Okužbe in posebnosti rabe antibiotikov pri starostnikih

Tatjana Lejko-ZupancUKC Ljubljana

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Kronološka starost

bull Skupina starejših gt 65 let

bull Mlajši starejši 65-74 let

bull Starejši starejši 75-84

bull Najstarejši starejši ge 85 let

OKUŽBA JE ČETRTI NAJPOGOSTEJŠI VZROK SMRTI PRI STAREJŠIH LJUDEH V RAZVITEM SVETU

PneumoniaOkužbe sečilOkužbe kože in mehkih tkiv

Starostnik ndash ogrožen ranljiv

1 spremembe v fiziologiji ndash majhna rezerva2 spremembe imunskega sistema (imunosenescenca)3 spremembe metabolizma (zdravila)4 spremembe kognitivnosti (higienske navade)5 odvisnost pri vsakodnevnih aktivnostih6 inkontinenca7 nepokretnost8 katetri sondehelliphelliphelliphelliphellip9 bivanje v DSO10 Pogoste hospitlaizacije

Značilnosti okužb pri starostnikih

bull Povečana dovzetnost za okužbe

bull Povečana obolevnost in smrtnost

bull Spremenjena klinična slika okužb

bull Različni povzročitelji

bull Bazalna temperatura in vročina

Nekatere posebnosti okužb pri starostnikih

bull Posebna predilekcija (sečila spodnja dihala koža in mehka tkiva intra-abdominalne okužbe endokarditis bakterijski meningitis tuberkuloza inherpes zoster) 3x višja smrtnost

bull Spremenjena klinična slika ( zabrisana temperatura ali odsotna pri ~ 25 starostnikov) atipični klinični znaki

bull Raznoliki mikrobni vzroki bolezni

bull Problemi s protimikrobnim zdravljenjem

Vrednosti normalne in febrilne telesne temperature za starostnike

bull Normalna ndash težko preučevati

bull Srednja navišja in najnižja Tdeg se ne razlikujeta med starejšimi in mlajšimi

bull Nižja amplituda fluktuacij cirkadianega ritma Tdeg

bull Bazična Tdeg je zmanjšana pri krhkih starostnikih

bull Timpanična temperatura ekvivalentna ali boljša kot oralna v korelaciji z rektalno Tdeg

bull Vročina pri starostniku ndash persistentna timpaničnatemperatura ge 372degC ali persistentna rektalna Tdeg ge 375degC alipovečanje Tdegge 13degC nad bazično Tdegne glede na mesto ali način merjenja

Gostitelj

Osnovne bolezni

Imunski deficit

interakcije

stranski učinki

zdravila

občutljijvost

SLAB IZHOD

Okolje

Kronična nega

Bolnice

Vsadki

Operacije

Rezistentni

mikroorganizmi

Patogeni

Posebnosti okužb pri starostnikih

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Kronološka starost

bull Skupina starejših gt 65 let

bull Mlajši starejši 65-74 let

bull Starejši starejši 75-84

bull Najstarejši starejši ge 85 let

OKUŽBA JE ČETRTI NAJPOGOSTEJŠI VZROK SMRTI PRI STAREJŠIH LJUDEH V RAZVITEM SVETU

PneumoniaOkužbe sečilOkužbe kože in mehkih tkiv

Starostnik ndash ogrožen ranljiv

1 spremembe v fiziologiji ndash majhna rezerva2 spremembe imunskega sistema (imunosenescenca)3 spremembe metabolizma (zdravila)4 spremembe kognitivnosti (higienske navade)5 odvisnost pri vsakodnevnih aktivnostih6 inkontinenca7 nepokretnost8 katetri sondehelliphelliphelliphelliphellip9 bivanje v DSO10 Pogoste hospitlaizacije

Značilnosti okužb pri starostnikih

bull Povečana dovzetnost za okužbe

bull Povečana obolevnost in smrtnost

bull Spremenjena klinična slika okužb

bull Različni povzročitelji

bull Bazalna temperatura in vročina

Nekatere posebnosti okužb pri starostnikih

bull Posebna predilekcija (sečila spodnja dihala koža in mehka tkiva intra-abdominalne okužbe endokarditis bakterijski meningitis tuberkuloza inherpes zoster) 3x višja smrtnost

bull Spremenjena klinična slika ( zabrisana temperatura ali odsotna pri ~ 25 starostnikov) atipični klinični znaki

bull Raznoliki mikrobni vzroki bolezni

bull Problemi s protimikrobnim zdravljenjem

Vrednosti normalne in febrilne telesne temperature za starostnike

bull Normalna ndash težko preučevati

bull Srednja navišja in najnižja Tdeg se ne razlikujeta med starejšimi in mlajšimi

bull Nižja amplituda fluktuacij cirkadianega ritma Tdeg

bull Bazična Tdeg je zmanjšana pri krhkih starostnikih

bull Timpanična temperatura ekvivalentna ali boljša kot oralna v korelaciji z rektalno Tdeg

bull Vročina pri starostniku ndash persistentna timpaničnatemperatura ge 372degC ali persistentna rektalna Tdeg ge 375degC alipovečanje Tdegge 13degC nad bazično Tdegne glede na mesto ali način merjenja

Gostitelj

Osnovne bolezni

Imunski deficit

interakcije

stranski učinki

zdravila

občutljijvost

SLAB IZHOD

Okolje

Kronična nega

Bolnice

Vsadki

Operacije

Rezistentni

mikroorganizmi

Patogeni

Posebnosti okužb pri starostnikih

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

OKUŽBA JE ČETRTI NAJPOGOSTEJŠI VZROK SMRTI PRI STAREJŠIH LJUDEH V RAZVITEM SVETU

PneumoniaOkužbe sečilOkužbe kože in mehkih tkiv

Starostnik ndash ogrožen ranljiv

1 spremembe v fiziologiji ndash majhna rezerva2 spremembe imunskega sistema (imunosenescenca)3 spremembe metabolizma (zdravila)4 spremembe kognitivnosti (higienske navade)5 odvisnost pri vsakodnevnih aktivnostih6 inkontinenca7 nepokretnost8 katetri sondehelliphelliphelliphelliphellip9 bivanje v DSO10 Pogoste hospitlaizacije

Značilnosti okužb pri starostnikih

bull Povečana dovzetnost za okužbe

bull Povečana obolevnost in smrtnost

bull Spremenjena klinična slika okužb

bull Različni povzročitelji

bull Bazalna temperatura in vročina

Nekatere posebnosti okužb pri starostnikih

bull Posebna predilekcija (sečila spodnja dihala koža in mehka tkiva intra-abdominalne okužbe endokarditis bakterijski meningitis tuberkuloza inherpes zoster) 3x višja smrtnost

bull Spremenjena klinična slika ( zabrisana temperatura ali odsotna pri ~ 25 starostnikov) atipični klinični znaki

bull Raznoliki mikrobni vzroki bolezni

bull Problemi s protimikrobnim zdravljenjem

Vrednosti normalne in febrilne telesne temperature za starostnike

bull Normalna ndash težko preučevati

bull Srednja navišja in najnižja Tdeg se ne razlikujeta med starejšimi in mlajšimi

bull Nižja amplituda fluktuacij cirkadianega ritma Tdeg

bull Bazična Tdeg je zmanjšana pri krhkih starostnikih

bull Timpanična temperatura ekvivalentna ali boljša kot oralna v korelaciji z rektalno Tdeg

bull Vročina pri starostniku ndash persistentna timpaničnatemperatura ge 372degC ali persistentna rektalna Tdeg ge 375degC alipovečanje Tdegge 13degC nad bazično Tdegne glede na mesto ali način merjenja

Gostitelj

Osnovne bolezni

Imunski deficit

interakcije

stranski učinki

zdravila

občutljijvost

SLAB IZHOD

Okolje

Kronična nega

Bolnice

Vsadki

Operacije

Rezistentni

mikroorganizmi

Patogeni

Posebnosti okužb pri starostnikih

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Starostnik ndash ogrožen ranljiv

1 spremembe v fiziologiji ndash majhna rezerva2 spremembe imunskega sistema (imunosenescenca)3 spremembe metabolizma (zdravila)4 spremembe kognitivnosti (higienske navade)5 odvisnost pri vsakodnevnih aktivnostih6 inkontinenca7 nepokretnost8 katetri sondehelliphelliphelliphelliphellip9 bivanje v DSO10 Pogoste hospitlaizacije

Značilnosti okužb pri starostnikih

bull Povečana dovzetnost za okužbe

bull Povečana obolevnost in smrtnost

bull Spremenjena klinična slika okužb

bull Različni povzročitelji

bull Bazalna temperatura in vročina

Nekatere posebnosti okužb pri starostnikih

bull Posebna predilekcija (sečila spodnja dihala koža in mehka tkiva intra-abdominalne okužbe endokarditis bakterijski meningitis tuberkuloza inherpes zoster) 3x višja smrtnost

bull Spremenjena klinična slika ( zabrisana temperatura ali odsotna pri ~ 25 starostnikov) atipični klinični znaki

bull Raznoliki mikrobni vzroki bolezni

bull Problemi s protimikrobnim zdravljenjem

Vrednosti normalne in febrilne telesne temperature za starostnike

bull Normalna ndash težko preučevati

bull Srednja navišja in najnižja Tdeg se ne razlikujeta med starejšimi in mlajšimi

bull Nižja amplituda fluktuacij cirkadianega ritma Tdeg

bull Bazična Tdeg je zmanjšana pri krhkih starostnikih

bull Timpanična temperatura ekvivalentna ali boljša kot oralna v korelaciji z rektalno Tdeg

bull Vročina pri starostniku ndash persistentna timpaničnatemperatura ge 372degC ali persistentna rektalna Tdeg ge 375degC alipovečanje Tdegge 13degC nad bazično Tdegne glede na mesto ali način merjenja

Gostitelj

Osnovne bolezni

Imunski deficit

interakcije

stranski učinki

zdravila

občutljijvost

SLAB IZHOD

Okolje

Kronična nega

Bolnice

Vsadki

Operacije

Rezistentni

mikroorganizmi

Patogeni

Posebnosti okužb pri starostnikih

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Značilnosti okužb pri starostnikih

bull Povečana dovzetnost za okužbe

bull Povečana obolevnost in smrtnost

bull Spremenjena klinična slika okužb

bull Različni povzročitelji

bull Bazalna temperatura in vročina

Nekatere posebnosti okužb pri starostnikih

bull Posebna predilekcija (sečila spodnja dihala koža in mehka tkiva intra-abdominalne okužbe endokarditis bakterijski meningitis tuberkuloza inherpes zoster) 3x višja smrtnost

bull Spremenjena klinična slika ( zabrisana temperatura ali odsotna pri ~ 25 starostnikov) atipični klinični znaki

bull Raznoliki mikrobni vzroki bolezni

bull Problemi s protimikrobnim zdravljenjem

Vrednosti normalne in febrilne telesne temperature za starostnike

bull Normalna ndash težko preučevati

bull Srednja navišja in najnižja Tdeg se ne razlikujeta med starejšimi in mlajšimi

bull Nižja amplituda fluktuacij cirkadianega ritma Tdeg

bull Bazična Tdeg je zmanjšana pri krhkih starostnikih

bull Timpanična temperatura ekvivalentna ali boljša kot oralna v korelaciji z rektalno Tdeg

bull Vročina pri starostniku ndash persistentna timpaničnatemperatura ge 372degC ali persistentna rektalna Tdeg ge 375degC alipovečanje Tdegge 13degC nad bazično Tdegne glede na mesto ali način merjenja

Gostitelj

Osnovne bolezni

Imunski deficit

interakcije

stranski učinki

zdravila

občutljijvost

SLAB IZHOD

Okolje

Kronična nega

Bolnice

Vsadki

Operacije

Rezistentni

mikroorganizmi

Patogeni

Posebnosti okužb pri starostnikih

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Nekatere posebnosti okužb pri starostnikih

bull Posebna predilekcija (sečila spodnja dihala koža in mehka tkiva intra-abdominalne okužbe endokarditis bakterijski meningitis tuberkuloza inherpes zoster) 3x višja smrtnost

bull Spremenjena klinična slika ( zabrisana temperatura ali odsotna pri ~ 25 starostnikov) atipični klinični znaki

bull Raznoliki mikrobni vzroki bolezni

bull Problemi s protimikrobnim zdravljenjem

Vrednosti normalne in febrilne telesne temperature za starostnike

bull Normalna ndash težko preučevati

bull Srednja navišja in najnižja Tdeg se ne razlikujeta med starejšimi in mlajšimi

bull Nižja amplituda fluktuacij cirkadianega ritma Tdeg

bull Bazična Tdeg je zmanjšana pri krhkih starostnikih

bull Timpanična temperatura ekvivalentna ali boljša kot oralna v korelaciji z rektalno Tdeg

bull Vročina pri starostniku ndash persistentna timpaničnatemperatura ge 372degC ali persistentna rektalna Tdeg ge 375degC alipovečanje Tdegge 13degC nad bazično Tdegne glede na mesto ali način merjenja

Gostitelj

Osnovne bolezni

Imunski deficit

interakcije

stranski učinki

zdravila

občutljijvost

SLAB IZHOD

Okolje

Kronična nega

Bolnice

Vsadki

Operacije

Rezistentni

mikroorganizmi

Patogeni

Posebnosti okužb pri starostnikih

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Vrednosti normalne in febrilne telesne temperature za starostnike

bull Normalna ndash težko preučevati

bull Srednja navišja in najnižja Tdeg se ne razlikujeta med starejšimi in mlajšimi

bull Nižja amplituda fluktuacij cirkadianega ritma Tdeg

bull Bazična Tdeg je zmanjšana pri krhkih starostnikih

bull Timpanična temperatura ekvivalentna ali boljša kot oralna v korelaciji z rektalno Tdeg

bull Vročina pri starostniku ndash persistentna timpaničnatemperatura ge 372degC ali persistentna rektalna Tdeg ge 375degC alipovečanje Tdegge 13degC nad bazično Tdegne glede na mesto ali način merjenja

Gostitelj

Osnovne bolezni

Imunski deficit

interakcije

stranski učinki

zdravila

občutljijvost

SLAB IZHOD

Okolje

Kronična nega

Bolnice

Vsadki

Operacije

Rezistentni

mikroorganizmi

Patogeni

Posebnosti okužb pri starostnikih

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Gostitelj

Osnovne bolezni

Imunski deficit

interakcije

stranski učinki

zdravila

občutljijvost

SLAB IZHOD

Okolje

Kronična nega

Bolnice

Vsadki

Operacije

Rezistentni

mikroorganizmi

Patogeni

Posebnosti okužb pri starostnikih

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Spremembe v fiziologiji ki vplivajo na dovzetnost in izhod bolezni

bull Spremenjena gibljivost črevesjabull Hormonske spremembe ndash stanjšanje sluznicbull Spremembe uroepitelijabull Zmanjšano delovanje celic migetalk dihalnega

sistemabull Oslabljeni zaščitni refleksi dihalbull Zmanjšana kislost želodcabull Zmanjšana fiziološka rezerva kardiovaskularnega

sistemabull Zmanjšana sposobnost celjenja ran

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Staranje imunskega sistema

bull Spremembe v strukturi imunskih celic (spremembe v razmerjih različnih receptorjev)

bull Zaradi padanja koncentracij limfocitov B tudi upad protiteles (IgM IgD)

bull Protitelesa manj učinkovita lahko patološka

bull Značilno je spremenjen odziv na cepljenje (manjši titer in afiniteta protiteles

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Staranje imunskega sistema

bull Zmanjšano nastajanje novih imunskih celic vseh vrst (fagociti ndashprotibakterijsko NK ndash protivirusno in protitumorsko)

bull Imunske celice se manj in počasneje odzivajo

bull Imunske celice manj natančno razlikujejo med tujki in lastnimi tkivi

bull Spremembe predvsem pri limfocitih B (koncentracije limfocitov B odražajo ldquostarost ldquo imunskega sistema

bull Močno se zmanjša koncentracija naivnih T limfocitov (manjša sposobnost odgovora na nove vrste okužb podaljšan čas odstranjevanja mikroorganizmov

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

12

bull Invasive pneumococcal disease was the most common ID among the population ge65 years (notification rate 58100000) followed by pertussis (54100000) and campylobacteriosis (30100000)

bull Most ID notification rates did not change over time though the notification rate of symptomatic MRSA infections increased from 1100000 in 1995 (first year of notification) to 14100000 in 2011

bull Overall fewer cases were notified among the population ge65 years compared to 20-64 year olds (NRR = 073)

bull The NRR of each of the invasive bacterial diseases and antibiotic-resistant infections were above 15 (ie more common in ge65) while the NRR of each food- and waterborne disease blood-borne diseaseSTI and (non-invasive) vaccine preventable disease was below 1

BMC Infect Dis 2014 Feb 41457 doi 1011861471-2334-14-57What are the most important infectious diseases among those ge65 years a comprehensive analysis on notifiable diseases Norway 1993-2011 Steens A1 Eriksen HM Blystad H

Okužbe sečil

bull Incidenca asimptomatske bakteriurije narašča za 1 na deset let

bull Prevalenca bakteriurije pri starostnikih 10 pri moških in 20 pri ženskah

bull Povzročitelji ndash zelo odvisni od mesta pridobitve okužbe

Povzročitelji okužb sečil

Povzročitelj Delež doma () DSO delež ()

Moški Ženske Moški Ženske

E coli 19 68 11 47

P mirabilis 5 1 30 21

K pneumoniae 5 10 6 7

P aeruginosa - - 19 5

Enterokok 25 5 5 6

S agalactiae 39 10 - 1

KNS - 6 2 -

Okužbe v DSO po mestih (n= 729)

Other n=9

1

Unexplained fever

n=11

2Bloodstream

n= 5

1

Mouth n=4

1

Ear n=4

1

Eye n=30

4

Gastro intestinal

n= 33

5

Respiratory

n=303 42

Skin n= 109 15

Urinary n=221

30

12

3

4

5

HALT

Dejavniki tveganja

bull anatomske in funkcionalne spremembe

ndash povečana prostata pri moških

ndash pomanjkanje estrogena pri ženskah atrofični uretritis atrofični vaginitis

ndash moteno praznjenje mehurja

ndash ledvični kamni

ndash spremembe uroepitelija

ndash nevrogeni mehur (degenerativne kronične nevrološke bolezni)

ndash Brickejev mehur

bull prisotnost trajnega urinskega katetra

Posebnosti zdravljenja

bull Hemodinamska nestabilnost jih bolj ogroža kot mlajše

bull Treba je upoštevati okolje iz katerega izhajajo

bull Vsaj v začetku široko spektralni antibiotik pri okužbah zgornjih sečil

Pljučnica

bull Po 75 letu starosti 50x bolj pogosta kot pri 15-19 letnikih

bull Pogostnost pljučnice pri starostnikih v DSO je 6-10x višja kot pri enako starih ki bivajo doma

bull 12 starostnikov ki zbolijo zaradi pljučnice umre v naslednjem letu dni

A systematic review of the burden of vaccine preventable pneumococcal disease in UK adults

Chalmers et al 2016 BMC Pulmonary Medicine BMC series DOI 101186s12890-016-0242-0

Invazivne pnevmokokne okužbe - Nemčija

20

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Povzročitelji okužb sečil

Povzročitelj Delež doma () DSO delež ()

Moški Ženske Moški Ženske

E coli 19 68 11 47

P mirabilis 5 1 30 21

K pneumoniae 5 10 6 7

P aeruginosa - - 19 5

Enterokok 25 5 5 6

S agalactiae 39 10 - 1

KNS - 6 2 -

Okužbe v DSO po mestih (n= 729)

Other n=9

1

Unexplained fever

n=11

2Bloodstream

n= 5

1

Mouth n=4

1

Ear n=4

1

Eye n=30

4

Gastro intestinal

n= 33

5

Respiratory

n=303 42

Skin n= 109 15

Urinary n=221

30

12

3

4

5

HALT

Dejavniki tveganja

bull anatomske in funkcionalne spremembe

ndash povečana prostata pri moških

ndash pomanjkanje estrogena pri ženskah atrofični uretritis atrofični vaginitis

ndash moteno praznjenje mehurja

ndash ledvični kamni

ndash spremembe uroepitelija

ndash nevrogeni mehur (degenerativne kronične nevrološke bolezni)

ndash Brickejev mehur

bull prisotnost trajnega urinskega katetra

Posebnosti zdravljenja

bull Hemodinamska nestabilnost jih bolj ogroža kot mlajše

bull Treba je upoštevati okolje iz katerega izhajajo

bull Vsaj v začetku široko spektralni antibiotik pri okužbah zgornjih sečil

Pljučnica

bull Po 75 letu starosti 50x bolj pogosta kot pri 15-19 letnikih

bull Pogostnost pljučnice pri starostnikih v DSO je 6-10x višja kot pri enako starih ki bivajo doma

bull 12 starostnikov ki zbolijo zaradi pljučnice umre v naslednjem letu dni

A systematic review of the burden of vaccine preventable pneumococcal disease in UK adults

Chalmers et al 2016 BMC Pulmonary Medicine BMC series DOI 101186s12890-016-0242-0

Invazivne pnevmokokne okužbe - Nemčija

20

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Okužbe v DSO po mestih (n= 729)

Other n=9

1

Unexplained fever

n=11

2Bloodstream

n= 5

1

Mouth n=4

1

Ear n=4

1

Eye n=30

4

Gastro intestinal

n= 33

5

Respiratory

n=303 42

Skin n= 109 15

Urinary n=221

30

12

3

4

5

HALT

Dejavniki tveganja

bull anatomske in funkcionalne spremembe

ndash povečana prostata pri moških

ndash pomanjkanje estrogena pri ženskah atrofični uretritis atrofični vaginitis

ndash moteno praznjenje mehurja

ndash ledvični kamni

ndash spremembe uroepitelija

ndash nevrogeni mehur (degenerativne kronične nevrološke bolezni)

ndash Brickejev mehur

bull prisotnost trajnega urinskega katetra

Posebnosti zdravljenja

bull Hemodinamska nestabilnost jih bolj ogroža kot mlajše

bull Treba je upoštevati okolje iz katerega izhajajo

bull Vsaj v začetku široko spektralni antibiotik pri okužbah zgornjih sečil

Pljučnica

bull Po 75 letu starosti 50x bolj pogosta kot pri 15-19 letnikih

bull Pogostnost pljučnice pri starostnikih v DSO je 6-10x višja kot pri enako starih ki bivajo doma

bull 12 starostnikov ki zbolijo zaradi pljučnice umre v naslednjem letu dni

A systematic review of the burden of vaccine preventable pneumococcal disease in UK adults

Chalmers et al 2016 BMC Pulmonary Medicine BMC series DOI 101186s12890-016-0242-0

Invazivne pnevmokokne okužbe - Nemčija

20

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Dejavniki tveganja

bull anatomske in funkcionalne spremembe

ndash povečana prostata pri moških

ndash pomanjkanje estrogena pri ženskah atrofični uretritis atrofični vaginitis

ndash moteno praznjenje mehurja

ndash ledvični kamni

ndash spremembe uroepitelija

ndash nevrogeni mehur (degenerativne kronične nevrološke bolezni)

ndash Brickejev mehur

bull prisotnost trajnega urinskega katetra

Posebnosti zdravljenja

bull Hemodinamska nestabilnost jih bolj ogroža kot mlajše

bull Treba je upoštevati okolje iz katerega izhajajo

bull Vsaj v začetku široko spektralni antibiotik pri okužbah zgornjih sečil

Pljučnica

bull Po 75 letu starosti 50x bolj pogosta kot pri 15-19 letnikih

bull Pogostnost pljučnice pri starostnikih v DSO je 6-10x višja kot pri enako starih ki bivajo doma

bull 12 starostnikov ki zbolijo zaradi pljučnice umre v naslednjem letu dni

A systematic review of the burden of vaccine preventable pneumococcal disease in UK adults

Chalmers et al 2016 BMC Pulmonary Medicine BMC series DOI 101186s12890-016-0242-0

Invazivne pnevmokokne okužbe - Nemčija

20

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Posebnosti zdravljenja

bull Hemodinamska nestabilnost jih bolj ogroža kot mlajše

bull Treba je upoštevati okolje iz katerega izhajajo

bull Vsaj v začetku široko spektralni antibiotik pri okužbah zgornjih sečil

Pljučnica

bull Po 75 letu starosti 50x bolj pogosta kot pri 15-19 letnikih

bull Pogostnost pljučnice pri starostnikih v DSO je 6-10x višja kot pri enako starih ki bivajo doma

bull 12 starostnikov ki zbolijo zaradi pljučnice umre v naslednjem letu dni

A systematic review of the burden of vaccine preventable pneumococcal disease in UK adults

Chalmers et al 2016 BMC Pulmonary Medicine BMC series DOI 101186s12890-016-0242-0

Invazivne pnevmokokne okužbe - Nemčija

20

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Pljučnica

bull Po 75 letu starosti 50x bolj pogosta kot pri 15-19 letnikih

bull Pogostnost pljučnice pri starostnikih v DSO je 6-10x višja kot pri enako starih ki bivajo doma

bull 12 starostnikov ki zbolijo zaradi pljučnice umre v naslednjem letu dni

A systematic review of the burden of vaccine preventable pneumococcal disease in UK adults

Chalmers et al 2016 BMC Pulmonary Medicine BMC series DOI 101186s12890-016-0242-0

Invazivne pnevmokokne okužbe - Nemčija

20

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

A systematic review of the burden of vaccine preventable pneumococcal disease in UK adults

Chalmers et al 2016 BMC Pulmonary Medicine BMC series DOI 101186s12890-016-0242-0

Invazivne pnevmokokne okužbe - Nemčija

20

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Invazivne pnevmokokne okužbe - Nemčija

20

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Pljučnica

bull Poleg pnevmokoka pogosti povzročitelji po Gramu negativni bacili in S aureus

bull Pomembno breme bolezni povzročajo tudi virusi (RSV humani metapnevmo virus) in atipične bakterije (Chlamydophila)

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Tuberkuloza

Pregled kontaktovQuantiferonski test ndash tesni kontakti ali rizični bolnikiKemoprofilaksa

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Črevesne okužbe

bull 51 smrti zaradi črevesne okužbe pri starejših od 74 let

bull Starostniki bolj dovzetni za okužbo s Salmonello (aklorhidrijahellip)

bull Starost nad 50 let indikacija za antibiotično zdravljenje nezapletenega samoneloznegagastroenterokolitisa

bull Clostridium difficile ndash težji potek in več ponovtiev

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Črevesne okužbe Primer -problematika norovirusnih okužb

bull Systematic literature review to summarize the published risk estimates of NoV-associated illness hospitalization and death among individuals aged 65 years and older (human studies publishedbetween January 1 2003 and May 16 2013)

bull Over the study period estimated annual NoV rates and extrapolated number of cases among older adults in HI and UMI countries were 29-12010000 or 12 ndash 48 million NoV-associated illnesses 18 ndash5410000 or 723000 ndash 22 million NoV-associated outpatient visits 1ndash1910000 or 4000ndash763000 NoV-associated inpatient visits 004ndash03210000 or 2000ndash13000 NoV-associated deaths NoV was responsible for approximately 10ndash20 of GE hospitalizations and 10 ndash15 of all-cause GE deaths among older adults Older adults experienced a heightened risk of nosocomial infections Those in LTCFs experience frequent NoV outbreaks and the range in attack rates was 3 ndash45 case hospitalization rates 05ndash6 and case fatality rates 03 ndash 16

bull Older adults are at increased risk of severe NoV-associated health outcomes NoV-associatedhospitalization rates were higher more severe resulted in longer stays and incurred greater costs than for younger patients NoV-associated mortality rates were approximately 200 higher among individuals 65 years and older compared to lt5 years The burden of NoV among older adults is expected to rise along with societal aging and increased need for institutionalized care NoVprevention in older adults including potential vaccination may significantly impact risk of severe illness

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Lindsay et al BMC Infectious Diseases (2015) 15425

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Preležanine in okužbe kože

bull Med pogostejšimi okužbami zlasti v DSO

bull Zdravljenje le za rane z aktivno okužbo trajanje odvisno od morebitne prisotnosti osteomielitisa

bull Nekatere okužbe kože potekajo teže (npr streptokok skupine B

bull Med starostniki pogost tudi herpes zoster

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Incidenčne stopnje hospitalizacij ndashSLO

Skupina bolezni 1999 2008 Sprememba stopnje ()

Črevesne okužbe 1329 1596 + 207

Sepse 1169 4215 + 3066

Okužbe OŽS 79 102 + 274

Akutni in subakutni enodkarditis

55 89 + 1648

Influenca in pljučnice 10516 11553 + 99

Vnetje žolčnika 2676 2347 - 123

Vnetje sečil 1685 4149 + 463

Skupaj 17509 24052 + 374

Starostno incidenčna stopnja se je povečala za 60 (15 na račun staranja)

Farkaš-Lainščak J Sočan M Infektološki simpozij 2010

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Durante ndash Mangoni et al Current Features of Infective

Endocarditis in Elderly Patients Results of the

International Collaboration on Endocarditis Prospective

Cohort Study Arch Intern Med 2008 168 295

bull Starejši bolj pogosto predhodna hospitalizacija ali invazivni poseg

bull pogoste osnovne bolezni ndash sladkorna bolezen rak prebavil in sečil

bull HK bolj pogosto pozitivne (Staphylococcus aureus pogosto MRSA)

bull Streptococcus bovis in enterokoki tudi bolj pogosti

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Fiziološke in farmakokinetične spremembe pri starostnikih

Motena absorbcija

Spremenjena distribucija

Spremenjen metabolizem

Spremenjena eliminacija

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Vpliv polipragmazije

bull polipragmazija ndash več kot 5 zdravil (39 starostnikov v domačem okolju)

bull neposredno povezana s številom spremljajočih bolezni in povečanem številu obiskov pri zdravniku

bull 10 obiskov na oddelkih nujne medicinske pomoči posledica stranskih učinkov zdravil pri starostnikih

bull antibiotiki 17 vseh stranskih učinkov

J Clin Epidemiol 2002

Arch Intern Med 2001

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Kronične bolezni

bull Sladkorna bolezen

bull Kronična ledvična insuficienca

bull Kronične bolezni srca in ožilja

bull Kronične bolezni dihal

bull Maligne bolezni

VPLIVAJO NA DOVZETNOST IN PROGNOZO

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Etična vprašanja

bull 4 basični principi avtonomija dobrohotnost ne škodovati pravica

bull Antibiotiki so zdravila ki jih bolniki svojci in zdravniki najmanjkrat zavrnejo

bull Pomembna etično razmišljanja smiselnost javno zdravje etični razlogi ki se tičejo samega bolnika omejena sredstva za zdravstveno varstvo

Clin Infect Dis 2001

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Antibiotik na koncu življenja

bull 2 potencialni koristi za bolnika daljše preživetje in boljša kvaliteta življenja terminalno bolnih (ni nobenih dokazov da antibiotiki to res nudijo)

bull Ni raziskav ki bi primerjale zdravljene in nezdravljenebull Prospektivna raziskava bolnik s terminalno demenco in

pljučnico ima boljšo kvaliteto življenja (ampak krajše preživetje) če ni zdravljen z antibiotiki Za preživetje ni bil pomemben način aplikacije sprejem v bolnico in parenteralno zdravljenje pa je pomenil največje trpljenje

bull Orientiramo se na bolnikove želje in cilje Če je cilj podaljšanje življenja za vsako ceno naj se izbere način zdravljenja ki najmanj poslabša kvaliteto življenja

Juthani-Mehta M et al Antimicrobials at the End of Life An Opportunity to Improve Palliative Care and Infection Management JAMA 2015314(19)2017-2018 doi101001jama201513080

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Prehrambene strategije ki izboljšajo imunosti in vplivajo na zdravljenje okužb

bull Starostniki imajo tveganje za podhranjenost (depresija zobozdravstvena patologija anoreksija zaradi zdravil)

bull Zelo različni podatki in pomanjkanje ustreznih raziskav

bull Dnevni multivitaminski dodatki ali dodatki mikromineralov lahko zmanjšajo rabo antibiotikov pri zdravih starostnikih (Zn 20 mgdan Se 100 μgdan vitamin E 200 mgdan)

bull Korigiranje specifičnih pomanjkanjbull Prehrambeni dodatki pri bolnikih v rekonvalescenci

po težkih okužbah

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Zaključki

bull Številni dejavniki ndash odvisni od bolnika ali od zdravila

bull Spremenjena fiziologija vodi do spremenjene farmakokinetike

bull Tveganje polipragmazije

bull Visoka pojavnost stranskih učinkov

bull Sama starost ni nadomestek za pomembne geriatrične probleme pomembno je upoštevati parametre ki vključujejo funkcionalni status

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje

Zaključki

Premišljeno predpisovanje in skrbno spremljanje