OP Ius Caritas Skripta

8/12/2019 OP Ius Caritas Skripta

1/111

IVS CARITAS

OBLIGACIJE

SPLONI DEL(izpiski iz knjige in OZ)

ANNO III


2/111

OBLIGACIJS!O PRAVO Sp"#$ni %e"

I& 'VOD

& NAELA OBLIGACIJS!EGA PRAVA&& DISPOZITIVNA NARAVA ZA!ONS!I* DOLOB (+ , OZ)Udeleenci lahko uredijo obligacijsko razmerje drugae, kot je doloeno v OZ. Tega ne

morejo, e iz posamezne dolobe ali njenega smisla izhaja kaj drugega ( kogentne ali prisilnedolobe!."zjeme od naela dispozitivnosti so#($! kogentne ali prisilne dolobe % potrebno je neposredno uporabiti zakonsko normo ne

glede na voljo strank&('! sklepanje pogodb po samem zakonu % zainteresirani lahko zahteva, da se takna pogodba

nemudoma sklene&()! omejitve v korist drugih temeljnih nael obligacijskega prava.&,& NAELO AVTONOIJE VOLJE STRAN!(PROSTO 'REJANJE #-"ig./ijski0 1.z2e1ij3 + 4 OZ)Udeleenci v pravnem prometu prosto urejajo obligacijska razmerja. *e morejo jih urejati v

nasprotju#($! z ustavo,('! s prisilnim predpisi,()! z moralnimi naeli.+rosto urejanje v teh okvirih pomeni, da subjekti obligacijskih razmerij# sami odloajo, ali bodo sploh sklenili obligacijsko razmerje& si sami izberejo sopogodbenika& sami doloijo vsebino obligacijskega razmerja (o.r.!.O2eji56e n.7e". .65#n#2ije 6#"je s51.nk#($! pogodbe, ki jih je po zakonu treba nujno skleniti % pravni sistem sili udeleence v sklepanje

doloenih o.r. tudi proti njihovi volji (npr. avtomobilsko zavarovanje!&

('! pogodbe, ki jih je po zakonu treba skleniti z doloenim udeleencem % npr. predkupnapravica&

()! ninost pogodb , e#$! je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali nedololjiv&'! pogodba nima kavze (podlage! ali je kavza nedopustna&)! je razvezni ali odloni pogoj v nasprotju z ustavnimi naeli, prisilnimi predpisi ali

moralo.(-! zakonsko obvezne sestavine pogodb % posamezne pogodbe morajo vsebovati sestavine, ki

jih doloa zakon&(! obvezna oblika pogodbe % zakon za posamezne pogodbe doloa, da morajo biti sklenjene

v doloeni obliki# pisno ali v obliki notarskega zapisa&

(/! omejitve v korist ostalih nael obligacijskega prava.P#s"e%i/. k1$i56e n.7e". .65#n#2ije 6#"je s51.nk je NINOST p#g#%-e.&4& NAELO ENA!OPRAVNOSTI 8%e"e9en/e6 #-"ig./ijski0 1.z2e1ij (+ : OZ)Udeleenci v o.r. so enakopravni.0re za pravno enakopravnost. 1ejansko so subjekti o.r. ekonomsko, intelektualno ali kakodrugae v neenakopravnem poloaju. Zato skua pravo z razlinimi instituti zagotoviti tudisicernjo enakopravnost. +rimeri taknih institutov so# ninost oderuke pogodbe, sploni pogoji poslovanja, izpodbojnost pogodbe, sklenjene pod gronjo, itd.&:& NAELO VESTNOSTI IN POTENJA (+ ; OZ)

Udeleenci o.r. morajo spotovati naelo vestnosti in potenja#($! pri sklepanju o.r.&

' 2'33) "U4 567"T64


3/111


('! pri izvrevanju pravic iz o.r.& in()! pri izpolnjevanju obveznosti iz o.r.8 (pravnem! prometu morajo ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji.

*aelo vestnosti in potenja# velja za vse udeleence o.r. pri poslovnih ali neposlovnih obveznostih&

nalaga dolnost upotevanja interesov vseh udeleencev istega razmerja& razteza se na vse 9aze o.r.&;& NAELO S!RBNOSTI (+ < OZ)Obligacijsko pravo pozna ) vrste skrbnosti# skrbnost glede na vrsto razmerja #

Udeleenci o.r. morajo pri izpolnjevanju obveznosti ravnati s skrbnostjo, zahtevano vpravnem prometu za ustrezno vrsto o.r.$! sk1-n#s5 %#-1eg. g#sp#%.1j.% velja za 9izine osebe&'! sk1-n#s5%#-1eg.g#sp#%.1s56enik.% velja za pravne osebe.Za presojanje skrbnosti glede na razmerje uporabljamo objektivna merila.

skrbnost glede na poklicno dejavnost #

)! sk1-n#s5 %#-1eg. s51#k#6nj.k.#Udeleenci v o.r. morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnostiravnati# z vejo skrbnostjo, po pravilih stroke, in po obiajih.Za presojanje skrbnosti glede na poklicno dejavnost uporabljamo subjektivna inobjektivna merila.

&


4/111


8sak se je dolan vzdrati ravnanja, ki lahko drugemu povzroi kodo.To naelo je izhodie glede temelja odkodninske odgovornosti. OZ uveljavlja naelo krivdneodgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.Temeljne sankcije na podroju odkodninskega prava so#($! za premoenjsko kodo #

$! 6zp#s5.6i5e6 p1ej$njeg. s5.nj.(restitucija!&'! %en.1n. #%$k#%nin., e restitucija ni mona.('! za nepremoenjsko kodo %en.1n# z.%#$7enje(satisfakcija!.&@& NAELO IRNEGA REEVANJA SPOROV (+ OZ)Udeleenci o.r. si morajo prizadevati, da reujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali nakak drug miren nain.Udeleenci naj sami brez posredovanja sodi razreijo spor s imer prihranijo as in stroke.+ravni podlagi za mirno reitev spora sta# pogodba o poravnavi v OZ& in sodna poravnava v Zakonu o pravdnem postopku.&& NAELO SOLIDARNOSTI

OZ tega naela ne opredeljuje % naelo izhaja iz vsebine samih dolob.4tranki si morata, kolikor je mono, prizadevati za upotevanje interesov nasprotne stranke.+rimeri upotevanja naela solidarnosti# dolnost obvestila, dolnost upnika prepreevati poveevanje kode, nihe ne sme drugega pustiti v nevarnosti, e ga lahko rei, ne da bi sebe spravil v

nevarnost.&,& NAELO DOBRE VERE IN POTENJA4plonega pravila o varstvu dobre vere nae pravo nima. 8 posameznih primerih doloa tovarstvo in njegov obseg. +rimeri# pri navideznem (simuliranem! pravnem poslu se navideznost ne more uveljavljati nasproti

dobroverni ). osebi& pravna oseba, ki sklene posel preko svoje sposobnosti (ultra vires!, odgovarja ). osebi zakodo, ki jo je utrpela.

,& V1s5e #-6ezn#s5i,&& VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNI NASLOV($! P#s"#6ne #-6ezn#s5i

nastanejo s pravnim poslom. +otrebna je pravnoposlovna volja. 4em spadajo#$! izjava volje % dana mora biti z namenom nastanka pravnih posledic&'! pravni posel % skupek relevantnih okoliin, ki morajo biti izpolnjene za nastop

pravnih posledic&

)! pogodba % soglasje.('! Nep#s"#6ne #-6ezn#s5inastanejo na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja. 4em spadajo#$! delikt % nastane na podlagi krivdnega ravnanja&'! kvazidelikt % nastane zaradi nastanka kode, za katero oseba odgovarja ne glede na

krivdo&)! kvazikontrakt % nastanejo zaradi okorianja na eni strani in prikrajanja na drugi

strani brez pravnega temelja.,&,&VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNO VARSTVO($! Ci6i"ne #-"ig./ije

so obligacije, ki jim pravo priznava popolno pravno varstvo. ;ono jih je iztoiti.

('! N.581."ne #-"ig./ije

- 2'33) "U4 567"T64


5/111


niso iztoljive, vendar so vseeno plaljive. *imajo pravnega varstva in niso prisilno izvr.'. 874T: O?8:Z*O4T" 0@:1: *6DOLOLJIVOST PREDMETA+redmet je dololjiv, e# vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mono doloiti& ali

sta stranki prepustili tretjemu, naj ga doloi. (A )BC($! OZ!($! A"5e1n.5i6ne ."i iz-i1ne #-6ezn#s5iso obveznosti, ki imajo ' ali ve predmetov, vendar mora dolnik dati le enega. +ravicoizbire ima dolnik, e ni drugae dogovorjeno (o.o.d.d. ob odsotnosti druganega dogo3 OZ! pravice upnika pri 9akultativnih obveznostih#

o omejitev upnikovih zahtev upnik lahko zahteva od dolnika le predmetobveznosti. *e more zahtevati 9akultative. (A )>$C($! OZ!

o nemonost izpolnitve po dolnikovi krivdi e postane predmet obveznosti

nemogo zaradi dogodka v dolnikovi odgovornosti, lahko upnik zahteva leodkodnino. 1olnik se lahko oprosti odkodninske obveznosti z izroitvijo9akultative. (A )>$C('! OZ!

'! Fakultativne ter"atve+ogodba ali zakon doloa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahtevadrug doloen predmet. *a upnikovo zahtevo je dolnik dolan izroiti drug predmet.(A )>'C($! OZ!1olnik trpi nevarnost glede unienja predmeta obveznosti. =e se predmet unii predizbiro, upnik nima ve izbirnega upravienja.

)! Nadomestna i!polnitev #datio in solutum$pomeni, da se upnik sporazume z dolnikom, da bo namesto dolgovanega sprejel kajdrugega. (A 'B)C($! OZ!Za nadomestno izpolnitev je vedno potrebna privolitev upnika.1olnik pri nadomestni izpolnitvi odgovarja za stvarne in pravne napake nadomestnestvari. (A 'B)C('! OZ! Odgovornost dolnika za napake nadomestne stvari je enakaodgovornosti prodajalca za napake prodane stvari.=e ima nadomestna stvar stvarne ali pravne napake, upnik lahko namesto zahtevka izdolnikove odgovornosti za te napake zahteva izpolnitev prvotne terjatev in odkod)C($! OZ!&

e se denarna obveznost po dogovoru plaa po poti, je dolg poravnan zvplailom dolgovanega zneska na poti&

e se denarna obveznost po dogovoru ne plaa po poti, je dolg poravnan,ko upnik prejme denarno nakazilo. (A '>)C('! OZ!

kraj izpolnitve# denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju upnikovega sedea C prebivalia

(A '>C($! OZ!& e se plailo opravlja z nalogom, se denarne obveznosti izpolnjujejo na

sedeu organizacije ( banke!, kjer ima upnik sredstva (A '>C('! OZ!& e upnik spremeni kraj sedea C prebivalia po nastanku obveznosti in to

povea stroke izpolnitve, nosi upnik breme poveanja (A '>C()! OZ!. monetarni nominalizem.

D dolnik lahko vedno predasno izpolni obveznost (A )E)C($! OZ!# pogodbeno doloilo, s katerim se dolnik odpove pravici do predasne izpolnitve,

je nino (A )E)C('! OZ!&

pri predasni izpolnitvi dolnik nima pravice odbiti obresti, razen e# je do odbitka obresti upravien po pogodbi, ali je odbitek obresti v skladu z obiaji. (A )E)C()! OZ!

D denarne obveznosti se lahko zavarujejo z zastavno pravico ter so predmet meninegain ekovnega poslovanja.

#ne5.1ni n#2in."ize2 (A )E$ OZ!# e je predmet obveznosti vsota denarja, moradolnik plaati tevilo denarnih enot, na katero se glasi obveznost o.o.d.d. v skladu zzakonom. ;onetarni nominalizem poudarja nominalno vrednost denarja ne glede nanjegovo pravo notranjo vrednost.

*asprotje naelu monetarnega nominalizma je n.7e"# 6."#1iz./ije denarnih obveznosti,po kateri se denarne terjatve in obveznosti obraunavajo po njihovi pravi in resninivrednosti.

"zjeme od naela monetarnega nominalizma so# primeri, ko OZ doloa monost valorizacije denarnih obveznosti& in

B 2'33) "U4 567"T64


9/111


primeri, ko monost revalorizacije doloajo drugi predpisi.V."#1iz./ij. %en.1ni0 #-6ezn#s5i(A )E'C($! OZ! % stranki se lahko dogovorita, da seviina denarne obveznosti doloi glede na spremembe cen za blago ali storitve.4premembe cen izraa# indeks cen, ki ga ugotavlja pooblaena organizacija in%eksn. k".6z8".&

gibanje teaja tuje valute 6."85n. k".6z8"..4tranki lahko viino denarne obveznosti doloita tudi glede na spremembe drugih cen, etaken dogovor ni v nasprotju z zakonom (o.o.n.z. ob odsotnosti nasprotja z zakonom!.8alorizacija se opravi od nastanka do izpolnitve obveznosti o.o.d.d. (A )E'C('! OZ!.V."85n. #-6ezn#s5 % e denarna obveznost, izraena v tuji valuti, ni v nasprotju zzakonom, se lahko njeno izpolnitev zahteva v tuji valuti.+oleg indeksne in valutne klavzule so mone e naslednje (OZ jih ne omenja!# z".5. k".6z8".% dolnik se zavee plaati dolg v zlatu& -".g#6n. k".6z8".% stranki veeta vrednost terjatve na vrednost doloenega blaga

na dan izpolnitve obveznosti& %1sn. "es56i/.% cene izdelka se prilagajajo ceni elementov za njegovo izdelavo.

4& STRAN!E V OBLIGACIJS!I* RAZERJI*4&& POJE STRAN!E4tranke so lahko 9izine ali pravne osebe.izi7ne #se-eso posamezniki, ki imajo splono pravno sposobnost.P1.6ne #se-eimajo le specialno sposobnost in lahko sklepajo pravne posle le v mejah svojespecialne pravne sposobnosti.4&,& ZASTOPANJEFadar na splono govorimo o zastopanju, je miljeno direktno zastopanje, e iz zakona neizhaja kaj drugega. Z zastopanjem se omogoa nastopanje v pravnem prometu, ki tega sicer nemorejo zaradi# dejanskih ovir # bolezen, oddaljenost,...& pravnih ovir # poslovna nesposobnost.Z.s5#p.nje je .k5i6n# ."i p.si6n# n.s5#p.nje 6 p1.6ne2 p1#2e58 z. %18geg. . Zastopniknadomea voljo zastopanca z lastno voljo.

).'.$. 874T: Z64TO+6*G6($! 8rste zastopanja glede na uinke#

$! P#s1e%n# ."i in%i1ek5n# z.s5#p.nje% zastopnik ravna v svje$ i$enu in na ra%un&slvne"a "sarja. ). oseba ne ve, da zastopnik ni pogodbena stranka. ZastoC('! OZ!&'! pooblastitelja izjemoma pooblastilo ne preneha, e#

$. se pravni posel ne more prekiniti brez kode za pravne naslednike&'. pooblastilo velja za primer smrti pooblastitelja#

po njegovi volji& ali

glede na naravo posla. (A E>C()! OZ!()! P1ene0.nje p1.6ne #se-e#$! kot pooblaenca # pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaenca,

e zakon ne doloa drugae (A E>C($! OZ!&'! kot pooblastitelja % izjemoma pooblastilo ne preneha, e se pravni posel se ne more

prekiniti brez kode za pravne naslednike (A E>C()! OZ!&(-! Z izp#"ni56ij# p#s"., za katerega je bilo dano pooblastilo&(! Z iz5ek#2 1#k.ali n.s5#p#2 1.z6ezneg. p#g#j..Uinki prenehanja pooblastila nasproti ). osebam so enaki uinkom preklica in zoitve poobla- OZ!# e ima deljiva obveznost izgospodarske pogodbe ve dolnikov, dolniki odgovarjajo solidarno. =e noejo odgovarjatisolidarno, morajo izrecno odkloniti solidarno odgovornost.8 negospodarskih poslih se solidarnost dolnikov ne domneva.1eljiva obveznost ima le eno pravno podlago, eprav je aktivni ali pasivni strani ve oseb.).).'. 4O@"167*: O?8:Z*O4T"Vsi z. eneg.3 e%en z. 6se.4olidarne obveznosti so po naravi deljive obveznosti, vendar#

($! e gre za s#"i%.1n#s5 %#"9nik#6 (p.si6n. s#"i%.1n#s5, A )>C($! OZ!#$! 6s.k s#"i%.1ni %#"9nik #%g#6.1j. 8pnik8 z. /e"#5n# izp#"ni5e6 #-6ezn#s5i&'! 6s.k 8pnik ".0k# 5e1j. /e"#5n# izp#"ni5e6 #% k.5e1eg.k#"i s#"i%.1neg. %#"9nik.3

dokler se obveznost v celoti ne izpolni& in)! #-6ezn#s5 p1ene0. 5.k#j3 k# je en s#"i%.1ni %#"9nik izp#"ni , ter vsi dolniki so

prosti.8sak solidarni dolnik lahko dolguje (A )>C('! OZ!#$. z druganim rokom izpolnitve&'. pod druganimi pogoji& in). z druganimi odmiki.+asivna solidarost upniku zagotavlja veje varstvo njegove terjatve.

('! e gre za s#"i%.1n#s5 8pnik#6 (.k5i6n. s#"i%.1n#s5& A -3EC($! OZ!#$! 6s.k s#"i%.1ni 8pnik ".0k# 5e1j. od dolnika/e"#5n# izp#"ni5e6obveznosti& in

$- 2'33) "U4 567"T64


15/111


'! #-6ezn#s5 dolnika nasproti vsem solidarnim upnikom p1ene0. 5.k#j3 k# je ens#"i%.1ni 8pnik p#p".7.n.

"zbor dolnika (A -3EC('! OZ!# dolnik lahko izpolni upniku po lastnem izboru, doklerizpolnitve ne zahteva doloeni upnik. 1olnik je dolan izpolniti upniku, ki terja prvi.

)*)*+*-* NASTANE7 SOLIDARNI8 O0VE.NOSTI

4olidarne obveznosti lahko nastanejo na ' naina#($! s p1.6ni2 p#s"#2 ."i p#g#%-#% solidarnost mora biti izrecno dogovorjena. "zjema odtega naela je domneva solidarnosti dolnikov pri gospodarskih pogodbah.

('! z z.k#n#2#$! odgovornost udeleencev pri povzroitvi kode &'! odgovornost pri alternativni vzronosti (npr. skupina demonstrantov mee kamne,

izmed katerih eden zadane mimoidoega v glavo % demonstranti odgovarjajo soli/C($! OZ!# vsak solidarni dolnik se lahko sklicuje na

pobot sodolnika.E! p#p#"n. sp1e2e2-. 8pnik. ."i %#"9nik.#

$. #%s5#p /e"#5ne 5e1j.56e% s prevzemom celotne terjatve od enega solidarnegaupnika stopi na mesto vseh solidarnih upnikov nov upnik.

'. p1e6ze2 /e"#5neg. %#"g.% s prevzemom dolga od enega solidarnega dolnikastopi na mesto vseh solidarnih dolnikov nov dolnik. Upnik se mora s tem strin. prenovitev celotne obveznosti generalno generalno$3. prenovitev z enim dolnikom omejeno generalno omejeno generalno$$. zdruitev omejeno generalno omejeno generalno$'. zadranje in pretrganje zastaranja parcialno generalno$). odpoved zastaranju parcialno generalno$-. pripoznava dolga parcialno generalno$. poravnava (sodeluje eden! parcialno parcialno$/. poravnava (sodelujejo vsi! generalno generalno

1olnikova zamuda, zadranje in pretrganje zastaranja, odpoved zastaranju ter pripoznavadolga uinkujejo parcialno nasproti solidarnim dolnikom, vendar generalno nasproti solidar# e naslovnik hkrati s sprejemom

predlaga spremembo ali dopolnitev ponudbe, se teje, da je ponudbo zavrnil in sam dal novoponudbo. NA '>C($! +ri predlogu za spremembo mora iti za -is56ene sp1e2e2-e ponudbe.

?istveno spreminjajo ponudbo spremembe in dopolnitve, ki se nanaajo na# ceno & plailo & kakovost ali koliino blaga& kraj in as dobave &

obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo& reevanje sporov . NA '>C()!Ne-is56ene sp1e2e2-e# e sprejem predlaga le dopolnitve ali spremembe, ki bistveno nespreminjajo ponudbe, gre za sprejem, ne za novo ponudbo, pod pogojem, da ponudnik takoj neugovarja. =e ponudnik ne ugovarja, se pogodba sklene v skladu z vsebino ponudbe in predC($!&

'. p1e6.1. 4& #se-e% tu razlikujemo med odplanimi in neodplanimi pogodbami# prevara ). osebe p1i #%p".7ni p#g#%-i% prevara tretjega vpliva na samo

pogodbo le, e je druga pogodbena stranka zanjo vedela ali bi morala vedeti.

NA ->C()! +ri odplanih pogodbah se za izpodbojno upravienje zaradi preC(-!+ri neodplanih pogodbah ima prevarana stranka zaradi prevare ). osebeizpodbojno upravienje v vsakem primeru % morebitna dobra ali slaba verasopogodbenika nimata nobenega vpliva.

'! O%$k#%ninsk. #%g#6#1n#s5 p1e6.1.n5.% stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo,

ima pravico zahtevati p#61ni5e6 n.s5."e $k#%e. NA ->C(-!()! Si". in g1#9nj. (vis ac metus!4tranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. 4trah jelahko povzroen s silo (nasiljem! ali gronjo.4ila je lahko tako mona, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (npr. enastranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe!. 8 taknem primeru je pravni poselneobstoje, ker volje sploh ni bilo.=e nasilje deluje na strankino voljo tako, da pod njegovim vplivom oblikuje svojo voljo in

jo izrazi, gre za napako volje. =e je pogodbena stranka ali kdo tretji povzroil pri drugistranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko stranka zahtevarazveljavitev pogodbe. NA -C($!

S51.0 2#1. -i5i 85e2e"jen. *i mono uveljavljati vsakega, e tako neznatnega strahu.4trah se teje za utemeljenega, e se iz okoliin vidi, da je grozila resna nevarnost#D ivljenju &D telesni dobrini & aliD drugi pomembni dobrini

pogodbene stranke ali koga drugega. NA -C('!Zn.7i"n#s5i g1#9nje#D nep#s1e%n#s5% gronja mora biti usmerjena neposredno na to, da bi stranka sklenila

doloen pravni posel&D ne%#p8s5n#s5 (p1#5ip1.6n#s5! % gronja mora biti protipravna. +ravna gronja je

dopustna (npr. gronja s tobo!, vendar je npr. nedopustna gronja s prijavo na poliC('!

*a splono je podlaga nedopustna, e je v nasprotju z javnim redom.=e kavza ni izrecno izraena, se domneva. 1omneva se, da ima obveznost podlago, epravta ni izraena. NA )>C()!Ni7n#s5 p#g#%-e z.1.%i ne#-s5#j. ."i ne%#p8s5n#s5i% e ni podlage ali je nedopustna,

je p#g#%-. ni7n..(E! D18ge 61s5e ne%#p8s5n#s5i#

$! ne%#p8s5n#s5 6se-ine p#s".% tu sta moni ' nedopustnosti#$. nedopustnost predmeta (glej zgoraj!&'. nedopustnost zaradi varstva osebe ali zaradi varstva splonih interesov .

)> 2'33) "U4 567"T64


40/111


'! ne%#p8s5n#s5 n.gi-.(glej zgoraj!&)! 2#1."n. ne%#p8s5n#s5zajema pravne posle, ki so oitno nepravini, vendar za njih v

zakonu ni izrecno predvidena pravna sankcija (npr. dvakratno plailo provizije!&-! %e"n. ne%#p8s5n#s5je nedopustnost, ki se ne nanaa na celoten pravni posel. +osel

lahko ostane v veljavi, e to ustreza volji strank.

(B! S.nk/ije ne%#p8s5n#s5i*edopusten pravni posel je ni7en, kolikor iz prepovedi ne izhaja drugae# pravni posel, pri katerem se prepoved ne nanaa na bistvene okoliine posla, velja& posel ni nien, e vsebuje relativno prepoved poslovanja ene stranke.

(>! P#se-ni p1i2e1i ne%#p8s5n#s5i8 posebne primere nedopustnosti spadata ezmerno prikrajanje (laesio enormis! inoderuka pogodba.$! ez2e1n# p1ik1.j$.nje (laesio enormis, A $$B!

$. +ojem ezmernega prikrajanja % gre za #7i5n# nes#1.z2e1je 6z.je2ni0 %.j.5e6. Okodovana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, e# je bilo #- sk"eni56i %6#s51.nske p#g#%-e #7i5n# nes#1.z2e1je 2e% #-6e

zn#s52ipogodbenih strank& in #$k#%#6.n. s51.nk. ob sklenitvi ni 6e%e". in ni -i". %#"9n. 6e%e5i zapravo vrednost. NA $$BC($!

+ogoji za ezmerno prikrajanje torej so#". %6#s51.nsk. odplana p#g#%-.&"". #7i5n# nes#1.z2e1jemed vzajemnimi dajatvami&""". #-s5#j nes#1.z2e1j. 9e #- sk"eni56ipogodbe&"8. %#-1#6e1n#s5 #$k#%#6.ne s51.nke % stranka ni vedela in ni bila dolna

vedeti za pravo vrednost.1oloenih pogodb zaradi njihove posebne narave ni mono razveljaviti na raunezmernega prikrajanja. Zaradi ezmernega prikrajanja ni mono zahtevati razC($!+ogoji za oderuko pogodbo so#

". objektivni pogoj (kriterij! % #7i5n# nes#1.z2e1jemed dajatvami&"". subjektivni pogoj % izk#1i$7.njene8g#%neg. p#"#9.j. s#p#g#%-enik..4em spadajo#

-3 2'33) "U4 567"T64


41/111


stiska, teko premoenjsko stanje, neizkuenost, lahkomiselnost, in odvisnost (zasvojenost!.

'. +ravne posledice oderue pogodbe #". ni7n#s5% za oderuko pogodbo se smiselno uporabljajo doloila o ninosti indelni ninosti. NA $$>C('! *a ninost oderuke pogodbe se lahko sklicujevsakdo, ki ima pravni interes. 4odie na znailnosti oderuke pogodbe pazi

po uradni dolnosti. +ravica do uveljavljanja ninosti oderuke pogodbe nezastara.

"". z.05e6. #$k#%#6.n/. z. z2.nj$.nje #-6ezn#s5i n. p1.6i7en znesek %okodovani lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien zneC()!7ok za uveljavljanje zahteve za zmanjanje obveznosti je ; "e5. Okodovani

lahko vloi zahtevek za zmanjanje obveznosti 6 ; "e5i0od sklenitve.$.).-. O?@"F6 (=: G: +7:1+"46*6!O-"ik. 6 $i1$e2 p#2en8je zunanji izraz sklenitve pravnega posla.O-"ik. 6 #9je2 p#2en8je z zakonom doloena ali med strankama dogovorjena oblika.($! P1.6ni 5e2e"j #-"ike

Oblika je predpostavka za veljavnost pravnega posla le izjemoma in sicer kot#$! p1e%pis.n. #-"ik.% je zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v doloeni

obliki. Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakrna oblika, razen e zakon doloadrugae. NA $C($! +redpisana oblika 6e"j. z. 6se sp1e2e2-e in %#p#"ni56eobline

pogodbe. NA $C('! Izje2eod tega so#$. pozneji ustne dogovori stranskiB t%kaB % pozneje ustne dopolnitve o stran3C($!Obstajata ' izjemi nemonosti konvalidacije#$. k#n6."i%./ij. z.1.%i 2.j0neg. p#2en. p1ep#6e%i% ninost se ne more uve>C($! 6 4 "e5i0v vsakem primeru od dneva sklenitve pogodbe (#-jek5i6ni 1#k!.NA >>C('!

). 87ink#6.nje e4 nunc izpodbojen pravni posel se razveljavi za naprej, neuinE #%g#6#1n#s5 p#s"#6n# #2ejen# sp#s#-neg. p1e6.1.n5.% poslovno omeB

+ogoji odkodninske odgovornosti so# krivda pogodbenika , pri katerem je vzrok izpodbojnosti& zaradi razveljavitve nastala koda & vzrona zveza med krivdo pogodbenika in nastalo kodo.

,& ENOSTRANS!I OBVEZNOSTNI POSLI

:nostranski obveznostni posli (v OZ enstranska i'java vlje! 8s56.1j.j# #-6ezn#s5 6 -1e2e#se-e3 ki je izj.6i". 6#"j#3 %. se z.6e9e. Zaveza obstaja, preden jo druga stranka sprejme.:nostranski posel rauna z drugo stranko brez njene doloitvi ob dani zavezi. 0re za pravnozavarovano priakovanje.

+oznamo ' temeljni skupini enostranskih poslov glede na nastanek#($! n.s5.nek g"e%e n. #-s5#je7e 1.z2e1je% enostranski posel nastane glede na obstojee

obveznostno razmerje ter ga ukinja ali spreminja. +rimeri# odstop od pogodbe, odpovedpogodbe, pobotna izjava, pravica izbire, obnovitev zaveze.

('! n.s5.nek ne g"e%e n. #-s5#je7e 1.z2e1je% enostranski posel nastane ne glede na obstoC('!'.$.-. F7P"T:8 G68*: O?@GU?:=e nagrada ni bila podeljena v skladu s pogoji javnega razpisa, je razpisovalec odkodninskoodgovoren in vsak udeleenec razpisa ima pravico zahtevati razveljavitev podelitve nagrade.=e so v pogojih posameznega razpisa ali splonih pogojih za doloeno vrsto razpisa postav 2'33) "U4 567"T64


50/111


$! odkodninski zahtevek delavca zoper podjetje za kodo iz nesree pri delu&'! odkodninski zahtevek podjetja zoper delavca za kodo, ki jo je delavec povzroil pri

delu&)! odkodninski zahtevek zoper podjetje in zavarovalno organizacijo hkrati za kodo,

nastalo iz nesree pri delu v motornem prometu.

('! Re%n. /i6i"n. s#%i$7.so pristojna za#$! odkodninski zahtevek ). osebe zoper podjetje po naelih objektivne odgovornosti zakodo, ki jo je povzroil delavec&

'! odkodninski zahtevek svojcev umrlega, ki se je smrtno ponesreil pri delu&)! odkodninski zahtevek delavca za kodo iz prometne nesree, ki ga delavec uveljavlja

zoper drugo podjetje (ne lastno!&-! odkodninski zahtevek tudenta za kodo pri opravljanju dela prek tudentskega

servisa.4&,& PREDPOSTAV!E ZA NASTANE! OD!ODNINS!I* OBVEZNOSTI+redpostavke oz. pogoji so#($! ne%#p8s5n#s5 nedopustno ravnanje&

('! $k#%. nastanek kode&()! 6z1#7n. z6ez.med nedopustnim ravnanjem in nastankom kode&(-! #%g#6#1n#s5povzroitelja kode."zpolnjene morajo biti vse - predpostavke, sicer odkodninska odgovornost ne nastane.).'.$. *:1O+U4T*O4T0eneralno naelo neminem laedere(nikomur kodovati! pravi, da se 2#1. 6s.k%# 6z%19.5i1.6n.nj.3 s k.5e1i2 -i 85egni" %18ge28 p#6z1#7i5i $k#%# (p1ep#6e% p#6z1#7.nj. $k#%e!.NA $3 Pkodljivo dejstvo mora biti nedopustno, sicer iz njega odkodninska odgovornost nenastane.

Pkodljivo dejstvo je lahko#

%ej.nj. dejstvo, ki ga povzroi lovek s storitvijo (commissio! kot aktivnim ravnanjemali opustitvijo (ommissio! kot pasivnim ravnanjem& %#g#%ek dejstvo, ki ga ne povzroi lovek.($! Ne%#p8s5n# %ejs56#

je dejstvo, ki kri pravno normo ali moralno naelo.$! k1$i5e6 p1.6.#

$. nik#281 $k#%#6.5i(ne$ine$ lae#ere! % gre za sp"#$n# p1.6i"#. Pkodovanje jedopustno le, e je posebej dovoljeno. 4tranka mora utrpeti kodo zaradi kaknegasplonega pravno varovanega interesa % teorija o tehtanju pomembnosti intereC($!'! Izk"j87i5e6 ne%#p8s5n#s5i $k#%neg. %#g#%k.3 6en%.1 ne $k#%e% v teh primerih se

stranka zaradi dopustnosti kodnega ravnanja ne sme braniti, vendar ima pravico do

odkodnine, ker kodljiva posledica ni dopustna. To so naslednji primeri#$. s5isk. (sk1.jn. si".)% nekdo povzroi kodo, da bi od sebe ali koga drugegaodvrnil neposredno preteo nevarnost. 1ejanje je dopustno, e odvraa vejonevarnost, vendar ni dopustno kodno stanje. =e nekdo povzroi kodo v stiski,lahko okodovanec zahteva povrnitev kode od# odgovornega za nastanek kode & ali tistih, od katerih je bila koda odvrnjena % vendar ne za ve, kolikor znaa

njihova korist od odvrnitve. NA $)BC('!'. #%61ni5e6 $k#%e #% %18geg.% gre za primer, ko nekdo od drugega odvraa

kodno nevarnost in pri tem sam utrpi kodo. *pr. 4uperman brani QT5 predletali in si pri tem zlomi roko % od QT5ja ima pravico zahtevati odkodnino za

zlomljeno roko. Fomur nastane koda pri odvraanju nevarnosti od drugega, imapravico od njega zahtevati povrnitev kode, kateri se je smotrno izpostavil.NA $)BC()!). p#seg 8p1.6neg. #1g.n.% npr. usmrtitev z nevarno boleznijo okuene ivali&-. z.k#ni5i in5e1es p#s.2eznik. ."i sk8pn#s5i% sem spadajo primeri, ko letalo

zasilno pristane na tujem zemljiu, dopustnost imisij, itd.).'.'. PFO16k#%. je 6s.k# p1ik1.j$.nje3 ki n.s5.ne z.1.%i p#seg. 6 p1.6i/e ."i p1.6n# z.6.1#6.nein5e1ese. Pkoda mora biti resnina in pravno priznana.0lavna razlikovanja vrst kode so#($! p1e2#9enjsk. in nep1e2#9enjsk. $k#%.(+O;:;?*ORRR!

$! p1e2#9enjsk. ."i 2.5e1i."n. $k#%.% je mona na ' naina#$. n.6.%n. $k#%. (damnum emer2ens! zmanjanje premoenja, tudi unienjedoloenega premoenja&

$ 2'33) "U4 567"T64


52/111


'. izg8-"jeni %#-i7ek (lucrum cessans! prepreitev poveanja premoenja, tudiizpad priakovanega premoenja.

'! nep1e2#9enjsk. ."i i2.5e1i."n. $k#%.% prizadene kakno nepremoenjsko dob>$! n8jn. ges5ij.(ne2otiorum 2estio necessaria! % poslovodstvo je opravljeno v gospo!&D je izpolnitev e priznana z aktom dravnega organa&

E3 2'33) "U4 567"T64


71/111


D je povrailo neprimerno, ker je kljub napaki v izpolnitvi poslovni namen doseen.()! O-seg 61.7.nj.

$! k#1is5pridobitelj je dolan vrniti vse, kar je bilo neupravieno pridobljeno. NA $>)*aravna restitucija ima prednost. 1obroverni pridobitelj je dolan vrniti le toliko, kote ima, ter korist od uporabe stvari. =e pridobitelj stvar odsvoji, je dolan povrniti le

znesek prikrajanja planika in ne celotne vrednosti, ki jo je dobil za odsvojeno stvar(e jo je sluajno prodal draje od planikovega prikrajanja!.'! $k#%.% pridobitelj lahko od zneska vrnitve odteje vso kodo, ki jo je stvar povzroC('!'. univerzalni pravni nasledniki & NA '>C('!). slaboverni odplani singularni pravni nasledniki % e je tretji odtujil z izpodbijanim

razpolaganjem pridobljeno korist z odplanim pravnim poslom, se lahko tobazoper pridobitelja vloi le, e je vedel za izpodbojnost pridobitve. NA '>C()!

-. vsi neodplani singularni pravni nasledniki % e je tretji odtujil pridobljeno korist zneodplanim pravnim poslom, se lahko toba zoper pridobitelja vloi, etudi nivedel za izpodbojnost pridobitve. NA '>C()!

(-! N.7in in 87inki izp#%-ij.nj.$! n.7in izp#%-ij.nj.% izpodbija se s 5#9-# ."i 8g#6#1#2. NA '>C($! Toenec se

lahko izogne izpodbijanju, e izpolni dolnikovo obveznost. NA '>C(-!

'! 87inki izp#%-ij.nj. neuinkovitost % e sodie ugodi izpodbojnemu zahtevku,izgubi dolnikovo pravno dejanje uinek le proti toniku, kolikor je potrebno za izpolC($!

1olobe glede kraja izpolnitve niso tako pomembne, ker so veinoma dispozitivne.

('! .s$! 1#k ni %#"#7en% rok se doloi glede na naravo posla in obiaje&'! 1#k ni %#"#7enin ni g. 2#9n# %#"#7i5i% upnik lahko zahteva takojnjo izpolnitev,

dolnik lahko zahteva takojen sprejem. NA 'B>)! z.28%.% nastopi, ko dolg dospe ( potee rok za izpolnitev! in so izpolnjeni drugi

pogoji. 4ama dospelost ne povzroi zamude, zanjo je potreben opomin. 0lede uinko


79/111


$. iksni p#s"i% so posli, pri katerih je 7.s izp#"ni56e -is56eneg. p#2en.. *pr.podjemna pogodba, po kateri mora 5hristian 1ior izdelati porono obleko zaporoko 5laudie 4chi99er % etudi datum poroke zamudi za $ dan, pogodba nimave smisla in je dolan odkodnino.Zamuda pri 9iksnih poslih pomeni razdrtje pogodbe. Upnik lahko doloi naknadni

rok izpolnitve in obdri pogodbo v veljavi (npr. 5laudia prestavi poroko!.'. neiksni p#s"i % so posli, pri katerih je #-6ezn#s5 2#9n# izp#"ni5i 58%i p#p#5ek8 7.s. z. izp#"ni5e6. @ahko se spremenijo v 9iksne posle.

-! p1e%7.sn. izp#"ni5e6% e je rok dogovorjen izkljuno v interesu dolnika, lahkoizpolni pred dogovorjenim rokom, vendar mora#$. namen sporoiti upniku& in'. paziti, da ne izpolne ob nepravem asu. NA '>3C($!

*pr. 5laudia 4chi99er sklene podjemno pogodbo s pleskarskim podjetjem in doloirok za prebarvanje njene vile do . datuma. +leskarji se odloijo, da bodo prebarvali

prej ter po nakljuju vpadejo z vso opremo na 5laudijino poroko % zato je trebasporoiti namen predasne izpolnitve.

Upnik lahko predasno izpolnitev odkloni, e rok ni dogovorjen izkljuno v interesudolnika. @ahko jo sprejme in si pridri pravico do odkodnine. O pridrku moranemudoma obvestiti dolnika. NA '>3C('!

! p1.6i/. z.05e6.5i p1e%7.sn# izp#"ni5e6% upnik lahko zahteva predasno izpolnitev,e#$. dolnik ni dal obljubljenega zavarovanja &'. dolnik ni dopolnil zavarovanja , ki se je zmanjalo brez krivde upnika&). je rok doloen izkljuno v upnikovem interesu. NA '>$

/! %#"#7i5e6 1#k. p# s51.nki% doloitev roka je prepuena na voljo upniku ali dol>C('!

1olnik ne pride v zamudo, e# terjatev ni dospela & je terjatev negotova& ima ugovore & je upnik v zamudi.($! P#s"e%i/e %#"9nik#6e z.28%e#

$! sp"#$ne p#s"e%i/epri vseh pogodbah#$. od7kodninska ove!nostdolnika&

'. pre0od nevarnostinakljunega unienja stvari iz upnika na dolnika, v kolikor nidolnik nevarnosti nosil e prej&). !amudne orestipri denarnih obveznostih&-. &"#!ena ka'en, e je dogovorjena&. aktiviranje 'avarvanj, e so dogovorjena.

'! p#se-ne p#s"e%i/e p1i 6z.je2ni0 p#g#%-.0#$. ra!dor po2odepri 9iksnih poslih % nastopi po samem zakonu&'. odstopno upravi&en"epri ne9iksnih poslih % upnik ima pravico razdreti pogodbo&). u2ovori !aradi !amude#

u"vr nei'&lnitve (e4ceptio non adimpleti contractus!& u"vr ne&ravilne i'&lnitve (e4ceptio non rite adimpleti contractus!&

u"vr "r(ensti& 'asle#valna &ravica.

B3 2'33) "U4 567"T64


81/111


('! R.z%#1 p#g#%-e p1i iksni0 p#s"i0% as je bistveni element 9iksnega posla. "zpolnjenimorata biti ' predpostavki# dogovor o natanno doloenem roku izpolnitve& iz volje strank nedvomno izhaja, da glede na dogovorjeni rok pogodba stoji ali pade.

Kiksnost lahko izhaja iz narave pogodbene obveznosti in drugih relevantnih okoliin.

P#s"e%i/. z.28%e p1i iksni p#g#%-i je 1.z%#1 p#g#%-e p# s.2e2 z.k#n8.=e ima upnik interes za ohranitev pogodbe, lahko s takojnjo izjavo ohrani pogodbo vveljavi in vztraja pri izpolnitvi tudi po izteku 9iksno dogovorjenega roka.

()! O%s5#pn# 8p1.6i7enje p1i neiksni0 p#s"i0% as ni bistveni element ne9iksnega posla.*eizpolnitev ne9iksne pogodbe ne pomeni razdora po samem zakonu. =e hoe upnikdosei razdor, mora dolniku postaviti primeren dodatni rok za izpolnitev, ki ima znaaj9iksnega roka. 8endar lahko pride do razdora brez dodatnega roka ali pred njegovim poteC('! +ozamudi dolnik odgovarja tudi nekrivdno nemonost izpolnitve ( trpi nevarnost nakljunegaunienja!. NA ')>C(-!1olnik je prost odkodninske odgovornosti, e dokae, da# bi bil predmet obveznosti nakljuno unien tudi pri pravoasni izpolnitvi (npr. globalni

napad z jedrskim orojem!& NA ')>C(! je zamudil zaradi 6i$je si"e neprepreljivih, neodpravljivih in neizogibnih okoliin.

NA '-3P#g#%-en. 1.z$i1i5e6 #%g#6#1n#s5i% s pogodbo se lahko raziri odgovornost tudi na priC($! To imenujemo eneficiumordinis pravna dobrota vrstnega reda. Uveljavlja jo porok, ko od upnika terja, naj najprejterja glavnega dolnika. Izje2e s8-si%i.1n#s5i# iz sredstev glavnega dolnika oitno ni mono dosei izpolnitve & NA $3$>C('! s5e7.j g".6neg. %#"9nik.% upnik lahko terja izpolnitev od poroka brez predhodne zahC('! s#"i%.1n# p#1#$56# porok se zavee kot porok in pla&nik. Upnik lahko terja izpolnitev

od glavnega dolnika, od poroka ali od obeh hkrati. NA $3$>C()! 4olidarno porotvo se%#2ne6. 6 g#sp#%.1ski0 p#g#%-.0 o.o.d.d. NA $3$>C(-!

&,& PREDET POROTVA+redmet porotva je vsaka veljavna obveznost, ne glede na vsebino. NA $3$/C($!Obveznost je lahko# pogojna & NA $3$/C('! bodoa doloena NA $3$/C('! % porotvo za bodoo obveznost brez roka nastanka je

mono preklicati kadarkoli pred nastankom obveznosti& NA $3$/C()! obveznost drugega poroka p#%p#1#$56#. Taknega poroka imenujemo p#1#k#6 p#1#k.O-seg p#1#k#6e #%g#6#1n#s5i % p#1#k#6. #-6ezn#s5 ne 2#1e -i5i 6e7j. #% #-6ezn#s5ig".6neg. %#"9nik.. =e je dogovorjena veja obveznost, se avtomatsko zmanja na mero dol %ne0 #% #p#z#1i".zastavitelja. NA $/EC('! 4+Z

P1ene0.nje z.s5.6ne p1.6i/e% zastavna pravica preneha, e zastavni upnik prostovoljno vrnezastavljeno stvar v zastaviteljevo posest. NA $/BObravnavali smo samo rono zastavo (&i"nus!. +oleg nje obstajata e hipoteka kot zastavna

pravica na nepremininah in neposestna zastavna pravica na premininah ($!iliarna Bi&teka!. 0lej stvarno pravo.

4& VARINAV.1$7in. p#2eni3 %. 2#1. %.j."e/ 6.1$7ine#

($! ustanoviti !astavno pravico(rono zastavo, hipoteko!& ali('! pridoiti poroka% subsidiarno, e ustanovitev zastave ni mona.V1s5evarine so#($! !aprta var7&ina po prenehanju temelja varine je upnik dolan vrniti iste stvari, kot jih

je prejel za varino&('! vsotna var7&ina upnik je dolan vrniti isto koliino iste stvari (eius#e$ tantu$#e$

"eneris!#$! "#7en. 6s#5n. 6.1$7in. upnik je dolan varino loeno shranjevati, lahko jo upoE 2'33) "U4 567"T64


98/111


V1s5epogodbene kazni#($! !a primer nei!polnitve% upnik lahko alternativnzahteva#

$! izp#"ni5e6 p#g#%-e& ali'! p#g#%-en# k.zen. NA '$C($!

Upnik izgubi pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, e je zahteval plailo pogodbenekazni. NA '$C('! 4tranka ne more zahtevati izpolnitve in pogodbene kazni hkrati.*epravilna izpolnitev, ki jo ima upnik pravico odkloniti, se teje za neizpolnitev.+ogodbena kazen ni odstopnina. 1olnik nima pravice plaati pogodbeno kazen in odsto&PRIPOZNAVA DOLGA (C*NST'TUTU/ DE+'T' PR*PR'')

Pripo!nava dol2a je .k/es#1en %#g#6#13 s k.5e1i2 %#"9nik 8pnik8 p1izn.3 %. njeg#6.#-6ezn#s5 #-s5.j..S pripo!navo dol2a se pretr2a !astaran"e. (!*aini, s katerimi se lahko poda pripoznava#($! nep1is5n# p1ip#zn.nje enostranska izjava dolnika&('! nep#s1e%n. izj.6.&()! p#s1e%n# p1ip#zn.nje#

$! s &la%il$ na u&nikv ra%un&'! s &la%il$ !resti&)! ' #ajanje$ 'avarvanja.

+ripoznava se od novacije (prenovitve! razlikuje po tem, da pri pripoznavi prejnja obveznost

ne ugasne, temve obstaja poleg nove (ku$ulativna nvacija!.P1izn.njeje treba loevati od pripoznave. +riznati je mono le dejstva (ki niso pravice!.

?& PRIDRE! LASTNINS!E PRAVICEPridr5ek lastninske praviceje %#g#6#1 p1i p1#%.jni p#g#%-i3 s k.5e1i2 si iz1#7i5e"j s56.1ip1i%19i ".s5ninsk# p1.6i/# n. s56.1i p# iz1#7i56i k8p/83 %#k"e1 5. ne p".7. /e"#5ne k8pnine. 4 pridrkom se na kupca prenese le priakovanje lastninske pravice.

*asproti kupevim upnikom uinkuje pridrek le, e je vpisan v javno overjeno listino. 4 tempridrek pridobi absolutne uinke.Nevarnst naklju%ne"a uni%enja in &Ck#vanja & i'r%itvi tr&i ku&ec. (!

VI& SPREEBE IN PRENE*ANJE OBVEZNOSTI

& SPREEBE OBVEZNOSTI&& PORAVNAVA (TRANSA!CIJA)

Poravnava je 6z.je2n. #%p".7n. p#g#%-.3 s k.5e1# se odpravi ne2otovost ali spornopravno ra!mer"e! medseo"nim popu7&an"em5.k#3 %. se sp#1 p1ekine& oziroma #%p1.6i neg#5#6#s5& in %#"#7ij# 6z.je2ne p1.6i/e in #-6ezn#s5i. NA $33C($!P#g#ji z. p#1.6n.6##($! spornost ali ne2otovostpravnega razmerja&('! v!a"emnost i!polnitve&()! ra!pola2alna in poslovna sposonost% za sklenitev pogodbe o poravnavi je potrebna

sposobnost razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave& NA $3'(-! osto" temel"ne2a ra!mer"a% poravnava je akcesorna&(! stranki ne smeta iti v !moti.

$.$.$. 4+O7*O4T "* *:0OTO8O4TTerjatev, glede katere se sklepa poravnava, mora biti sporna ali negotova. Neg#5#6. terjatev jeodvisna od pogoja. Sp#1n.terjatev je terjatev, o katere vsebini se stranki ne strinjata, in naj> 2'33) "U4 567"T64


100/111


4 poravnavo se stranki dogovorita nekaj novega, vendar nova obveznost ne sme biti nekajpov


101/111


($! porok in zastavitelj #s5.ne5.s poravnavo n.%."je 6 z.6ezi, njuna #%g#6#1n#s5 se ".0k#sporavnavo#$! z2.nj$.& ali'! p#6e7.3 6en%.1 s.2#3 7e se s p#1.6n.6# s51inj.5.. NA $3/C('!

('! porok in zastavitelj #-%19i5. 6se 8g#6#1e3 kateri$ se je #l(nik s &ravnav #&ve#al.

NA $3/C()!()! e je s poravnavo izvrena p1en#6i5e6(novacija! obveznosti, je p#1#k p1#s5 ter z.s5.6.p1ene0.. NA $3/C($!

$.$.. +O4:?*: 874T: +O768*68:($! S#%n. p#1.6n.6.je poravnava, sklenjena pred sodiem. 4porno je vpraanje, ali je taka

poravnava civilna ali procesna. "zoblikovali sta se ' teoriji#$! procesna teorija % uveljavljati je treba le procesne uinke&'! teorija o meani naravi % gre za civilnopravni posel, ki ima meane uinke.

('! P1isi"n. p#1.6n.6. -1ez "ik6i%./ijskeg. p#s5#pk.% prezadolen dolnik lahko upniC($! 4 pravnim poslom ni mogoedoloiti, da zastaranje nekaj asa ne bo teklo. NA ))>C('!

O#&ve# 'astaranja% dolnik se ne more zastaranju odpovedati prej, kakor potee zanj dolo


103/111


D p1.6i/. %# 86e"j.6"j.nj. ni7n#s5i&D upravienja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij&D oblikovalna upravienja (npr. pravica do odstopa od pogodbe!.

O#Ck#ninske terjatve 'a Ck#@ &v'r%en s ka'nivi$ #ejanje$zastarajo v rku 'a 'astaranje ka'enske"a &re"na. NA ))C($!

8 posebnih predpisih so doloeni tudi kraji zastaralni roki od enega leta % npr. / mesecev pozakonu o menici.$.'.-. Z617L6*G: Z64T676*G6 (IMPEDIMENT9M PRAES6RIPTIONIS!

,adr5an"e !astaran"e p#2eni3 %. !astaran"e v dolo&enem &asu ne te&e !aradi !akonskopredvideni0 do2odkov. R.z"#gi z. z.%19.njezastaranja so#($! osena ve! med upnikom in dol5nikomNA )B % zastaranje ne tee#

$! med zakoncema& NA )BC$'! med stari in otroki, dokler traja roditeljska pravica& NA )BC')! med varovancem in njegovim skrbnikom ali skrbstvenim organom, dokler traja skrbni. iz%.j. 7ek. ."i 2eni/ezaradi prejnje obveznosti, razen e se stranki tako dogo

OP Ius Caritas Skripta

Documents

Transcript of OP Ius Caritas Skripta