Opisno Koncepcija 2004 II Izdanie Makedonski

Bojana Naceva

Gorica Mickovska

Kiro Poposki

OPISNOOPISNO OCENUVAWEOCENUVAWENANA POSTIGAWATAPOSTIGAWATA NANA

UÊNICITEUÊNICITE ODOD II ,, IIII ii IIIIII odd.odd.NANA OSNOVNOTOOSNOVNOTO UÎLI[TEUÎLI[TE

- k o n c e p c i j a -(vtoro izmeneto izdanie)

Skopje, 2004 godina

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKABIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

- Oddelenie za ocenuvawe -

Bojana Naceva, Gorica Mickovska, Kiro Poposki

OPISNO OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITEOD I, II I III ODD. NA OSNOVNOTO U^ILI[TE- koncepci ja -

CIP - Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“,

Skopje

373.312.61

NACEVA, Bojana

Opisno ocenuvawe na postigawata na u~enicite od I, II i IIIodd. na osnovnoto u~ili{te: koncepcija / Bojana Naceva, Gorica

Mickovska, Kiro Poposki. - (2. izmeneto izd.). - Skopje: Biro za

razvoj na obrazovanieto, Oddelenie za ocenuvawe, 2004. - 79 str.;

21 sm

1. izd. 2001. - Bibliografija: str. 77-79

ISBN 9989-939-33-0

1. Mickovska, Gorica 2. Poposki, Kiro

a) Opisno ocenuvawe - Osnovno vospitanie i obrazovanieCOBISS.MK-ID 57715722

Stru~na redakcija:

Qiqana Samarxiska-Panova

Fadil Veapi

Nikol~e Ilijevski

SODR@INA

1. Potreba od promeni vo ocenuvaweto na postigawata na u~enicite

2. Pojdovni osnovi za razvoj na koncepcijata za analiti~ko opisno ocenuvawe

3. Osnovni opredelbi i struktura na koncepcijata za analiti~ko opisno ocenuvawe

3.1. Spoznavawe na sostojbata - dijagnosti~ko

ocenuvawe

a) Su{tina, cel i namena

b) Kako i so pomo{ na koi postapki i

tehniki se spoznava sostojbata

3.2. Sledewe, proveruvawe i formativno ocenuvawe

na napredokot na u~enicite


b) Kako da se planira, organizira i izvede

sistematsko formativno sledewe,

proveruvawe i ocenuvawe

v) Sobirawe podatoci (informacii) za

postigawata na u~enicite - opi{uvawe,

bele`ewe i vidovi zapisi

3.3. Sumativno ocenuvawe i zavr{na (sumativna)

opisna ocenka


b) Sodr`inska struktura na zavr{nata

(sumativnata) opisna ocenka

v) Koga i kako se oformuva i pi{uva

zavr{nata opisna ocenka

g) U{te nekoi karakteristiki na

zavr{nata opisna ocenka

d) Obrazec za zavr{nata opisna ocenka

3.4. Premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe

a) Zo{to e potrebno da se napravi premin od

opisno kon broj~ano ocenuvawe

5

7

11

15

15

19

21

21

28

32

35

35

37

38

39

40

43

43

b) Koga treba da se napravi premin od opisno

kon broj~ano ocenuvawe

v) Kako da se napravi preminot od opisno kon

broj~ano ocenuvawe

4. Voveduvawe na opisnoto ocenuvawe vo u~ili{teto4.1. Fazi vo procesot na voveduvawe na opisnoto

ocenuvawe

a) istra`uvawe

b) orientirawe

v) voveduvawe

5. Vodewe na opisnoto ocenuvawe vo u~ili{teto

6. Modul na obuka za primena na koncepcijata za opisno ocenuvawe

Prilozi

Koristena literatura

44

48

52

52

52

53

54

58

63

72

77

Opisno ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo I, II i III odd. vo OU 5

S ledeweto, proveruvaweto i ocenuvaweto (vrednu-

vaweto) se integralni elementi na vospitno-ob-

razovniot proces i sekoga{ bile tema koja predi-

zvikuvala interes i diskusija i kaj nastavnicite i kaj

u~enicite i roditelite. Najgolemo vnimanie predizvi-

kuvale, osobeno, pra{awata vo vrska so objektivnosta na

ocenkite. Me|utoa, vo posledno vreme, otkako vo na{ava

zemja zapo~na procesot na vnatre{no inovirawe na os-

novnoto i srednoto obrazovanie, pra{awata vo vrska so

ocenuvaweto stanaa pobrojni i pokompleksni.

Promenata vo na~inot na razmisluvaweto na nas-

tavnicite vo odnos na ulogata na sledeweto i ocenuva-

weto nastana kako rezultat na izmenetiot stil na pou~u-

vawe vo nastavata1. Va`nosta na postignuvaweto na kog-

nitivnite celi ne se stava pred drugite celi na nastava-

ta (socijalno-emocionalni, psihomotorni), a za nastav-

nicite stana, isto tolku, vaèn procesot na u~ewe, kol-

ku i rezultatite od toj proces.

Vsu{nost, slednive faktori najmnogu pridonesoa

da se po~uvstvuva potrebata od poinakov pristap vo sle-

deweto, proveruvaweto i ocenuvaweto na postigawata

na u~enicite od oddelenskata nastava na osnovnoto u~i-

POTREBA OD PROMENIVO OCENUVAWETO NAPOSTIGAWATA NA UÊNICITE1

1Nastavnicite od pilot - fazata od proektite Aktivna nastava - inter-

aktivno u~ewe i êkor po ~ekor, prvi ja po~uvstvuvaa potrebata od

poinakov pristap vo sledeweto na napredokot na u~enicite i ocenuvaweto

na nivnite postigawa i iniciraa promeni.

B. Naceva, G. Mickovska, K. Poposki6

li{te: a) promenite na celite na nastavata; b) izmeneti-

ot odnos kon u~eweto, pou~uvaweto i znaeweto, odnosno

promenetata obrazovna (nastavna) strategija na planira-

we, organizirawe i izveduvawe na nastavniot proces, vo

ramkite na spomenatite proekti; v) opredelbata ocenu-

vaweto da se povrze so standardi na postigawa; g) ogra-

ni~enosta na postojnite formi i na~ini na ocenuvawe.

Ednostavno, se slu~i ona {to be{e neophodno: stana o~i-

gledno deka na inoviranata nastavna praktika, zasnova-

na na konstruktivisti~koto sfa}awe na u~eweto, pou~u-

vaweto i znaeweto, ne £ soodvetstvuva broj~anoto ocenu-

vawe, koe e odlika na transmisiskata nastava.

Kako rezultat na taa potreba i pove}egodi{na

proverka vo praktikata2, razvien e Konceptot za opisno

ocenuvawe na u~enicite vo I, II i prvoto polugodie na IIIoddelenie vo osnovnite u~ili{ta.

Osoben pridones za negoviot razvoj dadoa nastav-

nicite {to vo toj period opisno gi ocenuvaa u~enicite.

2Od 1997 godina po~na pilotsko voveduvawe, a vo u~ebnata 1999/2000 godina

izvr{eno e vrednuvawe na konceptot vo koe se potvrdija pretpostavenite

prednosti.

Poposki, K.: Izve{taj od vrednuvaweto na proektot „Opisno ocenuvawe na

postigawata na u~enicite od I, II i III oddelenie na osnovnoto u~ili{te”,

Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 2000.


P rethodno spomenatite promeni vo nastavnite pro-

grami i organizacijata na nastavata bea samo pr-

vite seriozni prakti~ni impulsi da se zapo~ne so

razvoj i implementacija na koncepcijata za analiti~ko

opisno ocenuvawe. Stru~no-nau~na osnova se ideite na

konstruktivisti~koto u~ewe, humanisti~kite i sfa}a-

wata na kognitivnite teorii za motivacijata i slikata

za sebe, na koi e bazirana sovremenata nastava. Vo nas-

tavnite programi vo oddelenskata nastava na osnovnoto

u~ili{te vo golema mera se vgradeni elementi na nas-

tavno-celnata i procesno-razvojnata strategija na pro-

gramirawe na vospitno-obrazovniot proces. Tie inici-

raat dinami~ka, namesto stati~ka, strategija na u~ewe i

pou~uvawe i nastava naso~ena kon u~enikot. Program-

skite promeni, kako i promenite vo obrazovnata tehno-

logija, odnosno vkupnoto vnatre{no (didakti~ko) inovi-

rawe na osnovnoto u~ili{te, baraat poinakov pristap i

kon vrednuvaweto na postigawata na u~enicite koe }e

bide postaveno vo funkcija na u~eweto i razvojot na se-

koj u~enik i postigawe na standardite na nivo na dr`a-

va. Toa e kontekstot od koj proizleze i se razvi koncep-

cijata za analiti~ko opisno ocenuvawe.

Iskustvata od drugi zemji3, isto taka, bea zemeni

predvid pri gradeweto na ovaa koncepcija. Spored edna

POJDOVNI OSNOVI ZARAZVOJ NA KONCEPCIJATAZA ANALITI^KO OPISNOOCENUVAWE2

3Stru~na ekspertiza - Perspektive razvoja osnovne {ole v R. Sloveniji: sistemi, procesi, re{itve.


komparativna analiza na sistemite za proveruvawe i

ocenuvawe vo 25, glavno, zapadnoevropski zemji, SAD i

Kanada, vo prvite nekolku oddelenija na osnovnoto u~i-

li{te se zastapeni razli~ni varijanti na analiti~ko

opisno ocenuvawe na u~enicite, dodeka broj~anoto oce-

nuvawe e, re~isi, isklu~ok. Sli~en koncept na opisno

ocenuvawe e voveden vo R. Slovenija i vo Srbija, a takvi

procesi vo tek se i vo R. Hrvatska.

Pova`nite stavovi, koi ja gradat novata paradig-

ma za ocenuvaweto (vrednuvaweto) na postigawata na

u~enicite, a koi proizleguvaat od teoriskite i prak-

ti~nite soznanija za u~eweto, pou~uvaweto i znaeweto i

nivnata povrzanost so ocenuvaweto, kako i onie za moti-

vacijata i za razvojot na li~nosta na decata od osnov-

no{kolska vozrast, se slednite:

Pro{iruvawe na podra~jata (predmetot) na sle-

dewe, proveruvawe i ocenuvawe. Pokraj znaewata,

vo potesna smisla na zborot, se stava akcent i na

kognitivnite procesi, socio-emocionalnite, mo-

tivaciskite i psihomotornite aspekti na li~nos-

ta na u~enikot.

Sledeweto, proveruvaweto i ocenuvaweto se odvi-

vaat vo pomalku formalni okolnosti. Obi~no, toa

se pravi vo sekojdneven, avtenti~en kontekst na pa-

ralelkata, a ne vo posebna ispitna situacija, koja

predizvikuva blokirawe kaj u~enicite. Toa e kon-

tekst koj ovozmo`uva slobodna interakcija (komu-

nikacija) me|u nastavnikot i u~enikot. Pritoa ne

se bara „objektiven“ i edinstveno to~en rezultat,

tuku najdobar mo`en rezultat vo dadeniot kontekst.

Se koristi {iroka paleta na aktivnosti - raz-

li~ni postapki i na~ini na sledewe, proveruvawe


i ocenuvawe, so koi vo dadenite okolnosti, za dade-

nata sodrìna moè da se dobie najdobar moèn

rezultat. Osoben akcent staven e na kvalitativnite

zapisi koi ovozmoùvaat razbirawe na individu-

alnite postigawa vo odnos na mo`nostite na u~e-

nicite, vo odnos na nivnite prethodni postigawa,

kako i vo odnos na kontekstot vo koj se postignati.

Pogolem akcent se stava na dijagnosti~koto i

formativnoto proveruvawe i ocenuvawe, odnosno

na nivnata kombinacija.

Se zalaga za pogolema vklu~enost na u~enicite i

roditelite vo sledeweto i (samo)ocenuvaweto,

{to podrazbira i nivna zgolemena odgovornost za

sopstveniot napredok.

Ocenuvaweto e vo funkcija na organizirawe na

u~eweto i jaknewe na samodoverbata na u~enicite.

Prifa}aweto na spomenatite stavovi kako osnova

za razvoj na koncepcijata na opisnoto ocenuvawe i nejzi-

noto voveduvawe vo praktikata, ne e i ne treba da se sfa-

ti kako celosno napu{tawe na koj i da e dosega prakti-

kuvan vid i na~in na ocenuvawe i nivno zamenuvawe so

novi, osven zamena na formata na ocenkata - analiti~ki

opisna, namesto dosega{nite broj~ani. Opisnoto ocenu-

vawe treba da bide eden vid sinteza na pozitivnite oso-

benosti od t.n. psihometriski (kvantitativen) i alterna-

tiven (kvalitativen) pristap - kako nov kvalitet, names-

to obi~en kompromis ili prifa}awe samo na eden od niv.

Razvivaweto i voveduvaweto na nova koncepcija za

opisno ocenuvawe vo prvite oddelenija na osnovnoto u~i-

li{te e samo eden aspekt od sevkupnite promeni {to se

zapo~nati i {to }e se odvivaat vo naredniot period vo


na{eto osnovno obrazovanie. Kako {to promenite vo

ocenuvaweto nu`no }e se odvivaat ednovremeno so osta-

natite promeni i kako niven integralen del, taka i kon-

cepcijata za opisnoto ocenuvawe }e se razviva i }e

funkcionira kako integralen del na sistemot na ocenu-

vawe (vrednuvawe) vo obrazovanieto vo zemjata.


K oncepcijata za analiti~ko opisno ocenuvawe na

postigawata na u~enicite od prvo, vtoro i treto

oddelenie ima soodvetna pedago{ka i dokimolo{-

ka struktura, koja garantira sistematsko i analiti~ko

sledewe, proveruvawe i ocenuvawe (vrednuvawe) na na-

predokot na u~enicite vo vospitno-obrazovniot proces

i koja go pottiknuva nivniot natamo{en razvoj. Izmeni-

te, {to taa gi vnesuva vo ocenuvaweto na postigawata na

u~enicite od I, II i III oddelenie, se sostojat vo slednoto:

OSNOVNI OPREDELBI ISTRUKTURA NA KONCEPCIJATAZA ANALITI^KO OPISNOOCENUVAWE3

postigawata na u~enicite vo vospitno-obrazov-

niot proces kontinuirano se sledat, proveruva-

at i opi{uvaat i opisno se ocenuvaat, namesto

dosega{nite broj~ani ocenki;

vo tekot na nastavnata godina za postigawata

se vodat analiti~ki opisi (bele{ki) i za niv se is-

ka`uvaat tekovni (usni ili pismeni) komentari;

periodi~no - na krajot od trimese~jata i prvoto

polugodie se formiraat mikrosumativni (sinte-

ti~ki) ocenki;

na krajot na u~ebnata godina vo I i II oddelenie se

pi{uva zavr{na sumativna opisna ocenka za pos-

tigawata vo tekot na godinata;

vo treto oddelenie se vr{i postepen premin od

opisno kon broj~ano ocenuvawe, a na krajot na isto-

to oddelenie u~enicite dobivaat broj~ani ocenki.


Prakti~nata izvedba na spomenatite opredelbi za

analiti~ko opisno ocenuvawe se ostvaruva preku sood-

vetni aktivnosti, strukturirani vo slednive elementi

na koncepcijata:

a) Spoznavawe na sostojbata - dijagnosti~ko

ocenuvawe.

b) Sledewe, proveruvawe i formativno ocenuvawe

na napredokot na u~enicite.

v) Sumativno ocenuvawe i zavr{na (sumativna)

opisna ocenka.

g) Premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe.

Strukturata na koncepcijata e dinami~na, a ne sta-

ti~na. Taa ne e obi~en mehani~ki zbir na elementite

{to ja so~inuvaat, tuku pretstavuva edna logi~ka celina

od me|usebno povrzani i isprepleteni komponenti. Od

taa celina proizleguva sekoj nejzin element i sekoj od

niv vo nea ima svoe mesto i funkcija, {to vo isto vreme

se usloveni i od mestoto i funkcijata na ostanatite ele-

menti. Taka, na primer, od toa kako }e se realizira spoz-

navaweto na sostojbata (dijagnosti~koto ocenuvawe), za-

visi kakvi }e bidat ne samo planiraweto, tuku i reali-

zacijata na aktivnostite, a potoa i sledeweto i proveru-

vaweto na istite i bele`eweto na postigawata na u~e-

nicite i nivnoto ocenuvawe. Od druga strana, pak, sozna-

nijata od formativnoto proveruvawe i ocenuvawe imaat

povratno vlijanie na planiraweto i izveduvaweto na

u~eweto i pou~uvaweto itn.

Koncepcijata na analiti~koto opisno ocenuvawe

na postigawata na u~enicite od I, II i prvoto polugodie

na treto oddelenie e eden vid model, spored koj, po pra-

vilo, se odvivaat site pozna~ajni aktivnosti vo vrska so

sledeweto, proveruvaweto i ocenuvaweto. No, toa ne e

N A P O S T I G A W A T A

N A U ^ E N I C I T E

I

F O R M A T I V N O

O C E N U V A W E

P R O V E R U V A W E

Spoznavawe na sostojbata(Dijagnosti~ko proveruvawe i ocenuvawe)

Planirawe na aktivnostite

april

maj

januari

fevruari

mart

septemvri

dekemvri


nekoja kruta (stroga) {ema, koja ne mo`e da se menuva,

podobruva i prisposobuva na konkretnite okolnosti vo

koi se primenuva. Naprotiv, taa e fleksibilna i ostanu-

va otvorena za menuvawe i podobruvawe, ne samo vo od-

delni poedinosti, tuku i nejzinata osnovna struktura.

Sledewe, proveruvawe i ocenuvawe

na postigawata (napredokot) na u~enicite

vo tekot na u~ebnata godina

oktomvri

noemvri

K O N T I N U I R A N O

S L E D E W E,

prvo etapno mikrosumativno ocenuvawe

vtoro etapno mikrosumativno ocenuvawe

treto etapno mikrosumativno ocenuvawe

juni SUMATIVNO OCENUVAWE

Zavr{na - godi{na sumativna opisna ocenka


Kako stru~en dokument koncepcijata pretstavuva,

pred s¢:

obid za sistemsko oblikuvawe (prika`uvawe) na

steknatite teoriski i prakti~ni iskustva od do-

sega{nata primena na opisnoto ocenuvawe;

eden vid vodi~ na nastavnicite za toa kako da go

planiraat, organiziraat i izveduvaat sledeweto,

proveruvaweto i ocenuvaweto na postigawata na

u~enicite;

potsetnik, koj pottiknuva na razmisluvawe i

tragawe po re{enija za brojnite problemi od ovaa

zna~ajna oblast na vospitno-obrazovniot proces;

stru~na osnova za dorazvivawe, implementirawe

i normativno regulirawe na (pod)sistemot na oce-

nuvawe na postigawata na u~enicite vo osnovnoto

u~ili{te.

Vo prodol`enie se objasnuva sekoj element poseb-

no, pri {to akcent se stava na: su{tinata na elementot

- vo {to se sostoi toj; koja mu e celta - {to se saka da se

postigne so nego; koja e namenata - kakva funkcija imaat

oddelnite elementi i osnovni (kusi) objasnuvawa i naso-

ki za toa kako se realizira vo praktikata sekoj element

i koncepcijata vo celina.


3.1. Spoznavawe na sostojbata - dijagnosti~koocenuvawe


Prviot element na koncepcijata za analiti~ko opis-

no ocenuvawe e spoznavawe na inicijalnata sostojba

ili dijagnosti~ko ocenuvawe. Se sostoi od raznovidni

aktivnosti na nastavnikot za sistematski organizi-

rano pribirawe na podatoci (informacii) i nivno ana-

liti~ko-sinteti~ko interpretirawe i vrednuvawe, a

vo vrska so (pred)znaewata, ve{tinite, sposobnosti-

te, motivacijata, interesite, socijalizacijata i fi-

zi~kata i zdravstvenata sostojba na u~enicite.

Spoznavaweto na sostojbata vo najgolema mera se

praktikuva na po~etokot na u~ebnata godina, osobeno vo

prvo oddelenie, no i vo tekot na godinata pred da se zapo~-

ne so izu~uvawe na nekoja nova programska celina i, vo su{-

tina, pretstavuva eden vid na dijagnosti~ko ocenuvawe.

Celta na spoznavaweto na postojnata sostojba e da

se utvrdi stepenot na psihofizi~kata podgotvenost

na u~enicite za uspe{no sledewe na vospitno-obrazov-

niot proces vo tekot na nastavnata godina (ili za izu-

~uvawe na odredena programska celina). Poto~no, toa zna-

~i ustanovuvawe na, kolku e mo`no poto~na, dijagnoza za

obemot i kvalitetot na predznaewata, {to gi poseduva

u~enikot i eventualnite praznini, slabosti i gre{ki vo

niv, odnosno dijagnosticirawe na aktuelnoto nivo na

razvoj na u~enikot, kako osnova za prognozirawe i pla-

nirawe na naredniot razvoj.

Vo tekot na dijagnosti~koto proveruvawe nastav-

nikot treba da pribere informacii za kognitivniot,

afektivniot, socijalizaciskiot i psihomotorniot raz-

voj na u~enicite. Na po~etokot na u~ebnata godina, a oso-


beno vo prvo oddelenie nastavnikot treba da im posveti

podednakvo vnimanie na site tri dimenzii na li~nosta,

dodeka koga se dijagnosticira sostojbata pred izu~uva-

weto na nova tema nastavnikot pogolemo vnimanie mu

posvetuva na kognitivnoto podra~je, bidej}i vo tekot na

u~ebnata godina sistematski sobira informacii za dru-

gite dve podra~ja.

Predmet na spoznavawe na u~enicite e:

Kognitivniot razvoj, t.e. predznaewata vo naj-

{iroka smisla na zborot - fakti i termini od od-

redena oblast, kolku tie go razbiraat toa {to go

znaat, dali mo`at da gi primenuvaat tie znaewa i

koi mislovni operacii gi koristat koga usvojuva-

at novi znaewa. Zna~i, dijagnosti~koto proveru-

vawe i ocenuvawe akcentot go stava na otkrivawe

na prazninite i slabostite vo postojnite (pred)-

znaewa, no i na potencijalite so koi deteto doa|a

vo u~ili{te. Toa e naso~eno pove}e kon utvrduva-

we na ona {to decata ne go znaat, za{to vo u~ili{-

te doa|aat da nau~at ona {to ne go znaat, a ne ona

{to ve}e go znaat.

Afektivniot (socio–emotivniot) razvoj, t.e.

kakvi interesi, stavovi i veruvawa imaat, kako gi

manifestiraat, kako sorabotuvaat vo grupa, kako

komuniciraat me|u sebe i so vozrasnite vo u~i-

li{teto i kakva slika imaat za sebe i sli~no.

Psihomotorniot razvoj, t.e. kakvi vidovi na

motorni i manipulativni ve{tini poseduvaat i

mo`at da izvedat.


Kaj site ovie dimenzii se sledat i spoznavaat:

- rezultatite, sostojbata ({to znae i {to moè

deteto);

- procesot, aktivnostite (kako se odvivaat aktiv-

nostite, procesot).

Soznanijata od spoznavaweto na sostojbata (di-

jagnosti~koto proveruvawe) se nameneti, pred s¢, za

nastavnikot. Tie nemu mu sluàt:

da utvrdi dali u~enicite }e bidat vo sostojba da

gi usvojat novite sodrìni ili }e bide neophodno

prethodno (pred da zapo~ne izu~uvaweto na novite

sodrìni) da se povtorat ili sistematiziraat ne-

koi sodrìni {to u~enicite nedovolno gi usvoi-

le ili zaboravile;

vrz osnova na soznanijata od dijagnosti~koto pro-

veruvawe da gi planira idnite aktivnosti so u~e-

nicite.

Dijagnosti~koto proveruvawe na po~etokot na

u~ebnata godina ne se pravi za da se ocenat prva~iwata

za znaewata {to gi nosat od semejstvoto, nitu u~enicite

vo tekot na u~ebnata godina za ona {to go u~ele porano

(za toa imaat ocenka), tuku da se proceni: koi sodrìni

nedovolno gi znaat i koi (kolku) u~enici ne poseduvaat

potrebni predznaewa.

Dijagnosti~koto proveruvawe se primenuva koga

nastavnikot za prv pat se sre}ava so odredena grupa na

u~enici (vo prvo oddelenie) ili pred po~etokot na obra-

botka na novi sodrìni. Vo prvite denovi na u~ebnata


godina nastavnikot mora da znae so koi deca }e raboti za

da organizira za niv socijalna sredina koja }e se karak-

terizira so dobra komunikacija, red i koja }e bide sti-

mulativna za u~ewe. Dijagnosticiraweto (spoznavaweto

na po~etnata sostojba) e osnova za prognoza na mo`nos-

tite na u~enicite i za planirawe na rabotata. Ako nas-

tavnikot gi znae mo`nostite na u~enicite }e moè da go

odredi vidot i obemot na aktivnostite soodvetno na po-

trebite na u~enicite. Vsu{nost, dijagnosticiraweto na

aktuelnoto nivo na (pred)znaewata i na sposobnostite

na u~enicite treba da posluì za prognozirawe na zona-

ta na naredniot nivni razvoj {to, spored Vigotski, e

najzna~ajno za organizirawe na nastavata.

Pribiraweto na relevantni podatoci za mo`nos-

tite i predznaewata na u~enicite treba da obezbedi po-

dobro planirawe na nastavniot proces, t.e. pokvalitet-

no pou~uvawe soobrazeno so nivnite potrebi i mo`nos-

ti. Imeno, vrz osnova na soznanijata za toa, kako i za

zaedni~kite celi utvrdeni so nastavnite programi, nas-

tavnikot gi planira idnite sodrìni i aktivnosti (svoi

i na u~enicite). Toj ja planira nastavata i vr{i podgo-

tovki za nejzino pouspe{no organizirawe i izveduvawe

so oddelenieto vo celina, no i so sekoj u~enik posebno.

Zatoa, vo najgolema mo`na mera vr{i i individualiza-

cija na istata (spored celite, formite i metodite na ra-

bota, sredstvata, dinamikata i sl.), za da moàt u~enici-

te da napreduvaat soodvetno na sopstvenite mo`nosti i

uslovite {to im gi obezbeduva u~ili{teto. Samo vo tak-

va funkcija, za takva namena, spoznavaweto na sostojba-

ta i dijagnosti~koto ocenuvawe ja dobivaat svojata vis-

tinska smisla. Kolku, pak, bile uspe{ni spoznavaweto

i dijagnosti~koto ocenuvawe }e se znae duri toga{ koga

}e se vidi kolku sme mu pomognale na u~enikot da napre-

duva.


b) Kako i so pomo{ na koi postapki i tehniki sespoznava sostojbata

Za da moè nastavnikot da gi pribere potrebnite

informacii, pred s¢, treba da obezbedi uslovi za spoz-

navawe na sostojbata i da znae koi izvori, postapki i

instrumenti }e gi koristi. Toa zna~i deka nastavnikot

odnapred treba da isplanira {to }e sledi sekoj raboten

den i da osmisluva takvi aktivnosti i situacii so po-

mo{ na koi }e dojde do potrebnite podatoci.

Nastavnikot moè da dojde do informacii za u~e-

nicite na dva na~ini, i toa:

preku neposredno pribirawe na informacii po

pat na nabquduvawe na rabotata, odnesuvaweto i

izrabotkite na u~enikot, razgovor so nego, sni-

mawe i sli~no;

preku posredno pribirawe na informacii od

drugi izvori (od roditelite na u~enikot, od u~i-

li{niot pedagog/psiholog, od drug nastavnik, vos-

pituva~ vo zabavi{te - gradinka, od kolega od od-

delenska nastava ili prodolèn prestoj, od direk-

torot i od drugi subjekti).

Za beleèwe, pak, na odgovorite, na podatocite i

na sogleduvawata od nabquduvaweto i razgovorot, nas-

tavnikot moè da koristi: listi za proverka ili evi-

dentni listi, pra{alnici, skali na procenka, testovi

na znaewe i sposobnosti, inventari na li~nosta i drugo.

Za da dobie validni informacii nastavnikot tre-

ba da sozdade klima za slobodno, spontano iskaùvawe so

~uvstvo na nepopre~enost i neiznasilenost vo pretsta-

vuvaweto na ona {to deteto znae i umee. Se prepora~uva


ovie aktivnosti da se izveduvaat preku igra, interesno

osmisleni razgovori ili nastavni listovi. Treba da se

sozdade klima na slobodno iska`uvawe na znaewata, a

neznaeweto da se sfati kako pottik za idno u~ewe, a ne

kako neuspeh od minatoto u~ewe (iskustvo) na u~enikot.

Ispituvaweto na predznaeweto treba da se iskoristi vo

funkcija na zaedni~ko planirawe na novata tema ([to

znaeme i {to sakame da znaeme za…).

Procesot na spoznavawe na sostojbata na u~enici-

te e sostaven od ~etiri fazi. Vo prvata faza nastavni-

kot sobira informacii za u~enicite, vo vtorata faza

niv gi sreduva i obrabotuva, potoa gi ocenuva (analizi-

ra, interpretira i sintetizira), za na krajot da gi isko-

risti za da dade mislewe ili prognoza za mo`nostite na

sekoj u~enik i da ja planira sopstvenata rabota so u~eni-

kot. No, mora da se napomene deka nastavnikot treba da

bide vnimatelen vo formiraweto na procenkata za niv-

nite mo`nosti i za o~ekuvanite efekti. Sepak, toa se

samo po~etni soznanija, koi treba da se tretiraat hipo-

teti~no, za{to celta na pribiraweto na ovie podatoci

e da im se pomogne soodvetno na u~enicite, a ne tie da se

etiketiraat. Sekoj u~enik mora da se sledi dovolno dol-

go za da se stekne pocelosna pretstava za negovoto ti-

pi~no odnesuvawe kako posebna li~nost. Osobeno e va`-

no i samiot u~enik da bide aktivno vklu~en i toj da po-

mogne nastavnikot {to pove}e i podobro da go zapoznae.

Za toa kolku e zna~ajno negovoto u~estvo, mnogu sliko-

vito se iska`al eden angliski avtor koj veli: „Dobriot

lekar ne postavuva dijagnoza bez da n¢ pra{a nas kako se

~uvstvuvame i {to mislime za simptomite, tuku n¢ vklu-

~uva vo procesot na dijagnosticirawe. Vo u~ili{teto,

naj~esto, davame mislewe za u~enikot i za negovoto znae-

we bez da go vklu~ime i nego poa|aj}i od pretpostavkata

deka go poznavame negovoto mislewe i negovite ~uvstva.


Pa zatoa velime ‘ne si slu{al’, ‘ne si se potrudil’, ‘ne

razbira{‘, ‘moè{e da napravi{ podobro’ i sl. Mnogu

retko go pra{uvame u~enikot za mislewe”.4

3.2. Sledewe, proveruvawe i formativnoocenuvawe na napredokot na u~enicite


Vo ovoj element na koncepcijata za analiti~ko

opisno ocenuvawe stanuva zbor za sledewe, proveruvawe

i formativno ocenuvawe na tekot na realizacijata i na

efektite od planiranite aktivnosti na u~enicite vo

vospitno-obrazovniot proces, odnosno na nivnite posti-

gawa. Tie se integralni elementi na nastavniot proces

i tesno povrzani me|u sebe. Sepak, sekoj od niv ima svoja

su{tina, cel, namena (funkcii) i na~in na izveduvawe.

Sledeweto5 na napredokot na u~enikot nastav-

nikot go izveduva kako kontinuiran planski proces od

niza raznovidni aktivnosti (nabquduvawe, nadgledu-

vawe, kontrolirawe, nadzirawe, snimawe, razgovarawe,

ispra{uvawe, beleèwe), pri {to pribira, beleì, sre-

duva i obrabotuva podatoci i drugi informacii za

tekot (procesot) na realizacija na planiranite ak-

tivnosti na u~enikot i za rezultatite {to gi po-

stignuva vo vospitno-obrazovniot proces. Samoto

sledewe ne obvrzuva na proverka na to~nosta na proce-

4 C. R. Pu~ko (1995): Opisovanje otrokovega razvoja i dose`kov na razredni stopnji osnovne {ole, vo zbornikot „Opisno ocenjevanje“, Pedago{ka obzorja, Novo Mesto.

5Zborot sledi vo makedonskiot jazik zna~i: 1) odi po nekogo ili po ne{to;

2) posmatra ne{to {to se dviì; 3) posmatra dejnosta na nekogo; i 4) se

interesira za odot, razvojot na ne{to. Re~nik na makedonskiot jazik,

III, 1966, str. 228.


sot ili rezultatot {to se sledi, tuku samo se registri-

ra, opi{uva ona {to se slu~uva ili postignuva. Toa e

svrteno, prete`no, kon procesnite individualni ili

grupni celi na nastavata.

Iako sledeweto, sfateno vo po{irokata smisla na

zborot, opfa}a i elementi na proveruvawe, nastavnikot

kontinuirano praktikuva i posebni aktivnosti na pro-

veruvawe6. Pritoa primenuva niza postapki (usno is-

pra{uvawe, pismeno odgovarawe, testirawe, anketira-

we, prakti~ni izvedbi i dr.) za inicirawe na odredeni

vidovi aktivnosti (reagirawa, odgovori) kaj u~enici-

te, a zaradi sobirawe na podatoci (informacii), od-

nosno za otkrivawe i konstatirawe (utvrduvawe) na

aktuelnata sostojba na nivnite kompetencii (znae-

wa, ve{tini, sposobnosti, stavovi i dr.). Proveruva-

weto e svrteno, glavno, kon rezultatski naso~enite in-

dividualni i zaedni~ki celi na nastavata i pretstavuva

eden vid na ot~et (izve{taj) za postigawata na u~enici-

te, no ne i nivno ocenuvawe i vrednuvawe.

Osnovna i neposredna cel na tekovnoto sledewe i

proveruvawe na realizacijata na aktivnostite e da se

priberat relevantni i validni (dobri, kvalitetni)

povratni informacii, kako indikatori, pred s¢, za

procesot na u~ewe od strana na u~enicite, za rezulta-

tite {to tie gi postignuvaat vo vospitno-obrazov-

niot proces, kako i drugi informacii koi }e pomognat

da se izvr{i formativno i etapno mikrosumativno

ocenuvawe na aktuelnite sostojbi vo nivnoto napre-

duvawe kon postignuvawe na individualnite i zaed-

ni~kite vospitno-obrazovni celi.

6Zborot proveri zna~i: 1) za da se ustanovi to~nosta, pravilnosta na

navodi, iskazi, smetki, dokumenti, bileti i sl.; 2) za da se ustanovat

svojstvata, znaewata i sl. Proveruvawe zna~i: v. proveri; proveruvawe

na znaewata. Re~nik na makedonskiot jazik, II, 1965, str. 542.


Vo procesot na ocenuvawe na postigawata na u~e-

nicite nastavnikot gi obrabotuva (analizira, prosu-

duva, komparira, sintetizira) sobranite podatoci od

sledeweto i proveruvaweto i go identifikuva napre-

dokot na u~enikot kon postignuvawe na postavenite

celi.

Spored toa, preku sledeweto i proveruvaweto na

postigawata na u~enicite, nastavnikot ja konstatira

(utvrduva) sostojbata onakva kakva e, a so ocenuvaweto ja

opredeluva nivnata vrednost vo odnos na celite i stan-

dardite.

Vistinskiot rezultat od seto toa e ocenkata, so

koja nastavnikot go iskaùva stepenot na napredokot na

u~enicite kon postignuvawe na celite i porakata {to,

kako povratna informacija, taa im ja nosi na onie na

koi im e nameneta.

Sledeweto, proveruvaweto i ocenuvaweto se za-

emno povrzani aktivnosti. Nema ocenuvawe bez slede-

we i proveruvawe (sekoe ocenuvawe vo sebe sodrì ili

pretpostavuva prethodno sledewe i/ili proveruvawe),

nitu sledeweto i proveruvaweto imaat smisla bez oce-

nuvawe na pribranite podatoci. Vsu{nost, sledeweto,

proveruvaweto i ocenuvaweto vo u~ili{teto mora da

sluàt, vo prv red, za stimulirawe na razvojot na u~e-

nikot, a duri potoa i za drugi celi.

Takvo e, pred s¢, formativnoto ocenuvawe, koe se

smeta za nose~ka (centralna) komponenta na koncepcija-

ta na analiti~koto opisno ocenuvawe. Toa se izveduva

kontinuirano vo tekot na celata nastavna godina, para-

lelno (ednovremeno) so izveduvaweto na nastavniot pro-

ces. Toa e procesno naso~eno i ovozmoùva transformi-

rawe ili korekcija na na~inite na steknuvawe na znae-

wata, na~inite na procesirawe na informaciite, a ne

korekcija na rezultatite (iako i toa se pravi).


Negova krajna cel e taka da se angaìraat u~enici-

te vo procesot na formativnoto proveruvawe i ocenu-

vawe {to }e dovede do samovrednuvawe i samoregulirawe

na sopstvenata rabota.

Pritoa, nastavnikot pove}e se interesira za po-

stapkite na rasuduvawe na u~enicite, otkolku za rezul-

tatite {to gi postignuvaat. Zatoa toj se sluì so inter-

aktivni postapki na proveruvawe (razgovor, esejski

testovi, usno i prakti~no proveruvawe, istraùvawa,

proektni zada~i i sl.), koi ovozmoùvaat dijalog, objas-

nuvawa, ras~istuvawa - refleksija od dvete strani i

obezbeduvaat kvalitetni pokazateli, a sledeweto i pro-

veruvaweto se izveduva vo avtenti~en kontekst na se-

kojdnevni, voobi~aeni aktivnosti na u~enicite vo

u~ilnicata i nadvor od nea, zna~ajni za nivniot razvoj.

Vo formativnoto sledewe, proveruvawe i ocenuva-

we vaèn e kvalitetot na povratnata informacija

{to im ja dava nastavnikot na u~enicite (i roditelite).

Kvalitetna e onaa povratna informacija koja e speci-

fi~na, personalizirana, analiti~na, dadena blagovre-

meno, objektivna, celosna i prifatena od u~enikot.

Zatoa se veli deka kvalitetnata povratna informa-

cija gi zadovoluva razvojnite potrebi na u~enikot,

bidej}i go naso~uva i mu pomaga da go postigne ona nivo

za koe poseduva potencijali. Na toj na~in povratnata

informacija (ocenkata) ja ostvaruva svojata forma-

tivna (formira~ka, oblikuva~ka) funkcija.

Va`no e, isto taka, kako ocenkata, kako povratna

informacija, }e bide interpretirana od strana na nas-

tavnikot i na u~enikot. Pokraj toa {to treba da bidevalidna, celosna i objektivno interpretirana, taa morana u~enikot da mu bide prenesena na soodveten na~in. Za-toa mnogu e bitno nastavnikot da sozdava klima na do-verba me|u nego i u~enicite, kako i da sorabotuva so ro-


ditelite. Zna~i, najva`no od s¢ e kako u~enikot }e ja

prifati i do`ivee povratnata informacija. Tokmu odtoa najmnogu zavisi i kakov }e bide nejziniot efekt.

Vo tekot na nastavnata godina ima potreba, povre-

meno, nastavnikot da vr{i i nekoj vid na poseopfatno

ili takanare~eno (mikro) sumativno proveruvawe i oce-

nuvawe. Toa go pravi so cel da go utvrdi (izmeri) ste-

penot na postignatost na zaedni~kite celi, standardi.

Mikrosumativni proveruvawa i ocenuvawa (no so for-

mativen karakter) vo tekot na u~ebnata godina, obi~no,

ima dva vida: neformalni i formalni.

Neformalni mikrosumativni proveruvawa i oce-

nuvawa se onie koi nastavnikot gi izveduva po~es-

to, po pravilo, po sekoja relativno zaokru`ena ce-

lina (tema, podra~je) ili del od nastavnata progra-

ma, za da proveri kakvi se postigawata na u~eni-

cite pred da zapo~ne so obrabotka na narednata ce-

lina (tema). Vakvite sumativni proveruvawa nema-

at oficijalen karakter, ne zavr{uvaat (sekoga{) so

oficijalna ocenka, tuku imaat, pred s¢, formativen

karakter. Imeno, izrabotkite i odgovorite na u~e-

nicite od ovie proveruvawa, po pravilo, redovno

se prosledeni so usni ili pi{uvani tekovni ko-

mentari na nastavnikot, koi imaat isklu~ivo for-

mativna priroda.

Zapisite od ovie proveruvawa nemaat odnapred ut-

vrdena forma, nitu obem i na~in na pi{uvawe, tu-

ku gi oformuva samiot nastavnik, vo zavisnost od

okolnostite i u~enikot za koj se odnesuvaat.

Formalni etapni mikrosumativni proveruvawa

i ocenuvawa se onie koi nastavnikot gi izveduva

na krajot od opredeleni periodi na nastavnata god-


ina ili za takanare~enite trimese~ja ili po-

lugodie (poznati i kako klasifikacioni periodi).

Takvite proveruvawa zavr{uvaat so zbiren prikaz

na postigawata na u~enikot po oddelnite nastavni

predmeti vo opredeleniot period. Tie se eden vid

„bilans“ na postigawata na u~enikot sporedeni so

zaedni~kite celi (standardi) utvrdeni so progra-

mite.

Site informacii, {to nastavnikot gi pribira so

sledeweto i proveruvaweto, kako i soznanijata od ocenu-

vaweto - ocenkite, nameneti im se, pred s¢, na samite

u~esnici vo vospitno-obrazovniot proces, odnosno na

u~enikot i na nastavnikot, posredno i na roditeli-

te. Nim treba da im poslu`at, prvenstveno, za slednive

dve celi.

Prvo, da proverat i da procenat kolku uspe{no se od-

vivaat aktivnostite, kako te~at procesite na pou~uva-

we i u~ewe i kakvi se efektite, kolku se vredni rezul-

tatite {to gi postignuvaat u~enicite ili kolku tie

napreduvaat vo sporedba so planiranite individualni i

zaedni~ki celi. Zna~i, informaciite i ocenkite treba

da pomognat za dijagnosticirawe na sostojbata, odnosno:

u~enikot da stekne uvid za sopstveniot napre-

dok (vo {to uspeal, vo {to ne, kade gre{i i kakvi

drugi te{kotii i slabosti ima);

nastavnikot da dobie jasna pretstava za napre-

dokot na sekoj u~enik i za te{kotiite na koi

naiduva, kako i uvid vo sopstvenata rabota - kolku

e uspe{en negoviot na~in na koj pou~uva i im po-

maga na u~enicite.


Vtoro, za planirawe i prezemawe na korektivni i

drugi dejstvija - aktivnosti koi }e ovozmoàt pogole-

ma uspe{nost i natamo{en napredok na u~enicite.

Imeno, od procenkata (izvr{ena vrz osnova na pribra-

nite informacii vo tekot na sledeweto i proveruvawe-

to) proizleguvaat novi informacii za akterite vo vos-

pitno-obrazovniot proces, koi imaat povratno vlijanie

vrz nivnata idna rabota i se o~ekuva:

na u~enikot da mu pomognat sam da izbere nasoki

za toa kade da prodolì na ist na~in, a kade i

kako da gi popravi gre{kite i da gi otstrani sla-

bostite ili kako pouspe{no da u~i;

na nastavnikot da mu posluàt da se opredeli

koi postapki i strategii da gi izbere i {to drugo

da planira za da mu pomogne na u~enikot - da go

pottikne i upati kako podobro da u~i, odnosno

kako nastavnikot podobro da pou~uva.

Spored toa, krajna cel na sledeweto, proveruvawe-

to i ocenuvaweto (vrednuvaweto) e da se unapredi u~ewe-

to na u~enicite i pou~uvaweto na nastavnikot. Tie se

bespredmetni nadvor od ovie dve osnovni celi.

Mo`nite korektivni i drugi intervencii od stra-

na na nastavnikot i na samite u~enici, vrz osnova na

formativnoto ocenuvawe se izveduvaat:

na po~etokot na nastavata, odnosno na obrabot-

kata na nova tema (zaradi nadovrzuvawe so pred-

znaewata, izbor na na~inite na pou~uvawe i

u~ewe i dr.);

vo tekot na nastavniot proces zaradi pottiknu-

vawe i naso~uvawe na kognitivnite, konativnite


i emotivnite procesi, va`ni za uspe{no usvoju-

vawe na novite znaewa;

na krajot na obrabotkata na nekoja nastavna

celina (tema) zaradi povtorno sogleduvawe na

postigawata (kako mikrosumativno ocenuvawe)

i planirawe na idnata rabota.

b) Kako da se planira, organizira i izvedesistematsko formativno sledewe,proveruvawe i ocenuvawe

Eden od osnovnite principi na analiti~koto

opisno ocenuvawe e toa da bide planska aktivnost na

nastavnikot. Planot za sledewe, proveruvawe i ocenu-

vawe, obi~no gi sodrì slednive elementi.

Izbor i operacionalizacija na celite, ~ija pos-

tignatost treba da se proveri i oceni, toa e prviot

~ekor na planot. Kolku pokonkretno i poopera-

tivno se postaveni celite na nastavata vo prethod-

noto planirawe, tolku pojasno }e moè da se opre-

delat pokazatelite, koi ukaùvaat na obemot i kva-

litetot na nivnoto postignuvawe i tolku polesno

}e se izvede sledewe, proveruvawe, beleèwe i opi-

{uvawe i ocenuvawe na napredokot na u~enicite.

Opredeluvawe na izvorite na informacii. Do se-

koja vospitno-obrazovna cel, kako planiran (posa-

kuvan, o~ekuvan) rezultat, se stignuva so konkret-

ni aktivnosti ispolneti so konkretni sodrìni.

Toa zna~i deka sekoja cel podrazbira dve sostavki:

sodrìna i proces (aktivnosti, dejstvija) - koi za-


edno vodat kon opredelen rezultat. Zatoa, kako

predmet na sledewe i osnovni izvori za pribirawe

na informacii vo vrska so napredokot na u~eni-

cite vo vospitno-obrazovniot proces se smetaat:

- procesite na u~ewe (rabota) i odnesuvawe vo

koi u~enicite go postignuvaat i manifesti-

raat svojot napredok, odnosno pozitivnite

promeni vo nivnata li~nost. Toa se site pro-

cesni celi ili znaewa vo dejstvie (proces), a

takvi se site ve{tini, umeewa, umstveni i

drugi aktivnosti na u~enicite;

- rezultatite {to gi postignuvaat u~enici-

te, a toa se site nivni izrabotki, trudovi i

odgovori (pismeni sostavi, crte`i, re{eni

zada~i, rabotni listovi, odgovori na testo-

vi na znaewa, usni odgovori, razni izvedbi,

esejski testovi, likovni tvorbi i sl.).

Vo tekot na sledeweto podednakvo vnimanie treba

da se posveti i na procesite i na rezultatite, iako slede-

weto na procesot ~esto e mnogu pova`no od postignatiot

rezultat, osobeno kaj u~enicite od oddelenska nastava.

Izbor na u~enici. U~eweto e individualen proces

so svoi specifi~nosti kaj sekoja edinka. Aktivnos-

tite na u~ewe i rezultatite od toa ne e mo`no da se

sledat odedna{ kaj site u~enici vo paralelkata.

Ova, osobeno, va`i koga se sledat individualni

procesni celi i koga za toa se koristat postapkite

za neposredno sledewe (nabquduvawe, razgovor). To-

ga{ treba da se izvr{i izbor na eden ili nekolku-

mina u~enici ~ie odnesuvawe (aktivnost) }e se sle-


di. Pritoa mora da se vodi smetka i za zaedni~kite

celi i da se napravi takov raspored so koj }e se

obezbedi, vo odreden period, tie da se sledat, pro-

veruvaat i ocenuvaat kaj site u~enici.

Planirawe na vremeto. Iskustvata od drugi zemji,

kako i soznanijata od probnata primena na koncep-

tot na opisnoto ocenuvawe vo na{ava zemja, govo-

rat deka site aktivnosti povrzani so formativno-

to analiti~ko opisno ocenuvawe (sledewe, prove-

ruvawe, beleèwe, sreduvawe i analizirawe na za-

pisite, pi{uvawe na komentari i sumativni opis-

ni ocenki) od nastavnicite bara zgolemeno vremen-

sko angaìrawe. Tokmu zatoa, najkonkretno treba

da se isplanira: koga }e se vr{at i kolku }e traat

oddelnite vidovi aktivnosti (sledewe - nabqudu-

vawe, proveruvawe, beleèwe, sredbi so roditeli-

te, pi{uvawe na tekovni komentari i sumativni

ocenki itn.).

Opredeluvawe (izbor) na kriteriumi. Najdobro e

za toa da se koristat standardite, dokolku se utvr-

deni so programite ili kako posebni dokumenti.

No, i toga{ potrebno e nivno prou~uvawe i zaed-

ni~ki usoglaseno razbirawe (tolkuvawe), od stra-

na na site nastavnici vo u~ili{teto, osobeno ako

tie i planiraweto na nastavata po oddelenija go pra-

vat zaedni~ki. Osven toa, so kriteriumite pret-

hodno treba da bidat zapoznati i da im bidat jasni

i na u~enicite, a preku niv i na roditelite. Ova se

odnesuva na kriteriumite za zaedni~kite celi, ut-

vrdeni so programite. Me|utoa, treba da se ima

predvid i toa deka formativnoto (i dijagnosti~-

koto) ocenuvawe pretpostavuva postoewe i na min-


imum standardi ili kriteriumi (kako kompeten-

cii), ne samo na dràvno, tuku i na u~ili{no nivo

i individualizacija na istite, vo zavisnost od

mo`nostite na sekoj u~enik.

Planirawe na u~estvoto na u~enicite i nivnite

roditeli. Sistematskoto sledewe, proveruvawe i

formativnoto analiti~ko opisno ocenuvawe na

napredokot na sekoj u~enik vo vospitno-obrazov-

niot proces e nezamislivo bez sorabotka so nego.

Bez negovo aktivno u~estvo vo tie procesi, kako i

bez sorabotkata so roditelite, nastavnikot ne }e

moè da pribere dovolno validni i sigurni infor-

macii za napredokot {to go postignuvaat, no i za

te{kotiite na koi naiduvaat u~enicite. Za taa cel

me|u nastavnikot, u~enikot i roditelite mora da

vladee zaemno po~ituvawe, razbirawe i otvorenost

eden kon drug. Toa ja zgolemuva i nivnata odgovor-

nost za uspehot ili neuspehot na u~enikot.

Izbor na metodi, postapki i instrumenti za sle-

dewe, proveruvawe i beleèwe na postigawata.

„Nieden rabotnik ne go izbira alatot pred da znae

{to treba da sraboti“. (R. F. Mager) Toa vaì i za

nastavnikot. Zna~i, otkako }e se opredeli {to -

koi celi, kaj koi u~enici, vo kakvi okolnosti }e se

sledat i kolku vreme ima za toa, }e moè da se izvr-

{i i izbor na najsoodvetnata metoda (na~in, po-

stapka) so ~ija pomo{ toa }e se izvede, kako i ins-

trumentite {to }e se koristat za pribirawe i be-

leèwe na podatocite. Za toa na nastavnikot mu

stojat na raspolagawe golem broj na metodi, po-

stapki, tehniki i instrumenti.


Za sledewe i proveruvawe na postigawata na

u~enicite se koristat: nabquduvaweto, raz-

govorot (intervjuirawe), site vidovi na us-

no, prakti~no i pismeno proveruvawe (vklu-

~uvaj}i gi i testirawata), anketirawe i sl.

Za pribirawe, beleèwe (registrirawe) na

podatocite i informaciite vo vrska odne-

suvaweto, odgovorite i izrabotkite na

u~enicite, se koristat: pra{alnici, listi

za proverka (~ek listi), skali na sudovi,

testovi, inventari na li~nosta i sli~no.

v) Sobirawe podatoci (informacii) zapostigawata na u~enicite- opi{uvawe, beleèwe i vidovi zapisi -

Opi{uvaweto na napredokot na u~enicite e os-

noven princip vo konceptot na analiti~koto opisno

ocenuvawe. Zatoa od nabquduvaweto i od drugite formi

i na~ini na sledewe i proveruvawe nastavnikot vodi be-

le{ki, sobira razni podatoci i izrabotki na u~enicite

i pravi razni vidovi zapisi. Bele{kite, izrabotkite i

zapisite sekoga{ se originalni (avtenti~ni) i nepovtor-

livi. Tie moàt da bidat od razli~na priroda. Vo prak-

tikata na formativnoto sledewe, proveruvawe i ocenu-

vawe nastavnicite, naj~esto, koristat:

Anegdotski bele{ki. Toa se objektivni prikazi

(opisi) {to gi pravi nastavnikot od prigodni i

namerni nabquduvawa na nastani pri zabele`livi

reakcii i oblici na odnesuvawe na nekoj u~enik.

Pokraj sodrìnata na odnesuvaweto, se beleì i


vremeto i mestoto - kontekstot na nastanot. Tie ne

sodràt ocenki ili kakvi bilo vrednosni iskazi i

komentari.

U~eni~ko dosie. Toa e eden vid zbirka (banka) na

podatoci, {to gi sobira nastavnikot za postigawa-

ta na u~enikot. Toa se podatoci za koi se smeta de-

ka se va`ni za razbirawe na napredokot na u~eni-

kot (pismeni sostavi, testovi, kontrolni zada~i,

drugi izrabotki, kontrolni listi, video i audio-

snimki i dr.), no i podatoci za negovata zdravstve-

na i socijalna sostojba, za u~estvoto vo vonnastav-

nite aktivnosti, za posebno projavenite interesi

i sposobnosti. Vo izborot na del od trudovite u~es-

tvuva i samiot u~enik. Dosieto (portfolioto), {to

e vo funkcija na ocenuvaweto, se smeta za doverliv

dokument, vo koj uvid imaaat nastavnikot, u~enikot,

roditelot i u~ili{niot pedagog/psiholog.

Tekovno analiti~ko beleèwe na postigawata na

u~enicite vo oddelnite vospitno-obrazovni pod-

ra~ja (predmeti). Vakvi beleèwa (kusi opisi, re-

gistrirawe na podatoci i rezultati od testirawa

i drugi proverki, te{kotii, postignati celi i sl.)

nastavnikot vodi katadnevno za poedinci ili gru-

pa u~enici.

Samite bele{ki u{te ne se ocenki ili vrednu-

vawa. Moèbi e podobro da se nare~at opisi, za{-

to tie navistina treba da pretstavuvaat samo objek-

tivna deskripcija na ona {to e nabquduvano, bez da

sodràt kakvi bilo ocenki ili komentari. Niv po-

vremeno nastavnikot gi sistematizira i analizi-

ra, a gi koristi za razgovor so roditelite i so u~e-

nicite i za nivno informirawe, za utvrduvawe na


postigawata i tempoto na napreduvawe na u~eni-

cite, kako i za pouspe{no planirawe i organizi-

rawe na nastavata.

Nema gotovi recepti nitu obrasci i {abloni

kako da se vodat ovoj vid na bele{ki. Na nastavni-

kot ostanuva sam da si izbere na~in i da si izgradi

ekonomi~en i pregleden sistem na beleèwe, {to

nemu najmnogu }e mu odgovara.

Tekovni komentari. Toa se razni vidovi na kusi is-

kazi na nastavnikot vo vrska so izrabotkite (tru-

dovite), izvedbite i odgovorite na u~enicite.

Tie moàt da bidat dadeni usno i pismeno. Nastav-

nikot ne mora vakvi komentari da dava na site od-

govori ili trudovi, tuku koga }e smeta za potrebno,

iako e poèlno tie da bidat po~esti (te{ko e da se

opredeli kolku ~esti; toa najdobro }e moè da go

opredeli samiot nastavnik). Usnite komentari se da-

vaat vo vrska so usnite odgovori i prakti~nite iz-

vedbi ili odnesuvawa na u~enicite, dodeka pi{u-

vanite se davaat na pismenite trudovi ili drugite

izrabotki (pismeni sostavi, testovi, esei, izve{tai,

tebelarni i drugi prikazi, likovni tvorbi i sl.).

Bez ogled dali se vo pismena ili usna forma,

tie se davaat kako povratna informacija na u~eni-

kot (i roditelot) so namera:

da se iskaè odobruvawe, priznanie ili

pofalba za dobro izvr{ena rabota, no i za

da pottikne natamo{ni uspesi;

da se dadat sugestii, nasoki, soveti kako

ne{to da se napravi podobro - da se poddrì,

ohrabri;


da se ukaè ili da se dijagnosticiraat gre{-

kite i slabostite i da se dadat upatstva kako

da se nadminat istite;

da se postavat novi individualni celi.

Tekovnite pi{uvani komentari, pokraj drugoto, od

nastavnikot baraat i dosta vreme. Toa e edna od pri~ini-

te poradi koi ne e neophodno vakvite komentari da se

pi{uvaat za sekoj trud. Toa, se razbira, ne vaì vo ce-

lost i za usnite komentari, koi se davaat polesno, no ne

i zadolìtelno vo sekoja prilika.

Kompleksni analiti~ko-sinteti~ki zapisi. Toa

se eden vid na sumativni opisni ocenki za posti-

gawata na u~enikot, {to nastavnikot gi pravi za

oddelni periodi od nastavnata godina (trimese~ja

i polugodie). Najkompleten takov zapis e zavr{na-

ta, godi{nata sumativna opisna ocenka, koja, po svo-

eto zna~ewe, pretstavuva i poseben element na kon-

cepcijata za analiti~ko opisno ocenuvawe.

3.3. Sumativno ocenuvawe i zavr{na(sumativna) opisna ocenka


Pokraj povremenite (etapnite) mikrosumativni oce-

nuvawa vo tekot od nastavnata godina, na krajot na ista-

ta se vr{i zavr{no sumativno ocenuvawe (vrednuvawe)

na postigawata na u~enicite.

Sumativnoto ocenuvawe e sloèn i odgovoren

proces na kriti~ko, analiti~ko-sinteti~ko prosudu-


vawe na postigawata na u~enikot od strana na nas-

tavnikot (kako ocenuva~), so cel da se analiziraat i

sumiraat (rezimiraat) soznanijata, odnosno infor-

maciite i podatocite do koi toj do{ol pri sledewe-

to i proveruvaweto na rabotata (u~eweto) i odnesu-

vaweto na sekoj u~enik vo tekot na u~ebnata godina,

da se identifikuvaat postignatite rezultati, da se

sporedat so programskite barawa (celi) i vrz osnova

na toa da se utvrdi vrednosta na napredokot {to go

ostvaril u~enikot vo tekovnata godina.

Kako rezultat na takvoto seopfatno prosuduvawe

(ocenuvawe, vrednuvawe), nastavnikot oformuva suma-

tivna ocenka za postigawata na sekoj u~enik i istata ja

iska`uva vo pismena forma kako zavr{na sumativna opis-

na ocenka.

Zavr{nata opisna ocenka e sintetiziran, slobo-

den (avtenti~en) zbiren zapis od iskazi, sudovi, misle-

wa, so koi se izrazuvaat vrednosnite karakteristiki

na postigawata na u~enikot vo tekot na u~ebnata go-

dina. Ovaa ocenka se oformuva pri krajot na nastavna-

ta godina, kako oficijalna sumativna opisna ocenka na

u~enikot za tekovnata godina.

Zavr{nata opisna ocenka im e nameneta, pred s¢,

na samiot u~enik, na negovite roditeli i na nastav-

nikot koj }e go prifati u~enikot narednata u~ebna go-

dina. Tie treba da se informiraat za toa kako rabotel i

kakvi rezultati postignal u~enikot vo soodvetnoto od-

delenie.

Ovaa ocenka se registrira i vo pedago{kata doku-

mentacija vo u~ili{teto i so nea se regulira napredu-

vaweto na u~enikot vo pogornoto oddelenie.


b) Sodr‘inska struktura na zavr{nata(sumativnata) opisna ocenka

Pri utvrduvaweto na strukturata na zavr{nata

opisna ocenka vodeno e smetka da se po~ituvaat barawa-

ta na Pravilnikot za ocenuvaweto, se zemaat predvid

obemot i kvalitetot na usvoenite znaewa, rabotnite na-

viki, zainteresiranosta za nastavata i odnosot kon nea,

osposobenosta za primena na znaewata i razvojot na spo-

sobnostite na u~enikot. So pravilnikot se utvrduva i

sodr`inata na ocenkata po povedenie. Glavno, vrz osnova

na ovie odredbi, kako i vrz osnova na iskustvata od prak-

ti~nata proverka na zavr{nata opisna ocenka, utvrdena

e slednava nejzina sodr`inska struktura:

zainteresiranosta na u~enikot za nastavata,

odnosot kon nea i kon ostanatite obvrski vo

u~ili{teto;

postigawata (obrazovni) po oddelnite nastav-

ni predmeti, pri {to se imaat predvid znaewa-

ta vo potesna smisla, kako i kognitivnite pro-

cesi i ve{tini i sposobnostite na u~enikot;

socijalizaciskite aspekti relevantni za pos-

tignuvawe na vospitno-obrazovnite celi (na pr.,

socijalnite ve{tini za komunicirawe, sorabot-

ka, inicijativnost, samostojnost, vodewe itn.);

posebnostite na u~enikot koi imaat odraz vrz

rezultatite od rabotata (na pr., stavovi, sli-

ka za sebe, emocionalni reagirawa i sl.);

preporaka za (ne)napreduvawe vo narednoto odde-

lenie.


v) Koga i kako se oformuva i pi{uva zavr{nataopisna ocenka

Ovaa ocenka se podgotvuva i se pi{uva pri krajot

na nastavnata godina - vo mesec juni. No, del od podgo-

tovkite moàt da zapo~nat i porano - vo poslednata sed-

mica na mesec maj, za{to pi{uvaweto na zavr{na opisna

ocenka za sekoj u~enik vo paralelkata e obemna, sloèna

i odgovorna zada~a na nastavnikot i bara vreme i napor.

Pri nejzinoto oformuvawe nastavnikot gi ima

predvid site pribrani informacii i bele{ki za rabo-

tata, postigawata i odnesuvaweto na u~enikot vo tekot

na u~ebnata godina, odnosno site soznanija do koi toj do-

{ol sledej}i go negoviot napredok vo postignuvaweto na

planiranite zaedni~ki vospitno-obrazovni celi.

Pred kone~noto oformuvawe na ovaa ocenka mo`-

ni se, a ~esto i poèlni, dopolnitelni sredbi i razgovo-

ri so roditelot, u~enikot, u~ili{niot pedagog ili psi-

holog i so nastavnikot od prodolèniot prestoj.

Pri oformuvaweto na zavr{nata ocenka postig-

natite rezultati na u~enikot se sporeduvaat, pred s¢,

so celite, odnosno standardite utvrdeni so nastavni-

te programi. Tie sluàt kako osnovni kriteriumi za pro-

cenka na uspe{nosta na u~enikot. Vrz osnova na takvata

sporedba se ocenuva i dali u~enikot go postignal po-

trebnoto (minimalnoto) nivo na barawa i so uspeh go za-

vr{il soodvetnoto oddelenie, odnosno dali se dopu{ta

(napreduva) vo pogornoto oddelenie ili postigawata se

pod potrebniot minimum i u~enikot samo se preveduva

vo narednoto oddelenie.

Za da se sogleda i oceni vistinskiot napredok na u~e-

nikot vo tekot na u~ebnata godina, negovite rezultati se

sporeduvaat i so podatocite od inicijalnata sostojba (od

dijagnosti~koto ocenuvawe) vo po~etokot na godinata.


g) U{te nekoi karakteristiki na zavr{nataopisna ocenka

Zavr{nata opisna ocenka za postigawata na u~eni-

kot e otvoren, tvore~ki i originalen (avtenti~en, ne-

povtorliv) zapis, koj se bazira vrz sestrana i temelna

obrabotka na informaciite od sledeweto i proveruva-

weto na aktivnostite i rezultatite na u~enikot i vpe-

~atocite {to gi ima nastavnikot za odreden u~enik.

Ne navleguvaj}i vo detalite na nejzinoto podgotvu-

vawe i kvalitetite so koi treba da se odlikuva, ovde na-

kuso se ukaùva samo na nekoi nejzini pova`ni karak-

teristiki. Imeno, za da moè zavr{nata opisna ocenka

da gi ispolni svoite funkcii (informativna, motiva-

ciska, administrativna), neophodno e da gi zadovoluva i

slednive barawa:

da e ednostavna i razbirliva za onie na koi im e

nameneta (u~enikot, roditelite, idniot nastav-

nik). Toa zna~i da e pi{uvana so ednostaven stil,

sostavena od kusi re~enici so poznati zborovi i

konkreten govor;

da e pregledna, odnosno sodrìnite vo nea da se

logi~ki podredeni i povrzani, postapno prikaà-

ni i so jasna su{tina;

da e kusa, no bogata so informacii - tekst od

edna do dve stranici e dovolen za zavr{nata opis-

na ocenka;

da ne sodrì nepotrebni i nejasni informacii

(na primer: deka u~enikot e levu~ar, povtoruva~,

deka zasluùva pofalbi i ~estitki i sli~no ili


zborovi kako: mnogu ubavo, solidno itn. {to nema-

at objektivna kvalitativna vrednost);

po mo`nost, da e optimisti~ki naso~ena, no bez

superlativi (preteruvawa), odnosno da se odbegnu-

vaat negativni iskazi ({to ne uspeal u~enikot), bi-

dej}i taa e zapis za postigawata, a ne za neuspehot;

da e dobro tehni~ki uredena - napi{ana na ma{i-

na, na kompjuter ili ra~no, no ~itlivo.

Seto toa pridonesuva zavr{nata opisna ocenka, ka-

ko povratna informacija, da bide razbrana i prifatena

od onie na koi taa im e nameneta i da gi ispolni svoite

funkcii.

d) Obrazec za zavr{nata opisna ocenka

Sumativnata godi{na opisna ocenka se pi{uva na

oficijalno odobreniot obrazec za svidetelstvo. Toj ima

format A-4 (ist kako i dosega{niot).

Kako {to mo`e da se vidi (od obrazecot na nared-

nite stranici) vo gorniot del od prednata strana na ovoj

obrazec (svidetelstvo) se vnesuvaat istite op{ti poda-

toci, kako i posebnite podatoci, {to gi sodr`i i posto-

jniot obrazec za broj~ano ocenuvawe.

Ostanatiot prostor e namenet za tekstot na zavr{-

nata ocenka na u~enikot. Spored toa, obrazecot na nekoj

na~in go opredeluva i obemot na opisnata ocenka. Edna

stranica tekst pi{uvan na ma{ina (kompjuter) e sosema

dovolen obem.

Za da se obezbedi dovolno prostor za ocenkata, kako

i zaradi obvrskata zavr{nata opisna ocenka, za u~enici-

te koi nastavata ja sledat na nekoj od jazicite na nacio-


REPUBLIKA MAKEDONIJA

__________________________________________________________________________________(ime i mesto na osnovnoto u~ili{te)

Glavna kniga br. _________ /200 ___ godina

SVIDETELSTVOza uspehot vo ____________________________ oddelenie

(so rimski broj i so zborovi)

__________________________________________________________________________________(ime i prezime na u~enikot/u~eni~kata)

sin - }erka na __________________________ roden-a na __________________________ godina(ime na eden od roditelite)

vo _____________________________________ op{tina __________________________________

dr`ava ________________________________ dr`avjanstvo ______________________________

vo u~ebnata 200__/200__ godina po _______________ pat u~e{e vo _______________________ (so zborovi) (so rimski broj i so zborovi)

oddelenie na osnovnoto u~ili{te i go postigna ovo uspeh:


Povedenie _________________________ Izostanoci: opravdani ______ neopravdani ______

Spored postignatiot uspeh u~enikot/u~eni~kata se zapi{uva vo _______________________ (so rimski broj i so zborovi)

oddelenie na osnovnoto u~ili{te.

Vo _______________ ________ 200 ___ godina. Del. br.______________(mesto) (datum)

Rakovoditel na paralelkata Direktor

___________________________ M.P. _____________________

U~ili{teto e verificirano so akt broj __________ od __________ godina na ____________

______________________________________________________________________ .(ime na resornoto ministerstvo)

Obrazec br.3-2Soglasno Zakonot za osnovno obrazovanie, „Sl. vesnik na RM“ br. 52/2002, i Pravilnikot za na~inot na vodeweto, formata isodr`inata na pedago{kata evidencija i dokumentacija vo osnovnoto u~ili{te, „Sl. vesnik na RM“ br.56/2002, 36/2003, 37/2003.

Izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto

nalnostite, da bide napi{ana i na makedonski jazik, pokraj

na jazikot na koj u~enikot ja sledi nastavata, se koristi

i zadnata (grbna) strana od obrazecot na svidetelstvoto.

Na krajot na svidetelstvoto, pokraj podatocite

{to gi sodr`i obrazecot za broj~anoto ocenuvawe, stoi

i formulacijata „Spored postignatiot uspeh u~enikot/

u~eni~kata se zapi{uva vo ___________ oddelenie na

osnovnoto u~ili{te“, vo koja treba da se vnese oddele-

nieto vo koe u~enikot }e bide zapi{an vo narednata

u~ebna godina.

3.4. Premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe

Vo poslednata faza od opisnoto ocenuvawe se pra-

vi premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe. Preminot

go so~inuvaat niza aktivnosti {to gi izveduva nas-

tavnikot (vklu~uvaj}i gi i u~enicite) vo procesot na

formativnoto i mikrosumativnoto ocenuvawe.

Celta na ovoj element na konceptot za opisno oce-

nuvawe e da obezbedi postapen premin od opisno kon broj-

~ano ocenuvawe preku prika`uvawe na postignuvawata

na u~enicite niz kategorii na postignuvawe, imaj}i gi

predvid postavenite standardi i kriteriumi.

a) Zo{to e potrebno da se napravi preminod opisno kon broj~ano ocenuvawe

Vo konceptot za opisno ocenuvawe, kako sostaven

element, e vgraden preminot od opisno kon broj~ano oce-

nuvawe od pove}e pri~ini.



Ocenuvaweto ne mo`e sosema da go izbegne elemen-

tot na sporeduvawe na postigawata ili so stan-

dardite {to se odnapred postaveni ili so postig-

nuvawata na drugi u~enici. Takvoto sporeduvawe e

pouspe{no ako se koristat oddelni kategorii ili

numeri~ki pokazateli. Toa mnogu pouspe{no se

pravi so broj~ani ocenki. Zatoa u~enicite treba

da bidat podgotveni i za toj na~in na ocenuvawe.

Vo predmetna nastava broj~anoto ocenuvawe e mno-

gu po~esto vo site obrazovni sistemi, pred s¢, od

prakti~ni pri~ini. Brojot na u~enicite na koi

eden nastavnik im predava vo predmetna nastava e

pogolem, a vremeto {to go pominuva so niv e poku-

so i toj nema mo`nosti dovolno dobro da gi zapoz-

nae decata i da pi{uva zapisi za nivnite postiga-

wa. Od tie pri~ini ocenuvaweto toj go reducira

na oddelni podra~ja na razvojot, pred s¢, kognitiv-

noto, odnosno na steknuvaweto na znaewa vo ram-

kite na nastavniot predmet. Zatoa u~enicite tre-

ba da bidat osposobeni i podgotveni i za takvo

ocenuvawe na nivnite postigawa vo ramkite na

eden nastaven predmet.

Po izvesen period iskustvo so opisnoto ocenuva-

we, vo koj u~enicite dobro se zapoznale so aspek-

tite na razvojot i napreduvaweto {to se sledat i

ocenuvaat vo u~ili{teto, koga zajaknala nivnata

samodoverba i se osposobile za samoocenuvawe,

sozdadena e dobra osnova za pokvalitetno broj~a-

noto ocenuvawe na u~enicite.


b) Koga treba da se napravi premin od opisno konbroj~ano ocenuvawe

Vo konceptot e predvideno ovoj premin da se vr{i

vo tekot na treto oddelenie od slednive pri~ini:

mo`e da se napravi postapen premin vo tekot na

godinata pri {to }e se obezbedi isto razbirawe

na opisnata i na numeri~kata ocenka;

vo tekot na narednoto (IV) oddelenie nastavnici-

te i u~enicite }e prakticiraat kvalitetno broj-

~ano ocenuvawe koe, isto taka, }e bide analiti~-

ko so {to }e se osposobat u~enicite za ocenuvawe

i samoocenuvawe i so brojki.

Preminot od opisno kon broj~ano ocenuvawe se ba-

zira na slednive o~ekuvani postignuvawa so opisnoto oce-

nuvawe vo tekot na prvite dve godini (I i II oddelenie):

Pojasno e definiran predmetot na ocenuvawe vo

ramkite na sekoj nastaven predmet, kako i krite-

riumite na ocenuvawe za {to zaedno so nastavni-

cite se izgotveni skali za ocenuvawe. Vo niv se

sodr`ani razli~ni nivoa na postignatost na celi-

te po oddelen nastaven predmet. Toa pridonesuva

za izedna~eno razbirawe, kaj nastavnicite i kaj

roditelite, na celite i standardite {to treba da

se postignat spored nastavnata programa.

Koristeweto na listi za proverka, so celi {to

treba da se postignat vo tekot na godinata, na u~e-

nicite i roditelite odnapred im obezbeduva in-

formacii za toa {to treba da se postigne i im go

olesnuva sledeweto na postigawata na deteto vo

sporedba so postavenite celi.


Pomestuvaweto na motivacijata za u~ewe, od mo-

tivacija da se dobie visoka ocenka kon motivacija

da se nau~i i postojano da se podobruvaat sopstve-

nite postigawa.

Dobroto formativno ocenuvawe na u~enicite

pridonesuva postigawata da se koristat za plani-

rawe na narednata rabota, kako vo planirawata na

nastavnicite, taka i vo samoorganizacijata na

u~eweto na u~enicite.

Steknatata pogolema samodoverba kaj decata vo

odnos na sopstvenoto napreduvawe, zatoa {to ak-

centot ne e na sporeduvawata, tuku na napreduva-

weto i postigawata, {to za detetoe pokazatel

deka sekoga{ mo`e da ja podobri svojata rabota i

da postigne pove}e.

Podobroto informirawe na roditelite za bara-

wata na nastavnata programa i postigawata na

nivnite deca, taka {to tie {to sakaat da im po-

mognat na decata vo u~eweto znaat kon {to da go

naso~at svoeto vnimanie.

Se pretpostavuva deka spomenatite kvalitativni

pomestuvawa vo ocenuvaweto se osnova za pokvalitetno

ocenuvawe, bez ogled na toa dali zapisot }e bide opisen

ili numeri~ki.

Bidej}i nastavnicite imaat prethodni iskustva so

broj~anoto ocenuvawe, a se steknale i so iskustvo vo opis-

noto ocenuvawe, vo konceptot pri preminot od opisno

kon broj~ano ocenuvawe so nastavnicite se pravi vrska

(sporeduvawe) me|u ovie dva vida ocenuvawe so ogled na

nekoi klu~ni karakteristiki na ocenuvaweto. Tie

sporeduvawa se dadeni vo sledniov pregled.


Karakteristiki na opisnoto i na broj~anoto ocenuvawe

*Ocenuvawe na napredokot vo odnos na prethodnata sostojba.

OPISNO OCENUVAWE BROJ^ANOOCENUVAWE

CE

L Akcent se stava na forma-tivnoto i ipsativnoto oce-nuvawe.

Akcent se stava na sumativ-noto i formativnoto ocenu-vawe.

PR

ED

ME

T

Ist e kaj dvata vida na ocenuvawe i opredelen e so celitena obrazovanieto i so celite na nastavnite programi.Vo opisnoto ocenuvawe pove}e vnimanie se posvetuva nanekognitivnite aspekti.

KR

IT

ER

IU

MI

Se vospostavuvaat isti kriteriumi, bazirani prvenstve-no na celite i standardite postaveni vo nastavnite pro-grami.

Vo tekot na formativnoto i ipsativnoto ocenuvawe ima iindividualni kriteriumi.

PO

ST

AP

KI

Vo dvata vida se koristat isti postapki za sledewe i pro-veruvawe, pri {to vo opisnoto se po~esti idiosinkrat-skite (podgotveni za konkreten u~enik ili u~enici, naprimer - fokusirano nabquduvawe na konkreten u~enik), avo numeri~koto nomotetskite (isti za site u~enici, naprimer - testovi). Pri opisnoto ocenuvawe se preferi-raat neformalnite situacii i interakciskite postapki.

FU

NK

CI

I

Naglaseni se informativ-nata i motivacionata funk-cija (akcent se stava navnatre{nata motivacija).

Naglaseni se administra-tivnata i motivacionatafunkcija (akcent se stava nanadvore{nata motivacija).

VI

D N

AZ

AP

IS

OT

Analiti~ki, verbalen, ne-komparabilen i zatoa nevr{i kategorizirawe nau~enicite.

Sinteti~ki, numeri~ki - vovid na skala od 5 stepenikoja vr{i kategorizirawena u~enicite.


v) Kako da se napravi preminot od opisno konbroj~ano ocenuvawe

Preminot od opisno kon broj~ano ocenuvawe tre-

ba da bide vnimatelno planiran. Po analizata na sli~-

nostite i razlikite me|u opisnoto i broj~anoto ocenu-

vawe nastavnikot treba da isplanira kako vo tekot na IIIoddelenie }e go izvede preminot, a da gi zadrì site kva-

litativni postignuvawa so opisnoto ocenuvawe.

Opisnata ocenka treba da se pretvori vo kategorii

na nivoa na postignatoto znaewe, imaj}i gi predvid ce-

lite na programite i standardite. Skalite za opisite na

postigawata moàt da im bidat od golema pomo{ na nas-

tavnicite pri definiraweto na kriteriumite za broj~a-

nite ocenki.

Nastavnikot treba da isplanira koga i kako }e vo-

veduva oddelni postapki za premin kon broj~ano ocenu-

vawe. Se prepora~uva preminot da se odviva so slednava

dinamika: vo prvoto polugodie od III oddelenie da se vo-

veduvaat oddelni numeri~ki pokazateli na postigawata,

no polugodi{nata ocenka da bide opisna, vo tretoto

trimese~je ocenuvaweto da bide kombinirano: opisno i

broj~ano, a na krajot na III oddelenie u~enicite da dobi-

jat broj~ani ocenki.

Del od planiraweto na preminot e i planirawe na

informiraweto na roditelite za toa kako toj }e se odvi-

va, kako i za kriteriumite na ocenuvaweto.

Osnoven princip na preminot od opisno kon broj-

~ano ocenuvawe e postapnosta. Treba da se ima predvid

deka u~enicite nemaat iskustvo so drug sistem na ocenu-

vawe, osven so opisnoto, i da se vodi grià da ne se izgu-

bat prednostite vo podobruvaweto na kvalitetot na oce-

nuvaweto zaradi koi e vovedeno opisnoto ocenuvawe (na

pr., kontinuiranost, naso~enost i kon procesot i kon po-


stigawata, analiti~nost, pozitivna naso~enost). Pritoa,

treba da se vodi smetka i da ne se naru{i dobrata klima

vo paralelkata koga e vo pra{awe ocenuvaweto, da ne se

povredat (razo~araat) decata i roditelite koi moèbi

imale povisoki procenki za postigawata i istovremeno

da se zadràt postavenite standardi na kvalitetot na oce-

nuvaweto, kako so ogled na negovata seopfatnost, metod-

ska raznovidnost, motivira~ka funkcija, taka i so ogled

na standardite za postigawa {to ve}e se postaveni.7

Kako korisni postapki za obezbeduvawe na postap-

nost na preminot se prepora~uva:

Postavuvawe na zaedni~ki kriteriumi - Celta e

da se vospostavat zaedni~ki kriteriumi (na nivo

na paralelka i na nivo na u~ili{te) za kvalitet na

postigawata (trudovi, odgovori, na~ini na rabota i

sl.) i kvalitetot da se pretstavi kako kontinuum koj

moè da se podeli vo opredelen broj kategorii.

Koristewe na grafi~ki prikazi - Grafi~kite pri-

kazi se pogoden na~in za prikaùvawe na razliki-

te vo kvantitetot. Bidej}i i broj~anite ocenki se

kvantitativen pokazatel na razlikite vo posti-

gawata, koristeweto na grafi~kite prikazi e po-

goden na~in da se obezbedi postapnosta na premi-

not od opisno kon broj~ano ocenuvawe.

Koristewe numeri~ki skali - Za prikaùvawe na

postigawata se koristi nekoja skala koja na deteto

mu e dobro poznata, na pr. 1-100. Takviot priod ovoz-

moùva sporeduvawe so maksimalno mo`nite re-

7Edna od slabostite na sega{niov sistem na ocenuvawe vo oddelenska

nastava e inflacijata na ocenkite, odnosno padot na kriteriumot.


zultati, lesno sporeduvawe so drugi i polesno spo-

reduvawe so sopstvenite prethodni postigawa. Ot-

kako deteto }e navikne na vakvite vidovi kvaniti-

tativno ocenuvawe, rezultatite polesno se prene-

suvaat na postojnata skala na ocenki od 1 do 5.

Sleden princip {to treba da se po~ituva pri

preminot e u~estvoto na u~enicite (samoprocenkata).

Obezbeduvaweto na u~estvoto na u~enicite e va`no od

najmalku dve pri~ini: se obezbeduva poizedna~eno sfa-

}awe na kriteriumite i se namaluva mo`nosta za nesov-

pa|awe me|u misleweto na u~enikot za sopstvenite po-

stigawa i prvite numeri~ki ocenki od nastavnikot.

Samoprocenkata u~enikot moè da ja pravi ozna~u-

vaj}i gi sopstvenite postigawa na kontrolni listi, {to

nastavnikot gi izgotvil, grafi~ki da gi prikaùva svo-

ite postigawa vo odnos na celite {to si gi postavil, vo

odnos na kriteriumite {to se vospostaveni vo paralel-

kata, da pravi samoprocenka na sopstvenite trudovi so

zborovi (slabo, sredno, dobro, odli~no) ili so bodovi

(na pr. 1-10).

Pri preminot od opisno kon broj~ano ocenuvawe

treba da se vodi osobena grià za za~uvuvaweto na in-

formativnata vrednost na ocenkata. Toa }e se obezbe-

di ako vo formativnoto ocenuvawe po~esto se praktiku-

va kombinirano ocenuvawe (pokraj broj~anata ocenka nas-

tavnikot pi{uva i komentar ili dava usno obrazloè-

nie), i ako broj~anoto ocenuvawe bide analiti~ko. Na

sumativnoto ocenuvawe treba da mu prethodat jasno po-

staveni standardi i kriteriumi i da se ima predvid i

samoprocenkata na u~enikot.

Zapoznavaweto na roditelite so preminot od

opisno kon broj~ano ocenuvawe e, isto taka, del od pos-

tapkite. Roditelite treba da se zapoznaat so na~inot i


vremeto koga }e se napravi preminot, a osobeno so kri-

teriumite za oddelni broj~ani ocenki. Za zapoznavawe

na roditelite so kriteriumite od golema polza mo`at

da bidat listite za proverka i skalite {to dotoga{ se

koristeni ili se izgotveni za III oddelenie. Dokolku nu-

meri~kite ocenki na decata se prosledeni i so objasnu-

vawa, roditelite polesno }e go prifatat preminot kon

broj~ani ocenki i kriteriumite {to se vospostaveni.

Pri preminot od opisni kon broj~ani ocenki tre-

ba da se vnimava da se za~uva pozitivnata emocionalna

klima i vnatre{nata motivacija, {to se razvila za vre-

me na opisnoto ocenuvawe. Se prepora~uva prvite broj-

~ani ocenki da bidat dadeni za kvalitetni trudovi, so

{to bi se izbegnala mo`nosta tie da bidat niski. Stre-

sot }e se namali i dokolku deteto dobie jasni upatstva

na koj na~in mo`e da ja podobri ocenkata so koja ne e za-

dovolno.

Mnogu e va`no pri preminot da se sledat reakci-

ite na u~enicite i na roditelite vo odnos na broj~anite

ocenki, i toa kako nivnite emocionalni reakcii, taka i

odnesuvaweto na u~enicite vo vrska so nivnoto u~ewe i

napreduvawe. Dobienite soznanija im pomagaat na nas-

tavnicite ovoj premin da go napravat pobezbolen i toj da

ne se odrazi nepovolno na u~eweto i samovrednuvaweto

na u~enicite.


O snovnite u~ili{ta treba da go vovedat opisnoto

ocenuvawe vo rok opredelen so Zakonot za osnov-

no obrazovanie. U~ili{tata sami treba da odlu-

~at vo toj rok koga }e se vklu~at vo obukata za opisno

ocenuvawe i }e go vovedat opisnoto ocenuvawe. Vovedu-

vaweto na opisnoto ocenuvawe e va`na odluka i sloèn

proces za koe i da e u~ili{te vo na{ava zemja so ogled

na dolgata tradicija na broj~anoto ocenuvawe i povreme-

nite kusi i negativni iskustva so takanare~enoto „opis-

no ocenuvawe“ od tipot: pokaùva osoben (mnogu dobar,

dobar, zadovolitelen) interes i uspeh, odnosno ne

pokaùva interes i uspeh. Zatoa toj treba da bide gri`-

livo planiran i voden.

4.1. Fazi vo procesot na voveduvawena opisnoto ocenuvawe

Voveduvaweto na sekoja promena, pa i na opisnoto

ocenuvawe pominuva niz slednive fazi:

a) Istraùvawe – Ova moè da se nare~e i faza na

osvestuvawe. Zapo~nuva toga{ koga vo u~ili{teto

}e po~ne da se zboruva za temi kakvi {to se: deka

treba da se napravi nekakva promena, deka ne{to

ne e vo red so ocenuvaweto, deka za na~inot na ra-

VOVEDUVAWE NA OPISNOTOOCENUVAWE VO UÎLI[TETO4


bota vo oddelenska nastava broj~anoto ocenuvawe e

pre~ka, deka na u~ili{teto mu e ponudeno da se

vklu~i vo opisno ocenuvawe, da se diskutiraat is-

kustvata na drugi u~ili{ta i sl. Toga{ e povolna

prilika direktorot, stru~nata slu`ba ili aktivot

na nastavnicite da go postavat pra{aweto: Dali

voveduvaweto na opisnoto ocenuvawe e promena {to

vo toj period vo u~ili{teto treba da se napravi?

Vo u~ili{teto treba da se pottiknat diskusii na

formalno i neformalno nivo me|u nastavnicite,

stru~nite rabotnici, direktorot (duri i admini-

strativniot personal) vo koi }e se spodelat misle-

wata vo vrska so pra{awata kako {to se: Koga tre-

ba da po~neme so opisno ocenuvawe? [to ni treba

za uspe{no da go izveduvame? Kako }e se organizi-

rame? Kako toa }e go prifatat roditelite? Vo ovaa

faza nu`no e da se obezbedat stru~ni lica, stru~ni

materijali i iskustva od drugi u~ili{ta {to }e

pruàt informacii i }e dadat nekakvi nasoki. Vrz

osnova na seto toa se nosi re{enie koga }e se po~ne

so opisno ocenuvawe. Pritoa treba da se znae deka

re{enieto ne smee da se donese pod pritisok. Toa

treba da bide prifateno od pove}eto nastavnici

od oddelenska nastava i od stru~nite rabotnici vo

u~ili{teto. Dokolku u~ili{teto ne e podgotveno

na toj na~in da go donese re{enieto, toga{ podob-

ro e toa da se odloì za izvesno vreme. No, predol-

go odlagawe, isto taka, moè da odi na {teta na

kvalitetot na nastavata i u~eweto.

b) Orientirawe – Ova e faza na prifa}awe. Otkako

e re{eno deka voveduvaweto na opisnoto ocenuva-

we vo u~ili{teto treba da stane del od razvojnata

strategija i eden od na~inite za podobruvawe na


kvalitetot na rabotata i za podobruvawe na posti-

gawata na u~enicite vo ovaa faza (1) se gradi nova

filozofija na ocenuvawe vo u~ili{teto ([to mis-

lam za opisnoto i broj~anoto ocenuvawe? Koi se

prednostite na opisnoto ocenuvawe? Kakvi se sta-

vovite na drugite nastavnici i kako da gi razube-

dam tie {to imaat otpor?), (2) se pravi samoanali-

za ([to znam za opisnoto ocenuvawe? Dali ne{to

od toa ve}e pravam pri ocenuvaweto na u~enicite?

[to u{te mi e potrebno da nau~am?) i (3) se plani-

raat aktivnostite {to treba da se prezemat. Po-

kraj seminarite odnadvor, {to moème sami da na-

pravime? Kako }e nabavime literatura? Kako }e gi

vklu~ime roditelite? Dali ni trebaat materijal-

ni i tehni~ki sredstva i kako da gi obezbedime?).

Za nao|awe prakti~ni re{enija korisni se is-

kustvata na drugi u~ili{ta, {to ve}e ocenuvaat

opisno, sopstvenite iskustva od rabotata vo drugi

proekti, pomo{ta od stru~ni lica i od roditelite.

Za voveduvawe na opisnoto ocenuvawe vo u~i-

li{teto treba da se izbere tim vo koj zadolìtel-

no }e vlezat nastavnicite {to opisno }e ocenuvaat

i stru~nite rabotnici. Timot treba da napravi plan

za akcija za najmalku edna godina, a bi bilo dobro

toj da bide i za tri godini kolku {to trae ciklu-

sot na voveduvaweto na opisnoto ocenuvawe.

v) Voveduvawe – faza na realizacija na planot za ak-

cija. Voveduvaweto na promenata e proces, a ne nas-

tan. Tempoto se odviva so onaa dinamika so koja nas-

tavnicite i drugite se spremni da vnesuvaat kva-

litativni elementi od konceptot za opisno ocenu-

vawe vodej}i grià postojano da se podobruva kva-

litetot. Voedno, realizatorite treba da bidat pod-


gotveni za mo`nite te{kotii i problemi, {to mo-

àt da proizlezat vo tekot na realizacijata.

Eve u{te nekolku sugestii za timot:

Redovno informirajte gi roditelite i obezbedete

ja nivnata poddr{ka.

Afirmirajte ja rabotata na nastavnicite i na

u~ili{teto preku stru~niot pe~at, vo izve{taite

na u~ili{teto, preku mislewata {to roditelite

}e gi prenesuvaat na drugi roditeli.

Procenuvajte go sopstveniot napredok vo tekot na

godinata, navra}aj}i se na planot za akcija, i pri-

birajte dokazi za postigawata (mislewa na u~eni-

cite, nastavnicite, podatoci za napredokot na de-

cata, samoprocenka na kvalitetot na sopstvenite

postapki vo ocenuvaweto, na kvalitetot na zapi-

site i sl.).

Procesot na voveduvawe promeni e sloèn, duri i to-

ga{ koga promenata ne e mnogu golema, a voveduvaweto opis-

no ocenuvawe ne e mala promena za oddelenskata nastava.

Modelot za vodewe na sloèni promeni {to go da-

va Amerikanskiot centar za produktivnost i kvalitet8

moè da vi pomogne vo izveduvaweto na promenite, ot-

krivaweto na pre~kite i spravuvaweto so niv. Spored

nego sekoja promena vklu~uva: vizija, potrebni ve{ti-

ni, pottiknuvawe, sredstva, plan za akcija. Koga samo

edno ne{to nedostasuva, }e se javat problemi i promena-

ta nema da bide uspe{na. Problemite se manifestiraat

kako: konfuzija, anksioznost, bavnost na promenata,

8Prezemeno od: Gronlund G. Bringing the DAP Message to Kindergarten and Primary Teachers,Young Children, July, 1995.


vizija

vizija

vizija

vizija

vizija

plan

plan

plan

plan

plan

ve{tini

ve{tini

ve{tini

ve{tini

ve{tini

sredstva

sredstva

sredstva

sredstva

sredstva

PROMENA

KONFUZIJA

ANKSIOZNOST

FRUSTRACIJA

LO[PO^ETOK

BAVNIPROMENI

pottiknuvawe

pottiknuvawe

pottiknuvawe

pottiknuvawe

pottiknuvawe

Vo

dew

e n

a s

lo

`en

i p

ro

men

i


frustriranost i lo{ po~etok. Spored ovoj model, ako

nastavnicite se anksiozni vo vrska so opisnoto ocenu-

vawe, toa e zatoa {to im nedostasuvaat ve{tini, tie zna-

at {to sakaat, no ne znaat kako toa da go postignat. Ako

postoi konfuzija kaj nastavnicite, toga{ ne im e jasna

vizijata, ne znaat zo{to go voveduvaat opisnoto ocenu-

vawe i {to so toa treba da postignat. Izlezot e vo zaed-

ni~koto sozdavawe na jasna vizija. Ako promenata po~ne,

pa zapre, odnosno ako nastavnicite uspe{no po~nat so

opisnoto ocenuvawe, no potoa po~nat da se kolebaat ili

da ne se angaìraat dovolno, verojatno im nedostasuva

pottik. Obidete se da napravite ne{to so {to }e poka-

ète deka ja cenite nivnata rabota. Ako nastavnicite se

~uvstvuvaat frustrirani toga{ imaat problem so resur-

site - materijalni ili ~ove~ki. Problem moè da bide,

na primer, nepostoeweto lice koe }e im pomogne vo iz-

gotvuvaweto na listite za proverka, koe }e gi napi{e na

kompjuter zavr{nite ocenki, nemaweto hartija, foto-

kopir i sl. Obidete se zaedni~ki da gi re{ite proble-

mite. Ili ako od po~etok rabotata lo{o trgnala, toga{

verojatno ne bil napraven dobar plan za akcija (bil ne-

realen, ne gi sodrèl site potrebni elementi i sl.). Pre-

ispitajte go i podobrete go planot za akcija.

Vo praktikata se javuvaat site ovie vidovi proble-

mi. Nekoi u~ili{ta gi nadminuvaat uspe{no, drugi po-

malku uspe{no. Zatoa koga u~ili{teto }e se zafati so

opisnoto ocenuvawe treba dobro da gi razraboti i is-

planira site komponenti od procesot na voveduvawe na

promenata i redovno da go sledi napredokot. Ako se javi

problem treba da se lociraat mo`nite pri~ini i da se

baraat na~inite za nivno nadminuvawe. Novite idei za

promena na na~inot na rabota so voveduvaweto opisno

ocenuvawe vo u~ili{teto treba da se vnesat vo izmene-

tiot plan za akcija.


O tkako u~ili{teto }e odlu~i da go vovede opisno-to ocenuvawe, toa stanuva eden od prioritetitena rabotata na u~ili{teto vo naredniot period

(najmalku 4 godini) i takov tretman treba da ima i voprogramata za rabota na u~ili{teto. Toga{ vo u~ili{te-to treba da se razraboti strategija za vodeweto na ovaainovacija (kako {to e potrebno, vpro~em, da se napravii koga e vo pra{awe koja i da e inovacija).

Najdobro e voveduvaweto na opisnoto ocenuvawevo u~ili{teto da se vodi proektno, vo vid na akcisko is-tra`uvawe. Odgovoren za vodeweto treba da bide akti-vot na nastavnicite od oddelenskata nastava pro{iren sostru~nite rabotnici i direktorot na u~ili{teto. Gru-pata odgovorna za opisnoto ocenuvawe vo po~etokot, po-kraj stru~nite rabotnici i direktorot, ja so~inuvaat nas-tavnicite od I oddelenie, odnosno nastavnicite {to ve-}e po~nale opisno da ocenuvaat, a taa sekoja godina sepro{iruva so nastavnici od narednoto oddelenie, dode-ka ne se vklu~at site oddelenski nastavnici. Povremenovo rabotata na ovoj aktiv se vklu~uva i regionalniot so-vetnik za oddelenska nastava od Biroto za razvoj na ob-razovanieto. Najdobro e rabotata na ovoj aktiv da ja ra-kovodi eden od stru~nite rabotnici vo u~ili{teto.

Celta na vakvata organizacija na voveduvaweto eda se podobruva kvalitetot na u~eweto i nastavata prekupodobruvawe na ocenuvaweto.

VODEWE NA OPISNOTOOCENUVAWE VO U^ILI[TETO5


Sodrìnata na rabotata na aktivot e opredelena,

od edna strana, od pra{awata {to proizleguvaat od sodr-

ìnata i dinamikata na stru~noto usovr{uvawe za opis-

noto ocenuvawe {to se organizira na nivo na dràvata,

a, od druga strana, od aktuelnite pra{awa za opisnoto

ocenuvawe vo u~ili{teto. Ottuka eden del od sodrìni-

te na rabotata moè odnapred da se planira, a drug del se

nametnuva so svojata aktuelnost. Najgolemiot del od ra-

botite {to gi raboti ovoj aktiv moàt da vlezat vo pro-

gramata za stru~no usovr{uvawe, zatoa {to pretpola-

gaat steknuvawe na novi znaewa i ve{tini.

Od dosega{noto iskustvo, kako sodrìni za rabota

na aktivot za opisno ocenuvawe moàt da se javat:9

razrabotka na sodrìnite od seminarite;

planirawe na aktivnostite {to proizleguvaat od

seminarite;

specifiki na opisnoto ocenuvawe po oddelni nas-

tavni predmeti;

rabota na izedna~uvawe na predmetot i kriteriu-

mite za opisnite ocenki na nivo na u~ili{te;

izgotvuvawe na listi za proverka na postigawata;

izgotvuvawe na listi, obrasci za informirawe na

roditelite za celite na programite i za nivoto

na postignatosta od strana na nivnoto dete;

problemi vo vrska so sorabotkata so roditelite;

izgotvuvawe razni pra{alnici za decata i za

roditelite vo vrska so opisnoto ocenuvawe;

9Redosledot na naveduvawe ne zna~i prioritet.


pra{awa na preminot od opisno kon broj~ano

ocenuvawe;

koristewe na dijagnosti~koto i formativnoto

ocenuvawe pri planiraweto na narednata rabota;

procenka na uspe{nosta na sopstvenata rabota i

rabotata na nivo na u~ili{te;

ocenuvawe zaedno so u~enicite;

teoretski pra{awa od oblasta na ocenuvaweto;

osposobuvawe za operativno definirawe na celi-

te (da bidat vidlivi i merlivi);

koristewe na razli~ni postapki za sledewe;

dogovor i vr{ewe na kolegijalen nadzor (eden

nastavnik go nabquduva drugiot) za pra{awa od

oblasta na opisnoto ocenuvawe;

sorabotka so drugi u~ili{ta i so Biroto za raz-

voj na obrazovanieto.

Dinamikata na sre}avawata zavisi od fazata na

voveduvawe (vo po~etokot treba da bide po~esto) i od

problemite na koi se naiduva vo rabotata. Dosega{nite

iskustva pokaùvaat deka taa se dviì od edna{ nedelno

do edna{ mese~no. Vo me|uvreme moàt da se sre}avaat

kolegite {to prifatile opredeleni zadolènija da gi

zavr{at za celiot aktiv. Sre}avawata moàt da bidat

pove}e ili pomalku formalni, no dobro e da bidat for-

malni zaradi vodewe na evidencija za s¢ {to e raboteno

i sraboteno.


Zo{to pri voveduvawe opisno ocenuvawe

se insistira na timska rabota

Timskata rabota e va`na od najmalku dve pri~ini:

prvo, voveduvaweto na opisnoto ocenuvawe pretstavuva

radikalna promena vo ocenuvaweto i dokolku sakame taa

da se izvede kvalitetno ne smee bitni raboti da se pre-

pu{taat na individualni odluki i, vtoro, takviot na-

~in na rabota obezbeduva mnogu prednosti za u~esnicite

vo timot. Nekoi od prednostite na timskata rabota se

slednive:

Podobro se koristat znaewata – Sekoj ~len na

timot raspolaga so odredeni znaewa potrebni za

uspe{no opisno ocenuvawe {to drugite gi nemaat

i mo`e lesno da gi spodeli so drugite (nim bi im

trebalo mnogu pove}e vreme samite da gi otkrijat).

Rabotata e poekonomi~na – Rabotata se deli

me|u ~lenovite na timot i sekoj srabotuva ne{to

{to site }e go koristat.

Zgolemuvawe na samodoverbata – Rabotej}i vo ti-

mot, ~lenovite sogleduvaat deka imaat sli~ni

problemi i deka sekoj mo`e da pridonese za re{a-

vawe na nekoi od niv. Na toj na~in se zgolemuva

samodoverbata, osobeno kaj onie nastavnici kaj

koi taa bila na ponisko nivo.

Se pridonesuva za stru~nata osposobenost na

nastavnicite – Redovnoto u~estvo vo rabotata na

timot gi zgolemuva stru~nite znaewa i ve{tini

na nastavnicite vo oblasta na opisnoto ocenuva-

we i ocenuvaweto voop{to i novosteknatite spo-


sobnosti tie moàt na razli~ni na~ini da gi

iskoristat.

Osposobuvawe za timska rabota - Denes s¢ pove}e

se ceni sposobnosta da se raboti vo tim, zatoa {to

taa e potrebna na razli~ni mesta. Sposobnosta za

timska rabota se steknuva samo so rabota vo tim.

Obezbeduvawe kontinuitet vo rabotata na

opisnoto ocenuvawe – Dokolku timskata rabota

se organizira taka da ima planirano vreme za sled-

nata sredba, toa gi naveduva site ~lenovi na timot

da nastojuvaat da gi zavr{at obvrskite {to gi

prezele do toa vreme, {to, od druga strana, ima za

posledica kontinuitet na planiranite aktivnos-

ti na opisnoto ocenuvawe na nivo na u~ili{teto.

Obezbeduvawe povisok kvalitet na opisnoto

ocenuvawe – Timskata rabota obezbeduva povisok

kvalitet zatoa {to se biraat porelevantni sodr-

ìni za rabota i zatoa {to toa {to e sraboteno e

pokvalitetno otkolku da go rabotel koj bilo poe-

dinec.

Mo`nost za afirmacija preku pe~ateni trudovi

– Za prezentirawe na sodrìnite {to se predmet

na rabotata na timot za opisno ocenuvawe naj~es-

to e potrebno da se izgotvi pi{uvan materijal.

Tie pi{uvani materijali, bez ogled vo koja forma

se, moàt taka ili so malo prilagoduvawe da se

otpe~atat vo stru~ni publikacii {to e mo`nost

za afirmacija na avtorite, a i mo`nost soznanija-

ta da im bidat dostapni i na drugi {to se zainte-

resirani za opisnoto ocenuvawe.


Postavenost na obukata

P rimenata na koncepcijata za opisno ocenuvawe vo

u~ili{tata pretpostavuva minimum obuka koja e

obvrzna za nastavnicite i stru~nite rabotnici

vo u~ili{teto.

Modulot za minimum obuka {to e ovde pretstaven

pretpostavuva deka nastavnicite ve}e imaat stru~ni

znaewa i prakti~no iskustvo so ocenuvawe (broj~ano) vo

oddelenska nastava.

Obukata za primena na konceptot e gradena na

principot na iskustveno u~ewe {to zna~i deka e kombi-

nacija na teoriski znaewa i ve`bi vo ramkite na semi-

narite i nivna prakti~na proverka vo u~ilnicata me|u

dva seminari. Seminarite i ve`bite pretpostavuvaat

rabota vo mali grupi, ne pove}e od triesetina u~esnici.

Obukata trae tri godini, odnosno dodeka nastavnicite

ne pominat niz site fazi od koncepcijata za opisno oce-

nuvawe. Na krajot na obukata se o~ekuva u~esnicite (in-

dividualno ili grupno, no ne pove}e od trojca) da izgot-

vat stru~en trud od nivnite iskustva so opisnoto ocenu-

vawe.

Za zavr{enata obuka u~esnicite dobivaat serti-

fikat od Biroto za razvoj na obrazovanieto.

MODUL NA OBUKA ZAPRIMENA NA KONCEPCIJATAZA OPISNO OCENUVAWE6


Sodr‘ina na obukata

Seminari za prvata godina (prvo oddelenie)

Prv seminar

Tema na seminarot:

Osnovnite karakteristiki na opisnoto ocenuvawe

Vreme na odrùvawe:

Po~etok na septemvri

Cel na seminarot:

Voveduvawe na nastavnicite vo konceptot na

opisnoto ocenuvawe.

Na krajot na seminarot se o~ekuva u~esnicite:

da gi pro{irat svoite soznanija za funkcijata na

ocenuvaweto na postigawata na u~enicite;

da gi identifikuvaat razlikite me|u opisnoto i

broj~anoto ocenuvawe;

da gi osoznaat mo`nite elementi na modelot za

opisno ocenuvawe;

da umeat da planiraat so uvaùvawe na celite na

programata i dijagnosticiranata sostojba;

da umeat da go planiraat sledeweto i da koristat

soodvetni metodi, postapki, tehniki i instrumen-

ti za beleèwe na postigawata;

da umeat da napravat sumativna ocenka za proce-

sot i rezultatot od nau~enoto.

Sodrìna na seminarot:

Predmet i metodi na ocenuvaweto


Potreba od opisno ocenuvawe vo oddelenska nas-

tava

Spoznavawe na sostojbata i planirawe na rabotata

Postapki za sledewe i pribirawe na podatoci za

u~enicite

Sledewe i beleèwe na postigawata na u~enicite

Planirawe na celite i proverka na nivnata

postignatost vo tekot na eden raboten den

Vtor seminar

Tema na seminarot:

Postapki za sledewe na u~enicite

Vreme na odrùvawe:

Dekemvri

Cel na seminarot:

Nastavnicite da gi prodlabo~at znaewata za

planirawe na sledeweto i beleèweto na

napredokot na u~enicite.


da ja sogledaat va`nosta na planiraweto na

sledeweto na napredokot na u~enicite;

da se osposobat da postavuvaat konkretni celi za

sledewe;

da gi opredeluvaat indikatorite preku koi }e ja

proveruvaat postignatosta na celite;

da koristat soodvetni postapki za sledewe na

napredokot;

da se osposobat za efikasno beleèwe na napre-

dokot;

da se osposobat za dobro informirawe na

roditelite.



Planiraweto kako uslov za kvalitetno sledewe

Planirawe na celite i indikatorite za sledewe

Izbor na soodvetni postapki za sledewe na oddel-

ni indikatori i beleèwe na napredokot

Planirawe na sledeweto na napredokot na

u~enicite

Informirawe na roditelite za postigawata na

deteto

Tret seminar

Tema na seminarot:

Sumativno ocenuvawe

Vreme:

Po~etok na maj

Cel na seminarot:

Nastavnicite da se osposobat za pi{uvawe na

kraen (sumativen zapis) za postigawata na u~enicite.


da imaat isto razbirawe za skalite za postigawa-

ta na krajot na prvo oddelenie;

da gi voedna~at kriteriumite vo pi{uvaweto na

sumativnite opisni ocenki;

da moàt da napi{at kvalitetna sumativna

ocenka.


Su{tina, cel i namena na sumativnata ocenka

Sodrìna i struktura na sumativnata opisna

ocenka


Karakteristiki na sumativnata opisna ocenka

Administrativni pra{awa vo vrska so

pedago{kata dokumentacija

Seminari za vtorata godina (vtoro oddelenie)

Prv seminar

Tema:

Opisno ocenuvawe po nastavnite predmeti:

likovno, muzi~ko i fizi~ko obrazovanie*

Vreme na odr`uvawe:

Noemvri

Cel na seminarot:

U~esnicite da se vovedat vo specifikite na

opisnoto ocenuvawe po nastavnite predmeti:

likovno, muzi~ko i fizi~ko obrazovanie.


da imaat voedna~eno razbirawe za celite i

standardite po nastavnite predmeti: likovno,

muzi~ko i fizi~ko obrazovanie;

da gi opredeluvaat indikatorite na postignatosta

na celite po: likovno, muzi~ko i fizi~ko obrazo-

vanie;

da gi znaat specifikite na koristeweto na oddel-

ni metodi na sledewe i bele`ewe po nastavnite

predmeti: likovno, muzi~ko i fizi~ko obrazovanie.

* Seminarot samo vremenski se sovpa|a, a se odviva kako tri nezavisni

seminari.



Specifiki na metodologijata na sledeweto po

nastavniot predmet likovno (muzi~ko, fizi~ko)

obrazovanie

Indikatori za postignatosta na oddelni speci-

fi~ni celi od nastavnite programi

Na~ela na sledeweto i ocenuvaweto na postigawa-

ta na u~enicite po likovno (muzi~ko, fizi~ko)

obrazovanie

Opis na postigawata na u~enicite po likovno

(muzi~ko, fizi~ko) obrazovanie

Vtor seminar

Tema:

Opisno ocenuvawe po nastavnite predmeti:

maj~in jazik, matematika i priroda i op{testvo*

Zaedni~ko ocenuvawe i samoocenuvawe

Vreme na odr`uvawe:

Januari

Cel na seminarot:

U~esnicite da se vovedat vo specifikite na

opisnoto ocenuvawe po nastavnite predmeti:

maj~in jazik, matematika i priroda i op{testvo.

Nastavnicite da se zapoznaat so su{tinata, potre-

bata i zna~eweto na zaedni~koto ocenuvawe i na

samoocenuvaweto i na~inite na nivno izveduvawe.

* Seminarot samo vremenski se sovpa|a, a se odviva kako tri nezavisni

seminari.



da imaat voedna~eno razbirawe za celite i stan-

dardite po nastavnite predmeti: maj~in jazik,

matematika i priroda i op{testvo;

da gi opredeluvaat indikatorite na postignatosta

na celite po ovie nastavni predmeti;

da gi znaat specifikite na koristeweto na oddel-

ni metodi na sledewe i bele`ewe po nastavnite

predmeti: maj~in jazik, matematika i priroda i

op{testvo.

da projavat zgolemen interes i razbirawe za

potrebata od pogolema vklu~enost na roditelite

vo sledeweto i zaedni~koto ocenuvawe na posti-

gawata na u~enicite;

da vospostavuvaat, razvivaat i neguvaat pokvali-

tetni odnosi me|u niv i u~enicite, osobeno odno-

si na me|usebna doverba, kako osnova za zaedni~ko

ocenuvawe i osposobuvawe na u~enicite za samo-

ocenuvawe;

da gi osoznaat elementite i specifi~nostite na

zaedni~koto ocenuvawe i na samoocenuvaweto, ka-

ko i postapkite i aktivnostite na nastavnikot,

u~enikot i roditelot na nivno kvalitetno izvedu-

vawe.


Specifiki na metodologijata na sledeweto po

nastavniot predmet maj~in jazik, matematika,

priroda i op{testvo

Indikatori za postignatosta na oddelni speci-

fi~ni celi od nastavnite programi

Na~ela na sledeweto i ocenuvaweto na postigawa-

ta na u~enicite po maj~in jazik, matematika i

priroda i op{testvo


Opis na postigawata na u~enicite po maj~in

jazik, matematika i priroda i op{testvo

Potrebata od vklu~uvawe na u~enicite i rodite-

lite vo sledeweto na postigawata i zna~eweto na

zaedni~koto ocenuvawe i na samoocenuvaweto na

u~enicite

Osnovni elementi i principi na zaedni~koto oce-

nuvawe i na samoocenuvaweto

Postapki za zaedni~ko ocenuvawe i za osposobuva-

we na u~enicite za samoocenuvawe

Mo`nosti i na~ini za pogolema vklu~enost na

roditelite vo sledeweto i ocenuvaweto na posti-

gawata na u~enicite

Seminar za tretata godina (treto oddelenie)

Tema:

Premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe

Vreme na odr`uvawe:

Septemvri

Cel na seminarot:

Nastavnicite da se osposobat za soodveten premin

od opisno kon broj~ano ocenuvawe vo tekot na

III - to oddelenie.


da mo`at da gi identifikuvaat sli~nostite i

razlikite me|u opisnoto i broj~anoto ocenuvawe;

da ja razberat va`nosta na postepenosta na premi-

not od opisno kon broj~ano ocenuvawe;


da raspolagaat so izvesen repertoar na postapki

za premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe;

da imaat isto razbirawe za standardite i krite-

riumite za ocenuvawe po site nastavni predmeti

vo treto oddelenie.


Analiza na standardite za ocenuvawe po nastav-

nite predmeti za treto oddelenie

Potreba za premin od opisno kon broj~ano ocenu-

vawe

Metodi i postapki za postepen premin od opisno

kon broj~ano ocenuvawe









vo _____________________________________ op{tina __________________________________




Ekaterina so zadovolstvo ja prifa}a rabotata,uspe{no ja organizira i dosledno ja izvr{uva. Samo-stojno i samoinicijativno pottiknuva aktivnostiza unapreduvawe na uslovite za rabota vo u~ilnica-ta, i me|usebnite odnosi kaj u~enicite. Mnogu epedantna i odgovorna vo rabotata.

îta i umee da dade osnovni objasnuvawa vo vrs-ka so pro~itaniot tekst. Samostojno raskaùva,preraskaùva i opi{uva, pri {to obrnuva vnimaniena detalite. Pismeno se izrazuva so jasni re~enici,pri {to go zapazuva redosledot i osnovnite pravo-pisni i gramati~ki pravila. Rakopisot e ~itliv.

Sobira i odzema so premin do brojot 20. Samo-stojno sostavuva broen izraz pri re{avawe na teks-tualna zada~a. Gi razlikuva, imenuva i sporeduvaizu~enite formi i geometriski tela. îta vremevo ~asovi i minuti. Meri i sporeduva dolìni vo

PRILOG 1

PRILOZI


sm i dm, i masa vo kg. Re{ava problemski zada~ipovrzani so izu~enite merki. Pribira, podreduva,pretstavuva i ~ita podatoci pretstaveni na poed-nostaven na~in.

Ja sogleduva povrzanosta na lu|eto vo semejstvo-to i po{irokata okolina. Moè bezbedno da se dvi-ì vo lokalnata sredina. Nabquduva, imenuva, opi-{uva i klasificira rastenija i ìvotni. Podato-cite od nabquduvaweto gi koristi za istraùvawe.

Ve{to gi koristi likovnite materijali i gisovladuva tehnikite za crtawe, slikawe i modeli-rawe. Razlikuva golemini i formi i gi koristi volikovnata rabota.

Ima interes i navika za pravilno slu{awe mu-zi~ki tvorbi. Gi doìvuva raspoloènijata vo mu-zikata i ima ~uvstvo za ritam i melodija. Pee soumerena ja~ina na glasot. Razlikuva dolgi, kratkii ednakvi traewa.

Pravilno i koordinirano gi izveduva site mo-tori~ki dvièwa vo prirodata. So osoben interesu~estvuva vo igrite i gi po~ituva pravilata.

Ekaterina preminuva vo vtoro oddelenie.






___________________________ M.P. _____________________













vo _____________________________________ op{tina __________________________________




Filip e odgovoren, samostoen i so zadovolstvo japrifa}a i organizira rabotata. Uspe{no gi izvr{u-va site postaveni zada~i i samoinicijativno gi nad-minuva sodrìnite od programata za prvo oddelenie.Sorabotuva so drugite, sekoga{ e spremen da pomaga.

îta kirilica i latinica, i vo pro~itanitetekstovi go opredeluva redosledot na nastanite, gla-ven i sporeden lik. Samostojno raskaùva i preraska-ùva usno i pismeno, pri {to obrnuva vnimanie nadetalite. Svoite misli gi izrazuva so jasni re~eni-ci zapazuvaj}i ja kompozicijata i osnovnite pravo-pisni i gramati~ki pravila. Rakopisot e ~itliv.

Gi ~ita, zapi{uva i sporeduva broevite do 1000.Sobira i odzema vo obem na brojot 100. Vo obemotna brojot 20 re{ava sloèni tekstualni zada~i, gianalizira i znae da sostavi broen izraz pri re{ava-weto. Gi imenuva i sporeduva osnovnite geometris-ki formi i tela spored stranite. îta vreme vo~asovi i minuti, gi koristi parite, meri i sporedu-va dolìni vo sm i dm, i masa vo kg. Re{ava teks-tualni i problemski zada~i povrzani so izu~enitemerki.

PRILOG 2


Umee da se orientira vo prostor i vreme, da givoo~uva promenite vo prirodata, da gi klasificiraìvite su{testva i da gi opi{uva osnovnite uslovikoi im se potrebni da preìveat. Gi znae soobra}aj-nite znaci i pravila i osposoben e bezbedno da sedviì vo lokalnata sredina.

Umee da pribira, podreduva, pretstavuva i ~itapodatoci od tabela, stolp~iwa, relacii i da dadeodgovor na poednostavni problemi od prirodnite isredenite podatoci. Fokusirano nabquduva i go raz-bira redosledot na istraùva~kite postapki.

Uspe{no gi ima sovladano i gi koristi tehniki-te na crtawe i slikawe. Umee da modelira deloviod predmeti i da gi sostavuva.

Ima interes i navika za pravilno slu{awe namuzi~ki tvorbi. Gi doìvuva raspoloènijata vomuzikata i akusti~no prepoznava boja na instru-mentot. Ima razvieno ~uvstvo za ritam i razli-kuva dolgi, ednakvi i kratki traewa. Ima pravilenpeja~ki stav i pee so umerena ja~ina na glasot.

Pravilno i koordinirano gi izveduva site moto-ri~ki dvièwa vo prostorot. So poseben interesu~estvuva vo igrite po~ituvaj}i gi pravilata sotendencija za pobeda.

Filip preminuva vo vtoro oddelenie.






___________________________ M.P. _____________________













vo _____________________________________ op{tina __________________________________




Rejhan ja prifa}a rabotata, no potrebna mu epovremena pomo{ od strana na nastavnikot. Istra-en e i sorabotuva so opredelena grupa u~enici.

îta so prose~na brzina, no to~no. Raskaùvai preraskaùva samo so pomo{ na pra{awa. Pi{uvakusi re~enici i upotrebuva golema bukva samo za imi-wa na li~nosti. Rakopisot e ~itliv.

Sobira i odzema broevi do brojot 10. Gi razli-kuva i imenuva izu~enite formi i geometriski tela.îta vreme vo ~asovi. Gi prepoznava parite.

Gi znae ~lenovite vo semejstvoto. Prepoznava iimenuva doma{ni ìvotni, ovo{je i zelen~uk.

Pokaùva interes kon crtaweto i slikaweto,no pri primena na tehnikite potrebna mu e indi-vidualna pomo{ od nastavnikot.

Pokaùva pogolem interes za slu{awe muzika,otkolku za peewe pesni. Razlikuva ~ove~ki glasovi iprepoznava nekoi instrumenti.

Pravilno izveduva samo odredeni motori~kidvièwa vo prostorot. So zadovolstvo u~estvuva voigrite so tendencija za pobeda.

Rejhan preminuva vo vtoro oddelenie.

PRILOG 3


1. Airasian, P.(1994): Classroom Assessment, Boston College2. Aleksova A., Mickovska G. (2001): Standardi na

postigawa - Matematika, Biro za razvoj na obrazo-vanieto, Skopje

3. Andreev, M. (1995): OcenÔvaneto v u~iliÈe -DocimologiÔ, SofiÔ

4. Bezetski, A. (1957): Opisno ocenjivanje, @ivot i {kola,br. 3-4, Osijek

5. Bi{}an K., V. @iborski V., (1961) [ta misle roditelji o opis-nom ocenjivanju u~enika u eksperimentalnoj osnovnoj{koli „Nikola Tesla” u Rijeci, Pogledi i iskustva, 3-4, 1961,Zagreb

6. Grupa avtori (1992): Preverjanje in ocenjevanje znanja,Zavod R. Slovenije za {olstvo in {port, Ljubljana

7. Grupa avtori (1996): Opisno cenjevanje v ni`ih razredihosnovne {ole - Teoreti~ne osnove, Zavod R. Slovenije za{olstvo, Ljubljana

8. Grupa avtori (1997): Opisno ocenjevanje v nizjih razre-dih osnovne {ole - Didakti~ne ispaljave, Zavod R. Slove-nije za {olstvo, Ljubljana

9. Grupa avtori (1997): Opisno ocenjevanje v ni`jih razre-dih osnovne {ole - Vodi~ za skupno vrednotenje, ZavodR. Slovenije za {olstvo, Ljubljana

10. Grupa avtori (1997): Opisno ocenjevanje v ni`jihrazredih osnovne {ole - Isku{enjsko vrednotenje, ZavodR. Slovenije za {olstvo, Ljubljana

11. Grupa avtori (2000): Opisno ocenuvawe (prevod odslovene~ki), Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje

12. Gojkov, G. (1997): Dokimologija - priru~nik, Beograd

KORISTENA LITERATURA


13. Danojlovi}, M. (1984): Opisno ocewivawe, separat,Prosvetni pregled, Beograd

14. \or|evi}, J. (1984): Noviji prikaz i postupci u oce-wivawu u~enika, separat, Prosvetni pregled, Beograd

15. Grandi}, R., [pajzer, R. (1992): Vrednovawe i ocewi-vawe rezultata koje u~enici postizaju u nastavivaspitawa, Nastava i vaspitawe, br. 3

16. Kondovski N. (2002): Metodologija na opisno oce-nuvawe na postigawata na u~enicite vo I, II i IIIoddelenie po fizi~ko i zdravstveno obrazovanie,Biro za razvoj na obrazovanieto, Skopje

17. Kopf J., (1961): Opisno ocenjivanje iz likovnog odgoja,@ivot i {kola, 3-4, 1961, Osijek

18. Labo{ Uro{evi} L., (1981), Ocewivawe uspeha ipra}ewe napredovawa u~enika, Pedago{ki zavodVojvodine, Novi Sad

19. Marenti~ - Po`arnik, B. (2000): Ocenjevanje u~enja aliocenjevanje za (uspe{no) u~enje?, Vzgoja in izobra`evan-je, br. 2-2, 2000, Ljubljana

20. Mickovska G., Naceva B., Aleksova A. (2002):Postigawa na u~enicite po makedonski jazik i pomatematika - 2001, Biro za razvoj na obrazovanie-to, Skopje

21. Mickovska G., Stojanovski T. (1982): Opisnoto oce-nuvawe vo samoupravnata socijalisti~ka preobraz-ba na vospitanieto i obrazovanieto, Prosvetnodelo, br. 8-9-10, 1982, Skopje

22. Mickovska G., Stojanovski T. (1984): Opisno (anali-ti~ko) ocenuvawe, Republi~ki zavod za unapredu-vawe na obrazovanieto i vospituvaweto, Skopje

23. Mickovska G., Stojanovski T. (1990), Mozliwosci doskona-lenia systemu oceniania uczniow, ruch pedagogiczny, 5-6,1990, Warszawa


24. Mirti~, S. (1992): Opisno ocenjevanje na razredni stopnjiosnovne {ole, Zavod Republike Slovenije za {olstvo in{port, Ljubljana

25. Naceva B., Mickovska G. (2001): Standardi napostigawa - Makedonski jazik, Biro za razvoj naobrazovanieto, Skopje

26. Panti} D., (1960), Opisno ocewivawe u~enika u os-novnoj {koli, Pedago{ka stvarnost, 8, 1960, NoviSad

27. Petrovi}, Milenkovi}, Teodosijevi} (1984): Jedanpoku{aj uvo|ewa samoocewivawa i ispitivawevaspitno-obrazovnih efekata, Nastava i vaspitawe,br. 5, Beograd

28. Poqak, B. (1984): Nesporazumi oko proveravawa iocewivawa, spec. izd. na „Prosvetni pregled“, Beo-grad

29. Poposki, K. (1996): Sovremeni sfa}awa za proveru-vaweto i ocenuvaweto na postigawata na u~eni-cite, MIS, Skopje

30. Pra}enje i opisno ocenjivanje u~enika u razrednoj nastavi,Priru~nik za nastavnike, Zavod za prosvetno pedago{kuslu`bu, [kolske novine, Zagreb, 1984

31. Razdav{ek Pu~ko C. (1995): Opisno ocenjevanje,Pedago{ka obzorja, Novo Mesto

32. Rutar Zora i Du{an (1997): Kaj pou~ujemo in preverjamov {olah, Didakta, Lubljana

33. Havelka N., Habib E., Baucah A. (2003): Ocewivaweza razvoj u~enika, Ministarstvo prosvete i sportaRepublike Srbije, Beograd

34. [egula I., Marenti} Po`arnik B. (1964), Opisno ocenje-vanje – nova pedago{ka kvaliteta, Zavod za napredak{olstva SR Slovenije, Ljubljana

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO- Oddelenie za ocenuvawe -

ul. „Ru|er Bo{kovi}“, b.b., Skopje

Za izdava~ot:

]amil Xeladini, direktor na BRO

Bojana Naceva, Gorica Mickovska, Kiro Poposki

OPISNO OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITEOD I, II I III ODD. NA OSNOVNOTO U^ILI[TE

- koncepci ja -(vtoro izmeneto izdanie)

Lektura i korektura:

Suzana Stojkovska

Grafi~ko i tehni~ko ureduvawe:

Biljana Mihajlovska

Pe~ati:

„Herakli komerc“

Opisno Koncepcija 2004 II Izdanie Makedonski

Documents

Transcript of Opisno Koncepcija 2004 II Izdanie Makedonski