Opekarniška 15/b zodpol.pdf · zveza: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o...

Opekarniška 15/b 3000 Celje, [email protected], faks 03 5443-113

- Državni zbor Republike Slovenije

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

- Poslanske skupine Državnega zbora RS, poslanska skupina nepovezanih poslancev,

nepovezani poslanci, poslanca narodnostnih skupnosti

ZADEVA : AMANDMAJI K ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O

ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI

zveza: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu

v policiji (EVA 2014-1711-0093) – predlog za obravnavo – novo gradivo št. 1

Spoštovani,

Sindikat policistov Slovenije pri Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno

samoupravo Državnega zbora RS vlaga amandmaje na predlog Zakona o spremembah in

dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (EVA 2014-1711-0093). Amandmaji se

dopolnjujoče nanašajo na gradivo, ki ga odbor obravnava v rednem postopku in je vsebovano

v vladnem gradivu predloga sprememb zakona pod zvezo.

Sindikat policistov Slovenije podpira predlagane spremembe in dopolnitve zakona. Predlog

sprememb in dopolnitev zakona in predlogi amandmajev sledijo posebnostim iz

delovnopravnih razmerij. Novela zakona je realizacija socialnih sporazumov, katerih podpisnik

so Sindikat policistov Slovenije (reprezentativni sindikati) in Vlade RS od leta 2010 do leta

2016.

Predlagani amandmaji so utemeljeni, vsebinsko obrazloženi in dopolnjujejo posamezne

določbe predloga zakona. Sledijo namenu zakonodajalca, ciljem zastavljenim ob noveliranju

zakonske ureditve, hkrati ustvarjajo podlago učinkovito in celostno implementacijo predpisa v

praksi.

Spremembe in dopolnitve zakona s predlaganimi amandmaji sledijo sklepom Odbora za

notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sprejeti dne 15.12.2014 z dokumentom

številka 210-01/14-8/S.

Relevantni pri predlaganem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in

delu v policiji so naslednji sklep:

- Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga Vladi, da z

ustreznimi ukrepi zagotovi materialne in kadrovske pogoje za nemoteno delo Policije

in izvrševanje njenih nalog. S tem bo zagotovila enega od pogojev za varnost

državljank in državljanov Republike Slovenije.

mailto:[email protected]

V tem okviru Odbor podpira spremembe veljavnih predpisov s področja

policijske, uslužbenske in plačne zakonodaje pri urejanju položaja zaposlenih v

Policiji ob upoštevanju specifik in posebnosti narave njihovega dela.

Amandma številka 1:

V Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14 in 86/15) se za 11.

členom doda novi 11.a člen, ki se glasi:

»11.a člen (pravice uradnikov)

(1) Uradnikom, ki opravljajo naloge iz četrte in pete alineje prvega odstavka 3. člena

tega zakona in imajo posebna pooblastila, določena s tem zakonom ali zakonom, ki

ureja naloge in pooblastila policije, ter opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil

ali zaključeno izobraževanje za policista, za izvrševanje pooblastil iz 8. člena tega

zakona oziroma 143. in 144. člena zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije,

pripada dodatek za stalnost pod pogoji in v višini, določeni v 86. členu Zakona o policiji

(Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 –

ZDT- 1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol).

(2) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo v aktu o organizaciji in

sistemizaciji ministrstva.

(3) V delovno dobo za določitev dodatka za stalnost se všteva tudi delovna doba v

notranje organizacijski enoti, pristojni za inšpekcijski nadzor in usmerjanje in nadzor

policije.«.

Obrazložitev:

Predlagani novi člen odpravlja anomalije, ki so bile zaznane v praksi od sprejetja ZODPol v letu

2013 in ureja delovnopravni status uradnikov v direktoratu pristojnem za usmerjanje in nadzor

policije. Uradniki, ki usmerjajo in nadzorujejo izvajanje nalog in pooblastil policije kot tudi

uradniki, ki obravnavajo pritožbe posameznikov na delo policistov, imajo skladno z 8. členom

ZODPol oziroma 143. in 144. členom ZNPPol že sicer podeljena posebna pooblastila. Ti

uradniki imajo skladno s prvim odstavkom 7. člena ZODPol in četrtim odstavkom 142. člena

ZNPPol tudi zakonsko priznan status uradne osebe s posebnimi pooblastili. Izvajanje teh

pooblastil predstavlja pomembno obliko nadzora nad policijo kot največjim represivnim

organom, ki s svojimi pooblastili močno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ker izvajanje z zakonom podeljenih posebnih pooblastil na celotnem področju policijskega

dela terja temeljito poznavanje tako teoretičnih kot praktičnih vidikov izvajanja nalog policije

na različnih področjih njenega dela (npr. kazniva dejanja, prekrški s področja cestnega

prometa, javnega reda in miru, mejnih zadev in tujcev) in poznavanje policijskih pooblastil,

vključno z uporabo prisilnih sredstev, se zaradi zagotavljanja strokovnosti izvajanja

nadzorstvenih nalog ministrstva v razmerju do policije, pri zaposlovanju uradnikov zahteva

ustrezna znanja, ki jih imajo praviloma le uradniki, ki so delo poprej opravljali v policiji.

Predlagana določba tako predstavlja le nadaljnjo izpeljavo veljavne zakonske ureditve tudi v

segmentu ustreznega finančnega ovrednotenja zakonsko določenega statusa teh uradnih

oseb, pri čemer predlagana ureditev ne posega v sistemsko ureditev kot izhaja iz uslužbenske

in plačne zakonodaje. Iz prvega odstavka 52. člena ZSPJS namreč izhaja, da upravičenost do

dodatka za stalnost javnim uslužbencem oziroma uradnikom s posebnimi pooblastili (in ne

zgolj policijskimi pooblastili) ureja področna zakonodaja, torej v konkretnem primeru ZODPol.

Poleg navedenega pa bi ustrezno finančno ovrednotenje z zakonom že določenih pooblastil v

nadaljevanju spodbudilo tudi prehod policistov v enoto ministrstva za usmerjanje in nadzor,

kar bi posledično omogočilo kontinuiran kadrovski priliv kompetentnih uradnikov za izvajanje

tako pomembnega segmenta nadzora nad delom policije.

V predlaganem drugem odstavku se določa, da se delovna mesta, na katerih bodo uradniki

direktorata pristojnega za usmerjanje in nadzor policije, upravičeni do dodatka za stalnost,

določijo z aktom o sistemizaciji ministrstva, pri čemer so navedena delovna mesta glede na že

citirane določbe ZODPol oziroma ZNPPol že sedaj z aktom določena kot delovna mesta s

posebnimi pooblastili. V predlaganem tretjem odstavku se (podobno kot v veljavnem 79. členu

ZODPol) urejajo primeri, ko so uradniki ministrstva v preteklosti že opravljali naloge v statusu

policista in s tem pridobili dodatek za stalnost (nato pa to pravico z zaposlitvijo v ministrstvu

izgubili), pri čemer se jim, če nadaljujejo delo na primerljivih delovnih mestih v ministrstvu,

nadaljuje štetje obdobja, relevantnega za izplačilo dodatka za stalnost.

V okvir ministrstva za notranje zadeve kot organa v sestavi spada Inšpektorat RS za notranje

zadeve. V Inšpektoratu RS za notranje zadeve je sistemiziranih 24 delovnih mest inšpektorjev,

zasedenih delovnih mest je 16. Naloge, ki jih izvajajo delavci Inšpektorata RS za notranje

zadeve so v več segmentih identične kot so naloge policistov in naloge, ki jih izvajajo delavci

Finančne uprave republike Slovenije. Naloge, ki jih izvajajo so delno vezane na operativno

terensko delo, ki ga izvajajo samostojno oziroma ob asistenci policistov. S amandmajem se

tako ohranja temeljno načelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju po katerem se skladno

z II. odstavkom 1. člena uveljavlja načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih

mestih, nazivih in funkcijah. Delavci, ki izvajajo naloge v Inšpektoratu RS za notranje zadeve so

v večini primerov že pred tem izvajali naloge policista. Zato je iz vidika kvalitetnega kadrovanja

zagotavljanja kontinuitete kariernega razvoja potrebno predlagani člen zakona dopolniti kot

sledi iz obrazložitve.

Finančne posledice amandmaja:

Finančne posledice predloga 11.a člena so 4.626,42 evrov bruto bruto v 2016, 14.716,96 evrov

bruto bruto v 2017, 15.917,89 evrov bruto bruto v 2018 ter 17.118,83 evrov bruto bruto v 2019.

Sredstva se bo zagotavljalo na PP 3107 – Plače MNZ. Dodatne finančne posledice so še

nastale zaradi ureditve statusa Inšpektorat RS za notranje zadeve v oceni 3.000,00 evrov bruto

bruto v letu 2016.


(spremenjen člen je označen s poudarjenim besedilom)

15.člen

Prvi odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če je bil policist pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več

kot tri mesece zaradi naklepnega kaznivega dejanja, povezanega z uporabo policijskih

pooblastil, ali če je bil policist ali uslužbenec policije pravnomočno obsojen na

nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev za drugo naklepno kaznivo

dejanje, mu preneha pogodba o zaposlitvi. Delovno razmerje mu preneha s sklepom

generalnega direktorja policije, najpozneje pa 15. dan po vročitvi pravnomočne sodbe

policiji.«.

»(2) Ko je policistu zagotovljena pravna pomoč po določbah tega zakona, se ne

glede na prvi odstavek tega člena uporabljajo določbe o pravnomočni sodbi iz

zakona, ki velja za javne uslužbence.

Obrazložitev:

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08,

69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) v prvem odstavku 154. člena določa pravne

posledice pravnomočne sodbe za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti

in je izrečena nepogojna kazen več kot šest mesecev zapora. Skladno s to določbo preneha

delovno razmerje kot pravna posledica pravnomočne sodbe.

Zakonodajalec je ob sprejemu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št.

15/13, 11/14 in 86/15) uvedel strožje standarde in sicer prenehanja delovnega razmerja ob

izreku nepogojne kazni zapora v trajanju več kot tri mesece, kar je glede na položaj javnih

uslužbencev strožja ureditev. Zakonodajalec je takšno razlikovanje utemeljeval s položajem, ki

so vezani na izvajanje pooblastil, poseganje v človekove pravice in svoboščine, ki jih večina

drugih javnih uslužbencev nima. Takšne ureditve ne pozna nobeden drug uniformiran poklic s

prisilnimi pooblastili v državi.

Takšnemu argumentu je možno slediti le izjemno restriktivno v namenu strožje obravnave

policista vezano na zlorabo pooblastil.

Zato se z spremembami zakona položaj policistov izenačuje z javnimi uslužbenci v primeru, ko

vsebina pravnomočne sodbe na nepogojno kazen zapora ni vezana na izvajanje policijskih

pooblastil.

S predlagano dopolnitvijo člena, ki določa, da se v primeru zagotavljanja pravne pomoči

skladno s določbami tega zakona uporabljajo določbe 154. člena Zakona o javnih uslužbencih

smiselno in konsistentno urejamo pravni položaj policistov ob posledicah pravnomočne sodbe

na nepogojno kazen zapora. Izvajanje policijskih pooblastil je kompleksna materija vezana na

uporabo posameznega pooblastila v okoliščinah, kjer je odločitev o uporabi temelji na

percepciji zatečenega dejanskega stanja. Policijsko pooblastilo mora biti uporabljeno med

drugim tudi učinkovito, kar pomeni tudi hitrost njegove uporabe zaradi uspešne izvedbe

naloge policije.

Policija na temelju zakonskih in drugih aktov sprejetih na tej podlagi ocenjuje utemeljenost

uporabe posameznega pooblastila, hkrati presoja upravičenost do nudenja pravne pomoči

skladno s zakonom. Spremembe zakona uvajajo dvostopenjsko odločanje in uveljavljanje

pravice do ugovora zoper odločitev predstojnika organa.

Zato je smiselno, da se zakonsko razmeji dve različni situaciji in sicer primere, ko delodajalec

ugotovi nestrokovnost in nezakonitost uporabe policijskih pooblastil in primere, ko je v

predpisanem postopku ugotovljena strokovnost in zakonitost. S tem se ne posega v

neodvisnost pravosodja, ki posamičen primer presoja skladno s materialnimi in procesnimi

predpisi, ki urejajo kazenski postopek. Drugi primeri so tisti, ko je ravnanje posameznega

policista že v zgodnji fazi ocenjeno kot nestrokovno in nezakonito in je dopustna strožja

obravnava skladno s namenom zakonodajalca.

Argumentacija predloga dopolnitve temelji na dejstvu, da v posameznem primeru delodajalec

ugotavlja strokovno in zakonito ravnanje in uporabo policijskih pooblastil. Temu lahko sledi

tudi sodišče in posameznika oprosti kazenske odgovornosti, tudi s pravnomočno sodbo. Ob

uporabi izrednih pravnih sredstev v istem primeru lahko sodišče odloči drugače in izreče

nepogojno kazen zapora na temelju katere se skladno s določbami tega zakona prekine

delovno razmerje, kot posledica pravnomočne sodbe.

S predlagano ureditvijo želimo celostno urediti primere v praksi, ker nebi bilo konsistentno niti

ekonomično, da delodajalec po eni strani na temelju zakona omogoča pravno pomoč tekom

celotnega kazenskega postopka, s tem vezano na visoke stroške, po drugi strani delodajalec v

istem primeru odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Tako sprejeta določba ohranja namen

zakonodajalca in predlagateljev, hkrati uvaja notranjo logiko rešitve s katero se uvajajo

drugačni standardi za policiste.

Da je kljub omilitvi določba še vedno neugodna ugotavlja tudi Zakonodajno pravna služba v

svojem mnenju na zakon pod številko 210-01/16-14 z dne 7.10.2016. Zato je potrebno člen

ustrezno dopolniti, da sledi namenu in smiselni ureditvi tega vprašanja.


Amandma nima finančnih posledic.


Za 70. členom se doda nov člen, ki se glasi:

70a. člen

(obračun nočnega dela pri posadki policijskega zrakoplova)

»(1) Kot nočno delo posadke policijskega zrakoplova, se šteje delo v času med sončnim

vzhodom in zahodom v mesečnem povprečju koledarskega leta. Dodatek za nočno

delo se posadki policijskega zrakoplova obračunava med 22.00 in 06.00 uro

naslednjega dne ne glede na razporeditev delovnega časa v izmene.«

Obrazložitev:

Z amandmajem se ureja način obračunavanja nočnega dela pri posadki policijskega

zrakoplova, ki zaradi specifičnih obremenitev odstopa od ureditve predpisane s Zakonom o

delovnih razmerjih ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F

in 52/16).

Višina dodatka urejenega s predpisi se ne spreminja, določa se obračun dodatka s sprejetimi

standardi in normativno ureditvijo, ki velja za letalstvo. Določba 16. točke prvega odstavka 201.

člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16)

navaja, da se v Republiki Sloveniji uporablja Pravilnik o letenju letal (Uradni list SFRJ, št. 10/79,

4/83, Uradni list RS, št. 18/01 – ZLet, 72/03, 51/07, 17/15 in 52/16). Navedeni pravilnik v 125.

členu določa, da je vizualno letenje ponoči dovoljeno, če sta za takšno letenje usposobljena

vodja letala in letalo. Za nočni let se šteje let, ki se opravi v času od pol ure po sončnem

zahodu do pol ure pred vzhodom sonca. Obdobje noči opredeljuje tudi Pravilnik o licenciranju

letalskega osebja – pilotov helikopterjev (Ur. list RS, št. 44/2010). V prilogi pravilnika – zahteve

za licenciranje pilotov helikopterjev (FCL), poddel A, je prav tako določeno, da se čas noči šteje

»obdobje med koncem večernega civilnega somraka in začetkom jutranjega civilnega

somraka ali obdobje med zahajanjem in vzhajanjem sonca, ki ga predpiše ustrezen

organ.«

Zato je mogoče natančno določiti čas sončnega vzhoda in zahoda glede na koledarsko leto in

dan v letu. Podatke o tem objavljajo ustrezne organizacije, ki izdelujejo astronomski koledar.

Čas nočnega letenja za posadko zrakoplova ni enak, kot določa obstoječ načinom in

metodologija obračunavanja nočnega dela. Nočni čas letenja je splošno omejen s Pravilnikom

o omejitvah letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtevanem počitku letalskih

posadk (Ur.l. RS, št. 47/2008), ki določa omejitve najdaljšega neprekinjenega časa letenja,

vendar v drugem odstavku 1. člena pravilnika določa, da pravilnik ne velja za letala, ki se

uporabljajo za vojaške, carinske in policijske namene. Navedeno kaže na to, da je to posebnost

potrebno urediti v posebnem predpisu.

Kljub temu pa je iz tega pravilnika razvidno, da je v času letalske noči dovoljen čas letenja

krajši, kar dokazuje večjo zahtevnost nočnega letenja. Ne samo omejitve časa letenja, temveč

tudi odmori med delovniki so v letalstvu strožji in daljši od splošne delovnopravne zakonodaje

(ZDR-1). Tako je obvezni odmor med delovniki 12 ur in 11 ur kot določa Zakon o delovnih

razmerjih. Temeljni namen dodatka za nočno delo je ravno vpliv na človeški organizem,

njegovo večjo obremenjenost in izpostavljenost.

Pogoji za letenje ponoči so opredeljeni z letalskimi predpisi in zahtevajo posebno šolanje in

trenažno letenje za vpis pooblastila za nočno letenje ter ohranjanje njegove veljavnosti. Nočno

letenje posadk zrakoplovov je zahtevnejše kot dnevno letenje, od člana posadke zahteva

dodatna znanja, dodatne priprave na let in dodaten psihični ter fizični napor pri opravljanju

tovrstnih nalog. V to so vključeni obsežnejši predpoletni pregled, zahtevnejše manevriranje

blizu tal in med letom. Prav tako je zahtevnejša navigacija in prilagajanje vremenski situaciji.

Oteženo je izvajanje postopkov v sili, ki so za nočno letenje posebej predpisani. V času

nočnega letenja je zahtevnejše opravljanje nalog kot so zavarovanje prireditev, javnih shodov

in demonstracij, nadzor državne meje, iskanje storilcev kaznivih dejanj, iskalne akcije

pogrešanih oseb in leti helikopterske nujne medicinske pomoči. Dodatek za nočno letenje

glede na čas sončnega vzhoda in zahoda prejemajo posadke potniških letal, med njimi tudi

letalske družbe Adrie Airways skladno s kolektivno pogodbo, ki velja za pilote. Ta določa, da je

nočno delo šteto v mesečnem časovnem povprečju mesečnega vzhoda in zahoda. Obračun

nočnega dela se izvede med 22.00 in 06.00 uro naslednjega dne ne glede na izmeno.

Zaradi specifičnosti dela policijskih letalskih posadk in definicije nočnega časa letenja letal se

po predlogu tega amandmaja natančno opredeli čas nočnega leta in na tej podlagi pravica do

izplačila tega dodatka, ki je sicer predpisan v zakonu in drugih predpisih, ki veljajo za javne

uslužbence.


Ocenjene finančne posledice amandmaja so 1.000,00 evrov letno bruto bruto.



26.člen

Prvi odstavek 74. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Policistom Specialne enote in neuniformiranim policistom, ki opravljajo naloge,

povezane s prikritimi preiskovalnimi ukrepi ali zaščito prič in drugih oseb, ogroženih

zaradi sodelovanja v kazenskem postopku, ter drugim policistom, ki neposredno

skupaj s Specialno enoto ali prej navedenimi neuniformiranimi policisti opravljajo

posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, za čas neposrednega

opravljanja posebno nevarnih nalog z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, pripada

dodatek za nevarnost in posebne obremenitve pod enakimi pogoji in v enaki višini kot

to velja za policiste Posebne policijske enote, v skladu s kolektivno pogodbo za javni

sektor.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Pravico do dodatnega plačila imajo policisti za čas, ko jim je odrejeno opravljanje

dela v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena. Vlada na predlog ministra določi

višino dodatnega plačila, pri čemer višina dodatnega plačila znaša najmanj dvakratnik

oziroma največ trikratnik višine, določene za dodatek za delo prek polnega delovnega

časa.«.

K 26. členu:

….

Ugotovljeno je bilo, da je izplačilo v primeru povečanih obremenitev neprimerno. Ob

uveljavitvi tega člena je bilo sprejeto soglasje med Vlado Republike Slovenije in sindikati, da je

tovrstno delo, ki gre prek vseh omejitev, ki jih določa ZDR-1, treba glede na obremenitve tudi

ustrezno ovrednotiti. Po trenutni ureditvi je višina plačila pri policistih okoli 1 EUR, s čimer ni

podana ustrezna civilna restitucija glede na »škodo in tveganje«, ki so jo policisti dolžni trpeti.

Kot povečana obremenitev se šteje dnevna in tedenska obremenitev izvajanja nalog v

izjemnih in nujnih primerih. Takšna določitev višine sledi iz vpliva dolžine delovnika in

obremenitev na posameznika glede na časovno obdobje v katerem je takšna delovna

obveza izvedena.

Obrazložitev:

Dopolnitev 26. člena sprememb zakona določa višje vrednotenje restitucije zaradi vpliva dela v

izjemnih in nujnih primerih. Na podlagi člena se določa dvakratnik oziroma trikratnik dodatka

za delo preko polnega delovnega časa. Višino plačila določa Vlada Republike Slovenije z

uredbo.

Sprememba zakona uvaja novo, dvostopenjsko, določitev višine plačila, pri čemer je potrebno

slediti obremenitvam in posledično temu primernemu plačilu. Zato je potrebno že v

obrazložitvi člena določiti, da je dnevna in tedenska obremenitev izvajanja nalog v izjemnih in

nujnih primerih po vsebini bolj obremenjujoča od mesečne obremenitve. Temu mora slediti

tudi uredba, ki določa višino plačila. Amandma ne posega v besedilo člena, temveč jasno in

pravično razmejuje kompenzacijo in višino plačila ob upoštevanju obremenitev policista.


Amandma ima finančne posledice predvidene s spremembo zakona.



16. člen

Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:

»57.a člen

(ohranjanje psihofizične sposobnosti)

(1)»Člane posadk policijskih zrakoplovov (pilote in tehnike letalce), policiste, ki opravljajo

naloge policijskih potapljačev in policiste Specialne enote, ki opravljajo naloge s

področja proti-bombne zaščite, delodajalec zaradi ohranjanja psihofizične sposobnosti

za 15 dni na leto napoti na izvajanje posebnih aktivnosti za ohranjanje in obnavljanje

psihofizičnih sposobnosti. Vrsto in obseg aktivnosti določi minister.«.

(2)Uslužbenca policije v primeru hujših psihičnih obremenitev zaradi opravljanja

nalog policije delodajalec napoti na posebne programe in aktivnosti do 15 dni na

leto za povrnitev in obnavljanje psihofizičnih sposobnosti. Program aktivnosti in

njihova izvedba se določi s pravilnikom, ki ureja psihološko podporo v policiji.

Obrazložitev :

V Zakonu o organiziranosti in delu v policiji je v 65. členu določena psihološka pomoč in

psihološka podpora uslužbencem policije v primeru hujših psihičnih obremenitev pri

opravljanju nalog policije in drugih dogodkih, ki vplivajo na opravljanje nalog policije, ter

udeležbo v programih, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev. Z izvedbenim

predpisom na tej podlagi je uveljavljen Pravilnik o psihološki pomoči in psihološki podpori

uslužbencem policije (Uradni list RS, št. 51/13). Celotno pravilnik ureja načine delovanja

psihološke podpore v policiji, definira načine izvedbe psihološke oskrbe.

Pri izvajanju nalog se uslužbenci policije srečujejo z izjemnimi situacijami, ki pomenijo hujšo

psihično obremenitev in povzročajo duševne stiske. Posamezne tipične situacije so zajete v 3.

členu pravilnika, ki ureja psihološko pomoč in oskrbo. Primeroma so našteti:

- dogodki, v katerih je bilo ogroženo lastno življenje ali življenje sodelavca,

- prisotnost pri smrti ali hujši poškodbi sodelavca,

- samomorilna ogroženost uslužbenca policije ali navzočnost pri poskusu samomora ali

- samomoru,

- uporaba prisilnih sredstev, ki ima za posledico posebno hudo telesno poškodbo ali

smrt druge osebe,

- obravnava prometne ali druge nesreče s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo,

- obravnava kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter kaznivih dejanj zoper spolno

- nedotakljivost, kjer so kot žrtve udeleženi otroci, ter kaznivih dejanj in dogodkov, ki

- imajo za posledico smrt ene ali več oseb,

- drugi hujši stresni dogodki.

V okviru predpisovanja primero je možno le okvirno določiti situacije, pri katerih je mogoče

pričakovati vpliv na psihološko stanje uslužbenca policije. Poleg objektivnih meril in kriterijev je

potrebno upoštevati subjektivne okoliščine v katerih dela in živi posameznik. Tako je potrebno

upoštevati ne samo hujši stresni dogodek ampak tudi več manjših, zaporednih in zgoščenih

stresnih dogodkov, ki ustvarjajo akutno ali prilagoditveno stresno motnjo, ki zahteva čas in

okoliščine za ponovno vzpostavitev homeostaze, psihofizične umirjenosti in ravnovesja.

Zato je potrebno psihološko oskrbo urediti celostno in predpisati mehanizme za zagotavljanje

maksimalne učinkovitosti njenega delovanja. Ocenjujemo, da mora zakonodajalec slediti cilju,

da policisti, ki občutno posegajo in varujejo človekove pravice in svoboščine te naloge izvajajo

učinkovito, predpogoj za to je tudi ustrezno psihično stanje uslužbenca policije.

Z amandmajem se ureja napotitev na posebne aktivnosti oziroma programe, ki so namenjeni

uslužbencem policije po stresnih dogodkih, ki so v povezavi z opravljanjem nalogami policije.

Tako se v programe vključujejo ustrezne terapije, razbremenilni razgovori, programi zdraviliške

revitalizacije in druge metode za povrnitev oziroma vzpostavitev stabilnega psihološkega

stanja.

Zgolj napotitev uslužbenca policije na plačano odsotnost oziroma odstranitev z dela ni

ustrezna in ne pomeni dobre in učinkovite rešitve. Odstranitev iz delovnega okolja v takšnih

primerih lahko ustvari dodatne psihične obremenitve in stiske, ki lahko negativno vplivajo na

percepcijo situacije in okoliščin, kar lahko brez ustrezne psihološke podpore in svetovanja le

poglobi stisko posameznika in s tem tudi oteži vzpostavitev psihičnega ravnovesja in

stabilnosti. Zato je potrebno zastaviti celosten in učinkovit mehanizem, ki bo učinkoval takoj in

bo temeljil na izdelanem programu rehabilitacije.

Dolžina programa je odvisna od specifičnosti okoliščin in osebnosti posameznika in

posameznega primera in je z amandmajem odmerjena v maksimalni dolžini do 15 dni. To

pomeni, da se program dela izoblikuje generično in glede na psihološko oceno dodeli

ustrezen program glede na predlog izvajalcev psihološke podpore.

Amandma vpliva na Pravilnik o psihološki pomoči in psihološki podpori uslužbencem policije

tako, da se spremenijo členi, ki se vsebinsko in smiselno prilagodijo predlagani noveli. Zato se

poleg splošnih določb pravilnika določi program psihološke pomoči kot plačana odsotnost v

100% višini urne postavke uslužbenca policije.


Ocena finančnih posledic je 10.000 evrov bruto bruto na leto.



»86. člen

(pravice družinskih članov po smrti policista)

(1) Ožjim družinskim članom policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega

nevarnega dela izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice:

- psihološka pomoč in podpora ob smrti policista;

- mesečno nadomestilo za zakonskega oziroma zunajzakonskega partnerja

- štipendiranje otrok in posvojencev, ki se šolajo v osnovni in srednji šoli, ter študentov,

vendar ne dlje kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti;

- prednost pri vpisu v dijaški oziroma študentski dom;

- kritje stroškov šolske malice oziroma bonov za študentsko prehrano;

- prednost pri vpisu v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira

iz občinskega proračuna;

- povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo ali zasebnega vrtca, ki se

- financira iz občinskega proračuna;

- brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s

smrtjo policista;

- prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja

- partnerske zveze, otroka v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo

delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona;

- brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista, in

sicer sedem dni v letu.

(2) Osebe iz druge alineje prejšnjega odstavka imajo pravico do štipendije v višini razlike

med osnovo, ki znaša 100 odstotkov najvišje možne kadrovske štipendije v skladu z akti

vlade o štipendiranju za otroke, ki se šolajo v osnovni šoli, 110 odstotkov za dijake

srednjih šol in 120 odstotkov za študente, ter štipendijo, ki jo prejema upravičenec.

(3) Zakonski oziroma zunajzakonski partner je upravičen do mesečnega nadomestila

za čas brezposelnosti oziroma za čas, ko je samohranilec. Mesečna renta se odmeri

tako, da se izplača povprečno neto izplačana plača v policiji.

(4) Štipendija, določena na način iz prejšnjega odstavka, se poveča za 40 odstotkov, če

prejemnik štipendije med šolanjem prebiva zunaj kraja stalnega prebivališča.

(5) Upravičenec izgubi pravico do štipendije, kritja stroškov šolske malice oziroma bonov

za študentsko prehrano, če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega

dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je zanj predpisana

kazen zapora najmanj pet let oziroma je pravnomočno obsojen zaradi drugega

kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Pravico

do štipendije izgubi tudi mladoletnik, če mu je izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni

zavod ali oddaje v prevzgojni dom v skladu s kazensko zakonodajo.

(6) Sredstva za uveljavljanje in uživanje pravic po tem členu zagotavlja ministrstvo,

pristojno za notranje zadeve.

(7) Način uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista iz

tega in naslednjega člena predpiše vlada.«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

(1) Upravičenec, ki je do uveljavitve tega zakona pridobil štipendijo v skladu z 86. členom

Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS št. 15/13, 11/14 in 86/15),

obdrži štipendijo za obdobje, za katero mu je bila priznana.

(2) Če upravičenec iz prejšnjega odstavka uveljavlja pravico do štipendije v skladu s

spremenjenim 86. členom zakona, se mu v skladu z njim ob izpolnjevanju pogojev

prizna pravica do štipendije, in sicer od dneva vložitve vloge. V tem primeru

upravičenec izgubi pravico do štipendije iz prejšnjega odstavka.

(4) Pravico do mesečnega nadomestila iz prvega odstavka 86. člena ob izpolnjevanju

pogojev pridobijo tudi osebe pred uveljavitvijo zakona. Pravico do izplačila pridobijo

najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona.

Obrazložitev:

Že ob uveljavitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji se je izkazala potreba, da se položaj

policistov ob izgubi življenja pri opravljanju nalog policije normativno uredi tako, da se

določijo pravice ožjim družinskim članom. Na tej podlagi so se priznale in odmerile pravice

ožjim družinskim članom. Spremembe in dopolnitve tega zakona se glede na življenjsko

prakso prinašajo še dodatne pravice oziroma te pravice ustrezno urejajo.

Trend izgube življenj policistov je zaskrbljujoč zato je potrebno ustrezen in konkreten odziv

družbe, posledično tudi zakonodajalca.

Od osamosvojitve leta 1991 do leta 2014 je pri izvajanju policijskih nalog izgubil življenje en

policist leta 1997. Od leta 2014 do septembra 2016 so pri izvajanju nalog policije izgubili

življenje štirje policisti. Izguba človeškega življenja je sama po sebi tragična. Nesporno je, da v

posameznih poklicnih skupinah lahko pride do izgube življenj. Vendar je pravna in vsebinska

situacija pri izgubi življenja policistov drugačna. Policisti izgubljajo življenja na podlagi izvajanja

nalog, ki jih predpiše zakonodajalec, dolžnost s pogodbo o zaposlitvi določi tudi delodajalec.

Policisti so se pri izvajanju policijskih nalog (varovanje življenja, premoženja, javnega reda…)

zavestno dolžni izpostaviti posameznim nevarnim situacijam. Ob tem nimajo pravice izbire ali

celo opustitve izvedbe takšne nevarne naloge. Do izgube življenja je v vseh primerih prišlo

zaradi protipravnega, naklepnega, celo v vseh primerih brezobzirnega maščevanja. V vseh

primerih maščevanje ni bilo uperjeno zoper osebo (ad personam) ampak bi lahko življenje

izgubil katerikoli policist, ki bi v določenem trenutku izvajal z zakonom določeno nalogo. Zato

je toliko bolj pomembna odzivnost zakonodajalca, ki mora varovati tudi njihove ožje družinske

člane, ki se ob takšni situaciji znajdejo v težkem gmotnem položaju. S tem se ustvarja pozitivna

organizacijska klima in sporočilnost policistom ob izvajanju nalog z najvišjo stopnjo tveganja in

ogroženosti.

Z amandmajem se določa dodatna pravica, katero je potrebno urediti v okviru zakonskih

rešitev. Z dopolnitvijo zakona se določa pravica do mesečnega nadomestila za zakonskega

oziroma zunajzakonskega partnerja. Pravica do nadomestila je omejena za čas

brezposelnosti partnerja in za čas vzdrževanja družinskih članov, ko je partner policista,

ki je izgubil življenje pri izvajanju nalog policije samohranilec in preživlja družinske

člane.

Pri načinu odmere mesečnega nadomestila se uveljavi enotna in nediskriminatorno urejen

položaj partnerjev policistov, ki so izgubili življenja, zato višina ni vezana na izplačila plač

umrlega policista. Določi se enoten kriterij in sicer povprečno neto izplačilo v letu katerem je

policist izgubil življenje. Višina mesečnega nadomestila se usklajuje enkrat letno.

S prehodnimi določbami se vse primere v katerih so policisti izgubili življenje in obstaja

zakonsko upravičenje v enak pravni položaj. Takšna določba je dopustna saj jo terja javna

korist, pravična, sorazmerna in enakopravna ureditev, ki ne posega v pravico drugih skladno z

155. členom Ustave RS. Določba se ne uporablja za primere, kjer je status ožjih družinskih

članov urejen z Zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (Uradni list RS, št.

49/97 in 114/06 – ZUTPG).

Višina neto plače se izračuna glede na povprečna izplačila plač z dodatki brez stroškov

prehrane, dnevnic in stroškov prihoda na delo.


Ocena finančnih posledic je 3.000 evrov na mesec.


31.člen

Peti odstavek 101. člena se spremeni tako, da se glasi:

(3) V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta

starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 60 let, in ki izpolnjujejo

pogoje iz 44. člena tega zakona ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo

splošno izobrazbo.

V sestavu pomožne policije lahko sodelujejo tudi uslužbenci policije, ki

izpolnjujejo predpisane pogoje iz zakona.

»(5) Pri opravljanju službe v pomožni policiji za pomožne policiste, ki imajo status

upokojenca, ne veljajo omejitve glede trajanja začasnega ali občasnega dela in

omejitve glede najvišjega skupnega dohodka v koledarskem letu, določene v zakonu, ki

ureja trg dela.«.

Obrazložitev:

Pomožni sestav policije je sestavni del policije v funkciji odzivanja policije v kriznih in drugih

razmerah, kjer je potrebno učinkovito in pravočasno izvajanje nalog policije. Zato je

pomembno, da ima policija kot organizacija vselej na razpolago usposobljen kader, ki bo lahko

pod takšnimi pogoji učinkovito izvajal naloge policije.

V policiji je po uradnih podatkih na dan 1.9.2016 zaposlenih 1.067 ostalih delavcev policije,

torej uslužbencev policije, ki nimajo policijskih pooblastil oziroma niso uniformirani in

neuniformirani delavci policije.

ZF dopolnitvijo 101. člena ZODPol po katerem v pomožnem sestavu policije lahko sodelujejo

tudi uslužbenci policije (ostali delavci policije) se zagotavlja možnost zagotavljanja stalne

popolnitve pomožne policije s kadrom, ki sicer izvaja druge naloge policije. Ostali delavci

policije so sicer v delovnem razmerju s policijo vendar je izrazita prednost boljše poznavanje

delovanja policije njenih nalog in vpetost v delovanje organa. Policija se lahko na tej podlagi

izvede kvalitetno kadrovanje v pomožno policijo z večjo mero odzivnosti in predvidljivosti ob

upoštevanju pozitivne selekcije kadrov s katerimi ima sklenjeno delovnopravno razmerje. Med

drugimi uslužbenci policije so tudi posamezniki, ki so imeli status policista, kar vpliva tudi na

učinkovitost dela tega sestava. Predlagana rešitev prepušča predstojniku možnost, da lahko

izbere in izvaja kadrovsko politiko popolnjevanja pomožne policije tudi znotraj zaposlenih v

policiji.


Amandma nima finančnih posledic, ker se popolnitev pomožne policije izvaja v okviru

izdelanih načrtov.


34. člen

Drugi, tretji in četrti odstavek 110. člena se spremenijo tako, da se glasijo:

(2) Z 1. januarjem 2018 oziroma najpozneje do 30. junija 2018 se vsa delovna mesta

policistov v V. tarifnem razredu, za katera se zahteva poklic policista,

presistemizirajo v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in se policiste, ki

zasedajo ta delovna mesta, premesti na ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem

razredu.

(3) Ne glede na določbe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in

nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03,

81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06,

140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11,

14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14,

76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16) so policisti ob premestitvi na delovno mesto v

VI. tarifnem razredu imenovani v naziv z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v

V. tarifnem razredu Ob premestitvi policistov na delovna mesta v VI. tarifnem

razredu se plačni razred določi v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o

sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno

besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 –

ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15).

(4) Policisti, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo

pridobljene višje strokovne izobrazbe, morajo do 1. januarja 2023 pridobiti to

izobrazbo. Delodajalec je dolžan do 1. januarja 2023 vsem policistom, ki so

premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višje

strokovne izobrazbe, omogočiti pridobitev navedene izobrazbe. V času od 1.

januarja 2018 do izteka roka, v katerem morajo pridobiti višjo strokovno izobrazbo,

lahko policisti napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi ves ta čas že imeli

pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Vse te policiste je mogoče premeščati na

delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so bila

sistemizirana zaradi uvedbe višješolskega poklicnega standarda in se opravljajo v

nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.«.

Za spremenjenim četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se

glasijo:

(5) Policiste, ki višje strokovne izobrazbe ne bodo pridobili v roku iz prejšnjega

odstavka, se premesti na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako

delovno mesto ni prosto, jim preneha delovno razmerje.

(6) Naloge na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, lahko

opravljajo tudi policisti s srednjo strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve

akta iz drugega odstavka tega člena, najmanj 15 let delovne dobe pri opravljanju

nalog policije oziroma pri opravljanju drugih primerljivih nalog v drugih državnih

organih (npr. vojaška policija, finančna uprava) in so najmanj tri leta opravljali

naloge policije, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba v skladu z drugim

odstavkom tega člena.

(7) Policisti iz prejšnjega odstavka lahko napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi

imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Te policiste je mogoče premeščati na

delovna mesta za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so se sistemizirala

zaradi uvedbe višješolske izobrazbe in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno

številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.«.

(8) Premeščenim policistom na višješolska delovna mesta po določbah tega člena

določbah tega člena se napredovalno obdobje ne prekine.

Dosedanji peti odstavek postane deveti odstavek.

Obrazložitev:

K 34. členu:

Vsebina policijskega dela se je normativno urejala v predpisih, ki vplivajo na raven in

zahtevnost izvajanja nalog policije. Te spremembe so narekovali trendi v širši družbi po

učinkovitem varovanju temeljnih pravno varovanih načel na področju kazensko procesne

zakonodaje, prekrškovnega prava in drugih predpisov s področja dela policije. Posledično je to

peljalo v smeri večje odgovornosti, zahtevnosti, znanj in veščin, potrebnih za zakonito in

učinkovito izvajanje nalog policije. Od leta 2010 je potekal proces preoblikovanja poklicne

kvalifikacije, na podlagi katere je bilo s strokovnimi metodološkimi pristopi ugotovljeno, da je

elementarno treba dvigniti raven zahtevanih znanj na višješolski sistem. V procesu so

sodelovali predstavniki policije in tudi socialni partnerji na sindikalni strani ob strokovni

podpori Centra za poklicno izobraževanje. Na podlagi sprejetja normativnih aktov se je

posledično spreminjala tudi poklicna zakonodaja.

Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi tega Centru za poklicno izobraževanje predložilo

pobudo za revizijo poklicnega standarda. V tem postopku se je raven zahtevnosti za poklic

policista spremenila iz V. na VI. raven.

Pobuda je bila utemeljena z naslednjimi ugotovitvami. Za opravljanje ključnih del policista se

zahteva vedno večja usposobljenost za samostojno reševanje zahtevnejših del in nalog ter

prevzemanje odgovornosti za opravljeno delo:

- s tem se obseg ključnih del povečuje (na področju načrtovanja dela: policist pri

načrtovanju dela sodeluje in ni več le izvajalec del, na področju preventive, kjer se

poudarjata svetovanje in reševanje problemov v skupnosti usmerjeno policijsko delo);

- zahteva se vedno več znanj in spretnosti s poudarkom na komunikacijskih veščinah,

reševanju problemov, odločanju, občutljivosti za človekove pravice in kulturne

različnosti, etiki, samostojnem odločanju in vodenju postopkov ter na prevzemanju

odgovornosti za delo;

- poklicni standard vsebuje novo področje dela; in sicer vodenje, ki predstavlja dodatna

ključna dela, povezana s samostojnim odločanjem in prevzemanjem odgovornosti za

policijske postopke ter s prenašanjem znanja na sodelavce (tega prejšnji standard ni

vseboval);

- razlogi za pobudo so bile tudi spremembe predpisov, ki urejajo področje policijskega

dela in dajejo policistom še večje pristojnosti ter pooblastila za ukrepanje.

Na podlagi teh utemeljitev je bil novembra 2011 sprejet nov poklicni standard na VI. ravni kot

podlaga za nov višješolski študijski program policist, ki je v skladu z bolonjskimi načeli in

usmeritvami primerno kreditno ovrednoten (120 ECTS). Minister za notranje zadeve je januarja

2012 sprejel Odredbo o sprejemu višješolskega študijskega programa policist. Z dnem

uveljavitve te odredbe je prenehal veljati Pravilnik o izobraževalnem programu za odrasle za

pridobitev srednje strokovne izobrazbe policist.

Pri pripravi programa se je gradilo na obstoječem izobraževalnem programu policist (2.180-

urni program prekvalifikacije na srednješolski ravni) ter ga nadgradilo z znanji in veščinami, ki

so potrebne za policijsko delo ter omogočajo odgovorno ravnanje v svobodni, demokratični,

na pravu temelječi in socialni državi. Program poleg strokovnih omogoča tudi razvoj socialnih

in osebnostnih kompetenc, na podlagi katerih so usposobljeni policisti kos izzivom časa in

razvojnim potrebam stroke.

Leta 2013 je bil sprejet in uveljavljen ZODPol, ki je normativno uredil prehod v višješolski

sistem za policiste ter določal prehodna obdobja in spregled izobrazbe na posameznih

delovnih mestih in sledil strokovnim ugotovitvam delovnih skupin, med katerimi je bila tudi

zunanja institucija.

Pri implementaciji višješolskega sistema je policija dolžna upoštevati dejstva, da policisti zaradi

sprememb predpisov že več let opravljajo vse zahtevnejše in odgovornejše naloge.

Sprememba poklicne kvalifikacije je eden od zahtevnejših projektov, v katerem se bo dvignila

raven zahtevane izobrazbe za enega od obsežnejših poklicev v državi. Tovrstne spremembe je

treba urediti v specialni sistemski zakonodaji, ki velja za policiste, in ne v drugih predpisih, kjer

so namenjeni posameznim primerom. Tako je treba upoštevati naloge in izkušnje, ki so jih

policisti pridobivali še pred uveljavitvijo zakona, ki je bil revidiran leta 2011. S predlagano

spremembo veljavnega četrtega odstavka 110. člena ZODPol z 17 let delovnih izkušenj – ob

uveljavitvi zakona na 15 let delovnih izkušenj in ob uveljavitvi sistemizacije – se želi doseči

ustrezno priznanje opravljanja nalog. Ocenjuje se, da je 15 let opravljanja nalog tista skrajna

meja, ko policist pridobi vsa znanja na delovnem mestu, in na podlagi tega je spregled

izobrazbe utemeljen. Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, še niso

bila sistemizirana v skladu z drugim odstavkom 110. člena in določba še ni bila konzumirana.

Sprememba pogojev za spregled predpisane izobrazbe je obrazložena in utemeljena v

priloženem zakonskem gradivu. V delovno dobo, ki jo določa šesti odstavek 110. člena

tega zakona se šteje čas opravljanja nalog policije, čas predpisanega in pogodbenega

izobraževalnega procesa in opravljanja pripravništva za poklic policista. Pomembnost

pridobivanja znanj v izobraževalnem procesu in delovnih izkušenj v času pripravništva je

priznalo tudi Ministrstvo za javno upravo, pri utemeljevanju ocenjevanja pripravnikov v

dokumentu 100-07/2009-4 z dne 09.03.2009 pojasnjuje:

»Kot izhaja iz veljavne normativne ureditve je za razliko od prejšnje ureditve potrebno

ocenjevati tudi delovno uspešnost pripravnikov, čas pripravništva pa je treba šteti v

napredovalno obdobje. Seveda pa je pri določitvi ocene treba upoštevati dejstvo, da se

pripravnik šele usposablja za samostojno opravljanje dela, zato obstaja relativno velika

verjetnost, da njegova delovna uspešnost ne bo primerljiva z delovno uspešnostjo

drugih javnih uslužbenci.«

Pri tem se ureja tudi status tistih policistov, ki so ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko

unijo prešli iz takrat ukinjenih enot Carinske službe v policijo. Navedeni so na delovnih mestih

manj kot 17 let, primerljive naloge pa so opravljali v drugih državnih organih tudi 17 let ali

več, kar po do zdaj veljavni določbi ni relevantno za priznanje višje strokovne izobrazbe. S

spremembo se vzpostavlja enakopravnejše obravnavanje uslužbencev, ki so v dolgoletnem

delovnem stažu na delovnih mestih, za katere niso izpolnjevali pogoja stopnje izobrazbe,

opravljali naloge, primerljive policijskim nalogam, a jim ni omogočena pravica, da bi lahko

opravljali naloge na delovnih mestih, za katere se zahteva višja izobrazba. Kot primerljiva

delovna mesta se štejejo tipični uradniški poklici v plačnih podskupinah C2, C4, C5 in C6.

Dejstvo je, da bi bilo nemogoče matematično natančno izračunati, da bi lahko predvidevali,

kolikšen čas je potreben za to, da policist skozi opravljanje nalog policije pridobi zadostna

znanja in veščine, ki vsebinsko nadomestijo predpisano izobrazbo. Je izrazito subjektivna

kategorija, odvisna od vsakega posameznika. Je pa mogoče zatrjevati, da ni primerno presojati

po kriteriju poklicnega upokojevanja, ki z relevantnimi delovnimi izkušnjami in pridobivanjem

veščin nima nobene smiselne zveze. Izhajalo se je iz poznavanja dela policista in časa, ki je

potreben za to, da policist z delovnimi izkušnjami pridobi tolikšna znanja, ki narekujejo

spregled izobrazbe, skladno z zakonodajo, ki velja za javne uslužbence. Poudariti je treba, da

povprečen policist ob izvajanju nalog na trenutni peti stopnji najpozneje v 10 letih spoznava

delo policista, pridobi zadostna znanja in veščine, da lahko celovito in na najvišji strokovni

ravni opravlja tovrstne naloge. Pri meji 15 let predlagatelj izhaja, da je to skrajna meja, pri

kateri policist pridobi vsa potrebna znanja, ki zadostujejo formalnim in vsebinskim okvirom

glede spregleda izobrazbe.

S spremenjenim in dopolnjenim 110. členom se izpolnjuje zavezo iz II. točke Stavkovnega

sporazuma (Uradni list RS, št. 40/16).

Spremenjeni drugi odstavek 110. člena določa roke za presistemizacijo delovnih mest

policistov v V. tarifnem razredu in premestitev policistov, ki zasedajo ta delovna mesta.

Spremenjeni tretji odstavek določa, da so policisti ne glede na določbe Uredbe o notranji

organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih

organih ob premestitvi na delovno mesto v VI. tarifnem razredu imenovani v naziv z isto

zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu, plačni razred pa se določi v skladu

s prvim odstavkom 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem.

Spremenjeni četrti odstavek določa obdobje v katerem mora delodajalec vsem policistom, ki

so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene VI. stopnje

izobrazbe, omogočiti pridobitev navedene izobrazbe, način napredovanja v višje plačne

razrede in način premeščanja.

Novi peti odstavek določa, da se policiste, ki višje strokovne izobrazbe ne bodo pridobili v

roku premesti na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje oziroma jim preneha delovno

razmerje če tako delovno mesto ni prosto.

Novi šesti odstavek zmanjšuje obseg delovnih izkušenj iz 17 na 15 let.

Novi sedmi odstavek določa način napredovanja in premeščanja policistov z 15 letnimi

delovnimi izkušnjami v višje plačilne razrede oz. se jim te izkušnje priznajo, kot če bi imeli

pridobljeno VI. stopnjo izobrazbe.

Dopolnjen tretji odstavek 110. člena določa, da se policistu določi plačni razred skladno

z 19. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 –

uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 –

odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15) vendar ne

določa ohranjanja pridobljenih pravic iz naslova napredovanj.

S predlaganim amandmajem v osmem odstavku 110. člena se uredi vprašanje ohranjanja

pravic iz napredovalnega obdobja ob razvrstitvi policistov na delovna mesta (»višji

policist«), ki se na novo sistemizirajo zaradi spremenjenega poklicnega standarda. Zakon

o sistemu plač in podrejeni predpisi določajo, da se javnemu uslužbencu napredovalno

obdobje prekine v primeru premestitve na zahtevnejše delovno mesto oziroma

zamenjavi tarifne skupine.

Zakon o javnih uslužbencih ureja običajno situacijo, ko javni uslužbenec napreduje in je z

individualnim aktom premeščen na zahtevnejše delovno mesto. V takšnem primeru javni

uslužbenec na novem delovnem mestu ne izvaja istih nalog, kot jih je izvajal na

delovnem mestu pred njegovo premestitvijo.

Uveljavitev nove sistemizacije zaradi uvedbe višjega poklicnega standarda za poklic

policista in premeščanje policistov na prevedena višješolska delovna mesta odstopa od

ureditve, ki jo ureja javno-uslužbenska zakonodaja. Zato je potrebno to vprašanje

določiti s tem zakonom. Pri tem je potrebno vprašanje ohranitve napredovalnega

obdobja obravnavati nediskriminatorno in izhajati iz primerljive ureditve uvedbe

poklicnega standarda v drugih poklicih.

Na podlagi revizije standarda poklica policist je bila leta 2012 sprejeta Odredba o

sprejemu višješolskega študijskega programa Policist (Uradni list RS, št. 5/12).

Zakonodajalec je ob uveljavitvi Zakona o organiziranosti in delu v policiji na tej podlagi

določil pogoje za opravljanje nalog policista. V istem zakonu je v 110. členu določil

petletni rok v katerem se izvede implementacija višješolskega sistema in določil druge

pogoje. Petletni rok je bil določen zaradi procesov, ki so potrebni za pridobitev

izobrazbe, priprave sistemskih rešitev za uveljavitev višješolskega sistema.

Policisti, ki zasedajo delovna mesta v V. tarifnem razredu od določitve višjega

poklicnega standarda leta 2012 in od uveljavitve Zakona o organiziranosti in delu v

policiji leta 2013 ves čas izvajajo naloge za katere je predpisana višješolska izobrazba.

Zato pri uvrstitvi policistov na višješolska delovna mesta ne gre za premestitev,

napredovanje ali sklenitev nove zaposlitve. Zato bi bila nepravilna uporaba določb

Zakona o sistemu plač v javnem sektorju s podrednimi predpisi.

Takšna ureditev velja za primere, ko je javni uslužbenec premeščen/napreduje na

zahtevnejše delovno mesto ali na delovno mesto v višjem tarifnem. V tem primeru javni

uslužbenec izvaja drugačne naloge glede na vsebino, zahtevnost in odgovornost, kot jih

je na prejšnjem delovnem mestu. Zato se napredovalno obdobje prekine.

Pri uvrstitvi policistov na višješolska delovna mesta je pravni in vsebinski položaj

popolnoma drugačen. Pred in po uvrstitvi na višješolska delovna mesta bodo policisti

izvajali naloge z enakimi zahtevami in odgovornostmi. Zato ni pravilno uporabljati

določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in podrejenih predpisov, ki urejajo

prekinitev napredovalnega obdobja. To vprašanje se ureja s tem zakonom, ker so bili

policisti v zadnjih sedmih letih od uveljavitve novega poklicnega standarda in tega

zakona tudi ocenjevani za delo in naloge za katere je predpisana višješolska izobrazba.

Amandma temelji na podobni situaciji ob razvrščanju drugih poklicev skladno z

uveljavitvijo novega plačnega sistema, na primer vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja.

Vsebinsko je zajeta v dokumentu Ministrstva za šolstvo in šport številka 602-3/2008 z

dne 20.11.2008 in stališči Ministrstva za javno upravo.

Finančne posledice:

Upoštevanje pripravniške delovne dobe pomeni pozitivne finančne posledice tako, da ne bo

potrebno napotiti na izvajanje študija okoli 300 policistov. Zato so pozitivne finančne

posledice ocenjene na 700.000,00 evrov. Ocena temelji na stroškovniku v primeru

neuspešno opravljenega višješolskega študija s pripadajočimi prevoznimi stroški. Ob tem je

potrebno poudariti tudi znižanje števila policistov, ki so obvezno napoteni na pridobitev

izobrazbe, posledično manjše obremenitve operativnih enot, določanja dodatkov zaradi

obremenitev preostalega kadra. Amandma ohranja večjo operativnost enot in posledično višji

nivo notranje varnosti do leta 2023.

Finančnih posledic ohranitve napredovanj ni mogoče oceniti, ker policisti za leto 2017 in 2018

še niso bili ocenjeni, niti ni mogoče napovedati modela napredovanj v prihodnje glede na

tendence po spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Lep pozdrav,

Datum : 24.10.2016 Zoran Petrovič

Številka : 1/PRED-8/2016/1 PREDSEDNIK SPS

Opekarniška 15/b zodpol.pdf · zveza: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o...

Documents

Transcript of Opekarniška 15/b zodpol.pdf · zveza: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o...