekst so naslov †Ars nemturica#, koj o~igledno tre-balo da bide polemika so eden moj prethodno objaven tekstvo istovo spisanie. Se pogodi taka {to bev otiden †poodmori# i ne u~estvuvav na sostanokot na Redakcijata,inaku }e storev s¢ nemturskiot tekst na Vangelov vo nikojslu~aj da ne bide objaven. Pa Akt ne e spisanie vo koe }ese pe~atat proma{eni napisi, sakam da kaàm napisi {toproma{uvaat. A ovoj ne proma{il {to i da e! Toj japroma{il temata!Vistinskata tema na na{ata polemi-ka be{e zadadena vo naslovot na mojot tekst, a toj surovoglasi: †Atanas Vangelov i zapirkite#. Za toa treba{eda se izjasnuva u~esnikot vo polemikata. Se znae redot:ako reagirate na konkreten napis (a toj tokmu toa go pravi,iako mu e neudobno da go spomne naslovot na mojot tekst,

pa taka toj vo negov opis se pojavuva kako †obemen tekstod Sande Stoj~evski# i kako †golos ogor~enogo liter-atora#), vie ne moète, zna~i, da se rasprikaète za s¢{to }e vi padne na um. Vo ovoj slu~aj, sega i ovde, viemorate na prvo mesto i pred s¢ da se drìte do tematakoja insistira da se ras~isti so elementarnata pismenostna profesorot, a potoa moème do besvest da siprikaùvame za toa koj e nemtur, aroganten, histeri~enili ne znam kakov. A koga vamu - ni zapirka od diskusijaza zapirkite. Kako da ne bile spomnati vo mojot napis. Neznam kako e sega na fakultetot, no koga nie studiravmese znae{e: a napravi{ pet, samo pet pravopisni gre{kivo pismenata rabota, nikako ne te dopu{taa na usten ispit.Ja proma{i{ li, pak, temata, profesorot ednostavno tigo precrtuva napi{anoto. A zo{to urednikot na edno

18 20.6.2008

ppoolleemmiikkii

Sande Stoj~evski

PRODAVAÔT NA DRENKI

spisanie za knièvnost i kultura da se odnesuva poinakuod profesorot? Za{to ovoj profesor i literaturennau~nik }e moè da dokaùva deka mojot uvid vo sub spe -ci ja lis ti~ ki te pra{awa na literaturnata nauka e nesom-nenokolo salno skromen, ama pred toa }e mora da se soo~iso proverka na negovoto somneno znaewe vo upotrebatana za pir ki te. Ne moè preku toa! Ne moè na mala vratada se upad ne vo golema diskusija! Pred vratata se ispre~ilaed na ogromna, namurtena, nemturesta zapirka i kako dasa ka da podvikne: - Saka{ da me obikoli{, a!- ]e me tut -ne{ kade {to }e ti se vidi zgodno, }e me pre~ekori{ ibr za{ da ras~istuva{ voshit i poraka.

Atanas moè da ja ignorira zapirkata, ama ovdetaa se po~ituva. Zatoa e nu`na proverka na onoj {to ka -ko od temjan bega od naslovot na temata, a toj, ne e na od -met da povtorime, ispi{an na naslovnata stranica, glasi:†Atanas Vangelov i zapirkite#.

Pa zatoa velime: - Napi{i edna re~enica, Atanase!Ne mora da e ba{ tvoja mislata, preraskaì ne~ija tu|a,oles ni si!

†Onie {to praktikuvaat takov vid literatu-ra ne samo {to ja izneveruvaat, tuku i gazat po nejzi-nata du{a.#1 (Ars nemturica).

Zo{to stava{ zapirka, profesore? Zo{to gazi{po nejzinata du{a? Kolku pati saka{ da ti se povtori?Za doma{no, trieset pati da ja prepi{e{ re~enicata.Bez zapirka.

Ajde sega, vtora sre}a, daj ne{to tvoe, makar delod re~enica. Eve, nekoj ne{to im drì. [to im drì?

†Toj im drì kolku arogantni, tolku i histeri~nilekcii.#

Slu{aj vamu! Batali arogancija i histerija, daj,skon centriraj se vrz lekcijata! Gleda{ deka ne ti odi.Ova da go prepi{e{ pedeset pati. Bez zapirka.

Obidi se po tretpat. Misli. Miiiis-li!†Ne samo {to ne moè da se zboruva za egzis ten -

ci ja ta, a da ne se bide upaten kon nea, tuku samiot aktna pi {u vawe e akt na komunikacija.#

Zna~i, ni{to od polemika! Nema akt na komuni ka ci -ja! Kako }e komunicirame? So kakvi akti? So koi ak tan -ti? Toa }e bide urnebes, uàs. Kako {to, vpro~em, i stana.

Toj {to ima zapirki kaj {to ne treba, a {to nemakaj {to treba, toj nema ko~nici2. [iba so stotka nizudol nica, direktno vo bruka nevidena. Od negovoto ustesade leksi~ki karanfili ispa|aat: nemtur, lejka, tikva,kon tejner, made na pesok, ogor~en literator, histerik,†toj Sande#... A vo edno drugo pisanie, malku pred ova,u{te pomirizlivi jazi~ni bilki pupat kade i da nagazi{:ala tciwa (so falinki), pomii, kletnici, urino-diverzii,pap sani mentalni goveda, {utrak...

Te narekol {utrak?!Da e samo toa, da e samo mene! Se obidov da mu do -

vi knam citat od negovite knigi, da go oblagnam: †Nav -re dite i pcostite {to mi gi upatuva{ mene i na drugite...se ogledalo na tvoeto vospitno, moralno i intelektual-no nivo#3, ama kade?!

Samo neka go, neka (se) pluka! Koga }e podzapre,ne{to drugo sakam da go podzapra{am: so koe pravo migi tormozi kolegite urednici, zo{to insistira na fami -li jarnost so vidni redaktori vo Akt, pa tie da moraatda spasuvaat glava so neuverlivi izgovori zo{to navremene mu referirale {to se planira za pe~atewe vo spisa -nie to? Atanas znae deka se izvlekuvale, se snao|ale kakozna at i umeat, demek se razoti{le †po odmori#. Ama tojne e v~era{en, pa da im poveruva na zbor! Se dosetil, mutek nalo deka †tuka nedostiga ne{to: tajno ufrlen ‘golos‘ne doa|a lesno do udarna reklama so udaren dizajn, a naudar no mesto vo Akt.# [to }e re~e, i na Atanas mu e jas -no: urednicite, toptan so vidnite redaktori, ocenilede ka tokmu toj †golos#, tokmu napisot na †toj Sande# eona so {to tie sakaat da se pofalat, pa re{avaat da muud rat edna reklama so udaren dizajn. Atanas se dosetil,zna ~i, deka tuka nedostiga ne{to, no nikako da se dosetide ka tuka ima ne{to mnogu otpove}e: toj ne gleda, toj neslu {a deka javnosta pra{uva & od kade tolkava drskostna eden kriti~ar da bara izve{taj od rabotata na Re dak -ci jata na Akt, koga toj vo spisanievo ne figurira nika ko obi~en, nadvore{en, povremen sorabotnik? Da, amaovoj nadvore{en nesorabotnik smeta na vnatre{na so -ra botka so vidni redaktori na Akt, pa tie pritisnati,pri tesneti, mu potfrlile posna hrana, obi~ni beskoris -ni ronki. Demek i dotoga{ znaele: †Sande, ‘toè‘ redak-

20.6.2008 19

1 Atanas Vangelov, †ARS NEMTURICA#, AKT, Skopje, god. V, br. 25/26, 22.3.2008, 21. Inaku, eve eden sjaen primer za da se vidi so kogo toa jas vodam polemika i kako toj znae damatka i da pletka. Po re~enicata so nepotrebna zapirka, Vangelov dodava: †Taka rekol Haxikosev iako (dali pred iako treba zapirka? pra{aweto e moe) nikade ne veli, votoa {to go dava Stoj~evski od negoviot predgovor.# Ajde da se obideme da otpletkame: ako taka ne rekol Haxikosev vo toa {to jas sum go citiral od negoviot predgovor i akojas toa ne sum go rekol, bidej}i ne sum moèl da re~am ne{to {to go nema vo toa {to sum go citiral, toga{ koj, kade i koga rekol deka †taka rekol Haxikosev#?

2 Se razbira deka i moite tekstovi podleàt na ista proverka, deka i kaj mene }e se najde nekoja izmestena ili nepotrebna zapirka. Zatoa ova ne e lov na zapirki, tuku pokrenuvawe razgo -vor na tema: Pismenosta na pisatelite. Neka se napravi jasna snimka na sostojbite, da ne se sramime i da ne se pla{ime od slikata {to }e ja dobieme. Dobro e ako gre{kite se namaluvaat kako {to se odi od porane{nite kon ponovite knigi. Dobro li e, me|utoa, ako gre{kite se konstanta, ako se dominantaod prvata do poslednata kniga?A jas sepak da si pra{am: & Od kogo da pobaram za{tita dokolku Atanas me napadne, ama ne so argumenti, tuku so pcosti, so kletvi i so kleveti? Od MANU li? Dali taa neko-go {titi? Na koj na~in go {titi? Kako? †Taa go {titi taka {to ve}e celi petnaeset godini ignorira o~iglednosti!?#Moè li taka? Zo{to ne vaka: †Taa go {titi, taka {to ve}e celi petnaeset godini ignorira o~iglednosti!?# Ili vaka: †Taa go {titi taka, {to ve}e celi petnaeset godiniignorira o~iglednosti!?# Dali ovde kriti~arot stavil zapirki? Dali gi ignoriral? O~igledno gi ignoriral. Toa se o~iglednosti. A †ima li pogolem sram od toa da se ignori-raat o~iglednosti?# (Atanas Vangelov, †Makite na Mocart od @van#, Skopje, 2007, 9.)

3 Pak tamu, 203.

tor vo Akt, prijavil nekoi prepevi od bugarski#. [tosa ka da kaè ovaa re~enica na Atanas, ili na redaktorot{to se obidel da se pokrie so nea? Taa saka da kaè, tiesa kaat da kaàt deka Sande vo nikoj slu~aj ne spa|a me|uvid nite redaktori, toj ne e duri ni od redot na standard-nite, toj e eden od nekolkute od nemajkade urednici, sone go moè da se igra podbi{ega, toj e †toè# redaktor.Ama toa navodenoto, toa navodni~arsko toè vo navodni -ci, kako da treba da navede i na druga, potajna pomisla:toj Sande †prijavil nekoi prepevi od bugarski#.

Toa †prijavil# e, isto taka, mnogu govorlivo: toaka ko da li~i na prijava. Toa saka da kaè deka tie prepe-vi od bugarski se prijaveni, tie se samo ponudeni od †to -è# redaktorot, a golema neizvesnost gi ~eka otkako }ebi dat staveni na uvid na vidnite redaktori. Onaka vidni,re daktorite verojatno ne }e sakaat ni so o~i da gi vidat.I pokraj toa {to preubavo znae deka i ovde ne{to ne -dos tiga, deka napis ne-viden, neugleden, napis na †toè#re daktor ne doa|a lesno do udarna reklama..., a ovoj, kako{to e vidno & do{ol, Atanas ̀ ilavo se nadeva deka neu-verlivite uveruvawa od strana na vidnite redaktori, pone koj vol{eben na~in, sepak }e se pokaàt to~ni i vis-tiniti i s¢ }e si se naredi spored èlbite Atanasovi:Sande e boèmski redaktor vo Akt, napisot za zapirkitee gre{ka, na Sande mu ostanuva da prijavuva edinstvenone koi prepevi od bugarski.

A eve {to imam da mu prijavam na Atanasa: ne jas, aakademik Gane Todorovskiprijavi i objavi prepevi od bu -garski. I ne †nekoi prepevi#, tuku pove}e pesni od Ja vo -rov, kako i edna pesna od Elka Wagolova, sovremena poe -tesa za ~ij rang nekoi kriti~ari moàt samo da sonuva at.

No sevo ova ne e ni{to, pa taka duri i revoltirani -ot, povreden i unièn kriti~ar bi moèl da go progol-ta so ~a{a voda. Ima vo toj broj na Akt drugi ne{ta os -ven neprijatnata prikazna za zapirkite. Tie, drugitene{ ta, ne se na udarno mesto, na koricata na Akt, noniv nata udarna sila moè barem isto tolku da frli vpos tela eden otfrlen kriti~ar. Eve, ja vrtime korica-ta na koja se protega, od kraj do kraj, reklamata †AtanasVan gelov i zapirkite# i zapirame, ama za dolgo, na str.12. A tamu & edno istorisko kadro, edno kadro za vo is -to rija: na edniot kraj Gane Todorovski, akademik, titu-la za koja nekoj kriti~ar bi sonuval da ja dobie; na drugi -ot kraj Mladen Srbinovski, avtor na edno romani{te,koe nekoj kriti~ar ne saka da go pro~ita i ne moè dago napi{e, a vo sredina & odbor druìna, s¢ junak dojunaka: toga{niot aktuelen dobitnik na golemata nagra-da za poezija †Bra}a Miladinovci#, Bratislav Ta{kovs-ki; evropskiot poet Branko Cvetkoski, so site golemido ma{ni nagradi, no i so Boteva nagrada, so golematanag rada na Liban za isklu~itelen evropski poet; potoaVen ko Andonovski, za kogo moè mnogu da se kaùva, amaeve barem nekoi od nagradite & Racinovo priznanie, Ro -

20 20.6.2008

Sande Stoj~evski

ppoolleemmiikkii

man na godinata, Balkanika; me|u niv & da prosti Atanas& jas, toj Sande, †ete, tokmu toj Sande#.

E pa sega, normalno e kaj zagubarite da se javi ̀ elbajas da bidam evakuiran od literaturata, da fatam xenem, ka -ko nikoga{ da me nemalo, ne samo vo Akttuku ni vo Stre -me` i Razgledi, ni vo Makedonska kniga i Misla, ni voantologii, komisii i redakcii, vpro~em, kade li s¢ menemalo. Kriti~arot saka taka, ama nema! Nemu tre ba da mubide jasno: jas ne podleàm na evakuacija! Udobno mi e mene,s¢ mi e potaman vo literaturata i ne mi se pot reb nipro{etki vo {tabovi, vo parlamenti, vo dip lo ma tii, kadeli ne. E toa bi bilo, koga bi bilo, vistinska eva kuacija odliteraturata. Da ne poznava Atanas nekoj ta kov?

Inaku, od filantropstvo, moèbi jas duri i bi muu~i nil takvo ne{to na ~ovekot, bi se trgnal malku, kolkuza proba, ama ne e do mene rabotata. Prvo i prvo, nema dadadat moite kolegi redaktori vo Akt. Zarem samo za tol -ku }e be{e toa silno slikawe vo prostoriite na DPM?Kako {to moè da se vidi, taa istoriska fotka, so malaizmena, u{te edna{ ja objavivme na str. 15, kako za inaetna nekoi otsutni, da ne re~am evakuirani kri ti ~ari. Takvone{to ne dopu{ta Danilo, na primer. Od str. 14, od Akt,od DPM, od knièvna Makedonija toj pro vozglasuva, tada se ~ujat do Budim i do Pe{ta, vakvi ne{ ta: deka ne samo{to ne sum odminat tuku deka sum ne nadminat anali-ti~ar i tolkuva~ na lirskata pesna kaj nas. Eden odnenadminatite. Za razlika od nad mi na ti te. Ajde neka mikaè Atanas makar edna, sitna ta dreb na pri~ina zo{to,vo pogled na mojata knièvna sud bi na, bi mu veruval pove}enemu otkolku na Danilo? Ama da e samo Danilo! Taka ilisli~no pi{uvaat i Ma te ja, i Stardelov, i Drugovac, i]ulavkova, i Banovi}, i Apostoloska..., tuku ajde, da ne muse falam na Atanasa. So niv treba da ras~istuva Atanas,da im dokaùva deka se fatile ne za dab a za kapina, dekane se razbiraat od li teratura. Sepak, da ne {irime nata-mu, neka go pra{a Ata nas pak Danila: kakov sum jas? Danilovedna{ }e mu nabroi:

†Stoj~evski e qubopiten, beskompromisen, ne kon ven -cionalen, strog, pa duri i drzok pri soo~uvaweto so sloe -vite na analiziranata pesna#, i u{te }e go pra{a:†A zaremtoa ne e vistinskata postapka za eden ana li ti ~ar?#

Gleda{ {to mi pravi{, Atanase! Gleda{ {to sipra v i{, Atanase! Mi dade {ansa, me prinudi da si se is -po falam, da go potcrtam prisustvoto na tvojot protivnikza kogo ti saka{ da veruva{ deka se evakuiral od litera -tu rata. Kako {to gleda{, tuka sum Atanase, zdrav, ~itavi, ne zaboravaj, †strog, pa duri i drzok#. E kako moè{da veruva{ deka takov, tokmu takov, }e dadam uste pod ki -ri ja? Te{ko li ti e da pretpostavi{ deka moèbi i sa -mi ot moàm da imam kiraxii, koga samo bi mi trebale,i toa takvi na koi ti bi im bil do kolena.

A zo{to tebe te obzemaat vozbudi od pretpostavenipo budi? Kone~no, od kakvo zna~ewe moàt da bidat tie

20.6.2008 21


po budi-plo~ki ili poplo~eni pobudi, kako tie moàt davli jaat na dokazite vo sporot? Neli e op{topoznato de -ka i patot do pekolot e poplo~en so dobri nameri i, {to}e re~e, pobudi? Neka sum jas i stopati najmen od Boìna,ama kakva vrska ima toa so uàsnata vistina koja samote be ne te uàsnuva & deka ti, profesore, ne znae{ kadese stava zapirka4. I ako me poslu{a{, dokolku s¢ u{tene si ja zavr{il knigata so koja se fali{ i so koja mise zakanuva{, obrni vnimanie, vodi smetka za zapirkite.Za{ to, kako {to gledam, kako {to site moàt da vidat,ti i natamu si tera{ po svoe, {to }e re~e & lele majko!Ka ko da ne si go pro~ital napisot †Atanas Vangelov iza pirkite# vo Akt, kako da ne si ja otvoril knigata†Za vos hitot i za porakata.# Vo †Makite na Mocartod @van# tebe makite i alot ne ti se gledaat: edna zapir-ka barem da be{e kako {to treba! Zo{to mu go pravi{toa na makedonskiot jazik? Zo{to si go pravi{ toa?!Ko mu mu se inaeti{? I taka pravi{ ti, tokmu ti, tokmuse ga, leto gospodovo 2008, vo godinata na makedonskiotja zik. Od ovoj galimatijas, od ovoj urnebes izripuva krup-no pra{awe: ako vo pogled na pravopisot si tolku neure-den, ako tekstot ti e tolku unereden, zo{to bi ti veruva -le deka si poinakov vo vrska so subspecijalni pra{awaod naukata za literatura? Boèm vamu si eden ~ovek, ata mu drug!

Treba ubavo da znae{ deka po deka ne se pi{uva za -pir ka. Grdo e, ama ne znae{. ̂ itaj {to si napi{al: †... zada ne ispadne deka, partijata vo opozicija...# Da ne is -padne, ama ispadna. Ispadnaa i partijata i opozicijata(†Makite...#, 142), a ovde ispadnala zapirkata: †Vo id -nina †Duva# }e se objavuvala so toj ‘dopolnitelen tekst‘uto~nuva toj.# Toj uto~nuva, ama ti ne zapira{ po tojtekst, barem so senka od zapirka (pak tamu, 151). Da nee previd zapirkata po deka? Ne ide predvid deka e prev-id. Eve pred vid u{te edno deka so zapirka po nego: †... }emoè da se kaè deka, zad seto toa...# (pak tamu, 154).

E kako taka? I vo kako...taka stava zapirka: †... kako na javnos-

ta, taka i na ~len...# (pak tamu, 158). A vidi vamu ti, u~en kriti~aru, teoreti~aru, fi -

lo sofu, poznava~u na istorijata na ideite vo evropska-ta kulturna zona: moè{ ti da go due{ do pukawe tvoe-to knièvno balon~e, da zastra{uva{ pi{man-pisateli

i literaturni lenivci i tie da ti se potrgnuvaat od pa -tot, da im li~i s¢ kako da si navistina takov, ama predog ledalo ubavo znae{: goliot iskaz ni{to ne menuva vovis tinskiot raspored na ne{tata5. Ama ajde, zaradi os -ve ̀ uvawe na razni{anata samodoverba, da pretpostavimede ka seto toa e tokmu taka i nikako poinaku, deka jasimam samo †kolosalno skromni i zbrkani uvidi#, a dekati si edinstveniot me|u nas {to se snao|a vo suptilno-to teorisko pletivo6. Eve nema da raspravame za teoris-ki potenkosti, ne samo zatoa {to ti vo {irok lak odminu -va{ s¢ {to ne ti odi vo prilog i se odnesuva{ kako niko-ga{ i da ne bilo napi{ano tuku za da ostavime mesto zais kazi na dvajca avtori, da prosti{, ne pomali avtoritetiod tvojot i, ako dopu{ti{, na{iot Todorov. Za{to vaka,

22 20.6.2008

Sande Stoj~evski

ppoolleemmiikkii

4 Kako {to umee toa da go pravi, na primer, poetot Petre Bakevski, pa ve}e e odbeleàna, ve}e e zabeleàna negovata tvore~ka ve{tina †... krajno funkcionalno da ja koristizapirkata, da se potpre vrz nejzinite efekti vo najgolema mo`na mera, da £ doveri golemi tovari, klu~ni mesta vo stihot. Ovde vo Pokosnica vakvata postapka e dovedena dovistinsko majstorstvo.# (Sande Stoj~evski, †Istorijata i poezijata#, pogovor vo †Pokosnica# od P. Bakevski, Misla, Skopje, 1995, 246.) Ova majstorstvo vo †Pokosnica# buk-valno go pokosilo kriti~arot so poetski ambicii pa toj, vo svojot poznat stil, dava edna izjava pakosnica so koja zagrizuva vo avtoritetot na poetot na †Pokosnica# koj izves-tuva: †Toj javno i nevkusno me ozboruva... otvoreno go iskaùva svojot negatorski stav kon mene.# (Petre Bakevski, †Glamna#, Tera magika, Skopje, 2000, 250-251.)

5 Prijatelot na Atanas rekol: †Made vo pesok# i toa navistina vredi da se citira vo knièvna polemika, ama i eden moj prijatel ne e podolu. Toj ~esto ima obi~aj da povtoru-va: †Gol iskaz ne pokriva gol gaz#. Moèbi ne e tolku madlesto i slikovito, ama vistina e. I ima rima. Ne mora da ~eka plima, kako vo onoj vic.

6 Sepak, makar vo fusnota, da pribeleìme: koga Atanas op{irno citira, komentira, naveduva imiwa i naslovi, toa e, za nego, demonstracija na nesomnena izvestenost, na u~enosti na jasen uvid vo problemite i pra{awata od oblasta na knièvnata nauka. Koga taka postapuvam jas, toa da ti bilo, za Vangelov & obi~no ~alamewe, demek, rezultat na neod-merena ambicija i na zbrkan uvid vo tie specijalni, vo tie specijalisti~ki pra{awa. Moèbi e i taka, ne zna~i deka ne mora da bide taka, ama neli Atanas e ubeden deka onoj {to e vnatre, vo utrobata na kitot, ne moè da ima jasen i objektiven pogled na taa vnatre{nost? A zarem toj ne gleda deka i dvajcata sme vnatre, vo utrobata na eden golem kit, vo edna, barem jas sakam da veruvam, knièvna kavga? Zatoa, neli e popametno, em~esno i dostoinstveno, za stepenot na na{ata u~enost ili zbrkanost da prosuduvaat, da presuduvaat onie {to se nadvor?

ka ko {to si go zgrap~il vo pregratka, ni se ~ini nekakone pristojno duri i imeto da mu go spomneme vo tvoe pris-ustvo. A tie dvajca, pak da prosti{, za razlika od tebe,za razlika od Todorov, umeat da sozdavaat umetnost, zna -at da pi{uvaat romani. Edniot e od kaj {to Sonceto iz -gre va, a drugiot od kaj {to zao|a, ama nivnoto uveruvaweima upotrebna vrednost sekade kade {to toa gree.

Zamjatin raskaùva: †... i naedna{ udar, se razbu-div, s¢ is~ezna, zatoa {to po~nav da vnimavam (svesno)na me ha nikata na sonot, na ritamot, asonancite, liko-vite & gi vidov jaìwata, blokovite, otvorite zadkulisite. Ovaa nesonica prestana duri otkako nau~ivza vreme na ra botata da zaboravam deka znam kakopi{uvam.#7 A Fok ner: †Jas sum proma{en poet. Moèbisekoj romanopisec ot prvin saka da pi{uva poezija, sogle-duva deka za toa ne e sposoben i toga{ se obiduva vokusiot raskaz, koj kako for ma postavuva najmnogu bara-wa po poezijata. A koga i tuka }e proma{i, duri toga{se zafa}a so pi{uvawe ro man.#8 Moèbi ne }e e na odmetda se dodade: A koga }e vidi deka ni za roman ne go bidu-va, duri toga{ im se svr tuva na kritikata, na teorijata.Pa ti so svoja raka go ima{ prevedeno ona mesto vo†Dol`nosti i nasladi# koga teoreti~arot {to ja napu{ti†Poetikata# so golema is krenost priznava: †Brzo sfa-tiv deka ne bev sozdaden da stanam poet nitu romansier9iako morav da storam krup ni napori za rimuvani stiho-vi ili raskazi koga u~ev gimnazija.#10 Toj bil o~iglednoumen i mnogu rano sfa til za {to ne go biduva! A dalinie so tebe poznavame in dividua koja duri ni pred pen-zija ne moè da ras~isti za {to go biduva? Ne znam zo{to,ama tokmu ovde, tokmu se ga mi pa|aat na um edni mermer-ni re~enici od ma ke don skata proza. Tie, se razbira, nemora, duri i ne moàt da se odnesuvaat na nekogo od nas.Toa e prosto onaka, umet nost, fantazija, daleku od kakvai da e teorija. Re ~e nici kako re~enici. Eve gi: †No godi-nite pominuvaa, a Dorijan i natamu ostanuva{e nasvoite mlade{ki ve tu vawa, nadeì i nemirloci, bezsila da ja dostigne mud rosta i viso~inite na zrelataumetnost. Iako us pe{ no gi pomina site skalila nakarierata, duri i na po mladi godini od nego (od nego-viot profesor i mentor & do objasnuvaweto moe), dos-tignuvaj}i ja profesorskata ti tula i mestoto dekanna fakultetot na koj dvaj cata predavaa, vo svoite nes-krotlivi ambicii toj za ca pa i vo vodite na politi-kata koja na toj {to znae{e da se koristi od nea mudava{e mnogu pogolema mo} i upliv od mo}ta {tomoè{e da ja ima vo op{testvoto eden univerzitets-ki profesor bez ogled kolku toj bil cenet vo svojata

nauka a u{te pomalku od mo}ta {to moè{e da ja dadeumetnosta... Dorijan toa go be{e sfatil i zatoa zaze-de visoko mesto vo partijata {to toga{ be{e navlast, duri vleze i pome|u klupite na Parlamentotqubopiten da go vkusi i zalakot na golemata politi-ka {to re{ava za sudbinata na zemjata i na lu|eto koiìveat vo nea.#11

A i jas mislam deka nad ova ne treba kojznae kolkuda se zamisluvame. Proza kako proza, ba{ka i samata sogre{ ki, taa i ne mora da ima nekoja osobena vrska so na -{e to valkano knièvno sekojdnevie. Vo stvarnosta, seraz bira, te{ko deka e mo`na takva lika i prilika. A vak -va: †Otpo~na kako nadeèn poet, prodolì kako boc -kav kriti~ar koj uspeva{e da ja razni{a zbajatenatabara na na{ata poezija, potoa kako profesor na nekak-va literaturna nauka vo koja ne pokaà zabeleìtel-ni rezultati i zatoa verojatno £ se svrte na prozata,sme taj}i deka e taa najlesno zasolni{te i mimikrijaza visokoobrazovanite no netalentirani literaturnitvorci.#12 Se obloùvam deka i ovoj portret nema ni{to

20.6.2008 23


7 Jevgenij Zamjatin, †San na hartiji#, Roman, Nolit, Beograd, 1975, 188.8 Viljem Fokner, †O sebi kao piscu#, Roman, Nolit, Beograd, 1975, 277-288.9 Gleda{, duri i tuka, vo prevodi, ispu{ta{ zapirki, berbati{ tu|i tekstovi! Znaeme deka Todorov ne stana romansier, ama ne znaeme dali ne znae da stava zapirki pred iako. 10 Cvetan Todorov, †Dol`nosti i nasladi#,Fondacija Nebregovo, Skopje, 2005, 54.11 Zoran Kova~evski, †Koga ni petlite ne pejat#,Matica makedonska, Skopje, 2002, 152.12 Isto tamu, 153.

za edni~ko so likot i deloto na Vangelov. Koj saka nekamis li poinaku, va`no jas ovde se potrgnuvam nastrana.A dokolku nekoj uspee da dokaè deka ima nekakvi sli~ -nos ti me|u fiktivniot i stvarniot portret, toa bi zna -~e lo deka neodgovorno i nevistinito za sostojbite izves-tuvaat pisatelite so zbrkani uvidi vo karakterot na ka -rak ternite likovi i li~nosti od na{ata literatura iod vozbudlivata stvarnost13.

OD KOJ DOL BERE DRENKI VANGELOV

Da gi zbogatime, taa literatura i taa stvarnost, sou{te nekolku nafrloci, {to bi rekol akademikot. Uì -vaj }i vo objasnuvaweto na evolucijata na Todorov, Van -ge lov nadolgo i na{iroko ni objasnuva na koj na~in sise gu{kale i me|usebno se prihranuvale nacional-ideo -

lo gijata i komunizmot, koi si bile †mo{ne dobri prija -te li#. Si razmenile duri i prsteni, bile vo brak, malkune dostiga{e pa mene da me obvini deka sum zakana za tojbrak, boèm jas sum gi napi{al negovite himni za komu-nistite. Demek Vangelov vo toj pogled ni luk jal ni nako munizam mirisal! Ama i lukot i komunizmot se poer-bap i od ka{licata; zar ne ~uvstvuvate kolku trujat i kol -ku odeknuvaat?!

Potoa: vaka kako {to Vangelov ni go objasnuva od -ne suvaweto na Todorov, te{ko deka mu pravi nekoja gole-ma usluga. Bidej}i znaeme zo{to po~nal da pi{uva ne{toka ko kritika i esei, (nikako ne mu poa|alo od raka dasos tavi pesna ili raskaz), sega Atanas ni otkriva kakoi zo{to teoreti~arot stanal strukturalist. Vangelovtvr di & stanal toa od nemaj-kade! Vaka bilo: nasekadee~e lo od svadbata na nacional-ideologijata i komuniz-mot, pa Todorov zasolnil glava malku vo lingvistika-ta, malku vo stilistikata i pak malku vo gramatika. IVan gelov, ni pet ni {est, izviknuva: †Ete gi ‘okolnos-

24 20.6.2008

Sande Stoj~evski

ppoolleemmiikkii

13 Ova e, se razbira, fikcija no, kako {to im e dobro poznato na specijalistite po literaturna teorija, stvarnosta i fikcijata znaat da se ispome{aat i da si gi razmenatsodrìnite i svojstvata. Eden takov raskaz, eden preraskaz so takov primer, mu predlagame na ~itatelot na krajot od ovaa polemika. (Dokolku nedostiga prostor vo Akt, pre-raskazot ~itatelot }e moè da go dobie na druga adresa.)

tite‘koi go turkaat Todorov kon umetni~ki ‘imanencii‘#.êkaj, ~ekaj, ajde u{te edna{: Zo{to Todorov stanu-

va strukturalist? Zo{to se zastapuva za imanencii?Zo{ to go pravi toa?

†Toj go pravi toa zatoa {to & mora...#Sfativme, razbirame. †Mu dozvoluvalo toa da po -

beg ne od ideologijata#, ama od onaa za koja negoviotmake donski branitel iskreva{e pesni do nebesa. Pa sitego znaeme toa, od Vardara pa do Triglava, a dostojno e od -be leàno i vo ideolo{kite lirski zbornici, na pri-mer vo onoj {to mu go podgotvi profesorot Drugovac14.Ama mno gu mu se bega nekako na ~ovekot! Samo pustikorici tvr di, luksuzno izdanie, komunistite ne àleapari za toa. Dodu{a bega bavno, ama bega sigurno. BegaCvetan, a bega i Atanas. Bega Atanas, a bega i Cvetan.Toj napor na Cvetan †mu odzema polni deset godini#.Sigurno }e iz bega! Od poezijata i od prozata; od ideo-logija vo ima nen cii; od imanencii pak vo ideologija &ama poinakva. Poi nakva, ama ideologija. Potoa, od ednatatkovina vo dru ga, od edna nacionalnost vo druga.Ednostavno se od ro duva ~ovekot, pa veli: †Idejata deka£ dolàm ne{to na Bugarija za toa {to mi go dala mi etu|a.# A tu|i mu se i Bugarite za koi zboruva vo tretolice mnoìna, pa iz javuva: †Bugarite imaat, veruvam,dosta negativna sli ka za samite sebesi koe se objasnu-va, delumno, so niv no to minato. Tie pretrpea teòkporaz. Bea pobedeni od Turcite koga tie dojdoa od MalaAzija. Surovoto vklu ~uvawe na Bugarija voOtomanskata imperija gi fr li vo petvekovno ropst-vo, seriozno ja pogodi gor dos ta na narodot.Nacionalniot karakter & najposle, so odvetnata slika{to si ja napravija & toa e spo sob nos ta za adaptaci-ja i ‘materijalizmot‘. Bugarite zna at da se snajdat zada gi protnat najprvin svoite li~ni in teresi. Setotoa ne e mnogu za pofalba.#15 A boèm ova e za pofal-ba: odrodeniot ~ovek, ama i natamu Bugarin sa kal-nej}el,veli & Bugarite, veli & tie. Tie Bugari koi se izvi-toperile vo bedni materijalisti ama, vni ma vaj te, pobe-deni od Turcite, natovareni so kompleksi. Tak viteBugari ne se za pofalba i od niv treba da se bega {topodaleku, duri do Pariz, me|u Francuzi. A koga tamu &

polna Francija Turci. Zaborava li na{iot Todo rov dekadodeka Bugarite bea javani od Turci, Francuzite na -bivaa kompleksi na Arapi, na crnci i na drugi po ra ze -ni {irum planetava. E koe fajde, toga{, ako od Bugarinse stori{ Tur~in. Sepak na Atanas da mu go pro~itamova {to ne mora da se odnesuva na Todorov:

†Ja zdogleda majka si & selsko zdolni{te i{aranoso zeleni cvetovi, visoki kallivi ~izmi, crvena gornana metka, {arena {amija na glavata, vrzana nazad, gole-ma bov ~a i izvetven ~ador.

- Zarem toa ne e majka ti & go pra{a drugarot. - Ne, & toa ne e mojata majka! & odgovori Joè.# 16

Raskazot se vika †Grev#. Grev se vika raskazot, teo -re ti~ari moi, i toj grev ne go pokrivaat nikakvi na vod -ni ci.

A osven majkata, dali nekoj pisatel moè od tat -ko vinata da go otfrli i tatkoto?

Toj moè da go otfrli tatkoto, no }e mu ostanevina ta.

No, dobro. Saka ~ovekot da si e Francuzin i & go -to vo: †Moite ‘koreni‘ se moite deca, no tie se Fran -cu zi.# Ako, ubavo. Znae da izbere ~ovekot. Ama mene pakne{ to me kopka: dali isto tolku bi me pofalil Atanasko ga, eve, sega bi si zaminal vo druga zemja i ottamu bimu se javil so karti~ka, a na nea sitno napi{ano: †Ni{tone £ dolàm na Makedonija za toa {to mi go dala, moiteko reni se na drugo mesto#, i s¢ taka vo siten ~ekor soTo dorov? Dali bi mu se izraduval Atanas na toj moj humanideo lo{ki gest, na toj moj kopne` po imanencii?

Dobro, izbegal od ideologija vo imanencii. Vidovmeka ko i zo{to. A kako i zo{to go storil toa vo obratnana soka? Pod ~ie vlijanie?

†Vrz osnova na neposrednite kontakti so dvekrup ni intelektualni figuri, a imeno Artur Kestleri Isaija Berlin.#

Zna~i vrz nego predizvikal efekti avtorot na ro -ma not †Nula i beskrajot#? E {to ~ovek e toj? So kakvabio grafija?

#... so burna i dramati~na biografija#.

20.6.2008 25


14 Miodrag Drugovac, †Lirski memoari - Tito vo makedonskata poezija#,Na{a kniga, Skopje, 1982. Drugovac go poentira svojot zbornik tokmu so dve pesni od Vangelov posvetenina graditelite i na Jugoslovenite, ispolneti so tito~uvstvuvawe. I graditelite, i Jugoslovenite, ama i pesnite Vangelovi, koi od antologi~arot se prekumerno ispofaleni(ete zo{to Atanas mu ima pizma), za razlika od edni poubavi (barem se rimuvani) pesni od [ukri Ramo. A videte kolku e toa fino:

@ivej dolgo, druè Tito, za dobro na site, nad tvoite ne`ni griìsre}ni ni se dnite.

E sega, †pesnata go izrazuvala op{toto raspoloènie, no niz op{ti, duri i {ablonizirani poraki# (str. 68). Boèm onie na Atanas izrazuvale nekoe drugo raspoloènie ipoinakvi poraki! Ja ispravame nanesenata nepravda na poetot [ukri Ramo i predlagame za pesnite i na dvajcata ovde spomnati i sporeduvani poeti sosema ramnopravno,barabar da vaàt slednite konstatcii na Miodrag Drugovac: †Moèbi od pesnata so vakov status i ne bi trebalo pove}e da se bara: taa e iskrena vo ~uvstvata i ne bez odrede-na estetska sugestivnost.# A i za poetite: †Tolku moèl poetot i tolku vo momentot go ponesla inspiracijata# (str. 68-69). E taka e toa; sekoj sam si go izbira dru{tvoto i si go opredeluva statusot. †Vakviot status#!A tokmu ovde e mesto da go potpra{ame Atanasa: †ako verata e, kako {to se znae, pra{awe na dogma#, a jas sum, spored nego vernik, †po nalog na temni porivi protiv koi zdraviotrazum# na Atanasa †moè malku, ili & ni{to#, dali negovata beskrajna verba vo komunizmot be{e ne{to nalik na vera?

15 Cvetan Todorov, †Dol`nosti i nasladi...#, 9.16 Ivan Cankar, “Odabrani listovi”, Novo pokolenje, Beograd, 1949, 27.

Ako moè ne{to pokonkretno... †Toj raboti edno vreme za Kominternata i Stalin.# A kako ìvee? †@ivee mnogu opasno i burno.# [to karakter nosela taa opasna i burna li~nost?

Koja sluì za primer. †So strast so koja nekoga{ rabotel za ‘pobeda na

ko munizmot‘, sega raboti za pobeda na ‘gniliot ka pi -ta lizam‘.#

îtam, pa si mislam: mora li ovoj na{ Atanas amaba{ vo s¢ da go sledi svojot izbranik? I za pofalba lie toa da se druì{ so matni psihologii koi de sakaat dapo bedi komunizmot, de sakaat da go pobedat komunizmot.I toa sekoga{ †so strast#. Se se}ava li, sepak, Todorov,na razgovorite vo toa dru{tvo? [to mu rekol, na primer,Isa ija Berlin?

†Mi kaà ne{to kako: ‘Da, Henri Xejms, da, da,strukturi na raskaùvaweto. A zo{to ne se za in te -re sirate za raboti kako nihilizmot i liberalizmotvo XIX vek? Toa e mnogu interesno, znaete?‘#

Znaeme deka e toa mnogu interesno, kako vpro~emi iljadnici drugi ne{ta na duwava. Samo nam i Todorovi Vangelov ni se interesni i va`ni koga razmisluvaatza Henri Xejms, za strukturi na raskaùvaweto, za takvine{ ta. Nie odime na nivnite predavawa, ama kaj niv vak -vi, a ne takviili onakvi. Inakvi. Na predavawa kaj tak -vi i onakvi, kaj inakvi odi druga onakva, inakva pub li -ka i taa}e ja napu{ti salata dokolku stane zbor za struk -turi na raskaùvaweto. Taa do{la da slu{a za nihi liz -mot i liberalizmot. Koj im zabranuva na Todorov i Van -gelov da ostanat vo taa sala? Sami si se evakuirale tamu!

Zna~i vaka: Cvetan i Atanas moàt da menuvaat sta -vovi, pozicii, ideologii, tatkovini i nacionalnosti, itoa e & evolucija. Ako drug, pak, postapi taka, toa e & skan -dal. Zainteresiran sum za ova pra{awe za{to ~uv stvu -vam, potajno ama sigurno, po ovoj razgovor so Van ge lov, kakoso onoj so Kestner, vo mene kako da pu{ta ko ren ~iwa nesatanska, spasonosna misla. S¢ mi se ~ini de ka po ednodesetina godini, kolku {to mu bilo potrebno na Todorov,jas bezrezervno }e go spodeluvam so sub spe ci jalistotVangelov negovoto sega{no razbirawe za pri ro data ifunkcijata na literaturata. Sakam, brate, evo lu cija!Dokolku toj, toga{, ne se nao|a na nekoja druga yvezda.

Ajde da smetame deka go ras~istivme toa, za{to akone, }e smetame drugo. Ama ima u{te ne{to: Atanas me pou -~u va za funkcijata na navodnicite. Imeno, atributite†od raz#, †ogledalnost# i †informacija#, vaka, vo navodni -ci, dobivale †obosobeno (okazionalno) zna~ewe vo spo -red ba so osnovnoto#, a jas toa sum go izumuval, sum go pre -nebregnuval ili voop{to ne sum go znael, a moèbi duri

26 20.6.2008

Sande Stoj~evski

ppoolleemmiikkii

17 Sande Stoj~evski, †Za voshitot i za porakata#,Makavej, Skopje, 2007, 60.18 Isto, 315.

i sum manipuliral za da si ja dovedam vodata na svoja vodeni-ca. Brzam da mu napi{am na Atanasa deka ne mu go prifa}amovoj del od prepiskata s¢ dodeka ne ~krt ne makar ret~eokolu edna zabele{ka od sli~na priroda {to vo knigata†Za voshitot...# nemu mu be{e upatena. A kaùva{e taazabele{ka deka tokmu Atanas, tokmu toj Atanas, ili neznae ili ne saka da znae deka i postapka ta podvlekuvawenepodvle~eni, a nepodvlekuvawe podvle ~e ni poimi vocitat se smeta za nedoli~na i predizvikuva najrazli~nisomnevawa za pobudite na kriti~arot. Da go potsetam dekago potsetiv: toj vr{i nedozvolena in tervencija vo tek-stot na Hir{... podmetnuvaj}i mu deka toj, Hir{, gi pod-vlekuva poimite tolkuvawe, edinstveno i {to. Taka tojni kaùva deka Hir{ kaùva ne{ to {to ne go kaùva,tuku toa {to kriti~arot bi sa kal da go kaè Hir{17.

Ete, mislam deka po toa pra{awe sme fit. Kogasme ve}e tuka, da se rasfitime za u{te po edno pra{awe,pa kvit! †Od toa {to go veli Todorov#, veli Atanas,sum izostaval dve tretini, sum vr{el nasilstvo vrz taamis la, sum ja deformiral, sum ja doteruval taka za davle ze nekako vo mojot kalap.

@alam, ama i tuka sum za eden ~ekor pred nego. Vouka ̀ uvaweto, za{to toj predni~i vo prestapot. Pa mu na -pi {av: †Da go potsetime li na{iot kriti~ar deka voteks tot na Kami, (Vpro~em, ne ni e naveden izvorotod kade e konsultiran), ima edna mo{ne va`na re~enica,~ij eden del previdel...#18

Neka objasni zo{to taka pravi! Prvin toj, pa jas! Po ova, redno e da vidime kako stojat rabotite so

Ha xi kosev. Da vidime koj, zo{to, kolku i {to skratuvai ispu{ta vo citatite za da moàt da mu legnat vo ne go -vi ot kalap.

Atanas tvrdi deka bugarskiot kriti~ar †samo opi -{u va polaritetni doktrini# i deka †ne e vo toa {togo opi{uva#. Toj bil na distanca od dvete polaritetnidok trini, spokoen, nezasegliv, neutralen, nau~ni~ki ob -jek tiven. Problemot bil kaj mene, toa bil, vsu{nost, ne -koj stra{en konflikt, koj mi popre~uva da sogledam ida razberam deka stavovite na Haxikosev i Todorov popra {aweto za prirodata i funkcijata na literaturataodvaj ako i se razlikuvaat, nebare odat raka pod raka,kako prvi druga~ki. Pa tuka Atanas detektira nekoj na -log na porivi kaj mene, koj nemu ve}e sosem mu se razjas-nil, me pro~ital na~isto, a za toa }e informira kade {totreba, †na drugo mesto#. Golemi i stra{ni zborovi zame ne, najavi na katastrofalen zemjotres. Dodeka go ~e -ka me toj zastra{uva~ki moment za na{ata kultura, zana cijata i za dvete ideologii, ni ostanuva sepak da pro -~i tame {to to~no misli Haxikosev vo vrska so toga{nite

kni ̀ evni pozicii na Todorov, {to pi{uva za struktura -liz mot, dali go stava vo istiot red vrednosti so marksis -ti~ kata kritika na koja toj, se raduval Atanas na toaili se gnevel, bez somnenie £ pripa|a. ¥ pripa|a, za{tosme ta deka me|u ovie dve †polaritetni doktrini# ima†ne izbe`na polemika#. A {to drugo i moè da ima kogase tie doktrini postaveni polaritetno, narebreni nadve te strani od gredata? Pa taka Haxikosev, biduvaj}ina visina na prigodata & vo svojstvo na doma}in pi{uvapred govor na knigata na Todorov vo prevod na bugarski& do dava: †No da ne ja ras~epkuvame taa neizbe`na po -le mika.#

Ama toa ne e s¢! I pokraj neizbe`nata konfron -ta cija so poziciite na strukturalizmot, Haxikosev priz-nava deka kako †metod toj e interesen i polezen od po -ve }e aspekti#, no mnogu jasno, duri i za Atanasa, ja bri{edis tancata, vleguva †vo utrobata na kitot#, vleguva votoa {to go pi{uva, za{to vakapi{uva: †I pokraj na{iteprin cipielni nesoglasuvawa so strukturalizmot po

20.6.2008 27


19 Cvetan Todorov, †Odrodeniot ~ovek#, Tera magika, Skopje, 2001, 181.20 †Drugo e pra{aweto ako se misli na posledicite od kontaktite na na{iot jazik so srpsko-hrvatskiot, koi se ne samo neizbe`ni ami i poèlni...# (Del od intervju

†Zboruvame makedonski#, izdava~ Nikola Kosteski, Ohrid, 1990, 113.) Denes tie †neizbe`ni i poèlni# posledici gi slu{ame na sekoj ~ekor: mo`da, vaqda, obala, nekad... Vaqda taka na obalata zborat na{ite mladi lu|e. Mo`da.

pra {aweto za op{testvenoto bitie i funkcijata nali teraturata...#, i duri potoa ja dodava, kolku kurtoaz-nata tolku razbirlivata i razumna pofalba na struktura -liz mot kako †~astnonau~en metod#. Sevo ova moè da gopro ~ita dragiot Atanas, a moète i site vie dragi ~i -ta teli, na 11. stranica od predgovorot na Haxikosev.

A koga rabotite, crno na belo, a ne crno-belo, sto-jat taka kako {to e napi{ano, od kade sega potrebata nakri ti~arot povtorno na mala tajna vrati~ka da zagatnu-va ideolo{ki nepodobnosti, da mistificira, da gledana lozi, poplo~ani pobudi i porivi kaj mene, ~ie rasvetlu-vawe strate{ki go odlaga za da moè da mi se trese du -{i~ kata {to podolgo, do toj suden den koga }e bidamrazot krien so moite neknièvni nameri i celi. Go velitoa Atanas so takvo suptilno majstorstvo od soodvet-niot domen {to moàm duri da pomislam deka tokmu toj,tokmu Atanas, vo edni drugi vremiwa se dal vo †obo ̀ u -va we na nekoj harizmatski Firer#19, pi{uval pesni zako munisti i za diktatori, za golemi tatkovci na gole-mi revolucii i deka zagovaral ramnopravnost na edendrug jazik so makedonskiot, ovde, vo Makedonija20. Pa po -mis luvam deka toj, tokmu toj Atanas, u{te ne stignal dafr li pogled niz prozorec i da vidi deka vremiwata mo -è bi se promenile. Go gledam od dve strani toa moèbi,za{ to od kaj znae{, neli se veli deka se vrti trkaloto.

Ama se ~ini deka ova trkalo se vrti taka {to onoj {toe podloèn na evolucija stignuva em da napi{e pesni zako mu nizmot em posle tr~a-tr~a-tr~a i pak prv stignuvada napi{e: †Nacional-ideologijata i komunizmot seod druga strana mo{ne dobri prijateli.# Ta taka, sostrast so koja nekoga{ pee{e za komunizmot, sega ra -bo ti za pobeda na gniliot kapitalizam.

Ako, neka raboti, ama za sebe, a {to im se navrtu-va na drugi so ideolo{ki kam{ik? Koj go bie po u{i dabu ri~ka i da potkreva mateì i tiwa po ideolo{ki ina cionalni bari, koga na rabotnata masa do bolka jasnostoi ispi{ana temata: †Prirodata i funkcijata naumet ni~koto delo#? Doa|ame do isku{enie, vo negovstil, da se zapra{ame: dali toj od nevnimanie, neznaewei neurednost redovno proma{uva tema? Da ne ima tuka,sepak, nekakva pomisla, zamisla, namisla ili prostostrav, nepodgotvenost da se bide vistinski profesor povistinska literatura, koga ve}e ne moè da se bide pi -satel, ta postojano se ‘r~ka na nemesto, vo nevreme i nanepristoen na~in. Ti go krsti{ a toj, vidi go!#

Zatoa Atanase, ne gubi vreme, sedni i napi{i ne{tovo vrska so temata, vo vrska so site onie pra{awa, za be -le{ ki, predlozi i sugestii {to ti gi isprativ kako pora-ka so golem voshit, i batali nurkawe po moi tajni pomis-

28 20.6.2008

Sande Stoj~evski

ppoolleemmiikkii

21 Teri Iglton, †Literaturni teorii#, Tera Magika, Skopje, 2000, 121.

li i premisli, ta mesto mene da me prijavuva{, ti †nadru go mesto# prijavi ne{to drugo za pe~atewe vo Akt.Eve, na primer, a zo{to da ne, nekoi prepevi od bugars-ki. Napravi i za tie lu|e nekoj sebap, nemoj samo da ~eka{od niv pofalbi i priznanija, em krajno netakti~no. Eneja sirota gospo|a Leda Mileva, na nejzini 88 godini makama~i so edno ne{to kako roman, te{ko £ e na taa vozrastda se voznesuva, da se zanesuva, divo. Re{ila toa da nego ~ita i & kraj! Ne velam deka ti si £ go naturil, moèdrug £ go poturil, ama si ima taa popametna rabota, imai uba vo napi{ani knigi za tatko £. Veli, niv }e si gi ~ita!I umno }e postapi ènata.

Kako i da e & do~ekavme! Si re{il da pi{uva{kni ga za mene. Za Sande, tokmu za toj Sande, ej, ti, Atanas,to kmu toj Atanas! Ubavo e toa od tebe, barem }e znam de -ka si mi gi pro~ital site knigi, deka ne sum potro{ilza ludno tolku godini, decenii, deka sum pridonel makareden moj ~itatel da stane, ne mora podobar i pospokoen,ama poinakov & sekako. Pi{uvaj si ti kniga, ama i jas ikni ̀ evnata javnost znaeme deka ja pi{uva{ povreden inav reden, lut i gneven, deka plamen ti izbiva od nozdri -te i deka vo takvi uslovi i okolnosti te{ko deka }e smog -ne{ sili da kaè{ ne{to arno za mene. Samo s¢ mi se~ini deka pak, ama sega na krupno, }e proma{i{ tema.Za{ to zagovara{ nekakvi moi matni, neknièvni motivi.A kako bel den e jasno: lo{ pisatel si, brate, nikakov, atokmu zatoa se samoproglasuva{ za nasilen knièven su -dija i se obiduva{ da pravi{ ‘r{um vo literaturata. Etekolku e s¢ ednostavno i ~isto motivirano. A koga e ~isto,jasno i bistro, toga{ i li~nostite i ona {to tie gosrabotile se gledaat vo vistinska golemina i s¢ im e navidelina, ama ba{ s¢, do zapirka, do varen zajak, {to bise reklo vo nekoj roman. Taka e toa, toa e toa. Pa ti se gaudri so motivi po motivi, so motivi po mitovi ili somitovi po motivi, vrti o~i kako znae{ {to, mavaj, grebii grizi, samo nemoj premnogu nisko Nasko, kako {to siznae{, ako Boga znae{, za{to e sramota, gleda narod!

A zo{to ne se obide{ da najde{ poinakov na~in zada ja razbere{ samata situacija, a ne da yirka{ vo ne kak -vi neprijatelski misli {to mi se vrtat vo glavata.21

Ima ne{to, isto taka, {to nikako ne smeam da goza boravam: bidej}i si poznat po zapirkite, po jazikot ipo pravopisot, a ne esapi{ mnogu-mnogu soveti i uka ̀ u -

va wa, vnimavam da ne ti go naloùvam svojot modelkako dobar izbor koj treba da se sledi, i zatoa diskret-no, da ne se doseti{ kako nekoe umno Vlav~e, ti go dos -ta vuvam spisokot na s¢ {to si spiskal kako knièven ug -led vo tvojata posledna, najnova kniga, †Makite na Mo -cart..#.Ne e toa da re~e{ nekoj iscrpen i kojznae kolkupe dantno so~inet popis, ama sepak }e ti posluì. Plustoa, toj minus ne narasnuva proporcionalno, onaka kako{to moèbi posakuva avtorot & po edna gre{ka nastrani ca & tuku sosema nepredvidlivo i skokovito,proizvolno i zatoa & matemati~ki i statisti~ki kra-jno vozbudlivo: stranica pa gre{ka-dve, stranica pa tri-~etiri gre{ ki, pa grupa, pa duzina, potoa pak edna dodve, i tuku naedna{ & plipot, broj gi ako moè{! Toataka, {to se odnesu va do popisot, a dokolku iznajde{na~ini i ja odrì{ vo ̀ ivot ovaa na{a polemika, toga{}e si go dobie{ i opisot na popisot. Ni{to nema da tibide uskrateno, }e go dobie{ celiot gre{en, celiotispogre{en tovar. Sega drì, eve go popisot, eve go odotpo makite: 9, 11, 12, 13, 14, 15, 21, 22, 25, 30, 31, 32, 33, 34,35, 36, 37, 41, 44, 47, 50, 55, 58, 60, 61, 65, 66, 69, 70, 73, 74,75, 76, 78, 82, 83, 84, 91, 92, 95, 103, 104, 108, 118, (ovde muse posre}ilo ili, pak, mene mi popu{tila koncentraci-jata), 139, 140, 141, 142, 144, 146, 149, 151, 154, 155, 158, 160,164, 167, 168, 191, 192, 194, 195, 198, 201, 204, 205, 206, 207,209, 219...

Ostanuva, po ova, da pra{am: & Tekstot {to go pe -~a ti{ vo Akt, po kakva pri~ina si go narekol †Ars nem-turica#? Ti taa pri~ina si moral da si ja iscica{ odmalo to prste, za{to nemalo od kade na drugo mesto da jaiscica{. Kakov nemtur bre, {egobiecu nizaeden, ta jascelo vre me se trudam da te voshitam so porakata, neprek-inato ti ispora~uvam voshit preku voshit, iako na tvoe-to li ce i natamu nezadr`livo pa|a senka, pa navredu-va{, kol ne{ i pcue{, ~isto olicetvorenie na nenem-turska kri ti~arska pojava. A deka vo polemikata saka{i da si po dlaùva{, toa znae{! Ama te fativme! Veli{javno, drs ko, i toa kaj mene doma, vo †moe# spisanie: †Li -te ra tu rata bila, po taa linija ‘mo}‘, ‘ti{ina‘,‘nemost‘, ‘nem tur‘.# Pi{uva{ deka taka pi{uvam. Api{uvam va ka, (ama slu{aj i gledaj vnimatelno, da nebide posle & pog re{no sme se razbrale): †‘Zborovitepo govorot go dos tignuvaat molkot‘ (Eliot).# I doob-jasnuvam: †Ovde gla golot dostigne e precizna odredni-

20.6.2008 29


22 S. M. Baura, †Nasle|e simbolizma#, †Stvarala~ki eksperiment#, Nolit, Beograd, 1970, 228.23 Da ne dade Gospod da te brani Atanas na toj na~in {to }e dokaùva deka kako na specijalist po teorija ti trebaat †polni deset godini# napor za da uspee{ da sfati{ i †da

napravi{ svoi#... †mnogu prosti evidencii#. Vnimavajte, da nema nedorazbirawe, te ispu{teni navodnici, te ova, te ona! Zna~i ne golem broj evidencii, ne mnogubrojni evi-dencii, tuku mnogu prosti evidencii, epten prosti, {to bi se reklo. Ne e sloèno, neli? Evidentno e. I ta`no! Epten prosto!

24 Porano ni se vovlekuvaa, sakam da kaàm provlekuvaa srbizmi. Sega se, o~igledno na moda bugarizmi, pa i Atanas zapo~nuva da si gi ob£~a, ne saka da ostane pokuso, demod¢.Sega toj so naglaseno filstvo si gi filuva tekstovite so niv. Te ob£~, golema i ~ista, te gor‘{ta ob£~. Samo ima edna vidna razlika; toga{ tu|icite si bea na{i i bliski,konkretni, nikako navodni. Kaj Atanasa novite se redovno vo navodnici, nebare }e mu izbegaat i }e mu gi izgazat zapirkite. Kogo li toa Vangelov vaka skri{no i potajummisli deka go citira? Na kade saka da povle~e, kogo vo {to saka da vovle~e? Dali toa }e mu se provle~e? Ima li smisla i natamu da se obiduvame da go zadrùvame na na{iteknièvni temi? Moèbi da go potsetime na edna negova re~enica od predgovorot kon Poetikata na Todorov: †Taka, noviot Aristotel e nov vo onaa smisla {to se li{uvatoj od eden pridodaden teleolo{ki sloj, vrz osnova na koj se ovozmoùvaat sosem prakti~ni (naj~esto razorni) ideolo{ki instrumentalizacii# (str. 17). Koj povtorno sega mu go pridodava na Aristotel toj teleolo{ki sloj? Koj ovozmoùva ideolo{ki instrumentalizacii, naj~esto razorni? Koj vo knièvna polemika za polu-pismenost na eden {to treba da bide pisatel, kriti~ar i profesor bega od ovie temi i navestuva †nalog za porivi za koi }e stane zbor na drugo mesto#? Ama ne odam jas na drugo mesto! Hic Rodos, hic salta! Samo tuka, vo literaturata!

ca za molkot, kako povisok kvalitet od govorot, jasno#,a sega osobeno da vnimava{, †koga po nego sledi#. Takatoa vo vrska so toa. No ima u{te, a toa u{te, u{te pove}ete prigme~uva i ti ja otkriva ne gre{kata, tuku namer-ata da me na kle ve ti{ kaj ~itatelite. Zna~i, molkot kako{to?

†Zna~i, molkot, ne kako sprotivnost na govorot,tuku kako negova zavr{nica i dostrel...#

Na toj {to laè da mu izrasne opa{ka i da mu nik -nat rogovi, da mu se rasipe rasolnicata vo vizbata naam basadata i da go kaznat za zabu{ancija deset procen-ti od plata, tri meseca po red, i toa da go objavuvaat sitepe ~ateni i elektronski mediumi, vo site rubriki i emi -sii, cel eden bo`ji den, od utro do ve~er! Taka da znae{!I & da ne krivotvori{!

* * *êsto se povtoruva deka †koncepcijata za poezija-

ta oscilira pome|u dve krajnosti, pome|u pouka i mag-ija#22. Kako ilustracija na prvata krajnost teoreti~arotBaura go citira pro~ueniot stih na Boalo:

I stihot moj, dobar ili lo{, sekoga{ ne{tokaùva, a vtorata krajnost ja ilustrira so †romanti~ -na ta misla deka poezijata ne kaùva, tuku sozdava, nepou ~uva, tuku predizvikuva efekt#.

O~igledno, sekoj od nas ve}e go napravil svojot iz -bor i e celosno ne~uvstvitelen sprema emociite i argu-mentacijata na drugiot. Si gi qubime na{ite izbrani~ki,na {ite krajnosti, ama taa qubov ne ni pa|a od nebo i nese temeli vrz kapric, tuku e dlaboko inherentna na na -{i te prirodi i zatoa e nepomestliva. Jas napi{av celakni ga, eve ti najavuva{ deka mi otpi{uva{ so kniga, }edo kaùvame, }e pustime, }e {turime, }e sobirame i }eve selime narod i na krajot pak }e sme si na isto; ti }esi ostane{ profesor {to }e podu~uva, pou~uva i }e po -ra ~uva, jas samo poet {to }e pee i }e voshituva.

Ima li poubavo od toa?!

* * *Interesno e zo{to Atanas nema trpenie so mene i

ne mi gi dade onie †polni deset godini#, kolku {to †mutre balo na Todorov#23, pa da vidime, moèbi i jas, poedna tolku dolga i prodolìtelna fermentacija, }e gi†nap ravam svoi onie evidencii koi od sekoga{ kaùvalede ka ‘literaturata ne e napravena samo od struktu-ri, tu ku, isto taka, od idei i od istorija‘#. Za Todorovmo ̀ e, a za mene ne moè!

E ne moè!

†Gore{tata ob£~#24 sprema Todorov ne smee tolkumno gu da gi ispretura ne{tata vo tekstot so koj se iz le -guva pred knièvniot svet. Koga se koristi vo javna upo -treba, taa proizveduva samo ~udewe. Neli se se}ava Ata -nas kako be{e napi{ano: †Ubavo li e vo ne~ii jajca daba ra{ vlakna, a vo ne~ii ne?#25 Tuku, ova mi be{e pra -{a weto: zo{to Atanas tolku mi se luti mene, a ne gi nispomnuva onie golemi pisateli ~ii iskazi gi spodeluvami so koi e polna mojata kniga za voshitot? Belki ne mislide ka od site niv sum †izostaval dve tretini# za da moàmda gi vteram vo mojot kalap i na toj na~in da kaàm ne{to{to tie ne kaàle. Pa dobro, ako jas sum go falsifiku-val sta vot na Todorov, i ako toj toga{ ne mislel onakakako {to jas mislam sega, a kako {to sega ne misli Atanas,to ga{ vo {to se sostoela evolucijata na Todorov? Od {tokon {to, i do {to toj evoluiral? Od {to se otkaàl?Bi dej}i veli{ deka veli: †... me odvedoa kon revizija namoi te poimi za toa {to e literatura i {to trebada bide kritikata#. [to revidiral, {to razbral odsta vovite na Isaija Berlin, a {to dotoga{ ne go znael?Sa miot kaùva{: razbral deka literaturata ne e nap ra -ve na samo od strukturi, zna~i kako {to pred toa mis-lel de ka e napravena, †tuku & isto taka od idei i od isto-rija#. Vr ti-su~i, ispadna deka nitu Todorov bil struk-turalist i zastapnik na imanencii nitu Haxikosev odpozicii na mark sisti~ki kriti~ar sporel so negovitestavovi od koi podocna prviot se otkaàl. Celata ujdur-ma sum ja pre diz vikal zna~i, jas, so moite zlonamernicitati i zbrkani uvi di vo literaturnite teorii, za koibile nadle`ni samo velemajstori kako Todorov iVangelov. E pa ako e taka, alal mi vera za taa neimover-na sila! A i na Sartr, koj izjavuva: †Prozniot pisatelima ne{to da kaè, no toa ne{to ne e ni{toiska`livo, ni{to pojmovno i pojmlivo, ni{tozna~ensko.#

Citiram, ama kako da go slu{am Atanasa kako do -vik nuva deka sokrivam dve tretini od iskazot na Sartr,pa brzam da gi dopi{am: †Ako pi{uvaweto se sostoivo soop{tuvaweliteraturniot objekt se pojavuva kakosoop{tuvawe preku jazikot so pomo{ na ne-zna ~en skati{ina koja se zatvora nad zborovite, i pokraj toa{to tie ja proizvele. Ottamu ovaa re~enica: ‘toa e li -te ratura‘, koja zna~i: ‘vie govorite za da ne kaèteni{ to‘. Ni ostanuva da pra{ame kakvo e ova ni{to, ovati ho ne-znaewe koe literaturniot objekt treba damu go soop{ti na ~itatelot. Edinstven na~in da seiz vede ova istraùvawe e zna~enskata sodrìna na li -te ra turnite dela da se izdigne do temelnata ti{inakoja gi opkruùva.#26

Damu dademe li na Atanas polni deset godini ubavo

30 20.6.2008

Sande Stoj~evski

ppoolleemmiikkii

25 Za voshitot i za porakata..., 346.26 @an-Pol Sartr, „Dali je pisac intelektualac”, Portreti, Izabrana djela, knj. 7, Nolit, Beograd, 1981, 290.27 Cvetan Todorov, †Poetika na prozata#, Narodna kultura, SofiÔ, 1985, 194, 195, 197, 198.28 Isto tamu, 10.

da razmisli nad ovie re~enici? A nie, dali dobro go razbirame Sartr? Toj kako da

pred laga literaturnoto delo da se izdigne do temelnati {i na koja, vo toj slu~aj, stoi povisoko od govorot i odteks tot, koga po niv, se razbira, sledi. Zo{to, inaku, de -lo to bi se izdigalo, i na kade? Belki ne udolu? ]e sakali Atanas da se priseti deka tokmu za vakvi razmisli meanatemisa i me proglasi za nemtur, istovremeno obvinu -vaj }i me deka jas frlam anatema vrz Sartr, ama i vrz u{ -te mnogu drugi, a me|u niv i vrz Koneski. Vangelov vakame interpretira, precrtuvaj}i me i obiduvaj}i se da meismee: †Stoj~evski so decenii se ubeduva sebesi deka li -te raturata bila: belina, praznina, {uplina, onoj delod lejka koj e ‘oblo‘, ni{to, a po koj i vodata dobivalafor ma. Zna~i, toa ‘ni{to‘ bilo ‘e‘! Literaturata bi -la, po taa linija: ‘molk‘, ‘ti{ina‘, ‘nemost‘i ‘nemtur‘.#

Ako se zanemari blediot i beskrven obid za ironi -zi rawe i navredi (lejka, nemtur), toga{ se pokaùva: ijas, kako Sartr, smetam deka treba †zna~enskata sodrìnana literaturnite dela da se izdigne do temelnata ti{inakoja gi opkruùva# i deka †prozniot pisatel ima ne{toda kaè, no toa ne{to ne e ni{to iska`livo, ni{to poj-movno i pojmlivo, ni{to zna~ensko#, zna~i deka e beli-na, praznina, {uplina, dupka vo voda, {to bi pomislil,

ama i bi rekol i bi napi{alAtanas. A {to pomislil i napi{al, vo vrska so ovie beli-

ni, {uplini, ti{ini, praznini, lejki i Atanasovi dupkivo voda, Cvetan Todorov? Mislam deka toa na{iot speci-jalen specijalist po literaturni teorii mnogu dobro goznae i deka ne moè, makar kolku i da nastojuva, da go zabo -ra vi. Mu go ~itame makar samo esejot †Poznanieto zapraz noto: ‘Srceto na mrakot‘#, a tamu: †Poznanieto ene vozmo`no, samoto srce na mrakot ostanuva vo temni -na#; †No centarot e prazen: ‘edna reka-pusto{, edengolem molk‘#; †Moèbi, na krajot od krai{tata, vonego nema{e ni{to#27. Sepak, za da ne ispadne deka jasovde ne{to nategnuvam i izmestuvam od kontekst, a iu{te pojasno da se sogleda odnosot na Haxikosev spre-ma ideite na Todorov, u{te edna{ javno go ~itam negoviotci tat od istiot esej na Todorov, so koj bugarskiot kri -ti ~ar poentira: †Poslednata smisla, krajnata visti-na nikade ne moàt da se najdat, za{to vnatre{nostne ma i srceto e prazno.# I komentira: †Teorijata na‘praz nata srcevina‘ e navistina neprimenliva vrz roma -not-epopeja, no na toa ramni{te na analiza nie doa|amedo ‘srame`liviot‘ agnosticizam na strukturalizmot,t.e. do implicitnoto somnenie vo poznavatelnostana realniot svet preku literaturata.#28

20.6.2008 31


29 Aristotel, †O pesni~koj umetnosti#, Litografija i {tamparija K.M. Bojkovi}a, Beograd, 1934, 8. 30 Pak tamu, 9.

Moèbi Atanas saka u{te, ama nema! Mislam, imau{te kolku da saka{, ama nema potreba od u{te, a nemani smisla, ta neli srceto e prazno i vo nego nema ni{to?!Zo{to na{ava polemika bi bila isklu~ok, vo taa smis-la, iako e srce od polemika, kako {to sekoj moè da seuve ri vo toa? Moèbi ima potreba samo od u{te edna ni -jan sa. Nijansata se sostoi vo slednovo: †edno umetni~kode lo ne ‘podraàva‘ svet. Deloto go imitira ‘toa {to semis li deka e svet‘.# Ovaa Todorova nijansa na Vangelov,

koja bila nekoja golema novost vo pravilnoto ~itawe naAris totel, a {to mo{ne ja uvaùval Haxikosev, iakone doznavame kade, sosema se poklopuva so odamne{ni~i tawa i tolkuvawa na toa mesto vo †Poetikata# naAris totel. Taa nijansa saka da kaè deka Todorov go ka -àl toa {to Aristotel navistina sakal da go kaè, aime no, deka umetni~koto delo ne go slika, prikaùva, iz -ra zuva, odrazuva, kako {to sakate re~ete, zna~i ne go†po draàva# svetot objektivno, onakov kako {to tojreal no e, tuku go imitira †toa {to se smisli deka e svet#,zna~i, dava subjektivna slika za svetot, onaka kako {totoj svet go gleda avtorot na deloto. Ubavo e toa re~enokaj Todorov. I uvaùvano od Haxikosev, a pofaleno odVan gelov, samo {to istoto toa, na ist na~in, e videnoi kaàno mnogu porano, pa potoa povtoruvano u{te mnogu-pati, taka {to e moèbi dobro Atanas da priko~i malkuvo pofalbite {to gi rasfrla i kade {to treba i kade{to ne treba. Za{to, eve kako, u{te 1934 god., d-r VladetaPo povi}, ama duri i toga{ potpiraj}i se na prethodnimis lewa, go objasnuva toa mesto kaj Aristotel: †So -fok le, zna~i, ne moèl da napravi ni{to drugo osvenova: od elementite {to mu do{le do svesta, od ona {tove}e postoelo kako tvore{tvo na narodnata ili umet -ni~kata fantazija, Sofoklovata du{a sozdala edna viz-ija, koja{to Sofokle ja izrazil preku zborovi. Toj iznelne{to {to go videl vo sebe, {to go doìveal vo sebe.Toa {to go izrazil preku zborovi, {to go iznel od sebe,e slika na ona {to bilo vo negovata tvore~ka fan -tazija, toa zna~i p o d r a ` a v a w e na ona {to se odi-gruvalo i prikaùvalo vo negoviot vnatre{en ̀ ivot.#29

[to kaàle, zna~i, Popovi} odamna, a Todorovneo damna? Deka umetni~koto delo ne go podraàva sve-tot, tuku toa {to se misli deka e svet, †nekoja pretsta-va za svet# ili, u{te edna{, deloto e slika na ona {tobi lo vo umetnikovata tvore~ka fantazija, zna~i ona {toav torot misli deka e svet. E ima li ovde mesto da sevdene kakva i da bilo nijansa od koja bi se voodu{evilAta nas, a neprekinato, iako nepoznato kade, bi ja uva -ù val Haxikosev? A na seto zgora, boèm go podzaka~kaAta nasa, Popovi} potfrla: †Spored sevo ova izgleda~ud no deka koga i da e imalo lu|e koi Aristotelovataideja za podraàvawe ne ja sfatile vo smisla na umet-ni~ ko sozdavawe#30.

32 20.6.2008

Sande Stoj~evski

ppoolleemmiikkii

31 Haxikosev, vo predgovorot na †Poetika na prozata#, 6.32 Isto tamu, 7.33 Isto tamu, 8.34 Isto tamu, 9.35 Isto tamu, 10.36 Kriti~arskata baba ovde laè, ama nogata £ propa|a vo trapot. Postavuvaj}i znak na ravenstvo pome|u Todorov i Haxikosev, vo †ARS NEMTURICA#, na str. 23, taa pi{uva:

†Kako {to Haxikosev pi{uva, vo svojot predgovor, deka ~itatel bara od literaturata ne samo ‘tekst‘ tuku i ‘soznanie‘, taka i Todorov pi{uva deka literaturata e ‘kod‘, ‘smis-la‘ i ‘raskaz‘.# Zna~i, kako edniot taka i drgiot, niz literaturnata nauka tie dvajca si {etaat raka pod raka. Babata }e be{e vo pravo, arno ama Haxikosev energi~no se pod -trg nuva preku ovoj po{irok citat od predgovorot, vo koj na str. 7-8 za †literaturovedot# Todorov go tvrdi slednovo: ,,Pra{aweto ne e tolku vo toa {to svetogledot napisatelot, negovite idejni pozicii ne go interesiraat, za{to izleguvaat nadvor od strukturata na tekstot... kolku vo implicitno izrazenoto ubeduvawe na liter-aturovedot deka literaturata vo su{tina e samocelen akt na ~ove~kiot intelekt, li{en od nekakva podlaboka smisla.#

37 Atanas Vangelov, †ARS NEMTURIKA#, Akt..., 25-26. str. 2238 Aristotel, †O pesni~koj umetnosti...#, Litografija i {tamparija K. M. Bojkovi}a, Beograd, 1934

U[TE EDNA[ ISTOTO, DA SE ZAPOMNI

Koga eden ~ovek, pa makar bil i kriti~ar, }e sezai naeti kako na most, da dokaùva deka crnoto e belo,{to drugo ni ostanuva osven u{te edna{ crnoto, samo segavo pogolemi koli~estva i dozi, da mu go stavime predo~i, da mu go predo~ime. Red po red, stranica po strani -ca, mu ~itame na Atanasa {to pi{uva Haxikosev:

†Spored nego (spored Todorov & zab. moja) ras ka -ù va ~ot nema nikakva druga cel (spoznajna, estetska,vos pit na) osven aktot na raskaùvaweto koj & toatoj ubed livo go dokaùva & ima mo{ne malku zaedni~koso re alnosta. Vo toa se izrazuva avtonomnosta na ras -ka ̀ u va~kata proza...#31

†Strukturalistot se otkaùva apriorno da barakak vi i da bilo vrski pome|u literaturata i ìvo-tot. Toa mu se ~ini besmisleno.#32

#... implicitno izrazenoto ubeduvawe deka li te -ra turata vo su{tina e samocelen akt na ~ove~kiotin t elekt, li{en od nekakva podlaboka smisla.#33

†Naglasuvaj}i gi avtonomnosta i samocelnosta nali teraturniot tekst, strukturalistot od krajotna dvaesettiot vek, vsu{nost stignuva do poziciitena germanskata idealisti~ka estetika od vtoratapo lovina na devetnaesettiot vek, za koja umetnostavo op{to (i literaturata posebno) se samodovolnaigra na voobrazbata i na tvore~kite sposobnosti na~o vekot.#34

A po sevo ova, i po u{te mnogu ne{to ovde is pu{ -te no, Haxikosev dodava: †Ima i drugi sporni elementivo analiti~niot pothod na Cvetan Todorov kon tvor -ba ta.#35

Ima li ovde ne{to sporno, nekoi sporni elemen-ti? I koj so kogo ovde spori? Zo{to jas i Atanas spori-me deka Haxikosev ne spori so Todorov, tuku mu se voshi-tuva, ni jansirano go fali i †go uvaùva ~itaweto naTodorov na toa mesto od ’Poetikata‘ na Aristotel#,kade {to To dorov †videl va`na, aktuelna nijansa naodnosot delo-svet#?36

Vo {to se sostoi, Atanase, taa nijansa? Veli{: †Nijansata se sostoi vo slednovo: edno

umet ni~ko delo ne ‘podraàva‘ svet. Deloto go imi-tira ‘toa {to se misli deka e svet‘.#37

Vidi vamu, qubitelu na nijansi: toa mesto vo †Poe -ti kata# mnogu pred Todorov na ist, ajde i jas da ni jan -si ram, na mnogu sli~en na~in, go nijansirale mnogumi-na pro misluva~i na literaturnata umetnost. Eve ednostaro iz danie na †Poetikata#38, so predgovor od d-rVladeta Po povi}. Dale~nata 1934 god. toj dava informa-cii deka u{te pred po~etocite na ranata renesansa ovadelo bilo poz nato, ~itano i komentirano, deka†Aristotel vo {es naesettiot vek stanal glaven avto-ritet vo kni ̀ ev nata kritika#, deka knièvnite teo-reti~ari na {es naesettiot i sedumnaesettiot vek odnego sakale da nap ravat zakonodavec {to }e vaì za sitevremiwa. Seto toa e, se razbira, mo{ne dobro poznato,isto kolku i in for macijata deka najmnogu komentira-no mesto e tokmu †na ~eloto mimezis od Poetikata naAristotel#. Ama odam na e komentirano so nijansatana Cvetan Todorov, zaradi koja, kako {to tvrdi Atanas,†Haxikosev go uva ̀ u va ~itaweto na Todorov na toamesto od Poetikata na Aristotel#. MoèbiHaxikosev navistina go uvaùva toa, no Atanas trebada ni kaè kade toj go soop{til toa uvaùvawe. Vakaostanuva Vangelov da go uvaùva na {eto pravo da bide-me informirani kade toa uvaùvawe se slu~ilo, za{tovo predgovorot od Haxikosev kon To do rovovata†Poetika na prozata#, prevedena na bugar ski, imeto naAristotel voop{to ne e spomnato!

* * *Na kraj, za da ne ispadne deka rabotite stojat onaka

kako {to ne stojat, crno-belo, demek ti du{a dava{ zaTo dorov, a jas o~i ne sakam da mu vidam, da kaàm dekajas samo ne mu ja prifa}am onaa epten †bugarska# crti~kavo karakterot, {to }e re~e: †znae da se snajde za da giprot ne svoite li~ni interesi#, pa edna{ bega od vis -ti nata, povikuvaj}i se na Aristotel39, a drugpat tr~a ponea, pak povikuvaj}i se na Aristotel. Ne me sekira menetol ku takviot negov karakter, tuku direktnata vrskapo me|u toj karakter i knièvnite stavovi {to gi za go -va ra, kako i u{te podirektnata vrska me|u negovite sta -vo vi i pome|u tvoite, Atanase, ili, da go parafrazira-me To dorov vo tvoj prevod, pome|u negoviot govor i toa{to ti misli{ deka toj go kaùva. Pa taka so decenii

20.6.2008 33


39 †Me|utoa, u{te Aristotel jasno be{e rekol deka verojatnoto ne e odnos pome|u diskursot i soodvetnata stvarnost, (odnosot sprema vistinitosta), tuku pome|udiskursot i ona za {to ~itatelite mislat deka e vistinito# (Vidi: Cvetan Todorov, “Poetika”, Filip Vi{ni}, Zid, Beograd, 1986, 25.) Atanas, me|utoa, ova mesto go prevel vaka: †Aristotel, me|utoa, be{e ve}e jasno kaàl deka verodostojnost ne pretstavuva nekoj odnos me|u govorot i negoviot referent(odnos kon vistinata), a i me|u govorot i toa {to mislat ~itatelite deka e vistina.# (Vidi: Cvetan Todorov, †Poetika#, Na{a kniga, Skopje, 1991, 46. Edniot prevod ne e to~en, za{to srpskiot prevod veli: ne toa, tuku ova, a prevodot na Atanas tvrdi: ni toa ni ova! [to pravime sega?! Edniot prevod ne e to~en. Koj?

40 A moèvme nekoj vnosen biznis da si fatime, gleda{, dojdoa novi vremiwa, kapitalisti~ki. Eh da ne si ja be{e poar~il muzata, pa sega da izvikne{e edna sli~na himni~napesna, na primer, so naslov: †Kiro (ili Branko) im govori na kapitalistite#. Ama ne ide, znam deka ti e sram, ba{ka si ostaven sami~ok na taa scena, i [ukri Ramo ve}e nee tamu. A i ti, {to te gledam pameten, {to u{te o~ekuva{, na {to se nadeva{ vo ovie godini? Doprva li }e gradi{ francuska kariera, }e ni se odroduva{, }e evoluira{?Navistina, moèbi i na{iot ~ovek Atanas potajum se tokmi eden ubav den da ni se odrodi. Samo i toga{, skri{em, skri{em, za àl negova ili moja, toj }e znae deka sme si rod-nini. Krvta viwak ne biva! Dobro, viwak moè, ama voda nikako! A koga sme ve}e v kr~ma, od kade {to Todorov izbega od Sofija, ako po nekoj slu~aj toj ìvee{e vo Skopje,od mene li bi nemal derman po toa meanite, i gore i dole, kaj Jole? Ne vrti glava nastrana, kaì! Za{to ti ni go prevede ona ispovedno mesto na str. 50 od “Dol`nosti i nas-ladi#: †Vo tekot na poslednite godini od mojot ìvot vo Bugarija bev pijan re~isi kata-ve~er.#

ni se slu ~uva ti da n¢ nagovara{ na ona {to toj go zago-vara, i eve stignavme dotamu da ne znaeme ve}e {to e li -te ra tu rata, koja e vistinata za nea. Se vrtime raspame-teni vo krug, za{to edna{ velite deka taa bega od vis-tinata, drug pat deka peka po nea, a posle deka se femkame|u ednoto i drugoto, i s¢ taka, ama sekoga{ vie dvaj-cata. Toj, pa ti. I sekoga{ ste vo pravo! E pa bravo! Znam,znam, toa e evolucija, ama pra{aj n¢ nas {to se obiduva-me da ve sledime! Toa e za nas moèbi ne krvava, ama vis -tin ska knièvna revolucija sekako. Samo, ne zaboravaj,vo tie pra{awa nie vloìvme s¢, begame od rabota po kni -èv ni ~itawa i festivali, zapostavivme èni, deca!Tat kovina!40

I gleda{ {to se izrodi od toa!? So tebe samo prekukni ̀ even ni{an se gledame. Edno zdravo nema da mi re -~e{ ako se sretneme. I zo{to? S¢ za eden Bugarin! Ne,ne izrod, odrod! Ili }e da be{e Francuzin ~ovekot? Ai za literaturnata vistina, za vistinskata literaturao~i te }e si gi izvadime. A kaj gleda{ literatura? Kamovis tina? Samo {to jas }e pofalam nekoja pesna, ti vedna{ja proglasuva{ za ajle belina. Onamu kade {to jas nao|amsamo stare~ki zapisi za mladosta, bez kakva i da e kni -èv na ambicija i bez kakov i da e dostrel, ti otkriva{ro man-me|nik vo sovremenata makedonska literatura.Kaj fatila pustina vistinata, pustata? Mnogu mastilo}e mora da potro{i{, Atanase, za da n¢ ubedi{ deka †at -ri butite ‘odraz‘, ‘ogledalnost‘ i ‘informacija‘#, zakoi kaùva{ deka †Haxikosev gi dava pod navodnici#,a ne kaùva{ dali jas gi citiram so niv ili bez niv, zada ni pokaè{ i dokaè{, zna~i, deka so niv bugarskiotkri ti~ar go misli toa {to ti i Todorov go mislite. Nap -ro tiv, prijatel~e, toj nedvosmisleno, so navodnici ilibez niv, ama so komunisti~ka cvrstina go kaùva toa{to ste go mislele. I ne se soglasuva so vas nekoga{ni,tuku so vas sega{ni, go brani pridodadeniot teleolo{kisloj kaj Aristotel, za koj vie ̀ alevte {to e pridodaden,a sega àlite zatoa {to àlevte za toa. [to ne zna~ideka segaHaxikosev ne misli kako {to vie mislevte po -ra no, samo ti takvi dokazi mora{ da pobara{ vo drugina vodnici, vo drugi atributi, vo nekoj drug predgovor.Vo ovoj nema ni takvi †ogledalnost# i †informacija#ni takvi ogledalnost i informacija.

Veli{ & vistina! Vistina, pa vistina! Dobro, vis -ti na li e toa {to go tvrdi Paskal? Deka si †pozajmuvalod bogatata poetska riznica na Koneski#? Boèm sipo zajmuval belezi, i toa vo vid na prepoznatlivi punk-tovi i potpirki. Go tvrdi toa Paskal bezmilosno, bezogled dali jas }e go stavam negovoto tvrdewe vo mekinavodnici ili i tuka }e se obidam, kako {to ve}e znae{,

da izmestam nekoj ogledalen atribut. A tvrdi toj pustiPaskal deka si se potpiral, pak od istiot izvor, sopreoble~eni, i zamisli, so preosmisleni citati. Amane zapira tuka, i toj kako tebe, pa strplivo redi {tou{te si pozajmuval, i toa, te molam, samo otkaj Koneski,pa kako od re~enica-kar te~nica, vaka {traka: zborovi,zna~ewa, naslovi, spre gi i strukturi. Ete toa, ama neznam dali samo tolku, si pozajmuval. Toa e za Paskalìva vistina, iako ne e go la vistina, za{to malku japodoblekuva, te pripokriva, bo ̀ em opravduva i brani.(Ne treba belki i ovde da ti gi naveduvam izvorite, mis-lam deka gi znae{, ve}e site se znaeme?) Tuku za ova kolajrabota, ne beri gajle & nemu vis tina, tebe i mene laga.So Paskala nie lesno }e iz le zeme na kraj, si pozajmuval& pa {to, kako da ne si go sto ril toa, od na{ ~ovek, odsvoj ~ovek, od golem ~ovek si pozajmuval. I ne si kriel,vidlivi, doka`livi ne{ta si zajmel. Malku si pogre{il{to, sepak, si se obidel vred ni ne{ta da {vajsuva{ zasebe, a toa ve}e malku li~i na obid za prikrivawe, nemnogu.

Ete, neka bide toa vistina. Ama belki ne e visti-na deka si pozajmuval i daleku posofisticirano: into-nacii, ges tovi, takvi ne{ta?! Drèweto na glavata,na~in na pot smevawe i ismevawe, struktura na re~enicai na celi is kazi, s¢ vo vlakno isto kako {to pravat onie{to te †opi janile#. (Gleda{, ovde moram da stavam navod-nici, za{ to sega znam deka †tie ne se tamu samo zaradiukras# i deka †ukaùvaat na obosobeno (okazionalno)zna~ewe vo sporedba so osnovnoto koe se beleì vore~nik#. Velat, (ili, za da me razbere{ podobro, On parle),}e pro~itale tvo ja re~enica, i tuku im se ~ini poznata.Ja znaat od ne ka de. A, da! Od tvoite prevodi. Na Todorov.I naveduvaat, na primer, primer: †Ili e vistina, na pri-mer, deka Bu ga rija gi sobra Evreite od Makedonija, ipotoa gi prati vo Treblinka, ili e laga#, pa potoa, za pri-mer, naveduvaat u{te eden primer, {to Todorov go nave-duva: †Vistina ili laga e deka zel golem del od organi-zacijata na Cr ve nata armija, vistina ili laga e dekaZinovjev ili Bu ha rin pravele zagovor za da go ubijatStalin...#41. Ama ne znaat {to bilo tuka pozajmeno: into-nacijata, gestot, nekoj stilski beleg ili, pak, du{ata nare~enicata... Sa mo znaat deka tuka ima nekakva neskrot-liva sklonost kon pozajmici. A jas i natamu se pra{uvamdali e toa vis tina. Kako {to, vpro~em, podleì pod som-nevawe i niv niot vtor primer, boèmski im bilo poz-nato i ona tvoe papagalsko povtoruvawe (niven termin)prvin vo Re {eto li, kade li be{e, za Boìna li, za kogoli be{e, a potoa vo Makedonski pisateli, za Aleksievli }e da be {e: †‘Vest Aust‘ pretstavuva grani~na poja-

34 20.6.2008

Sande Stoj~evski

ppoolleemmiikkii

41 Odrodeniot ~ovek, 177.42 Danilo Ki{, †Post Homo poetikus#,Magor, Skopje, 2003, 216.43 Danilo Ki{, †âs anatomije#, Globus, Zagreb i Prosveta, Beograd, 1983, 267.44 Atanas Vangelov, †Div zanes#, Skopje, 97.45 †Makite na Mocart od @van#, 74.

va vo na {a ta proza#, a potoa, ama za drug roman: †Toj }evaì kako me ra za na{ata proza: taa {to bilanapi{ana, taa {to se pi{uva i taa {to }e se pi{uva.#

îtame, velat, pa pak ni e ne{to poznato. Poznato,a nedofatlivo. Nedofatlivo, ama poznato! Da vi kaàm,ne ka prosti Atanas, ama mene isto. Samo dofatlivo,sfat livo. Pofatlivo od eden esej na Danilo Ki{: †Bezsom nenie, raskazot, poto~no re~eno raskaùva~kataumet nost se deli na onaa do Borhes i onaa po Borhes.#42

Dobro, se poveduva po silni li~nosti ili po onieza koi toj veruva deka se takvi, imitira re~enici, iskazi.A situacii? A okolnosti, nastani, sceni?

Ima sli~nosti {to ne mora ni{to da zna~at. Se

se }avate na dolap~eto od ona ne{to kako roman? Nelita mu imalo †hartii# i †svedenija#, ama polni so nekoita instva i so edno magisko svojstvo: nemalo za niv pre~ki.Mi nuvale niz yidovi, zginuvale, se pojavuvale apansas,s¢ taka si poigruvale so nervite na lu|eto, osven na dedo-to koj †verojatno imal nekoj pristap i na~in# do niv, †zakoj znael samo toj#. Znael i gi vadel od zayidanoto dolap~ei pak gi vra}al nazad, ama pak, kako da ne znael i kakoda ne gi vadel i kako da ne gi vra}al nazad, za{to †kogase svr{ila taa rabota#, †nemalo ve}e dolap~e#, dedotore zignirano i samoute{no †velel#: †‘[o air ima u ‘zadkadu lap~e?‘# Demek, se svr{i rabotata, nema ve}e pristapdo svedenijata. E tie svedenija se odnesuvaat kako vistin-

20.6.2008 35


46 A ova {to go tvrdi Todorov, pak za Bugarite, ama i za site nas, hristijani, vistina li e? Deka Turcite bile mo{ne tolerantni vo odnos na verata i ne insistirale na islami-zacija. (†No istori~arite pokaàa deka ‘ropstvoto‘ vo pra{awe poprvo bilo blago: na primer, ne se zabeleàlo nikakvo dvièwe za nasilna islamizacija na bugarskiotnarod# & †Dol`nosti i nasladi#, 10.) Prosto da ti e milina da pre~eka{ tolku {irokograd okupator! A da ne e vistina ne{to drugo, a ova na Todorov da ti bide ~ista nevis-tina!? Da ne e vistina, moèbi, deka Turcite postapuvale so jasna smetka, so visok esap? Pa da si mislele, daleku od vistinata na Todorov, na primer, vaka: – Ako Bugarite,hristijanite, gi napravime pravoverni, muslimani, koj }e ni argatuva, ~ii èni, sestri i }erki }e...? Ili vaka: †Edna od negovite (na sultanot Abdul Hamid Vtori - zab. na{a) celi koga e Balkanot vo pra{awe bila dosledno da go primenuva na~eloto ‘razdeli pa vladej‘.Zatoa, negovata politika dozvoluvala vo sekoe selo, vo sekoj grad vo Makedonija hristijanskoto naselenie da ima tolku crkvi kolku {to narodi ìveat vo toa mesto.Takvata politika mu ovozmoùvala da gi drì bugarskata, srpskata i gr~kata crkva postojano vo borba edni protiv drugi na teritorijata na Makedonija#. Ete vakamisli †... d-r Jusuf Hamzaoglu od Skopje, profesor po turski jazik i literatura na Pedago{kiot fakultet ‘Sv. Kliment Ohridski‘ vo Skopje, no so magisterska, a potoadoktorska titula od oblasta na istorijata i eden od najrevnosnite istraùva~i vo turskite arhivi...# (†Fokus#, br. 674, 29 maj 2008, str. 36. )A {to ako e toa vistina!? Zatoa, vnimatelno so vistinata, prevrtete ja od site strani pred da ja stavite vo temelot na gradbata. Na literaturnoto delo. Za{to moè da vi seslu~i petvekovnoto tursko ropstvo (†‘ropstvoto‘ vo pra{awe#, kako {to malku iskriveno, po obi~aj, prevel Atanas) da vi upadne vo navodnici, da vi ispadne narodna izmis-lica, kako i onie makedonski krvavi svadbi, otimawe deca, nabivawe na kol i drugi sli~ni osmanliski sportski disciplini. Ama toa da ti bide vistinata na eden Francuzin,Todorov, za ropstvoto vo pra{awe: blago, blago, pa duri tolerantno: †Turcite, otkako ja osvoile teritorijata, se zadovolija glavno so toa da gi nametnat danocite.# Vistinali e ova Atanase? Toa li e vistinata? Ova se navistina, mo{ne interesni idei od krajot na dvaesettiot i po~etokot na dvaeset i prviot vek.

47 Dokolku Golemata, Objektivna Vistina voop{to ja ima, taa si e onamu gore, si sedi od desnata strana na Boga i i~ ne poglednuva navamu, udolu, nitu, pak, nie odovde senkatamoème da £ ja zdogledame, a toa zna~i deka nikakvo fajde od nea nema da n¢ snajde. Toa e isto kako da ja nema.

ski gospodin. Goluà. Tie, kako i toj, se vistinska †Deusex machina#, †diletantsko poigruvawe tu-go-gleda{,tu-ne-go-gleda{#, †za{to ~ovekot, samo {to tainstve -no is~eznal... koga eve ti go kako isto taka ‘neobjasni-vo iznikna‘ odnekade!#43

(A nie, zaedno so ~itatelot, da si pra{ame: - Zo{topi satelot na †Div zanes# pristapot i na~inot gi treti-ra kako da se eden, pa veli: †pristap i na~in... za koj znaelsa mo toj#44? Zo{to zamenkata mu e vo ednina koga imen -ki te se dve?)

I pokraj ova, toa e ute{no: zna~i deka sepak imavis tina i deka e taa pofatliva, sfatliva, dofatliva!

Te{ko! Po ova Atanas pak moè da se povika naTo dorov, objasnuvaj}i: †Ne prva i osnovna rabota naumet ni~kata literatura e da razotkriva i brani vis -ti na, no zatoa pak & nema umetni~ka literatura akone se upatuva kon ‘horizont na vistina‘.#45 I dopolnu-va: †I u{te nezavisno od faktot {to toj horizont-vis tina se oddale~uva onolku kolku {to mu se pri bli -

ù va umetni~kata literatura.# Ajde pogodete, skap ~itatelu, {to to~no saka da ni

ka ̀ e so ovaa re~enica Atanas Vangelov, golemiot zastap-nik na baraweto vistina preku literaturata? Dokolkutu ka nema nekoja golema zaseda na mislitelot, ona {tovie i jas go gledame kako da veli: & Vistinata e ne dos -ti` na, nea moète samo da ja barate preku deloto no,vni mavajte, kolku {to nastojuvate da £ se pribliìte,taa pozasileno vi bega. Zna~i & a{! & Ni{to od visti-na, srceto na deloto e prazno, tamu nema ni{to!46

Dobro, ve razbiram, sega vie so pravo, kako i jas,ste zbuneti i se ~udite, za{to sega kriti~arot, kako dane go rekol toa {to go rekol i nebare vo dlankata cvrstoja stiska golemata i skapa vistina, prodolùva: †Iakotaa vistina e odamna dobro poznata, iako ne moè ni{ -to da ja izmesti.# A pomnime deka n¢ u~e{e, vo prethod-nata re~enica, oti taa, vistinata, ne samo {to e nekadeda leku zad horizontot tuku fa}a uxum so sekoj ~ekor {to}e £ se dobliìme, {to bezdrugo zna~i deka o~i ne sme£ videle, nitu }e £ vidime, a kamo li da ni e †odamna idob ro poznata#47.

Znam, ve razbiram, ama {to moàm jas tuka? Toani e! Kriti~ar-mislitel! Vistinoqubiv velemajstor poli teraturni teorii, †superiorna erudicija#, ama avten-ti~ na, koja odbiva †da grmi od amvon na razjareno samo-qubje#. Toj, kako {to se uverivme, ne se poti da †miiis-li#, toj pravi vaka: †pomisli & napi{i, pomisli & na -pi {i#, {to ne e sosema isto so ona narodno: †[to na um& toa i na drum.#

Zna~i vaka: i spored Vangelov od taa re~enica,vis tinata e nedosti`na i bega od nas zad horizontot sois tata brzina so koja se trudime da £ se pribliìme.Zna ~i li toa deka ni ostanuva samo dol`nosta da ja ba -ra me, a deka nasladata sepak }e izostane? Toga{ ajde pakda go pra{ame filosofot na koj ovde ~esto se povikuvav -me: {to bi bilo baraweto vistina? †Da se tr~a po pticivo let & ete, toa bi bilo baraweto vistina.#48

I navistina, kaj ste videle zdrav ~ovek da se rastr~apo orli i po ~avki {to kruàt pod oblacite? Dobro,mo ̀ e, ama nie ne znaeme {to da mislime za nego!

* * *Neli vi se ~ini deka tokmu ovoj Atanas kako da po -

ra ~uva: - ]e dokaàm jas deka Sande, tokmu toj Sande imamat ni i dolni motivi, deka e naroden neprijatel brojeden, pa neka mi go simnat od vratot kako zapirka, nekaprej de od mene nadle`nosta za nego na drugi. Iako ne~i ni taka da mi se ~ini, ama se ~ini deka nemu taka mu~i ni! A {to drugo i da se o~ekuva od lirski glorifika-

36 20.6.2008

Sande Stoj~evski

48 Aristotel, †Metafizika#, Kultura, Beograd, 1971, 88.49 Citat od Todorov vo pogovorot na Vangelov kon †Dol`nosti i nasladi#, 320.50 †Odrodeniot ~ovek#, 180.

ppoolleemmiikkii

tor na eden komunisti~ki diktator? Toj u{te si gi ̀ iveetie vremiwa, pa dodeka se obiduva mene da me nakleveti,zaedno so Todorov vaka ja oplakuva biv{a Jugoslavija:†Sme tam deka e zagriùva~ko toa {to se vra}a stari -ot son za homogenizacija vo sega{nata podelba na eks-Ju goslavija koga sekoja mala teritorija bi sakala dabi de nezavisna spored motivot na vakva ili onakva kul-turna razlika.#49

A da go pra{am: & Dali sega ̀ iveeme na edna †malate ritorija# {to e nezavisna, pa makar i †spored moti -vot na vakva ili onakva kulturna razlika#? I dali e toaza griùva~ko? I za kogo? A zo{to? Samo, vidi, lesno epred vidliva i mnogu e jasna tvojata polemi~arska strate-gija. Taa se obiduva da go zanemari ukaùvaweto na To -do rov deka †nikakva prosta kauzalna vrska ne gi povrzu-va filosofskite ubeduvawa od edna strana i po li ti~ -ki te izbori od druga#, no i preporakata negova da se ot -fr lat krajnostite i me|u niv †da se najde mesto za edenpo iznijansiran odnos#50. Ti barem pokaùva{e ~uvstvoza nijansi, zo{to se fa}a{ za krajnosti?

Inaku, jas ne sum idealist, pa da nemam idei! Siimam i filosofski i politi~ki stavovi, ama tebe ne tigi kaùvam. Zo{to te nervira toa, {to se luti{? Menene me nerviraat i ne me lutat takvite tvoi stavovi. Tieprosto ne me interesiraat! Ama mnogu me nerviraat imnogu me lutat stilskite nedugavosti, o~ajnoto za ne -maruvawe na umetnosta, na ubavoto i na pravilnoto votolkuvaweto ili vo prevodot na tekstovite so tu|ite sta -vovi. Taka, na primer, kosata mi se kreva na glava koga }epro~itam deka si prevel vaka: †... se sostoi vo toa {tonie morame da go otvorime pat me|u litera tur niotili verbalen tekst...# i taka natamu, ama te{ ko, za{tonatamu nema otvoren pat, tuku edna grda gre{ka se ras~eko-rila sred nego kako me~ka. Grizli! Odi pa sta saj akomoè{ do †celosnoto zna~ewe# i do †de mon stra ci jata#na Skolc, ili ~ii ve}e stavovi bea ko mentirani tamu.

Taka pi{uva{, taka preveduva{, redovno. Ajde -re ~isi redovno! Belki taka ne razmisluva{! Bez pat.Ete, vo toa se sostoi toa {to kaj tebe se sostoi. Se sos-toi, ama nakrivo stoi! A si bil profesionalen lektor,

20.6.2008 37


51 †Div zanes#, 98.

~o ve ku, nasu{tna korka leb si vadel so vakvi urnebes-ni sla lomi. Ama nie sega da batalime pravopisni pra-vila i teoriski definicii, za{to ima eden mnogu poe-fikasen na ~in na proverka. Da se razvrtime okolu sebei da vidime kol ku (i dali) sme postignale nekoj u~inokso na{ite kni ̀ ev ni vistini, so na{ite vistini voknièvnosta, barem kaj na{ite najbliski. Koj od niv nise ofajdil od poraki te i preporakite {to vo na{itepesni sme gi natovarile? Ili tvoite studenti se gra-baat za na{ite poetski knigi i me|usebe si gi razmenu-vaat soznanijata za golemite vis tini vo niv? Kolkuminago pro~itaa tvojot †Div za nes# i se soglasija ili ti sesprotivstavija na stavovite? Na porakite. Na poukite.[to e vistina za literaturata i za vistinata,teoreti~aru?

Zatoa, ajde, se vide, ne biva {to ne biva od tebepoet, raskaùva~ i sli~no, ama moèbi si roden za poz -na va~ i tolkuva~ na ideite od krajot na minatiot i po -~e tokot na ovoj vek i sli~no, pa zatoa i za toa }e ti bidenu` na barem korektna pismenost. Ne moè{ na ovoj na -~in, po bespa}e, da gi objasnuva{ moite idei (filozof -ski, politi~ki), koga ve}e ne te interesiraat moitekni ̀ evni stavovi i pozicii. A tie se va`ni, za{to, ka -ko {to veli{, †va`no e, najposle, s¢ {to - postoi#, a jaspostojam, Atanase, zna~i & vaèn sum!51

DRAMATIÊN PRERASKAZ NA RASKAZ...Dali potoa rabotel na toj materijal?†Nitu rabotev, potoa, na kompozicijata, nitu

pak napraviv drama.# (Ne napravil drama, ili pak, zna~iu{te edna{, ne napravil drama.)

A {to?! Nemal vreme, volja, znaewe, ili prostoso gle dal deka od toj materijal, od toj negov materijal,od nego kako materijal, ne moè ni{to da se iskompo-nira, ni{ to da se izdramatizira!

A od Andonovski, Duracovski, Lafazanovski, padu ri i od Milovan Stefanovski, da ne zboruvame za Ba -kev ski? Bez razlika {to vo toj materijal †glavniotlik# se vra}a duri od Peru i saka da se †vklu~i#. Ne odPeru, tuku ako saka i od Bolivija i od Aljaska neka sevra ti, toj nikade nema da uspee da se †vklu~i#. Zo{to?Pa zatoa {to treba da ima koj da go vklu~i, nekoj trebada znae da go vklu~i, da mu napravi vklu~ka li, vklu ~u -va~ ka, vklu~itelka ili, seedno, zna~i da iskomponiraro man, ili drama, ili makar raskaz {to }e bide ispra-ten na konkurs, a ne da go ostavi zaglaven vo materijal,do ko lenici. Na kolenici. Ene go, u{te koleni~i i ~eka,od 1968 god.

38 20.6.2008

Sande Stoj~evski

52 †Makite na Mocart od @van...#, 1999.

ppoolleemmiikkii

Ajde vaka: ako Venko napi{e kniga raskazi, {to}e dobie?

- Racinovo priznanie.Ako Atanas napi{e raskazi (ne kniga raskazi, samo

raskazi & dva li, tri li?) {to }e dobie?- Nagrada na anonimen konkurs!Ako Venko napi{e roman, {to }e dobie?- Nagrada †Roman na godinata#. †Balkanika#.A Duracovski, Lafazanovski, pa duri i M.

Stefanovski?]e dobijat Racinovo priznanie. †Roman na go di na -

ta#, nominacija za †Balkanika#?A Atanas?]e mu go dade na ~itawe na P.T.B.I {to mu sovetuval qubezniot Pero?#... re~e deka ima problemi vo kompozicijata#.A {to drugo moè da mu re~e?! A Unko (Slobodan

Un kovski)?†Toj predloì da go pretvoram toj materijal vo

drama#.E Unko (Slobodan Unkovski) ne e tolku qubezen.

Toj e iskren, toj vo papkata Atanasova ne moè da vidini kakvi problemi so kakva i da e kompozicija. Toj nemo ̀ e da vidi ni k od kompozicija, toj tamu gleda samoma terijal.

Atanas toga{ se pokaàl umen i kako {to trebagi razbral sovetite na Pero i na Unko: go batalil tojma terijal, iako, za sekoj slu~aj †u{te go ~uva#. Ama nebil dovolno pretpazliv, pa sednal i napi{al, sostavildrug materijal. Go narekol †Div zanes# materijalot.Ama sega, iskusen, go sokril {tof~eto, materijal~eto,od Perota i od Unkota i od site sli~ni na niv, i vedna{go ponudil za objavuvawe. Nema toj u{te edna{ da slu{aso veti kako da poprava problemati~na kompozicija, ilida go prepra}aat na druga adresa & vo teatar: (Pa tojznae, i samiot tvrdi: †jas tvrdev: toa e lo{a struktu-ra, ne ja spasuvaat popravki#.52

I? Sekako vedna{ mu be{e odobren, prifaten,objaven.

Kako da vi kaàm: go mrazat ~ovekot! Lo{i lu|e,ko rumpirani komisii, zlobni izdava~i!

†... bara{e na~in da go objavi#. Izdava~koto pretpri -ja tie †Kultura# go prijavi vo Ministerstvoto za kultura?

No?†... ottamu dobi negativen odgovor#.Ete, vi rekov deka go mrazat![to stana ponatamu? Zarem Atanas da se otkaè?†Vangelov be{e uporen. Najde sponzori i go ot pe -

20.6.2008 39


~a ti.#Kade? Vo Sofija?†Vo pe~atnicata ‘Sofija‘, vo Bogdanci.#Navistina bil uporen, platil, i materijalot si

go proglasil za roman. A izdava~ot, tolku lesno li se sog -la si da zastane zad plateni~ki, mislam zad platen materi -jal, da pokrie samizdat?

†I pokraj toa {to sam si najde sponzori, sepak, ra -ko pisot (misli na materijalot & zab. moja), otkakobe{e pred loèn, nenadejno od †Kultura# mu go beavratile.#

Koga e tolku uporen, {to ne na{ol nekoj da mu jasre di rabotata, da gi potpritisne tie vo †Kultura#?

†Mora{e da pobara intervencija, za{tita. PrekuAnte Popovski direktno intervenira{e do sops tve -ni kot na ‘Kultura‘, Trifun Kostovski.#

Zna~i, so arno, so lo{o, so akademici, so biznisme -ni, so tetki, so strini, nasproti Perota i Unkota, naspro-ti Komisijata za kultura pri Ministerstvoto za kultu -ra, nasproti otporite na redakcijata na †Kultura# (†Itoa posebno od glavniot urednik & Gligor Stojkovski#),ma terijalot Atanasov, ili kako {to bi rekol Bakevski†ro manot#, sepak †se pojavi... vo istata edicija ‘Sovremenama kedonska proza‘.#

So koi dela?†... so romanite ‘Samoubiec‘ na Slobodan

Mickovi}, ‘Limb‘ na Kole â{ule, ‘Otrovot naTamariskot‘ na Ivan âpovski i ‘Razni skazni‘ naQubomir Cuculovski.#

Zna~i so ista oprema, vo ist dizajn so knigite napi satelite?

†... iako so ista oprema, vo ist dizajn, negoviotro man be{e nekako pokus, potse~en, osakaten. Otsta -pu va{e od celata edicija.#

Sega, vidi Petre, izdava~ite se inteligentni lu|e.I pokraj pritisocite, tie iznao|aat na~in da go soop{tatsvoeto mislewe za materijalot. Ako ne{to otstapuva odce lata edicija, od celata literatura, toa mora nekako da

se dade na znaewe.I ete, se pokaùva: edna silovita, edna nasilna,

na silni~ka ambicija, kombinaciska, kombinatorska,kom poziciska, materijalna, materijalisti~ka i neiscrp -na, tolkava {to par~osuva rabota, trud i mislewe na pi -sa teli, komisii, izdava~i i reìseri, ete taa & svedo~i:

Za vrednostite na edno delo (i na eden pisatel)zbo ruvaat ne samo u~eni kritiki i teoriski potkrepenistu dii tuku i najobi~en zbir od banalni podatoci.

Ajde vaka: ako Komisija za izdava~ka dejnost priMi nis terstvoto za kultura, sostavena od pisateli koiimaat uvid vo sostojbite vo na{ava literatura i vokapacitetot i statusot na na{ite pisateli, ako takva-ta Komisija od bie da poddrì pe~atewe roman nakonkreten avtor, toa moè da zna~i deka toj konkretenavtor i celata na {a literatura se o{teteni od pove}epri~ini & nemawe do volno sredstva za poddr{ka na siteknigi i avtori so is ta teìna i rang {to se javile nakonkursot; previd i gre{ ka na Komisijata; nemawe dovol-no izgraden mehani zam za pospravedliva raspredelba nasredstvata so koi se raspolaga; ideolo{ka pristrasnostna Komisijata ko ja taka ja intonirala svojata rabota, noi na avtorot, koj ta ka go intoniral romanot, itn., itn.

No mo`no e (zo{to da ne?) toj roman i toj avtor,od kade i da trgnete, kako i da zavrtite, da ne ja zas lu -ù vaat taa poddr{ka.

Ako eden izdava~ se napregnuva od petni ìli dane go vnese toj roman vo svojata renomirana edicija voko ja objavuva dela na ugledni makedonski pisateli, toamo ̀ e da zna~i deka programata ve}e e zatvorena; dekane raspolaga so dovolno sredstva vo edicijata da vklu~iu{ te eden roman; deka urednikot nema dovolno uset zavred nostite na romanot na na{iot odbien avtor; dekaiz dava~ot ne saka da si ima rabota so politizirana iideo logizirana literatura; deka urednikot ne go podne -su va avtorot kako li~nost i ne mu ja mirisa literat-urata itn., itn.

(No mo`no e (zo{to da ne?) toj roman i toj avtor,ka ko i da gi poglednete, od kade i da im pristapite, dane gi ispolnuvaat visokite standardi i kriteriumi na

40 20.6.2008

Sande Stoj~evski

53 Petre Bakevski, †Zajazlen kamen#, poglavja †Div zanes#, 304 i †Potraga po vistinata# (razgovor pome|u Petreta i Atanasa), 311.

ppoolleemmiikkii

Kristina Nikolovska

PROBIV KON BELINATA

(Dragan Spaseski Ohridski: †Trite to~ki#, †Macedonia prima#, Ohrid, 2008)

Tri to~ki... Nema zborovi... ili nemi zborovi?Vistinskata poezija sekoga{ raste od ti{inata...

pra ti{inata... od sopstvenata kosmogoniska ti{ina.Ve }e kultna e verigata: ti{ina neti{ina ti{ina; iline bidnina ìvot smrt nezbor zbor nezbor; utroba svetkov~eg. No, poetskiot poteg na Dragan Ohridski sere{ava za sosem poinakvo doìvuvawe na samiot poimpoezija. Idealot, koga samata poezija †raste# - od †trito~ki# , zna~i deka s¢ drugo okolu nea e samo †budewe#,†razdenuvawe#, †otelotvoruvawe# na neti{inite - koi†sonuvaat# za idealot - ti{ina. Taka belinata, ~isti-nata okolu †pokaànoto# vo ovoj poetski univerzum,nare~en †Tri to~ki# - e vistinska, nadraznuva~ka fi -lo sofemska erotizacija, ne samo na semioti~kiot †pros-tor#, tuku i na †nepokaànoto#, otsutno, mo`noto...

Zna~i, poezijata ve}e ne ja barame samo vo zbo ro vite,oti tie odbivaat da imaat ramka, odbivaat da bi dat†oble~eni#, odbivaat da bidat duri i pesna, i kako ~istabiogeneza, rastat do eden od najva`nite organi - koàta.

Za †koàta# na poezijata stanuva zbor tuka. Aprvata polemi~ka rakavica, ve}e e frlena, oti naslovot†Tri to~ki# se postila kako †ve~no nebo# od stihovitekoi go naseluvaat kako yvezdi, obla~iwa... Neboto †trito~ki# e prostorot †perpetuum mobile#, ve~en }ilim naotsutnosta.

No, neobi~nosta na zafatot, na ovoj, jas bi reklapoetski nastan, e pred s¢ vo potrebata da se seti, setil-no, deka sosem ne`no se raste do idealot nare~en †koàtana poezijata#, niz fazi i fazi, za da potoa, najiznenadu-va~ki, duri i paradoksalno, se posaka da se †raspuka#taa †koà#, da se probie von nea, kon novite, neistraèniprostorii, kon; nejas, nepoezija, nezborot... Moèbi, vodlabinata vrie vnatre{na, vozbudliva metapolemi~kaigra, ili moèn razgovor so tezite, od tipot na grandioz-nata teorija na Ferid Muhi}1, deka: †Na{ata koà ena{iot posleden i stra{en stan, vo koj }e bidemezakopani#. Takvata analogija ili †eho-teza# ja podza-misluva i poezijata, sosem namesto, koga i taa bi sezapra{ala: †Dali i zborovite se nejziniot posleden istra{en stan vo koja taa }e bide †zakopana?# Ovaafina dilema, na rasko{en i triumfalen na~in pokaùva

deka erotskata igra me|u tekstot i netekstot, me|u temn-inata i belinata, me|u no}ta i denot na samata poezija,e dramati~en nastan koj {totuku po~nuva na golemavrata... A portata - se †trite to~ki#...

I igrata †se raspaluva# na nekolku nivoa. Najprvo†vrie#, vnatre{na neoddoliva erupcija - od samoto†àri{te# na poetskiot nastan. Svesno ne velam: pesna,aforizam, filozofema, sentenca, - oti †kalapot# nare~en†haiku# e samo †postela# za sinergiskata †qubov# me|uovie vidovi koi gi spomenav. Ovoj poetski nastandokaùva, na eden nenapaden na~in, deka poezijata edaleku pove}e od pesna, od stih, deka taa ne mora da bide†oble~ena# vo ista †obleka#, tuku moè da se †presobleku-va# - vo {to saka! Takva e poezijata-nastan na poetotOhridski, takov e vnatre{niot †nevidliv# krik, kojizbiva i raste od nea, oti toj krik †se ra|a# od vnatri-nata na iskonot, na porivot, na vulkanot, koj se voznesu-va vo vi{inite, kade se locira samiot ~in na tvorewe...

Ah, koga tvoram...me|u sni{ta i yvezdivo tebe Boè!

Slednata minijatura zapo~nuva so posledniotstih od prethodnata:

vo tebe BoèMislam zna~i treperam...Zna~i postojam!

Taka narednata pesna ja prezema †rakata# naminatata. Tivko, nesetno, elegantno. I po~nuvame dasfa}ame deka ve}e sme dlaboko vo mudra metalogi~ka†igra#, koja n¢ obzema so svojata vnatre{na nad lo gi~ -nost i diktira novi pravila na igra. Nevidlivite pra -vi la za igra vo ovaa kniga se najdragoceniot klu~, †son#ili blagodat, koe na umetni~koto delo moè da mu seslu~i. I koga }e sfatite deka ne stanuva zbor za nekak-va prinudna ili ve{ta~ka hibrodnost na ànri, tukuza priordna potreba za avtenti~en, avtorski izraz, pai potpis, se pra{uvate: †Ta ima li poboèstvena †lo -ka cija# od †tri to~ki#? A {to e golemo vo seto toa?Go lemo e {to †presoblekuvaweto# na ànrovite i navi dovite se slu~uva tivko, nevidlivo, i {to †zad# ednaso sem kratka poetska forma, kondenzirana i koncen-trirana filosofema, ponekoga{ se sokrivaat i celi,†nevidlivi# esei:

Relativno eS¢... Apsolutna li erelativnosta?

20.6.2008 41

kkrriittiikkaa

1 Parafraza na tezata na Ferid Muhi}: †No, seop{t fakt na ~ovekovoto postoewe e tokmu toj deka onaa na{a prva obleka onaa so koja se ra|ame, toa e taa ista koja }e ni bidei posledna, onaa so koja }e se umira; na{eto sopstveno telo e na{iot vistinski, neminoven stra{en stan# (Ferid Muhi}: †[tit od zlato#, Skopje †Kultura#, 1993, 163.)

Koga †zad# pesna (ama †zad# gusta pesna) se krieponekoga{ i cel esej, toga{ jasno deka poezijata e samo†vrata#, †ubava, rasko{na vrata# niz koja - vleguvaat,†patuvaat# edni niz drugi: ànrovi, vidovi, formi naizraz. Intonacii, senki. Taka tranzitiraat i mislite,nekoga{ se vklopuvaat vo kalap~eto na stihovite, seko-ga{ se pretopuvaat vo filozofemi, vo sentenci, voenigmi, vo silogizmi, itn. Kako i da e, †poetskataforma# ili †haiku-kalapot# e samo proto~en †vlez#-za ne{to daleku pove}e - od poimot stihotvorstvo.†Koritoto# na rekata e otvoreno za poetskata †voda#koja e nedofatliva oti postojano †istekuva#...

Poetot Ohridski smelo veruva vo ne{to pogole-mo, duri i od samiot poim - poezija! - To~no, najprvo ise doveruva nea, kako i na svoja, †mati~na# forma naizraz, no potoa saka i nea da ja iznenadi i izraduva so- sveà †reka# na drugi, neo~ekuvani formi... Toa emoèbi onoj mooment koga sfa}ate deka koritoto narekata e samo prividno †telo# za vodata - koja, ne nimoè da se vkalupi morfizira. Amorfizacijata evsu{nost prvata skala na premol~ena soglasnost soprividnata morfi~nost. La`na forma, primamna†vrata# e hauku - †prostorot# ili haiku-ku}ata. Oti ebezgrani~no i inventivno proto~na. Vo tie psevdo-prostori po~nuvaat da se vseluvaat i ìveat sekavi~niminimalisti~ki maksimi. Od formata se bara sosemmalku, a od porakata se traga po vseleni na zna~ewetoi na smislata.

Komprimiraweto, zgusnuvaweto na esencijalniot†sok#, se vodi gri`no preku rafinirani vnatre{niprocesi na kristalizacija. Dorasnuvaweto na poet-skoto †seme# do fertilen, duhoven destilat, se slu~uvaniz sloèni proceduri na rasko{niot Ars poetica - pro-ces preku vkrsteni misli ili vkrsteni molwi (sporedpoetot Blaè Koneski2). Toj †zasekna misla so misla#,se slu~uva dramati~no vnatre, nevideno, †podzemno#,oti do povr{inata na tekstot zasluùvaat da doras-nat samo najzrelite entiteti. Samo tie }e go †vidat#denot, samo tie }e ja preìveat dramata na izborot, isamo tie }e bidat dostojni da †legnat# vrz puknatitena †trite to~ki#... Ottamu tie imaat †o~i# da go setatpoleto †trite to~ki#, na semanti~kata belina, kakonajvisok ko entator na otsutnoto, okolu neotsutnoto...

A neotsutnoto e tekstot, koj e podloèn na stro-gi proceduri na selekcija, i koj kako dragocen†preìvean#, dobiva skapocena vrednost, oti uspealda go zasluì piedestalot na prisutnoto... A seto toa- vo ime na otsutnoto. Zatoa i †rabotat# suptilni sig-nalizacii, koi samo sugeriraat i †nadraznuvaat# novii potencijalni zna~ewa, koi gi †{irat# semanti~kiteprostori kon dragocen ekspanzii:

Ni temnina niteìna, a te~ninaem ve~nina... ti!

Ako ànrot e pogled na svet, toga{ ìvotot †soo-bra}aj# na ànrovi koi tranzitiraat niz †kalapot#,zna~i - †patuva~ki#, †tranzitni# pogledi na svet. Kako{to se menuvaat intonaciite, vremeto kako {to semenuva, i na{ite raspoloènija so nego, taka i atmos-ferite se dinamiziraat preku indiciski svetovi.Indiciite se va`na diskretna komponenta koja ovoz-moùva potrebna filosofemska atmosfera, kako:

Do sonceto li si?i qubovta i mrakotpomalku bolat...

Vo seto toa nose~ka, presudna e pra{alnataenergija na ova pismo. Pra{alniot kapacitet na ovojdiskurs se vodi neumorno, kon novi dilemi i polile-mi, kako slednata:

Prosti mi Boè,pripitomen li si... vodiviot ~ovek?

Pra{alnata energija se vodi niz †prstenest hod-nik#, koj se vdlabuva kon slednata potencijalnao~uduva~ka promisla. Eruptivnata, nepresu{na †reka-pra{awa#, izvira od re~isi sekoe †par~e-poezija#. Voseto toa va`na e †nevidlivata# drama na pauzata, kojakako spokojna †sestra# ja ~eka neskrotnata, nepauza.

Sledna †stanica# na vrednost e toa {to nekoi odsentencite, mudrostite imaat potreba od aforisti~ki†vozduh#:

Ako ne znae{problemot da go re{i{...ne sozdavaj go!

Ima nekoja avtopotsme{liva ili voop{topotsme{liva, duhovita crta koja dava prirodnost vonekoi minijaturi, kako slednava:

Za nevdomenizborovi... pesnite seprifatni centri

ili, pak, so intonacija na pouka:

[tom ve}e leta{...gledaj kade {to najbrzomoè{ da sleta{!

42 20.6.2008

Kristina Nikolovska

2 Citatite: †vkrstena misla so misla# i †vkrstena molwa# se od pesnata na Blaè Koneski †Traktat za za~etokot na pesnata#.

kkrriittiikkaa

A koga otsustvuva takvata atristi~ka intonaci-ja, toga{ se dobivaat re~isi sinhroniski (atemporal-ni) filosofemi:

I najdobrotone sekoga{ podobroe... od dobroto

ili

]e bidam {to sum...ako bev {to ne sum bilne }e bev {to sum

Filosofemite, ponekoga{ se igraat i preku sil-ogisti~ki igri, od tipot:

ôvekot e trepeti oganot trepet e...a ti Boè?

***

Postoi uredna, akriviska, perfektcionisti~kaigra so simetrii, so figuri - ogledala, so namenskipre slikuvawa, koi ja organiziraat †poetskata masa#pre ku uset za: dimenzijata na prostorot, za negovotodo osmisluvawe i preosmisluvawe, ili ona {to se na -re kuva †vnatre{en dizajn# ili estetika na †en te rie -ri te#. Grafemite se ve}e oformeni stilemi na pismo-to, koi emituvaat svoj sloj na poraki. Takvi se poet-sko-vizuelnite potezi na Ohridski, koj ponekoga{ kakoso ~etka da ja pi{uval, ili u{te podobro, ja crtal ilisli kal - svojata poezija. Koga poezijata e - kako slika- toa zna~i deka taa evocira i aktivira mnogu pove}e†sve tovi# ... Vizuelni, grafi~ki, semanti~ki, metalo-gi~ ki, evokativni...

No, postoi vnatre{no rotiziran, magnetski svetpo me|u zborovite vo poetskiot nastan ili †lokacija#,koi dorasnuvaat do fenostileni, kako:

Ni temnina niteìna, a ve~ninaem ve~nina... ti!

Taa vnatre{na †eho-rima# koja se vodi preku mos -to vite: †te-te-te-ti# kako ma~ka se obviva okolu vre -te noto - filosofema. Potrebata za izgradena i kulti -v irana akudio-vizuelizacija na poetskiot nastan, e ve -}e jasna stilema na Ohridski.

***

Ova poetsko semejstvo †tri to~ki# e vo postojanapot raga po slednite vozmo`ni ili mo`ni †tri to~ki#,oti e vo neprestana faza na potencijalizacija na novizna ~ewa, koi prosto †izviraat# od vnatre{nosta namis lovniot †vulkan#. Vo su{tina, mnogu se srodni na~is tite Ars poetica - procesi, oti se èdni traga~i poras tajnuvawe na fenomenite na †soblekuvawe# na poezi -ja ta. Ova †ìveali{te# na sto haiku-zlatnici e otvorenpoet ski i misloven †prostor#, koj dozvoluva da bidedo ̀ ivean na pove}e na~ini. A {tom deloto ovozmoùvapro tok na polihrona recepcija, toa zna~i deka e napol-no otvoreno kon mo`nite priemi i hermenevtiki. Zatoai moè da se vospriemi ne samo na voobi~aeniot, †hori -zon talen# na~in (po tekstot), tuku i da se ~ita vo †ver-tikali#, koi probivaat nadvor od teritorijata na †vid -li voto#, nadvor od †imotot# na tekstot, nadvor od koji da e zatvoren svet. Probivot kon belinata ne e samode koren, tuku e dlaboko su{tinski, neophoden pohodkon mo`nite †puknatini# na novite univerzumi.

So takvi virtuelni zoni komunicira poetotOhridski, koj kako smel vodi~ n¢ poveduva kon apso-lutot i totalitetot na najsovr{enoto nebo na †triteto~ki# †nad# tekstot, koj se prepu{ta na polemi~kapolilogija na ti{inskite svetovi, koi se †hranat# odneti{inskite...

Vo takva drama na razgovori me|u svetovi -ìveeme i nie, koga sme dlaboko, iskreno sami - sona{ite †tri to~ki# . A na{ite †tri to~ki# gi prepoz-navame kako èdna potraga kon pogolemite †tri to~ki#,oti stanuvaat del od mo`nite, pogolemite...

Taka deloto stanuva okean, vo koj se vlevaat nesamo avtorovite †tri to~ki#, tuku nadiraat i na{ite†reka-tri to~ki#... A idealot da se preslikaat, da se pre-pletat, vkrstat, pa i oplodat ti{inite na svetovite -e eden od najiskonskite, naj~istite... A seto toa gri`noi setilno se vodi - niz rafinirani i sve~eni procesina kristalizacija...

Da im se prepu{time...

20.6.2008 43

PROBIV KON BELINATA

44 20.6.2008

dobro re~e, ku~eto moè da izgleda~ini{ }e progovori sekoj mig, no site znaemedeka ne ti bea potrebni nekolku ~asovi i malku alkohol za da me pro~ita{zo{to sum tolku tvrdokorna koga e vo pra{awe ona ìvotinskoto nikoga{ ne bi imala doma{no mileni~eoti ne sakam da se soble~am na najlonkina nekoi skalilasamo za da ti bide dobroza da moè{ slednite nekolku dena vo mir da ~uka{ po tastaturatai da gi brka{ lu|etobez ogled so {to gi brka{za stan reìski tro{oci i nekolku cd-ave}e ne sum sposobna za kakvo bilo ~udo (ti{inata metastazira vo kolenata obgrnati so racete)nema da me najde{ na posterotso o~i probodeni so {penadligo goltnavseto ladno oru`je, ete go vo grlotosonuva me~ki (well, do you punk?)na~inot na koj ja prifa}a{ mojata taga koja site drugija smetaat za zarazna, na koj trpelivo ja ostava{penata da se spu{ti i roletniteda gi pogrebat farovitene moè da gi zgasne moite ubavi nedopreni veni, nivnatane~ove~na strast za eden heroj, za nekoj izvalkan {pric

preku telefonot zvu~i{ kako da si doprela grutkavo gradite(ustapolna so sneg, tvoite prekuokeanskio~i, nitu kostenlivinitu sosem òlti. }e porazgovarame{tom }e dojdam) najnapredbi go zarila liceto vo xarmu{oviot rakav i bi gogrizela {tofot, s¢ bi svela na goltawe izmivawe di{ewei s¢ taka po red (postkoitalen ~ad)najnapred bi se izmolknalapopat }e ti kupam nekakva glupost, magnet za friìder ili novakapa za tu{irawe (ednostavna si, moè{ da go dopre{tokmu ona {to saka{ da go dopre{)vozej}i se rabotam na ìlavosta na stihovite (najdobro pi{uvamkoga sum gola, nenaspana i gladna, a toa ne e sega, segaima s¢ i se{to): silniot do`de avtogen trening za sira~iwa. ili taka ne{to.devojkata vo sosedniot avtomobil se prilepuva do staklotoi na babata {to ja isprska £ se krivi so radostna gumeni bonboni, crveno-òlti{i{enca bejbi koka-kola. ìvo e edinstveno u{tepli{anoto ìvotno na zadnoto sedi{te, ne znam ve}e~ie. da bev poblizu,}e mu zapalev cigara. site ostanati na ulicata mislatdeka patuvaat vo klivlend

llaauurreeaattii

Antonija Novakovi} Laureat na nagradata na UNESKO †Mostovi na Struga# za najdobar mlad poet

LESNO MI E DA BIDAM POLO[A

Antonija Novakovi} e rodena1979 godina vo Zagreb. Osven na nagra-data †Mostovi# (2008), dobitni~ka ei na nagradata za poeti-debitanti†Goran# (2008), koja se dodeluva voram kite na festivalot †Goranovapro let# vo Hrvatska. †Lesno mi e dabi dam polo{a# e nejzina prva kniga.Pret hodno nema objavuvano. @ivee ira boti vo Zagreb.

denes e podobro, stanav vo pet i otidov do du}anotza jogurt. i portokalis¢ e vo red, mislam deka mi nedostiga samonekoe ovo{je (samo toai premnogugo ~itam bukovski)edna prekrasna ̀ ena vo redot na kasata kupuva bel ronhilkoga podobro }e razmislam, nemam poimkakov tutun pu{i{ (zvu~i podobrootkolku cigara, da ne e takane bi ja pribliìl do ustata) gi gledam samozabitei filterotkako labavo se ni{a me|u niv (s¢ e poezijadevoj~eto {to si igra mom~e oti ve}e £ se sma~ijakola~iwata od kal i padobranecotna dalnovodot, zasu{eniot kajmakod bo`jata brada) uìva{so palecot i pokazalecot vo pepelnikotda ja gazi{ gletkata {to ja sakamda se nasmee{da kaè{: ne znamènata minuva po trotoarot kon ulicata tesla (tolku eubavasigurno nema deca) vo mrakot {to ne znae da se spu{ti bez da zgme~i ne{toeden starec odzadivrz lentata ostava ~etiri zelenikavisvinski noìwa vo folija i banana. bisakala pak malku da me povredi{

pijan vo 4 nautro se obiduva{ da se seti{ {to e toa{to go re~e muhamed ali za imaginacijatati se ~ini deka so krajot na okotomoè{ da go dofati{ izdelkaniot trup na rekata na patotkon sovr{enstvoto, tuka-tamuprese~en od senkata na oblakoderotprisakuva{ veterotda duvne tolku silno {to }e se zani{aati pomo{noto nebo nad gradot inevoljata nad negozeleniloto od pivskoto {i{eodblesnuva na parketot, naskoro razdenuvaweto}e go naru{i skladot pome|u tenkiot yidna koj se potpira{ i nenametlivataramnina na podot, bi se potkrenali bi se ispruìl vrz du{ekot, bi se pokrilso stari vesnici za da zaboravi{ deka statistikataveli oti bogatite ra|aat ma{ki a ubaviteènski ~eda, premnogu te bolistomakot za da se nasmee{, mol~i{

so stapaloto go {utka{ {i{eto napred -nazad, raste~enata penase skoravuva na vetrobranot od plasti~noto avtomobil~ena livadata kraj parkirali{teto ve}e crveneat ciganite

znaev deka ne{to ne ~ini {tom ja dofati pe~enataribina glava i £ go izede okoto (nekoj bi trebaloda ja popravi ovaa moja valkana ustailjada pati mi kaà taai gi istrese raceteod prestilkatakako da sum prav od bra{no)zo{to ne moàm da bidam kako onoj ~ovek (mu go zaboravivimeto) koj slikapo sto sliki godi{no? {to ne e vo red so mene?nekoi toa go vikaat seriozna ekolo{kakatastrofa (a damkata se {irinema nitu edno mesto na koe bi moèla s¢ u{te da bidam sama) {to }e si re~eme?deka preteruvaweto na no}tae samo grda metafora? (zakana so prstotkon patetikata, neka ne mi se pribliùvainakuinaku ni{to)avtomobilite ramnomerno minuvaat po patot ~ini{ no}ta edetska èleznica od boì}en film za crveniot vojnik{to }e ti go izbie okoto. ponekoga{ mi se ~inideka site tie zvuci se snimenina lenta {to ja pu{tanekoj dlaboko zanesen vo igrata kogo nikojne go saka

se rojat denovite, inficirano stado koe go tera{pred sebe kako zadovoluvawene ti dolàm pove}e ni{to, dobi i no} so ostricana utro i pladne v~udovideno od mrakotbelki ne misli{ deka ne{to za~uvav za sebeglupostidolgo moèvme sega da mol~ime nad ona {to se potro{ia {to nikoga{ ne go imavme, da napravime rit~eod prevrteniot talog vo filxanotda ne se oskvernavime so zborovimalata sloboda da ja izmerime so laìcada ja potopime vo ~a{a vodakako lekinaku ne bi moèle ni{to

Prepeal Nikola Maxirov

20.6.2008 45

Vrenko Andonovski

PISATEL OD EVROPSKI POSTMODEREN FORMAT

(Blaè Minevski: †Ni{an#, Makavej, Skopje, 2007)

Pred nas stoi eden isklu~itelen roman: †Ni{an#od Blaè Minevski, avtorot koj u{te od svojata poja-va vo literaturata, so knigata raskazi †Solzi vo o~itena tate#, be{e najgolema nade` na toga{nata mladamakedonska proza. Ima{e i zo{to: stanuva{e zbor zabesprekoren stilist, vqubenik vo modernoto imagiskiot realizam, avtor kaj kogo moè da se sledivrieweto na kvasecot na ona {to se vika jazi~na sup-stancija, {to kako efekt proizveduva bogatimetafori~ni naslojki vo tekstot i rezultira so bogat-stvo na diskursot: leksi~ko, tropi~ko, konfigurativno.

†Ni{an# e delo na zrel i iskusen avtor koj ve}edobro znae i {to saka i kako da go postigne toa {to gosaka. Postoi eden mig vo tvore{tvoto na eden avtor kogatoj stanuva svesen deka treba da se pi{uva taka kako†nekoj postojano da te drì na ni{an# (anotacija odromanot); toa e svest deka toj nekoj {to postojano tedrì na ni{an e Drugiot, sevkupnata diskursivna prak-sa na edna zaednica, kade pripa|a i ~itatelot. Toaisklu~itelno postmoderno na~elo go nao|ame i vonajnoviot roman na Minevski, roman {to go privleku-va vnimanieto ne samo zatoa {to ni pokaùva eden zrelmodernisti~ki, re~isi Foknerov rasko{en stil, tukuzatoa {to e isprese~en vo niza diskursni vkrstuvawa sointertekstot na ona {to obi~no go imenuvame kako †gole-mi literaturni dela#: se citiraat ili se povikuvaat nizparafraza fragmenti od †Gospo|a Bovari# (Flober),†Ana Karenina# (Tolstoj), †Trite sestri# (êhov),†Prikazna za Erendira i nejzinata bezdu{na baba#(Markes); tie diskursni vkrstuvawa £ davaat na aktuel-nata prikazna status na fikcija, iako aktuelnata prikaz-na govori za eden celosno stvaren i prepoznatliv kon-tekst od na{eto sekojdnevie: neodamne{nata vojna voMakedonija. Na ovaa to~ka Minevski pravi zna~ajno svr-tuvawe od modernoto kon postmodernoto i sozdava roman{to se vbrojuva vo onaa dragocena kolekcija romani koivo poslednive deset godini ja sozdavaat paradigmata na†samosvesniot# postmoderen makedonski roman.

Dovolno e samo da se pogledne strukturata naromanot, za da se vidi negovata †hibridna#, postmoder-

na orientacija, re~isi kolebawe i treperewe me|u polotna modernoto i polot na postmodernoto (karakterisi-ka na seta golema svetska postmoderna literatura).Aktuelnata prikazna e prikazna od frontot: eden sna-jperist stanuva svesen deka e na ni{an od drug snajperi-st; za da bide rabotata poneverojatna (Minevski i voprethodnite dela gi saka{e †neverojatnite nastani# iigrata/izneverata na motivaciskite mehanizmi inivniot †horizont na o~ekuvawe#), snajperistot od dru-gata strana e - ̀ ena, odnosno - devojka so rasko{na ubav-ina. Taa ne strela vo onoj {to go ima na ni{an. Toa edovolno za minimalna prikazna †vo stvarnosta#, prikaz-

na †vo prezent#, koja }e posluì samo kako ramka zaedna golema ahronija (eden xinovski fle{-bek, vo kojsnajperistot, vo forma na direktno obra}awe kon onaa{to go drì na ni{an, }e go raskaè siot svoj ìvot).Takvoto isklu~itelno modernisti~ko na~elo koepodrazbira disproporcija me|u vremeto na raskaànotoi vremeto na raskaùvaweto (okolu dveste stranicitekst i desetici godini na retrospekcijata odgovaraatna kus vremenski otse~ok - dodeka trae drèweto nani{an) nao|ame samo kaj vrvnite dela na svetskiot ina{iot modernizam (na primer, Dimitar Solev vo†Kratkata prolet na Mono Samonikov#). Taa majs-torija na Minevski e nesomneno od modernisti~kaproveniencija: taa e pri~ina {to romanot se ~ita vo

46 20.6.2008

kkrriittiikkaa

eden zdiv i {to ne go ostava ~itatelot da gi zatvorikoricite na knigata s¢ dodeka ne uznae s¢ za onoj koj ena ni{an na snajperistkata od drugata strana.

Politizacijata i ideologizacijata na estetskiotznak (stanuva zbor za sudir me|u muslimanska forma-cija i hristijanska vojska, na neodreden teren, iakoinformantite - imiwata na mesta i likovi poso~uvaatdeka toa e Makedonija) e ve{to izbegnata so taa fik-ciska vrednost: celiot ìvot na likot-raskaùva~ nipreletuva pred o~ite za samo eden mig, so narativna-ta magija na retrospekcijata. Besmislata na vojnata iubivaweto, kako poenta na taa aktuelna prikazna(vsu{nost, narativna ramka za fle{-bekot) e jasnoistaknata so odnosot na silite vo dramskata situaci-ja (da se posluìme so termin od teatarskata semioti-ka): zo{to taa devojka ne strela vo raskaùva~ot, kogase znae deka snajperistite dejstvuvaat instantno, {tomvo opti~kiot ni{an ulovat figura †od drugata srana#?Zo{to pobednikot ne go koristi svoeto pravo da japogubi `rtvata? Zo{to na `rtvata £ se dava {ansa dalegne, da go zeme pobednikot na ni{an i potem, vore~isi {ahovska †pat situacija# da gledaat eden vodrug, prou~uvaj}i si gi licata, re~isi hipnotizirani(vidlivo e ovde vlijanieto na u{te edna kardinalnavrednost na golemata literatura - filosofijata naapsurdot). Zatoa {to taa, pobedni~kata, saka naraci-ja. Na{iot lik £ raskaùva re~isi telepatski, so vna-tre{en govor/monolog za sebe; taa go slu{a negoviotraskaz i naracijata ja opiva; naracijata kako opijat nedozvoluva taa da go povle~e ~krapaloto na nejziniotsnajper. Imame edna interesna situacija na citirankod od prethodno i slavno delo, kodot na narativnatransmisija: o~igledno e deka se pravi intertekstualenodnos so pro~uenata †Iljada i edna no}#, vo koja[eherezada }e ostane ìva s¢ dodeka raskaùva. Takae i ovde: na{iot raskaùva~ raskaùva, a Doruntina(likot ja imenuva fiktivno kako Doruntina, za da moèda se vospostavi ~inot na komunikacijata, oskata †jas#- †ti#), opiena, slu{a. Slu{a edna ìvotna prikaznana anonimna `rtva ~ij ìvot se nao|a vo nejziniterace, pacifisti~ka prikazna na ~ovek koj neguval mnoguvozvi{eni ideali (sakal da stane pisatel, pa duri iu~estvuval na rabotilnica za kreativno pi{uvawe voAjova, kade steknal mnogu knièvni prijateli, duri iod Albanija); taa prikazna ja pokaùva besmislenos-ta na vojnata, koja ja ima taa sila da gi prekine zacr-tanite ìvotni vrvici i da napravi farsa od ona {toizgledalo stabilno: preku no} da go frli pisatelotso golemi ideali vo vojni~ki rov. Kako slepa sudbinada go izbri{e seto prethodno postoewe, kako pismo napesok; taa slepa sila, vojnata gi vra}a pra{awata zasmislata na ìvotot: {to zna~at site vozvi{eni ide-ali, koga doa|a moment koga i nemu i nejze, zad grbot

im stoi narednikot koj moè da gi zastrela zatoa {tose kolebaat da go pritisnat ~krapaloto na snajperoti pokaùvaat milost eden kon drug, na dve sprotivs-taveni strani od †konfliktot#?

Ne pomalku interesna e i igrata so glednite to~kii narativniot glas vo romanot: i taa igra ukaùva nazrelo modernisti~ko pismo. Imeno, koga toj raskaùvaza svojot ìvot, nie ja usvojuvame negovata gledna to~ka(gi gledame nastanite †so negovi o~i#); me|utoa, bidej}itaa prikazna e adresirana samo i isklu~ivo doDoruntina (odnos `rtva-raskaùva~ i xelat-slu{atel),moè da se kaè deka nie, iako gledame so negovi o~i,slu{ame so nejzini u{i. Na eden figurativen na~in,nie, ~itatelite stanuvame xelati koi slu{aat; nie smetie {to go drìme raskaùva~ot †na ni{an#. Nie mugo podaruvame ìvotot, oti nie sme vo teloto naDoruntina; nie re{avame kolku dolgo }e trae naraci-jata, koja vo nieden mig ne smee da bide zdodevna, otitoa se kaznuva so smrt na avtorot. Oskata †xelat# -†`rtva#, taka, se proektira vrz oskata na narativnatatransmisija: avtor (raskaùva~) - ~itatel. Toa esofisticirana igra so modelot na narativnata trans-misija, {to ukaùva na zrela postmoderna postapka,od pokolenieto na Umberto Eko.

Kone~no, vo samata prikazna raskaàna vo retro-spekcija, nao|ame dva tipa diskurs: edniot e onoj bogat,sloevit, modernisti~ki, magisko-realisti~en diskurskarakteristi~en za Blaè Minevski vo makedonskataproza (foknerovsko-markesov ikoni~en diskurs), no imnogu intertekstualni indeksirawa i ukaùvawa nadrugi, prethodni tekstovi od riznicata na Velikataliteratura. Raskaùvaj}i ja svojata qubovna prikaznaso nastavni~kata po literatura (koja potsetuva pove}ena odnos na idolatrija i oboùvawe), Minevski sekoristi so †gotovi# tuli, odnosno so fragmenti iotkr{oci od literaturata na svoite slavni svetskiprethodnici, za da pokaè kolku stvarnosta moè dase smeta za fikcija, i obratno, kolku fikcijata moèda stane stvarnost. Negovata deificirana profesor-ka po literatura (gi ima site epiteti na boìca, vide-na so negovite o~i), ~esto govori kako Ana Karenina;vozot so koj patuva likot-raskaùva~ e isto taka citi-ran kod (so status na aktant) od istiot roman na Tolstoj;site tie i mnogu drugi intertekstovi ukaùvaat dekana{ata stvarnost e fikcija vo najubavata, umetni~kasmisla na zborot, i deka granicata {to go deli ìvo-tot od fikcijata e isklu~itelno tenka i nesigurna:taa zavisi samo od toa kako nekoj go nabquduva ìvo-tot. Taa postmoderna igra so intertekstovi nipokaùva cela edna biblioteka koja vleguva vostvarnosta so status na ìvototvoren impuls: nie ìvo-tot go ~itame samo vrz fonot na knigite, romanite ipovestite koi sme gi pro~itale; tie bitno vlijaat vrz

20.6.2008 47

na{eto sfa}awe na stvarnosta. Ako e taka, toga{ ejasno deka na raskaùva~ot mu e dozvoleno, nekade predkrajot, da £ se obrati na Doruntina so priznanie (zakoe isto taka se kolebame dali e vistinito!) deka s¢{to raskaàl - e izmislica, i deka se trudel taa izmis-lica da bide {to pozabavna! Taa radikalna negacijana stvarnosta i idejata deka za stvarnost i vistina seproglasuva samo ona {to e dobro i ubedlivo raskaàno- e najvisokata narativna svest {to eden avtor moèda ja postigne (da se setime na Borhes i na negovite†I zmislici#, vo koi s¢ e realno/verodostojno ras ka ̀ a -no, iako ni{to od toa ne se slu~ilo!)

Zatoa, na po~etokot rekovme: †Ni{an# e romanso najvisoki umetni~ki vrednosti. Toa e roman {to seprima vo edna emisija, kako i svetlinata. Toa e delona ve{t majstor na zborot, o~igledno bogato nadaren- i so inspiracija i so ona {to, vo nedostig na podo-bar termin s¢ u{te go imenuvame kako - zanaet. Dvete,pak, zaedno, pravat - postmoderna magija.

***

Me|utoa, ne treba da se zaboravi deka i vo prethod-nite svoi ostvaruvawa Minevski se pokaà kakoizvonreden prozen i dramski majstor: vo romanite†Crniot perduv# (1989), †Balkan za deca# (1996),†Treba{e da se slikame pred da se zamrazime# (1998),†Prikazna za tretiot# (2002), knigite raskazi †Solzivo o~ite na tate# (1984), †Niski ve`bi# (1985), †Lednooko# (1986), †Sezona na gluvarkite# (2001, nagrada†Racinovo priznanie#), kako i sedumte dramski tek-stovi: †Krik#, †Lulka#, †@enski prilog za no}ta#,†Tretiot ~in#, †Markiza de Sad vo Mariovo#,†Nemu{t jazik# i †Sovr{enstvo ili smrt#.

Vo eden moj tekst pod naslov †Maestralno prob-lematizirawe na vistinata#, posveten na negoviotroman †Treba{e da se slikame pred da se zamrazime#,iznesov nekoi konstatacii od superlativen vrednosenvid, koi ostanaa bez odglas vo toga{nata kriti~ka sre-dina. Toa, vpro~em sum go pravel i za negovite prethod-ni knigi, od prvata do poslednata (so isklu~ok ne ednaili dve, za koi ne sum stignal da se izjasnam). Ivoop{to, slu~ajot na Minevski e slu~aj na pove}etopisateli od mojata literaturna generacija (svesen sumdeka terminot †generacija#, a u{te pove}e ona mojatane zna~at ni{to vo periodizaciska smisla i deka seanahronizam i provizornost, no ovde mi se neophod-ni): imeno, re~isi site, vklu~uvaj}i gi i BratislavTa{kovski, Slave \or|o Dimovski (rodeni vo edenperiod od pet godini razlika, a inicirani vo makedon-skata literatura vo re~isi ist period - krajot naosumdesettite), a i ne{to povozrasnite Dragi

Mihajlovski i Zoran An~evski - denes se neodminliviizohipsi na na{ata literaturna mapa, eden vid kon-stanti i edinici-merki, koi doìveaja efekt na docnopriznavawe, ili moèbi poto~no - zabaveno prepoz-navawe. Zatoa, vo pravo e Sande Stoj~evski, koga voeden osvrt za †Ni{an# veli: †Ponekoga{ duri i voliteraturata, na onoj {to treba i tokmu toga{koga treba, mu se slu~uva knièvna pravda. Taka be{eso pojavuvaweto na zbirkata ‘Moder vir’ od EftimKletnikov, so raskazite i romanite na VenkoAndonovski, a taka e sega i so romanot †Ni{an# naBlaè Minevski. Kako {to toa obi~no i to~no seveli, samo {to se pojavi od pe~at, toj be{e opsipanso zasluèno vnimanie; falen, ~itan i nagraduvan.#

No, Minevski, povtoruvam, be{e tuka, me|u nas,i pred toa. Kritikata glavno go zaobikoluva{e. Vove}e spomenatiot moj tekst za †Treba{e da se slikamepred da se zamrazime#, zapi{av (osamen me|ukriti~arite): †U{te vo prvata re~enica mora da sekaè slednovo: †Treba{e da se slikame pred da se zam-razime# od Blaè Minevski e odli~en i provokativ-en roman, koj spa|a me|u najatraktivnite i najvred-ni prozni dela napi{ani kaj nas!# Toga{ nekoipovozrasni kolegi-kriti~ari smetaa deka preteruvam.Sega, koga †Ni{an# gi osvoi najva`nite literaturninagradi kaj nas, i koga stekna mnogubrojni ~itateli,veruvam deka ne mislat taka. U{te toga{ tvrdev dekane samo vo toj roman, tuku u{te i od najranite projavi,kaj Minevski se zabeleùva{e postmodernisti~ko zrnovo negoviot inaku buen modernizam. Toa zrno ne govidoa moite poiskusni kolegi-kriti~ari (so isklu~okna Danilo Kocevski): tie se fokusiraa na najvidliv-oto, a toa e deka Minevski e po poteklo od †Makondo#na Markes. Pa {to so toa? Site poteknuvame od senka-ta na nekoj idol, no se materijalizirame vo pisatelikoi ostavaat za vozvrat i svoja senka. Jas o~ekuvav toapostmoderno zrno da narasne do toj stepen {to }enapravi hibrid i so modernizmot i so site onie etiketikoi kritikata koja neredovno se izjasnuva{e za negovitedela mu gi prilepuva{e kako eden vid dozirani superla-tivi: magiski realizam, poetska re~enica, Markesovstil, gusta simbolika. Toga{, zapi{av: †Formalnataramka na celiot roman e postmodernisti~ka, sporedavtorskata samodeklaracija na tektot. Avtorot,vo duhot na metalingvizmite na postmoderniotprozen tekst, soop{tuva deka romanot e pismo, ednood onie anonimni fatalisti~ki pisma-igri, koi ~estozatalkuvaat na na{ite adresi, a koi glasat: ‘Ako nego pro~itate ova i ako ne go dadete na drug da gopro~ita, }e ve sledi nesre}a’.# Ottuka, sosema e jasnodeka stanuva zbor za silen apelativ, za simulakrum sokoj eden knièven ànr (roman), vo duhot na posmod-ernoto cini~no sniùvawe na vrednostite se samo -

48 20.6.2008

Blaè Minevski

kkrriittiikkaa

deklarira preku drugo, la`no semioti~ko ruvo (pismona sudbinata): †Ve}e ti nema spas! Odovde do ju`niotvetar so miris na pe~eni piperki zaedno }e patimeniz ova pismo. Ti - zatoa {to mora da go ~ita{ bezpreskoknuvawe; jas - zatoa {to mora da go pi{uvambez premol~uvawe. Sega, zna~i {tom go otvori, slu{ajda ti kaàm, mora da go pro~ita{ dokraj. I ne samotoa, tuku mora i da go isprati{ na dvaeset adresi,za{to ako se prekine krugot na nade`ta, vedna{po~nuva krugot na nesre}ite. A te{ko na onoj {toedna{ }e vleze vo toj krug!#, veli avtorot na samiotpo~etok od romanot. Ovaa postmoderna semioti~kazamena na originalot so simulakrum, ova mutirawe naedna semioti~ka forma vo druga, ovaa semioti~kamimikrija, e del od postmodernata strategija naànrovskite prekodirawa/mistifikacii.

Registrirav, vo toj moj tekst i izvesni dopirnito~ki so narativnite strategii na meta-prozata, baremonaka kako {to gi sfa}a{e edna od najva`nite teo-reti~arki na ovoj postmoderen †otsek# - Patri{a Vo1,pa tvrdev deka vtoriot metalingvisti~ki parametarkoj go ureduva tekstot na Minevski e igrata so temel-nata konvencija na klasi~niot prozen tekst: seznajniotnarator ili - naratorot vo treto lice. Nego go defini-raat dve osobini: omniscentnost (seznajnost, odnosnomo`nosta takviot raskaùva~ da gi gleda rabotite odedna Bo`ja gledna to~ka, da vleguva vo mislite i men-talogramite na svoite likovi koga saka), no iomniprezentnost (vo isto vreme da znae{to se slu~uvana dve razli~ni mesta). Taa temelna konvencija naklasi~niot prozen tekst ovde e raskaàna i parodiranavo ironi~en klu~, napravena e vidliva (popravo taakonvencija stanuva edna od temite na tekstot), so {to,spored sfa}awata na Patri{a Vo, romanot na Minevskinajto~no bi se opredelil kako meta-roman vo semejstvo-to postmoderni romani. Kako se postignuva toa? Mo{neednostavno i originalno: omniscentniot narator dobi-va status na lik, so {to taa klasi~na konvencija seproektira vrz konvencijata lik- reflektor. (HenriXejms i negoviot modernizam izrasnaa vrz opcijatalik {to reflektira drugi likovi). Eve {to veli zasebe likot-raskaùva~, koj e hibridiziran so kate-gorijata omniscentnost: †Zna~i, slu{aj da ti kaàm,konspirativno jas sum Gogo Vidovitiot, balkanskivampir, kaznet ili nagraden da gleda s¢ i da znae s¢, aza nego da znaat samo onie {to go mrazat#. Ovde kakoda ja ~itame klasi~nata definicija na omnis cent ni -ot/omniprezentniot raskaùva~, stavena vo ustata nalik-reflektor, lik so silno izrazena subjektivnost.Kak vi se efektite od ovaa zamena na kompetenciite nana ratorite? Pred s¢, se razni{uva nesporniot kredibi -li tet na seznajniot narator, vo koj modernata i posmo -

20.6.2008 49


1 Patricia Waugh: Metafiction. The Theory and Practise of Self-Conscious Fiction. – London andNew York, Routledge, 1984.

dernata teorija vidoa edno od najcvrstite strate{kiupori{ta na totalitarizmot na prozniot tekst. Janoe deka iskazite na omniscentniot narator nikoga{ nese doveduvaat vo pra{awe, odnosno, ne podleàt natest na vistinitost (poto~no: verodostojnost); vo negonikoj ne smee da se somneva - vo toa e negovata total-itarnost i avtoritarnost. Ako seznajniot naratorsoop{ti deka markizata go napu{tila stanot vo pet~asot i petnaeset minuti, i deka vrnelo, nieden ~ita-tel nema da postavi pra{awe: dali navistina vrnelokoga markizata go napu{tila stanot? No, ako toa gosoop{ti lik-raskaùva~, postoi opcija negovite iskazida bidat i la`ni (vrz ovaa opcija se temelat oprede-leni prozni zapleti na falsifikuvanite govorni~inovi, kako vo detektivskite romani na Agata Kristiili Da{il Hamet). Spored toa, postojniot naponme|ukategoriite omniscentnost/omniprezentnost i kate-gorijata pristrasen raskaùva~, smesteni ovde vo edenaktant (Gogo Vidovitiot) e sr’`ta na postapkata naovoj roman. Toj raskaùva za semejnata drama nanegovite prijateli (ma`, èna i dve deca), zaboleniod neizle~iva bolest, no i za izvesni op{testvenipojavi, a dvapati raskaùva i za istorija. Spored toa,site tie poliwa na negoviot naratorski afinitetostanuvaat vo poleto ni-ni diskursot, odnosno se prob-lematizira poimot na vistinata, i, kako i vo prethod-nite romani na Minevski, se pokaùva deka vistina-ta ne e edna, totalitarna i ve~na. Toa razni{uvawe napoimot edna vistina, toj posmoderen Deridijanskistreme` da ne se priznae postoeweto na eden centar namo}ta koj rakovodi so strukturite i superstrukturite,najjasno se gleda koga naratorot ironizira vo vrska so

kompetenciite na totalniot (i totaliziraniot, ugne-tuva~ki centar na proznata struktura), seznajniot nara-tor. Na primer: †Petnaeset minuti i tri sekundi seod moravme i se gledavme# (ironi~na aluzija na bez gre{ -ni ot podatok na omniscentot). Ili: †Od restoran-tot se prefrlame vedna{ vo dvorot na Dimitar#(aluzija na omniprezentnosta, koja se doveduva vo vrskaso policiskiot aspekt na prikaznata: {pionirawe zakoe e sposoben omniscentot). Tie istaknuvawa, odnos-no ironizacii na apsolutnata kompetentnost na omnis-centot, ~esto rezultiraat i so meta-lingvisti~kioperacii vo koi namesto da se opi{e postapkata iliizgledot na likot, taa (postapkata/likot) se etiketi-ra preku nekoj poznat lik od knièvnata galaksija(intertekstualna kratenka so koja se reduciraklasi~nata deskripcija, edno od najmo}nite tradi-cionalni oru`ja so koi klasi~niot tekst gi {tite{epoimite na vistinitosta i verodostojnosta, odnosnoneprikosnovenata vistina): †Na vtorata leva kriv-ina vidovme eden Amerikanec so bakembardi kako naXorx od ‘Gluvci i lu|e’...#; †Dimitar se zateravi,zna~i napravi nekolku ~ekori kako Hamlet voklu~nata scena, sepak zadrùvaj}i se nekako za palma-ta vo golemoto bure.# Zna~i, govorot na formata naovoj roman e jasna: razni{ani se hierarhiite koipodrazbiraat eden supercentar na mo}ta vo struktu-rite (bez razlika dali stanuva zbor za strukturata naprozniot tekst, za strukturata na op{testvata ili zasuperstrukturite kakva {to e istorijata).

Na toj plan, site dela na Minevski, a ne samo †Ni -{an# se dela so isklu~itelno jasna postmoderna fi lo -so fija, onaa koja se odnesuva na besmislenosta na poi -mot †istorija# koga toj se doveduva vo vrska so poimot†vistina#. Taa postomoderna revizija na poimot †visti-na# moèbi najprecizno ja izrazuva bardot na postmod-ernata filosofija, Ri~ard Rorti, koga u{te vo pro~ue -n ite prvi redovi na svojot rekviem na istoriskatavistina veli: †Re~isi pred dveste godini evropskatafantazija po~na da ja preokupira idejata deka visti-nata se sozdava, a ne deka se pronao|a.#2 Se razbira,toa e taka, zatoa {to vo fokusot na interesirawetovleguva tokmu jazikot, koj e ~ovekova tvorba, a samopreku nego moè da se misli vistinata: †Da se kaèdeka vistinata ne e apriorna zna~i vsu{nost da sekaè deka tamu kade {to nema re~enici nema ni visti-na, deka re~enicite se elementi na ~ovekovite jazi-ci i deka ~ovekovite jazici se ~ovekova kreacija.Vistinata ne moè da bide apriorna - ne moè da pos-toi nezavisno od ~ovekoviot um - zatoa {tore~enicite ne moàt da postojat na toj na~in, nemoàt da bidat apriorni. Svetot e aprioren, noopisite na svetot ne se.#3

50 20.6.2008

Blaè Minevski

2 Richard Rorty: Kontingencija, ironija i solidarnost. – Zagreb, “Naprijed”, 1995, p.19.3 Ibidem, p.21.

kkrriittiikkaa

20.6.2008 51

Ako e taka, i ako e toa osnovata na postmoderna-ta filosofija, toga{ Minevski postojano postmoder-no misli za vistinata i falsifikacijata, za fakcija-ta i fikcijata, kaàno so poststrukturalisti~kiàrgon. Eve eden fragment od †Ni{an# ({to gozabeleùva i Stoj~evski), a koj govori za †receptot#za pi{uvawe roman (povtorno meta-prozna tema):†Izmisluvaj vrz dokumenti, dokumentiraj vrz izmis-lici, i nikoj nema da znae {to e vistina, a {to laga;{to e tvoe a {to tu|o#. O~igledno, ovde Minevskie mo{ne blizok rodnina na Rorti: re~enicite kon-struiraat vistina, ako voop{to vistina i postoi, otiona †svoe# i †tu|o# podrazbira svoi i tu|i re~enici,{to zna~i - svoi i tu|i vistini; me|utoa, poradi inter-subjektivnosta na koja ni ukaàa Bahtin i sled-benicite, re~isi i da ne moè da se potvrdi so sig-urnost za niedna re~enica deka e samo moja!

Tuka go gledam postmoderniot golem format naprozata na Blaè Minevski. Taa postmoderna skepsavo vistinata kaj nego prerasnuva vo negova opsesivnatema: beletrizirana polemika okolu †vistinitosta#na makedonskata istorija, napi{ana od komunisti~kiot{rift (rakopis). Vo site svoi dela Minevski ukaùva(i tuka stanuva angaìran pisatel) na konstrukciitena istorijata pi{uvana vo vremeto na socijalisti~kiotlager; prirodno, negova opsesija e negovata mati~na,makedonska istorija. Taa svoja skepsa redovno ja nao|amena planot na prikaznata vo site negovi romani, no ivo dramite.

Na primer, na planot na prikaznata vo †Treba{eda se slikame pred da se zamrazime#, Gogo Vidovitiotgleda eden svet zabolen od moralna perverzija od gas-tro-semioti~ki tip - edna razulavena banda politi~ari,trgovci, lu|e so palane~ki mentalitet i smisla za{verc za smetka na siroma{tijata na narodot. Tie lu|e,(Cobe Kowot, Cuculot, Dibek, Modri, doktor Mihov...),glavno goltaat (jadat i pijat), go ograbuvaat narodno-to bogatstvo (barat fiktiven hemiski element vo rud-nikot na ~udnata zemja vo koja e smesteno dejstvoto;mendeleev element koj treba od palane~ki Pometi dagi pretvori vo ugledni gra|ani na svetot), i seksual-no op{tat so najubavite èni vo dràvata. Hi per bo -li zacijata na falusoidnoto odnesuvawe na lu|eto odcen tarot na site superstrukturi (vlasta) ~esto proiz -ve duva i komi~ni situacii, a namesta toa se pretvorai vo groteska.4 Nivnata istorija, se razbira, }e bide gas-

tro-genitalna, i }e se sostoi od gastro-genitalnire~enici; taa ne moè da bide istorija na celiot narod.

***

Kone~no, da kaème i zbor-dva za najop{tiotmakedonski knièven kontekst na deloto na BlaèMinevski. Avtor na ~etiri knigi raskazi, ~etiriromani i sedum drami, Minevski denes e eden od stol-bovite na sovremenata makedonska proza i drama, neod-minliva koordinata vo stilskiot palimpsest na make-donskoto prozno pismo i makedonskata teatarska scena.Toa e avtor so prepoznatliv svet na postmodernoironi~no pobivawe na konceptot na vistinata i napodbivaweto so nego; toj e modernist so bujna re~enicai atmosfera, igra~ so polifokalnosta od rangot naeden Fokner; toj e magiski realist od formatot naMarkes; no toj e i postmoderen i meta-prozen pisatel,komu intertekstualniot àrgon i citatnosta mu seglavni oru`ja vo ureduvaweto na tekstot. So seto toa,toj e paradigma na svojata generacija, i na terenot naprozata, i na terenot na dramata. Za negovata dra-maturgija se napi{ani bleskavi stranici, a negovitedrami se sekoga{ izveduvani pred poln salon i sevistinski praznik za onie koi odbivaat da veruvaatdeka e mo`no da postoi teatarska pretstava bez dobar,umetni~ki besprekoren i stilski doteran tekst.Negovite drami moàt i da se ~itaat, za razlika odonie †zanaetski#, seriski proizvedeni skriptovi odkoi sme denes preplaveni i koi postojat samo na sce-nata, preku reìjata; vo momentot koga }e gi pobarateda gi pro~itate, od niv, vo va{ata raka ne ostanuvani{to {to bi potsetuvalo na literatura.

Minevski e, so drugi zborovi, neodminliva idragocena vrednost na na{ata sovremena knièvnost,edna od retkite plodni strui na stilskiot kompleks{to go obeleùva na{iot mig, a koj moème, so dostazazornost da go imenuvame kako postmoderen modern-izam vo makedonskata knièvnost. Minevski e pojavaod krupen format koja, ubeden sum, samo }e gi kapital-izira site vrednosti {to do sega kritikata ne moè{eda gi vidi poradi nesoodvetnata kriti~ko-teoriska ifilosofska dioptrija, {to odamna treba{e da seaìrira i da se prilagodi kon evropskite i svetskiteknièvni vrednosti.


4 Interesno e deka na dva navrata, izrazuvaj}i se za romanite na Minevski †Treba{e da se slikame pred da se zamrazime# i †Balkan za deca#, Eftim Kletnikov go imenuva so†satira# ona {to jas sepak bi go narekol - groteska. Toa go pravam so uset za edna teoretska nijansa koja na grotesknoto sepak mu pridava povozvi{en stepen odo{to nasatiri~noto, koe e podirektno (potransparentno) po odnos na kriti~kata ostrica naso~ena kon op{testvenata sredina.

52 20.6.2008

Zagado~ni i prizra~ni alei

Stapkite tvoi ugostuvaatOboite na no}nite poveipla{livo samrak predvestuvaat

Potonuva{ vo mrakot neusetnoi stanuva{ del od negoI gleda{ kako zasvetluvaokoto na sonot i begum

senkite od indigo se spu{taatkrilata igralito im ludeatIljadnici za{epteno usniladaloto si go vejat

I bavno is~eznuva telotoI prosto se prevrtuva vo atomProton vo odletanoto jatona raspeanata yvezdena bezdna

[trk

Zagado~no se metka {trkotvo pladnevnata omarninaûden e negoviot pohod So grbotzali~uva na èna[to spu{tila nad no}vite nosToj vsu{nost e pra{awe Nonenatrapni~ki rastvorenovo imaginacijata na poetotzavodlivo krilo vo prozorecotna Bitieto

Tancuva i vozdivnuva crnozemotpod negovite noze opaleni

Kako strujka ~ad se voskrevai go mami klunot alenTrgni po nego Vreme e

Gavran

Belee breza vo crnoto strni{teosamena sve}a na bolkataGavran srede od par~iwata vozdivnuvavo okoto mu dogoruva pepeli{tetoJa odmina gradbata i kolku e

nevino i ne`no plamen~etokoe si igra i pla{livo pukaA samo pred mig kakva stihija Samo {toe spomen od furiite {to vilneejaJazicite od ogan pred vekovi fu~ea

Gavranot zamisleno se zagleduvavo ~udniot vrtlog na BitietoBrezata e vozdi{ka Ognot e nade`Krajot e po~etok Mrakot svetiA ~ovekot e trajna bezbre`nost

pplleejjaaddii

Ivan Granitski Ivan Granitski e roden na24.12.1953 go di na vo Sofija. Zavr -{il ùrnalistika na So fi ski otuni v erzitet (1979). Bil urednik igla ven ured nik na vesnikot Puls,za menik-glaven ured nik na Lite -ra turen front, glaven urednik naCr no i belo, direktor na IK Hris -to Botev, ge ne ra len direktor naBu garskata nacionalna te le vi zi ja,os nova~ na knigoizdatelstvoto Za -ha rij Sto ja nov, glaven urednik naspi sanieto Te re zi ja, ~len e na Pret -se datelskiot Sovet za duhoven raz -vi tok na Bugarija.

Avtor e na 25 knigi poezija, kritika i pub li ci sti ka, me|u koise i: †Po e zi ja ta i poetskoto samosoznanie#, †Vre me i umetni~ki idei#,†Neo vde{en {tu rec#, †Podzemjata na sonot#, †Korab od svet li na#,†Plamnatiot hrast#, †Geo Milev i tragikata na nacionalnata sudbi-na#, †Odlomki#, †Hram#, †Pred da dojde zrakot#, †Arhipelagot na zbo -ro vi te#, †Letoto na ~akalite#, †Atlantida#, †Lov ci na metafori#,†Kri ti~ki etidi#, †Bezdna#...

20.6.2008 53

KowanikNa Trifon Mitev

Vo strni{teto se zadava kowaniktancuva negovata senka me|u sinoriteKako izvor {to presu{uva edu{ata na poklonikot

Zo{to li zabeguva buntovenvo òltata èga na fatamorganataHodo~asnik ili Prozorec e toj patnik vaèn

Vo nego se ogleduva pladnetona strasnata tainstvena molitvaI vo ugarite gladninejzinata vozdi{ka letnuva

No ete oblak tamu se pojavuvanad kowanikot i nivata zasu{enaI prividot se stopuvaTi{inata eksplodira

So tenok pukot mrak go obvivakowot-~ovek ustremen napredI èstoko se izlevateòk vioren led

I is~eznuva se vo horizontotobgrnat od potop nevidenôvekot ve}e ne e kowaniktuku srebrenesta ni{ka ~ad

Tu|inec

@estok beskarakteren sadisti~ki vekne osudi na slepotijaVenecot na prirodata bil sepak ôvekotno niz poslednata Vratadu{ite na milioni kako me|uvremiwa

se naniùvaat tragi~noKanibalisti~kata vozbudenost na Iljadaletietomaska na krotkost navlekuva

I kako drvo prevrteno nadoluosamenosta ne glodaSamo spomeni sme smrznati i goliNa zalez ve}e apoteozi

Kakva e smislata vrhovna na StradanietoIgra na biseri ili na zaroviProvidenieto odolgovlekuva Predadeni smevo racete na bezdarieto

Surovo i bezmilosno go vardat

vlezot kon SoznanietoSe pla{at od Platon i od LeonardoQubovta ja zastreluvaat

Tu|inec be{e toj XX vek Bludnikme|u Zrakot i BleskototStreseno vrap~e koe prvka i stenkaniz kosmi~kite rastojanija

Slepiot poet

Minuva{e slepiot poetkon pragot na No}ta vrve{eBezglasno molkot krvare{ei be{e jarosten i bled

O~ite na poetot bea pustiVreska{e nemo ti{inataToj se rastopi vo SvetlinataI tagata vo stihovi gusti

Prepeal Branko Cvetkovski

54 20.6.2008

Konstituiraj}i se najprvin kako preispituvawei kriti~ko sogleduvawe na akademskiot diskurs, t.e.na onie metodolo{ki pravci koi pretendiraat na zao -kru ̀ enost, dovr{enost i sistem, post- kolonijalniotpri stap vo literaturata so tek na vremeto }e se zanima -va so cela niza na kategorii kako {to se: drugosta,iden titetot, domot i domuvaweto, tekstualizacijatana znaeweto, me|ukulturnite vrski itn. KategorijataDrugost e edna od klu~nite kategorii so koi operirapost- kolonijalnata kritika.

Vo svojata studija †Zamisluvaj}i go Balkanot#,bu garskata istori~arka Marija Todorova ukaùva dekavos tanovuvaweto na ovaa kategorija e vo vrska so pro-cesot na tipifikacija; proces koj postoi u{te vo StaraGr cija- onie koi zboruvaat na nerazbirliv jazik, Sta -ri te Grci gi ozna~uvaat kako Varvari, kako †drugi#.Ti pifikacijata se bazira vrz ~isto prakti~ni pri~ini- taa e uslovena od na{ata dlaboka vnatre{na potre-ba za vospostavuvawe zna~ewe i red vo svetot. Nastanitei fenomenite vo svetot se ozna~uvaat so kategorii koivr {at grupirawe na istite tie nastani i fenomeni.Se raboti, kako {to naveduva Marija Todorova, za †ime -nu va~ka aktivnost# koja vo sebe gi sodrì soznajnostai predvidlivosta, no i redukcionizmot.

Ottuka, kategoriite Jas/Drugiot se rezultat natoj proces na tipifikacija. Pritoa, ozna~itelot Drug,vo zavisnost od kontekstot vo koj se upotrebuva, moèda ima razli~ni ozna~eni. Toj Drug moè da bide Bal -ka not, no moè da bide i Orientot. Deka se raboti po -

pra vo za eden proces na redukcija i uprostuvawe, uka -ù va Edvard Said vo negovoto kultno delo †Orien ta -li zam#: †Moè li nekoj da ja razdeli ~ovekovata stvar -nost, kako {to vpro~em se ~ini deka navistina e pode-lena, na jasno odredeni razli~ni kulturi, istorii,tra dicii, op{testvo, duri i na rasi, i poslediciteod toa ~ove~ki da gi preìvee.#1

Vo ne{to poinakov kontekst, pi{uvaj}i za ide-alot na palankata kon t.n. organska kultura, RadomirKon stantinovi}, vo studijata †Filosofija na palanka-ta#, zabeleùva: †Zna~i, tu|inskoto, e zlo: 1) so samo-to toa {to e tu|insko (neorgansko), i 2) toa e zlobi dej}i zloto e sekoga{ tu|insko...#2

Aktuelnata neokolonijalisti~ka podelba na Ev -ro pa i Zapaden Balkan, na Nie i Tie, na civiliziranii varvari e maksimalno tematizirana vo romanot †Mi -nis terstvoto na bolkata# od Dubravka Ugre{i}. Ras -ka ̀ uva~kata (Tawa Luci}) vo romanot, so posredstvona svojata prijatelka Ines, }e uspee da se vraboti kakopro fesor po jugoslavistika vo Amsterdam; nejzini u~e -ni ci se emigranti, begalci od porane{na Jugoslavija,na vorast me|u 20 i 30 godini. Raskaùva~kata ja upotre-buva, niz celiot roman, prisvojnata zamenska pridavka†na{i(te)#; so nea ja ozna~uva kategorijata Drugost.Eve kako na po~etokot od romanot, raskaùva~kata jafo kalizira kategorijata Drugost:

„Na{ite odea naokolu so nevidliva {lakanica naliceto. Go imaa onoj poseben pogled otkoso, ‘za ja~ ki’,onoj poseben vid napnatost vo telata, onaa ì -

eesseejj

1 Edvard W. Said, #Orientalism#, New York, Pantheon, 1978, p.452 Radomir Konstantinovi}, †Filosofija na palankata#, List, Skopje, 2000, str. 175

Aco Gogov

SLO@UVAWE NA SLO@UVALKATA

votinska zamrenost koja go du{ka vozduhot okolu sebenebare }e opredeli od koja strana doa|a opasnosta.#3

Studentite na Tawa Luci}, emigranti od Bal ka -not, sosema se svesni deka, od perspektiva na Ho lan |a -ni te se obeleàni kako Drugi:

„Tuka, vo Holandija, se ~uvstvuvaa obeleàni ka ko‘stranci’, ‘begalci’ ili ‘politi~ki azilanti’, ka ko‘Balkanci’, ‘primitivci’, kako ‘deca na postkomuniz-mot’.4

Razvivaj}i se vo direktna vrska so imagologija-ta, edna od komparativisti~kite disciplini koja seza nimava so samiot proces na kreirawe na sliki, post-ko lonijalniot pristap osobeno se zanimava so takvite†mi raì#, t.e. deformirani, ekstremni pretstavi zaeden region, narod, ili kultura...5 Edna od narativnitestra tegii vo romanot na Dubravka Ugre{i} e tokmutak voto †poigruvawe#, †reciklirawe# #na tie sliki -kako vo odnos na sebe, taka i vo odnos na drugite. Oso -be no e polzuvan metodot na kreirawe na avtosliki - sli -ki koi edna grupa gi ima za sebe. Celo edno poglavjevo romanot e kreirano kako avtoslika koja Balkanciteja imaat za sebe:

„Nie sme varvari. Lu|eto od na{eto pleme go no -sat na ~elata nevidliviot ìg na Kolumbovata zablu-da. Nie patuvame zapadno i sekoga{ stignuvame is -to~ no i, {to pozapadno sme zavlegle, toa poisto~nosme stignale, na{eto pleme e prokleto.#6

Raskaùva~kata izvestuva deka, vo noviot istoris-ki kontekst, duri i heterotopiite, t.e. isklu ~e ni -te/drugite prostori (ludnica, zatvor i sl.) stanale pri-fatlivi mesta za, kakva-takva, egzistencija; go ras ka -ù va pritoa, slu~ajot so edna Bosanka koja{to, soo~enaso mo`noto deportirawe nazad vo Bosna, }e pobara da£ napi{at laèn upat za psihijatriska bolnica, pa iz -ve sen period }e ìvee tamu.

Pi{uvaj}i za bazi~nite vrednosti na sekoja ~o -ve~ ka egzistencija, vo svojot esej †Vrednosti, psiho lo -gija i ~ove~ko postoewe#, Erih From ukaùva deka ednaod tie vrednosti e identitetot: †ôvekot, koj e ot -trgnat od prirodata, komu mu e daden darot na ra zumi imaginacija, ima potreba da oblikuva ideja za sebe-si, ima potreba da re~e i po~uvstvuva: jas sum jas.# 7

Kritikuvaj}i go tradicionalnoto sfa}awe naiden titetot, odreduvaj}i go kako plemensko, Amin Ma -luf ja zastapuva tezata za identitetot kako niza odele menti, pa vo taa smisla zboruva za †kompoziteniden titet#: identitetot e zbir na elementi i me|u tie

ele menti postoi hierarhija. Vo eden mig se nametnu-va eden element kako dominanten no vo nekoj drug is -to riski kontekst, dominanten moè da stane nekojdrug element. Pritoa, Maluf go odreduva identitetotka ko dinami~en proces, takov koj e podloèn na pro -meni i ne e stati~en. Moè, uslovno, da se zboruva za ho -rizontalen i vertikalen identitet. Vertikalniot iden -titet go so~inuvaat onie elementi koi poteknuva at odsamata tradicija, od religiskata i nacionalnata pri-padnost. Horizontalniot identitet, nasproti toa, gipodrazbira onie elementi koi gi poseduva individuata,a koi se vo vrska so sovremenosta: na~in na ob lekuvawe,muzi~ki vkus, na~in na ̀ iveewe i sl. Li ko vite vo roman-ot na Ugre{i}, go imaat sledniot vertikalen identitet:Darko - Hrvat; Laki - Hrvat; Meliha - Bo sanka; Ante -Hrvat; Boban - Hrvat; Selim - Bosanec; Ana - Srbinka;Uro{ - Srbin; Igor - Srbin; Zole - Srbin.

Soo~uvaj}i se so t.n. sindrom na zaboravawe nasvoeto, eks-jugoslovensko minato („Lu|eto bea povikanida se odre~at od porane{niot ìvot i da go zabora-vat.„), Tawa Luci}, profesorkata po jugoslavistika,predmet koj po raspadot na SFRJ, prakti~no ne postoi- na svoite studenti im predlaga †proekt#, oddelenskaigra, rabota na katalogizacija na biv{oto jugosloven-sko sekojdnevie. Sekoj od studentite raskaùva nekojfragment, nekoj †jugonostalgi~arski# eksponat, nekoesvoe doìvuvawe od porane{nata zemja - Jugoslavija.Se zapo~nuva so rekonstruirawe na eden imaginarenmuzej na †jugoslovenstvoto#. Namesto klasi~nata figu-ra na U~itelot, ~ii klu~ni atributi se avtoritetot,znaeweto i mo}ta- profesorkata Luci} zapo~nuva edna†grupna terapija#: raskaùvaweto prikazni i se}avawa

20.6.2008 55

3 Dubravka Ugre{i}, †Ministerstvoto na bolkata#, Sigmapres, Skopje 2005, str. 194 Ugre{i}, str. 545 Elizabeta [eleva, †Kulturolo{ki esei#, Magor, Skopje, 2000, str. 906 Ugre{i}, str. 2137 From, str. 326

56 20.6.2008

od †porane{niot# ìvot e vo funkcija na sloùvawena sloùvalkata nare~ena- identitet. Za razlika odt.n. sleepers (spija~i), emigranti koi vospostavuvaatnor malen ìvot, go u~at jazikot, se integriraat, seadap tiraat i ìveat ìvot bez pogolemi dvoumewa,stu dentite na Luci} se vo eden me|uprostor: od ednastra na e imperativot da se zaboravi s¢ ona {to biloporano, a od druga strana, vo noviot prostor - Holandija,tie s¢ u{te nemaat nikakov identitet: †Ne sakavme daim pripa|ame nitu na onie dolu na{i nitu na ovietu ka na{i. âs se izedna~uvavme so toj maten kolek-tiven identitet, ~as so gadewe go otfrlavme.#8

Potragata po identitet dobiva ontolo{ka vred-nost. Toj †me|uprostor#, se ~ini, sosema precizno go od -re duva Amin Maluf: †Kako da nema{ ~uvstvo deka ì -ve e{ vo svet koj im pripa|a na drugi, vo svet koj se po -ko ruva na pravila propi{ani od drugi, vo svet vo kojsi kako sira~e, tu|inec, izrod, ili prezren.#9

Kategorijata subalternost koja ozna~uva poe di -nec ili grupi koi se partikularni/ inferiorni voodnos na univerzalnoto, e aktuelizirana, vo romanot,pre ku kategorijata Dom. Subalternite poedinci iligru pi ìveat na granicata me|u dva ili pove}e doma.Do mot za subalternite e metafora za kopneòt. Domotkako kopne`!

Domot vo romanot †Ministerstvoto na bol ka -ta# e decentriran, binaren, realno-imaginaren. Samotodo muvawe ima obele`je na potraga, na dvièwe niz la -vi rint. Amsterdam, noviot dom na raskaùva~kata, naTawa Luci} e pretstaven kako lavirint preku metafo-rata za pajakovata mreà:

„Go zdogledav Amsterdam i negovoto srce, koe {toiam{e oblik na napolu prese~ena pajakova mreà# 10

Vo svoite soni{ta raskaùva~kata go doìvuvasops tveniot dom vo Zagreb kako lavirint:

„Znaev vo sonot da otkrijam nekoi skalila, nekoivra ti, nekoj premin {to }e me odvede vo paralelendel od ku}ata za koj{to ne ni znaev deka postoi#

Osven {to e relan prostor za egzistencija, domotse javuva i kako imaginaren:

„Mislev na toa kako ìveam vo najgolemata kuk-lena ku}a na svetot, kade se` e samo simulacii i kade

{to ni{to ne e vistinsko.Po zavr{uvaweto na prviot semestar vo Am ster -

dam, raskaùva~kata zaminuva vo kratka poseta kajmajka si, vo nejziniot dom vo Zagreb; pritoa doa|a dosoznanieto:

„ ‘Doma’ ne be{e ve}e ‘doma’#. Domot na nejzinata majka se javuva kako prostor

na samozadu{uvawe. @enata- }erka e pod pritisok naop sesivnata grià i dominacija na figurata na majka-ta. Tradicionalnoto poimawe na domot kako mesto navko renetost e celosno redefinirano; ne postoi edenedin stven dom za subalternite. Domuvaweto e metafo-ra za potragata, za dvièweto od edno do drugo mesto,od eden do drug dom.

Provokativen, voznemiruva~ki, izvonredno hra -bar e krajot na romanot! Preku eseizirana naracijaras kaùva~kata se †presmetuva# so noviot neokolonija -li zam ~ii glavni pretstavnici se †tranziciskite mu -tan ti#, novi lu|e na novoto vreme, lu|e koi zboruvaatpo nekolku jazici i imaat doktorati, lu|e †brzi na sa -mo definirawe i samopozicinirawe#, za koi glavni ter -mini se †fleksibilnost#, †mobilnost#, i †fluidnost#;specijalisti za tu|ata nesre}a - za emigranti, Ci ga ni,prostitutki, malcinstva; planeri na tu|ite ì vo ti isopstvenite karieri. †Novogovorot# na novoto vreme,koj ne e ni{to drugo tuku suptilen oblik na ko lo -nizacija, e †razloèn# na negovata vistinska su{tina!

Literatura:

1. Amin Maluf, †Pogubni identiteti#, Matica Makedonska,Skopje, 2001

2. Dubravka Ugre{i}, †Ministerstvoto na bolkata#, Sigmapres,Skopje, 2005

3. Edward W. Said, †Orientalism#, New York, Pantheon, 19784. Elizabeta [eleva, †Kulturolo{ki esei#, Magor, Skopje, 2000

5. Marija Todorova, †Zamisluvaj}i go Balkanot#, Magor, Skopje,1999

6. Radomir Konstantinovi}, †Filosofija na palankata#, List,Skopje, 2000

Aco Gogov

8 Ugre{i}, str. 249 Amin Maluf, †Pogubni identiteti#, Matica Makedonska, Skopje, 2001, str. 7710 Ugre{i}, str. 229

eesseejj

20.6.2008 57

7. Antropologija, (Zbornik tekstovi), Doger, Skopje, 2000 Valerij Gu`va

No}en ribar

Svetla no}. Na juni {arenite izobilija.Spie koskestata {tuka vo ribnikot.Dlabo~inata nebesna e neiscrpna.Se nadevam. Veruvam. U{te ìveam.

Tivko se topi na mese~inata izedinata.Na linijata pokraj {umata odnovo frkna losot.Vo redicata do mugrite }e bidam kraen,kako do {umite na Sevi{noto selo.

Tolku se smee{e vo sonot detinestoènata, koja me najde vo solzi mene...No}ta vo juni. Svetla e. Kratkotrajna.Na Mle~nata pateka so vreme

}e letne ovoj docne{en i dlabokpraznik vo junskite bregovi.Vo ribnikot spie {tukata so o~i podotvoreni.Letoto spie kaj ènata na ustite £.

Ona {to minuva

Te{ko tebe, o zemjo,koga tvojot car e dete,a knezovite tvoi patuvaat od izutrina!Propovednik 10-16

S¢ minuva. Idniot pretsedatelu{te mirno spie, zavitkan vo pampers.Molk koga }e zaminat vo zaboravpoimite †patriot#, †intelektualec#.Od detstvoto }elav mlad slu`benik,koj gi iskina pantolonite na stol~eto v banka,}e ja zeme nekoga{ dràvata, kako qubovnica,nara~uvaj}i & skràv ognomet.@iveeme vo sprotivnost so epohata;

mmeerriiddiijjaannii

SOVREMENA UKRAINSKA POEZIJA

rakovoditeli & doma{ni teroristi:`rtvenikot na voobrazenosta i koristoqubietoim gi izgori odamna sovesta i vidot.Golemite Ukrainci od minatotozar takva ja vidoa zemjata?Ne e lo{o da zememe pouka barem od Latvijcite,da go varime bor{~ot vo sopstveniot kazan.Zar ne e taka? Vo na{ata istorija Litvanciteve}e bile nekoga{... S¢ }e mine, kako poplava,s¢ }e ovene, kako bademova pajaìna,za da ne ja napu{ti tatkovinata sinot,za da ne ja izgubi vnukatai rodot vekoven na{ da ne ovenee,i stepskiot ansambl od {turcida ne go pogodi dojdenecot od bazukata.A redovive, ovoj hartien patosi pretsedatelot vo detska koli~ka &s¢ minuva, }e se rastvori vo pesokot,kako iskr{eniot starogr~ki pifos.

Haron

Plisok od vesloto vo vodata na Aheront.Go vrzuva ~unot stariot Haron.Du{ite na mrtvite od Evksinskiot Pontse razletale na bregot-peron.

Beztelesni se tie, lesni,redica tuka nemalo i }e nema.Temna temnica. Ti{ina na ti{inite neizle~iva.Ottuka vo neizvesnost e prav patot.

I si pomisli Haron: †Kutri,kolku li ve prefrliv na taa strana jas?Pove}e nema svetlina za vas, nitu prav,site }e gi goltne i Leta, i Stiks...

I mi nafrlija bogovite rabota &mozoli imam od vesloto na rakata.Da zamolam li od Aid presmetka?Persefona odmor bi mi dala...

Ne... Vo mit me stavija golem &taka i raboti go svoeto delo ve~no.Du{i, du{i & nemi, bez jazik...Barem da ima eden ìv ~ovek &

bi go raspra{al, kako im e na lu|eto gore,kako e toa & da bidat ìvi? Dali e dobro tamu kako star da se ìvee,i kako se odi vo penzija, kaì!?#

Du{i na bregot & ve}e nebroeni ima.Kerber od daleku straotno ~krta so zabite.Plukna luto vo rekata mitska prevoznikot. Izvika: †Zamol~i, more!#

I gi poveze patnicite na bregot,od kade du{ite da se vratat ne moàt.Plisok na vesloto. I po erata era minuva.Po obrazot na Haron solza se trkala.

Jurij Zavgorodnij

*nade`ta e ronliva ronkaa se vle~e do bregot tvojso mrazul~eto nabr~kano

58 20.6.2008


od tvoite damne{ni zborojpo treperliviot led~ekoram vnimatelnovo ve~erta nataèna damne{aposakuvam da sumoèdnet od predolgata razdelba...samo da se odràmna tenkiot ledod prozra~nata nade`...

*bel kvadrat vrz crnocrn kvadrat vrz belonate`nuvaat eden po drugse rastvoruvaat eden vo drugna celoto sivo tloi odnovo stanuva od pamtivekkako i koj treba da ja zaora me|atapome|u lagata i vistinata

*ve}e se zgusnuva vo sinite samracivinotose izgasnaa voedno i son~eviterazgovorii molkum go podotvora no}taprozorecoti na{ite du{i gi povikuva stepatakako Vselenatana obnova

*du{ata zbesnalavo ubavata oblekana tu|oto telonenau~ena da veneego bara ludilotona svoeto izgubeno...vekovite peplosanimigovno minuvaatbav~ite i selata

se podigaat i is~eznuvaatnad dneparskite padini...Ve~nite du{i se svrtuvaat izma~eniso {epotot na svileniot kovilna glasnoto smeewe na grmotevicitese fa}aat o~ajnoza pepelta na rodenite ogni{taza kapkite od starite bunari...zbesnatata du{ago bara telotopod ognovite na tu|ite zornicinad stepata svojaneotu|ena...

Sergij Bor{~evskij

Patnik

Jas na ovoj svet sum patnikI zaludno gi tro{ev godinite, bezobyirno.Sega, koga gi ima malku samo,Se u~am da mu se raduvam na sekoj mig.

Jas sum na ovoj svet patnik,Gi znaev crnite dni i svetlite no}i,I siguren sum deka praznite o~iSe postra{ni od prazen nov~anik.

Jas sum na ovoj svet patnik, da &Odam od nemajkade vo nikade.Mene mi se interesni raznite lu|e.I nema da i se poklonam na masata blagorodni~ka.

Jas sum na ovoj svet patnik,Iako ne sum go na{ol svojot pat do hramot,No i ne po~nav na radosta na bezobrazilakotDa se molam na bezbo`nata ne~est.

Jas na ovoj svet sum patnik:

20.6.2008 59


Qubovta i verata, i nade`taGi neguvam vo du{ataI im se raduvam nim, a ne na slavata & pobednik.

Jas sum na ovoj svet patnik...

Preveduvaj}i go Antonio Ma~ado

[panskiot jazik & rabota i zabava,I su{tina na postoeweto vo ta`nite i sre}nite denovi...Na Antonio Ma~ado poezijata &Kako pisma do mene napi{ani.

Se ~ini, so nego po kastilskite poliwa Talkame dvajcata i sonuvame i taguvame.I se raduvam {to pome|u nas granicaPodignata nema nitu od vreme, nitu od rastojanie.

Negovite dumi so moite misli se harmoni~ni,Vo moeto srce - àr na negovite ~uvstva.I tvrdoglavo jas zborovite gi baram zateknati,Za da go iskaàm toa, {to toj go posakuva.

]e gi napolnam cve}iwata so damne{nen miris bogatoI vo starata gradina fontanata }e ja oìveam,I }e ~ekam vie da go otkriete neo~ekuvano Nego takov, kako {to jas }e go prevedam.

*O~ite èdno se zagleduvaat vo svetot, na sekade,S¢ im e interesno, sekoja drebulija.Nedopirlivata ìvotna tajnaPosilno privlekuva so tekot na godinite.

Dali go baraat izgubeniot trag,Dali si spomnuvaat naedna{ ne{to damne{no &Boèm prvpat i boèm za posledno,O~ite èdno se zagleduvaat vo svetot.Viktor Baranov

*Trevite se zeleni ostroviVo oazata na spaleniot raj.Odi i {tur~eto fati go

Da go osedlam, daj.

Neka toj me izvede meneZad tie banditski gusti {umi i ~estaci;Tamu, kade {to vo ni{kata od mulineêkaat igli~ki od nepropadnatite cvetovi.

Kade {to se gleda sonceto, a ne diskot,I kade neboto e povisoko od {atorot.Kade {to vo pepelta ostanal àrot,[to spasuva kako iskaànoto, zborot.

Kade {to oblacite & vo profil na Tvorecot(Jas so nego }e poglagolam).Kade {to }e go rasedlam {turecotI samiot slobodnata volja kade {to }e ja po~uvstvuvam.

*U{te nedostasuva{e tragot od lebedite na horizontot,{to gi miluva{e majka mi so o~ite(na horizontot, samo na horizontotmoàt da ni se sretnat pogledite so majka mi).

I domot na{, podignat od tatko miod povoenite ~adovi,u{te ne zarasnal vo zemjatai ne se rastvoril vo nea(na vrvot od pokrivot, i samo na nego,moàt da ni se sretnat pogledite so tatko mi).

U{te sum jas od taa strana na horizontot,od taa strana na vrvot od pokrivot,od taa strana na samiot od sebe si &imeno toa mene sekoj pat me posakuvaatmajka mi i tatko mi,

60 20.6.2008


koga jas se sre}avam so nivso pogledite.

*Qubov moja,koga mislam na tebe &po~nuvam da ~uvstvuvamdeka ne moàm da mislam na tebe.Nema misli.A ako i ima,tie se & nesre}ni ptici,koi ne znaat {to da pravat:da letnat vo toplite krai{ta,ili da peat pesni,ili da mol~at so du{ite.

Qubov moja,duri tie zborovijas gi nao|am kako smrtonosniot uran.Kolku pove}e }e gi iznao|am,tolku pomalku }e mi preostane ìvot.Pa, neka bide!Jas }e promenam nekolku godini ìvotza nekolku zborovi.Inaku kako }e doznae{,deka si ti & mojata qubov...

Ana Bagrjana

Po~etok

otprvo bea rania od ranite istekuva{e nebotona neboto se pojavuvaa limfnite jazli{to gi vrzuva zaednosite tie ~udni torbi{to taka haoti~nose matkaa po neboto(od kade li se najdoa..?)a potoa jazlite narasnuvaastanuvaa pote{kikako kamewaikako kamewase isturaa nadolu

sozdavaj}i ne{to sli~nona tie (ve}e zavrzani) torbikoi se narekuvaasekojaso imeto bo`joi bogovi samite stanuvaabidej}i misleadeka nema pove}e nikogo na neboto(ednostavno zaboravaana raniteod koi po~nuva{e Kosmosot)

Toa e pribli`no tamu...

toa e pribli`no tamu kade {to na Gospod mu snema koncikade {to zemjata ne e so{iena so nebotose dviì vo krug kako otkinata {epa na pli{anoto me~e &na tu|oto detstvo drebulija

toa e pribli`no tamukade gospodovata rakane ja dopira senkata na osamenoto drvoise~eno so racete na ~ovekotvoo~i Praznikot

toa e pribli`no takakako da sonceto pa|a na kolenicii moli za pro{kaod tebeod meneza toa{to mnogu docnagi zgrealona{ite srca

Pre|a

go kubam neboto za beliot oblak &tenki~ko cev~e na svetlinaistekuva pome|u prstibeliot konec stanuva zlatentrgnuva na patuvawe

20.6.2008 61


62 20.6.2008

do horizontot

tamu zad horizontotTinabquduva{kakobeliot oblakse topi i smaluvai naedna{ sosema is~eznuva

ni{kata zlatnapatuvaj}ido srceto Tvoese moli

za svojata tajna pre|aosven Tebenemam komu da raskaàm

Pavlo [~iricja

Profilot na legendata

ovaa provokacija i e ìvot

sotkaen od moèakoizvezeno so esenskite posevi na potragataniknuva vo tebe so mitot na identitetot

skorouspehot na predgovoriterascvetuva so bezvu~na jasnotijagi ostava & toplite krai{ta vo nebotokrugovite & na vodata

gi vetree slepoo~nicite na pesnitei magneziumot na sni{tatabidej}i toa pove}e ne si ti &samo profilot od tvojata legenda

Pret~uvstvoto na Feniks

Vo pozdravite na vla`nite no}i,Na hieroglifite oslabenite licaUvoto go lovi na izvikot vranata &Mugrata go pe~e.

Go po~nuvaat so veterot letotPrvite mitovi na novite raspetija:Na cerebralno ìvite stoletijaNedoispieni son~ogledi pet


Taka se pojavuva verata vo senkataZad granicite na zgasnatite znaewa, -@olti oblaci kade i da pogledne{ segaI za sebe si kowot ja pie ~a{kata.

Taka stanuva pojasen profilot na viziite,Vo maglata o~ite na donatorite na duhot.Predok posleden na ovoj brodGo kaùva krugot spasitelen... na nadeìte.

A na smeata moja vra~ot,Pregoren vo sni{tata napregnatiNe{to {epoti. Barem denes stihovi &So dijalekt. Ili podobro & argo.

Re minor

zdivot od graditese pretopi vo pepel od legendisimboli~en den eili odnovo seknd-hend ne qubisimboli~no vremeza odvi{noto da otide na dnotoavgust saka da zgasneè{ko e i seednogalebite izvikuvaatboèm majka mi me vikabolkite pe~atvo oblacite i bez svetilnikznaat kadeisto plivaat kako sonot na sre}aslu{a{ po~ekaj meveli taa {to me zapirasonceto se otvoriza da ni se bendisa toj horza da sedneme na vrz krilja {irnii da premineme vo re minor

Prepeala Veraôrnij&Me{kova

Goran Tren~ovski

TRONIZACII IDETRONIZACII

HELIOGABALUSELAGABALUSEL-GABAL

Arto, vo †Heliogabal#

Vo suroviot svet na dokaùvawa i borbi vo naj -blis kite krugovi na ìveewe, ~ovek zapoznava mud ros -ti, svetla, jugovini... Prepoznavaj}i go dramati~no voz -bud livoto, se otvoraat novi perspektivi. Pritoa iskus -tvo na prepoznavawe, mestopolo`bata na ~ovekot seme nuva. Nekoga{ toj e prizemjen, so site banalnosti{to mu gi nudi obi~niot, {abloniziran svet. Nekoga{e na prugorninata kon ne{to {to treba da se dofati,da se spoznae, a nekoga{ e svoevolno ili prinudno vra -ten od ~inot na †iska~uvawe#. Vo migot koga se nao|ana mestoto {to se narekuva nekakov †vrv# na potraga-ta, celta ili misijata, toj gi doìvuva blagodetite namak simalniot mir. Otkako }e bide simnat od najviso -ko to stojali{te, se vra}a vo poniskite pojasi na dejstvu-vawe, nadevaj}i se na povtorna prilika.

Dodeka e gore, ~ovekot ja dostignal tronizacija-ta. Koga e doveden do poniskite skalila, dolu, toga{mu se slu~uva detronizacija. Za ~esnite slu~ai, mo{nema kotrpna e patekata nagore, dodeka obratnata pate-ka se prifa}a kako ne{to sosema normalno. Vo momen-tite na pribliùvawe kon vrvot i oddale~uvaweto odne go, ~ovekot se nao|a nekade pome|u. Tie sostojbi na~o vekot se i najegzistencijalnite ramni{ta koi gi do -pi ra najgolemiot procent od slu~ai.

Tronizacijata i detronizacijata moè da se vo -o~at vo re~isi site sferi na postoewe, tvorewe, gra -de we. Tie sodràt sli~ni principi kako i fenomenitena ra|aweto i umiraweto, raduvaweto i taguvaweto,razu bavuvaweto i pogrduvaweto, uìvaweto i boluva -we to, nade`ta i razo~aruvaweto... Vo dramskata sfera,tie se osnoven dvigatel na akcijata.

Gore, dolu i pome|uBez akcija, se te`nee kon otsutnosta. Poradi pos-

tojanata aktivnost na supstanciite vo prirodata i ~o -ve kovata najbliska okolina, imame pojavi na fenome-nalni mesta. †Fenomenot niz istorijata na ~ove{ tvo -to ne e podolgo zaboraven poradi toa {to toj ja imaot krieno vo ~ovekovata priroda dispozicijata# ...

20.6.2008 63

pprriizzmmaa

1 Za dramatur{koto zna~ewe na piramidalniot oblik, vidi vo †Tehnikata na dramata# na Frajtag, 101-119.2 Direktna aluzija na naslovot na Beketovata drama. Za pojdovni informacii vidi Kalder, 222-226.

64 20.6.2008

Fuko, 93. Sogledbite na Frajtag se mo{ne polezni voraz globuvaweto na dramati~niot fenomen. Koristej}ise so slobodnata parafraza na Frajtagovata piramida1,dra mata ima pet dela i tri mesta: 1 - Voved. Nova organi-ka; 2 - Razvitok ili podem; 3 - Presvrt, Peripetija; 4- Ka tastrofa ili pad i 5 - Ishod. Kraj na igrata2.

A - Po~etok (dolu); B - Vrv (gore). Kulminacija;V - Kraj (dolu);

Vo pojasot na dramati~nosta, sekoga{ bitna e so -dr ̀ inata. Nadvore{nosta e podlo`na na zaboravawe,no vnatre{nata sodrìna ja pametime. †... MislovnataSo dr ̀ ina na umetnosta e sekoga{ razli~na, sekoga{men liva, sekoga{ nadminuvaj}i gi site prethodni na -me ri za nekoj pat# .. Netl, 185. Vo procesot na umet -ni~ koto sozdavawe, eklatanten e ìvotot e kako fres -ko pisanie. ôvekot intelktualno se ra|a, pravi fres-ka i se seli na drugo mesto, pravej}i si uslovi za ne{tono vo. Taka se pojavuvaat preselbite i nomadstvoto. †Vopos lednata tretina od HH vek vo Evropa nomadot nee zakana tuku mostra# .. Vajt, 58.

Antijuna~kata klovnovijada na koja{to se nadgra -

du vaat i drugi pomoderni oblici na ìveewe, se gra -ni ~i me|u potentnosta i impotentnosta. Tuka e vidli-va i pojavata na drasti~no pribliùvawe i oddale ~u -va we. Se slu~uva masovna navalica na †tu|inci#, indivi -dui koe rodum poteknuvaat od nekoe drugo mesto, oddrug kontinent. Pritoa se pra{uvame dali Amerika idru gite kontinenti se oddale~uvaat od Evropa? Vo vr -vu licata od dramati~ni prevrtuvawa, nativniot Evro -pe ec ima ~uvstvo deka nekoj drug go uzurpira negovo-to vreme. †Kralot go zema seto moe vreme#, veli isves-nata madam na Derida, 2. Nitu Xejmson i negoviot post-modernizam pove}e ne moàt da gi predvestat opasnos-tite na hiperrealnata {arada.

Pinokio ima dolg nos ili e bez nos, Minhauzen laèili ja zboruva vistinata, [lemil ima senka ili e bezsenka. Vo svetot na razliki, s¢ e vostoli~eno so vred-nosen epitet. Koja e taa annus mirabilis koga nema da posto-jat vrednuvawata? Nikoga{, od prosta pri~ina {to vred-nostite gi ozna~uvaat ne{tata vo vremenskiot sistem.

[to e da se ima vreme? Ako vremeto pripa|a, toae zatoa {to zborot vreme metonimi~ki e odredeno so

Goran Tren~ovski

3 Sporedi Bejkon, 25-29.4 Isto, 28.5 Za edna fikciska, no mo{ne ubedliva (de)tronizira~ka igra pi{uva{e Arabal vo 1967 vo †Arhitektot i asirskiot Car# (L’Architecte et l’Empereur d’Assyrie).6 Derida, 5. Za Kralot Sonce, za vremeto na Kralot pocelosno vidi isto kaj Derida, 1-33.7 †Tie izobilstva se slu~uvaat i †nad fizi~koto i metafizi~koto, nad naturalnoto i supernaturalnoto#, Pirs, 145.8 Vidi vo tretata glava kaj Bodler.

Literatura

ARTAUD, Antonin, 1933, (2003) Heliogabalus: Or, the Crowned Anarchist, trans. Alexis Lykiard, London: Creation Books. BAUDELAIRE, Charles, 1895,(1971) The Poem of Hashish, trans. Sallie Sullivan, New York: Harper&RowBACON, Francis,1601, (1948) The Essays or Counsels, Civil and Moral, Mount Vernon and New York: The Peper Pauper Press.VAJT, Kenet (1995) Nomadskiot duh, prev. Irina Ivanovska, Skopje: Tabernakul.White, Kenneth (1987) L’Espirit nomade, Paris: GrassetDERRIDA, Jacques, 1992, Given Time: I. Counterfeit Money, trans. Peggy Kamuf, Chicago and London: The University of Chicago Press.ELIADE, Mircea, 1974, Shamanism: Archaic Techniques of Ecstasy, trans. Willard R. Trask, Princeton: Princeton University Press.JAMES, Edward, 1994, Science Fiction in the Twentieth Century, Oxford and New York: Oxford University Press.JAMESON, Fredrick, 1991, Postmodernism, or, the Cultural Logic of Late Capitalism: Post-Contemporary Interventions, Durham: Duke University Press.MONTAIGNE, Michael Eyquem de, 1580, (1904) The Essayes, trans. John Florio, Vol. 1, London: Henry Frowde.NETTLE, Daniel, 2002, Strong Imagination: Madness, Creativity, and Human Nature, Oxford: Oxford University Press.MORE, Thomas, 1516, (1953) “Utopia” in: Three Renaissance Classics, New York: Charles Scribner’s Sons, 103-239.PEARCE, Joseph, 1999, Tolkien: Man and Myth, London: HarperCollins.FOUCAULT, Michael, 1990, The Art of Telling the Truth, trans. Alan Sheridan in Politics, Philosophy, Culture: Interviews and Other Writings - 1977-

1984, ed. Lawrence D. Kritzman, New York and London: Routledge, 86-95.FREYTAG, Gustav, 1976, ehnika drame, Ljubljana: Mestno gledaliae ljubljansko. [Freytag, Gustav (1922) Die Technik des Dramas, Leipzig: S. Hirzel.] CALDER, John (ed.) (1983) A Samuel Beckett Reader, London: Picador.

pprriizzmmaa

or|oDimoski Serjo`aNedelkoski

Documents

Transcript of or|oDimoski Serjo`aNedelkoski