Četrtek, 27. marca 2014, št. 61 www.finance.si Četrtek, 27. marca 2014, št. 61 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Dobro počutje

Ste se naveličali znanih turističnih krajev? Poskusite kaj novega!

dokler ne bo razmahnjeni turizem uničil prijetne avtentičnosti ljudi – zelo vredne obiska. Če imate nekaj več časa, je trenu-tno zelo vabljiv Mjanmar. Dežela je dolga leta ječala pod vojaško diktaturo, za turi-zem pa je bolj odprta šele od lani. Vizum si uredite prek njihovega veleposlaništva v Berlinu, letalsko vozovnico pa poiščite prek spletnih iskalnikov preverjenih po-nudnikov cenovno ugodnih letalskih vo-zovnic (www.momondo.com, www.skys-canner.net in drugi).

Namig: to je dežela dobrovoljnih ljudi, ki še nima razvite turistične industrije in je ce-novno še prijazna. Vse to omogoča zanimi-vo potovanje, lahko pa tudi umirjeno pole-žavanje pod palmo na eni od sanjskih pe-ščenih plaž, ki še niso polne senčnikov in ležalnikov. Primerna destinacija za tiste, ki si želijo nekaj več vznemirjenja.

Velikonočni in prvomajski prazniki so še najprimernejši čas za krajše ali nekoliko daljše dopustniško potova-nje oziroma počitnikovanje. Vreme je dovolj prijetno za rekreacijo, spre-hode, pohode, kolesarske izlete ali vandranje po ulicah neznanih mest. Nezasedenih hotelov in penzionov je vedno dovolj, tako da gotovo ne bos-te ostali na cesti, čeprav do recepcije pridete brez rezervacije. Če pa že de-žuje, so nedaleč stran gotovo kakšne toplice z vso raznovrstno ponudbo, kjer se lahko pocrkljamo ali pa pošte-no oznojimo.

V tem letnem času je na voljo še nekaj dni, morda teden ali dva, ko se lahko še zad-njič spustimo po spomladanskem snegu kakš nega od visokogorskih središč v bližnji ali bolj oddaljeni okolici. Med tistimi, ki jim smučanje ne diši več, pa so po vsem svetu čedalje bolj priljubljena križarjenja na veli-kih ladjah. To so pravi premični hoteli z ba-zeni, trgovinami in zabavišči, so način do-pustniškega razvajanja.

Poleg križarjenja med mediteranskimi pristaniškimi mesti velike potniške kri-žarke najpogosteje obiščejo Köbenhavn, Stock holm, Helsinke in Sankt Peterburg. Vse bolj obiskane postajajo tudi križarske destinacije na Novi Zelandiji, v Avstraliji, Aziji in na Kitajskem, obiščete pa lahko tu-di že severni ali južni pol, obkrožite Alja-sko ali Grenlandijo. Po svetovnih morjih pluje že približno 300 ladij za križarjenje, ki jim je po svetu prilagojenih dva tisoč pri-stanišč – med njimi tudi Koper. Izbire je to-rej več kot dovolj.

Google počitniceTuristične agencije so odlično informacij-sko središče, kamor se večinoma zatečemo, da nam postrežejo s ponudbo destinacij in nam podrobneje pojasnijo, kaj lahko v iz-branem kraju pričakujemo. Nato nam ure-dijo še vse podrobnosti s prevozom in na-mestitvijo, da si ležerno privoščimo odmer-jeni turistični meni. Tunizija, Egipt, Maro-ko, Kuba, Pariz, Tenerife, Tajska, Španija in podobni kraji so že vrsto let znane do-pustniške dežele.

Ampak ali se vam ne zdi, da vam vsak-danjik ponuja že dovolj predvidljivosti in da vam malce vznemirjajočega se zbujanja ob doživljanju manj znanih dežel ne more ško-diti? Bi si torej morda le zaželeli videti in do-živeti kaj novega, pogledati kraje, ki jih še ni onesnažila turistična noga?

Danes to res ni več večja težava. Ne sa-mo da so se za potovanja v manj znane de-žele specializirale že tudi nekatere sloven-ske agencije, tu so še zelo uporabni spletni brskalniki, kjer si zlahka zarišemo novo sanjsko potovanje. Ne nazadnje je že brska-nje po spletu del potovanja, ki nam že te-dne pred odhodom pričara vznemirljiv ob-čutek popotniškega doživetja.

Namig za daljše potovanjeIz prve roke vam lahko natresem ščepec dežel, ki so zdaj in bodo še kakšno leto –

Potovanje k prijaznim ljudemPopolnoma »neavanturistično« pa je de-nimo potovanje v nam nekoliko bližji svet, na primer v Gruzijo (ne potrebujete vizu-ma) ali Iran (vizum dobite v Ljubljani). Neavanturistično sem zapisal zato, ker sta omenjeni deželi – ne da bi bili že trdno usidrani na turističnih zemljevidih – zelo varni, cenovno ugodni, razmeroma »za-hodnjaško razviti«, tako da prestopa v dru-go kulturo niti ne boste tako zelo občutili kot denimo v Mjanmaru. Potikanje po si-cer obupnih cestah Gruzije vas lahko za-pelje visoko na Kavkaz med prijetne ljudi, ki z mobiteli v rokah molzejo ovce, ali na zelena vinorodna območja, kjer vas po-gostijo, kot da je na obisk prišel dolgo pri-čakovani prijatelj. Morda edini turistično »pokvarjeni« kraj v tej deželi je obmorsko letovišče Batumi, ki ima že vse značilnos-

" Potikanje po sicer obupnih cestah Gruzije vas lahko zapelje visoko na Kavkaz med prijetne ljudi.

ti uveljavljenega mondenega turistične-ga središča.

Medtem ko so v Gruziji ljudje še zelo naravni in korektno prijazni ter s turi-stičnim pridobitništvom še precej neob-remenjeni, pa je Iran dežela najprijaznej-ših in toplih ljudi, ki sem jih srečal na svo-jih vandranjih po svetu. O tem, da je ame-riški propagandni stroj, ki je Iran zaradi svojih naftnih interesov oklical za nevar-no deželo grozljive atomske bombe in te-roristov, zelo uspešen, so nas prepričala zaskrbljena tovrstna opozorila širokega kroga znancev in prijateljev, a resnica je povsem drugačna. To je dežela – nekdaj središče civilizacije – z odličnimi avtoce-stami, zanimivimi kraji, osupljivimi mo-šejami, udobnimi avtobusi, prenočišča in hrana pa so cenovno zelo prijazna. Deže-la, ki je vsekakor vredna obiska.

Kaj, ko bi si za bližajoče se spomladanske praznike omislili kakšno potovanje, ki ni na seznamu običajnih »natlačenih« turističnih destinacij, kjer domačini samo prežijo, kako potegniti kakšen bankovec iz vašega žepa?

S premišljenim zagotavlja-njem potrebnih zmogljivo-sti za mednarodna sreča-nja in kongrese v Dubrov-niku hotele uspešno pol-nijo tudi zunaj glavne turi-stične sezone.

Že od začetkov Dubrovniške republike v sredini 14. stole-tja so prebivalci znali poskr-beti za dobro počutje svojih obiskovalcev, med katerimi so bili pogosto diplomati, po-litiki in druge pomembne sve-tovne osebnosti. Za začetek premišljeno organiziranega turizma pa štejejo leto 1887, ko so odprli hotel Imperial, danes pa so se v kongresnem turizmu s svojo celostno po-nudbo uveljavila imena hote-lov Dubrovnik Palace, Excelsi-or, Bellevue, Grand Villa Ar-gentina, Grand hotel Park, Importanne Resort, Dubrov-nik President, Valamar Lacro-ma Resort in Radisson Blu Re-sort & Spa.

Pestro dogajanje tudi zunaj kongresnih dvoranDodaten čar, ki je privlačen za organizatorje in seveda udele-žence različnih srečanj, so tu-di srednjeveške trdnjave in re-nesančne palače z dvoranami v ožjem mestnem središču, kjer je tudi možno organizirati ra-znovrstne dogodke.

Za udeležence kongresnih dogodkov so v Dubrovniku dobro poskrbeli tudi zunaj kongresnih dvoran. Številne vrhunske restavracije, pestra kulturna ponudba in druga ra-znovrstna dogajanja v labirintu uličic in trgov v zavetju zname-nitega obzidja tega starodavne-ga mesta ter ne nazadnje ne-pozaben pogled na »modro Ja-dransko morje« v vseh letnih časih zagotavljajo obiskovalcu doživetje, o katerem se širi glas.

Evropsko kongresno mestoZaradi stoletnih gostiteljskih izkušenj, ki se kažejo v izvrstni ponudbi in odlični organizaciji kongresov, je Dubrovnik najpo-membnejše kongresno središ-če Hrvaške. Številke razkrivajo, da tovrstni turizem v tem mes-tu nenehno raste oziroma da v Dubrovniku poteka največ kon-gresov, seminarjev in drugih ra-znovrstnih nagradnih srečanj v

državi; lani je bilo takšnih med-narodnih dogodkov 368.

Da se Dubrovnik zna pri-merno prilagajati svetovnim trendom, govori še dejstvo, da večina organizatorjev kon-gresov in podobnih dogodkov prihaja iz evropskih držav. Če so na začetku razvoja kongres-nega turizma v hotelih in dvo-ranah našteli povprečno okoli 80 udeležencev, se je danes Du-brovnik uveljavil kot vrhunsko kongresno središče za dogodke s 150 do 700 udeleženci, kar ga postavlja ob bok najbolj znanim evropskim kongresnim mes-tom. Poleg tradicionalne du-brovniške gostoljubnosti so k temu gotovo pripomogle tudi odlične klimatske razmere, ki omogočajo hotelom s kongre-sno ponudbo poslovanje prek celega leta. Tudi vse boljše letal-ske povezave s svetom spodbu-jajo nadaljnji razvoj te dejavno-sti, ki ne nazadnje pomembno polni tudi državno blagajno.

www.hervis.si

Piki čebel pomagajo pri težavah z revmatizmom in drugimi bolečinami.

Vse višje na lestvicah priljubljenosti kongresnih destinacij

" Da je Dubrovnik vse bolj priljubljena destinacija v kongresni in­dustriji, potrjuje nenehen vzpon po lestvici Mednarodne kongres­ne zveze (ICCA, International Congress and Convention Associa­tion). V zadnjih dveh letih se je na lestvici, kjer je 345 krajev, s 87. povzpel na 74. mesto. Hrvaška je med najuspešnejšimi kongresni­mi destinacijami sicer uvrščena na 40. mesto na svetu, v Evropi pa na 22. Med 178 kongresnimi mesti v Evropi se je Dubrovnik z 48. povzpel na 39. mesto.

" Zaradi stoletnih gostiteljskih izkušenj, ki se kažejo v izvrstni ponudbi in organizaciji kongresov, je Dubrovnik najpomembnejše kongresno središče Hrvaške.

Dubrovnik postaja pomembna evropska kongresna destinacija

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E­pošta: branko.znidarsic@finance.si

Avtor prispevkov:Vlado KadunecTel.: 041 265 995

Prelom: FinanceLektoriranje: Finance

Trženje:Polona KoštomajTel.: (01) 30 91 532E­pošta: polona.kostomaj@finance.si

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Dobro počutje je oglasna priloga časnika Finance " Iran je dežela, kjer si med drugim lahko ogledate osupljive mošeje.

www.finance.si Četrtek, 27. marca 2014, št. 61

www.finance.si Četrtek, 27. marca 2014, št. 6118 oglasna priloga Dobro počutje 19

SEDAJ V NOVI

EMBALAŽI

Veliko čebelarjev ima v svojem čebelnjaku koti-ček, kjer si postavijo ležal-nik, na katerem med počit-kom krepijo svoje zdravje. Pri vsakodnevnem večur-nem bivanju v čebelnjaku vdihujejo zrak, nasičen z eteričnimi vonjavami če-belje družine, kar ugodno vpliva na njihovo psiho-fizično počutje. Krepi jim imunski sistem, ugodno vpliva na težave pri bole-znih dihal (astma), zmanj-šuje stres – skratka, izbolj-šuje splošno počutje.

Zdravilne učinke čebel in če-beljih pridelkov so poznale že stare civilizacije. Znanja so se prenašala iz roda v rod, ven-dar se zaradi skokovitega ra-zvoja sodobnih medicinskih znanosti in prepričanja, da bo medicina lahko pozdravi-la vse bolezni, zadnjih sto let niso uporabljala. Uradna slo-venska medicina tega znanja še vedno ne priznava, čeprav je ugodno delovanje čebeljih pridelkov znano in tudi do-kazano že pri več kot 500 bo-lezenskih stanjih in težavah. Zdravilni so tudi čebelji piki. Kljub neugodnemu doživetju nam ne škodujejo, če seveda nismo alergični nanje.

V nedeljo bo svetovni dan apiterapijeŽe na prelomu 20. stoletja je mariborski zdravnik Filip Terč ugotovil, da je prav s če-beljimi piki mogoče učinkovi-to pomagati pri težavah z rev-matizmom in drugimi boleči-nami. Prvi na svetu je v takra-tni avstrijski medicinski reviji objavil svoje izsledke uspešne uporabe čebeljega strupa za zdravljenje in tako postal pio-

nir sodobnega alternativnega zdravljenja – apiterapije. Sve-tovna čebelarska organizacija je njegov rojstni dan, 30. ma-rec, razglasila za svetovni dan apiterapije.

Zdravilni čebelji pikNajnovejše raziskave se osre-dotočajo na zdravilne učinke čebeljega strupa – apitoksina. Čebele so ga razvile za obram-bo svojega čebelnjaka, ki je bo-gat vir beljakovin in maščob ter kot tak privlačen za napade ži-vali. Čebelji strup nastaja v stru-pnih žlezah na koncu čebeljega zadka. Od tod je speljan kanal-ček do žela, s katerim čebela pi-či. Njegova količina je odvisna od kakovosti paše in od letne-ga časa. Jeseni in spomladi pi-ki niso tako boleči.

Sodobne biokemične ana-lize so pokazale, da čebelji strup, sestavljen predvsem iz beljakovin, ogljikovih hidra-tov, mineralov in vode, vsebu-je več dušikovih spojin, kot so melitin, apamin, fosfolipaza, histamin, acetilholin in kisli-ne. Zaradi pestre sestave ima raznovrstne učinke in skoraj ni organa v telesu, na katerega ne bi deloval. Apitoksin je de-nimo učinkovit pri zniževanju krvnega tlaka, pri raznih vne-tjih, anoreksiji, boleznih pros-tate, stanjih po možganski ka-pi in krepitvi organizma po ke-moterapiji. Deluje proti bakte-rijam, glivicam in virusom ter zavira rast rakavih tumorjev. Uspehe dosegajo tudi pri boju proti virusu HIV.

Farmacevtska industrija apitoksin uporablja v obliki ma-zil, krem in injekcij, s katerimi pomaga pri zdravljenju kronič-nih bolečin, vnetij, sklepnih obolenj in bolezni srca. Čebe-lji strup je uporaben tudi pri

terapiji bolnikov z močno aler-gijo na – čebelji strup. Učinko-vit je pri terapiji revmatoidne-ga artritisa in multiple sklero-ze. Uporaben je tudi v kozme-tiki, pospešuje prekrvitev ko-že in gladi gube ter ohranja na-peto kožo.

Pozor»Med in drugi čebelji pridelki niso zdravila, so pa pomemb-na in koristna dopolnila zdra-vilom. Pri uporabi čebeljega strupa moramo biti previdni, saj vsebuje vse mogoče alerge-ne, ki so v zraku, vodi in zem-lji. Vsebuje tako cvetne pelode kot kemične snovi, ki so posle-dice onesnaževanja okolja,« po-udarja priznani slovenski apite-rapevt France Grošelj.

Čebelji strup za zdravjePiki čebel pomagajo pri težavah z revmatizmom in drugimi bolečinami

Čebelji pridelki, ki se uporabljajo za zdravljenje

"Med je idealno energijsko hranilo in zdravilo za razna obolenja.

"Cvetni prah je zdravilen pri številnih obolenjih in je pomembno prehransko dopolnilo.

"Propolis je naravni antibiotik, primeren pri po­gostih prehladnih obolenjih, obolenjih kože in slu­znic ter rakastih obolenjih.

"Matični mleček se uporablja kot naravni rastni

hormon za izboljšanje imunskega sistema, pri ra­kastih bolnikih, rekonvalescentih in kožnih obo­lenjih.

"Apitoksin (čebelji strup) se uporablja pri revma­tičnih in rakastih bolnikih ter drugih bolečinskih stanjih.

"Čebelji vosek je učinkovit pri obolenjih ust, žre­la, grla in pri prebavnih obolenjih.

Apipunktura – najbolj znana metoda uporabe čebeljega strupa

"Apiterapevt, zdravnik, ki zdravi s čebeljim strupom, aplicira čebelje pike na določena mes­ta pri bolniku, nato pa izvede še akupunktu­ro. Večina obolenj se zelo izboljša že po 300 pi­kih, pri kroničnih obolenjih pa stanje izboljša­

mo v večmesečni terapiji praviloma že po 500 do 600 pikih. Apipunkturo mora izvajati zdrav­stvena ekipa v navzočnosti zdravnika. Smrtna doza čebeljega strupa je sicer nenaden pik 400 čebel.

Med in drugi čebelji pridelki niso zdravila, so pa pomembna in koristna dopolnila zdravilom.

" Apiterapevt dr. France Grošelj.

" Čebela je najstarejša zdravilka. Njeni pridelki ugodno vplivajo pri več kot 500 različnih bolezenskih stanjih in težavah.

Bliža se čas, ko bodo laž-ja oblačila spet bolj razkri-la naše neželene obline. A imamo še dobra dva me-seca, da odženemo pre-sežek »energije«, s katero smo čez zimo v obliki slad-kih dobrot in slastnih klo-bas čezmerno obložili svo-je telo.

Na kratko: moški imamo največ estetskih težav – in s tem pove-zanih težav s počutjem ter ne nazadnje zdravjem – s poveča-nim in povešenim trebuščkom, pri ženskah pa je večje pozor-nosti deležnih več delov tele-sa: od maščobnih ali celulitnih oblog do utrujene kože, scefra-nih las, nebleščečih nohtov, če omenimo le delček vsega, kar ženskam (in moškim) najprej ali najpogosteje pade v oči.

Kratek recept, ki je zbirna misel raznovrstnih strokovnja-kov, ki znajo poskrbeti za naš videz: najprej omejite prevelik vnos hrane v telo, pri tem pa bolj posvetite svojo pozornost temu, kar daste v usta – torej zdravi prehrani.

Druga zapoved je več giba-nja, s katerim pokurite odveč-ne kilograme in v organizem vnašate več kisika, ki zdravil-

no deluje na njegovo delova-nje. Velja pravilo, da mora biti poraba energije, ki jo potrebu-jemo za opravljanje običajnih življenjskih nalog (moški oko-li tri tisoč, ženske pa dva tisoč

kalorij), večja ali vsaj enaka od vnesene.

Samo ti dve stvari boste bolj upoštevali v vašem vsakdanji-ku in vaše življenje bo lažje in lepše. Preproste, kajne?

Zase poskrbimo celostnoNo, če bi bilo res tako prepros-to, se lepotna, shujševalna, slaščičarska, rekreacijska, kozmetična in še kakšna in-dustrijska veja ne bi »redile« tako lepo, kot se. Torej pot pod noge, po vsej naši deželi ima-mo veliko centrov, ki ponuja-jo vrsto storitev, s katerimi svo-je telo lahko učinkovito prip-ravimo na poletje. Morda naj-popolnejšo ponudbo tovrstnih storitev na enem mestu dobi-mo v približno 20 slovenskih termah ali toplicah. Večina jih ima svoje centre za nego in oblikovanje telesa, od progra-mov za zmanjšanje telesne te-že do globinskega čiščenja te-lesnih tkiv, različnih oblog za nego kože in telesa ter masaž na tisoč in en način. Tu so še kopeli, savne, fitnes pod nad-zorom prehranskega strokov-njaka in še bi lahko naštevali. V toplicah je v bližini praviloma tudi zdravnik, ki lahko svetu-je, kakšne obremenitve lahko glede na vaše zdravje prenese vaš organizem.

Če za teden dni zdravilne di-ete v toplicah nimamo časa, si urice za dobro počutje, videz in zdravje razdrobimo na dnevne enote in si pomoč poiščimo v

številnih večjih in manjših cen-trih ali klubih v svojem kraju ali soseščini.

Pravi korak do zdravja»Na značilno pomladansko ut-rujenost ter na pridobivanje in izgubljanje teže vpliva mnogo več dejavnikov kot le skrb za kalorije in telesna vadba. Te-žave se je treba lotiti celostno, ključ pa se gotovo skriva v pre-hrani. Več kot 80 odstotkov je prehrana in nato vse drugo,« pravi Nadiža Pleško iz kluba za zdrav in aktiven življenjski slog Korak zdravja.

Ko se torej lotimo spomla-danskega očiščenja telesa, najprej opravimo analizo na-ših prehranjevalnih, gibal-nih in drugih življenjskih na-vad ter analizo sestave tele-sa, ki je glavni kazalec njego-ve hidriranosti. »Od tega je odvisno, kako hitro lahko po-sameznik pričakuje določene rezultate in kako velika spre-memba bo potrebna, da bo naše čiščenje telesa res ime-lo smisel in ne bo le še ena iz-med mnogih diet s tako osov-raženim učinkom jojo. Telo se upira spremembam z vsemi štirimi, težko je opustiti sta-

re navade, zato je pri tem po-membna podpora strokov-no podkovanega trenerja in podpornega sistema v obliki nekega kluba. Tako posame-znik počasi spoznava in uva-ja majhne spremembe, ki mu ostanejo za vse življenje. Lju-di informiramo in oborožimo s konceptom, ki deluje dolgo-trajno in nima zveze z razno-vrstnimi shujševalnimi die-tami, ki so praviloma kratke sape,« razlaga sogovornica.

Pozorni na regeneracijoPoudarja še, da se je treba na-učiti uravnoteženega prehra-njevanja in znati ločiti prava hranila. Manj mastno in manj sladko ne pomeni vedno, da je to tudi bolje za naše telo. Pra-vilno uravnotežena prehra-na je ogrodje, na katero doda-mo pametno vadbo, pogosto pa velja, da manj in premišlje-no pri vadbi pomeni več, opo-zarja Nadiža Pleško. Pri tem je treba poskrbeti tudi za rege-neracijo telesa, za dobro spa-nje in sprostitev. Vsak je na-mreč zgodba zase, zato je po-membno, da se vsake spre-membe lotimo tako, kot ustre-za nam.

Če hočete biti do poletja fit, se takoj lotite gibanja

Deset nasvetov Nadiže Pleško

1. Zapišite si vse, kar pojeste in popijete. Zraven zapišite uro in počutje pred obrokom in po njem. Bolj boste podrob­ni pri tem, bolj boste spozna­li svoje telo.2. Povečajte vnos vode. Vse sokove in gazirane pijače za­menjajte z vodo, ki ji lahko dodate nekaj limone.3. Jejte večkrat na dan, manjše obroke.4. Glavnino kalorij in hrane zaužijte do 16. ure. Za večerjo si privo­ščite bazična in lahka živila.5. Spoznajte hrano, ki jo jeste. Berite etikete na živilih. Ko jeste zunaj, povprašajte, kako je hrana pripravljena.6. Manj sladko, manj mastno, manj slano, manj belo, manj procesi­rano in zapakirano. Več lokalno pridelane, več doma pripravljene in doma kuhane hrane.7. Prosti čas izkoristite za vadbo ali se odpravite na sprehod, names­to da bi sedeli pred televizorjem.8. Vsaj dva dneva na teden preživite brez živalskih proizvodov.9. Poskrbite za regeneracijo telesa, tako po napornih dnevnih kot tudi športnih aktivnostih.10. Najdite svoj slog in se pri tem zabavajte. Uživajte v odkrivanju novih sestavin, receptih, drugačni vadbi, drugih aktivnosti v pros­tem času.

" Pravilno uravnotežena prehrana je ogrodje, na katero dodamo pametno vadbo, pogosto pa velja, da manj in premišljeno pri vadbi pomeni več.

Domači tartufi v Mercatorjevih hipermarketih

Sveže domače črne tartufe po novem lah­ko kupite tudi v Mercatorjevih hipermarke­tih. Gre za eno največjih gurmanskih posla­stic, ki jih skriva slovenska Istra. Ne le sla­dokusci, ampak vsi, ki cenijo okus in aro­mo hrane, se navdušujejo nad temi nepre­cenljivimi plodovi narave. Tartufov sko­raj ne moremo gojiti, njihovo iskanje in na­biranje pa sta precej zahtevna. Z njimi lah­ko zelo preprosto obogatimo testenine, riž, omake in juhe, saj jih jedem dodamo le sve­že naribane.

ZA GURMANE

Izberite močnega eksperta za težave z glivicami.

za NOHTE

Ekspert za glivične o

kuž b

e

Excilor je medicinski

pripomoček.

Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SlovenijaSI1402176777, informacija pripravljena: februar 2014.

www.lek.si

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

za KOŽO

Oglas za laicno javnost_Finance_DobroPocutje_129x179.indd 3/25/14 11:08 AM STRAN 1Oglas za laicno javnost_Finance_DobroPocutje_129x179.indd 3/25/14 11:08 AM STRAN 1Oglas za laicno javnost_Finance_DobroPocutje_129x179.indd 3/25/14 11:08 AM STRAN 1Oglas za laicno javnost_Finance_DobroPocutje_129x179.indd 3/25/14 11:08 AM STRAN 1

www.finance.si Četrtek, 27. marca 2014, št. 61

www.finance.si Četrtek, 27. marca 2014, št. 6120 oglasna priloga Dobro počutje 21

kolesih za gorsko in kros kole-sarjenje, s katerimi se večinoma vozimo po neurejenih poteh, so primernejša 27,5-colska kolesa.

Velikost, trdnost in prožnostOkvir naj bo ustrezen velikosti kupca (glej tabelo), kolesarji s te-lesno težo prek 110 kilogramov naj si omislijo kolesa, ki so iz bolj kakovostnih materialov. V tem primeru naj bodo tudi vzmetne vilice močnejše. Močnejša (dvo-slojna) naj bodo tudi platišča.

Na videz je precej športno, če ima kolo vzmetenje tako spredaj kot zadaj, vendar pa sogovornik trdi, da običajni uporabnik za mestno ali rekreacijsko vožnjo ne potrebuje obeh vzmetenj. Taka kolesa (cenovni razred od dva tisoč evrov) so uporabna za

najzahtevnejše kolesarje oziro-ma za gorske spuste.

Običajna mestna in rekreativ-na kolesa so težka približno od 12 do 15 kilogramov, kolesa iz bolj-ših materialov (aluminij), ki so tudi dražja (od 1.500 evrov), pa tehtajo med 11 in 12,5 kilograma.

Kako dolga je zavorna potNovejša kolesa imajo zavore z diski, ki zahtevajo menjavo olja. Servisiranje – enkrat do dvak-rat na leto – je treba prepustiti strokovnjaku na servisu, spret-nejši kolesarji pa potrebujejo primerno orodje, ki stane oko-li 150 evrov.

Po mnenju Boštjana Jugov-ca dobre čeljustne zavore pri-znanih znamk še vedno delu-jejo enako zanesljivo. »Morda

so zavore z diski celo malo pre-cenjene,« omenja mimogrede.

Udobnost sedeža pri mestnih kolesih je večja, saj so obloženi z raznovrstnimi oblogami, športna kolesa pa so opremljena z bolj anatomsko prirejenimi sedeži, ki so manj moteči pri daljših vožnjah. Ce-no sedežu (sto evrov in več) zvi-šujejo naravni materiali sedala.

Pomembnost dodatkov»Vsa 'resnejša' kolesa so sesta-vljena iz delov priznanih proi-zvajalcev – vodilni je japonski Shimano –, ki zagotavljajo za-nesljivost. Za dobro kolo, tudi za nekoliko zahtevnejše rekreativ-ne kolesarje, je pametno odšteti vsaj med 400 in 500 evri. Nekaj denarja je treba nameniti še za nujno potrebne dodatke, kot so orodje, torbica, rezervna zrač-nica, čelada, ključavnica, tla-čilka in drugo, ne nazadnje pa tudi steklenica za vodo in ener-getske napitke, ki preprečuje-jo neopazno dehidracijo tele-sa, kar lep kolesarski dan lahko spremeni v neprijeten spomin,« svetuje Boštjan Jugovec iz Her-visa. Dodaja, da njihova blagov-na znamka koles sledi najnovej-šim smernicam kakovosti v ko-lesarski industriji, praviloma pa enako kakovost kot prizna-ne blagovne znamke ponudijo za manj denarja.

Inovacije za boljše življenjeKaj se lahko naučimo od nizozemskih rešitev za boljši jutri?

Povezujemo nizozemske in slovenske izkušnje!

Prenos dogodka TEDxBinnenhof v HaaguPredstavitev vrhunskih nizozemskih inovatorjev:

www.finance-akademija.si/tedxbinnenhof

Diskusija v živo: Kaj se lahko lahko naučimo od nizozemskih rešitev za boljši jutri?

Gostje: Jernej Prelac, inovator, dr. Janez Mavri, Kemijski inštitut, Joep Hendrick, nizozemski inovacijski arhitekt, dr. Borut Kirn, Primarius.

BREZPLAČNA UDELEŽBA

31. marca v Ljubljani

Organizator: V sodelovanju z:

Rudi Dieleman, Pectcof | Jeroen Rondeel, Blue Innovation | Coen van de Steeg, WeHelpen

Jernej Prelac Janez Mavri Joep Hendrick Borut Kirn

DNEVI ENERGETIKOV 201416.15. in 16. april, GH Bernardin, Portorož

2014

Info in prijave na www.dnevi-energetikov.si

Iz programa: ponedeljek, 15. aprila med 9.15 in 10.15

NE ZAMUDITE uvodnega predavanja: Prehod v nizkoogljiËno družbo − nova tehnološka revolucija

Jeremy Leggett, Velika Britanija

Sponzor odmora:Glavni sponzor: Veliki sponzor: Sponzor:

Mali sponzorji:

Uradna voda:

ENERGETSKA U»INKOVITOST − kljuËna razvojna prednost in usmeritev

• ustanovitelj in predsednik podjetja Solarcentury, trenutno enega izmed najhitreje rastoËih evropskih podjetij,

• ustanovitelj afriškega socialnega podjetja SolarAid,

• ter ustanovitelj in direktor prvega sklada zasebnega kapitala na podroËju obnovljivih virov energije v svetu, ki ga vodi banka Bank Sara-sin (New Energies Invest AG).

Podjetnik, aktivist, filantrop, avtor in strokovnjak na podroËju obnovljive energije

Organizator: Partner konference:

Sponzor glavnega govornika:

Samo še do 1. aprila

lahko prihranite do -15%!

»asopis Observer ga je opisal kot ≈najbolj cenjenega britanskega šefa na podroËju zelene energije√

*Popust se obračunava pri blagajni.Popust se ne sešteva z ostalimi popustiali akcijami in ne velja na 1. ceno.

Naša najnižja cena v posamezni kategoriji.

ww

w.h

ervi

s.si

MTB Peak XT 27,5gorsko kolo I Alu 6061 okvir I 30 prestav I Suntour SF 14 XCM HLO 100mm vilice IShimano XT/Deore oprema I Shimano M 395 Disc 180/160 zavore

Big Ben SPORT 29gorsko kolo I 24 prestav I Suntour SF 13-M 3020 vilice IShimano Altus RDM 280 oprema I Tektro Alu V-brake zavore

GORSKOKOLO LETA

759.99

949.99Z VKLJUČENIM20% POPUSTOM

349.99

529.99

Ponudba velja od 27. 3. 2014do razprodaje zalog.

30PRESTAV

24PRESTAV

29"

XTmEnjAlnik

Ko kupujete kolo, izberite trgovino, kjer so prodajal-ci res dobro strokovno pod-kovani o tem artiklu, vseh njegovih lastnostih in novo-stih. To je moje spoznanje, ko sem se to pomlad le odlo-čil za nakup novega kolesa.

Nakup kolesa je zaradi zelo ve-like ponudbe postal precej za-pleten podvig, ki terja kar ne-kaj razmišljanja, poznavanja in izmenjave informacij. Kupec mora biti ob vstopu v trgovino najprej pripravljen na to, da ga bo prodajalec na kratko »zas-lišal«. Dobro je, da poleg svoje višine in teže ve, za kakšno vo-žnjo in kako pogosto bo upo-rabljal svoje novo kolo – le za mestno vožnjo v službo ali (tu-di) za krajšo rekreacijsko poga-njanje pedal okoli mesta. Se bo-mo vozili pretežno po asfaltnih površinah, ali bolj po maka-damskih, ali pa pretež no po makadamskih in manj po as-faltiranih cestah? Potrebujemo kolo za vožnjo po divjih poteh v naravi ali celo za adrenalin-ske spuste po gozdnih poteh s kamenjem in koreninami? Ali pa se morda odpravljamo na enomesečno poletno kolesar-jenje po Evropi?

Prodajalec, ki je na tekočem s kolesarstvom, vam bo na pod-lagi takšnih podatkov lahko

izbral najprimernejše kolo – ko-lo, tako rekoč, po meri.

Hitrost ali okretnost»Morda najpomembnejša novost letošnje ponudbe so 27,5-colska gorska kolesa. Še pred kratkim so bila taka ko-lesa opremljena s 26-colskimi platišči, kolesarska industri-ja pa je na pritožbe, da je tako majhno kolo počasno, pred približno tremi leti odgovo-rila z 29-colskimi kolesi, ki so zagotavljala hitrejšo vož njo po asfaltnih in urejenih ma-kadamskih poteh. Vendar pa so uporabniki kmalu ugoto-vili, da je tako kolo slabo od-zivno v ostrih zavojih ter bolj nestabilno pri strmejših spu-stih, zlasti na makadamu. Od-govor kolesarske industrije so zdaj 27,5-colska kolesa,« me je čez prvo podrobnejšo analizo kolesarjevih potreb zapeljal Boštjan Jugovec, vodja naba-ve športne opreme v Hervisu.

Če zaokrožimo: za mestna kolesa so praviloma najprimer-nejša 28-colska kolesa, lahko tu-di 29-colska. Enako je pri kolesih za treking (močnejša kolesa z do-datno opremo za daljša potova-nja) in ne nazadnje tudi pri kole-sih za kros, ki so hibrid gorske-ga in kolesa za treking. Primerna so za rekreativno vožnjo tudi po lažjih neasfaltiranih poteh. Pri

Novo kolo naj bo res po vaši meri

Thin

ksT

ock

" Nakup kolesa je zaradi zelo velike ponudbe postal precej zapleten podvig, ki terja kar nekaj razmišljanja, poznavanja in izmenjave informacij.

" »Morda najpomembnejša novost letošnje ponudbe so 27,5-colska gorska kolesa,« pravi Boštjan Jugovec, vodja nabave športne opreme v Hervisu.

KaKo izBrati primerno veliKost ogrodJa Kolesa

Telesna višina (v cm)

Velikost ogrodja (v cm)

Mestna/treking kolesa Gorska kolesa

155–165 43–46 38–41

165–170 50–52 41–43

170–175 52–55 43–46

175–180 55–58 46–48

180–185 58–61 48–51

185–190 61–63 51–53

190–195 63–66 56–58

195–200 nad 66

Vir: Hervis

v Hervisu tudi električna kolesa "Poleg priznanih znamk koles in kolesarske opreme ter lastne blagovne znamke koles imajo v Hervi-

su na voljo tudi električno kolo. Nekoč razmeroma velik akumulator je danes komaj opazen, z enim pol-njenjem pa zmore – odvisno od teže in terena, po katerem se vozi uporabnik – prevoziti do 150 kilome-trov. Primeren je za krajša in daljša potovanja tistih, ki pri poganjanju potrebujejo pomoč. Če se namesto z avtomobilom vozimo v službo in po vsakodnevnih opravkih z električnim kolesom, se cena okoli dva tisoč evrov kmalu povrne, saj je električna energija veliko cenejša od običajnih pogonskih goriv motor-nih vozil.