Časopis Mestne občine Kranj Marec 2009, številka 3...nih instalacij na podlagi do-slej...

Kranjski glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

kranjski glasČasopis Mestne občine Kranj Marec 2009, številka 3

OBČINSKE NOVICE ZANIMIVOSTI KULTURA ŠPORT

Z evropskimi sredstvido kanalizacije Projekt GORKI naj bi pripo-mogel k hitrejši izgradnji ka-nalizacije v delu občineKranj, vendar pa se zatika prisoglasjih posameznikov zaslužnostno pravico.

Prireditev za vse generacijeNa Kokrici je bila v nedeljotradicionalna prireditev Dihpomladi. Bilo je veliko glasbe,lepih misli, smeha in plesa.

Športniki so živa reklama Kranja"V Kranju smo ponosni naštevilne odlične športnike.So živa reklama naše občine,predstavljajo nas doma inpo svetu," je ob podelitvi pri-znanj najboljšim poudarilžupan Damijan Perne.

stran 2 stran 5 stran 11 stran 12

Vilma Stanovnik

Kranj - Minulo nedeljo se jes tretjo finalno tekmo v lednidvorani v Kranju končala le-tošnja ženska avstrijska ligaDEBL. Zmage in naslova pr-vakinj so se prvič veselile ho-kejistke Merkurja Triglava,ki so v odločilni tekmi s 3:1premagale tekmice iz ekipeNeuberg Highlanders. Čeprav so Gorenjke, ki sosvoje moči združile v kranj-ski ekipi, že ob začetku sezo-ne napovedovale, da si želijozaigrati v finalu, so še v ne-deljo po tekmi komaj verjele,da jim je uspelo zmagati."Prvič smo igrale v ligi DEBLin za nas je naslov prvakinjvelik podvig. Pomeni tudinapredek našega ženskegahokeja. Na tekmah smozmagovale z veliko borbe-nostjo, mislim pa, da je tudinaše tehnično znanje boljšeod znanja večine nasprotnihekip. Po robu so se nam lah-ko postavile le nasprotnice vfinalu, ekipa Neuberga, ki pasmo jo na koncu premagale,saj smo si pokal res želele,"je povedala kapetanka Tri-glavank Nataša Pagon.Tudi kranjski župan Dami-jan Perne, ki si je z zanima-njem ogledal igro hokejistk,je bil nad uspehom dekletnavdušen. "Mislim, da smolahko ponosni na naša de-kleta. Če nimamo prvakov v

ligi EBEL, imamo pa prvaki-nje v ligi DEBL. Hokejist-kam iskreno čestitam," je potekmi povedal župan Perne,ki razume skrb domačegahokejskega kluba za ledenodvorano, ki se je znova poja-vila ob upravnem sporu gle-de zazidalnega načrta naZlatem polju. "Mislim, daKranj ledno dvorano na vsaknačin potrebuje, in upam, dase ne bo več nikoli zgodilo,da bi jo podrli, preden bi

zgradili novo," je tudi pove-dal župan, ki je kranjskimhokejistkam izročil zlate ko-lajne in zmagovalni pokal. "Dekleta so bila vso sezonoodlična in so si pokal še kakozaslužila. Pomembno jetudi, da so s svojo igro nav-dušila za hokej precej mla-dih deklet, pa tudi navduše-nje fantov za hokej je v Kra-nju res izredno. Tudi našemoške ekipe so presegle pri-čakovanja, čeprav je imela

članska ekipa za uvrstitev vpolfinale nekaj smole. Ker jebilo precej poškodovanih ig-ralcev, so priložnost dobilimlajši, ki pa so si nabrali ve-liko izkušenj. Te jim bodo vnovi sezoni prišle še kakoprav," je po sezoni poudarilpredsednik HK TriglavKranj Emilijan Pavlin, ki jevesel, da Kranj živi s hoke-jem, dokaz temu pa so tudinabito polne tribune tako namoških kot ženskih tekmah.

Kranjčanke so prvakinjeHokejistke Merkurja Triglava so v velikem finalu razširjene avstrijske lige DEBL premagale ekipo NeubergHighlanders in visoko dvignile zmagovalni pokal, ki jim ga je izročil domači župan Damijan Perne.

Samo en je MisterMorgenV Galeriji mestne hiše in vstebriščni dvorani je naogled zanimiva razstava Mi-ster Morgen - Ivo Robić, oenem največjih pevskihimen nekdanje Jugoslavije.

Poskrbimo za redno cepljenje

Pri nas je cepljenje psov proti steklini obvezno, ponavljati pa gamoramo vsako leto. Prav tako jeobvezno cepiti mačke, s katerimipotujemo v tujino.

stran 9

Padalstva nezamenja za nič

Kranjčanka Maja Sajovic se jeprejšnji teden s svetovnega prvenstva v paraskiju vrnila s srebrno kolajno.

stran 12

Vilma Stanovnik

Kranj - Tudi na marčevskiseji sveta Mestne občineKranj je bila problematikagradnje kranjske knjižniceosrednja točka dnevnegareda. Kljub temu da so svet-niki, skupaj s prodajalci(družba IC Dom), že januar-ja sklenili, da se mora grad-nja knjižnice v nekdanjemGlobusu čim prej nadaljeva-ti in zaključiti, pa očitno nebo tako. Na pogovorih med kupci(občino) in prodajalci so na-mreč prodajalci predlagalipovečanje kupnine, s čimerpa se vodilni na občini nestrinjajo, saj je bila dogovor-jena cena izgradnje knjižni-ce "na ključ" nekaj več kot 6milijonov evrov, prodajalcipa jo želijo povečati za okoli2 milijona evrov (sprva najbi bil predlog 2,4 milijona,nato 1,7 milijona). Tako je

bilo na seji znova slišati, kajvse je bilo pri podpisu po-godbe pomanjkljivo dogo-vorjeno, pa tudi očitke svet-nikov, da občina, kljub temuda je prodajalcu že nakazala4 milijone evrov kupnine, ninaredila dovolj, da bi segradnja hitreje nadaljevala. Veliko vročih besed je bilotudi glede gradbišča, ki ne leda kvari podobo mesta, tem-več je tudi nevarno. Tako sosvetniki s posebnim skle-pom pozvali prodajalce(prek njih pa gradbenike),da nemudoma uredijo grad-bišče v skladu z varnostnimnačrtom, prav tako pa sosklenili, da se pobuda proda-jalcev za povečanje kupninezaradi fasade, obodnih zi-dov, panoramskih dvigal,notranjih sten, glavnegastopnišča, okolice in stroj-nih instalacij na podlagi do-slej predložene dokumenta-cije šteje za neutemeljeno.

Knjižnica ne sme biti dražjaOd sklepa na januarski seji, da se odgovorni izMestne občine Kranj ter družba IC Dom s partnerji čim prej dogovorijo o nadaljevanju gradnje, je minilo že dva meseca, očitno pa to zadogovor ni bilo dovolj.

Gradbišče okoli Globusa je slabo zavarovano, občinskisvetniki pa so pozvali odgovorne gradbince, naj ga uredijov skladu z varnostim načrtom. / Foto: Tina Dokl

Hokejistke Merkurja Triglava so vso sezono imele tudi glasno podporo navijačev, s svojonavijaško skupino Trobentice pa so se po zadnji tekmi finala minulo nedeljo veselile naslova prvakinj lige DEBL. I Foto: Tina Dokl

2 Kranjski glas, petek, 27. marca 2009

Občinske novice

Suzana P. Kovačič

Kranj - V razprodani dvoraniEkonomske gimnazije je bilprejšnji četrtek dobrodelnikoncert za otroke z downo-vim sindromom. Organizi-ral ga je Center za zgodnjoobravnavo otrok z downo-vim sindromom, ki ima se-dež v Kranju in deluje v ok-viru Sekcije za downov sin-drom pod okriljem DruštvaSožitje Ljubljana. "Datumkoncerta ni bil izbran na-ključno, saj 21. marca praz-nujemo svetovni dan dow-

novega sindroma. Potrebnoje povečati zavest o tem, daso med nami ljudje z dow-novim sindromom, ki sonam enaki, a vendarle neko-liko drugačni," je povedalapredsednica Sekcije za dow-nov sindrom Alenka Šelih.Koncerta se je udeležil tudiminister za šolstvo in športIgor Lukšič. "Takšne energije, kot sem jozačutil ob pripravi tega kon-certa, še nisem doživel. Res-nično upam, da bo koncertpostal tradicionalen," je po-vedal kranjski podžupan in

član pripravljalnega odboraza koncert Bojan Homan.Pred koncertom in po njemje bil bazar, na katerem soprodajali izdelke učencevOsnovne šole Helene PuharKranj, varovancev Varstvenodelovnega centra Kranj inmamic otrok z downovimsindromom. Izkupiček izkoncerta in bazarja bodo na-menili organizaciji šole zastarše, zgodnji obravnaviotrok z downovim sindro-mom, nakupu računalniške-ga programa za spodbujanjekomunikacijskih spretnosti,

organizaciji seminarjev inrazličnih terapij. Zbrali sopribližno 7300 evrov. Skoraj osemsto obiskoval-

cev je prisluhnilo številnimglasbenim izvajalcem, ki sose za nastop odpovedali ho-norarju. "Zelo smo zado-voljni z izvedbo programa, zodzivom obiskovalcev intudi donatorjev," je povedalavodja pripravljalnega odboraStanka Grubešič, profesori-ca defektologije, ki v Centruza zgodnjo obravnavo otrokz downovim sindromomnudi strokovno pomoč.

kranjski glasKranjski glas je priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNICAVilma Stanovnik

NOVINARJIBoštjan Bogataj, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Mateja Rant, Danica Zavrl Žlebir

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Kranjski glas št. 3/letnik IV je priloga časopisa Gorenjski glas št. 24, ki je izšla 27. marca 2009.Kranjski glas je priložen Gorenjskemu glasu in brezplačno poslan v vsa gospodinjstva v Mestni občini Kranj, izšel je v nakladi 35.000 izvodov. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47/ Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazni-ki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redniplačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskegaobdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

Dober odziv za dober namenNa Ekonomski gimnaziji v Kranju je bil dobrodelni koncert za otroke z downovim sindromom. "Takšne energije, kot sem jo začutil ob pripravi tega koncerta, še nisem doživel," je povedal kranjskipodžupan Bojan Homan.

Matic Tičar je zaigral na harmoniko. I Foto: Matic Zorman Občinstvo je bilo navdušeno nad koncertom. I Foto: Matic Zorman

Oddaja profitnih stanovanj v najem

Mestna občina Kranj je za 31. marec 2009 razpisala javno draž-bo za oddajo profitnih stanovanj v najem (ob 9. uri v sejni sobi14 v poslovni stavbi Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1,Kranj). V najem bosta oddajni stanovanji na Kopališki ulici ve-likosti približno 61 kvadratnih metrov in na Glavnem trgu v ve-likosti približno 30 kvadratnih metrov. Ciljna skupina so prosil-ci, ki imajo stalno prebivališče na območju Mestne občineKranj in imajo prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja vnajem, če je udeležencev javne dražbe več. Pred dražbo je po-trebno plačati varščino, ki se neuspelim dražiteljem vrne v 10dneh po končani dražbi. Do 30. marca 2009 do 12. ure mora-jo zainteresirani udeleženci javne dražbe Oddelku za splošnezadeve pri Mestni občini Kranj predložiti določene osebne po-datke oziroma podatke o pravni osebi, če bo ta dražitelj. Javnirazpis je objavljen na spletni strani Mestne občine Kranj(http://www.kranj.si/podrocje.aspx?id=751, pod javne dražbe),o podrobnostih pa se lahko pozanimate tudi po telefonu04/23 73 158.

Vpis otrok v kranjske vrtce

Vpis predšolskih otrok v vrtce za prihodnje šolsko leto2009/2010 poteka še do 8. aprila 2009. V strokovni službiuprave Kranjskih vrtcev prijave sprejemajo vsak dan med 9. in14. uro, ob sredah do 16.30 in ob petkih do 12. ure. Vpis je mo-goč v dnevni program in cicibanove urice. Več informacij do-bite na spletni strani Kranjskih vrtcev http://v-vrtci.kr.edus.siali po telefonu 04/20 19 210 in 20 19 212.

Vilma Stanovnik

Kranj - Na marčni seji kranj-skega mestnega sveta sosvetniki podprli tako imeno-vane dokumente identifika-cije investicijskih projektovza izgradnjo primarnega ka-nalizacijskega omrežja v na-seljih Žabnica, Šutna, Spod-nje, Srednje in Zgornje Bit-nje, za izgradnjo kanalizacij-skega sistema Hrastje, za iz-gradnjo komunalne čistilnenaprave Smlednik in za iz-gradnjo vodohrana Brdo inmagistralnega vodnega za-jetja Bašelj do vodovodnegastolpa Kranj. "Gre za tako imenovani pro-jekt GORKI, za kateregakandidira tudi Mestna obči-na Kranj in je nosilec nekate-rih projektov (za nekatere stanosilca tudi občini Šenčur inNaklo). V programu Mestneobčine Kranj je, da uredimokanalizacijski sistem na ob-močju Biten, Žabnice, Šutne

ter za Savo do nove čistilnenaprave, ki bo zgrajena vSmledniku. Investicija jevredna več kot 12 milijonovevrov, če pa hočemo kandidi-

rati za evropska sredstva,moramo projekt pripravitido te mere, da imamo trasolocirano in od vseh lastnikovna trasi podpisane tudi služ-nosti, kar pomeni, da se pro-jekta lotevamo resno. Na ob-čini smo denar zagotovili, stem pa so nas na Ministrstvuza okolje in prostor uvrstili vprojekt in naj bi nas obra-vnavali prednostno," pojas-njuje podžupan Bojan Ho-man in dodaja, da so priiskanju služnosti pri lastni-kih parcel, po katerih bo po-tekalo kanalizacijsko omrež-je, naleteli na zelo različneodzive."Že vrsto let domačini iz Bi-tenj, pa tudi od drugod, ob-čino sprašujejo o gradnji ka-nalizacije, pojasnjujejo, dajim zamaka, kakšne težaveimajo pri gradnji ... Ko pasmo se odločili, da zadeverešimo, smo naleteli na ne-razumevanje posamezni-kov, ki niso pripravljeni po

ceni, ki jo ponujamo po ce-niku, podpisati služnosti. Ja-bolka, hruške, jagode, ogra-je ... vse je bolj pomembnoin dostikrat naletimo na ne-razumevanje. Predsednikiin člani svetov krajevnihskupnosti so porabiliogromno energije za razlagevsakemu posebej. Nekateriso služnost brez težav pod-pisali celo brezplačno, drugiso zahtevali razumljivo od-škodnino po ceniku, žal paje tudi nekaj takih, ki stvarinočejo razumeti ali mordacelo hočejo nagajati. Tega sisam ne znam razložiti, če-prav se vsi trudimo, da bivendarle dobili manjkajočasoglasja," pravi podžupanHoman, ki tudi opozarja:"Če teh služnosti ne prido-bimo in projekt ne uspe, semoramo zavedati, da bomomorali odškodnino plačatitudi sosednjim občinam, kizaradi nas ne bodo dobilenačrtovanih sredstev."

Voda bo dražja

Mestni svetniki so na marčevski seji sprejeli nov predlog jav-nega podjetja Komunala Kranj za povišanja cen komunalnihstoritev na področju oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja ko-munalne in padavinske vode. Tako bo cena oskrbe s pitnovodo za gospodinjstva večja za 21,95 odstotka, za odvajanjekomunalnih odpadnih in padavinskih voda za 81,25 odstotka,za čiščenje komunalnih in padavinskih voda pa za 188,87 od-stotka. Izdatek gospodinjstva, ki mesečno porabi 15 kubičnihmetrov vode, bo po tem sklepu znašal 21,13 evra. To pa je 48odstotkov manj, kot bi za vodo morali plačevati po prvotnempredlogu in sklepu 11. seje (10,67 evra). V. S.

V soboto srečanje na Planici nad Crngrobom

Jutri, v soboto, 28. marca, se bo ob 10. uri na Planici nadCrngrobom začela spominska slovesnost ob 67-letnicipreboja Selške čete Cankarjevega bataljona iz sovražni-kovega obroča in spominu na petnajst padlih partizanov.Slavnostni govornik bo Borut Sajovic, poslanec v držav-nem zboru in tržiški župan. Kulturni program pa bodopripravili kranjski pihalni orkester, učenci OŠ Staneta Ža-garja in vojaki Slovenske vojske. Danes, 27. marca, pabodo predstavniki občine z županom Damijanom Perne-tom ob 11. uri položili venec k spomeniku narodnemuheroju Stanetu Žagarju v kranjski vojašnici, ki je bil tudimed padlimi na pobočju Malega Rovta.

Podžupan Bojan Homanopozarja, da je projektGORKI priložnost, da seuredi kanalizacijski sistem v delu občine. I Foto: Tina Dokl

Z evropskimi sredstvi do kanalizacije Projekt GORKI naj bi pripomogel k hitrejši izgradnji kanalizacije v delu občine Kranj, vendar pa se zatika pri soglasjih posameznikov za služnostno pravico.

Kranjski glas, petek, 27. marca 2009

Občinske novice

3

Kranj - Župan Damijan Per-ne, ki je hkrati tudi poslanecv državnem zboru, ima v tehdneh obilo dela, kljub temupa uživa tudi v naravi, napoti proti Šmarjetni gori pasi nabira moči za dolge delov-ne dneve.

Po predlogu zakona o inte-griteti v javni upravi bostafunkciji župana in poslancahkrati nezdružljivi. Vi stežupan in poslanec, kar odvas gotovo zahteva precejenergije?"Vsaka medalja ima dve pla-ti. K temu, da sem se odločilza poslansko kandidaturo,me je vodilo dejstvo, da smobili v preteklosti na žalostKranjčani premalo prisotnina državni ravni in da je pre-več stvari potekalo mimonas. Moja želja je skozi delo vparlamentu doseči, da boKranj bolj opažen in da boimel več možnosti pri projek-tih, za katere je možno prido-biti državna sredstva. Po tejstrani je vloga župana po-slanca koristna. Res pa je, dadvojna funkcija prinaša večdela. Tako sem dejansko mo-ral precej mojega dela na ob-čini preložil na podžupane,ki skrbijo vsak za svoja po-dročja, tako da delo s tem netrpi. O predlogu novega za-kona, ko funkciji župana inposlanca ne bi bili več združ-ljivi, pa lahko rečem, da bipredstavniki v parlamentumorali biti s svojim krajembolj povezani, večkrat bi mo-rali biti na "terenu", bolj bimorali sodelovati z lokalnoskupnostjo, kot so to počelido sedaj. Če bo odločitevtakšna, da ti dve funkciji nebosta združljivi, bo trebaokrepiti vezi med poslanci inlokalno skupnostjo."

Boste torej podprli predlognovega zakona?"Mislim, da bom spremem-bo podprl. Predvsem jo bompodprl zato, ker mislim, damorajo poslanci, ki pred-stavljajo svoj konec Sloveni-je, biti pri povezovanju boljaktivni."

Na marčevski seji mestnegasveta je bilo znova slišati oneracionalni porabi občin-skega denarja - od potovanjdo nakupa novega prestiž-nega avtomobila BMW.Kakšen je vaš pogled na to?"Takšni očitki se res večkratpojavljajo, vendar mislim,da na občini zelo razvidnovodimo porabo denarja. Ni-kakor ne gre za kakršnekolivelike in sumljive porabe,daleč od tega. Moram celoreči, da skušamo biti čimbolj varčni. Glede očitkov za-

radi avtomobila pa morampojasniti, da gre za avtomo-bil višjega srednjega razreda,s katerim lahko goste, ne dabi nas bilo sram, tudi kamodpeljemo. Takšna vozilaimajo po vseh mestnih obči-nah, z našim prejšnjim vozi-lom golfom pa smo pri temzaostajali. Ker gre za poslov-ni najem, mislim, da je totudi racionalno."

Svetniki vodstvu občine oči-tajo, da niste naredili vsega,da bi se gradnja knjižnicečim prej končala, celo da siželite, da bi jo z rezanjemtraku odprli tik pred novimivolitvami. Kakšni so vaši ar-gumenti?"Takšne izjave so neresne,celo smešne. Na občini seves čas zelo zavzemamo, dabi bila knjižnica čim prej na-rejena in najbolj vesel bi bil,da bi trak nove knjižnice žeprerezali. Žal pa se to nizgodilo, saj prodajalec (mismo kupec in ne investitor)knjižnice svojega dela po-godbenih obveznosti zaen-krat še ni opravil. Občina jevečji del sredstev, ki jih mo-ramo plačati kot kupnino, ženakazala na njihov račun,dela pa se še niso začela. Ševeč, gradbišče ni še niti

ustrezno zaščiteno, na karsmo že večkrat opozarjali,na zadnji seji pa smo javnoin s sklepom opozorili nanezavarovano gradbišče.Znova pa naj povem, da tu-kaj ni prostora za kakršne-koli stranpoti. Pogodba jepodpisana. K njej smo pod-pisali aneks, ob čemer smose vsi strinjali, da obe stranipridobita korist, nobena na-daljnja podražitev pa pritem ni upravičena. Jasno je,da mi kupujemo knjižnico"na ključ", in zagotovljenonam je bilo, da podražitevne sme biti. Pri tem vztraja-mo in bomo vztrajali."

Po obljubah investitorjevnaj bi se letos končno začelaobnova hotela Jelen. Je gledetega že znan konkreten da-tum in potek?"Predvideno je, da se grad-bena dela začno letos protikoncu leta. Najprej rušitev,potem bodo sledila arheolo-ška dela, nato gradnja. Ima-mo zagotovila investitorja,da naj bi vse potekalo, kot jebilo dogovorjeno."

V zadnjih mesecih je biloveliko pogovorov in okroglihmiz o strategiji razvojakranjske občine. Kakšnih

pripomb je bilo največ inkdaj bo napovedana poseb-na seja o strategiji, na katerinaj bi tudi potrdili pomem-ben dokument? "Seja, na kateri se bo strategi-ja obravnava in sprejemala,bo predvidoma sredi aprila.Do takrat bo potekalo še ne-kaj usklajevanj v gospodarskiskupini ter v strateškem sve-tu. Večina drugih usklajevanjje končanih. Na različnihokroglih mizah in srečanjihje bilo podanih več kot stokonstruktivnih pripomb ozi-roma predlogov. Pregledalismo jih, večino pa smo vstrategijo tudi vključili."

Pomlad je tukaj in z njo tuditradicionalno čiščenje Kra-nja. Kaj menite o tej akciji?"Vsakoletno čiščenje Kranjabo potekalo naslednjo sobo-to, 4. aprila. Že lani se jetega čiščenja udeležilo veli-ko prostovoljcev iz vrst ta-bornikov, skavtov, gasilcev,potapljačev, jamarjev, lov-cev, ... pridružile so se tudišole. Tudi letos pričakujemodober odziv vseh udeležen-cev, saj je akcija pomembnatako praktično kot simbol-no. Vedno znova nas na-mreč opozori, da z naravone ravnamo, kot bi morali.Ravno pred dnevi, ko sem sevračal s Šmarjetne gore,sem videl lokacije, kjer soneznanci po druženju pusti-li polno smeti. Mislim, da bimorali v naši zavesti dosečipredvsem to, da vsaj vsakpospravi za seboj. Tako pačmoramo organizirati takšneakcije, ki nas opominjajo, daz naravo še vedno ravnamoprecej mačehovsko."

Pred dnevi se je končal arhi-tekturni natečaj za ureditevjavnih površin središča Kra-nja in kanjona Kokre. Ali stezadovoljni s predlaganimirešitvami?"Arhitekturni natečaj je po-stregel z lepim številom za-nimivih in dobrih rešitev intudi pokazal, da veliko raz-mišljamo o tem, kako bi re-šili mestno jedro. Tako smoimeli kar dosti dela, da smose odločili za najboljše rešit-ve. Te pa vsebujejo tako ure-ditev kanjona Kokre, ki bilahko postal res lep park,hkrati pa se navezujejo tudina mestno jedro, v kateregabi bila vključena tako zgodo-vina kot pridih moderniz-ma. Pri tem smo sodelovalitudi z Zavodom za ohrani-tev kulturne dediščine inZbornico za arhitekturo inprostor. Tako da gre res zastrokovno delo, ki je dobraosnova, da bomo Kranj ure-dili tako, kot ga želimo."

POGOVOR Z ŽUPANOM MOK DAMIJANOM PERNETOM

Trudimo se za urejeno mesto in ohranjeno naravoKranjski župan Damijan Perne pred letošnjo čistilno akcijo ugotavlja, da bi se morali naučiti znati počistiti vsaj za seboj.

Damijan Perne si moči za dolge delovnike župana in poslanca nabira tudi na poti na Šmarjetno goro in nazaj.

Očistimo Kranj - 4. april

V soboto, 4. aprila, bo potekala že tradicionalna čistilna ak-cija na površinah Mestne občine Kranj. Zbor bo ob 9. uri naGlavnem trgu v Kranju in ob 10. uri pred Šmartinskim do-mom v Stražišču ter na Pungertu. Čiščenje bo poteklo naobmočju mesta Kranj, pa tudi v Stražišču, na Kokrici, v Stru-ževem, na Podblici, pa tudi v revirjih lovskih družin Šenčur,Sorško polje, Udin boršt in Jošt ter ob rekah. Poleg krajevnihskupnosti so svoje sodelovanje že potrdili taborniki, skavti,lovci, ribiči, jamarji, potapljači, planinci, gasilci. Prav takobomo veseli vsake občanke in občana, ki se bo pridružil čiš-čenju odpadkov v bližnji okolici. Dobimo se na čistilni akci-ji, pridite tudi vi!

O urbani prenovi na Sedlarjevem srečanju

Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije je za21. Sedlarjevo srečanje, ki danes, 27. marca 2009, poteka vKranju (občinska stavba), pripravilo mednarodni seminarna temo urbane prenove. Ta predstavlja pomemben del traj-nostnega razvoja. "Če izhajamo iz sodobnega trajnostneganačrtovanja mest, je poudarek predvsem na kakovostni nad-gradnji že urbaniziranih območij, razvoju mesta "navzno-ter" oziroma prenovi. Razvojni načrti bi se morali usmerjatipredvsem v že pozidan prostor in ne v ekstenzivno rast me-sta, ki je značilna za hitro rastoča primestja po drugi sveto-vni vojni (predvsem v ZDA). V novejšem času je dobil po-jem prenove mesta nov pomen kot sestavni del celovitegapristopa za revitalizacijo, transformacijo in sanacijo vsehdegradiranih predelov mesta oziroma neustrezno izrablje-nih površin," so med drugim zapisali v predstavitev sreča-nja. Evropsko prakso na tem področju bosta predstavila tudipredavatelja iz Londona in Zagreba.

Prenova podružnične šole v Žabnici

V stavbi podružnične šole v Žabnici se prenova nadaljuje zobrtniško-inštalaterskimi deli. Na šoli s 100-letno tradicijoje bilo potrebno šolsko poslopje prilagoditi potrebam sodo-bnega pouka. Gradbena dela so se začela avgusta 2008 inbodo predvidoma dokončana konec maja 2009. Razlogi zanekoliko daljšo prenovo od prvotne ocene roka so v zaplete-nih posegih v staro stavbo in zahtevnih obrtniško-inšta-laterskih delih. V prenovljeni stavbi bo dobilo dobre pogojeza delo 70 osnovnošolskih in 60 predšolskih otrok s peda-goškim osebjem. Oprema za razdelilno kuhinjo, učilnice inoddelke vrtca bo nameščena v drugi polovici maja. Urejenabo tudi javna razsvetljava na območju šole in križišče prišoli na regionalni cesti Kranj-Škofja Loka. Do začetka nove-ga šolskega leta septembra 2009 bodo potekale pospešeneaktivnosti še za ureditev telovadnice.

ME

STN

A O

BČ

INA

KR

ANJ,

SLO

VEN

SK

I TR

G1

, K

RAN

J

Z glasbo priklicali pomlad

V vrtcu pri Osnovni šoli Predoslje so v torek pripravili prije-ten koncert, ki so ga poimenovali Inštrumenti prebujajo po-mlad. Za otroke vrtca so nastopili tamkajšnji učenci od pr-vega do četrtega razreda, ki obiskujejo glasbene šole v Kra-nju in okolici. Mlajšim "kolegom" iz vrtca so pokazali, kakozvenijo harmonika, bobni, violina, flavta, kitara, viola, klavir,klaviature, ko jim zaigrajo Kuža pazi, Čuk se je oženil, Ma-mica je kakor zarja, Allegreto, Ringaraja, ... "Letos smo koncert pripravili prvič, zanj so dali pobudo staršiotrok iz vrtca in starši učencev. Koncert se je izkazal kot zelouspešen, zato si želim, da postane tradicionalen in da gabomo prihodnje leto pripravili kar v dvorani kulturnega domav Predosljah," je povedala vodja vrtca Branka Perme. S. K.

Četrtošolec Jaka Hudobivnik je zaigral Ta sosedov Francelj,otroci iz vrtca pa so ob tej poskočni pesmi prav radi zaplesali.

Foto

: Tin

a D

okl


Mnenja občinskih svetnikov

BrezplačnaknjižnicaVeliko je bilo že napisanegao nakupu nove Kranjskeknjižnice. Od podpisa po-godbe o nakupu nove knjiž-nice do danes se je zgodilatudi tako pogosto omenjenagospodarska kriza, ki je mal-ce zmanjšala pričakovan do-biček prodajalcev. Zato sopripravljeni narediti marsi-kaj, da bi dobili še kakšenmilijon ali pa celo dva. Ev-rov, da ne bo pomote! Mest-ni svet pa se s tem ne stri-nja. Kar je prav! Zato pa selahko zgodi, da nove knjiž-nice do prihodnjega kultur-nega praznika v Kranju šene bomo imeli. Na velikosrečo pa staro knjižnico ševedno imamo. In ne samoeno! Imamo kar tri (oddel-ke), pa še kakšno v bližnjihkrajih.

Zadnje leto in pol sem rednigost Pionirskega oddelka.Znova sem ga odkril, kosem si želel izposoditi knji-go o vzgoji otrok, ki je vsplošnem in študijskem od-delku niso imeli. Knjigosem iskal zato, da bom svojohčerko čim bolj pravilnovzgajal. Prijazne knjižničar-ke v pritličju Delavskegadoma so mi predlagale, dasvojo prestolonaslednico kartakoj vpišem k njim. Kotpravega Gorenjca me je za-nimalo, koliko to stane. Raz-ložile so mi, da je članarinav pionirskem oddelkuOsrednje knjižnice Kranjbrezplačna. Od "tovarišije"tako pogosto popljuvana in zgnojnico polita občina (z žu-panom na čelu) na srečovsako leto primakne dovoljsredstev, da si lahko našiotroci po mili volji brezplač-no izposojajo knjige, kasete,

CD-je in DVD-je. Znanjanamreč ni nikoli preveč. Že-lim, da bi se v prihodnje vsikranjski otroci vpisali vknjižnico (Starši, izkoristitebrezplačno članarino zaotroke!) in jo čim bolj rednoobiskovali. Nova knjižnica vGlobusu bo namreč zeeelo-ooo velika in škoda bi bilo,da bi nova "dnevna soba me-sta" samevala. Pa da bo otroški oddelek vnovi knjižnici obdržal ime!

Jakob Klofutar, svetniška skupina ZARES -

nova politika

”Občinski vrtec”in koncesijaNa pobudo za podelitev kon-cesije Baragovemu vrtcu vStražišču, ki jo je 28. januar-ja 2009 na 22. seji svetaMOK podala skupina dese-tih svetnikov, s prvo podpi-sanima svetnikoma N.Si, jeprišel 10. marca 2009 na 23.sejo MOK zapisan odgovor,ki so ga podpisali kar trijeobčinski uradniki - sevedabrez župana, ki se sicer s ta-kimi malenkostnimi tema-mi nima časa ukvarjati, sajmu reševanje "krize" jemljevečino dragocenega časa.Prvi odstavek 10. člena Za-kona o vrtcih (Ur. list RS, št.100/2005-UPB2, 25/2008)določa ... "če na območju ob-čine stalnega prebivališča star-šev ni vrtca, ki izvaja javnoslužbo, oziroma vrtec nimaprostih mest, starši pa izrazijointeres za vključitev v vrtec to-likšnega števila otrok, da bi sev skladu s standardi in nor-mativi oblikoval en oddelek, jelokalna skupnost dolžna naj-kasneje v 30 dneh začeti posto-pek zagotovitve dodatnih pro-stih mest v javnem vrtcu alirazpisati koncesijo."In nato sledi razlaga o "za-znavanju porasta vpisaotrok" od začetka leta2008/09, zaradi česar je ob-čina namenila dodatna sred-stva za odprtje devetih (9)novih oddelkov v šolskemletu 2008/09 in da načrtujev šolskem letu 2009/10 do-datno odprtje petih (5) od-delkov, v septembru 2010pa naj bi odprla vrata tudinova lokacija v bivši Eko-nomski šoli ... skratka, Mest-

na občina Kranj v okviru jav-nih vrtcev zagotavlja potrebnaprosta mesta.Zanimivo! Čemu pa je po-tem potrebno v Baragovemvrtcu, ki je začel prvo leto zdvema oddelkoma, drugoleto pa s tremi oddelki odkla-njati starše, ki želijo vpisatiotroke!? Nekaj ne drži v pis-nem odgovoru, ki so ga napi-sali in podpisali kar trije! De-vet oddelkov v letu 2008/09- na katerih lokacijah in kakoje z upoštevanjem normati-va, ki določa površino igral-nice na otroka! Še ne dolgonazaj je bilo na seji MOK ob-ravnavano gradivo, ki prika-zuje kritično stanje v "javnihKranjskih vrtcih" - podnor-mativne površine za igralnice,energetsko neustrezni objekti,težko doseganje zdravstvenihnormativov (celo pojav legio-nele), skratka cel kup težav, kiso vezane na lokacije in objek-te. Ampak - da bi Baragov vr-tec - ki ima vse pogoje, ki jihpredpisi za vrtce že (šele)priporočajo in ne nazadnjezahtevajo, kar ugotavlja tudiministrstvo, ki kontroliraprogram in objekt, ki je izda-lo pozitiven sklep o odprtjuvrtca - dobil koncesijo, takovendar ne gre! Je vendar ne-sprejemljivo, saj imamo ven-dar zadostne kapacitete v jav-nih vrtcih! Če ne gre drugače,hitro spremenimo kakšenoddelek v šoli za vrtec ...Javno - zasebno partnerstvo- kaj je že to? Je pa ja bistve-no ceneje, če občina investi-ra približno štiri milijoneevrov za preureditev šole -da bi vrtci počasi tam nekjeleta 2011/2012 dosegli nor-mative, ki so navedeni v za-konu. Podelitev koncesijevendar lahko bremeni MOKza dodatnih 30 tisoč evrovna leto - po najvišji možnioceni! In seveda obstajastrašno velika nevarnost, da

se v tem Baragovem vrtcu izvaja neki program, ki je bis-tveno drugačen ali celo lah-ko nasproten programu, kiga izvaja javni vrtec! Zapo-slene vzgojiteljice in pomoč-nice so doštudirale zunajKranja, verjetno je to že prvanapaka, saj so vse šole za-ključile v Ljubljani. Takoverjetno ne poznajo in šemanj razumejo razloge zaločevanje/diferenciacijostaršev, oziroma 57 otrok,starih od dveh do šestegaleta, na ta prave, ki so v jav-nih vrtcih, in na tiste, ki so vnepravih zasebnih vrtcih - vtem Baragovem vrtcu, kinima nikakršne podlage zapodelitev koncesije. Da jim tavrtec zagotavlja le enake pla-če, kot jih imajo sodelavke vjavnih vrtcih, verjetno ni po-membno; prav tako verjetnoni pomembno sodelovanjevrtca s kranjskimi vrtci - kijim zagotavlja vso potrebnoprehrano. Ni pa čisto nemogoče priti dokoncesije, so prišepnili odgo-vorni občinski "gospodarji"!Če na primer ta vrtec zaprevrata za kratek hip in pov-zroči "pomanjkanje", verjet-no lahko celo pridobi konce-sijo. Nasvet vreden ... zares-ne politike!! Verjetno ga vBaragovem vrtcu nikoli nebomo vzeli zares, saj nam jedelo z otroki in za otrokeosnovna in vodilna usmeri-tev! In to starši cenijo! Koli-ko pa občina ceni vloženasredstva v Baragov vrtec - topač ni pomembno, bistvenoje, da se poišče - pa če je šetako piškav - izgovor in pri-hrani pribl. 30 tisoč evrov naleto, pa naj stane, kar hoče!V tem odgovoru se kaže tuditeža vseh glasno podanihobljub začasnih uporabni-kov občinskih prostorov! Ja,obljube so huda reč! Starpregovor pravi, da je z oblju-bami tlakovana pot v ... se žeponavljam, pa se še vednonič ne prime!Ko bodo otroci, ki obiskujejoBaragov vrtec, že ta praviKranjci in Kranjice in kobodo prebirali novejšo zgo-dovino "tisočletnice" Kranja,kaj menite, kakšen komen-tar bodo imeli? Ali ta prav alita zaresen, ki bo nekoga kli-cal za odgovor?

Janez Jereb, univ. dipl. inž. str.

Svetnik N.Si v MOK

Jure Ferjan, prvo mesto: "Na to, da neko službodojemaš kot perspektivno, vpliva veliko dejavnikov. Eden med njimi je gotovo plača,predvsem pa pogoji dela, da uživaš v delu, ki gaopravljaš, in da dosežeš, kar želiš."

Barbara Majc, drugo mesto: "Predvsem je pomembno okolje, v katerem delaš, in odnos s sodelavci. Če se v službi dobro počutiš, bolj zveseljem opravljaš delo. Mene recimo zanimajomednarodni odnosi, zgodovina ali obramboslovje."

Urša Repnik, tretje mesto: "Želim si delati v pri-jetnem timu, v okviru katerega bi s sodelavci do-bro sodelovali, se skupaj učili, potovali in razis-kovali. Sama se vidim v poklicu, ki je povezan spsihologijo."

Foto

: Tin

a D

okl

Foto

: Tin

a D

okl

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Mateja Rant

V okviru mednarodnega pro-jekta Comenius, pri kateremje poleg gimnazije ESICKranj sodelovalo še pet part-nerskih šol iz Evrope, so di-jaki pisali tudi esej na temoMoja sanjska služba. Raz-mišljali so o tem, kaj odliku-je dobro službo. Dijaki so

poudarili predvsem pomendobrih odnosov, možnostinapredovanja, potovanj, pro-stega časa in tudi plače, aslednjega večinoma niso po-stavljali na prvo mesto. Naj-boljšim trem dijakom gim-nazije ESIC Kranj, ki so so-delovali na literarnem nate-čaju, so minuli teden podeli-li denarne nagrade.

Plače niso na prvem mestu

ME

STN

A O

BČ

INA

KR

ANJ,

SLO

VEN

SK

I TR

G1

, K

RAN

J

Ker Prejo prvič pripravljamo tako daleč, smo se odločili, da organiziramotudi avtobusni prevoz ter združimo prijetno s koristnim. Če imate v so-boto popoldne čas, se le odpravite z nami. Program bo potekal takole:Ob 13. uri se bomo dobili na glavni avtobusni postaji v Kranju (naspro-ti Gorenjskega glasa). Avtobus bo odpeljal ob 13.15. Pot nas bo vodi-la skozi Karavanški tunel in po približno uri vožnje bomo prispeli v Bistri-co na Zilji, kjer nas bosta pričakala Pepca in Ludvik Druml. Ogledali sibomo hotel Stara pošta, nato nas bo Pepca popeljala po prelepi ziljskipokrajini in nam predstavila ziljske kraje. Bistrico na Zilji nam bo pred-stavila skozi politično-zgodovinsko-kulturni vidik. Ogledali si bomo filmo štehvanju in ziljsko nošo, poslušali ziljske obredne pesmi, ki so pravinarodni zaklad, seznanili se bomo z ziljščino in dialektom, ki se govori šedanes. Okoli 16. ure si bomo privoščili prigrizek, ob 17. uri pa se bomozbrali v dvorani, kjer bo potekala Preja na temo dvestote obletnice roj-stva Matije Majarja Ziljskega (več o Preji na prvi strani Gorenjskegaglasa). Po Preji, okoli 18.30 bo sledila še večerja. Ob 20. uri se bomo po-slovili in odpravili proti domu. Prihod v Kranj je predviden ob 21. uri.

Izlet z Glasovo prejo

Cena izleta: 33 EURCena izleta vključuje avtobusni prevoz, prigrizek in večerjo.

Na voljo je 45 prostih mest. Svoj sedež lahko rezervirate po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Zagotavljamo vam, da bomo poskrbeli za prijetne spomine z izleta!

Organizator izleta je Turistična agencija Odisej.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Hotel Stara pošta Pepca in Ludvik Druml


Zanimivosti

5

Suzana P. Kovačič

Kranj - Krajevna skupnostVodovodni stolp ima praz-nik 21. marca, ta datum soizbrali v spomin na dogodekiz leta 1944, ko so Nemcizaradi izdaje obkolili in na-padli Šorlijev mlin, v kate-rem so se od jeseni 1941 vsedo marca 1944 sestajali akti-visti Osvobodilne fronte.Mileni Korbar, Maksu Jeziin Ivanu Lombarju se niuspelo rešiti iz sovražnegaobroča. Tudi letos so se po-klonili padlim. Slavnostnigovornik je bil Marjan Prin-čič v imenu Krajevne orga-nizacije Zveze borcev Vodo-vodni stolp, v kulturnemprogramu so sodelovaliučenci Osnovne šole (OŠ)Simona Jenka.

Na predvečer praznika jebila v prostorih OŠ SimonaJenka osrednja slovesnost.Predsednik Krajevne skup-nosti Vodovodni stolp Lud-vik Gorjanc je povedal: "Vkrajevni skupnosti si priza-devamo za ureditev naselja,predvsem zelenih površin.Še vedno čakamo na reba-lans občinskega proračuna,šele tedaj bomo namreč ve-deli, katere projekte bomolahko izpeljali letos; v načr-tu imamo namreč kar nekajnujnih popravil cestišč. Zapopravilo napol podrte ogra-je za sodiščem prosimo že dolgo časa, pa ta še do da-nes ni popravljena in niti nevemo, kdaj bo. Sprašujempa župana in njegove tripodžupane, kdaj si bodovzeli čas in izpolnili predvo-

lilno obljubo, da bodo obis-kali vse krajevne skupnostina območju občine. Do zdaj

nikogar od njih v KS Vodo-vodni stolp s 5600 prebival-ci ni bilo niti blizu."

Načrti so in obljube tudiKrajevna skupnost Vodovodni stolp praznuje na prvi pomladni dan. Poklonili so se padlim v Šorlijevem mlinu, na predvečer praznika pa so imeli osrednjo slovesnost.

Suzana P. Kovačič

Kokrica - V polni dvoranikulturnega doma na Kokricije bila v nedeljo tradicional-na prireditev Dih pomladi vorganizaciji Turističnegadruštva Kokrica. "S prire-ditvijo smo začeli pred pri-bližno petnajstimi leti. Vkrajevni skupnosti in turis-tičnem društvu smo žele-li dati priložnost tudi Po-družnični šoli Kokrica, daširši javnosti pokažejo, kajdelajo in kaj znajo. Prired-itev se je s skupnimi močmiv teh letih dobro uveljavila,"je povedal glavni organiza-tor Diha pomladi MartinLeskovar. Z recitacijami,pevskim nastopom, folk-lornim plesom in igranjemna glasbila so najprej na-stopili učenke in učencitamkajšnje šole. Sledil jeskeč na temo Rožce za spol-no moč in nemoč v izvedbičlanic turističnega društva,nastop dekliškega zbora

Moj spev iz Grobelj priDomžalah, humorni vložeko iznajdljivem kmetu inpodelitev priznanj za ure-

jenost hiš in vrtov na ob-močju Krajevne skupnostiKokrica za leto 2008. Večerso sklenili člani Folklornega

društva Kranj s svojim glas-benim triom, tamburaškimorkestrom in plesom: sple-tom gorenjskih.

Prireditev za vse generacijeNa Kokrici je bila v nedeljo tradicionalna prireditev Dih pomladi. Bilo je veliko glasbe, lepih misli, smeha in plesa.

Kranj

Dobrodelni koncert za MadagaskarV Šmartinskem domu v Stražišču je bil preteklo soboto do-brodelni koncert za Madagaskar, letos že tretji po vrsti. Na-stopili so Slovenski oktet in Mito Trefalt s Košnikovo gostil-no. Pobudnik koncerta je zdravnik Stanislav Benedik. "Izku-piček bo šel v pomoč misijonu na Madagaskarju, v kateremje misijonar nekdanji kaplan v župniji Šmartin Izidor Gro-šelj. Letos smo z vstopninami in prostovoljnimi prispevkizbrali 5200 evrov, ta denar bodo v misijonu, ki deluje na naj-bolj revnem območju Madagaskarja, porabili za hrano inzdravila. Izidor bo prišel konec maja na dopust v Slovenijoza mesec dni, tedaj mu bomo denar tudi osebno izročili," jepovedal Stanislav Benedik. Na koncertu so se med nastopa-jočimi in publiko prepletli čut za dobrodelnost, pa tudi dru-ženje in dobra volja. S. K.

Suzana P. Kovačič

Obstoječi vodni viri za vodo-hran na območju Javornik-Sv. Jošt ne zadoščajo več zanormalno oskrbo z vodookoliških vasi in doma naSv. Joštu, zato kranjski po-klicni gasilci že približnoleto dni v vodohran dodatnodovažajo vodo, še največkratob vikendih. V vodohranu

mora biti ob koncih tedna,ko je na tem območju še večljudi, približno 80 kubičnihmetrov vode na dan. V vodo-hran s približno štirimi pre-vozi pripeljejo slabih tride-set kubičnih metrov. Enprevoz stane slabih sto ev-rov, strošek pokrije Komu-nala Kranj v okviru vzdrže-valnih del. Kaj pravijo na tosogovorniki?

Oskrba z vodo je osnova

Francka Kovačič, Javornik: "Pri nas doma nimamo težav s pitno vodo, tudi kakovost vodeje v redu. Vem pa, da morajo vodo na Jošta žedlje časa voziti."

Tadeja Urh, Sv. Jošt: "Oskrba z vodo in infrastruktura sta osnova in gre za dolžnostobčine, da te stvari najprej uredi. Tudi v tem primeru bi morali ukrepati hitreje, ne pa da se leto dni voda že dovaža."

Stane Kristan, Javornik: "Vem, da vodo vozijogasilci. Doslej še ni prišlo do tega, da bi nam zmanjkalo vode. Kot sem bral, pa ima Komunala Kranj že načrte za novo poskusnovrtino na besniški strani."

Mito Trefalt s Košnikovo gostilno in Slovenski oktet

Učenci in učitelji Osnovne šole Simona Jenka vsako letopripravijo kulturni program ob krajevnem prazniku.

Tamburaški orkester Folklornega društva Kranj

Foto

: Tin

a D

okl

Foto

: Mat

ic Z

orm

an

Foto

: Tin

a D

okl

Fo

to: T

ina

Do

kl

Foto

: Tin

a D

okl

Kranjčani smo lahko ponosni, da se metoda izvaja že od leta 1991 v edi-nem holističnem centru v Sloveniji, v Karnionu v Kranju.

Odkrita je skrivnost Šangri-la: najdonosnejša naložba je naložba v znanje in v zdravje ter mladost uma. Učenje poteka od rojstva do smrti, temu se danes človek ne more izogniti. Vsi smo se že kdaj spraševali, na kakšen način se učinkovito učiti, ko imamo tako malo časa.

Štirikrat hitreje do vaših jezikovnih ciljevSliši se kot čarobna formula, a ne gre za to. Po metodi Superlearning Karnion se uspešno trenirajo številni uspešni slovenski poslovneži ter ljudje odprtega duha z visokim nivojem zavesti. Izkazala se je tudi za izjemno učinkovito pripravo na maturo in druge izpite, ki so jih v najkrajšem možnem času opravili udeležencitreninga.Pri učenju tujega jezika uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, kjer si roko podaja-ta dve znanosti, medicina in pedagogika oz. andragogika.

Metoda Superlearning temelji na nekaterih spoznanjih tujih znanstvenikov, ki paso jih v Karnionu prilagodili in tako razvili svojo metodo, ki je slovenska posebnostin je pri nas ne uporablja nihče drug. Tudi po svetu se uporablja povsod tam, kjer jecilj kar najbolj povečati psihofizični potencial posameznika.

Pri metodi Superlearning Karnion v celoti aktivirate svoje sposobnosti in se učite kot zdrav otrok do šestega leta, ko neobremenjeno sprejema nove informa-cije. V Karnionu se z najsodobnejšo medicinsko tehnologijo spremljajo možgan-ski valovi in z možganskim spodbujevalnikom z dihalno povratno informacijo se spodbuja prehod v alfa stanje in tako aktivirate fiziološko podporo učljivostimožganov.

Poleg tega se aktivira dolgoročni spomin in poveča izkoristek možganskih kapacitet za petino. Učenje je tako štirikrat hitrejše kot pri konvencionalnihmetodah.

V 40-urnem treningu tujega jezika od ponedeljka do petka osvojite toliko znanja,kot bi ga po konvencionalni metodi v 120 do 150 urah. Kar nekaj je primerov, ko nekdo, ki v začetku tedna ne govori španščine, po petih dneh lahko vodi sestanek v španskem jeziku. Sicer pa se znanje desetih tujih jezikov v Karnionu merina začetku in po opravljenem treningu glede na evropske standarde znanja tujihjezikov, skladno z lestvico Sveta Evrope.

Trening poteka tako, da najprej eno šolsko uro poslušate s pomočjo možganskegaspodbujevalnika jezikovne vsebine, prilagojene vašim potrebam, naslednjo uro pa jih v individualnem pogovoru s profesorico aktivirate. Tako dvakrat dopoldne in enako popoldne. Pri učenju sodelujejo trije strokovnjaki. Profesor zaaktiviranje in spremljanje poslušanega gradiva, strokovnjak za delo z možganskimspodbujevalnikom in svetovalec za osebnostno rast.

Kot fiziološka podpora k večji učljivosti vzporedno poteka antistresni program,kjer kot udeleženec poleg možganskega spodbujevalnika uporabljate magnetnoresonanco, ki s svojim magnetnim poljem uravnava medcelični metabolizem,uporabljate masažni stol - shiatsu masaža, in doživite blagodejne učinke kisikovekure po dr. Ardenu ter jogo smeha.Vzporedno boste razvili še nekatere druge veščine:● pravilno dihanje, ki je v zelo tesni korelaciji s sproščenim stanjem;● pozorno poslušanje, s pomočjo katerega se boste izognili marsikateremu

nesporazumu v komunikaciji;● večja fleksibilnost mišljenja, ki vam bo omogočala povečati občutljivost za

zaznavanje novosti, hitreje boste reševali probleme, dobili nove ideje.

● Trendi v svetu kažejo, da je sodobni človek v svoj svet kvalitete postavil na prvo mesto ZDRAVJE in ZNANJE. Pri tej metodi sta združeni prav ti dve vrednoti.

Namig:Trening za učinkovito znanje tujega jezika je lahko dragoceno darilo za naše najdražje

Izjave Karnionovih udeležencev:‘’V Karnionu se trenutno učim ruščino. Sodelovanje z njimi bom še nadaljevala, kerje izobraževanje pri njih zelo učinkovito,’’ gospa Tatjana Fink, glavna direktoricaTrima, Trebnje.

‘’Karnionovi programi me v celoti zadovoljujejo. To je kvaliteta, ki daje konkretnedelovne rezultate,’’ gospod Zdravko Počivalšek, direktor Terme Olimia.

”Program, prilagojen mojim potrebam in željam, me je navdušil. Tuj jezik sem v Karnionu osvajal na hiter in hkrati sproščujoč način. Da je bilo učenje tudiučinkovito, potrjujejo merljivi rezultati mojega znanja na začetku in koncu treninga tujega jezika,” gospod mag. Radovan Jereb, član uprave Abanke, d. d.,Ljubljana.

‘’Teden v Karnionu je bil sprostitev za dušo in telo. Poleg odličnih profesorjev so zmedicinsko preizkušenimi programi poskrbeli za našo dušo in nam polepšali dnevepri njih,’’ Radojka Čuček Remic, dr. med., specialistka otorinolaringologinja.

Za dodatne strokovne informacije vam je na voljo svetovalka za osebnostno rast gospa Blanka Gašperlin, tel. 041/342 808,

01/3623 253, [email protected].

Svetovno znana metoda superlearningDoživite celostno izkušnjo najbolj dobičkonosne naložbe.

KAR

NIO

N,

KR

ANJ,

BR

ITO

F 3

55

, K

RAN

J

INFO:● Center Karnion deluje od leta1991, lani se je treniralo okoli 400 udeležencev,

od tega 60 odstotkov povratnikov - naučite se lahko 10 tujih jezikov;● V 40 urah se posameznik po metodi ‘’superučenje’’ nauči toliko, kot bi se po

konvencionalni metodi v enem šolskem letu (120 do 150 ur);● Prav zato se mnogi vračajo v Karnionov center na nekakšne delovne počitnice,

na katerih se poleg novih znanj tujega jezika naučite tudi obvladovanja stresa. ● Vsebine, ki jih poslušate, so prilagojene vašim potrebam.

Mateja Rant

V šoli so že sedmič zaporedpripravili hišni sejem učnihpodjetij, v okviru katerega sopredstavili 12 učnih podjetij.Ob stojnicah so dijaki živah-no trgovali, tekmovali pa sotudi v urejenosti stojnic. Učna podjetja dijaki ustano-vijo v okviru istoimenskegašolskega predmeta. "Pri tempredmetu lahko resnično pri-dejo do izraza njihove spre-tnosti in sposobnosti, zato gaimajo dijaki zelo radi," je po-jasnila v. d. ravnateljice Dam-jana Lazar Furlan. Učno pod-jetje je v celoti plod njihovegadela, od ideje do ustanovitvepodjetja, v okviru katerega

potem poslujejo z drugimiučnimi podjetji v Sloveniji incelo v tujini. Med drugimtudi z dijaki Administrativno-birotehničke škole iz Niša,katere ravnatelj Milorad Gav-rilović je v petek obiskal nji-hov sejem učnih podjetij."Želim, da bi danes ustvarilivisoke dobičke. To, kar danespočnete v šoli, boste jutri lah-ko koristno uporabili v svojihslužbah," je nagovoril kranj-ske dijake. Z omenjeno šolo vNišu, je še dodala DamjanaLazar Furlan, sodelujejo žedrugo leto v okviru projektove-twinning in ACES, v pri-hodnje pa bi radi sodelovanješe nadgradili tudi z izmenja-vami dijakov.

Dijaki predstavili svoja podjetja

V prostorih ESIC Kranj, ekonomsko-trgovske šoleje minuli petek vladalo živahno sejemsko vzdušje.

Na sedmem hišnem sejmu učnih podjetij


Aktualno

7

Informacije: Nepremičninski sklad pokojninskega in

invalidskega zavarovanja, d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300 88 11,

spletna stran: www.ns-piz.si

Oskrbovana najemna stanovanja Kranj -Planina jug

Oskrbovana stanovanja so arhitektonskoprilagojena gibalno oviranim osebam. Na-menjena so starejšim od 65 let, ki jimzdravstvene razmere dopuščajo samostoj-no bivanje. V njih je stanovalcem omogo-čena pomoč pri gospodinjstvu in osebninegi. Opremljena so s klicno napravo zaklic v sili 24 ur na dan. Nepremičninskisklad pokojninskega in invalidskega zava-rovanja je lastnik 105 oskrbovanih najem-nih stanovanj po različnih krajih Slovenije.

V Kranju na lokaciji Planina jug, v bližiniDoma upokojencev Kranj, je v gradnji ob-jekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanova-nji. V objektu, ki bo obsegal klet, pritličje,dve nadstropji in mansardo (K+P+N+M),bodo na voljo:■ stanovanja površine 32 m2 (1x), 37 m2

(14x) in 48 m2 (2x) z ločeno kopalnico,ložo ali teraso in shrambo v kleti,

■ stanovanja površine 51-53 m2 (13x) z ločenimi prostori: spalnim delom, kopalnico, predsobo, ložo ali teraso inshrambo v kleti.

Objekt je v gradnji, zato so možna kasnejšamanjša odstopanja od navedenih površin. V kleti bo najemnikom namenjenih štirinajst

parkirnih mest, od tega štiri za invalide inshrambe. Objekt ima dva vhoda in stopniš-či, ki sta v pritličju povezani s hodnikom do skupnih prostorov za druženje. V pritlič-ju bo tudi kolesarnica. Klet, pritličje, dvenadstropji in mansardo povezuje dvigalo.Pred objektom bo za najemnike in njihoveobiskovalce na voljo šestnajst zunanjih parkirnih mest.

Stanovanja bodo imela opremljeno kuhinjo(kuhinjski elementi, hladilnik z ločenim zamrzovalnikom, električna kuhalna plošča)in kopalnico (arhitektonsko prilagojena gibalno oviranim osebam), druge prostorepa si bo vsak najemnik uredil po svojemokusu. Stanovanja v pritličju in dveh nad-stropjih bodo imela ložo, stanovanja v man-sardi pa teraso. V vsakem stanovanju bo iz-vedena pred predpriprava za klimatsko na-pravo, nameščene bodo tudi naprave zaklic v sili 24 ur na dan. Stanovanja bodovseljiva predvidoma konec oktobra 2009.

Najemnina in stroškiMesečna najemnina je oblikovana v višini6,95 EUR/m2 in bo znašala za: ■ stanovanje površine 37 m2 približno

260,00 EUR in za

■ stanovanje površine 52 m2 približno360,00 EUR.

Cene in površine so informativne. V najem-nini niso zajeti stroški, ki jih bodo po dejan-ski porabi zaračunali dobavitelji in izvajalciza porabljeno energijo in vodo, RTV pri-spevek, skupni obratovalni stroški hiše,stroški storitev osnovne in socialne oskrbeter stroški za celodnevno telefonsko nujnopomoč (klic v sili) in morebitni drugi stroškiv zvezi z uporabo stanovanja.

Na razpisu za najem lahko sodelujejo ose-be, ki so državljani Republike Slovenije, sostarejši od 65 let, jim psihofizične sposo-bnosti omogočajo samostojno bivanje terso zmožni plačevati najemnino in drugestroške, ki so vezani na najem stanovanja.

Vloge za najem bo Nepremičninski skladzbiral z javnim razpisom, ki bo objavljen vmesecu aprilu 2009 na spletni straniwww.ns-piz.si. Informacija o začetku razpisabo objavljena tudi v Gorenjskem glasu inreviji Vzajemnost.

Po telefonu 01/300 88 11 nam lahko sporočite vaše podatke in ob izidu razpisavam bomo poslali dokumente za prijavo.

Boštjan Bogataj

Kranj - Po letih zatišja in lepeščice novih stanovanj vKranju so se v zadnjih dvehletih pojavile napovedi poštevilnih novih večstanovanj-skih objektih. Trije večji pro-jekti so danes v gradnji - Sta-novanjski sklad RepublikeSlovenije gradi na SotočjuSave in Kokre, Lokainvest inGradbinec GIP na Planinijug - za vse ostale investitorjepa kaže, da bodo čakali naboljše čase. Naj spomnimo,da so v igri še ureditev ne-kdanjega hotela Jelen, ne-kdanje Stare Save, prostornekdanje mlekarne in pozi-dava Mlake. Na ta način najbi Kranj pridobil od 1.500 dodva tisoč novih stanovanj.Vendar velikega zanimanjakupcev danes ni. "Nepremič-ninski trg spi. Oglede sicerorganiziramo, vendar je tobolj spremljanje možnostipotencialnih kupcev, saj jihvečina še špekulira in čakana padec cen. Prodamo le ne-premičnine, kjer so prodajal-ci pripravljeni spustiti ceno

za približno deset odstot-kov," pravi Thomas Krelj iznepremičninskega podjetjaFesst. S trditvijo o zaspanemtrgu, vendar le v zadnjemmesecu, se strinja tudi An-dreja Kern Egart iz nepre-mičninskega podjetja K3Kern: "Zato pa je v zadnjihtednih več povpraševanja posicer skromni ponudbi na-jemnih stanovanj. Na novoponudbo v enem dnevu dobi-mo tudi šest povpraševanj."Glede na starost, lokacijo inopremljenost so najemninev Kranju zelo različne. Zagarsonjero je treba odštetiod 180 do 250 evrov, za eno-sobno od 270 do 310 evrov,za dvosobno približno 350in trisobno 450 evrov. Na-jemodajalci, ki zahtevajo500 ali več evrov, pa bodosvoje stanovanje ali hišo tež-ko oddali. "Najemniško sta-novanje bi moralo biti oprem-ljeno vsaj s kuhinjo, drugoje po dogovoru oziroma odločitvi lastnika. Vse to jepovezano s ceno najema,kakor tudi obdobje najema,od slednjega pa še prilago-

ditev opreme," pojasni KernEgartova. Zakaj se je trg ustavil, če soposojila zaradi padca euri-borja cenejši? "Banke daneszahtevajo več garancij in za-varovanj ter odobrijo manjšiznesek. Hkrati se potencial-ni kupci bojijo za izgubo za-poslitve, manjka tudi inve-stitorjev, ki so nepremični-ne preprodajali," odgovarjaKrelj. "Veliko kupcev čaka,

da bodo padle cene novo-gradnjam. Ali se bo to zareszgodilo, je težko napovedo-vati, vendar v visoke padcecen ne verjamem," pa odgo-varja Andreja Kern Egart.Thomas Krelj dodaja, da bitrg zelo zaživel, ko bi inve-stitorji v novogradnje posta-vili realne cene, saj so časivelikih zaslužkov v nepre-mičninskem poslu oddalje-na preteklost.

Nepremičninski trg znova spiPo ponovoletnem razgibanem prometu z nepremičninami, predvsem veliko ogledi, je marca trg znovanekoliko zastal. Nihanje prometa naj bi zaznamovalo leto 2009.

Danes je v Kranju veliko več povpraševanja po najemnihstanovanjih, medtem ko se je promet z nepremičninamiznova skoraj ustavil. I Foto: Tina Dokl

Suzana P. Kovačič

Kranj - Tlakovce na parki-rišču pred kranjskim nebo-tičnikom, nasproti glav-ne avtobusne postaje, so doslej menjali že trikrat. Inspet so razmajani, je opo-zoril predsednik Krajevneskupnosti Vodovodni stolp Ludvik Gorjanc. Predstav-nica za stike z javnostmi naMestni občini Kranj MendiKokot je v zvezi s tem spo-ročila: "Junija leta 2005smo obnovili parkirni plato

pred nebotičnikom, tedajsmo zamenjali tlakovce. Dosedaj se je pokazalo, da sena uvozno-izvoznem deluzaradi gostega avto-mobil-skega prometa tlakovanapovršina hitro razmaje inrazmakne. Glede na trikrat-no obnovo tega proble-matičnega dela menimo, da bi bilo ta del zaradi hori-zontalno rotacijskih pre-obremenitev potrebno pre-plastiti z asfaltom." Kdajbodo na občini ukrepali,niso sporočili.

Tlakovci so spet razmajani

Parkirni plato so doslej že trikrat prenovili ... I Foto: Tina Dokl


Male živali

Alpska 49, 4248 LESCETel.: 04/537 71 00

Cepljenje psov proti steklini v prostorih klinikeprek celega leta po predhodnem naročilu.

Veterinarska klinika za male živali Lesce

Vete

rinar

ska

klin

ika

za m

ale

živa

li Le

sce,

d.o

.o.,

Alp

ska

49

, Le

sce

Bernik Stanislav, s.p.

Sorška cesta 3a, 4220 Škofja lokaTELEFONSKA ŠTEVILKA: 04/515-35-50WWW.klinikaloka.com

CEPLJENJE PSOVPROTI STEKLINI

Cepljenje proti steklini poteka v ambulanti klinikevsak delavnik od 8. - 19. ure, sobota od 8. - 12. ure.

Cena cepljenja je 34,89 EUR.

V svoji prehrani pes potre-buje beljakovine, maščobe,ogljikove hidrate, vlaknine,vitamine, rudninske snoviin vodo. Vsak dan mora pesv povprečju popiti 50 do 70mililitrov vode na kilogramtelesne teže. Psa lahko hranimo z indus-trijsko pripravljeno hrano,ki jo dobimo v obliki kon-zerv ali suhe briketiranehrane. Tako na pločevinkahkot na drugih zavitkih pri-pravljene hrane so navodilaza hranjenje, ki pa so le ok-virna, saj je vsak pes nekajposebnega, različni psi pahrano tudi različno izkori-stijo.Psu pa hrano lahko priprav-ljamo tudi doma. Pri temmu navadno dodajamo vita-

minske mineralne dodatke,lahko pa mu dodajamo tudisadje, če ga seveda dobroprenaša. Prehrana je odvisna tudi odstarosti psa, saj mladiča ododstavitve do treh mesecevstarosti praviloma hranimoštirikrat na dan, od tretjegado šestega meseca pa tri-krat na dan. Mladiči imajonamreč majhne želodce inbi težko sprejeli večje obro-ke. Pse manjših pasem pošestih mesecih lahko hra-nimo le enkrat na dan, veli-ke pa enkrat na dan hrani-mo šele, ko so stari leto inpol. Je pa bolje, če lahkopsu dnevni obrok hranerazdelimo na dva obroka,pri čemer naj bi jutranjiobrok zajemal okoli 20 od-

stotkov hrane, popoldanskipa 80 odstotkov. Pomembno pri hranjenjupsa je tudi, da dobiva hranovedno na istem mestu, tlapa naj bodo iz takega mate-riala, ki ga lahko čistimo. Čeje le mogoče, psa hranimovedno ob istem času z nje-gove za hranjenje določeneposode. Izogibajmo se, dabi hranili psa z mize, pravtako pa naj hrana ne bo preveč slana, saj mu uni-čuje ledvice. Količino hrane je treba pri-lagajati velikosti psa, patudi njegovi kondicijskipripravljenosti in sevedastarosti psa. Vsako starost-no obdobje namreč zahtevahrano, ki jo pes takrat po-trebuje. Več hrane potrebu-

jejo kužki, ki pozimi prebi-vajo zunaj, strokovnjaki patudi priporočajo, da naj bohrana zanje toplejša in boljgosta. Če dobivajo brikete,jih prej namočite v vročovodo, lahko pa jim dodatetudi žlico jedilnega sonč-ničnega olja za nastajanjedodatnih maščobnih zalogza ogrevanje. Prav tako oljelahko dodajate psom, ki bi-vajo v ogrevanih prostorihin imajo pogosto težave ssuho kožo in dlako. Pazitimorate le, da se prekomer-no ne zredijo.Prilagojena hrana je po-trebna tudi za breje in doje-če psice, če niste prepriča-ni, ali psa pravilno hranite,se posvetujte z vašim vete-rinarjem.

Za vse starosti psov ni enaka hranaPravilno hranjen pes je živahen, njegova koža je zdrava, dlaka pa lepa in svetleča. Pes ne sme biti ne presuh in ne predebel.

Liko

sar

Duš

an,

s.p.

CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINIImetnike psov obveščamo, da bomo izvajali terensko akcijo obveznega cepljenja psov proti steklini v letu 2009na območju občine Šenčur in Cerklje od 31. marca do 4.aprila 2009. Cepljenje bo potekalo na običajnih mestih inpo razporedu, ki ga bodo lastniki registriranih psov dobilipo pošti. Cepljenje psov proti steklini poteka v naši ambulanti preko celega leta. Zaželeno predhodno naročiloza storitev. Ambulanta je odprta:

od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure,torek in četrtek pa od 17. do 19. ure.

Cena cepljenja je 34,89 evra. Imetnike psov prosimo,da na cepljenje prinesejo knjižico o cepljenjih in svojo EMŠO številko. Cepljenje proti steklini mora biti izvršeno enkrat na leto. Prosimo vas, da obvestite sosede,znance, ki obvestila po pošti niso dobili in so imetniki psa, naj se udeležijo cepljenja. Če psa nimate več, ga izregistra odjavite na cepnem mestu ali v ambulanti. Za dodatne informacije in pojasnila smo dosegljivi po telefonuin na sedežu veterinarske ambulante.

VETERINARSKA AMBULANTA VISOKOVisoko 45a, 4212 VISOKO, telefon: 25 35 150

OBVESTILO O CEPLJENJU PSOV PROTI STEKLINIPo zakonu morajo biti v naši državi psi proti steklini cepljeni vsakoleto, prvič, ko dopolnijo tri mesece.

Razpored cepljenja na zbirnih mestih občine Preddvor in Jezersko:

Cena cepljenja je 34,89 evra. S seboj obvezno prinesite evropski potni list za hišne živali, osebni dokument oz. EMŠO številko lastnika psa.Ravno tako poteka cepljenje psov proti steklini v prostorih naše ambulante, vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 11. ure. Pri tem je cena enaka cepljenju na zbirnem mestu.

KRAJ DATUM URA MESTOJEZERSKO 01. 04. 2007 14.00 NA OBIČAJNEM MESTU

KOKRA 01. 04. 2007 15.00 NA OBIČAJNEM MESTU

PREDDVOR 01. 04. 2007 16.00 PRI ŽAGI JELOVICA

ZG. BELA 01. 04. 2007 16.30 PRI DOMU DRUŽ. ORG.

ZAMUDNIKI - JEZERSKO 02. 04. 2007 13.00 NA OBIČAJNEM MESTU

ZAMUDNIKI - KOKRA 02. 04. 2007 13.30 NA OBIČAJNEM MESTU

ZAMUDNIKI - ZG. BELA 02. 04. 2007 14.30 PRI DOMU DRUŽBENIH ORG.

VETERINARSKA AMBULANTA KRANJ, MEDICOVET, d. o. o.KAJUHOVA UL. 23, KRANJ, TEL.: 04/235 82 60

Evropski potni listi in mikročipNovost pri cepljenju proti steklini je, da vsi psi, ki še nima-jo Evropskih potnih listov in mikročipa (razen tisti psi, ki še imajo značko), to dobijo ob cepljenju. Ob cepljenju stekline se psa vnese v Centralni register psov, za vpis pa potrebujejmo tudi EMŠO lastnika. Za skrbne lastnike je čipiranje psa in njegov vpis v Centralni register psovprednost. V primeru da se kuža izgubi, v zavetišču ali v am-bulanti odčitajo čip, lastnika pa najdejo preko Centralnegaregistra in ju tako hitro spet združijo. Tako je jasno, da cepljenje ni zoprna draga obveza, ampak je zaščita tako za ljudi kot hišnega ljubljenčka ter hkrati priložnost, da veterinar psa enkrat na leto preventivno tudi pregleda.


Male živali

9

Iščeta topel dom

Rex je mešanec z ovčarjem črne barve, sprekrasnimi rjavimi očmi, večje rasti, star štirileta. Po naravi je aktiven in prijazen. Potrebujeljudi, ki se bodo z njim ukvarjali, mu nudililjubezen in ga vozili na redne sprehode.Primeren tudi za življenje v stanovanju. Pes je vObalnem društvu proti mučenju živali v Kopru,kontakt: 031/349-823 ali 041/626-448. S. K.

Lucy je pitbullka, pripeljana iz Lucije, za katerov Obalnem zavetišču kar ne morejo verjeti, da jenihče ne pogreša ... Je negovana, dobro rejena,mlajša psica, ki zelo rada skače v naročje in seboža. Takoj sprejme vse ljudi, dominantna pa jedo drugih psov. Je sterilizirana. Primerna zaživljenje v stanovanju. Psička je trenutno v Obalnem društvu proti mučenju živali v Kopru,kontakt: 031/349-823 ali 041/626-448. S. K.

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE SVOJIH PSOV - ZAVARUJMO NAŠE ZDRAVJE

Obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini tudi letos.

Lastnike psov obveščamo, da bomo v času od 30. marca do 9. maja izvajali splošnoobvezno cepljenje psov proti steklini na območju upravnih enot Kranj, Škofja Loka,Radovljica in Tržič. Na terenu bo cepljenje potekalo po običajnem razporedu, ki je objavljen na dopisu, ki ste ga imetniki že registriranih psov prejeli po pošti, ogledatepa si ga lahko tudi na naši spletni strani www.vpt.si, kjer boste lahko našli tudi nekatere druge koristne informacije. Preko celega leta pa je cepljenje mogoče opraviti tudi v naši Veterinarski ambulanti v Tenetišah. Psa lahko pripeljete na:■ katerokoli mesto cepljenja na terenu ali■ v ambulanto za hišne živali v Tenetiše vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 16.

do18. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure.

Če vaš pes lani ni bil cepljen v času splošnega cepljenja, ste ga dolžni pripeljati navnovično cepljenje najpozneje ob preteku enega leta. Lastnike psov prosimo, da s seboj na cepljenje prinesejo: ■ obvestilo, ki so ga prejeli po pošti■ dokument psa■ osebni dokument lastnika psa

Prosimo, da o cepljenju obvestite tudi druge, zlasti pa lastnike mladih - še neregistri-ranih psov, ki obvestila po pošti ne dobijo. Če ste obvestilo prejeli in psa zaradi kateregakoli razloga nimate več, prosimo, da ga iz registra odjavite. To lahko storitena mestu cepljenja, po telefonu ali po elektronski pošti [email protected]. Če je bilvaš pes letos že cepljen, štejte obvestilo kot brezpredmetno.

Stroški državne takse, cepljenja, razglistenja in registracije znašajo skupaj 34,89evra. Prosimo, da za cepljenje na terenu pripravite drobiž, na vseh cepnih mestih pabo mogoče plačati tudi s plačilnimi karticami.

Po navodilu VURS in v skladu z zakonodajo EU bomo ob letošnjem cepljenju proti steklini primorani zamenjati dokumente vseh psov, ki še nimajo ti. evropskega potnegalista (modra knjižica). Zamenjava dokumentov ni povezana z dodatnimi stroški, prosimo pa, da s seboj na cepljenje prinesete tudi rezervne kode mikročipa, ki ste jihprejeli ob mikročipiranju psa.

Za dodatne informacije smo dosegljivi na sedežu Veterinarske prakse Tenetiše in nanaših telefonskih številkah.

VETERINARSKA PRAKSATENETIŠE, d. o. o.

Tenetiše 80, 4204 Golnik

Telefon: (04) 2565-100, 2565-101; Telefaks: (04) 2565-103w w w . v p t . s i

Knjiga opisuje življenje in delo v Kranju rojenega astronoma Janeza Jakoba Olbna(1643 - 1725). Na njegovo občudovanjavredno delo smo, še posebej Gorenjci, lahko upravičeno ponosni.

Cena: 15 €za naročnike 12 €+ poštnina

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem

glasu (vsak dan od 8. do 19. ure,

v petek do 16. ure), jo naročite na:

04/201 42 41 ali [email protected].

ww

w.g

ore

njs

kig

las.

si

Pse navadno cepimo protipasji kugi, parvovirozi, lep-tospirozi, nalezljivem he-patitisu in kužnem kašlju.Čeprav veterinarji ta ceplje-nja priporočajo tako zaradivarovanja psov kot ljudi, papo zakonu niso obvezna. Jepa obvezno cepljenje psovproti nevarni virusni bolez-ni, steklini. Tako morajobiti vsi psi, ki so starejši odtreh mesecev, cepljeni pro-sti steklini. S cepljenjem sonato povsem imuni protisteklini, da pa imunostvzdržujejo, pa jih je trebacepiti vsako leto. Veljavnostcepljenja se med drugimpreverja ob prehodu držav-ne meje, zato potrdilo ocepljenju vpišemo v evrop-ski potni list.Za cepljenja se lahko naro-čate preko telefona ali e-pošte. Naročene strankeimajo navadno prednostpred drugimi, to pa pomenimanj čakanja in stresa takoza lastnika kot žival. Po-

membno je, da psu tedendni pred cepljenjem odstra-nite parazite. Pred ceplje-njem navadno z lastnikom

živali opravijo informativnipogovor in žival pregleda-mo. Preventivno cepljenjeje poseg v imunski sistem,

zato mora biti žival ob cep-ljenju zdrava in ne pod vpli-vom zdravil.Na cepljenje ne pozabiteprinesti potnega lista alikartončka cepljenj vaše ži-vali, iz katerega so razvid-na morebitna predhodnacepljenja in v katerega vamvpišejo potrdilo o ceplje-nju.Možni zapleti pri cepljenjupsov so zelo redki. Na me-stu cepljenja se lahko pojavioteklina, ki sčasoma izginein ni nevarna. Možne sotudi alergijske reakcije, obkaterih se je treba posveto-vati z veterinarjem.Prenašalke stekline so tudimačke, vendar jih pri nas pozakonu ni potrebno cepiti.Cepljenje pa je obvezno zamačke, s katerimi potujemoprek državne meje. Veteri-narji priporočajo cepljenjetudi za mačke, ki živijo obgozdnem robu, saj je prinas še vedno prisotna stekli-na, ki jo prenašajo lisice.

Poskrbimo za cepljenje V Sloveniji je cepljenje psov proti steklini obvezno, ponavljati pa ga moramo vsako leto. Prav tako jeobvezno cepiti mačke, s katerimi potujemo v tujino.

Foto

: Tin

a D

okl

Steklina je smrtna bolezenSteklina je ena od zelo red-kih vrst virusnih obolenj, kiogroža vse sesalce. Žival,okužena s steklino, izgubistrah pred naravnimi sov-ražniki in tudi človekom, sajvirus napade možgane inspremeni njeno obnašanje.Tako na primer pes, ki gaokuži lisica, čez nekaj dnipreide v agresivno fazo, go-spodarja več ne prepozna inga napade. Pri napadu last-nika močno poškoduje, po-leg tega pa ga okuži s stek-lino. Steklina je za oboleložival ali človeka zagotovosmrtna, če se ne zdravi do-volj zgodaj. Lastnika psapred smrtjo lahko rešijo leše protitelesa, ki mu jihzdravniki vbrizgajo v telo.Po svetu še vedno zaradistekline umre nad petdesettisoč ljudi, od tega je skorajpolovica otrok. Pse torejproti steklini cepimo zaradizaščite ljudi in ne v prvi vrstizaradi njih samih, čeprav stem zaščitimo tudi njih. Zaradi nevarnosti stekline jecepljenje obvezno, če tegane upoštevamo, so pred-pisane tudi kazni.


Študentska

Klu

b št

uden

tov

Kra

nj, G

lavn

i trg

20

, Kra

nj

3+1 ŽURPonujamo ti tri plus en razlog, da se 18. aprila znajdeš v Kra-nju: dijaški 3 + 1 žur! Na aprilsko soboto bo cesta med Glo-busom in poslovno stavbo Storžič rezervirana za neutrudnozabavo v rock'n'roll slogu. Od 20. ure dalje bodo občinstvoogrevali trije glasni jezdeci kranjske rock scene: TheMor(R)ons, Taking over Mars in Diverso, za vrhunec večerapa bodo poskrbeli idrijski glasniki panknrolla Zablujena ge-neracija. Prireditev v organizaciji Dijaškega odbora Klubaštudentov Kranj je sicer v prvi vrsti namenjena neutrudnimsrednješolskim žurerjem, a vstopa ne bomo branili niko-mur. Pst, za noro razpoloženje bo poskrbljeno tudi z na-gradnimi igrami. Povej naprej. M. J.

Potopisni april

Aprila bo deževalo, zato je primeren trenutek, da se spravite vKlubar, kjer se bodo vsako nedeljo ob 19.30 odvijala potopisnapredavanja. V besedi in sliki vam bodo predavatelji skušali pri-bližati daljne in malo manj daljne dežele. Minulo nedeljo jePetra Klinar predstavila prostovoljno delo v Angoli, to nedeljoter 5. aprila pa boste poslušali Jasmino Šabić in Ireno Virant, kibosta govorili o potovanju in delu v Indiji. In ker so KŠK-jevapredavanja finančni krizi prijazna, vstopnine ni! M. K.

KŠK-jevi slikarji

Klub študentov Kranj 20. aprila organizira desettedenski te-čaj risanja in slikanja. Začeli bomo z risanjem preprostihgeometrijskih oblik, nadaljevali z enostavno oblikovanimipredmeti in prešli na kompleksnejša tihožitja. Naučili sebomo vizirati in spoznali bomo zakonitosti perceptivistične-ga gledanja. Dotaknili se bomo tudi osnov senčenja (mode-liranja). Mentorica - akademska slikarka in magistra umet-nosti Nataša Jan - vas bo opozorila na majhne trike, s kate-rimi si boste lahko pomagali ob realističnem risanju. V "sli-karskem delu" tečaja bomo začeli s slikanjem enostavnih ti-hožitij in preizkusili slikarske tehnike, za katere bo največzanimanja: med njimi bodo akrilne barve, oljni in suhi pa-steli, akvarel in druge. Cena tečaja je 130 evrov za člane KŠK,ostali pa bodo odšteli 190 evrov. M. K.

Mojca Jagodic

Že vse od septembra svoj dro-bec k sicer precej bornemumozaiku večernega dogajanjav Kranju prispeva kulturni za-vod Creinativa. Lociran naobrobju mestnega jedra - živinamreč na Roženvenskemklancu (bolje znan kot Mohor-jev klanec) - v zadnjem časuprivablja nemalo obiskovalcev. Od januarja dalje so petkovivečeri Creinative rezerviraniza r'n'r butik, kjer se, kot opi-sujejo dogajanje organizator-ji, predstavljajo vsebinskomočne in konceptualno do-delane slovenske skupine. Vprihodnje se v rock butikuobetajo nastopi skupin Hiša,Angel Perfect Dream in An-draža Hribarja. Poleg rockbutika pripravljajo tudi kon-ceptualne Etno večere inOperne utrinke: v Etno veče-rih bodo svojo 20. obletnicoobstoja proslavili Orleki, v rit-mih melosa se bo predstavilazasedba Katania, za Operneutrinke pa bo poskrbel vse-stranski Milivoj Šurbek. V po-letnih mesecih naj bi pro-gram oplemenitili z nasto-

pom nekaterih glasbenikovonkraj luže. Kot je povedalMilan Nardin iz društva Crei-nativa, kulturnega centra zadružbeno odgovorno oživlja-nje mestnega jedra Kranja, sedogodki osredotočajo na ka-kovost kulture, pomembnapa je predvsem sporočilnost."Z obiskom smo zadovoljni,včasih celo preseneča. Tudiodziv nastopajočih je poziti-ven. Kranjčani sicer šele pri-

hajajo, na jazz koncertih jedenimo tri četrtine obiskoval-cev iz Ljubljane," o tem, ali soobiskovalci Creinativo vzeliza svojo, pojasnjuje Nardin.Poleg glasbenih dogodkov sev prostorih, ki zdržijo do oko-li 200 obiskovalcev, odvijajorazstave s poudarkom na iz-menjavi z drugimi evropski-mi mesti, delavnice, gledali-ške improvizacije, predstavit-ve, seminarji, ... "Ne gre

samo za glasbo, ampak zaumetnost nasploh," pravi Nar-din. Creinativa si sicer v nekajletih želi postati lokalno inglobalno prepoznaven centervisokokakovostnih kulturnihvsebin, ki bodo potekale skozivse leto, izpostaviti pa si želi-jo tudi Rožnovenski klanec,ki ne bi bil samo prizoriščeprireditev, ampak bi v svojobjem vabil tudi ustvarjalceunikatnih izdelkov.

Creinativa - kreativa naobrobju mestnega jedra

Nace Fock

Jean-Jacques Rousseau, pisa-telj, filozof, muzikolog in na-sploh človek tisočerih talen-tov iz obdobja razsvetljenstva,Švicar po rodu, je avtor enegaprvih pomembnejših novove-ških del o pedagogiki ter ovzgoji in izobraževanju nasplošno, Emile ali O vzgoji.Gre za traktat o vzgoji, ki za-jema življenje mladega Emi-la, odličnega, vzornega in po-polnega mladeniča, vse odnjegovih dojilij pa do dekletapo imenu Sophie, ki jo je pi-satelj v zadnji knjigi vzgojil vprvovrstno mlado damo ter jodoločil Emilu za ženo. V fan-tovem otroštvu temelji učenjena izkustvih iz narave; le takonaj se uči v zglednega držav-ljana odraščajoč otrok.Dandanes smo menda tofazo prestopili. Otroci so žesami po sebi nagnjeni k izkus-tvom (od degustacij kavneusedline, vožnje s kolesombrez rok in guganja na stoludo izpiranja želodca), ki senačeloma bolj ali manj obne-sejo, izvzemši tiste v šoli, sajje teorija, da bi se zaradi po-sledic neustreznega učenjanaučili učenja, še vedno natrhlih nogah. Tako torejumetno vpeljujemo v učenjetrende, ki so nekje med ne-wagevskimi željami po popol-nem izkoristku, ekonomič-nosti in učencu prijazni šoliter posrečenimi (a precej ri-goroznimi) Rousseaujevimidoktrinami, da na primer

otrok ne sme brati knjig predpetnajstim letom, če že, pa leRobinzona Crusoeja - zaradinjegove iznajdljivosti, narav-nosti, primarnosti; da se nesme nikdar ničesar učiti napamet, še posebno ne La Fontai-novih basni, v katerih dobiva-jo živali, kot so čriček, mrav-lja, krokar in lisica, čisto noveideološke in moralne razsež-nosti.Če nam je uspelo premostitiproblematično fazo kaj se uči-ti, pa še vedno ostaja eno naj-bolj enigmatičnih vprašanj -kako se učiti. Kako narediti,da se bo nekdo učil. Kakospremeniti učenje v igro, vspontan proces, v ljubeč od-nos med učencem in snovjo,v doživetje, odkritje ali pusto-lovščino. Poleg številnihučnih metod in strategij terprijemov, ki dokazano vpliva-jo na motivacijo in na uspeš-nost učenja, predstavlja mo-derna doba zelo plodna tla zavzklitje ter razraščanje samo-oklicane didaktičnosti, s ka-kršno se lahko pohvalijo "do-bri" učitelji. Inovativnost je si-cer dobrodošla (kot sta tudiodlašanje in izogibanje učen-cem v pravo veselje), žal paponavadi na novo vpeljani di-daktični vidiki prinesejo s se-boj tudi upad tistega, zaradičesar se človek učenja splohloti: vsebine, torej, če želite,strokovnosti.Slednja se znajde v globokopod želenim nivojem tudi pripristopih, ki nimajo kaj velikoopraviti niti s strokovnostjo

niti z didaktičnostjo, temvečprej z nesposobnostjo, v koli-kor ne gre za poskus za potre-be pedagoško-psihološkihznanstvenih. Žoganje z barv-nimi balončki, proste asocia-cije in možganske nevihteznajo biti čisto primerna po-pestritev, če potem jedro po-uka ne temelji na poslušanjupesmic iz mehiških nadalje-vank kot novemu pristopu kpouku španščine, na šelesha-merjih ter sličicah kot razko-raku v poučevanju družboslov-ja ali na dremanju ob dvehsmrdljivih petrijevkah kotpraksi pri kemiji. Ali pa mor-da na popolni poenostavitviter banaliziranju prenekateresnovi, ki je žal neobvladljiva,če se je lotimo z barvicami,kolaži, učnimi sestavljanka-mi ali družabnimi igrami, inki v resnici zahteva zgolj insamo eno: sesti za uro ali dveter si, volens nolens, nekajvbiti v glavo.Ker smo si ljudje tudi pri uče-nju različni, je nujno, da vsakposameznik prilagodi učenjesvojemu spoznavnemu inučnemu stilu. Le-ta pa žal nemora opravičevati neuspeha,ki ga radi skrijemo za že toli-kokrat omenjeno nedidaktič-nostjo, kadar ne ostane dru-gega kot starinska metoda, kise je po precejšnji izrojenostidanašnjih pristopov k izobra-ževanju nismo sposobni po-služiti. Ironično pa gre pri tejstoletja stari in preverjenoučinkoviti metodi pravzapravza edinstven primer danes

tako opevanega kooperativne-ga učenja: moja knjiga in jaz.Najti ravnovesje med nazor-nostjo, didaktičnostjo, spon-tanostjo, naravnostjo, prijaz-nostjo in končnim rezulta-tom - znanjem? Če govorimoo slavnem teoretiku Rousse-auju, čigar "najboljše in naj-pomembnejše delo" (kot se jesam izrazil) je postalo že včasu francoske revolucijevzor ter inspiracija za novprogram vzgoje in izobraže-vanja, pa vendarle ne more-mo mimo naslednjega para-doksa. Gospod Rousseau jenamreč pet otrok, ki jih jeimel s svojo perico, enega zadrugim poslal v sirotišnico re-koč, da se sam, kot človek, kiga pestijo številne težave psi-hičnega in telesnega značaja,ne bi mogel primerno posve-titi njihovi reji ter vzgoji in dajim bo tam zagotovo bolje. Rousseau pa je še prej kot pi-satelj, filozof etc. zaslovel kotmuzikolog. Francoski akade-miji je predstavil nov, številč-ni sistem glasbene notacije,ki je stvar zelo poenostavil zaučenje in jo je kot nek nara-ven način zaznavanja glasbe -saj, zelo poenostavljeno, into-nacija temelji na relativni raz-dalji od izhodiščnega tona -poskušal približati ljudem.Sistem se v širši uporabi žalni obdržal. Edina škoda je le,da mojster Rousseau iz zgo-raj omenjenih razlogov ni-kdar ni imel možnosti pred-staviti tega doprinosa muzi-kologiji svojim otrokom ...

O mojstru in učencu


Kultura

11

22. marca do 3. aprila 2009

Petek, 27. marca, ob 20.00 Dragica Potočnjak: ZA NAŠE MLADE DAME

(Mestno gledališče ljubljansko)

Sobota, 28. marca,● ob 20.00: Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO

(Gledališče luninega mrka, Tokio, Japonska)

Nedelja, 29. marca, ob 20.00 Mare Bulc: SLOVENEC SLOVENCA GORI POSTAVI

(Maska produkcija, SNG Drama Ljubljana)

Ponedeljek, 30. marca,● ob 20.00 - Branko Završan: SOLISTIKA

(Društvo Familija, Mestno gledališče ljubljansko)● ob 20.00 v SNG Drami Ljubljana

Andrej Hieng: OSVAJALEC (SNG Drama Ljubljana)

Torek, 31. marca,● ob 20.00 - Saša Pavček: ARIJE (Hercegnovsko pozorište, Črna gora)

● ob 20.00 v SNG Drami Ljubljana - Drago Jančar: NIHA URA TIHA (SNG Drama Ljubljana)

Sreda, 1. aprila, ● od 10.00 do 18.00 - DAN NOMINIRANCEV

● ob 20.00 - Ivan Cankar, Silvan Omerzu: HIŠA MARIJE POMOČNICE (Slovensko mladinsko gledališče)

Četrtek, 2. aprila, ● ob 20.00 - Simona Semenič Scott: NISI POZABILA, SAMO

NE SPOMNIŠ SE VEČ (KD Integrali, Gledališče Glej)

Petek, 3. aprila, ob 20.00Sklepna slovesnost, podelitev nagrade Slavka

Gruma, Grün-Filipičevega priznanja, Šeligove nagradein nagrade občinstva

Vstopnice, blagajna: (04) 20 10 200, www.pgk.si

V Creinativi še slike Darka Slavca

Še nekaj dni bodo v galeriji Creinativa na sejmišču na ogleddela akademskega slikarja prof. Darka Slavca. Avtor setokrat predstavlja predvsem z večjimi formati in sicer z mo-tiviko mnogobarvnih sonc ter hlebcev kruha, umeščenih narazlične mize in prte. Slavec, ki na oddelku za tekstilstvo naNaravoslovno tehniški fakulteti poučuje kar 21 predmetov spodročja likovne umetnosti, oblikovanja in fotografije, jedoslej pripravil 111 samostojnih razstav, tokrat pa ga je v tonovo kranjsko galerijo povabil slikar mag. Klavdij Tutta, ki vokviru zavoda Creinativa sodeluje pri oblikovanju programagalerije. I. K.

Igor Kavčič

Morgen, morgen. Morgen, su-tra sretni bit' čemo mi. Jučer,jučer, več su nestali sni, je v hr-vaški različici pesem Morgenv začetku šestdesetih let pre-peval Ivo Robić (1923-2000).Pesem je bila zaradi teh ver-zov v takratni Jugoslavijimenda prepovedana. Ti na-mreč govorijo o lepšem jutriin o sanjah, ki so izginile vče-raj. Ne glede na to, da gre vprvi vrsti za ljubezensko pe-sem, je bila komunističnaoblast prepričana, da je bilatakrat že sedanjost dovoljlepa. Povsem drugačen odzivje Morgen doživela v svetu. Znjo se je pred natanko petde-setimi leti začel njen vzponna pevski Olimp, najprej vNemčiji, nato v večjem deluEvrope, kasneje pa tudi vAmeriki. Pesem je švicarskiavtor Peter Mösser sicer na-menil takratnemu nemške-mu zvezdniku FreddyjuQuinnu, a ta pesmi ni želelizvajati, tako kot potem šenekaj drugih nemških zvezd-nikov. Pesem je bila tako od-tisnjena "samo" na B stransingl plošče, na A strani pa jebila pesem Ay, ay ay, Paloma,za katero so predvidevali, dabo naletela na boljši odziv ob-činstva. Sredi leta 1959 se jepesem celo pojavila na Bill-boardovi lestvici 40 najboljpopularnih hitov, kjer se jezadržala kar 11 tednov, naj-višje pa je bila na 13. mestu.Za njim so bila celo taka ime-na, kot so Elvis Presley, Ray

Charles, Frank Sinatra, FatsDomino ... To je bila prva pe-sem v nemškem jeziku, ki seje po 2. svetovni uvrstila na tolestvico. Perry Como je napelvse sile, da je našel tega ne-znanega pevca iz nekdanjeJugoslavije in ga pripeljal vsvoj v ZDA zelo gledani TVshow. Prav Američani so bilitisti, ki so Robića poimenova-li "Mister Morgen", to ime sega je v tujini držalo skozi celonjegovo kariero. Samo jednom se ljubi, Ta tvojaruka mala, Serenada Opatiji,in mnoge predelave znanihsvetovnih pop uspešnic, kotso Sedamnajstogodišnjoj (Savethe last Dance for me), Stran-ci u noči (Strangers in thenight), La Paloma ... so le ne-katere od njegovih zlatih, dia-mantnih ali kakršnih koli žeultra uspešnic, ki jih poznavsa Evropa, tu pa so tudimnoge skladbe, posvečeneOpatiji, morju, Zagrebu ... inprelepe ljubezenske pesmi, kijih imajo danes Hrvati za svo-je glasbene klasike. Z razsta-vo v Kranju gostuje Muzejmesta Zagreba, v katerem jebila razstava prvič predstavlje-na junija 2007, kasneje pa jegostovala še v Opatiji in Kra-pini, festivalskih mestih, kjerje Robić predstavljal svojenajvečje uspešnice, od okto-bra do januarja pa je bila raz-stava na ogled tudi že v Mari-boru. "Razstava je druga iz cikla Za-grebške glasbene legende, vokviru katere smo prvegapredstavili Vikija Glovackega,

ki je v Sloveniji najbolj znanpo pesmi Dobro mi došel prija-telj. V času, ko smo pripravlja-li to razstavo, je Robićeva ženagospa Marta Robić muzejupodarila nekatere predmete,njegove nagrade ... in odločilismo se, da bo sledila razstavao njem. Sočasno s snovanjemrazstave, pri kateri je polegtreh soavtorjev sodelovalo šemnogo ljudi, smo kot donaci-jo pridobili še mnogo gradiva,fotografije, tiske, plošče ...tako da bomo, potem ko serazstava zaključi, poskrbelitudi za stalno postavitev v na-šem muzeju," je povedala so-avtorica razstave Vesna Lei-ner. Robić je prvič kot pevecnastopal že med 2. svetovnovojno, leta 1943 v zagrebškembaru Grill Room, pojavil pa seje tudi že na hrvaškem radiu.Njegov pevski vzpon pa se jezačel v Opatiji, kjer je dolgaleta nastopal na terasi hotelaKvarner. V Ićićih pri Opatiji jev vili, ki sta jo zgradila z ženo,preživel tudi velik del svojegaživljenja. Bil je zvezda stalnicana različnih festivalih bivšedržave, predvsem pa v Opatiji,Splitu in narečnem festivalu vKrapini.Razstava na zanimiv današ-njemu času prilagojen, načinprikazuje življenje in delo IvaRobića, od njegovih začetkovdo različnih pomembnejšihkrižišč, ki so zaznamovalinjegovo kariero. V osred-njem delu galerije so tako naogled notni zapisi, fotografi-je, dokumenti o njem ... sim-patičen pa je tudi tako ime-

novani "karaoke show box",o katerem si obiskovalci lah-ko ob glasbeni podlagi zapo-jejo nekatere od Robićevihuspešnic v hrvaščini, nem-ščini ali angleščini. Da ljudjeveselo prepevajo, je povedalagospa, ki varuje galerijo. Raz-lični oddelki nas spomnijona Robićeve festivalske uspe-he, kaj so pisali mediji onjem, o njegovih številnihdobrodelnih nastopih, naogled so njegove nagrade inodlikovanja, ki jih je prejeltako v tujini in doma. "Zlatnaploča" založbe Jugoton zamilijon in prvo prodano ploš-čo Morgen je dovolj zgovo-ren pokazatelj, kako popula-ren je Ivo v svojem času bil.Milijon prodanih izvodov jedanes večletna prodaja ploščvseh slovenskih avtorjev ...V stebriščni dvorani navdu-šuje mini prodajalna plošč izšestdesetih let, ki nas povedev čas velikih Robićevih uspe-hov, zanimiv je stiliziran kla-vir v naravni velikosti, ki jepredstavljen kot vitrina, v ka-teri so notni zapisi mnogihRobićevih pesmi, kar gapredstavlja tudi kot skladate-lja. Na ogled pa je tudi nekajpohištva iz njegove hiše,zofa, gramofon in kitara ...Razstava sicer nima velikihmuzealskih ambicij, bo pazagotovo izjemno zanimivaza vse, ki vas zna nostalgijapopeljati štirideset, petdesetlet nazaj, v tiste zlate čase, koso tudi Robićevi šlagerjimarsikomu lajšali življenj-ski vsakdan ...

Samo en je Mister MorgenV Galeriji mestne hiše in v stebriščni dvorani je na ogled zanimiva razstava Mister Morgen - Ivo Robić, o enem največjih pevskih imen nekdanje Jugoslavije. Z razstavo gostuje Muzej mesta Zagreba.

KUPON ZA TEDEN SLOVENSKE DRAME V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU

Predstava:

Prosimo, obkrožite (1 je najnižja, 5 najvišja ocena):1 - Tako slabe predstave pa že dolgo ne! 2 - No ja, zdržali smo do konca.3 - Zanimivo, a ne pretresljivo. 4 - Res, prav dobra predstava! 5 - Odlična predstava!

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Ocenjevalni kupon pošljite na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova c. 4, 4000 Kranj.Upoštevali bomo vse ocenjevalne lističe, ki bodo prispeli do 2. aprila 2009, do 10. ure.

✂

Na 39. Tednu slovenske drame bo Prešernovo gledališče v sodelovanju z Gorenjskim glasom tudiletos podelilo nagrado občinstva za najboljšo predstavo festivala. Med ocenjevalci bomo izžrebalipet prejemnikov gledališkega abonmaja (nagrado podarja Prešernovo gledališče Kranj) in naročni-no na časopis Gorenjski glas (nagrado podarja Gorenjski glas).

Ko se sprehajamo po razstavi, je vselej v ozadju moč pos-lušati najbolj znane Robićeve skladbe. Na več mestih so navoljo slušalke in videoposnetki njegovih nastopov, tako soobiskovalci z njim lahko tudi "na samem". I Foto: Tina Dokl

Da je nekdanja zabavna glasba izziv tudi za nove generacijeglasbenikov, je na odprtju razstave z odličnimi izvedbamitreh Robićevih uspešnic dokazala kranjska skupina Jazz Stat-ion, ki smo jo ujeli v stilizirani prodajalni plošč. I Foto: Tina Dokl

"Kjerkoli smo gostovali z razstavo, je bil odličen odziv,"razmišlja soavtorica razstave Vesna Leiner. I Foto: Tina Dokl

Ob Ivu Robiću različne generacije obujajo spomine na čudovite čase zabavne glasbe. I Foto: Tina Dokl

Foto

: arh

iv C

rein

ativ

a


Šport

Vilma Stanovnik

Za padalce, ki so tudi dobrismučarji, se je pred dnevikončala letošnja tekmovalnasezona. Kranjčanka MajaSajovic se je letos veseliladveh srebrnih odličij, z njopa smo se pogovarjali ob le-tošnji podelitvi nagrad naj-boljšim kranjskim športni-kom, saj si je 33-letna Majaza vrsto uspehov, predvsempa bronasto odličje na lan-skem svetovnem prvenstvuv padalstvu, zaslužila šport-no plaketo Kranja.

Tako na domačem kot svetov-nem prvenstvu v paraskijuste bili drugi in zaostali le zareprezentančno prijateljicoIreno Avbelj. Pred dvema le-toma ste bili vi svetovna pr-vakinja. Zgleda, kot bi prav zIreno tekmovali za naslovnajboljše tako doma kot nasvetu?"Trenutno res zgleda, kot bise za naslov najboljše borilisami z Ireno. Vendar pa šezdaleč ni tako, saj naju vesčas napadajo tekmice iz dru-gih držav, predvsem zadnječase pa prihajajo odličneRusinje, ki postajajo vseboljše smučarke in so tudidobre padalke. Zato mislim,da se bova morali z Irenozelo truditi, da bova ostali vsvetovnem vrhu paraskija."

Ste odlična padalka, kar do-kazujejo tudi vaše kolajne iznajvečjih padalskih tekmo-vanj. Za paraski pa moratebiti tudi dobra smučarka?"Po duši sem seveda najprejpadalka, zato padalstva ne za-menjam za nič drugega. Kersem se želela ukvarjati tudi sparaskijem, sem morala zače-ti trenirati tudi smučanje.Smučala sem sicer od mlade-ga, toda trenirala nisem niko-

li. Zato se na tekmah v para-skiju pri smučanju teže me-rim z dekleti, ki so tekmovalev smučanju. Kadar so na tek-mi razmere za padalsko tek-mo dokaj enostavne, takrat sov prednosti dobre smučarke.Če je obratno, pa smo v pred-nosti boljše padalke."

Kako je bilo letos na svetov-nem prvenstvu?"Letos razmere za skakanjeniso bile težke, zato so bile vprednosti boljše smučarke.Tako sem bila po smučanjučetrta in naredila sem vse,

kar sem lahko, da sem nakoncu osvojila srebrno ko-lajno."

Po tekmah v paraskiju bodokmalu na vrsti prve padalsketekme. Kakšna tekmovanjavas čakajo v novi sezoni?"Če bo le vreme dopuščalo,bomo skoke na cilj začelitrenirati v začetku aprila. Le-tos me julija čaka svetovnovojaško prvenstvo, poleti pabo tudi šest tekem svetovne-ga pokala. Želim si, da bi sena tekmah svetovnega poka-la uvrščala med prve tri,med najboljšimi osmimi pabi rada bila tudi na svetov-nem vojaškem prvenstvu.Vendar pa so napovedi resnehvaležne, saj je treba pra-vi hip ujeti formo in od tegaje veliko odvisno."

Čeprav ste diplomirali izgeografije in filozofije, vamnajbrž padalstvo vzame pre-več časa še za kaj drugega?"Zaposlena sem v športnienoti Slovenske vojske in odelu v svojem poklicu zaen-krat ne razmišljam. Vendarpa me zadnje čase veseli štu-dij španščine in kar je pro-stega časa, ga porabim zato."

Padalstva ne zamenja za nič

Kranjčanka Maja Sajovic se je prejšnji teden s svetovnega prvenstva v paraskiju vrnila s srebrno kolajno, enako odličje je osvojila na domačem državnem prvenstvu, obakrat pa jo jepremagala le Irena Avbelj.

Kranjčanka Maja Sajovic je med najboljšimi padalkami na svetu, odlično pa ji gre tudi v kombinaciji smučanja inpadalstva, paraskiju. I Foto: Gorazd Kavčič

Hiša Zdravja GG

Izbrane zdravstvene teme od a do ž

Tesnoba, panika, strah, občutki dušenja, tiščanje v prsih, razbijanje

srca, vrtoglavica ... Kdaj ti znaki predstavljajo panično motnjo ter kakšne

so smernice za ustrezno zdravljenje, nam bo na brezplačnem predavanju

v petek, 27. marca, ob 17. uri v avli Gorenjskega Glasa, Bleiweisova

cesta 4, predstavil Klemen Rebolj, dr. med., spec. psih.

Več boste izvedeli tudi o multimedijskem pripomočku TRIS - Panična

motnja, ki z izobraževalno dokumentarnim filmom, priročnikom ter vodenim

sproščanjem na DVD-ju lahko predstavlja pomoč pri zdravljenju teh težav.

Predavanje organiziramo v sodelovanju z Gorenjskimi lekarnami, ki

prav v tem času praznujejo pomembne obletnice v svojem delovanju.

ww

w.g

oren

jski

gla

s.si

TRIS - PANIČNA MOTNJA

Multimedijski pripomoček z razumljivo in strokovno informacijo o tesnobi ter smernicami za ustrezno zdravljenje. V času od 27. marca do 27. aprila je v Gorenjskih lekarnah dosegljiv po promocijski ceni.

Vilma Stanovnik

Kranj - Mestna občina Kranjin Zavod za šport Kranj staprejšnji teden pripravila žetradicionalno letno srečanjekranjskih športnikov inšportnic, ki je vedno name-njeno tudi podelitvi pri-znanj najboljšim za minuloleto. Letos so športne plake-te dobili štirje športniki, kar101 športnik pa je dobilšportni znak. Nihče ni bilpredlagan za najvišje pri-znanje, tako imenovanošportno nagrado, zato teniso podelili.V Kranju je kar 284 katego-riziranih športnikov, šport-ne plakete za leto 2008 pa sosi zaslužili plavalka Anja Čar-man, padalka Maja Sajovic,plavalec Emil Tahirovič in te-nisač Grega Žemlja.Športne znake Kranja so siprislužili športniki, ki so vminulem letu osvajali naslo-ve članskih in mladinskih dr-žavnih prvakov. Znake sotako dobili mladi vaterpolistiAVK Triglav Kranja, ki so po-stali državni prvaki med mla-dinci: Kristjan Chvatal, TadejFrancelj, Žan Jaklič, GašperKalan, Luka Krnc, Dejan Lisi-ca, Žan Smolič, Žiga Štirn,Jure Šuica, Čedomir Todič,Matic Vučko, Luka Eterovič,Luka Komatar, Elvis Murgič,Ridmand Nimani, Rok Res-nik in Matic Smolej. S šport-nimi znaki so bili nagrajenitudi atleti Triglava: Neža Haf-

ner, Tamara Zupančič, Brigi-ta Langerholc, Martina Kri-stan in Petra Šink. Za naslovdržavnih prvakinj v softballuso si znake zaslužile članiceBaseball kluba Kranjski Lisja-ki (Kranjske lisičke): RomanaBožnar, Urška Dolenc, NežaDrnovšček, Gabrijela Hu-merca, Mateja Kos, Maša Ku-šar, Simona Mravlje, Chinat-su Nakajima, Manca Sajevic,Tjaša Škabar, Špela Šolar,Barbara Tomc, Majda Tra-ven, Tina Kristina Trobec,Urška Sajevic, Mateja Potoč-nik in Tina Kramberger. Na-slove prvakov so osvajali tudikarateisti iz KK Kranj: MetaOdar, Rok Trost, Matjaž Kon-čina, Špela Štefe, Janez Per-havec, Bojana Dujovič, Iva

Peternel in Teja Šavor ter čla-ni KK Shotokan Kranj: Fra-njo Kafadar, Lejla Ašanin inDanijel Rihtaršič. Med keglja-či Triglava so športne znakeza naslov prvakov zaslužiliAleš Blaž, Grega Bajželj inDavor Sobočan, med kolesar-ji Save pa Gašper Švab, UrošŠilar, Domen Kalan, JanezKošir, Bernard Rožman, NejcKorošec, Blaž Bogataj, JanPolanc in Nejc Bešter. Medplavalci Triglava so znakeprejeli Urša Bežan, Rok Res-man, Patricija Oštarijaš, NikaKarlina Petrič, Aleš Aberšek,Marko Milenkovič, Jan KarelPetrič, Jure Vidmar in AnžeČuden. Športne znake za na-slove prvakov med skakalci sosi zaslužili Robert Kranjec,

Primož Peterka, Rok Urbanc,Jure Bogataj, Matic Plaznik,Matej Dobovšek, Peter Prevc,Nejc Dežman, Robert Finž-gar, Jan Hartman, Mark Ra-kovec in Aljaž Vodan. Največ,kar 18 športnih znakov pa sodobili tenisači in tenisačiceTriglava, ki so bili državniekipni članski prvaki, izkazalipa so se tudi med dvojicamiin posamezno. To pa so: BlažKavčič, Rok Jarc, Matjaž Po-gačnik, Marko Por, David Le-nar, Bruno Šteh, Boštjan Mu-lej, Bor Pristavnik, Tim Čeba-šek, Mitja Crnček, Tim Bajec,Klavdija Rebol, Barbara Mu-lej, Urša Jerman, JasminaKajtazovič, Sončka Jazbin-šek, Nina Šuvak in TesaPivk.

Športniki so živa reklama Kranja"V Kranju smo ponosni na številne odlične športnike. So živa reklama naše občine, predstavljajo nasna tekmovanjih doma in po svetu," je ob podelitvi letošnjih priznanj najboljšim kranjskim športnicamin športnikom poudaril župan Damijan Perne.

Letošnja športna priznanja si je v kranjski občini zaslužilo 105 športnikov, štirje med njimi:Maja Sajovic, Emil Tahirovič, Gregor Žemlja in Anja Čarman (priznanje je prevzela njenamami Brigita), pa so bili nagrajeni s športno plaketo. I Foto: Gorazd Kavčič

REDNI VODENI OGLEDI

torek in petek ob 17.uri, sobota in nedelja ob 10.uri

Zborno mesto pred Kranjsko hiši, Glavni trg 2, Kranj

Prijave in dodatne informacije:e-mail: [email protected] tel: 04-2380-450

www.tourism-kranj.si

1.300m podzemnih rovov, posebne živalske vrste,

èisto pravi kapniki...

Odlagališče odpadkov Tenetiše, kamor se odla-gajo odpadki iz šestih občin (Mestne občine Kranjin občin Cerklje, Šenčur, Preddvor, Naklo, Jezer-sko), bomo morali, skladno z izdanim okolje-varstvenim dovoljenjem za obratovanje odlaga-lišča, s 15. julijem 2009 zapreti.

Usmeritve države za področje ravnanja s komu-nalnimi odpadki narekujejo aktivnosti na lokalnemnivoju, regijskem nivoju ter na nadregijskem nivoju.Na lokalnem, občinskem nivoju moramo zago-toviti zbiranje komunalnih odpadkov, čim boljšeločevanje odpadkov na izvoru nastanka ter odda-janje posameznih odpadkov v nadaljnjo obdela-vo. Na regijskem, medobčinskem nivoju pa se boproblematika komunalnih odpadkov reševala vokviru tako imenovanih regijskih centrov za rav-nanje z odpadki, kjer se bo odpadke naknadnosortiralo, obdelovalo in predelovalo ter odlagalopreostanke odpadkov na določenih odlagališčih.Skladno z državnim operativnim programomodstranjevanja odpadkov je vseh šest občinuvrščenih v regijski center (CEGOR), z odlagan-jem odpadkov na odlagališče Kovor.

Tako odpadkov ne bomo več odlagali na odla-gališče v Tenetišah, pač pa jih bomo morali voziliin odlagati na druga odlagališča. Posledično sebodo povečali stroški ravnanja z odpadki. Povišalise bodo stroški priprave in pretovora odpadkovter stroški samega prevoza odpadkov. Prav takose bo povišala cena odlaganja odpadkov. Trenut-na cena odlaganja v Tenetišah znaša 26 evrov natono odpadkov, medtem ko bomo morali za odla-ganje v Kovorju odšteti 85 evrov za tono odpad-kov. Vsi ti stroški se bodo pokrili ob pogoju, da setrenutna cena storitve ravnanja z odpadki povečaza 2,8-krat.

Po zaprtju odlagališča odpadkov Tenetiše bo zatozelo pomembna količina odpadkov, ki se bo od-lagala. Manj odpadkov bomo morali prepeljati inodložiti na odlagališče, manjši bodo stroški.Čedalje pomembneje bo, da se vsi znebimo starenavade, ko smo odpadke metali v isti koš za smetiin da začnemo odpadke dosledno ločevati. Zveseljem sicer ugotavljamo, da se tega zaveda

vedno več ljudi, saj so količine ločeno zbranihodpadkov iz leta v leto večje. Počasi se navajamo,da papir, steklo, plastiko in pločevino odlagamona ekoloških otokih in da vse druge odpadke, ki setudi lahko predelajo, sami pripeljemo v zbirnecentre za ločeno zbiranje odpadkov.

Cena storitve ravnanja z odpadki, ki jo mesečnoplačujemo vsi občani, je sestavljena iz obračunastoritve odvoza odpadkov in storitve deponiranjaodpadkov. Osnova za obračun odvoza odpad-kov je število oseb v posameznem gospodinjstvu,Osnova za obračun deponiranja odpadkov pa ve-likost zabojnika za odpadke, izražena v litrih.Mesečno se poleg tega obračuna še okoljska da-jatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganjaodpadkov, ki je tudi odvisna od velikosti zabojnikaza odpadke.

Ob doslednem ločevanju se zmanjša količinamešanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo naodlagališče, in posledično tudi s tem povezanistroški. Zato je in bo ločeno zbiranje odpadkov naizvoru nastanka še kako pomembno. Povišanim iz-datkom se bomo gospodinjstva lahko delno izog-nili z zmanjšanjem količine oddanih mešanih ko-munalnih odpadkov.

Zavedati se moramo, da se pot odpadka začnepri vsakem od nas. Od nas je odvisno, kakšnebodo količine, nastalih odpadkov in kje bodo tiodpadki končali ali na odlagališču ali v predelavi.Vsakdo od nas resnično lahko prispeva svoj deležk varovanju okolja in zmanjševanju stroškov rav-nanja z odpadki.

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJČisto je lepo.

Po 15. juliju odpadkov ne bomo več odlagali v Tenetišah

Zaradi odlaganja odpadkov na druga odlagališča se bodo stroški pripraveodpadkov, prevoza in odlaganja zelo povečali.

naročnine04/201 42 41

e-pošta: [email protected]

Mateja Rant

Ob letošnjem svetovnem dne-vu pravic potrošnikov so po-sebno pozornost nameniliproblematiki prekomerne težeotrok kot posledice nezdravihprehranjevalnih navad in živ-ljenjskega sloga. Zdrave pre-hranske navade lahko otro-kom privzgojimo že v naj-zgodnejšem otroštvu. Tega sezavedajo tudi v vrtcih, zato pre-hrani naših najmlajših posve-čajo veliko pozornost."Osnovno vodilo pri pripravijedilnikov so smernice zdra-vega prehranjevanja v vzgoj-no izobraževalnih ustano-vah, ki jih je konec leta 2005izdalo ministrstvo za zdravje.Bistvo je, da se za otroke pri-pravlja pestra in uravnoteže-na ter zato zdrava in celo va-rovalna prehrana," je pouda-rila vodja področja sanitarnoživilskega nadzora, javnihnaročil in investicij v Kranj-skih vrtcih Marjeta Podpe-čan. Sama, pravi, je pred-

vsem zagovornica čimboljpestre prehrane, zato se otro-ke trudijo navajati na vsa živi-la iz vseh prehranskih sku-pin. Poudarek je na tradicio-nalni pripravi hrane, zato seizogibajo v naprej pripravlje-nim pekovskim in slaščičar-skim izdelkom, mesnim inmajoneznim namazom, ju-ham iz vrečk in podobno."Pazimo, da imajo otroci vvrtcu vedno na voljo tudi do-

volj tekočine, predvsem malosladkan čaj in vodo," je še do-dala Marjeta Podpečan.Organizacijska vodja enoteČirče vrtca Najdihojca JanaTeran opaža, da so danesmladi starši precej ozaveščeniglede zdrave prehrane. "Ševedno pa 'padejo' pri takihstvareh, kot je praznovanjerojstnega dneva v restavracijis hitro prehrano, pici za ne-deljsko kosilo zunaj in podo-

bno. Hitra hrana je otrokomše vedno okusna, temu se nimoč povsem izogniti." Pre-pričana pa je, da lahko otrokupribližaš vsako hrano, če lenajdeš način, da ga motiviraš.Tako se v njihovem vrtcu loti-jo priprave hrane tudi sami,saj enkrat na mesec pripravi-jo delavnico Veselo v kuhinji."Otroke v tem kotičku skoziigro navajamo, da jedo tudihrano, ki je sicer ne bi nikoli.Če sami narežejo jabolko inkorenček, se težko uprejo, datega ne bi pojedli, čeprav s te-žavo. Sadne frapeje so pilitudi tisti, ki sicer mleka nitine poskusijo, pri pečenemkruhu pa so pojedli tudi skor-jo, čeprav se drugače nad njozmrdujejo," s hudomušnost-jo v glasu pove Jana Teran.Tudi sami smo se lahko pre-pričali, da otroci pri tem resuživajo, saj so z navdušenjempripovedovali, kako spečeškruh, kako ima kvas rad slad-kor, ne pa sol, in kako so gne-tli testo.

Rojstni dan ob hamburgerjihZdrave prehranske navade lahko otrokom privzgojimo že v najzgodnejšem otroštvu.

V vrtcu v Čirčah se priprave hrane lotijo tudi sami.

Zav

od z

a tu

rize

m K

ranj

, Gla

vni t

rg 2

, Kra

nj


Zanimivosti

PS

ME

RC

ATO

R d

. d.

, D

UN

AJS

KA

CE

STA

10

7,

LJU

BLJ

ANA

Mateja Rant

V osnovni šoli Franceta Pre-šerna so v sodelovanju zAmnesty International Slo-venija in kranjsko občinominuli konec tedna pripra-vili tridnevni tabor Romi naZlatem polju. Na taboru sosodelovali tudi učenci izosnovne šole Stražišče inosnovne šole Ivana Tavčarja

iz Gorenje vasi, pridružilipa so se jim še romskiosnovnošolci iz osnovnešole Leskovec pri Krškem inosnovne šole Franceta Pre-šerna iz Črešnovcev. Otroci so tako dobili prilož-nost spoznati vsaj delčekromske kulture in vzposta-viti stik z vrstniki, ki odra-ščajo v nekoliko drugačnihrazmerah. "Vse, kar vedo o

Romih, prihaja v glavnem izmedijev, ki o tej tematiki po-ročajo večinoma enostran-sko. Naši otroci si na podla-gi tega ustvarjajo negativnomnenje o ljudeh, s kateriminiso nikoli niti spregovorili,niso slišali njihove platizgodbe, niso videli, v kakš-nih razmerah živijo," je pou-darila vodja tabora Dunja Je-zeršek in dodala, da nestrp-

nosti in predsodkom največ-krat botruje strah pred dru-gačnostjo, ki je posledicaneznanja oziroma nezado-stnega poznavanja določenetematike. "Torej je najboljšapot, da to premagamo, rav-no ozaveščanje, učenje, so-očanje z nepoznanim," jeprepričana Dunja Jezeršek.In prav to je bil tudi cilj nji-hovega tabora.

Spoznavali romsko kulturo

Romske učenke so prikazale romske plese. I Foto: Tina Dokl

PROGRAM PRIREDITEV V MESECU APRILU 2009 ZA MERCATOR CENTER KRANJ PRIMSKOVOPetek, 3. aprila, ob 17. uri:OTROŠKA DELAVNICA KOKOŠJA DRUŠČINA

Sobota, 4. aprila, od 9. do 16. ure: DIŠI PO PREKMURJU

Nedelja, 5. aprila, ob 10. uri: ANIMACIJSKA PREDSTAVA ŠKRAB, ŠKRAB, IZ DEŽJAPOD KAP ...

Torek, 7. aprila, ob 10. uri: DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ

Petek, 10. aprila, ob 17. uri: OTROŠKA DELAVNICA CEKARČEK ZA PIRHE

Sobota, 11. aprila, ob 10. uri: VELIKONOČNI DAN

Sobota, 11. aprila, ob 17. uri: IGRANA PREDSTAVA VELIKONOČNI ZAJČEK

Torek, 14. aprila, ob 10. uri: DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ

Petek, 17. aprila, ob 17. uri: OTROŠKA DELAVNICA CVETOČA ČEŠNJEVA VEJICA

Nedelja, 19. aprila, ob 10. uri: OTROŠKA PRIREDITEV TOK, TOK, TOK APRILSKI DEŽEK

Petek, 24. aprila, ob 17. uri: OTROŠKA DELAVNICA DIŠAVNICE

Nedelja, 26. aprila, ob 10. uri: USTVARJALNA DELAVNICA PIKA, POKA, POLONICA

Vsako soboto od 9. do 14. ure: EKOLOŠKA TRŽNICA

OPISI PRIREDITEV:

Velikonočna zabava za najmlajše:- Delali boste zajčke in piščančke iz sladkega testa, zapelipesmice o zajčku, pomladi in se imeli zelo velikonočno.

Velikonočna zabava:- Vsi obiskovalci ste vabljeni na velikonočne kanapeje,zabaval vas bo zabavni trio, otroci pa bodo barvali pirhe.

Diši po Prekmurju: - Vabijo vas na zanimivo prireditev Diši po Prekmurju. Na stoj-nicah bodo ponujali lastne izdelke iz področja domače obrtiin kulinarike. Vsi, ki boste opravili nakup v HM nad 40 evrov,boste prejeli kupon, s katerim boste pokusili porcijo prek-murskega bograča brezplačno. Zabavala vas bo tudi znanaetno skupina Halgato.

Škrab, Škrab, iz dežja pod kap: - Če nam zima ni nasula snega, nam bo april zagotovo nalildežja. Stisnili se bomo pod dežnike, ptički v svoja gnezdeca,polžki v svoje hiške, in kam se bodo skrile miške? Pridružitese nam, naučili se boste kakšno pesmico o dežju, pomladiin se imeli aprilsko radi.

Velikonočni zajček:- Otroci, pridite na zanimivo igrano predstavo, ki govori o Ve-likonočnem zajčku.

Tok, tok, tok aprilski dežek: - Mesec april je deževen mesec. Velikokrat s svojimi kaplji-cami potrka na streho kakšnega polžka, hišico miške,kakšnega kužka. Pridružite se, pokukajte skupaj, kam vsepotrkajo kapljice aprilskega dežja.

Pika, poka, polonica:- Mogoče jo bomo kmalu opazili, saj pomlad prav počasi pri-haja in z njo topli dnevi. Da pa nas bo obiskala, si jo bomotokrat v delavnici izdelali kar sami.

Foto

: Jož

e K

ošnj

ek

KranjNa prireditvi zbirali za DarkaKulturno društvo Kranjčani materam je v torek v staremdelu Kranja pripravilo humanitarno-zabavno prireditev. Nanjej so zbirali prostovoljne prispevke za Darka Djuriča izPodbrezij, ki se je rodil brez nog in leve roke. Devetnajstlet-ni Darko končuje ekonomsko gimnazijo v Radovljici, šolanježeli nadaljevati na fakulteti za šport. Je namreč izjemen pla-valec in razmišlja o udeležbi na paraolimpijskih igrah v Lon-donu leta 2012. Donirana sredstva bo Darko uporabil za na-kup prilagojenega avtomobila, s čimer bo bolj samostojen.Podpredsednik društva Kranjčani materam Marjan Bajt jepovedal, da so se vsi nastopajoči odpovedali honorarju, storkovo prireditvijo pa so zbrali okoli tisoč evrov. Srce inmotor prireditve, ki poteka vsako leto na materinski dan, jeMatevž Kleč, je še dodal Marjan Bajt. D. Ž.

PS M

erca

tor

d.d.

, Dun

ajsk

a c.

10

7, L

jubl

jana

Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8.00 do 21.00 ure, nedelja - prazniki od 8.00 do 13.00 ure

V pripravah na velikonočnepraznikeMercator center na Primskovem s pestro ponudbo hipermarketa privablja številnestranke. Izbirate lahko med živili, tekstilnimi izdelki, šolskim programom, kupite sve-že meso, izberete sadje in zelenjavo, se ustavite na tehničnem oddelku, na oddelkutoploteke ali pa mimogrede kupite ribe v ribarnici Delmar.Trenutno v hipermarketu lahko za kar trideset odstotkov ceneje (do 29. marca) ku-

pujete sveže solate in grozdje, pripravljajo pa se že na velikonočno akcijo, kjer ob-ljubljajo pestro ponudbo. V Mercatorjevem hipermarketu so znani po rednih akcijah, kartici zvestobe MercatorPika, akcijah Uživajmo zdravo, akciji 5 na dan, torkovih že tradicionalnih popustih,raznih popustih na blagovne skupine in veselih uricah (ponedeljek in sredo med de-veto in enajsto dopoldan, ter drugo in peto uro popoldan), tedensko pa ima njihovamesnica tudi vikend akcije določenega mesnega izdelka, kar še dodatno popestriponudbo hipermarketa, ponavadi pa akcije trajajo kar od četrtka do ponedeljka.

Pisano in živahno v svetu srajc in bluzBlagovna znamka srednjega in višjega cenovnega razreda Naracamicieje v svetu mode poznana že vrsto let. V Sloveniji danes najdemo kar petnjenih trgovin, od tega dve v centrih našega najboljšega soseda - mednjimi tudi v Kranju, v Mercatorjevem centru na Primskovem. Čeprav jetrgovina Naracamicie stara znanka Kranja, saj jo domačini poznajo žeod prej, saj je bila v tem okolišu že več kot deset let. V kranjski Naracamicie najdemo ženske in moške bluze ter srajce zavse priložnosti - od športnih, športno elegantnih do elegantnih krojev,ženske rutke, modne dodatke, kot so to manšetni gumbki, ženske kra-vate, robčke. Kravate najdemo v vseh barvnih kombinacijah in vsehvrst. Letos med barvami prevladujejo zelena, klasična bela, rumena, vi-jolična - predvsem živahne barve. Že kar nekaj časa pri njih dobite tudiženske bluzice od velikosti 34 pa do številke 44 in več. Ljudje v Nara-camicie največkrat povprašajo po srajcah in bluzah iz bombaža zmikrofibro, kolekcija pomlad - poletje pa je na policah Naracamicie žeod konca januarja.

Kmalu akcija in popusti za naslednje šolsko letoV knjigarni in papirnici DZS v kranjskem Mercatorjevem centru na Primskovem lahkokupite vse od šolskega do pisarniškega programa. Izbirate lahko med pestro ponud-bo šolskih potrebščin vrhunskih blagovnih znamk kot Brunnen, Esprit, Miqulerius,Converse, med kvalitetnejšimi šolskimi nahrbtniki, dobite vsebinsko bogatejše peres-nice, vrečke za copate Scout in 4you, kvalitetna nalivna peresa ON LINE. Imajo tudilastno blagovno znamko Akta in Akta Scool. Zanimiva je še ponudba slovarjev,priročnikov in leposlovja. Po izredno ugodni ceni ponudijo Knjigo meseca DZS, ravnotako je mesečno širok izbor knjig po akcijskih cenah - za vse starostne skupine bral-cev. V maju začenjajo z akcijo prednaročil za učbenike in delovne zvezke za šolskoleto 2009/2010. Velike ugodnosti lahko izkoristijo imetniki MPika kartice. Možno bo plačevanje na šest obrokov in od 4. majado 30. junija 2009 bodo nudili popust - 5 odstotkov na učbenikein delovne zvezke ter kar 20-odstotni popust na šolske potreb-ščine. Novost v ponudbi za novo šolsko sezono pa je šolskinahrbtnik s kompletom potrebščin za prvo in drugo triado.

Brezčasna eleganca Zlatarne CeljeZlatarna Celje svoje izdelke ponuja tudi v Mercatorju na Primskovem. Lahko se po-hvali s tradicijo 160 let in temelji na lastnem vrhunskem designu in visoki kakovostipriznanih celjskih zlatarskih mojstrov, ki cenjeno ročno proizvodnjo dopolnjujejo ssodobno tehnologijo. Vrhunski srebrn, zlat in briljantni nakit ter vrhunske ročne urekupce vedno znova osvajajo s prepoznavno večno eleganco. Nakit Zlatarne Celje neustvarja izvirne lepote, a jo bleščeče obogati in ji prida svojstven simbolni pomen. VZlatarni se zelo trudijo, da se blagovna znamka ne bi postarala. Njihov nakit jeprimeren za vse generacije in običajno izraža brezčasno eleganco in modnost, kinikoli ne zamre.Še posebej zanimivo imajo ponudbo poročnih prstanov, med drugim zastopajotudi blagovno znamko Damiani, tržijo pa tudi nakit in modne ure Dolce & Gabbanater Breil.V Zlatarni Celje menijo, da danes skoraj vsak Slovenec poseduje vsaj en kos nji-hovega nakita. "Če ga niso kupili, so ga pa podedovali," so prepričani in so na tozelo ponosni.

kranjski glasKranjski glas, petek, 27. marca 200916

Del družine Lavrič. "Otrokoma sem obljubil, da si bomo obprvi priložnosti ogledali, kaj je v stolpu," je povedal očkaJanez. "Zanimalo me je, kje je voda, a je ni bilo. So samostopnice in srebrne cevi, po katerih se pretaka voda," jepovedala sedemletna Laura, njen štiriletni brat Miha pa jena vsak način za ogled stolpa hotel vzeti kopalke.

V knjigo gostov se je na dan odprtih vrat Vodovodnega stolpa vpisalo 191 obiskovalcev, a se je nanj verjetno povzpel šekakšen obiskovalec več. Stolp je visok 34 metrov, do razgledne točke je treba premagati 153 strmih in ozko zavitih stopnic.

Načrte za stolp je leta 1898 naredil Jan Vladimir Hrasky,gradili so ga v letih 1909 do 1911. Investitorji so bili Avstro-Ogrski melioracijski zaklad, Kranjski deželni zakladin mesto Kranj z vasmi. In zanimivo, prvo uradno odprtjestolpa po letu 1911 je bilo šele 19. oktobra 2005, ko so stolpprenovili po poškodbi.

Oktobra leta 2005 so odprli razstavo, ki prikazuje vodovodni stolp od začetkov do danes. Stolp je zaenkrat še delvodovodnega sistema, z njim zagotavljajo potrebni pritisk vode v omrežju za okoliške objekte. Od leta 2005 je razglašenza kulturni spomenik lokalnega pomena.

Kopalke v žep, pa na ogledVodovodni stolp so prejšnji petek odprli za javnost. Številni obiskovalci so prišli uživat v razgledu,predvsem pa so prišli pogledat, kaj neki se skriva v stolpu.

Petinosemdesetletna Marija Modic se je na stolp povzpelaprvič in je bila nad razgledom navdušena. "Vrtoglavice pripremagovanju strmih stopnic nisem imela," je povedala.

Radovedni so bili tudi taborniki Rodu Staneta Žagarja mlajši, ki so si kranjsko znamenitost ogledali v spremstvuvodnic Maje Batinič in Žane Hočevar. Suzana P. Kovačič

foto

: Tin

a D

okl

foto

: Su

zan

a P.

Ko

vači

č

foto

: Su

zan

a P.

Ko

vači

č

foto

: Su

zan

a P.

Ko

vači

č

foto

: Tin

a D

okl

foto

: Tin

a D

okl

Časopis Mestne občine Kranj Marec 2009, številka 3...nih instalacij na podlagi do-slej...

Documents

Transcript of Časopis Mestne občine Kranj Marec 2009, številka 3...nih instalacij na podlagi do-slej...