OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA …

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Darja JERNEJ

Mentor: red.prof.dr. Bogomil FERFILA Somentor: asist.dr. Miro HAČEK

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2004

…. mami

Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli

Pomagali pri nastanku pričujočega diplomskega dela.

D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

1

KAZALO VSEBINE Legenda kratic ……………………………………………………………3 Kazalo slik ……………………………………………………………4 Kazalo prilog ……………………………………………………………5 UVOD ………………………………………………………………………..6

1 METODOLOŠKI OKVIR NALOGE ........................................ 8

1.1 OPREDELITEV PREDMETA PROUČEVANJA.......................................... 8

1.2 OPREDELITEV CILJA PROUČEVANJA.................................................... 9

1.3 OPREDELITEV HIPOTEZE ........................................................................ 9

1.4 OPREDELITEV METOD PROUČEVANJA ................................................. 9

1.5 TERMINOLOGIJA....................................................................................... 9

2 ZGODOVINSKI RAZVOJ NEVLADNIH ORGANIZACIJ.......... 11

2.1 OPREDELITEV POJMA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ............................ 13

2.2 VLOGA IN POMEN NEVLADNIH ORGANIZACIJ.................................... 17

2.3 VRSTE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI ................................ 19

2.3.1 NEVLADNE ORGANIZACIJE KOT PRAVNE OSEBE ....................... 19

2.3.1.1 Društvo........................................................................................ 19 2.3.1.2 Ustanova ..................................................................................... 20 2.3.1.3 Zavodi ......................................................................................... 21 2.3.1.4 Sindikati....................................................................................... 21 2.3.1.5 Gospodarske družbe ................................................................... 21 2.3.1.6 Politične stranke .......................................................................... 22

2.3.2 NEVLADNE ORGANIZACIJE, KI NISO PRAVNE OSEBE................. 22

3 ORIS ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA V SLOVENIJI ................. 23

4 OLIMPIZEM, NJEGOV RAZVOJ IN POMEN........................ 26

4.1 MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE – MOK ......................................... 27


2

4.2 OLIMPIZEM NA SLOVENSKEM .............................................................. 28

4.3 USTANAVLJANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE ............... 30

5 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ....................................... 32

5.1 NALOGE OKS .......................................................................................... 34

5.2 ČLANSTVO V OKS................................................................................... 35

5.3 ORGANI OKS ........................................................................................... 38

5.3.1 SKUPŠČINA....................................................................................... 38

5.3.2 IZVRŠNI ODBOR ............................................................................... 38

5.3.3 NADZORNI ODBOR........................................................................... 39

5.3.4 DISCIPLINSKA KOMISIJA ................................................................. 39

5.3.5 PREDSEDNIK OKS............................................................................ 40

5.3.6 ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT........................................................ 40

5.3.7 ODBOR ŠPORTA ZA VSE................................................................. 42

5.3.8 ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI............................................. 44

5.3.9 GENERALNI SEKRETAR .................................................................. 45

5.3.10 SLOVENSKA OLIMPIJSKA AKADEMIJA .......................................... 45

5.4 FINANCIRANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE ................... 46

5.4.1 MARKETING OKS.............................................................................. 48

5.4.2 STRUKTURA MARKETINGA OKS .................................................... 50

6 POSKUS SKLEPNIH MISLI.................................................. 54

7 LITERATURA………………………………………………………

. 56

8 PRILOGE…………………………………………………………

…... 59


3

LEGENDA KRATIC:

NVO – NEVLADNE ORGANIZACIJE,

OKS – OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE,

NOK – NACIONALNI OLIMPIJSKI KOMITE,

MOK – MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE.


4

KAZALO SLIK: Slika 1: Logotip Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez 33

Slika 2: Prihodki OKS 2003 46

Slika 3: Struktura odhodkov OKS v letu 2003 47

Slika 4: Sestava službe za marketing 2003 49

Slika 5: Struktura marketinga olimpijskega komiteja 51

Slika 6: Struktura prihodkov službe za marketing 2003 53


5

KAZALO PRILOG: PRILOGA A: Pokrovitelji olimpijske reprezentance 59

PRILOGA B: Partnerji Olimpijskega komiteja 60

PRILOGA C: Donatorji Olimpijskega komiteja 61

PRILOGA D: Slovenska olimpijska listina 62

PRILOGA E: Listina o združitvi Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne 63 zveze Slovenije.

PRILOGA F: Podpisniki Slovenske olimpijske listine 64


6

UVOD Človek je že na začetku svojega obstoja ves svoj čas namenil aktivnostim, ki so

bile povezane z njegovim preživetjem. Potreba po preživetju v različnih pogojih je

narekovala razvoj v smeri druženja in združevanja v skupine, predvsem zaradi

možnosti večjega in boljšega ulova ter s tem boljšega življenja. S tem je že bila

nakazana potreba po formiranju ljudi v skupine, potreba po druženju za podobnimi

interesi v življenju.

Združevanje oziroma druženje ljudi je skozi zgodovino pridobivalo na pomenu in

postopoma začelo presegati zgolj sorodstvene in družinske vezi.

Ljudje so se povezovali v različne združbe, katerih cilji in pomeni so bili različni,

vendar je osnovna ideja bila pri vseh – druženje. Nekatere so bile namenjene delu

druge pa preživljanju prostega časa, katerega vloga je v posameznikovem

življenju postajala vse bolj pomembna. Po uspešno opravljenem delu so ljudje

potrebovali sprostitev, ki bi presegala okvire družine. Pomembno vlogo v druženju

in združevanju je odigrala cerkev – vera, ki kot vez združuje ljudi že tisočletja.

V Sloveniji razvoj organizacij, ki so imele določene podobnosti kasnejših nevladnih

organizacij sega v obdobje 7. – 8. stoletja. Prvo pomembno prelomnico predstavlja

Zakon o pravici do združevanja v društva iz leta 1867. S tem zakonom je bila dana

pravna podlaga za povezovanje ljudi v različna društva, od političnih, kulturnih do

športnih, ki bodo v moji diplomski nalogi predstavljala nekakšno osnovo

kasnejšemu opisu razvoja športa pri nas in sami ustanovitvi Olimpijskega komiteja

Slovenije (v nadaljnjem OKS).

Športna društva se v slovenskem prostoru začnejo pojavljati v 19. stoletju, njihova

poglavitna naloga je bila bolj krepitev narodnega gibanja kot telovadba in krepitev

duha, kar pa se v kasnejših obdobjih bistveno spremeni.

Nevladne organizacije se v Sloveniji začnejo pojavljati po osamosvojitvi leta 1991,

ko Slovenija stopi v fazo prehoda oziroma tranzicije, kar pomeni, da je Slovenija

začela uvajati večstrankarski sistem, ki je dokončno izpodrinil enostrankarskega in

s tem tudi popoln monopol države. Pomen civilne družbe po letu 1991 postane

poglaviten za demokratično in parlamentarno usmerjeno novo nastalo državo.

Samo iniciativa posameznikov po vključevanju v različna gibanja, društva,

organizacije postane temeljna pravica vsakega državljana Slovenije.


7

Osamosvojitev Slovenije je tako usmerjala spremembe na vseh področjih

družbenega življenja, tudi na področju športa, ki je dobil mesto, ki si ga glede na

vrhunske rezultate slovenskih športnikov skozi zgodovino tudi zasluži.

Leto 1991 predstavlja prelomnico tako v športnem kot tudi v političnem razvoju

Slovenije, saj poleg svoje države dobimo še športno organizacijo, ki postane del

uspešne družine mednarodnega olimpijskega gibanja.


8

1 METODOLOŠKI OKVIR NALOGE

1.1 OPREDELITEV PREDMETA PROUČEVANJA

Pri sami opredelitvi problema proučevanja je potrebno izpostaviti nekaj opozoril, ki

analizi dajejo potrebno veljavo. Zgodovina olimpizma na slovenskem sega v

obdobje 19. stoletja, kjer je bil šport izrazito družbeno pogojen. Razvoj športne

dejavnosti v Sloveniji se je uveljavljal skozi različna obdobja političnih in družbenih

preobratov, kar se je odražalo skozi vedno večjo avtonomnost in fleksibilnost

športa kot ene izmed temeljnih dejavnosti v človekovem razvoju.

Diplomsko delo sem koncipirala na dva sklopa, saj je za uspešen opis

Olimpijskega komiteja Slovenije kot najpomembnejše športne nevladne

organizacije v Sloveniji potrebna še razlaga nekaterih teoretskih terminov,

predvsem opredelitev nevladnih organizacij.

V prvem delu diplomske naloge bom opredelila nevladne organizacije, opisala

njihovo vlogo in pomen, predstavila zgodovinski razvoj le-teh v Sloveniji skozi

različna zgodovinska obdobja. V nadaljevanju bom skušala povezati zgodovinski

razvoj nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO) z začetki in razvojem športnih

društev na slovenskem ozemlju, ki predstavljajo podlago razvoju športne oz.

društvene dejavnosti pri nas.

V drugem delu se bom po opisu osnovnih terminov nevladnih organizacij lotila

same predstavitve Olimpijskega komiteja Slovenije, kot krovne športne

organizacije v Sloveniji. Opredelila bom vlogo Olimpijskega komiteja Slovenije, ki

jo zavzema v slovenski športni sredini, opisala zgodovinski pregled olimpizma v

svetu in na slovenskem, organizacijsko strukturo OKS, ki temelji na pravni podlagi

Zakona o društvih (organi OKS, oblike financiranja, dejavnosti OKS itd.). V

nadaljevanju bom navedla nekaj pomembnih dejstev v razvoju olimpijskega

gibanja, olimpizma, ki so pomembna za samo razumevanje in vrednotenje

pomena in vloge OKS v Sloveniji. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije

predstavlja prelomnico v športnem organiziranju pri nas in zato je njegova

predstavitev več kot potrebna.


9

1.2 OPREDELITEV CILJA PROUČEVANJA

Cilj pričujoče diplomske naloge bo predstaviti in opisati Olimpijski komite Slovenije

kot osrednje športne organizacije v Sloveniji, njegove cilje in dejavnosti, ki so

usmerjene v čim večjo vključenost vseh državljanov Slovenije v različne športne

aktivnosti – od športa na lokalni ravni do oblik vrhunskega udejstvovanja oziroma

do vrhunskega športa. Dejavnosti OKS so določene predvsem s strani organov

OKS in MOK- a, ter države in tudi same civilne družbe. Predstaviti in opisati OKS

tako, da bosta njegova vloga in pomen jasna in utemeljena vsakemu

potencialnemu bralcu.

1.3 OPREDELITEV HIPOTEZE

H1: Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija s svojim

delovanjem skrbi za razvoj športa za vse v Republiki Sloveniji ter omogoča

predstavitev Slovenije v mednarodnem športnem prostoru.

1.4 OPREDELITEV METOD PROUČEVANJA

Pri izvedbi naloge bom uporabila naslednje komplementarne tehnike in metode:

• ANALIZA SEKUNDARNIH VIROV bo uporabljena pri razdelavi teoretskega dela

Nevladnih organizacij, pri zgodovinski analizi tako NVO kot tudi Olimpijskega

komiteja, pri opisu zgodovine olimpijskega gibanja, razvoju športa in olimpizma

na Slovenskem, ter pri opredeljevanju OKS njegove strukture in opisovanju

posameznih delov diplomske naloge;

• ANALIZA VSEBINE PRAVNIH DOKUMENTOV Bo uporabljena za predstavitev in opis

vrst NVO, ter za opredelitev pravne podlage delovanja NVO in opis organov

OKS;

• METODA DRUŽBOSLOVNEGA INTERVJUJA Ta metoda pa bo služila kot oblika

dodatnega pojasnjevanja in za analizo OKS ter za razjasnitev, pojasnjevanje

posamezne problematike in samo organizacijsko strukturo OKS.

1.5 TERMINOLOGIJA

Pri samem opredeljevanju nevladnih organizacij sem že na začetku naletela na

problem oziroma nejasnosti pri opredeljevanju, ker v Sloveniji ni zakonsko


10

določene definicije termina nevladne organizacije. Za termine, ki se uporabljajo je

značilno, da imajo vsaj eno izmed značilnosti opisanih v prvem delu diplomske

naloge – opredelitev pojma NVO. Nedorečenost pojma se kaže v naslednjih

posledicah:

a.) Pri samem označevanju organizacij, ki so po svojih značilnostih nevladne

organizacije, se v literaturi in pravnih predpisih pojavljajo različni termini –

nevladna organizacija, neprofitna organizacija, zavod, ustanova, društvo,

nepridobitna organizacija, volonterska organizacija, mnogokrat pa se celo pojavlja

kombinacija teh terminov.

b.) Pri opredeljevanju, katera organizacija je nevladna, se večkrat pojavlja kot

kriterij kar statusna oblika, v kateri je organizacija ustanovljena, kar pa povzroča

nadaljnje nejasnosti, ali so oblike, v katerih so organizacije organizirane, res

primerne za opredelitev nevladne (npr. sindikati, zadruga).

c.) Ni možna natančna opredelitev, za koga so, oziroma veljajo obveznosti in

pravice, ki so določene za nevladne organizacije (Šporar, 2002:2).


11

2 ZGODOVINSKI RAZVOJ NEVLADNIH ORGANIZACIJ

V slovenski zgodovini razvoj nevladnih organizacij ni natančno raziskan, kar je

posledica pomanjkanja ustrezne literature, vendar lahko kljub temu sklepamo na

dolgo zgodovino samo organiziranja in združevanja v Sloveniji (Kolarič in druge,

2002:81).

Različne oblike interesnega združevanja se v Sloveniji začnejo pojavljati že v 7. –

8. stoletju našega štetja, to so bile različne zveze in združbe prijateljev.

Zgodovinsko gledano pomeni začetek razvoja NVO ustanavljanje cehov, verskih

dobrodelnih organizacij, cerkvenih in posvetnih fundacij v 14. in 15. stoletju, pri

katerih je poglavitno vlogo tedaj imela cerkev (Šporar, 2002:1)

Najpomembnejšo prelomnico pri intenzivnejšem interesnem združevanju in

organiziranju ljudi v društvih ter drugih organizacijah pa lahko izpostavimo

boržuazno revolucijo leta 1848. Ta je prinesla številne spremembe na pravnem in

ustavnem področju: pravne norme, ki so urejale delovanje in upravljanje društev

ter svobodo združevanja kot eno izmet ustavnih pravic (Kolarič in druge, 2002:80).

Marčna revolucija je tudi v slovenskem združevanju pomenila temeljni preobrat ter

nastanek prvih društev na slovenskem ozemlju, 1852 leta sprejet cesarski patent,

pa predstavlja prvi pravni zapis na področju društev. Zakon o pravici do

združevanja v društvih iz leta 1867 pa je prvi zakon na tem področju, ki je urejal

ustanavljanje in delovanje samega društva.

Politično in kulturno življenje Slovencev se je v 19. stoletju odvijalo predvsem v

čitalnicah, kjer se je razvijalo kulturno življenje, ter taborih, kjer se je ohranjala in

krepila slovenska narodna zavest.

Med organiziranimi načini zadovoljevanja potreb in interesov v športu, je postalo

pomembno udejstvovanje v športnih društvih, ki so že v takratnem obdobju

predstavljala osnovo organiziranega sistema v športu. Društveno življenje

Slovencev je bilo razvejano in bogato, kar nakazuje na splošno značilnost,

druženje na podlagi skupnih interesov (Šport v republiki Sloveniji, 1995:95).

V tem obdobju se na slovenskem ozemlju začno pojavljati tudi prva športna

društva. Leta 1863 je bilo ustanovljeno prvo športno društvo imenovano Sokol, ki

je nastalo po vzoru športnih društev iz Češke, katerega naloga je bila z nastopi

širiti narodno zavest in tekmovati s podobnimi nemškimi društvi.


12

V to obdobje je spadala tudi ustanovitev drugega športnega društva imenovanega

Orel, ki pa je bil izrazito katoliško usmerjen. Obe društvi sta delovali do leta 1929,

ko so ju prepovedali (Šugman, 1998:20–21).

Narodna zavest Slovencev je v kasnejšem obdobju narekovala razvoj društev, ki

so predvsem krepila moč in samozavest slovenskega prebivalstva. Leta 1905 je

nastala Slovenska sokolska zveza, ki je že nekaj let kasneje združevala 115

društev. V takratnem obdobju so bila ustanovljena še druga športna društva:

kolesarska, planinska ter študentska, ki so ustanavljali društva v okviru svojih

fakultet.

Katoliška cerkev je v takratnem obdobju odigrala zelo pomembno vlogo kot

religiozna, socialna in ekonomska institucija. Predstavljala je nekakšno

voluntersko – dobrodelno organizacijo takratnega obdobja, saj je ustanavljala

domove za reveže in ljudi, ki jim država ni nudila ustrezne pomoči. To pomoč je

cerkev izvajala v posebnih ustanovah, ubožnicah, ustanovah za zapuščene otroke

ipd. Kot pomemben zgodovinski dejavnik za razvoj NVO se ob koncu 18. stoletja

začne pojavljati tudi zadružništvo. Kot množično gibanje je bilo usmerjeno v

obrambo kmetov in obrtnikov, pred rastočim negativnim posledicam kapitalizma.

Zadruge so bile posebne prostovoljno organizirane tvorbe, v katerih so veljala

posebna, ne v dobiček usmerjena načela (Kolarič in druge, 2002:88–89).

Industrijska revolucija v 19. stoletju je prinesla številne spremembe v družbenem

življenju takratnega prebivalstva, kar je narekovalo hiter razvoj različnih strokovnih

in poklicnih združenj, pojavljati pa se začno tudi prve politične stranke.

Druga svetovna vojna, socialistična revolucija ter sprememba sistema na

slovenskem ozemlju so pomenile pretrganje s tradicijo ter uvedbo totalitarnega

sistema. Prišlo je do dominacije oziroma do monopolnega položaja države na

vseh področjih družbenega življenja.

Za to obdobje je tudi značilno pretrganje vezi s preteklostjo ter izgradnja močnega

javnega sektorja, ki je bil usmerjen v zadovoljevanje potreb večine prebivalstva.

Tradicija neprofitnega sektorja je bila prekinjena, delo so lahko nadaljevala

društva, ki so imela pomembno vlogo pri delu Osvobodilne fronte, čeprav je bila

pravna podlaga bistveno drugačna kot pred drugo svetovno vojno. To so bila

predvsem gasilska, športna, kulturna, planinska in podobna društva. Delovanje


13

cerkve je bilo skoraj povsem prepovedano oziroma zelo omejeno, predvsem samo

na verske zadeve.

Novi društveni zakon iz leta 1974 in uvedba samoupravnega socializma sta

predstavljala novo obdobje v razvoju NVO. Iniciativa za ustanavljanje NVO se

začne pojavljati tudi s strani državljanov, ne samo držav kot monopolnega

upravitelja. Kljub vsem pomanjkljivostim je zakon omogočil ustanavljanje društev,

kar je zagotavljalo izražanje interesov od spodaj navzgor, ne samo od zgoraj

navzdol.

NVO so postajale vedno bolj avtonomne, čeprav je bila komunikacija z državnimi

oblastmi še precej ohromljena in država še vedno ni dopuščala enakovrednega

vključevanja v produkcijo kolektivnih dobrin (Černak - Meglič, 1997:6–7).

NVO so se v tem času razvijale zelo počasi, za kar je potrebno iskati vzroke v

mačehovskem odnosu države do NVO, predvsem v smislu finančne stimulacije.

Država ni namenjala nobenih sredstev za sam razvoj in funkcioniranje NVO, pri

čemer so te organizacije ostajale majhne in ne množične, njihova odmevnost pa

večkrat ni dosegla želenega cilja.

80. leta nastopijo kot obdobje novih družbenih gibanj, ki so se razvijala v smeri

diferenciacije različnih interesov. Po letu 1980 so začela nastajati številna

množična gibanja (ekološka, subkulturna, feministična, za varovanje človekovih

pravic, ekološka, gibanja za socializacijo isto spolno usmerjenih itd); pri katerih je

del kasneje prešel v obliko politične sfere, del pa v nevladni sektor. Spremembam

političnega in ekonomskega sistema v začetku 90-ih let v Sloveniji pa niso

vzporedno sledile spremembe v strukturi blaginje, zlasti v smislu odpravljanja

monopolnega položaja javnega sektorja. Šele s sprejetjem nove zakonodaje je

formalno bil odprt prostor za ustanavljanje NVO, vendar pa niso bile zagotovljene

enakopravne razmere za njihovo delovanje.

Šele po letu 1991, ko pride do formiranja nove države Slovenije, lahko začnemo

govoriti o enakopravnih možnostih ustanavljanja in delovanja NVO v Sloveniji,

čeprav zakonodaja na tem področju še vedno ni povsem dorečena.

2.1 OPREDELITEV POJMA NEVLADNIH ORGANIZACIJ

Pojem NVO se v večini držav povezuje s sektorjem, ki je nekje vmes med državo,

trgom in skupnostjo. Od trga NVO ločuje neprofitnost, od države zasebnost, oblika


14

minimalne formaliziranosti v delovanju pa NVO loči od skupnosti, za katero so

značilni bolj neformalni odnosi. NVO so zaradi hitro spreminjajočih družbenih

sprememb podvržene dinamičnosti v prilagajanju pogojem civilne družbe (Glej

Strategijo vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, 2003:7).

Ko opredeljujemo NVO, se srečamo z dvema stališčema. Prvo opredeljuje NVO

kot posebne pravne entitete, drugo pa kot generični pojem za vse tiste

organizacije, v katere se združujejo posamezniki zaradi skupnih interesov in

namenov ter uresničevanja le-teh. Nameni NVO so splošno koristni, saj služijo za

opravljanje javnih dobrin v javno dobro. NVO so finančno in upravljavsko

neodvisne od države in zaradi tega niso podrejene birokratskim pravilom, kar jim

omogoča bolj fleksibilne in neposredne oblike dela z ljudmi. Izvajalci v NVO so

lahko profesionalci ali pa prostovoljci, kar nakazuje, da so lahko NVO

profesionalne, volonterske ali pa mešane (Vrhovšek, 2000:6).

Šporar (2002) poudarja povezanost NVO s temeljnimi človekovimi pravicami in

svoboščinami: pravica do združevanja in zbiranja, pravica do svobode govora ter

pravica do zasebne lastnine, vse opredeljene v Ustavi Republike Slovenije.

Izpostavlja pa tudi problem pomanjkanja pravnih definicij terminov NVO v Sloveniji

oziroma nedorečenost področja nevladnega sektorja. V Sloveniji bi njenim

razmeram bila najbližja naslednja shema definiranja: civilno družbo sestavljajo

organizirane civilne družbe (ki jo sestavljajo sindikati, zadruge itd; del organizirane

civilne družbe pa so tudi nevladne organizacije) in neorganizirane civilne družbe,

ki so sestavljene iz posameznikov in načel participatorne demokracije.

V Sloveniji je delovanje nevladnih organizacij omenjeno v Zakonu o društvih,

Zakonu o ustanovah, Zakonu o zavodih itn. Kot NVO razumemo vsako

prostovoljno, nepridobitno in neodvisno organizacijo, ki jo ustanovijo fizične in

pravne osebe zasebnega prava v skladu s predpisanimi zakonskimi opredelitvami.

NVO so lahko neprofitne ali profitne (npr. nevladne profitne organizacije so

gospodarske družbe – družba z omejeno odgovornostjo, delniške družbe),

neprofitne organizacije pa so vladne, javne, državne (javni zavodi, državni organi

itd) in nevladne (društva, ustanove, fundacije itd).

Pri opisovanju NVO se pojavlja nesoglasje o definiciji kompleksa organizacije.

Izoblikovalo se je več definicij, vendar nobena tako natančna, da bi lahko zajela

vse organizacije.


15

L. M. Salomon in H. K. Anheier v Kolarič (1994) izpostavljata naslednje tipe

definicij NVO:

1. Legalna definicija: NVO so tiste organizacije, ki jih kot take definira

zakonodaja vsake države posebej.

2. Ekonomska definicija definira organizacije glede na vir prihodkov; če so

glavni viri prihodkov organizacije članarina, donacije itd; je organizacija

neprofitna.

3. Funkcionalna definicija izpostavlja funkcijo organizacij, ki je opredeljena kot

javno dobro.

4. Strukturalno–operacionalna definicija poudarja delovanje in samo strukturo

organizacij–med NVO se uvrščajo organizacije, ki so:

– neprofitno distributivne,

– formalno ustanovljene,

– nevladne/privatne glede na ustanovitelja,

– samostojno vodene in upravljane,

– tiste, ki vključujejo pomemben del prostovoljnega dela.

Nevladne organizacije (non-govermental organizations – NVO) imenovane tudi

nedržavne organizacije, so pomemben institut civilne družbe. V Sloveniji prej

zaradi specifične družbene in ekonomske ureditve niso obstajale. Šele z

demokratičnimi spremembami in liberalizacijo temeljnih človekovih pravic in

svoboščin ter posebej lastninske pravice, so NVO postale ne le mogoče in

dopustne v Sloveniji, ampak za pravno državo in demokracijo nujne. 1

Šporar (2002) je poleg splošnih opredelitev izpostavil še naslednje značilnosti

NVO: gre za organizacije, ki so opredeljene kot organizacije, katerih cilji so

nepridobitni, so neodvisne od vlade, ter od vseh drugih organov oblasti, cilji take

organizacije so delovanje v javnem življenju z vprašanji povezanimi s koristmi ljudi,

organizacija se ukvarja s splošnim interesom širše družbe, ter so prostovoljno

ustanovljene.

1 Trstenjak, Verica (1998): Statusne in davčne podlage nevladnih organizacij v Sloveniji, Zbornik Vloga in financiranje NVO, str. 30.


16

Kolaričeva poudarja, da pri sami opredelitvi NVO ne moremo mimo kriterijev, ki

omogočajo identifikacijo in dokaj celovito tipologijo NVO:

- KRITERIJ CILJEV IN NAMENOV: Ta kriterij služi razdelitvi organizacij na

profitne in neprofitne. Profitne organizacije so usmerjene v povečevanje

dobička, neprofitne pa v opravljanje storitev v javno dobro. Razlika med

prihodki in odhodki NVO pa se uporabi za financiranje dejavnosti in

namena, za katero je bila organizacija ustanovljena.

- KRITERIJ USTANOVITELJA: Ustanovitelj je lahko država/vlada ali pa privatni

akterji. Praviloma glede na ustanovitelja vse neprofitne organizacije

delimo na vladne neprofitne organizacije, ki jih ustanovi vlada in nevladne

neprofitne, ki jih ustanovijo drugi subjekti (Hrovatin, 1998:181).

- KRITERIJ, KDO SO IZVAJALCI DEJAVNOSTI: Izvajalci dejavnosti so lahko

polno ali pa delno zaposleni profesionalci ali pa volunterji, iz tega izhaja,

da so lahko organizacije čiste profesionalne, volunterske ali pa mešane.

- KRITERIJ CILJNE SKUPINE: NVO lahko delujejo v javno dobro (javno dobro

je opredeljeno kot nekaj, kar je splošno dostopno vsem pod enakimi

pogoji) in s tem v korist zadovoljevanja potreb širše družbe ali pa so

usmerjene v korist posamezne skupine in omogočajo le zadovoljevanje

potreb in interesov svojih članov.

- KRITERIJ FUNKCIJE: Med organizacije, ki delujejo v javno korist, štejemo

storitvene servise, društva, fundacije. Med NVO, ki delujejo v korist svojih

članov, pa lahko uvrstimo sindikate, različne klube, politične stranke,

različne strokovne organizacije, zadrug itn.

NVO so locirane med javnim na eni strani in zasebnim sektorjem na drugi v t. i.

nevladnem/neprofitnem sektorju. Značilnosti, ki NVO najbolj opisujejo, so

predvsem neprofitnost, dobrodelnost, ki izpostavlja podporo, ki so jo te

organizacije deležne od donatorjev, prostovoljnost, ki je usmerjena v način

izvajanja dejavnosti, neodvisnost, ki opisuje relativno avtonomno pozicijo

organizacije od državnega aparata ter pluralnost virov financiranja (v smislu

različnosti pridobivanja finančnih sredstev). Viri financiranja NVO se kažejo kot

sredstva pridobljena s članarino, donacije posameznikov in drugih tujih oseb,

lastna dejavnost organizacije, finančna podpora s strani države – državni proračun

ter sredstva različnih skladov in Loterije Slovenije (Kolarič, 1994:108).


17

Na podlagi obstoječe zakonodaje je potrebno omeniti, da je v Sloveniji možno

ustanoviti društvo, ustanovo, zavod in druge organizacije (gospodarske družbe,

politične stranke), ki so praviloma pravne osebe zasebnega prava.

Drugače kot v drugih evropskih državah Slovenija nima civilnega zakonika, ampak

s posebnimi zakoni urejena posamezna področja oziroma posamezne oblike

organizacij (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o zavodih, Zakon o društvih,

Zakon o ustanovah).

2.2 VLOGA IN POMEN NEVLADNIH ORGANIZACIJ

V Sloveniji se je po letu 1991 odgovornost za družbeno blaginjo v veliki meri

prenesla od države na družbo kot celoto, kar je močno vplivalo na sam pojav in

razvoj nevladnih organizacij v Sloveniji. Opredelitve in same oblike nevladnih

organizacij se zaradi še vedno trajajoče tranzicije, nenehnih družbenih sprememb

in fleksibilnosti samega gibanja nevladnih organizacij, še vedno spreminjajo.

Poimenovanje organizacij, ki se v družbah pojavljajo med državo in trgom, je med

državami različno, zato pojem nevladne organizacije upravičeno predstavlja

nekakšno protiutež državi in državnim institucijam na eni strani in civilno družbo na

drugi. NVO so oblike družbenega povezovanja, ki v obdobjih pred osamosvojitvijo

Slovenije zaradi specifične politične in družbene ureditve niso bile možne, vendar

vseskozi nujno potrebne. NVO prispevajo k pluralizaciji različnih področij družbe,

delujejo v javno dobro, pospešujejo konkurenčnost in omogočajo uveljavljanje

civilnih pobud.

NVO se v različnih oblikah in obsegu pojavljajo v vseh demokratično urejenih

državnih tvorbah, omogočajo državljansko iniciativo ter opravljanje tistih nalog, ki

jih je v preteklosti izvajala izključno država (Trstenjak, 1998:1).

NVO predstavljajo oblike organiziranja, kjer se lahko državljani združujejo in

družijo na osnovi skupnega interesa, ciljev in volje ter tako organizirano nastopajo

neodvisno od države kot del civilne družbe. Sama vloga NVO je v povezavi z

interesi in cilji širšega spektra civilne družbe, ko država postane nezadostna,

oziroma ko predstavniki civilne družbe potrebujejo več, kot jim država lahko nudi.

NVO opravljajo dopolnilno vlogo pri zagotavljanju blaginje za ljudi in opravljajo tiste

funkcije, ki jih država sploh ne upravlja, ali pa le deloma.


18

Šugman (1998) je civilno družbo opisal kot prostor, kjer posamezniki premagujejo

osamljenost, sebičnost in probleme oblikovanja širših kolektivnih identitet. Civilna

družba predstavlja s svojim razširjenim asociacijskim življenjem obliko

demokratičnega sobivanja, saj navaja posameznika na javno delovanje, razkriva

mu sistem pomembnih življenjskih vrednot, omogoča mu prostor za kolektivno

akcijo, posameznik se v njej uči usklajevati kratkoročne interese z dolgoročnimi

usmeritvami, s tem pa se krepi njegova odgovornost do sebe in drugih ljudi.

Nevladne športne organizacije so značilnost sodobnih družb, običajno izvajajo

naloge, ki sodijo v kontekst javnega interesa.

Javni interes je v Sloveniji jasno opredeljen v nacionalnem programu športa. S tem

nevladne organizacije prevzamejo del bremena za javno dobro in splošen družben

razvoj in so zaradi tega opravičene do pravne varnosti, zagotavljanja materialnih

sredstev in priznanja njihovega velikega pomena (Zbornik o Kongresu športne

rekreacije, 2003:81).

Ustanavljanje subjektov civilne družbe – društev in njihovih zvez na isti ali višji

ravni organiziranosti je skoraj v vsem svetu opredeljeno z zakoni o društvih in ti

predstavniki so tipični predstavniki civilne družbe. To ne velja samo za športna,

pač pa tudi vsa druga društva (gasilska, turistična, filatelistična itd). V njih se vsaj

kar se tiče športa, člani športno udejstvujejo, medtem ko na višji ravni

organiziranosti uresničujejo tudi druge naloge (manj transformacijske, pa vendarle

tudi te). 2

Pomen NVO je za akterje civilne družbe velikega pomena, saj vključevanje v

različne NVO posamezniku omogoča oblikovanje mnenj, vrednot o sebi in svetu.

Vsa ta spoznanja pa posamezniku pomagajo, da se v sodobni in hitro napredujoči

družbi kar najbolje umesti in razvija.

2 Šugman, Rajko (1998): Organiziranost športa doma in v svetu, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, str. 16.


19

2.3 VRSTE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI

V Sloveniji glede na tipologijo pravnih oseb in načelo numerus clausus3 lahko

opredelimo posamezne vrste NVO. Načelo numerus clausus ne omogoča

ustanovitve pravne osebe, ki v pravnem sistemu ne obstaja, oziroma ki je pravni

sistem ne pozna.

2.3.1 NEVLADNE ORGANIZACIJE KOT PRAVNE OSEBE

Sistem prava razvršča pravne osebe na pravne osebe javnega in pravne osebe

zasebnega prava. Osnovni kriterij razlikovanja je ustanovitveni akt, pravne osebe

javnega prava so ustanovljene z oblastnimi akti (npr. zakoni, uredbe ipd); pravne

osebe zasebnega prava pa z zasebnopravnimi akti (pogodbe, statuti), vendar pa

to ne pomeni, da za pravne osebe zasebnega prava ne veljajo predpisi javnega

prava. Poleg opredeljenih kriterijev razlikovanja pa obstajajo še kriterij izvajanja

javnih pooblastil, članstvo ipd.

Na podlagi pravno veljavne zakonodaje je v Sloveniji možno ustanoviti naslednje

NVO: kot temeljne NVO so tu društvo kot neprofitno, prostovoljno združenje

fizičnih oseb, ustanova, ter drugo – v to skupino velja omeniti organizacije, ki po

strukturi spadajo v eno izmed zgoraj opisanih vrst, vendar so urejene s posebnimi

zakoni (zavodi, politične stranke, sindikati, izjemoma gospodarske družbe) (Glej

Trstenjak, 1998).

2.3.1.1 Društvo

Društva so bila prej urejena v zakonu o društvih iz leta 1974 (Ur. L. SRS, št.

37/74), ki je veljal vse do leta 1995. Ta zakon je v novih razmerah postal

neprimeren, ker ni bil prilagojen na novo sprejeto ustavo in pravno politično

ureditev. Leta 1995 je bil sprejet nov Zakon o društvih, ki je sodobnejše uredil

pravno osnovo za delovanje društev, vendar je leta 1999 prišlo do nekaterih

dopolnil k Zakonu iz leta 1995. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, je prišlo do

nekaterih sprememb pri posameznih členih Zakona o društvih, predvsem bi

izpostavila dve.

3 Omejen vpis oz. omejitev vpisa.


20

Sprememba 6. člena Zakona o društvih, kjer je opredeljeno, da lahko društvo

ustanovijo tudi tujci, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče ali začasno

prebivališče več kot eno leto. V zakonu o društvih iz leta 1995 je bilo zapisano, da

lahko društvo ustanovi 10 polnoletnih državljanov R Slovenije, kar pa v novem

Zakonu o društvih iz leta 1999 ni več določeno oziroma omejeno; društvo lahko

ustanovijo osebe, ki so dopolnile 18 let.

Novi zakon o društvih razlikuje med društvi, ki delujejo v javnem interesu, katerih

delovanje presega samo interese svojih članov (tem kriterijem zadostuje tudi

Olimpijski komite Slovenije, ki deluje na osnovi Zakona o društvih) in društva, ki

delujejo samo za interese svojih članov (Trstenjak, 1998:3).

Po 1. členu Zakona o društvih je društvo samostojno, nepridobitno, prostovoljno

združenje fizičnih oseb, katerih namen je združevanje zaradi skupno določenih

interesov, ki so opredeljeni v temeljnem aktu društva, ter so v skladu s tem

zakonom. Društvo samostojno določi svoje cilje in namene, način delovanja ter

dejavnost s svojim temeljnim aktom. Društvo ne sme opravljati pridobitne

dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti oziroma samo pod točno predpisanimi

pogoji (Zakon o društvih, UR. L. RS. št. 60/1995, 49/1995 – odločba – US in

89/1999). Financiranje društva je predpisano z 21. členom Zakona o društvih, ki

opredeljuje oblike pridobivanja sredstev za svoje delovanje s: prispevki donatorjev,

s članarino, z darili, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, iz javnih

sredstev ter drugih virov.

2.3.1.2 Ustanova

Ustanovo lahko ustanovijo domače ali tuje fizične in pa tudi pravne osebe. V

pravnem redu je za ustanovitev ustanove predpisan t. i. koncesijski postopek

ustanovitve, kar pomeni, da je za ustanovitev potrebno soglasje oziroma

dovoljenje pristojnega organa. Pristojnosti pa so zaupane posameznemu

ministrstvu, glede na namen, za katerega je ustanova ustanovljena.

S tem, ko posamezno ministrstvo izda soglasje k ustanovitvi določene ustanove,

postane ustanova pravna oseba in lahko začne s svojim delovanjem (Trstenjak,

1998:3). Kot je iz zakona o ustanovah razvidno, je ustanova na določen namen

vezano premoženje. Ustanova je pravna oseba in nima ne lastnikov ne članov,

ustanovitelj jo ustanovi z namenom, ki je splošno koristen in dobrodelen, izvajanje


21

namena in upravljanje s premoženjem pa zaupa osebi ali organu, ki ga sam

določi. (Predpisi o društvih in ustanovah, 1996:55).

Njen namen mora biti splošno koristen ali dobrodelen, če je ustanova ustanovljena

za področja športa, zdravstva, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja,

kulture itd. Premoženje lahko sestavljajo denar, premičnine, pravice, iz katerih

izvirajo premoženjske pravice ipd (Zakon o ustanovah, UR. L. RS. št. 60/1994)

2.3.1.3 Zavodi

Organiziranost zavodov je v Sloveniji urejena z Zakonom o zavodih iz leta 1996 in

so predvideni za upravljanje dejavnosti kulture, športa, vzgoje in izobraževanja,

zdravstva, socialnega varstva ipd; če cilj njihove dejavnosti ni pridobivanje

dobička.

To so pretežno t. i. javni zavodi in so pravne osebe javnega prava, ki so

ustanovljeni s strani države, občine, zakonodaja pa ne preprečuje tudi

ustanavljanje zasebnih zavodov, v tem primeru so to NVO (Trstenjak, 1998:2).

Javne zavode lahko ustanovijo mesto, občina ter druge zakonsko pooblaščene

osebe. Organiziranost zavodov je zakonsko predpisana ter opredeljena v

ustanovitvenem aktu zavoda (Zakon o zavodih, UR. L. RS. št. 8/1996).

2.3.1.4 Sindikati

Za Sindikalno organiziranost je pomembna ustavna določba o svobodnem

ustanavljanju in vključevanju vanje. Podrobneje pa pravice in pravni status

sindikatov ureja Zakon o reprezentativnosti sindikatov.

2.3.1.5 Gospodarske družbe

Gospodarska družba je po Zakonu o gospodarskih družbah pravna oseba, ki

opravlja svojo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Gospodarsko

družbo lahko ustanovi domača in tuja fizična ali pravna oseba.

Kot je zapisano v 4. odstavku 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, se kot

gospodarska družba smatrajo tudi družbe, ki v skladu z zakonom v celoti ali

deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna (Trstenjak, 1998:2).


22

2.3.1.6 Politične stranke

1. in 2. člen Zakona o političnih strankah opisujeta politične stranke kot združenje

državljanov in državljank Slovenije, ki uresničujejo svoje cilje, ki so bili sprejeti v

programu stranke. Stranke delujejo javno in po demokratičnih načelih (Zakon o

političnih strankah, UR. L. RS. št. 62/1994). Zakon o političnih strankah ureja tudi

nekatere posebnosti za te organizacije, vendar jih po temeljni strukturi lahko

uvrščamo med društva (Trstenjak, 1998:2).

2.3.2 NEVLADNE ORGANIZACIJE, KI NISO PRAVNE OSEBE

Pri nas je pravni status NVO brez pravne osebnosti mogoč, vendar morajo kljub

temu ustrezatI kriterijem za NVO. V praksi pa se pojavljajo številni problemi v zvezi

z delovanjem, ker npr. ne morejo odpreti bančnega računa, nimajo varovanega

imena ipd. Najpogostejša oblika so razna združenja, ki pa formalnopravno niso

društvo (Trstenjak, 1997:30–31).


23

3 ORIS ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA V SLOVENIJI

Šport mora biti predvsem usmerjen v funkcijo človeka, samo tako lahko človek

uresničuje svoje ustvarjalne potenciale svobodno in neobremenjeno. Zgodovina

športnega udejstvovanja ima v Sloveniji bogato zgodovino. Največ informacij o

začetkih športne dejavnosti v deželi Kranjski je bilo opisanih s strani J. V.

Valvasorja v knjigi Slava Vojvodine Kranjske. V knjigi so opisani različni običaji,

zgodovinski podatki in mnoge zemljepisne posebnosti takratnega obdobja.

Valvasor je zapisal nekatere danes tipične športne panoge naših prednikov, tudi

najpomembnejše zapise o bloškem smučanju kot prvi obliki smučanja v Sloveniji

(Slovenski olimpizem, 1995:15).

V začetku prejšnjega stoletja se začno pojavljati športne panoge, izhajajoče iz

antičnih "smotrov" športa, katerih temelj so bila združenja prostovoljnega

vključevanja – društva. Društva se začno med seboj povezovati, predvsem zaradi

tekmovanj in tako pride do prvih mednarodnih športnih združenj: kolesarska

federacija, veslaška združenja itn. Poleg tega se je proti koncu 19. stoletja pojavila

tudi težnja po ustanovitvi vsesplošne mednarodne organizacije na področju športa.

Tako je Pierre de Coubertin leta 1894 ustanovil MOK in v Atenah organiziral prve

olimpijske igre moderne dobe.

V Evropi so državne institucije najprej začele z uvajanjem telovadbe v učne

programe (telesno vzgojo in gimnastiko) šol, gre torej za prostovoljno kasneje pa

tudi obvezno vzgojno področje, ki se je začelo postopno uveljavljati.

Za slovenske razmere pomemben mejnik predstavlja Februarski patent iz leta

1852, ko se je država prvič vključila v področje ustanavljanja društev, poleg tega

pa je tudi v Sloveniji bila prvič uvedena telovadba v šole (Šport v republiki

Sloveniji, 1995:97). Najprej so bili uzakonjeni le neobvezni programi, kasneje leta

1869 pa je zakon določil obvezno vključitev telovadbe v osnovne in srednje šole,

kar je omogočalo hitrejši razvoj športa v Sloveniji v takratnem obdobju (Šugman,

1999:18).

Februarski patent je podal ustavno podlago za razvoj društev, tudi športnih. V to

obdobje je sodilo ustanavljanje slovenskih kulturnih društev na eni strani in

ustanovitev prvega športnega društva na drugi. Slovenci so 1863. leta ustanovili

svoje prvo telovadno društvo, imenovano južni Sokol, nekaj let kasneje pa še

telovadno organizacijo Orel.


24

V obdobju do prve svetovne vojne je na Slovenskem prišlo do ustanavljanja

različnih športnih društev: leta 1893 je bilo ustanovljeno prvo planinsko društvo

imenovano Slovensko planinsko društvo, potem t. i. "društvo Triglavski prijatelji",

ljubitelji gora, 1909. leta ustanovljen srednješolski klub Hermes, leta 1911 prvi

priznani slovenski nogometni klub Ilirija itd (Slovenski olimpizem, 1995).

Takoj po prvi svetovni vojni so bile ustanovljene različne športne federacije, leta

1919 je prišlo do formiranja Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Med obema

vojnama se je število športnih disciplin ter s tem tudi društev in zvez povečalo.

Šport se je po 2. svetovni vojni hitro razvijal, kar je omogočalo ustanavljanje novih

mednarodnih športnih zvez in organizacij. Slovenija je po 2. svetovni vojni prešla

več reorganizacij športa, kar je bilo odraz sprememb političnega sistema. Državni

organi so bili v športni sferi v določenih političnih obdobjih močno prisotni. V ustavi

SR Slovenije je bilo zapisano, da za športno dejavnost skrbi država, šport se je

urejal in usmerjal iz enega mesta – federacije. Po letu 1965 so se pristojnosti na

področju ″telesne kulture″ prenesle na nižje oblike oblasti (republike in kasneje

občine), vendar je bila država še vedno tista, ki je narekovala razvoj športne

dejavnosti. Šport je bil do 1971 v rokah države, vendar je imela športna sfera svoje

naloge. V obdobju samoupravnega socializma je prišlo do ustanavljanja

samoupravnih interesnih skupnosti na vseh ravneh države, razen Jugoslavije kot

celote. Interesne skupnosti so bile posebna oblika združevanja ljudi v

organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih – kot

uporabnikov storitev in izvajalcev športne dejavnosti (Šport v republiki Sloveniji,

1995:97).

Interesne skupnosti, kot posebna oblika podružabljanja športa, so po letu 1990

prenehale s svojim delovanjem, kljub velikemu prispevku k razvoju športa v

Sloveniji (Prelomno obdobje Slovenskega športa, 1999:40).

Obdobje po letu 1988 so zaznamovale številne politične spremembe, ki so

narekovale tudi spremembe na področju športa. Socialistični sistem je preživel in

Slovenija se je postopoma preoblikovala v večstrankarski sistem državne ureditve,

kar se je odražalo tudi v razvoju športa. Šport je postal del civilne družbe in vloga

države se je zmanjšala. Izvajalci športne dejavnosti so se po letu 1991 razširili;

poleg športnih društev v klasičnem smislu so začela nastajati zasebna podjetja,

državni športni organi in zavodi.


25

Del športa še vedno deluje pod društvenim okriljem, del pa se je po letu 1991

popolnoma profesionaliziral (Slovenski šport v mednarodnem prostoru, 1998:36).

Pojem asiociativnosti pomeni povezovanje društev v zveze društev. Po podatkih

Olimpijskega komiteja v Sloveniji deluje okrog 3500 športnih društev in približno

300.000 športno aktivnih posameznikov. V Sloveniji je državljanom na voljo 90

športnih dejavnosti, ki so združene v 60-ih nacionalnih športnih zvezah (Vzorčna

analiza števila in strukture članstva, 1999:19).


26

4 OLIMPIZEM, NJEGOV RAZVOJ IN POMEN

Olimpizem je filozofija, ki združuje vrednote telesa, duha in volje. Cilj olimpizma je

s športom omogočati harmonični razvoj ter s temi načeli ustvariti družbo, ki je

usmerjena v skrb in ohranitev človeškega dostojanstva (Šugman, 1998:90).

Olimpijsko gibanje je usmerjeno v aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju mira in

medsebojnega spoštovanja med različnimi narodi sveta. Cilj olimpijskega gibanja

je vzgajati, razvijati in ohranjati boljši svet s pomočjo prijateljstva, solidarnosti,

medsebojnega spoštovanja in pravili fair playja (Glej Guttmann. 1994).

Delovanje olimpijskega gibanja, ki ga simbolizira pet krogov, kot pet celin sveta, je

trajno in univerzalno. Vrh pa doseže vsake štiri leta na olimpijskih igrah moderne

dobe, kjer se zberejo športniki iz vsega sveta. Vsaka diskriminacija in razlikovanje

oseb glede na raso, versko – politično prepričanje, spol ali kakršnokoli drugo vrsto

razlikovanja je nezdružljiva s temeljnimi načeli olimpijskega gibanja. Olimpijsko

gibanje predstavlja osnovo v delovanju Mednarodnega olimpijskega komiteja in

vseh Nacionalnih olimpijskih komitejev4 v svetu, tudi OKS. Temeljno spoznanje

olimpijskega gibanja je usmerjeno v tezo, da je športno dejavnost potrebno

najtesneje povezati z družbeno v neločljivo celoto. Šport naj pomaga razvijati

človeka v harmonično, vsestransko celoto, v kateri se duševna plat človekove

osebnosti tesno prepleta s telesno, pri tem pa šport nima samo biološke ampak

tudi moralno in estetsko vlogo. Ukvarjanje s športom je pravica, ki pa mora biti v

skladu s potrebami in zmožnostmi vsakega posameznika. Olimpijsko gibanje je

vodeno in usmerjeno s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja in izvira iz

modernega olimpizma. Olimpijsko gibanje pod okriljem MOK obsega športnike,

olimpijsko gibanje organizacije in še druge osebe, ki sprejmejo pravila Olimpijske

listine. Olimpijska listina je sistem temeljnih načel, pravil in predpisov, ki določajo

organizacijo in delovanje olimpijskega gibanja, ter določajo pravila in pogoje za

izvedbo olimpijskih iger. Olimpijska listina je bila sprejeta s strani MOK (Glej

Obvestila OKS, 1998).

Olimpijsko geslo CITIUS, ALTIUS, FORTIUS (hitreje, višje, močneje) je osnovna

filozofska misel olimpizma in napredka človeštva.

4 Nacionalni olimpijski komite je komite posamezne države, ki je član MOK.


27

Skozi ciklus olimpijskih iger pa je večkrat uporabljen tudi rek ″Pomembno je

sodelovati, ne zmagati!″ Obe gesli pripisujejo pobudniku sodobnega olimpizma

baronu Pierru de Coubertanu, čeprav zgodovinarji niso enotnega mnenja, da je bil

on tisti, ki naj bi izrekel ta slavna gesla (Šugman, 1997).

4.1 MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE – MOK

Ustanovitev MOK predstavlja osnovo olimpijskemu gibanju ter podlago vsem

Nacionalnim olimpijskim komitejem (v nadaljevanju NOK), katerih ustanovitveni

akti izhajajo iz predpisov Olimpijske listine in odločitev MOK-a.

MOK – Mednarodni olimpijski komite (CIO fr. Comite International olympique; angl.

IOC – International Olympic Committe) – Mednarodni olimpijski komite je bil

ustanovljen v Parizu leta 1894, kjer je potekal mednarodni forum o svetovnem

športu. Pobudnik ustanovitve je bil Pierre de Coubertin, ki je prav na kongresu v

Sorboni podal predlog za ustanovitev MOK (Šugman, 1998:90).

Sedež MOK-a je v Luzani v Švici, njegovo članstvo se iz leta v leto viša, leta 1998

je štela ta olimpijska družina 204 NOK, kar pomeni, da MOK priznava nekaj več

NOK, kot je držav v OZN. MOK je najvišja avtoriteta v olimpijskem gibanju,

edinstvena nepolitična svetovna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom

obuditi ideale antičnih olimpijskih iger. V pristojnosti MOK je pravica do

organizacije olimpijskih iger, ki imajo zelo velik ugled v svetu. MOK vodi olimpijsko

gibanje v skladu z načeli olimpijske listine.

V ta namen MOK;

• vzpodbuja koordinacijo, organizacijo in razvoj športa,

• sodeluje s javnimi in zasebnimi organizacijami, pri čemer je temeljno vodilo,

da šport služi humanosti,

• zagotavlja redno izvajanje olimpijskih iger,

• s svojimi aktivnostmi sodeluje za ohranitev mira na svetu,

• podpira in razvija športno etiko,

• s primernimi sredstvi močno vzpodbuja udeležbo žensk v športu,

• vodi boj proti uživanju nedovoljenih poživil v športu,

• sprejema ukrepe za preprečitev ogrožanja zdravja športnikov,

• odklanja vsako politično in komercialno zlorabo športa,

• vzpodbuja razvoj športa za vse,


28

• skrbi, da olimpijske igre potekajo v skladu s pravili olimpijskega gibanja,

• podpira mednarodno olimpijsko akademijo,

• podpira druge ustanove, ki so se posvetile olimpijskemu izobraževanju.

Nepomembnejši dokument MOK je Olimpijska listina, ki opredeljuje olimpizem kot

življenjsko filozofijo, ki povezuje razvoj človeka v harmonično oblikovano celoto.

Olimpizem si prizadeva s povezovanjem športa, kulture in vzgoje ustvariti način

življenja, katerega podlaga naj bi bilo veselje ob izvirajočem naporu ter

spoštovanje splošnih osnovnih etičnih načel (Obvestila OKS, 1998:5).

MOK je v svojem razvoju naredil velik korak pod predsedovanjem Španca Juana

Antona Samarancha (1980–2001), ki je svojo politiko usmeril tudi k državam

tretjega sveta, ter se ostro zavzel za odpravo kakršnekoli rasne diskriminacije v

športu. Po 21. letih predsedovanja MOK-u ga je nasledil Belgijec Jacques Rogge,

ki je že v svoji kandidaturi napovedal strogo politiko v smeri uživanja prepovedanih

substanc v športu.

4.2 OLIMPIZEM NA SLOVENSKEM

Olimpijska zgodovina Slovencev ima veliko začetkov in nič koliko zapletov, kar je

posledica, da do leta 1991 nismo imeli svoje države in svoje olimpijske

organizacije, ki bi lahko omogočala samostojen razvoj športa. Olimpijsko usodo

smo najprej delili v okviru Avstro – Ogrske, z narodi države SHS, potem pa se je

športna dejavnost odvijala v okviru Jugoslavije.

Prvi znanilec slovenskega olimpizma je bil Rudolf Cvetkov, ki se je v Trstu

seznanil s sabljanjem in nato leta 1920 na olimpijskih igrah v Stockholmu postal

tudi nosilec srebrne kolajne v sabljanju, vendar pod okriljem tuje države. Prvi

slovenski olimpionik v novi državi SHS pa je postal Stanko Tavčar, nogometaš

ljubljanske Ilirije.

14. decembra 1919. leta je prišlo v Zagrebu do ustanovitve Jugoslovanskega

olimpijskega odbora, ki pa so ga leta 1927 preimenovali v Jugoslovanski olimpijski

komite ter njegov sedež prenesli v Beograd, kjer so ga po letu 1945 tudi obnovili.

Slovenske interese sta v prvem olimpijskem telesu zastopala vodilna športna

delavca v Sloveniji, Joco Gorenc in inž. Stanko Bloudek, ki je nekaj let kasneje

postal tudi prvi in zadnji član Mednarodnega olimpijskega komiteja iz Slovenije.


29

Ustanovitev Jugoslovanskega olimpijskega odbora je pospešila športno vnemo

tudi v Sloveniji. Leta 1920 je prišlo do ustanovitve Športne zveze Slovenije, ki je po

nekaj letih delovanja usahnila, vendar hitrega razvoja ni bilo več mogoče

zaustaviti. Slovenci so predstavljali večino športnega prebivalstva tedanje

Jugoslavije, kar se je odražalo tudi v osvojenih kolajnah na olimpijskih igrah.

Posebno obeležje je olimpijskemu gibanju na Slovenskem prinesla tudi uvedba

zimskih olimpijskih iger, katerih so Slovenci bili udeleženci vse od prvih olimpijskih

iger v Chamonixu leta 1924. Predvojni vrhunec v olimpijskem udejstvovanju

predstavljata uvrstitvi: deseto mesto Franca Smoleja na zimskih olimpijskih igrah

leta 1936, ter petnajsto mesto Cirila Pučka v alpski kombinaciji. Med tistimi, ki so

dosegali izjemne rezultate je bil že tedaj velika osebnost Leon Štukelj, pravnik iz

Novega mesta, naš še vedno najuspešnejši olimpionik vseh časov. Njegova

olimpijska bera je prav enkratna: v obdobju od 1924–1936 je bil udeleženec treh

olimpijskih iger in iz nobenih se ni vrnil brez medalje.

Olimpijsko pot je končal v Berlinu leta 1936 s srebrom na krogih, tisto leto so na

olimpijskih igrah prvič nastopile tudi slovenske telovadke (100 let olimpijskih iger

1996:2–15).

Po drugi svetovni vojni je olimpizem na Slovenskem doživel nov razmah,

pokazatelj pa je bila velika zastopanost slovenskih športnikov na olimpijskih igrah,

čeprav je konkurenca postajala vedno večja, tudi vrhunskih dosežkov ni manjkalo.

Paleta športnih panog, ki so bile zastopane na olimpijskih igrah, se je razširila tudi

na moštvene športe, še posebno uspešni za Slovenijo so bili predstavniki v

nogometu, košarki, rokometu, kasneje pa tudi v vodnih športih in smučanju. Miro

Cerar je postal nekakšen Štukljev naslednik, saj je tudi on na olimpijskih igrah

moderne dobe osvojil 3 kolajne. Pri moštvenih športih je potrebno izpostaviti Iva

Daneua in Aljoša Žorga, ki sta leta 1968 na olimpijskih igrah v košarki osvojila prvo

olimpijsko kolajno v moštvenih športih.

Na prvo kolajno iz zimskih olimpijskih iger pa smo morali Slovenci čakati vse do

leta 1984, ko je Sarajevo gostilo 14. zimske olimpijske igre. Veliki met je uspel

Juretu Franku v veleslalomu in Slovenci smo dobili novega junaka belih strmin.

Smučarsko slavje pa se je potem nadaljevalo tudi v naslednjem olimpijskem letu

1988, kjer so skakalci postali ekipno srebrni, Matjaž Debelak je osvojil svojo prvo

olimpijsko medaljo, Mateja Svet pa je bila druga v slalomu.


30

Nekaj mesecev kasneje se je na poletnih olimpijskih igrah v Seulu začelo bronasto

obdobje slovenskega veslanja, tam sta Blejca Sadik Mujkič in Bojan Prešeren

zasedla odlično tretje mesto med dvojci brez krmarja (100 let olimpijskih iger,

1996:14–16).

Vse te medalje in uspehi so bili še pod jugoslovansko zastavo, vendar pa so že

predstavljale uvod v uspešno zgodovino slovenskega olimpizma ter v novi čas

slovenske samostojnosti. Politične spremembe v Jugoslaviji in dogodki povezani s

samostojnostjo Slovenije so športne delavce v Sloveniji pripeljali do mnenja, da se

naj športna dejavnost v Sloveniji organizira v okviru samostojnega Slovenskega

olimpijskega komiteja. V času velikih družbenih in političnih sprememb pa so se

tako začele priprave na ustanovitev slovenskega nacionalnega komiteja, kar se je

uresničilo 15. oktobra 1991. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije pa je

slovenskim športnikom omogočila, da so že na olimpijskih igrah v Albertvilu leta

1992 nastopili pod slovensko zastavo.

Leta 1994 so bile zimske olimpijske igre v Lilehammerju, Slovenci so nadaljevali

bronasto obdobje olimpijskih odličij z Juretom Koširjem, Alenko Dovžan in Katjo

Koren. (Kronika 20. stoletja, 1996:493). Poletne igre moderne dobe leta 1996 pa

sta zaznamovala bronasta Andraž Vehovar in Brigita Bukovec. Potrebno pa je

omeniti tudi zlate fante iz Sydneyja leta 2000–Iztoka Čopa, Luko Špika v dvojcu

brez krmarja in Rajmonda Debevca v streljanju. Zimske Olimpijske igre Salt Lake

City Sloveniji niso prinesle želenih odličij, vendar so Slovenski športniki dosegli

odlične rezultate in ponesli ime Slovenije v svet.

4.3 USTANAVLJANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE

Slovenija je v devetdesetih letih doživljala številne politične spremembe, ki so

narekovale spremembe na vseh področjih družbenega življenja. Razpad

Jugoslavije je pomenil tudi razpad pomembnih športnih povezav, pri katerih je bil

najpomembnejši razkol v Jugoslovanskem olimpijskem komiteju.

Predstavniki Športne zveze Slovenije so bili mnenja, da naj se šport v Sloveniji

organizira v okviru Slovenskega olimpijskega komiteja. Tako so bili že leta 1990

nakazani prvi resni vzgibi v tej smeri, vendar je bilo potrebno počakati na odločitev

Skupščine Republike Slovenije o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije.


31

Politične razmere so bile vedno težje, zato je prišlo do odločitve Športne zveze za

sprožitev postopka za ustanovitev OKS. Prišlo je do formiranja sedem članskega

Iniciativnega odbora, katerega naloge so bile: ustanovitev OKS, priprava celotne

procedure za čimprejšnjo vključitev v MOK ter obvestitev predsednika MOK – J. A.

Samarancha o razmerah v Sloveniji in namerah o ustanovitvi Olimpijskega

komiteja Slovenije. Člani iniciativnega odbora so bili: Miro Cerar, Evgen Bergant,

Ivo Daneu, mag. Janez Kocijančič, Janez Sterle ter dr. Rajko Šugman (Prelomno

obdobje Slovenskega športa, 1999:60–61).

Sledilo je obdobje intenzivnih priprav in nič koliko zapletov. Člani iniciativnega

odbora so z obveščanjem svojih prijateljev ter različnih športnih organizacij v svetu

bistveno pripomogli k širitvi informacij o razmerah, ki so Slovenske športne

delavce silile v ustanovitev samostojne športne organizacije – Olimpijskega

komiteja Slovenije.

Leta 1991 je na pobudo iniciativnega odbora prišlo do ideje o dvostopenjskem

pristopu k ustanovitvi Olimpijskega komiteja: najprej podpis ustanovne listine in

nato izvolitev organov OKS. Tako je dne, 15. 10. 1991, v Cankarjevem domu

prišlo do slovesnega podpisa Slovenske olimpijske listine. Podpisu so prisostvovali

Leon Štukelj, Miro Cerar, delegati 29 strokovnih zvez olimpijskih panog ter delegati

petih strokovnih zvez panog, ki jih priznava MOK.

Politične razmere v Sloveniji so bile tik pred izbruhom in Slovenija je vso svojo

dejavnost usmerila v čimprejšnjo priznanje svoje samostojnosti in neodvisnosti.

MOK je v izjavi za javnost opredelil potrebo po mednarodnem priznanju Slovenije

kot pogoj, ki mu more Slovenija zadostiti, da bi lahko Slovenski olimpijski komite

postal priznan kot polnopravni član MOK.

Slovenijo so od novembra 1991 pa do februarja 1992 priznale mednarodno in

gospodarsko najbolj uspešne države sveta: Nemčija, Italija, Francija, Hrvaška itd.

Vse to pa je vodilo v sprejetje Olimpijskega komiteja v družino MOK dne, 2.

Februarja 1992, dokončno kot polnopravni član pa je bil OKS sprejet 24.

septembra 1993, ko so bili usklajeni vsi pravni akti Slovenskega olimpijskega

komiteja z akti MOK-a.

Ustanovna skupščina OKS je bila 17. decembra 1991, takoj naslednjo leto je OKS

postal priznan s strani MOK in Slovenci smo ponosno korakali na olimpijskih igrah

v Albertvillu pod slovensko zastavo (Slovenska Kronika 20. stoletja, 1996:493).


32

5 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE

Z odločitvijo športnikov in športne javnosti je bil 15. oktobra 1991 ustanovljen

Olimpijski komite Slovenije, katerega naloge so bile sprejete na skupščini

Olimpijskega komiteja Slovenije, 17. decembra 1991. OKS mora delovati v skladu

z načeli Olimpijske listine MOK, Slovenske olimpijske listine ter sklepi MOK.

Pravila OKS so bila sprejeta na seji skupščine OKS, 22. decembra 1994, v veljavo

pa so stopila januarja 1995. Pred ustanovitvijo OKS je v Sloveniji kot vodilna

organizacija na področju športa delovala Športna zveza Slovenije, katere naloge

so bile usmerjene v razvoj športa in dejavnosti povezane s športom.

V skladu z odločitvijo članic Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze

Slovenije (v nadaljevanju ŠZS), izraženih na skupščinah obeh organizacij dne, 22.

12. 1994, da se združita v enotno športno organizacijo z imenom OLIMPIJSKI

KOMITE SLOVENIJE – ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ, ter ob upoštevanju

osnovnih načel Olimpijske listine Mednarodnega olimpijskega komiteja (v

nadaljevanju MOK), Slovenske olimpijske listine in Statuta ŠZS, je skupščina

OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE – ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ na

zasedanju v Ljubljani dne, 22. 12. 1994, sprejela pravila in na 6. seji skupščine

dne, 16. 12. 1998 spremembe in uskladitve pravil z novim Zakonom o društvih

(UR. L. RS, št. 60/95) in dodatnimi spremembami na 10. seji skupščine dne, 29. 3.

2001. 5

Organizaciji sta se združili predvsem zaradi boljše organiziranosti, možnosti

boljšega trženja, enotnega predstavljanja in nastopanja doma in v svetu, ter

racionalnejšega delovanja različnih strokovnih služb (Šugman, 1998:90).

OKS ima svoj znak, ki je bil sprejet na 36. seji OKS in ki je leta 1999 bil sprejet tudi

s strani MOK.

Logotip OKS sestavljajo štirje elementi: posoda za olimpijski ogenj, ki je značilnost

vsake olimpiade, olimpijski krogi, ki so po pravilih MOK obvezen element v znaku

vsakega nacionalnega olimpijskega komiteja, plamenica, kot simbol olimpijskega

ognja ter Triglav kot slovenski nacionalni simbol (glej sliko 1).

5 Olimpijski komite Slovenije (1998), Obvestila posebna izdaja, Ljubljana, november 1998.


33

Slika 1: Logotip Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenje športnih zvez.

Vir: OKS. (verzija z napisom Olimpijski komite Slovenije in Olimpijski komite Slovenjie – Združenje športnih zvez). OKS je opredeljen kot neprofitna organizacija, le-ta pa lahko s storitvami in izdelki

ustvarja tudi presežke prihodkov nad odhodki, vendar pa morajo te presežke

porabiti za dejavnost, za katero je bila športna organizacija ustanovljena

(Chelladura v Bednarik in drugi, 1998:6).

Kot je v pravilniku OKS opredeljeno, je Olimpijski komite Slovenije – Združenje

športnih zvez osrednja društvena organizacija, ki združuje nacionalne športne

zveze in lokalne športne zveze ter druge strokovne športne organizacije v

Republiki Sloveniji. OKS združuje 54 nacionalnih panožnih zvez ter 76 športnih

organizacij z več kot 3500 društvi in več kot 300.000 vključenimi posamezniki, ki

jim športno udejstvovanje pomeni razvedrilo in sprostitev, nekaterim pa tudi

vrhunsko udejstvovanje in način življenja.

OKS deluje v skladu s predpisi o društvih in je pravna oseba. Ustanovljen je bil, da

zastopa interese Slovenskih športnikov na različnih mednarodnih športnih

tekmovanjih.

Funkcija OKS je razvijati olimpijsko gibanje v Sloveniji in ščititi načela olimpijske

listine, ter se za uresničitev vloge OKS povezovati z različnimi vladnimi in

nevladnimi organizacijami v Sloveniji in mednarodnem prostoru.

OKS s svojim delovanjem omogoča Slovenskim športnikom udeležbo na

Olimpijskih igrah, imenuje delegacije za različna tekmovanje od regionalnih do


34

svetovnih, ki so organizirana s strani MOK, je edini pooblaščeni predstavnik

Slovenije na Olimpijskih igrah ter ima pravico imenovati mesto v primeru, da za

Olimpijske igre kandidira Slovenija (Pravila Olimpijskega komiteja Slovenije,

1998:2).

5.1 NALOGE OKS

Vloga in pomen OKS, kot osrednje športne organizacije v Sloveniji je usmerjena v

šport in njegov razvoj, zato OKS:

• spoštuje načela Olimpijske listine,

• širi osnovna načela olimpizma v okviru športnih programov, športnega

izobraževanja v šolah in univerzah, skrbi za ustanavljanje in delovanje

institucij, ki bi se posvečale olimpijski vzgoji,

• omogoča izobraževanje športnih funkcionarjev in drugih strokovnih

delavcev na področju športa,

• skrbi za spoštovanje Olimpijske listine v Sloveniji,

• se bori proti uporabi nedovoljenih sredstev v športu ter omogoča izvajanje

zdravstvene kontrole v optimalnih razmerah,

• spodbuja razvoj športa z usklajenim razvojem na vseh področjih ter skrbi za

aktivno vključevanje vseh starostnih skupin v šport,

• se obvezuje, da bo ukrepal proti vsakemu razlikovanju v športu,

• sodeluje z vladnimi organi in ohranja svojo samostojnost,

• spodbuja združevanje športnih organizacij v OKS,

• v slovenskem športu skrbi za uveljavljanje strokovnega dela,

• usklajuje dogovorjeno delo članic,

• skrbi za uvajanje informacijskih novosti v slovenski šport,

• ohranja svojo avtonomijo in se opira vsaki obliki pritiska,

• spoštuje in uveljavlja načela zapisana v Slovenski olimpijski listini in listini

MOK,

• omogoča izdajanje ustrezne strokovne športne literature,

• spodbuja zanimanje za olimpijsko gibanje med mladimi,

• skrbi za razvoj in uspešno delovanje marketinga ter drugih oblik trženja,


35

• daje pobudo pri organizaciji olimpijskih iger ter drugih prvenstev pod

okriljem MOK,

• sodeluje z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami na ravni države

in tudi na drugih ravneh, ki lahko pripomorejo k uspešnemu razvoju športa,

• razvija prijateljske odnose med športniki znotraj Slovenije in v svetu ob

upoštevanju temeljnih človekovih svoboščin,

• skrbi za zagotavljanje sredstev za uspešno delovanje OKS, iz iger na

srečo, športnega marketinga, olimpijskega programa, ter iz lastne

dejavnosti,

• sodeluje pri delu državnih organov preko svojih zastopnikov in

predstavnikov,

• skrbi za dejavnosti Olimpijske akademije, Olimpijskega muzeja ter različne

kulturne in športne programe, ki so povezani z olimpijskim gibanjem,

• deluje ob načelu enakopravnega in poštenega izpolnjevanja obveznosti,

mirnega reševanja sporov ter ne vmešavanja v zadeve, ki ne sodijo v

olimpijsko gibanje,

• OKS se je dolžan upreti vsakršnemu pritisku, tako političnemu kot

verskemu, ki bi lahko vplival na spoštovanje Olimpijske listine (Posebna

izdaja Obvestila OKS 1998, Pravila OKS:2–3).

5.2 ČLANSTVO V OKS

Po Pravilniku o OKS je članstvo v omenjeni organizaciji lahko trajno ali začasno,

dolžnosti, ki pa izhajajo iz omenjenega članstva, pa se navezujejo na, spoštovanje

načel olimpijskega gibanja, uresničevanje odločitev organov OKS in plačevanje

članarine.

Člani OKS so lahko:

• pokrovitelji OKS,

• člani MOK-a iz Slovenije,

• športniki, ki so še aktivni oz. nekdanji aktivni športniki, ki so bili udeleženci

Olimpijskih iger,

• članice so lahko v program olimpijskih iger vključene vse nacionalne

športne zveze, včlanjene v mednarodne federacije športov, ki jih priznava

MOK (v nadaljevanju nacionalne športne zveze olimpijskih športov) 6,


36

• nacionalne športne zveze, ki jih priznava MOK, vendar jih ne vključuje v

program olimpijskih iger (v nadaljevanju nacionalne športne zveze priznanih

športov) 7,

• v mednarodne športne zveze včlanjene druge nacionalne športne zveze (v

nadaljevanju druge nacionalne športne zveze) 8,

• mestne, občinske in tudi medobčinske športne zveze 9,

• nacionalne zveze brez glasovalne pravice 10,

• slovenske strokovne in splošne športne organizacije.

Članstvo v OKS je v pristojnosti Skupščine OKS na predlog Izvršnega odbora

OKS (Pravila OKS, 1998:3–4).

6 Nacionalne zveze olimpijskih športov v Sloveniji so: Atletska zveza Slovenije, Zveza za baseball in softball Slovenije, Bdmintonska zveza Slovenije, Boksarska zveza Slovenije, Zveza drsalnih športov Slovenije, Gimnastična zveza Slovenije, Hokejska zveza Slovenije, Jadralna zveza Slovenije, Judo zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije, Kolesarska zveza Slovenije, Košarkaška zveza Slovenije, Konjeniška zveza Slovenije, Lokostrelska zveza Slovenije, Namiznoteniška zveza Slovenije, Nogometna zveza Slovenije, Odbojkarska zveza Slovenije, Plavalna zveza Slovenije, Rokoborska zveza Slovenije, Rokometna zveza Slovenije, Sabljaška zveza Slovenije, Sankaška zveza Slovenije, Smučarska zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Taekwondo zveza Slovenije, Teniška zveza Slovenije, Težko atletska zveza Slovenije, Triatlonska zveza Slovenije, Vaterpolska zveza Slovenije, Veslaška zveza Slovenije, Zveza za hokej na travi Slovenije. 7 Nacionalne Zveze, ki so priznane s strani MOK: Avtomoto zveza Slovenije, Balinarska zveza Slovenije, Bridge zveza Slovenije, Fitnes zveza Slovenije, Golf zveza Slovenije, Letalska zveza Slovenije, Karate zveza Slovenije, Kegljaška zveza Slovenije, Orientacijska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Rugby zveza Slovenije, Squash zveza Slovenije, Šahovska zveza Slovenije, Zveza kotalkarskih športov Slovenije, Plesna zveza Slovenije, Biljardna zveza Slovenije, Zveza za avto šport Slovenije AŠ 2005, Zveza Odranci, Športna zveza Turnišče, Športna zveza Dubrovnik, Športna zveza Velika Polana, Športna zveza Ljutomer, Športna zveza Križevci, Športna zveza Gornja Radgona. 8 Nacionalne športne zveze Slovenije: Ju-Jitsu zveza Slovenije, Kickboxing zveza Slovenije, Rafting zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Zveza društev kaglanja na ledu Slovenije, Zveza za šport invalidov Slovenije, Zveza za Športni ribolov na morju Slovenije, GO zveza Slovenije, Slovenska univerzitetna zveza Slovenije, Zveza tradicionalnega karateja. 9 Športne zveze občin: Športna zveza Ljubljane, Športna zveza Domžale, Športna zveza Kamnik, Zveza športnih organizacij Grosuplje, Zveza športnih organizacij Dobrepolje, Zveza športnih organizacij Ivančna gorica, Športna zveza Ribnica, Športna zveza Kočevje, Športna zveza Koper, Športna zveza Izola, Športna zveza Piran, Športna zveza Sežana, Športna zveza Divača, Športna zveza Hrpelje-Kozina, Športna zveza Ilirska Bistrica, Športna zveza Nova gorica, Športna zveza Ajdovščina, Športna zveza Vipava, Športna zveza Tolmin, Športna zveza Idrija, Športna zveza Postojna, Športna zveza Pivka, Športna zveza Logatec, Športna zveza Vrhnika, Športna zveza občine Borovnica, Športna zveza Cerknica, Športna zveza Loška dolina, Športna zveza Kranj, Športna zveza Jesenice, Športna zveza Bled-Bohinj-Radovljica, Športna zveza Škofja Loka, Športna zveza Tržič, Športna zveza Novo mesto, Športna zveza Črnomelj, Športna zveza Metlika, Športna zveza Trebnje, Športna zveza Brežice, Športna zveza Krško, Športna zveza Sevnica, Zveza športnih društev Trbovlje, Zveza športnih društev občine Litija, Športna zveza Zagorje ob Savi, Športna zveza Hrastnik, Športna zveza Celje, Športna zveza Laško, Medobčinska športna zveza Šmarje pri Jelšah, Športna zveza Rogaška Slatina, Športna zveza Šentjur pri Celju, Zveza športnih društev občine Žalec, Zveza športnih društev občine Polzela,Športna zveza Braslovče,


37

Športna zveza Prebold, Športna zveza Mozirje, Športna zveza Gornji grad, Športna zveza Slovenske Konjice, Športna zveza Velenje, Športna zveza Šoštanj, Športna zveza občine Ljubno, Športna zveza Slovenj Gradec, Zveza športnih društev Prevalje-Ravne, Športna zveza Ravne na Koroškem, Športna zveza Mežica, Športna zveza Dravograd, Športna zveza Radlje ob Dravi, Športna zveza Muta, Športna zveza Maribor, Športna zveza Rače-Fram, Športna zveza Miklavž na Dravskem polju, Športna zveza Hoče-Slivnica, Športna zveza Ruše, Športna zveza Slovenska Bistrica, Športna zveza Ptuj, Športna zveza Gorišnica, Športna zveza Hajdina, Športna zveza Ormož, Športna zveza Lenart, Športna zveza Cerkvenjak, Športna zveza Murska sobota, Športna zveza Beltinci, Športna zveza Moravske toplice, Športna zveza Puconci, Športna zveza Lendava, Športna zveza Črenšovci, Športna zveza Kobilje. 10 Zveze brez glasovalne pravice: Zamejska športna združenja-Združenje Slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza na Koroškem, Zveza Slovencev na Madžarskem; Splošna strokovna združenja: Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev, Zveza navijaških in pom-pom skupin Slovenije, Združenje za medicino dela prometa in športa Slovenije, Nacionalne zveze miselnih iger.


38

5.3 ORGANI OKS

5.3.1 SKUPŠČINA

Skupščina je opredeljena kot najvišji organ OKS. Člani skupščine in tudi drugih

organov OKS za svoje delo ne smejo prejemati plačila ali drugih bonitet; v skladu s

sklepi MOK naj bi bilo v organih OKS vsaj 10 odstotkov ženske populacije. Mandat

članov skupščine traja 4 leta (Pravila OKS, 1998:18. člen).

Pristojnosti in naloge skupščine so opredeljene v 23. členu Pravilnika o OKS in so

usmerjene predvsem v to, da:

• sprejema globalna izhodišča ter materialne osnove za razvoj športa v

Sloveniji,

• vrednoti razmerja do zakonodajne oblasti in opredeljuje vsebine

sodelovanja na podlagi nacionalnega programa ter ostalih zakonodajnih

predpisov,

• sprejema pravila OKS,

• določi višino članarine,

• usmerja svoje delovanje v mednarodnem prostoru,

• voli člane skupščine in jih v skladu s pravilnikom tudi razrešuje ter voli in

razrešuje tudi člane izvršnega in nadzornega odbora OKS,

• lahko predlaga člane MOK iz Slovenije,

• odloča o vključevanju in včlanjevanju OKS v mednarodne institucije,

• odloča lahko o prenehanju OKS.

Zasedanja skupščine OKS so redna in izredna.

5.3.2 IZVRŠNI ODBOR

Izvršni odbor je tisti organ, ki vodi delo OKS oziroma izvršuje sklepe skupščine in

ima 19 članov (Pravila OKS, 1998:30. člen).

31. člen o Pravilih OKS opredeljuje pristojnosti izvršnega odbora, ki so:

• izvrševanje sklepov skupščine,

• sprejemanje pravnih aktov, ki niso v pristojnosti skupščine,

• poroča skupščini o svojem delovanju,


39

• ustanavlja različna delovna telesa, opredeljuje področje njihovega

delovanja, usmerja njihovo delo ter imenuje vodje projektov,

• sprejema program dela,

• sprejema pravila in kriterije za kategorizacijo vrhunskih športnikov,

• imenuje in razrešuje generalnega sekretarja OKS,

• skrbi za zakonitost poslovanja in javnost dela,

• odloča o oblikah sodelovanja pri posameznih projektih,

• odloča o udeležbi ter izboru reprezentance na tekmovanjih pod okriljem

OKS.

V sestavi izvršnega odbora so še različna delovna telesa, med katerimi so

najpomembnejša: Odbor za vrhunski šport in olimpijske zadeve, Odbor športa za

vse, Odbor športna na lokalni ravni ter Slovensko olimpijsko akademijo. Odbor ima

zaradi narave dela vsa pooblastila za ustanavljanje različnih komisij in podkomisij,

ki mu omogočajo kakovostno izvajanje zastavljenih ciljev.

5.3.3 NADZORNI ODBOR

V pravilniku OKS so funkcije Nadzornega odbora OKS opredeljene kot:

pregledovanje poslovanja OKS, pred sprejemom zaključnega računa,

nadzorovanje zakonitosti dela in finančnega poslovanja OKS. Nadzorni odbor je

za svojo delo odgovoren skupščini OKS.

5.3.4 DISCIPLINSKA KOMISIJA

Disciplinska komisija OKS vodi postopke in izreka disciplinske ukrepe v skladu s

pravili o disciplinskih ukrepih. Kršitve, ki jih komisija obravnava, so naslednje:

• ne izvrševanje sklepov in določb OKS,

• nevestno sprejemanje in izvrševanje funkcij in zadolžitev OKS.

Ukrepi, ki jih disciplinska komisija lahko izreče, so opomin, javni opomin ter

izključitev iz OKS (Pravilnik OKS, 1998:13).


40

5.3.5 PREDSEDNIK OKS

Predsednik predstavlja in zastopa OKS, vodi seje skupščine, sklicuje in vodi

zasedanja izvršnega odbora, pooblaščen je za izvajanje sklepov skupščine in

izvršnega odbora ter za svoje delo odgovarja skupščini OKS.

Predsednik OKS ima tri podpredsednike: prvi podpredsednik je predsednik odbora

športa za vse, drugi je predsednik odbora za vrhunski šport, tretji pa predsednik

odbora za šport na lokalni ravni (Glej Pravila OKS, 1998).

Predsednik OKS je izvoljen za dobo 4-ih let in je lahko po končanem mandatu

ponovno izvoljen. Mag. Janez Kocjančič je kot predsednik na čelo OKS že od

samega začetka.

5.3.6 ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT

Odbor za vrhunski šport je zadolžen za upravljanje dela na področju vrhunskega

športa in mednarodnih tekmovanj, ki so v pristojnosti OKS. Naloga Odbora je tudi

povezovanje z različnimi športnimi zvezami, Fakulteto za šport, Ministrstvom za

šolstvo znanost in šport ter upoštevanje Nacionalnega programa o športu.

Odbor pripravlja konceptualne predloge nadaljnjega razvoja vrhunskega športa v

Sloveniji in opredelitev kriterijev za rangiranje športnih panog:

• pripravlja predloge za sofinanciranje vrhunskega športa v Sloveniji,

• pripravlja predloge za rešitve statusa športnikov in trenerjev,

• sodeluje pri planiranju in iskanju rešitev za izgradnjo športnih objektov,

• statistično spremlja in analizira dogajanja na področju vrhunskega športa v

Sloveniji,

• pripravlja projektni razvoj posameznih športnih panog v Sloveniji,

• pripravlja projekte priprav za nastope slovenskih vrhunskih športnikov na

zimskih in letnih olimpijskih igrah, mediteranskih igrah ter evropskih dnevih

mladih,

• zagotavlja ustrezno sodelovanje vrhunskih športnikov s Fakulteto za šport,

Inštitutom za šport, športno medicino in psihologijo,

• pripravlja tudi kriterije za nastop športnikov na najvišjih mednarodnih

tekmovanjih,

• pripravlja predloge za delovanje športnih oddelkov na šolah,

• skrbi za kontrolo dopinga in za redno izobraževanje o problematiki,


41

• organizira in sodeluje pri izboru največjih prireditev v Sloveniji.

Odbor opravlja tudi še druge naloge, ki mu jih poveri izvršni odbor OKS (Glej

Pravilnik o OKS). Odbor pripravlja tudi letna poročila o dejavnostih odbora, ki so

opredeljene kot strokovne naloge odbora:

Kriterij za kategorizacijo športnikov RS: V sistem kategorizacije se uvrščajo

športniki perspektivnega, državnega, svetovnega in mednarodnega razreda.

Delovna skupina strokovnega sveta RS za šport pripravlja izpopolnjene kriterije

kategorizacije za leto 2004.

Informacijski sistem vrhunskega športa: razvijanje svojega spletnega portala

kot osrednje točke sistema, izgradnja ustrezne podatkovne baze z različnimi

informacijami, kot osnove za napredek.

Zaposlovanje kategoriziranih športnikov: sporazum z ustreznimi ministrstvi,

Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo ter s Carinsko upravo o

zaposlovanju kategoriziranih športnikov poteka že sedmo leto in vsako leto so

dodane nekatere izboljšave, ki športnikom omogočajo nemoteno pripravo za velika

tekmovanja. Zaposlitev športnikov ni trajna, čeprav se pogodbe podaljšujejo vsako

leto. Trenutno je na podlagi sprejete kategorizacije zaposlenih 80 vrhunskih

športnikov.

Vojaška obveznost kategoriziranih športnikov: odprava naborniške vojske in

uvedba profesionalne je rešila marsikateri problem vrhunskih športnikov.

Nadstandardno zdravstveno zavarovanje športnikov: program ″Vrhunski

športnik ″ se je začel izvajati leta 1999 in je bil sprva namenjen samo športnikom –

olimpijskim kandidatom. Kasneje je bil sklenjen dogovor, ki je omogočal

nadstandardno zavarovanje tudi športnikom mednarodnega, državnega in

svetovnega razreda. V program zavarovanja je v letu 2003 bilo vključenih 413

športnikov.


42

Podeljevanje licenc zasebnim športnim delavcem: sistem podeljevanja potrdil

o licenci OKS strokovnim delavcem različnih športnih panog v skladno z Zakonom

o športu. Sistem izobraževanja še ni ustrezno dograjen, zato je uvajanje oteženo.

Olimpijska solidarnost: je institucija v okviru MOK, ki skrbi, da so prihodki od

televizijskih pravic porabljeni za razvoj športa v posameznih NOK. Vloženih je bilo

14 različnih športnih programov za financiranje, 12 je bilo uspešno sprejetih.

Štipendiranje kategoriziranih športnikov: v letu 1999 je bil uveden sistem

štipendiranja vrhunskih športnikov, ki je vse do 2003 bil ustrezno nadgrajen, tako

da športno štipendijo dobiva vse več kategoriziranih športnikov.

Strokovni seminarji: odbor za potrebe svojega dela in dela drugih odborov

organizira različne seminarje, vendar bo temu področju v prihodnje potrebno

nameniti večjo pozornost, saj je strokovna usposobljenost osnova za kvaliteten

razvoj športa.

Program boja proti dopingu: program zajema izobraževanje in efektivni boj proti

uživanju prepovedanih substanc v športu ter sankcije v primeru zlorabe (Poročilo

OKS, 2003).

Odbor za vrhunski šport del svoje dejavnosti usmerja tudi v mednarodni

tekmovalni program, ki zajema organizacijo in izvedbo projektov, kot so:

• Olimpijske igre, kot največji športni dogodek,

• Sredozemske igre,

• Olimpijski festival evropske mladine,

• Mladinske igre Alpe – Jadran,

• Mladinske igre treh dežel.

5.3.7 ODBOR ŠPORTA ZA VSE

Odbor športa za vse opravlja naloge na področju razvoja, spodbujanja športa za

vse, v skladu s sklepi sprejetimi s strani skupščine OKS, zlasti:


43

• načrtuje konceptualne rešitve razvoja športa za vse,

• pripravlja predloge sistemskih rešitev za delo in razvoj športa za vse,

• statistično spremlja razvoj športa v Sloveniji,

• pripravlja predloge za financiranje programov športa za vse,

• organizira in koordinira večje športne prireditve v Sloveniji,

• daje pobude za ustrezno strokovno literaturo na področju športa,

• opravlja različne naloge s področja športa za vse, ki mu jih poveri izvršni

odbor OKS (Pravila OKS, 1998:13).

V zadnjem mandatnem obdobju je prišlo do reorganizacije odbora, delo se je

organiziralo po delovnih skupinah, ki so prevzele posamezna področja delovanja.

Delovne skupine so: Delovna skupina za šport žensk (v nadaljnjem DS), DS za

šport invalidov, DS šport za starejše, DS za šport mladih, DS šport in medicina,

DS za športno rekreativne prireditve, DS za športne objekte in DS za medijsko

podporo.

Odbor je poleg drugih dejavnosti usmerjen v že utečene projekte obveščanja – tu

gre za različne oblike medijskih aktivnosti, tiskovin, oddaj z olimpijsko tematiko,

Recepta za zdravo življenje s športom ter programe aktivacije.

Olimpijska kartica: Olimpijska kartica kot povezovalni projekt je vključena v

sistem prepletanja z ostalimi aktivnostmi odbora, funkcionira kot članska izkaznica

športnih organizacij. Program Olimpijske kartice obsega: smučanje z Olimpijsko

kartico, zdravo kopanje z Olimpijsko kartico, ugodnosti pri nakupih športne

opreme, prireditve itd. V sklopu programa so organizirana tudi srečanja imetnikov

Olimpijske kartice, ki so predvidoma petkrat na leto v različnih slovenskih krajih.

Olimpijski teki – Slovenija teče za zdravje: Akcija Slovenija teče poteka skozi

celo leto, število udeležencev pa se iz leta v leto povečuje. OKS sodeluje z

organizatorji regionalnih pokalov v teku v Sloveniji; v sistem regionalnega

povezovanja je vključena večina Slovenskih regij, v letu 2004 se bodo temu

povezovanju pridružili tudi organizatorji tekaških prireditev na Koroškem in

Štajerskem.


44

Slovenija kolesari: OKS skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo

Slovenije organizira akcijo, ki je usmerjena v popularizacijo kolesarstva v Sloveniji,

ter vzpodbuja vključevanje različnih turističnih subjektov v samo akcijo.

Spletni koledar športa za vse: Projekt je usmerjen v usposabljanje za uporabo

spletnega portala – spletni koledar. Spletni koledar, ki se odvija v okviru športnega

informacijskega centra, ponuja brezplačno objavo različnih podatkov in informacij,

katere so objavljene v javnih medijih. Spletni portal omogoča vpisovanje različnih

informacij, katerih dostopnost je splošno zagotovljena. Spletni koledar zagotavlja

ažurnost zbranih informacij.

Nogometna ulica: Namen projekta je vključiti čimveč otrok v nogomet kot športno

aktivnost, projekt se izvaja skupaj z Nogometno zvezo Slovenije.

Recept za zdravo življenje: Recept za zdravo življenje je projekt, ki je svojo

dejavnost usmeril v predstavitev športa kot zdravega načina preživljanja prostega

časa. (Poročilo o delu OKS, 2002–2003).

5.3.8 ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI

Odbor športa na lokalni ravni je zadolžen za spodbujanje, delovanje, razvoj in

organizacijo športa na lokalni ravni v skladu s skupščino OKS:

• sprejema vzpodbude za rešitve konceptualne narave dela športa na lokalni

ravni,

• omogoča svetovanje lokalnim športnim zvezam,

• skrbi za enoten informacijski sistem na lokalni ravni,

• daje pobude za vrednotenje športnih programov na lokalni ravni,

• pripravlja pobude za vključevanje društev in klubov v organizirano obliko

udejstvovanja v občinah,

• sodeluje pri načrtovanju izgradnje športnih objektov na lokalni ravni (Pravila

OKS, 1998:14).

Odbor športa na lokalni ravni svojo dejavnost usmerja tudi v organizacijo posvetov

za lokalne skupnosti, župane in športne zveze. Posvetovanja zajemajo


45

problematiko športa mladih in otrok, športne rekreacije, uresničevanje sprejete

zakonodaje na lokalni ravni, problematiko športnih objektov na lokalni ravni, ter

projekt postopnega uvajanja regionalnih pisarn OKS.

5.3.9 GENERALNI SEKRETAR

Po 49. členu Pravilnika o OKS je generalni sekretar oseba s posebnimi pooblastili

skupščine in izvršnega odbora, katerima je tudi odgovoren za svoje delo.

Generalnega sekretarja izberejo na podlagi javnega razpisa.

Generalni sekretar tako:

• vodi in odgovarja za poslovanje OKS,

• koordinira in usklajuje delovanje vseh organov OKS,

• odgovarja, da delo OKS poteka zakonito in javno,

• podpisuje za OKS,

• opravlja različne naloge na osnovi določil izvršnega odbora in skupščine,

• pripravlja gradivo za seje organov OKS.

5.3.10 SLOVENSKA OLIMPIJSKA AKADEMIJA

Slovenska olimpijska akademija ni samostojna pravna oseba, ampak je institucija

ustanovljena s strani OKS, katere dejavnost je usmerjena v širitev olimpijskega

gibanja doma in v mednarodnem prostoru. V sklopu njenih pristojnosti so: muzej

slovenskega športa, klub olimpijcev, proslave, razstave, izobraževanja, fair play

(vodenje akcij in širitev dejavnosti v skladu z načeli fair playja).

V sestavo OKS se uvrščajo še: Komisija za mednarodno sodelovanje, katere

naloga je sodelovanje z mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami,

zamejski šport, usmeritev v mednarodno uveljavljanje slovenskega športa,

sodelovanje z Nacionalnimi olimpijskimi komiteji ter oddelek za informatiko OKS, ki

skrbi za izdelavo spletnih aplikacij, strokovnost in ažurnost informacijske

infrastrukture OKS.


46

5.4 FINANCIRANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE

OKS svojo dejavnost financira iz različnih virov, s tem ohranja svojo avtonomnost

in neodvisnost. Pravilnik o finančno–materialnem poslovanju OKS izpostavlja

naslednje: sredstva za delovanje OKS se zagotavljajo iz državnih virov, članarine

in materialnih pravic OKS, finančno poslovanje se izvaja v skladu s finančnimi

standardi društva, ustanovi se Klub pokroviteljev, ki zastopa interese pokroviteljev,

OKS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z osnovami finančnega plana, OKS

ima svoj račun odprt pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, članice

OKS pa imajo možnost vpogleda v finančno dokumentacijo in samo poslovanje

OKS. Glavni viri financiranja (glej sliko 2) OKS predstavljajo Ministrstva, predvsem

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Fundacija za financiranje športnih

organizacij (ki je pravna oseba ustanovljena z namenom financiranja športa v

Sloveniji), MOK s programom TOP V (gre za partnerje olimpijskega gibanja MOK,

višina sredstev s strani MOK-a pa je odvisna od izboljšav in napredka v okviru

OKS) in pa lastni viri OKS (tu gre predvsem za trženje iz naslova pogodb

pokroviteljev, partnerjev in donatorjev). OKS sredstva od države pridobiva s

pomočjo razpisov, na katere se prijavlja z različnimi projekti v okviru svojih

dejavnosti in v skladu s pogoji, ki jih Ministrstvo zahteva. Kot je iz slike 2 razvidno,

glavnino prihodkov OKS predstavlja marketing OKS, kar izpostavlja dokaj visoko

stopnjo samostojnosti in neodvisnosti v samem upravljanju OKS.

Slika 2: Prihodki OKS 2003.

11%

12%

9%

49%

5%14%

MZSŠ fundacija tujina marketing lastna dejavnost ostalo

Vir: OKS.


47

OKS pridobljena sredstva razporedi na projekte vsako leto posebej. Vsak odbor

znotraj OKS izdela svoj načrt oziroma program dela, znotraj katerega razporeja z

razpoložljivimi sredstvi, del teh sredstev so lahko deležne tudi posamezne zveze,

če so vključene v določene programe odbora. Posebni programi obstajajo za

nagrade športnikom v primeru olimpijskega odličja (3 milijone SIT s strani OKS),

štipendije OKS v skladu s kriteriji, sredstva za pripravo olimpijcev, ugodnosti za

članice OKS ter vsi nastopi in tekmovanja najvišjega športnega ranga. Odhodki

OKS so v času olimpijskih iger izdatno višji kot v ne olimpijskem obdobju.

Pri strukturi odhodkov (glej sliko 3) pa ne moremo mimo dejstva, da gre največji

kos finančne pogače v vrhunski šport in z njimi povezana tekmovanja in nastope,

kar lahko povežemo z dejstvom, da OKS večji del svojih aktivnosti in finančnih

sredstev namenja vrhunskemu športu in ne toliko športu na nižjih ravneh oziroma

športu za vse. Plan odhodkov je vsako leto sprejet s strani Skupščine OKS. Iz

naslova marketinga OKS so odhodki predvsem za promocijo pokroviteljev v zvezi

z olimpizmom, olimpijskimi oddajami, nudenjem bonitet članicam OKS itn (glej

www.olimpic.si, 22. 12. 2003).

Slika 3: Struktura odhodkov OKS v letu 2003

20%

16%

2%24%

13%

3%9%

4% 9%

nastopi - tekmovanja marketing informatikavrhunsk i šport strokovna služba mednarodno sodelovanješport za vse računovodstvo ostalo

Vir: OKS.


48

5.4.1 MARKETING OKS

Marketing OKS svojo dejavnost opravlja v skladu s Pravili o marketingu OKS,

Kodeksom marketinga OKS in ostalimi predpisi OKS. Delo marketinga OKS

nadzirata marketinški svet in Klub pokroviteljev. Marketinški svet sestavlja skupina

visoko kvalificiranih strokovnjakov, katerih naloga je kritična presoja in

zagotavljanje idejne usmeritve marketinških dejavnosti OKS. Klub pokroviteljev

vključuje predstavnike pokroviteljev OKS, ki usklajujejo uporabo olimpijskega

gibanja in njenih simbolov s programi promocije ter se povezujejo v smislu

izmenjave izkušenj in informacij o možnostih povezovanja s tujimi podjetji.

Služba za Marketing OKS skrbi za nemoteno delovanje OKS ter zagotavlja

materialna in finančna sredstva za priprave in nastope Slovenskih športnikov na

največjih športnih tekmovanjih. Najpomembnejše tržne dejavnosti OKS v zadnjem

olimpijskem ciklusu so usmerjene predvsem v individualizacijo pogodb s

poslovnimi partnerji, tesnejše sodelovanje z MOK, prodor pokroviteljev prek ostalih

nacionalnih komitejev v mednarodni prostor, uvedbo medijskih paketov za

oglaševalce, ki tako dobijo popuste v medijih, ki so partnerji OKS, ter uvedbo

posebnih projektov – olimpijska srečka, Slovenian Olimpic Collection. V letu 2004

bo marketing s svojo dejavnostjo začel promovirati projekt 2 milijona Razglednic z

razpoznavnimi motivi slovenske pokrajine ter skušal zbrati čim več sredstev za

razvoj športa v Sloveniji. OKS želi kot nevladna športna organizacija na področju

športa z marketinškimi aktivnostmi pomagati svojim članicam in jih skuša kar

najbolje vključiti v dejavnosti s partnerji OKS.

MOK v skladu s svojimi marketinškimi dejavnostmi del svojih prihodkov nameni

tudi kritju dela stroškov NOK, tu gre predvsem za stroške treniranja, priprav in

udeležbe na olimpijskih igrah. Prihodki marketinškega programa MOK so

sestavljeni iz TV pravic, TOP V partnerjev, prodaje vstopnic in prihodkov od licenc

(glej http://www.olimpic.si/, 17. 2. 2004).


49

Slika 4: Sestava službe za marketing OKS

Vir: OKS.

Za uspešno delovanje marketinga OKS so zadolžena uspešna podjetja, ki

pokrivajo različna področja delovanja OKS (glej sliko 4):

MEDIANA – S svojim raziskovanjem pomaga pri analizah medijske

izpostavljenosti potencialnih in obstoječih partnerjev OKS.

EOS – Partner, ki je specializiran za finančno in pravno svetovanje. Njihovo

sodelovanje nas združuje pri predstavitvi in vrednotenju metod in rezultatov.

GENION CLIPPING – partnersko podjetje, ki sledi vsem javnim nastopom

poslovnih partnerjev. Pripravljajo tudi meritve finančnih učinkov in analize kvalitete.

GORENJSKI TISK – Sponzorsko podjetje, ki skrbi za visoko kvaliteten tisk in

grafično planiranje, izdelujejo vse tiskane proizvode kot podpora športu in

partnerstvu obenem (Pintar Damjan, 2003).

Program dela službe za marketing obsega:

• program dela s poslovnimi partnerji OKS,

• dejavnosti marketinškega sveta,

• stiki z javnostmi prek medijev javnega obveščanja,


50

• program ugodnosti in povezovanja pokroviteljev s partnerji OKS,

• finančni načrt marketinške službe,

• povezovanje z MOK,

• ostali marketinški projekti.

Olimpijski marketing se razlikuje od športnega marketinga v stopnji

komercializacije in v funkciji zviševanja podobe olimpijskega gibanja v očeh širše

javnosti, kar se odraža v velikem zanimanju različnih poslovnih subjektov za

sponzoriranje različnih dejavnosti in projektov OKS.

Sponzorstvo je ena izmed najhitreje rastočih področij v športnem marketingu.

Športno sponzorstvo je usmerjeno v integracijo, sporazumnost, vrednotenje, ter

splošno in individualno objektivnost.

Po mnenju Bednarika (1998) pokrovitelji za različne oblike sponzoriranja

potrebujejo dostop do specifičnega trga s pomočjo komunikacij, tu gre predvsem

za navijače in gledalce. Šport predstavlja najboljšo pot za komunikacijo s ciljnimi

skupinami na trgu.

Cilje sponzoriranja lahko povežemo s povečanim tržnim deležem, izboljšati

identifikacijo tržne skupine s podjetjem, izboljšati celoten image podjetja,

vključevanje v širšo družbeno skupnost ter izpolniti družbeno odgovornost (Irwin in

Sutton v Bednarik, 1998).

5.4.2 STRUKTURA MARKETINGA OKS

Strukturo prihodkov marketinga OKS sestavljajo: pokrovitelji olimpijske

reprezentance, partnerji Olimpijskega komiteja in donatorji projektov Olimpijskega

komiteja (glej sliko 5). Poslovni subjekti sklepajo pogodbe z OKS za določeno

olimpijsko obdobje (to je ponavadi za obdobje 4-ih let, lahko pa tudi več). OKS se

obveže za natančno določitev obveznosti in pravic, ki izhajajo iz sklenjenih

pogodb. Marketinška služba OKS sodeluje s službami poslovnih subjektov v smeri

čimbolj učinkovite realizacije medsebojnih pogodb (Kodeks ravnanja s poslovnimi

subjekti OKS, 2001:3–4).


51

Slika 5: Struktura marketinga olimpijskega komiteja

VIR: OKS.

Kategorija pokrovitelji OKS V to skupino se uvrščajo sama ugledna podjetja, tako tuja kot domača, ki zadostijo

kriterijem opredeljenim s strani OKS. Pokroviteljstvo je najtesnejša oblika

sodelovanja poslovnih subjektov in OKS. Število pokroviteljev je omejeno na 25,

katerim pripada oblika t. i. ekskluzivnosti. Ekskluzivnost velja za medijske

pokrovitelje, dobavitelje, glavnega pokrovitelja, pokrovitelje, opremljevalce OKS.

Glavnemu pokrovitelju je zagotovljena ekskluzivnost v celotni storitveni dejavnosti

v času trajanja pogodbe, ostalim iz tega poglavja pa se zagotovi ekskluzivnost na

področju dejavnosti, v kateri nastopa. Opremljevalci in dobavitelji se ne pokrivajo,

ampak dopolnjujejo s storitvami in ponudbo. Z OKS sklenejo pogodbe za obdobje

najmanj enega olimpijskega ciklusa, imajo pravico do uporabe olimpijskega znaka,

razvit sistem pravic in ugodnosti, ki jim omogoča, da se edini v svoji panogi

identificirajo z idejami olimpizma. Vse te ugodnosti vodijo v konkurenčno prednost

pred ostalimi podjetji v panogi.


52

Sredstva pridobljena iz kategorije pokroviteljev so namenjena izvedbi športnih

prireditev pod okriljem MOK (olimpijske igre, Igre treh dežel, podpori vrhunskim

športnikom in olimpijski reprezentanci). V olimpijskem obdobju Atene 2004 OKS

sodeluje s 23 pokrovitelji olimpijske reprezentance, ki skrbijo za nemotene

priprave slovenskih športnikov za prihajajoče olimpijske igre.

Kategorija partnerjev Kategorija partnerji v tem olimpijskem ciklusu obsega 31 podjetij (8 zlatih, 8

srebrnih ter 15 bronastih partnerjev), katerih naloga je zniževanje stroškov OKS,

prispevajo h kakovostnejši izvedbi športnih prireditev ter nudijo ekskluzivne

popuste na svoje storitve. Za razliko od pokroviteljev njihove pogodbe niso

ekskluzivne, saj med partnerji najdemo več podjetij iste panoge. Pomembno vlogo

imajo tiskani in elektronski mediji, ki obveščajo javnost o dogajanjih v obliki novic

in prispevkov. Pogodbe so sklenjene za dobo 4 let, pravice pa so odvisne od

višine prispevka – glede na višino vložka se partnerji delijo na zlate, srebrne in

bronaste.

Kategorija donatorji Prispevki donatorjev so večinoma v materialu in storitvah. Pri kategoriji donatorjev

gre za dodano vrednost projektom pod okriljem OKS. Donatorji so podobno kot

partnerji na osnovi vloženih sredstev razdeljeni na zlate, srebrne in bronaste (glej

http://www.olympic.si/, 7. 3. 2004).

Pokrovitelji, partnerji in donatorji OKS predstavljajo shemo razširjene oblike

financiranja projektov in aktivnosti OKS (glej sliko 6). Partnerji OKS so

nepogrešljivi in omogočajo udejanjanje želenih ciljev. Višina sredstev zbranih s

strani pokroviteljev, partnerjev in donatorjev se razlikuje glede na posamezni

olimpijski ciklus in je v letu, ko so olimpijske igre višja.


53

Slika 6: Struktura prihodkov službe za marketing v letu 2003.

81%

18% 1%

pokrovitelji partnerji ostalo / donatorji

VIR: OKS.


54

6 POSKUS SKLEPNIH MISLI

Slovenija ima bogato športno in olimpijsko zgodovino, ki je pomemben del

nacionalno – kulturne identitete slovenskega naroda. Začetki športne zgodovine

segajo v obdobje 19. stoletja, natančno v leto 1889, ko je znani zgodovinar Janez

Vjkard Valvasor v knjigi Slava Vojvodine Kranjske prvi opisal smučanje na Bloški

planoti, to obdobje pa je zaznamovalo tudi pojavljanje prvih športnih društev.

Ustanavljanje prvih športnih društev bistveno pripomore k popularizaciji športa v

Sloveniji, pomembno vlogo takratnega obdobja pa so imela tudi pri oblikovanju

narodne zavesti in združevanju Slovencev. Za samo razumevanje Slovenske

športne zgodovine ne moremo mimo nekaterih pomembnih posameznikov: prvega

znanilca slovenskega olimpizma Rudolfa Cvetka, ing. Stanka Bloudka, najbolj

gorečega zagovornika olimpizma na Slovenskem, Leona Štuklja, ki še dandanes

pooseblja mit zdravega duha v zdravem telesu, Mira Cerarja ter vseh ostalih, ki so

dali svoj pečat razvoju športa v Sloveniji. Slovenski športniki so pričeli tekmovati

na olimpijskih igrah že daljnega leta 1912, odtlej pa so bili udeleženci vseh

poletnih in zimskih iger, izjema so le igre v Lake Placidu in Squaw Valleyju. S

sodelovanjem na največjih športnih tekmovanjih so slovenski športniki gradili

osnove športnega združevanja, ter ponesli ime Slovenije v mednarodni prostor.

Namen moje analize je bil opis Olimpijskega komiteja kot krovne nevladne športne

organizacije v Sloveniji. Po osamosvojitvi 1991 leta je Slovenija stopila v obdobje

intenzivnega spreminjanja, tako na družbenem, političnem in tudi športnem

področju.

V uvodnem delo sem teoretsko razdelila in opisala Nevladne organizacije, ki so

potrebne za nadaljnje razumevanje opisa Olimpijskega komiteja Slovenije –

Združenja športnih zvez. Nevladne organizacije so del civilne družbe in so ločene

od državnega aparata, kar jim omogoča delovanje v javno dobro in za širši

družben interes. NVO omogočajo neposredne in fleksibilne oblike dela z ljudmi ter

zaradi svoje narave dela niso podrejene birokratskim pravilom. V Sloveniji lahko

na podlagi zakonske osnove ustanovimo nevladne organizacije kot pravne osebe

zasebnega prava.

Drugi del diplomske naloge je opis Olimpijskega komiteja Slovenije kot neprofitne

športne organizacije. Olimpijski komite Slovenije deluje kot društvena organizacija

na področju športa v Sloveniji.


55

OKS svoje delovanje usmerja v različna športna področja s tem pa omogoča

širšemu spektru slovenske populacije vključitev v različne športne dejavnosti. V

sestavi OKS so Odbor za šport za vse, Odbor za vrhunski šport in Odbor za šport

na lokalni ravni. OKS skuša s svojimi dejavnostmi razvijati šport za vse s pomočjo

različnih projektov, tako aktivacije kot obveščanja, ter mednarodne dejavnosti.

OKS je za svojo delovanje vezan na sklepe Olimpijske listine, ki so osnova

olimpijskemu gibanju.

Na podlagi opisanega lahko svojo hipotezo le delno potrdim. OKS s svojim

delovanjem in pestrostjo ponujenega skrbi za šport in njegov razvoj na različnih

področjih, kar se predvsem odraža v delu Odbora šport za vse, Odbora za šport

na lokalni ravni ter posameznih projektov in dejavnosti znotraj OKS; vendar pa

sem mnenja, da je OKS svoje delovanje usmeril predvsem v zagotavljanje

brezhibnosti pogojev (tako finančnih kot materialnih) za nemoteno funkcioniranje

vrhunskega športa in z njim povezanih aktivnosti – do teh ugotovitev sem prišla v

poglavju o financiranju OKS, kjer lahko vidimo, da gre res največji del finančnih

sredstev za vrhunski šport (olimpijsko reprezentanco, priprave, mednarodna

tekmovanja in dejavnosti itd). OKS je po združitvi s Športno zvezo Slovenije

prevzel poleg skrbi za vrhunski šport, tudi skrb za razvoj športa na vseh ravneh,

kar se pa sodeč po glavnini dejavnosti in sredstev namenjenih vrhunskemu športu

vse bolj spreminja.

Olimpijski komite Slovenije kot športna organizacija omogoča državljanom

Slovenije, da se s pomočjo športa razvijejo v zdrave in s pravimi vrednotami in

pogledi izoblikovane posameznike, pa čeprav je njihov interes v športnem

združevanju usmerjen zgolj v veselje po aktivnem preživljanju prostega časa.


56

7 LITERATURA

• BEDNARIK, JAKOB (1999): Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti

športa v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

• BEDNARIK, JAKOB, SIMONETI MARKO, KLINE MARKO, ŠTRUMBELJ

BORO, AVAKUMOVIČ SAŠO, JANJUŠEVIČ PETER (1998): "Ekonomski

pomen Slovenskega športa". Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

• BEDNARIK, JAKOB, KOLENC MARKO, PETROVIČ KREŠIMIR,

SIMONETI MARKO, ŠUGMAN RAJKO (1998): Ekonomski pomen

slovenskega športa – Vidiki organiziranosti in financiranja športnih

organizacij v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

• GUTTMANN, ALLEN (1994): Games and empires – modern sports and

cultural imperialism. Columbia University Press, New York.

• GUIDELINES FOR LAWS AFFECTING CIVIC ORGANIZATIONS (1997);

The Open Society Institut , New York.

• HAAKE, STEVE (1998): The engineering of sport. Oxford, Blackwell

science.

• HROVATIČ, DANICA (1998): "Neprofitne nevladne organizacije – Nov

prostor za socialno delo". Revija Socialno delo, str. 181– 187.

• KOLARIČ, ZINKA (1994): Neprofitno – volunterske organizacije v Sloveniji,

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, št. 168 - 169.

• KOLARIČ, ZINKA, ČERNAK – MEGLIČ, ANDREJA, VUJNOVIČ, MAJA

(2002): Neprofitno – volunterske organizacije. Založba FDV, Ljubljana.

• 4. KONGRES ŠPORTNE REKREACIJE (2003): Zbornik Kongresa športne

rekreacije. Terme Čatež.

• MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT (1995): Šport v republiki Sloveniji

– dileme in perspektive. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana.

• PETAVS, STANE (2003): "OKS sponzorjem dokazujejo, da dobijo več kot

vložijo". Sponzorstvo in donatorstvo, Revija Finance, št. 246, str. 18.

• RAITZ, KARL (1995): The theater of sport. John Hopkins University,

Baltimore, London.

• RINGHOFER, KEVIN (1995): Coaches guide to drogs and sport. Human

kinetics publisher, Champaign.


57

• ŠPOHAR, PRIMOŽ (2002): "Pravno informacijski center nevladnih

organizacij PIC". Delovno gradivo za pripravo strategije sistemskega

razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji, str. 1–7.

• ŠUGMAN, RAJKO (1997): Zgodovina svetovnega in slovenskega športa.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

• ŠUGMAN, RAJKO (1998): Slovenski šport v mednarodnem prostoru po letu

1991. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

• ŠUGMAN, RAJKO (1999): Prelomno obdobje slovenskega športa. Univerza

v Ljubljani, Fakulteta za šport (Prispevki za zgodovino slovenskega športa).

• ŠUGMAN, RAJKO, JOŠT BOJAN, LESKOVŠEK BOJAN (1999): Vzorčna

analiza števila in strukture članstva osnovnih športnih organizacij po

posameznih športnih panogah v Sloveniji. Univerza V Ljubljani, Fakulteta

za Šport, Inštitut za Kineziologijo.

• TRSTENJAK, VERICA (1999): "K sodobni pravni ureditvi društev". Pravna

praksa, št. 25, str. 4–7.

• TRSTENJAK, VERICA (1998): "Nevladne organizacije v Sloveniji – pravna

ureditev". Teorija Pravna praksa, št. 7, 1998, str. 1–5.

• VRHOVŠEK, ANDREJA (2000): Ureditev nevladnih organizacij v republiki

Sloveniji. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta.

• ZIELINSKI, DANIEL (1998): Development of Civil Society for a Europe of

Solidary, Non profit making bodies. Study of Counsil of Europe, Committiee

on Parliamentary and Public Relations.

• ZBORNIK STROKOVNIH PRISPEVKOV (1997): Vloga in financiranje

Nevladnih organizacij. Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno

Evropo, Ljubljana.

• ŽVAN, MILAN, ŠUGMAN RAJKO, BERGANT IGOR (1993): Stanje in

odnosi med športnimi vladnimi in športnimi nevladnimi organizacijami v

evropskih državah. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za

kineziologijo.

• WHANNEL, GARRY (1992): Fields in vision – television sport and cultural

transformation. Routlege, London.


58

• WILBERT MARCELLUS, LEONARD (1998): Sociological perspective of

sport. Allyn and Bacon comp., Boston

PRAVNI VIRI:

• ZAKON O DRUŠTVIH, Uradni list RS, št. 60/1995.

• ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, Uradni list RS, št. 30/1993.

• ZAKON O POLITIČNIH STRANKAH, Uradni list RS, št. 62/1994.

• ZAKON O USTANOVAH, Uradni list RS, št. 60/1995.

• ZAKON O ZAVODIH, Uradni list RS, št. 8/1996.

• ZAKON O ŠPORTU, Uradni list RS, št. 22/1998.

• NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI, Uradni list

RS, št. 24/2000.

• ZAKON O ŠPORTU, Uradni list RS, št. 22/1998.

DRUGI VIRI:

• OLIMPIJSKE NOVICE 2004: Izdaja Olimpijski komite Slovenije.

• OBVESTILA OKS (1998): Olimpijski komite Slovenije. Ljubljana.

• POGOVOR z g. DAMJANOM PINTARJEM. Vodjem Marketinga pri OKS.

Januar 2004.

• POGOVOR z g. GORAZDOM CVELBARJEM. Predsednikom Odbora za

šport na lokalni ravni pri OKS. Januar 2004.

• VIRI na internet naslovu http://www.olympic.si/.

• http://www.cnvos.si/.

• POROČILO OKS ZA LETO 2003. Izdaja OKS.

• POROČILO OKS ZA LETO 2002. Izdaja OKS.

• KODEKS RAVNANJA s poslovnimi subjekti, ki sodelujejo s Olimpijskim

komitejem Slovenije v okviru njegovih marketinških aktivnosti.

• VIRI na internet naslovu www.icnl.org/, posebej članki:

Public Benefit Status and Not-for-Profit Organizations,

Regulating Not-for- Profit Organizations,

Global Perspectives in Not-for-Profit Law.


59

8 PRILOGE

PRILOGA A: Pokrovitelji olimpijske reprezentance.

VIR: OKS.


60

PRILOGA B: Partnerji Olimpijskega komiteja.

VIR: OKS.


61

PRILOGA C: Donatorji Olimpijskega komiteja.

VIR: OKS.


62

PRILOGA D: Slovenska olimpijska listina.

VIR: OKS.


63

PRILOGA E: Listina o združitvi Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije.

VIR: OKS.


64

PRILOGA F: Podpisniki Slovenske olimpijske listine.

VIR: OKS.

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA …

Documents

Transcript of OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA …