Čas beži, zgodbe ostajajo z nami. · mesecev bivale v Mariboru (Nikola Tesla, Herta Haas, Josip...

Čas beži, zgodbe ostajajo z nami.

Program založbe Beletrina 2017 po datumih izida

ŽE IZŠLO:Mohor Hudej: Vlažne duše Lara Paukovič: Poletje v gostilniF. M. Dostojevski: Zapiski iz podtalja (prevod Urška Zabukovec)Mathias Énard: Alkohol in nostalgija (prevod Janina Kos)Viktor Jerofejev: Telo (prevod Drago Bajt, Sara Špelec, Anjuša Belehar)Bernardo Atxaga: Dnevi Nevade (prevod Marjeta Drobnič)Igor Marojević: Mamina roka (prevod Jurij Hudolin)Manca G. Renko / Samira Kentrić: Lastno življenjeMarko Pogačnik: Vesolje človeškega telesa Ana Pogačnik: Zemlja nas ljubi

PREDVIDENI IZIDI: 20.3.2017Jernej Mlekuž: Kranjsko klobasanje C. G. Jung: Psihologija in alkimija (prevod Alfred Leskovec)Alojz Ihan: Deset božjih zapovedi (ponatis) PREDVIDENI IZIDI: 17.4.2017Jonathan Franzen: Čistost (prevod Polona Glavan)Drago Jančar: In ljubezen tudiAna Schnabl: RazvezaniSvetlana Slapšak: Antična miturgijaNoah Charney: Slovenologija PREDVIDENI IZIDI: 1.6.2017E. Vila-Matas: Dublinesca (prevod Veronika Rot)Richard Flanagan: Ozka pot globoko do severa (prevod Leonora Flis)Simona Semenič: Drame PREDVIDENI IZIDI: 17.7.2017Thomas Bernhard: Pripovedi (prevod Jani in Sara Virk)Milan Jesih: PesmiDušan Čater: Oljčni gajAndrej Brvar: Transverzala, zbrane zbirkeRaúl Zurita: Izbrane pesmiBrevir sodobne kanadske poezijeDnevi poezije in vina 2017 PREDVIDENI IZIDI: 25.9.2017 Bruno Schulz: Sanatorij pri peščeni uri, eseji, pisma (prevod Jana Unuk)Vlado Žabot: Sveti bojAleš Šteger: NeverendDavid Graeber: Utopija pravil (prevod Seta Knop)

PREDVIDENI IZIDI: 10.11.2017Émile Zola: Umetnina (prevod Jaroslav Skrušný)Tone Partljič: Ljudje iz Maribora

Knjige v letu 2017

Knjižna zbirka Beletrina v novi podobi oblikovalke Tanje Semion.

Drago Jančar: In ljubezen tudi

Knjižna zbirka Beletrina

Doslej izšlo pri Beletrini: Privlačnost praznine, eseji (2002), in Petintrideset stopinj, roman (2006).

Naslov novega romana Draga Jančarja In ljubezen tudi utegne zveneti nekoliko nenavadno, ker se dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih go-zdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglav-jih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnja-vi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in po-razom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje. Prejel je šte-vilne domače in mednarodne književne nagrade, med dru-gim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, Rožančevo in Grumovo nagrado ter evropsko nagrado za kratko prozo.

RomanKnjižna zbirka Beletrina

Strani: ca. 316Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-275-8Cena: 27 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.

Predvideni izid: 17.4.2017

»Drago Jančar je nedvomno najbolj plodovit, najbolj nagrajevan, doma in v tujini, najbolje prodajani in najbolj prevajani slovenski avtor.« (Vesna Milek, Delo)

/ roman

»Tone Partljič je vsestranski ustvarjalec, ki je odločilno zaznamoval slovensko literarno in gledališko dogajanje zadnjega pol stoletja, kot tudi kulturno podobo mesta Maribor.« (Dr. Mateja Pezdirc Bartol, iz obrazložitve Prešernove nagrade)

Tone Partljič: Ljudje iz Maribora


Doslej izšlo pri Beletrini: Sebastjan in most, roman (2014).

Ob zbirki novel Ljudje iz Maribora avtor priznava, da je mislil na znano delo Ljudje iz Dublina Jamesa Joycea. Po drugi strani pa upa, da se bo med vsemi junaki novel poleg posameznih ljudi iz Maribora začel svetlikati tudi prikriti junak – Maribor, mesto ob Dravi, reki, ki je neke vrste metafora za antično mejno reko med življenjem in podzemljem, saj na koncu v tem mestu večino žar in krst prepeljejo prav prek nje na Pobrežje. Novele namreč govorijo o starih Mari-borčanih, o ljudeh, ki že počivajo na Pobrežju in katerih življenjske tragedije, drame, komedije so strnjene v napis »Počivaj v miru« in dve letnici na plošči. Druge novele govorijo o ljudeh v domovih ali v kletkah stanovanjskih blokov, presenečeni pa bomo v knjigi našli tudi izseke iz življenj izjemno znanih zgodovinskih legend, ki so vsaj nekaj mesecev bivale v Mariboru (Nikola Tesla, Herta Haas, Josip Broz - Tito in drugi).

Tone Partljič (1940) je eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Objavil je mnogo odmevnih proznih in dramskih del ter scenarijev za televizijske in radijske igre in filme. Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado, Grumovo nagrado, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo in leta 2016 veliko Prešernovo nagrado.

NoveleKnjižna zbirka Beletrina



»Partljič je nedvomno opravil veliko raziskovalno delo in pred bralca postavlja slikovito poustvarjeno socialno okolje Maribora pred natanko 100 leti.« (Mojca Pišek o knjigi Sebastjan in most, Dnevnik)

/ novele

»Roman Sveti boj nastaja počasi. Gre za stari slovanski mit o boju med bogom ognja ter htonskim bogom voda in teme. V osnovi gre za arhetip boja med silami mrtvih in silami živih ne le v družbenem pomenu, ampak tudi v individualnem. Sprašujem se, koliko z nami gospodarijo mrtvi in kakšne možnosti imamo, da se iz tega primeža dvignemo kot zmagovalci.« (Vlado Žabot o prihajajočem romanu Sveti boj, iz intervjuja v Delu)

Vlado Žabot: Sveti boj


Doslej izšlo pri Beletrini: Sukub, roman (2003), in Sveta poroka, epska pesnitev po staroslovanskem mitu (2013).

Osnova za roman je rekonstruirani staroslovanski mit Sveti boj: bog ognja Perun iz altruističnih vzgibov napade hton-skega, egoističnega boga Velesa – boj med njima traja in se ponavlja, Veles pri tem uporablja mnoge zvijače in pre-vare – oba pa vesta, da nobeden od njiju ni premagljiv. Osnova romana je arhetipska, a roman časovno ni lociran v praslovansko preteklost, temveč v sedanjost. Avtorja za-nima predvsem duh pobitih na bojiščih, energija mrtvih, ki se aktivira, vzdrami in zmeraj znova terja zase nove žrtve. Ta duh je v romanu imenovan Zduh (po starem mitskem demonu, ki se je v srbskem izročilu ohranil kot Zduhač). Snov romana so predvsem zadnje balkansko klanje in še zmeraj obstoječa nasprotja ter prisotne napetosti. Vendar pa niti dogajalni romaneskni prostor ni umeščen konkret-no na Balkan – saj je ta isti arhetip žarišče konfliktov po vsem svetu.

Vlado Žabot (1958) dela kot publicist in samostojni knji-ževnik. Med letoma 2003 in 2007 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Za svoje delo Sukub, ki je prevedeno v več jezikov, je med drugim prejel tudi kresnika za najboljši roman leta in nagrado Prešernovega sklada.




»Dolga leta je veljalo kot splošno sprejeto literarnovedno mnenje, da epska pesnitev danes nima več duhovnozgodovinskih temeljev, da je, skratka, možna zgolj v svoji najbolj mehanistični in breztemeljni obliki. Romanopisec Vlado Žabot je na to mnenje odgovoril na najlepši možni način: napisal je epsko pesnitev, in to v heksámetrih.« (Marko Golja o knjigi Sveta Poroka, 3. program Radia Slovenija)

/ roman

»Šteger mesto osvobaja vseh mitov in predsodkov, na sugestiven način prepoznava simbolične podrobnosti in figure sodobnega Berlina ter preko njih oblikuje vrhunsko literaturo.« (Gojko Božović, glavni urednik beograjske založbe Arhipelag, o knjigi Berlin)

»Avtorju uspe v fantazijskem mlinu tega nadvse pametnega in zabavnega romana združiti vse resnobno in komično, visoko in globokoumno, banalno in sveto. (Richard Kämmerlings o nemški izdaji romana Odpusti, Die Welt).

Aleš Šteger: Neverend


Doslej izšlo pri Beletrini: pesniške zbirke Protuberance (2002), Knjiga reči (2005), Knjiga teles (2010), romana Včasih je januar sredi poletja (1999), Odpusti (2014), zbirka esejev Berlin (2007) ter serija publikacij iz projekta Na kraju zapisano.

Mlada pisateljica vodi literarno delavnico v zaporu. Od trojice zapornikov dobiva v presojo kratke zgodbe, ki vse po vrsti govorijo o vojni. Čas in prostor vojne ostaja-ta večinoma nedefinirana, četudi gre sklepati, da vsi trije pišejo iz osebne izkušnje vojn na področju bivše Jugoslavi-je. Zgodbe so pisane čustveno prizadeto, antipsihološko, mestoma prehajajo v fantastiko. Prebrano postavlja mlado pisateljico naenkrat pred kup nerešenih vprašanj o človeš-ki usodi, družbeni ujetosti posameznika in nesamoumev-nosti sveta, v katerem živi. Istočasno namreč prihaja do velikih sprememb v njenem lastnem življenju. Po državi je razglašeno izredno stanje. Vojna, ki je bila varno spravlje-na v literarnih poskusih zapornikov, naenkrat postane re-alna grožnja. Kdo je res zaprt in kdo svoboden? Ali je čas miru le potuhnjeno nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, čakanje na naslednjo vojno? Angažiran protivojni roman z mnogimi vložnimi pripovedmi je parafraza klasičnega dela svetovne književnosti, Dekamerona Giovannija Boccaccia. Pri renesančnem klasiku je v Firencah pustošila kuga in združi-la mlade v pripovedovanju zgodb. V modernem svetu pus-tošijo najrazličnejše oblike manipulacij in nasilja, ki zmeraj znova izpišejo obličje novih vojn.

Aleš Šteger (1973) je pesnik, pisatelj, esejist in urednik, pa tudi generator številnih knjižnih in kulturnih pobud. Z več kot trideset prevedenimi izvirnimi knjigami in številnimi na-gradami – med njimi sta nagrada za najboljše prevodno delo leta v ZDA (BTBA) in nagrada Horsta Bieneka Bavarske akademije umetnosti – sodi med mednarodno najbolj pre-poznavne slovenske in evropske avtorje svoje generacije.


Strani: ca. 220Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-287-1Cena: 24 € Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.


/ roman

»Zame je pesnik profet oziroma videc le toliko, kolikor je zavezan čudenju nad eksistenco sveta in človeka.« (Andrej Brvar, iz intervjuja v Delu)

Andrej Brvar: Transverzala zbrane zbirke


Doslej izšlo pri Beletrini: pesniški zbirki Naplavine (2004), Material (2013).

Andrej Brvar (1945) je urednik in pesnik. Po študiju v Ljubljani se je kot diplomirani komparativist in romanist zaposlil v Mariborski knjižnici, od leta 1989 do upoko-jitve pa je služboval kot urednik za izvirno leposlovje pri Založbi Obzorja in Založbi Litera. Od začetka svojega ustvarjanja je bil povezan z družbenokritičnimi in avant-gardističnimi tokovi. Tako je kot član skupine 442, ki je združevala znane slovenske umetnike in književnike, leta 1969 sodeloval v gledališki predstavi Žlahtna plesen Pu-pilije Ferkeverk v režiji Dušana Jovanovića. Bil je član znamenite mariborske peterice, ki se je v zborniku Skupaj leta 1973 zavzela za kulturni policentrizem. Za svoja dela je prejel številne nagrade, naj poleg Prešernove nagrade za življenjsko delo omenimo še Kajuhovo nagrado iz leta 1998, nagrado Prešernovega sklada iz leta 1991 ter lansko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, osrednje priznanje mesta Maribor za dosežke na področju kulture.

Kot pove naslov, prinaša Transverzala, zbrane zbirke na enem mestu zbranih vseh štirinajst pesniških knjig Andreja Brvarja, knjigo pa zaokroža poglobljena spremna študija.

PoezijaSpremna beseda: Igor DivjakKnjižna zbirka Beletrina



»Z Materialom se Brvar namreč umešča v tisto, slej ko prej prekratko, vrsto slovenskih pesnikov, ki ob doživetju, ob spoznanju lastne minljivosti, ne zamahnejo, resignirano in črnogledo, nad begotnim svetom, ki nas obdaja.« (Goran Dekleva o pesniški zbirki Material, Delo)

/ poezija

Pronicljiva in odlična knjiga! (The Guardian)

Jonathan Franzen: Čistost


Doslej izšlo pri Beletrini: romani Popravki (2005), Območje nelagodja (2010), Svoboda (2012).

Čistost je kompleksna pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe junakov različne starosti, porekla in izkušenj. Razdeljena je na sedem poglavij. Povezovalna protagonistka je enaindvajsetletna Pip, ki v Kaliforniji živi z mamo in od nje zaman skuša izvedeti, kdo je njen oče. V skvotu, kjer živi, spozna Nemko Annagret, bližnjo znanko Andreasa Wolfa, vodje kultnega Sončnega projekta, ki živi v strogi anonimnosti in raz-kriva tajne podatke vlad in korporacij. Pip, ki verjame, da ji Wolf lah-ko pomaga odkriti očeta, se prijavi za pripravništvo pri Sončnem pro-jektu, ki se nahaja na skrivni lokaciji v Boliviji. Purity je pravzaprav besedna igra: tako je v resnici ime Pip (kar sama sovraži), hkrati pa je »čistost« koncept, h kateremu stremijo protagonisti, ki pa imajo o njem vsak svojo predstavo. Wolf stremi k temu, da bi svet očistil skorumpiranosti, Leila in Tom težita k čisti resnici, Pipina mama se z vsemi sredstvi bori za nedotaknjeno zasebnost. Jonathan Franzen tudi v tem delu uspešno obravnava vprašanja identitete, krivde, odrešenja, odnosov in jih navezuje na teme, aktualne tukaj in zdaj.

Jonathan Franzen (1959) je eden vodilnih živečih ameriških pisateljev in esejistov. Za roman Popravki je leta 2001 prejel ameriško nagrado za prozo National Book Award. Sledil je enako uspešen roman Svobo-da, letos pa na slovenske knjižne police prihaja Čistost.

RomanPrevod: Polona GlavanKnjižna zbirka Beletrina



»Franzen je sposoben enako strastno pisati o cigaretah in kajenju, o katastrofalnih poštnih storitvah v Chicagu, vlogi ameriških velemest, paberkovanju starih elektronskih naprav, privatizaciji oziroma »razvojnem modelu« zaporniškega sistema v Koloradu, celo o knjigah o seksu.« (Simon Popek, RTV SLO)

/ roman

Richard Flanagan: Ozka pot globoko do severa


Doslej izšlo pri Beletrini: Plosk ene dlani, roman (2010).

Roman portretira življenje Avstralca Dorriga Evansa, ki je v času druge svetovne vojne kot japonski vojni ujetnik prisiljen v gradnjo burman-ske železnice, imenovane tudi »železnica smrti«. Dorrigo preživi pekel in po koncu vojne postane kirurg, v Avstraliji pa ga po vojni častijo kot vojnega heroja. Dorrigo se v mladosti zaljubi v Amy, za katero kasne-je izve, da je poročena z njegovim stricem Keithom Mulvaneyjem. V kompleksni zgodbi spoznavamo različne moralne stiske, s katerimi se Dorrigo srečuje kot vojni ujetnik in tudi kot kirurg. Spoznamo njego-vo ženo Ello in otroke, vendar Dorriga, kljub njegovi navezanosti na družino, vidimo tudi kot prešuštnika. Zapleta se v številna razmerja, ki mu, sploh v starejših letih, dajejo občutek živosti. Tematika vojne in z vojno povezanih travm je vpletena v celotno zgodbo. Pretresljiv roman obuja pomembno in včasih pozabljeno poglavje zgodovine, ki je Avstraliji prineslo ogromno bolečine in izgub.

Avstralski pisatelj Richard Flanagan (1961) je za svoja leposlovna dela prejel številne nagrade, nazadnje je leta 2013 prav za roman Ozka pot globoko do severa prejel prestižno nagrado Man Booker. Slovenski bralci so ga spoznali preko knjig Plosk ene dlani, Smrt rečnega vod-nika in Neznana teroristka. Poročen je s potomko slovenskih emi-grantov v Avstralijo, s Slovenijo pa ga poleg te srčne povezujejo tudi številne prijateljske vezi.

RomanPrevod: Leonora FlisSpremna beseda: Andrej E. SkubicKnjižna zbirka Beletrina



»Flanagan s čvrsto in razgibano prozo v svojih delih teži k razkrivanju in spoznanju resnice. V intervjujih rad razkrije, da izvira njegovo snovanje zgodb iz tasmanske pripovedne tradicije.« (Ana Jurc, RTV SLO)

/ roman

F. M. Dostojevski: Zapiski iz podtalja


Doslej izšlo pri Beletrini: Nespodobna anekdota, roman (2007), Dnevnik pisatelja II, eseji (2007), in Dnevnik pisatelja I, kratke zgodbe (2008).

Zapiski iz podtalja zaznamujejo prehod v drugo, zrelej-še pisateljevo obdobje, ki se začne z njegovo vrnitvijo iz izgnanstva v Sibiriji. V povesti Dostojevski po lastnih besedah prvič v zgodovini ruske lite rature predstavi tip človeka, ki ga sam imenuje podtalni in ki po njego vem mnenju predstavlja nov pojav v ruski družbi. Monolog podtalnega človeka je kritika zahodn(jašk)e filozofije, ra-cionalizma, logocentrizma ter individualizma; to kritiko pi-satelj na polifoni način razvije v svojih poznejših romanih. Zapiski iz podtalja, iz katerih so črpali navdih mnogi znani misleci (J.-P. Sartre, F. Nietzsche, P. Schrader idr.), po eni strani velja za nekakšen uvod v eksistencialistično filozofi-jo, po drugi, drugačni interpretaciji, pa za povabilo k vrni-tvi v sfero krščanske metafizike. Aktualnost dela potrjujejo nedavni (prvi ali ponovni) prevodi v tuje jezike, med dru-gim v angleščino (2014) ter italijanščino (2016). V novem, sodobnem prevodu Urše Zabukovec pa smo ga končno do-bili tudi pri nas.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881) je ruski klasik, ki skuša v svojih najznamenitejših delih (Zločin in kazen, Idiot, Besi, Mlade nič in Bratje Karamazovi) prek opisova-nja ekstremnih dejanj ali oseb upo dobiti najgloblje dileme človekove duše. Njegovo ustvarjanje, ki je usodno zazna-movalo literarne in filozofske smeri 20. stoletja, je še vedno zelo aktualno, kar dokazujejo novi prevodi njegovih del.

RomanPrevod in spremna beseda: Urša ZabukovecKnjižna zbirka Beletrina

Strani: 206Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-267-3Cena: 24 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.


»Če hočemo, skratka, razumeti sodobno Rusijo, je treba vedno znova brati Dostojevskega.« (Ženja Leiler, Delo)

/ roman

Émile Zola: Umetnina


»Umetnik ni nič, če nima daru; dar pa ni nič, če ni izkoriščen.« (Émile Zola)

Osrednji lik romana, nadarjeni slikar Claude Lantier, ki prihaja iz Provanse in je močno zaznamovan z njeno divjo krajinsko lepoto in barvitim mediteranskim značajem, je vseskozi plen lastne fiziološke hendikepiranosti, zato nikakor ne more do kraja razviti svojih ustvar-jalnih potencialov in se uveljaviti v svetu novonastajajoče umetnosti – impresionizma. Zola se je pri kreaciji Claudovega lika močno navdi-hoval pri svojem intimnem prijatelju in sorojaku iz Aix-en-Provencea Paulu Cézannu. Roman velja za verno sliko in literarno upodobitev tedanjega (šestdeseta leta 19. stoletja) prevratnega vrenja na ume-tnostni sceni, ko se je skupina mladih umetnikov, privržencev slikanja na prostem, uprla tradicionalnemu ateljejskemu slikanju mitoloških, nabožnih ali zgodovinskih motivov in v protest proti zavrnitvi nji-hovih del na vsakoletni razstavi Salona Šole lepih umetnosti priredila lastni Salon zavrnjenih. Tako kot Cézannu so tudi Claudu Lantieru zavrnili sliko na uradnem Salonu, na Salonu zavrnjenih pa je njegova slika gole ženske v družbi oblečenega moškega na gozdni jasi povzro-čila viharen škandal protestov na eni in odobravanja na drugi strani. V romanu Claude tone čedalje globlje v depresijo in norost, dokler dokončno ne obupa in naredi samomor. Umetnini je žrtvoval svoje zasebno življenje, družino, prijatelje, vse, vendar je bila tudi najvišja žrtev zaman, umetniško delo je použilo svojega stvarnika. Veliki ro-man o slikarskem geniju končno tudi v odličnem slovenskem prevodu.

Émile Zola (1840–1902) je eden najpomembnejših predstavnikov fran-coske književnosti 19. stoletja. Umetnina sodi v znameniti romane-skni cikel Rougon-Macquartovi, s katerim je Zola v drugi polovici 19. stoletja utemeljil novo smer v romanopisju – naturalistični roman.

RomanPrevod: Jaroslav SkrušnýSpremna beseda: Tone SmolejKnjižna zbirka Beletrina

Strani: ca. 540Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-291-8Cena: 29 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS in programa Evropske komisije Ustvarjalna Evropa.

Predvideni izid: 10.11.2017/ roman

»Ko jemo kranjsko klobaso, pač ne razmišljamo, ali je to res neki nacionalni simbol, bolj nas zanima njen okus. In naj smo še takšni nacionalisti, ni nujno, da bomo izbrali raje kranjsko klobaso kot hrenovko.« (Dr. Jernej Mlekuž, iz intervjuja v Dnevniku)

Jernej Mlekuž: Kranjsko klobasanje Packe kranjske klobase v slovenski časopisni zgodovini

Knjižna zbirka KODA

Kranjska klobasa piše slovensko zgodovino (tudi) z madeži, ki jih je pustila v slovenskem časopisju – po besedah Ivana Prijatelja »instru-mentu, ki je pri kulturnem in civilizacijskem preporodu slovenskega ljudstva v narod […] igral glavno vlogo«. Ne le da so veliki možje (pa sem in tja tudi kakšna ženska) in dogodki grdo popackani z madeži kranjske klobase. Teme – kot so narodna prebuja, politično natego-vanje, lovljenje novcev, kulturniško šopirjenje, duh revolucije in konec zgodovine – so kot meso in mast v čreva kranjskih klobas na silo stisnjene v posamezna obdobja: avstro-ogrski čas, prvo in drugo Jugo-slavijo ter samostojno Slovenijo. Knjiga predstavlja iskrivo, analitično prodorno in metodološko fundirano, hkrati pa nadvse kratkočasno, mestoma šokantno in drugje izrazito kratkočasno analizo naroda skozi duh klobase oziroma nacionalne jedi, ki je Slovenijo ponesla v vesolje. Razkrivanje pomenov kranjske klobase in njihovih sprememb lahko torej beremo kot nekakšen gosti opis ali, še bolje, opis slovenske družbe in kulture na osnovi eksemplaričnega primera analize materi-alne kulture.

Dr. Jernej Mlekuž je na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici doktoriral na temo bureka. Raziskovalno se posveča te-oriji in metodologiji migracijskih študij, kulturnim vidikom migracij-skih procesov, materialni kulturi, družbeni prostorskosti, medijskim študijam, epifenomenom in rečnim pretokom.

HumanistikaKnjižna zbirka KODA

Strani: ca. 190Format: 14,5 x 21 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-273-4Cena: 24 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.


»Po neki legendi jo je tako krstil sam cesar Franc Jožef, ko se je na poti z Dunaja v Trst ustavil v neki gostilni na Kranjskem, kjer da mu je bila tista klobasa, s katero so mu postregli, tako všeč, da je vzkliknil: ›To ni zgolj klobasa, tej odlični klobasi porečemo Krainerwurst.‹« (Dr. Jernej Mlekuž, iz intervjuja v Dnevniku)

/ humanistika

»Nikoli ne dela in živi po principu iskanja slave in uspeha, ampak si zastavlja vprašanja bivanja. Ko bi bil obseden le s samim seboj, bi postal gledališčnik kot denimo Bergman, ker pa je premogel empatijo do bližnjega, je delal kot psihiater.« (Bernard Nežmah, Mladina)

Carl Gustav Jung: Psihologija in alkimija


Psihologija in alkimija je izšla kot dvanajsti zvezek zbranih del C. G. Junga. Knjiga je študija analogij med alkimijo, krščansko dogmo in psihološkimi simboli. Jung izhaja iz predpostavke, da je alkimija temeljna za razumevanje kole-ktivnega nezavednega. Opazovani fenomeni nezavednega (sanje, vizije) v obliki podob razkrivajo povezave, kakršne je moč najti tudi pri alkimijski simboliki. Jung opozarja na dvojno naravo alkimije, ki je po eni strani kemični in po dru-gi mistično-duševni proces. Alkimija Jungu pomaga razume-ti transcendentno naravo človeške psihe. V avtobiografiji Spomini, sanje, misli Jung osvetljuje okoliščine nastajanja dela, ki je trajalo skoraj 10 let: »Z ukvarjanjem s starimi alkimističnimi teksti je vse prišlo na svoje mesto: svet podob imaginacije, izkustveni material, ki sem ga nabral v svoji praksi, in moji zaključki na njegovi osnovi. Moje razume-vanje tipskega karakterja, ki se je že očrtaval med mojim študijem mitov, se je sedaj poglobilo. Prapodobe in bitja iz arhetipov so se pomaknili v središče mojih raziskav. Spoznal sem, da brez zgodovine ni psihologije in še manj psihologije nezavednega.« Knjiga je bogato slikovno opremljena.

C. G. Jung (1875–1961) je utemeljitelj analitične psihologi-je. Velja za enega najpomembnejših psihologov in filozofov 20. stoletja; ukvarjal se je z analitično psihologijo, njegovo delo pa je vplivalo na razvoj psihiatrije, antropologije, reli-giologijo in na teorijo in prakso umetnosti. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte, na primer introvertiranost/ek-stravertiranost, kompleks, kolektivno nezavedno, arhetip ter anima/animus.

PsihologijaPrevod: Alfred LeskovecKnjižna zbirka KODA

Strani: ca. 540Format: 16 x 23 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-272-7Cena: 34 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.


Doslej izšlo pri Beletrini v zbirki Koda: Psihologija in vzgoja, strokovna literatura (2002), in Rdeča knjiga, monografija (2015).

/ psihologija

Noah Charney: Slovenologija

Posebna izdaja

Slovenologija prinaša 38 bistroumnih in humornih zapisov izpod pe-resa Američana Noaha Charneyja, ki že vrsto let živi v Kamniku in od blizu opazuje lepote in bizarnosti dežele, v katero, kot pravi, je zalju-bljen. S pronicljivostjo znanstvenika in poetičnostjo umetnika avtor izrisuje koordinate kulturnega, družbenega in političnega življenja v podalpski deželi z živim občutkom za drobne detajle vsakdanjika. Tako med drugim beremo o lokalnih kulinaričnih dobrotah in nena-vadnih vaških običajih, o pasivnem junaku slovenskega filma in živih legendah športa in poezije, pa tudi o arhitekturnih ikonah in zenu go-barjenja. Knjiga združuje spominsko esejistiko z uporabnostjo vodiča, zato je bodo veseli tako obiskovalci, ki se bodo v naše kraje podali kot turisti, kot tudi domačini, ki bodo svoje navade in posebnosti uzrli skozi povsem drugačne oči. Slovenologija bo skupaj z vodičem po deželi na voljo v izvirni angleščini, v nekoliko prilagojeni različici pa tudi v slovenskem prevodu.

Dr. Noah Charney (1979) je ameriški pisatelj, predavatelj in umetno-stni zgodovinar, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Je avtor svetovne uspešnice, romana Tat umetnin (2007). Rojen je bil v New Havenu v Connecticutu. Potem ko je bival v številnih evro-pskih mestih, se je z družino ustalil v Kamniku. O sebi pove, da je Američan, ki se od nekdaj počuti bolj doma v Evropi.

SlovenologijaHumanistikaIlustracije: Ivan Mitrevski

Slovenska izdajaStrani: ca. 206Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-289-5Cena: 19 €


SlovenologyHumanistikaIlustracije: Ivan Mitrevski

Angleška izdaja Strani: ca. 262, Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-290-1Cena: 19 €


»Morda bo zvenelo nenavadno, toda zame je Slovenija dežela priložnosti. Rad si zamišljam, da sem srednje velika riba v zelo majhni luži.« (Noah Charney, iz intervjuja v Delu)

/ humanistika

Mohor Hudej: Vlažne duše


Nekega dne se pripovedovalec romana Vlažne duše zave, da se je v malomeščanskem okolju znašel v precejšnjih teža-vah. Njegove besede, ki jih je izrekel v nekem konfliktu z nadrejenim, so, iztrgane iz konteksta, obvisele nad njim kot Damoklejev meč in preusmerile njegov miselni in živ-ljenjski tok v nepričakovano smer. Zave se, da je njegovo življenje v domovini, Sloveniji, izgubilo vsakršen smisel. Želi si proč, čim dlje od okolja, ki ga zmeraj bolj utesnju-je. Odpove službo in se odpravi živet in delat na majhen južnotajski otok, kamor je že v preteklosti s svojimi skupi-nami prihajal kot turistični vodnik. Tam se priseli k znan-cem, ki jih je spoznal pred leti in so mu ponudili, da pri njih prebiva in dela. Odloči se, da s svojimi rojaki, »vlažnimi dušami«, ne bo nikoli več delal, a ga splet okoliščin pripe-lje do ponovnega sodelovanja in ponovnega iskanja lastne identitete in premisleka o lastni odločitvi. Roman je spisan v živahnem, berljivem ritmu, humorno in na trenutke celo utopično.

Mohor Hudej (1968) je študiral filozofijo, zgodovino in primerjalno književnost. Zaposlen je kot knjižničar, sicer pa je tudi turistični vodnik. Prepotoval je lep kos sveta. Leta 1995 je izdal odmevno zbirko kratke proze Mumps v zrelih letih. Vlažne duše je njegov romaneskni prvenec.



Dušan Čater: Oljčni gaj


Oljčni gaj je ganljiva pripoved o Janu, štirinajstletnem mladeniču, ki pride z mamo na otok nekje v Jadranskem morju na pogreb svojega dedka. Dedka ni videl vse od svo-jega devetega leta, ker po smrti babice mama ni hotela več na otok in je nasploh prekinila vse stike s svojim očetom. Ker je Janov oče na službeni poti in ker mora mati na ce-lini urediti papirje za dedovanje in pokop, Jan ostane tri dni sam v stari dedkovi hiši, za katero se razprostira velik oljčni nasad. Iz dolgočasja prične brskati po hiši in najde dedkov dnevnik. Ko ga prebira, spoznava staro in zamol-čano družinsko zgodbo, skrivnost, za katero Janova mati pravi, da je »družinska sramota«, v resnici pa gre za lepo ljubezensko zgodbo. Hkrati tudi Jan sam v teh treh dneh na otoku doživi svojo prvo ljubezen, ki je ne bo nikoli pozabil.

Dušan Čater (1968) je pisatelj, urednik in prevajalec. Bil je urednik založbe Karantanija in kot kolumnist sodeloval pri različnih slovenskih časopisih in revijah. Njegova dela so prevedena v več jezikov. Za zbirko kratke proze Džehenem je leta 2012 dobil nagrado Fabula.



Doslej izšlo pri Beletrini: Ata je spet pijan, roman (2002), in Džehenem, kratke zgodbe (2010, *2012 Žepna Beletrina).

»Čatra bi lahko oklicali za literarnega bobnarja, saj ima sijajen občutek za ritem pripovedovanja. Precejšnji del ritma soustvarja sporazumevanje med junaki. Avtor si znotraj navednic v duhu trendov privošči odmike od standardnega knjižnega jezika, a ti niso sami sebi namen. Bogatijo dogajanje in prispevajo k tistim občutjem, ki jih spodbuja vsebina: domačnosti, tujosti, ironiji.« (Tina Vrščaj o knjigi Džehenem, Pogledi)

/ roman / mladinski roman

Lara Paukovič: Poletje v gostilni


Študentka Nastja Krelj je hči matere karieristke in večno odsotnega očeta. Od svojih vrstnikov se razlikuje predvsem po svoji nestrpnosti do drugače mislečih in tistih, za katere presoja, da na družbeni lestvici zasedajo nižja mesta kot ona sama. Med slednje spadajo tudi vsi, ki nimajo akademskih ambicij, in priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije. Usoda se z njo kruto poigra, ko dobi delo v gostilni, specializirani za srbsko kuhinjo, katere lastnik je srbski mogotec, še bolj pa, ko se – v ljubezenskih odnosih prej hladna – zagleda v enega izmed natakarjev. Nastja v gostilni preživi poletje, z neka-terimi uslužbenci naveže pristne stike, in njene okorele pred-stave o svetu se začnejo počasi majati. Poletje je za mladost-nike navadno čas nepozabnih spominov, novih ljubezni in osebnostne rasti, a kar se večini odraščajočih literarnih likov zgodi na peščenih plažah, potovanju v tujino ali sredi sliko-vite narave, se Nastji na kraju, ki za to na prvi pogled niti približno ni primeren – za šankom, med mericami rakije.

Lara Paukovič (1993) zaključuje študij primerjalne književ-nosti in anglistike. Piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske literarne portale in revije ter organizira literarne dogodke. Je tudi literarna urednica spletne kul-turne platforme Koridor – križišča umetnosti, piarovka in novinarka. Poletje v gostilni je njen knjižni prvenec.



Ana Schnabl: Razvezani


Protagonisti zbirke kratkih zgodb Razvezani so fant na travi, dekle z anoreksijo in še drugi z osebnega ali družbe-nega roba, ki pa namesto ciničnega razgrajevanja lastnega položaja vzpostavljajo do svojih težav drugačen odnos. Kot zapiše Aljoša Harlamov v spremnem zapisu, je značilnost nove generacije piscev, ki ji pripada tudi Ana Schnabl, pre-seganje »hipsterskega« odnosa do realnosti, ki ne misli či-sto resno, čeprav misli čisto resno. Obrambni mehanizem praznega intelektualizma zamenja celostno naseljevanje ranljivosti. Z natančnim poznavanjem pravil žanra in s pre-finjenim smislom za psihološke zakonitosti Ana Schnabl ostrovidno, duhovito in nemalokrat ganljivo razgrinja anatomijo skorajda pozabljenih čustvenih leg: krivde, sra-mu, groze, radosti, (s tem) pa tudi čisto prave svobode, raz-vezane strahu biti svoj.

Ana Schnabl (1985) je v letu 2016 postala doktorska štu-dentka filozofije. Piše za revijo Literatura in za spletni lit-erarni portal AirBeletrina, sodelovala je tudi s časopisom Dnevnik. Od leta 2016 je urednica Evropske revije za poezi-jo, knjige in kulturo. Po mnenju Urbana Vovka sodi njena zgodba “Trittico” med najintrigantnejše stvaritve zadnjih let. Zbirka Razvezani je njen knjižni prvenec.

Spremna beseda: Aljoša HarlamovStrani: ca. 164Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-276-5Cena: 21 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.


/ roman / kratke zgodbe

Foto

: Man

ca K

ocja

nčič

Simona Semenič: Drame


Spremna beseda: Nika LeskovšekStrani: ca. 170Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-280-2Cena: 24 € Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.


Milan Jesih: Pesmi


Avtor, ki doslej ni maral, da bi se pesmi v zbirkah vrtele oko-li enega samega motivnega jedra, je tokrat nanizal skoraj devetdeset pesmi z vselej isto središčno osebo, s katero naj bi si bil kot pesemski subjekt v otroštvu razmeroma blizu: družbeno visoko rangiranim starcem, ki se ga v teh apokrif-nih pesmih »spominja« z nostalgičnim, največkrat posme-hljivo obožujočim pogledom in ki nima čvrsto usidrane identitete, marveč v svoji mnogoterosti prejkone zavzema mesto človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, ab-surdnih, bizarnih, liričnih, najrazličnejših položajih. Pesmi so – tako kot v vseh avtorjevih zadnjih zbirkah – pisane v četverostišjih, v jambih in so rimane.

Milan Jesih (1950), pesnik in prevajalec, je bil v šestdesetih letih član avantgardne literarno-gledališke eksperimentalne skupine, danes pa se ukvarja predvsem s pisanjem poezije in prevajanjem iz angleščine in ruščine. Prevedel je okoli 40 dram (Shakespeare, Čehov, Bulgakov idr.). Za svoje delo je prejel vse pomembnejše nacionalne nagrade, Jenkovo, Ve-ronikino in Prešernovo.



Doslej izšlo pri Beletrini: pesniške zbirke Tako rekoč (2007), Zbrane zbirke (2012), Lahkoda (2013).

»Razlogov, da imamo Jesiha za klasika – navsezadnje je, sliši se lahko tudi zabavno, klasik tako modernizma kot postmodernizma –, je torej dovolj. A vsi so za njim, so minulo delo. Kam bo pesnik, čigar zadnja beseda je še daleč, krenil v prihodnje, ne moremo vedeti, a glede na to, da se zadnji verz zadnje zbirke Lahkoda (2013) glasi Tu boljši šele sploh začel bi pesem, nič ne kaže na to, da bi mu zmanjkalo volje biti klasik.« (Peter Kolšek, Delo)

»Simona Semenič se pred nami izbrisuje in hkrati postaja, v stalni igri potrjevanja in zanikanja ((o)sebe, življenja in teatra), v vpraševanju, katera je ›bolj resnična‹, v iskreni pripovedi o sebi in paradoksnosti alternativnih verzij življenja.« (Nika Arhar o drami drugič, Delo)

V dramskem besedilu 1981, postavljenem v manjše mesto v časovnem razponu treh desetletij, se moralna praznina da-našnjega potrošniškega sveta sooči z ideologizirano pretek-lostjo in postavlja pred nas vprašanje, ali je bila preteklost nujna in ali je prihodnost res odprta.

Zgodbo gledališke igre Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije so navdihnile usode treh izjemnih žensk. Nemka So-phia Magdalena Scholl, Rusinja Sofija Lvovna Perovska in Francozinja Marie-Sophie Germain, neuklonljive aktivist-ke in intelektualke.

Besedilo Mi, evropski mrliči je izrazito sodobno. Globlji prerez teksta nam izriše dva plana – intimnega, kjer se av-torica ukvarja predvsem z zelo osebno zgodbo svoje ba-bice, in družbenega, v katerem so na mnogotere načine iz-postavljeni simptomi družbene sedanjosti.

Simona Semenič (1975) je dramatičarka in performerka. Je dobitnica treh Grumovih nagrad. Njeno prvo nagraje-no dramsko besedilo 5fantkov.si je bilo doslej prevedeno v enajst jezikov in uprizorjeno v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele številne nagrade tako v Sloveniji kot tudi v tujini.

/ drame / poezija

Foto

: Nad

a Žg

ank

Bruno Schulz: Sanatorij pri peščeni uri, eseji, pisma


Sanatorij pri peščeni uri (1937), ena od zgolj dveh ohra-njenih novelističnih zbirk Bruna Schulza, je nastal v skla-du s pisateljevo metodo »mitologizacije resničnosti«, tj. »iskanjem mitskega smisla« v pripetljajih vsakdanjega življenja. Zgodbe, ki se odvijajo na meji med stvarnostjo in domišljijo, povezujejo v celoto tako osrednje dogaja-nje kot protagonisti, predvsem pripovedovalec Józef, zdaj otrok, zdaj odrasel moški, ki se z mislimi vrača v otroštvo, in njegov ekscentrični oče, trgovec s tekstilom, ki spet in spet spreminja svoje načrte in vloge ter se v nizu presene-tljivih metamorfoz celo preobraža v stvari in živali. Schulz na novo kreira predvojno židovsko podeželsko mestece kot svet barv, zvokov, vonjev v bogatem, kompleksnem, toda hkrati enigmatično zgoščenem slogu in jeziku, ki v polj-ski književnosti še danes velja za nepreseženega. Knjigi je dodan krajši izbor pisateljevih esejev in pisem.

Poljsko-judovski pisatelj Bruno Schulz (1892–1942) je izdal novelistični zbirki Cimetove prodajalne (1934) in Sanatorij pri peščeni uri (1937), ki sodita med temeljna dela polj-skega modernizma. Vse življenje do svoje tragične smrti je preživel v domačem mestu Drohobych (danes Ukrajina), kjer je poučeval risanje na gimnaziji. Enako kot pisatelj je bil cenjen kot grafik.

Prevod in spremna beseda: Jana UnukStrani: ca. 408Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-285-7Cena: 29 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS in programa Evropske komisije Ustvarjalna Evropa.


Enrique Vila-Matas: Dublinesca


Roman Dublinesca je fiktivno potovanje skozi sodobno zgodovino literarnega založništva. Glavni junak romana je upokojen in bankrotiran založnik, ki je vse svoje življenje iskal pisateljskega genija, a ga ni našel. Namesto tega se je znašel na koncu svoje poti, ki je obenem konec dobe tiska in začetek vstopa v digitalno dobo. Dublinesca je nekakšen intimni sprehod preko mostu, ki povezuje presežni Joyceov svet z lakoničnim Beckettovim, obenem pa je osrednja pot velike literature zadnjih desetletij: pot, ki vodi od bogastva prvega Irca k namerni siromašnosti drugega, od Gutenber-gove dobe k dobi Googla, od obstoja svetega (Joyce) do mračnega izginotja boga (Beckett), od epifanije k afoniji. Enrique Vila-Matas je z romanom Dublinesca dosegel ene-ga vrhuncev svojega ustvarjanja. Roman berejo že v enain-dvajsetih jezikih, kritiki pa ga enoglasno označujejo za moj strovino.

Španski pisatelj Enrique Vila-Matas (1948) je po izobrazbi pravnik in novinar. V svojih delih se zmeraj znova loteva teme odnosa do literature, pisanja. Njegov literarni opus obsega več kot štirideset knjig, za katere je prejel številne španske in mednarodne literarne nagrade. Njegova dela so prevedena v več kot trideset jezikov.

Prevod in spremna beseda: Veronika RotStrani: ca. 370Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-278-9Cena: 27 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS in programa Evropske komisije Ustvarjalna Evropa.


»Vila-Matas je ustvaril mojstrovino.« (Jacqueline McCarrick, The Times Literary Supplement, o Dublinesci)

»Da bi vstopili v svet Vila-Matasove fikcije, je treba zavreči običajne, uveljavljene predstave o tem, kaj pomeni pisati in brati roman.« (Iz oddaje Knjiga mene briga, RTV SLO)

/ novele / roman

Thomas Bernhard: Pripovedi


Knjiga zajema dvanajst krajših in daljših pripovedi avstrij-skega pisatelja Thomasa Bernharda, objavljenih med le-toma 1960 in 1971. Gre za zbirko najbolj emblematičnih primerkov kratke proze avtorjevega zgodnjega obdobja, v katerem je že razvil svoj nezamenljivi pripovedni slog, ki se giblje v registru igre maničnih ponovitev in divjih prevračanj vsega izrečenega ter slovi po briljantno čr-nem smislu za humor. Bernhard tudi v svoji krajši prozi pisanje in jezik uporabi kot strategijo preživetja in sredst-vo za boj proti bolezni in smrti, podobno kot v romanih pa tudi tu spretno prepleta avtobiografsko s fiktivnim in se kritično spoprijema s pojmom družine, medčloveškimi odnosi, temnimi stranmi avstrijske preteklosti in sedanjosti ter tragikomičnostjo človekove eksistence nasploh. V teh pripovedih se njegovi zabavno-godrnjavi liki sprehajajo po zakotnem avstrijskem podeželju, po Dunaju, pa tudi po ita-lijanski Tirolski ter se tako ali drugače sprašujejo, kot pravi tudi eden od naslovov: »Je to tragedija? Je to komedija?«

Thomas Bernhard (1931–1989) je eden najpomembnejših avstrijskih in nemških pisateljev 20. stoletja. Njegovi teksti so že ob izidu sprožali številne burne polemike in škandale, njegov nezamenljivi prozni stil in konciznost njegovega ustvarjalnega duha pa vse do danes navdušujeta nove generacije bralcev.

Prevod: Jani Virk in Sara VirkSpremna beseda: Jani VirkStrani: ca. 196Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-281-9Cena: 24 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS in programa Evropske komisije Ustvarjalna Evropa.


Doslej izšlo pri Beletrini: romani Stari mojstri (2007, *2008 v mehki vezavi), Moje nagrade (2013), Mraz (2016).

»Kdor bo do konca prebral katerokoli Bernhardovo delo, bo prebral tudi vsa druga. In obratno: kdor enega dela ne bo zmogel prebrati, naj se ne trudi z drugimi.« (Manca G. Renko, Pogledi)

Svetlana Slapšak: Antična miturgija Branje in uporaba antičnih mitov v kulturni antropologiji


Antični miti imajo ključno vlogo v produkciji besedil in podob v vsakem imaginariju evropskih, pa tudi neevropskih kultur: so največja zakladnica naracij v kulturni antropologiji. Knjiga pokriva področje grških in rimskih mitov in obenem pove-zuje mite in kulturno-antropološke pojave celotnega starega sveta, v katerem igrajo pomembno vlogo tudi balkanske pov-ezave kultnih osnov, različic mitov in njihove recepcije. Na os-novi razlage okrog dvesto antičnih mitov – mitoloških likov, zgodb in njihove recepcije – avtorica razgrne nov pristop k preučevanju mitologije, ki ga opredeljuje tudi avtoričin termin »miturgija«. Knjigo je mogoče brati kot mitološki priročnik, zbirko tematsko povezanih esejev ali kot zbirko zgodb, ki spodbujajo bralčevo asociativnost, kreativnost in klasično izobrazbo.

Svetlana Slapšak (1941) je kritičarka, znanstvenica, antro-pologinja in doktorica antičnih študij. Je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in več kot 1000 esejev.

Ilustracije: Branko DjukićStrani: ca. 402Format: 16 x 23 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-277-2Cena: 29 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.


Doslej izšlo pri Beletrini: zbirki esejev Ženske ikone 20. stoletja – 1. del (2000), Zelje in spolnost: iz zgodovinske antropologije hrane (2013) in Za antropologijo antičnih svetov (2000), strokovna literatura.

»Iz vsega, kar vzame v roke, nastane zgodba.« (Dragica Korade o Svetlani Slapšak, Večer)

/ novele / humanistika

Foto

: Izt

ok D

imc

Foto

: And

rej R

eise

r/ S

uhrk

amp

Verla

g

David Graeber: Utopija pravil O tehnologiji, neumnosti in skrivnih radostih birokracije


Delo Utopija pravil raziskuje odnose in vzajemna vpliva-nja med ljudmi in birokracijo. Današnji svet je po mne-nju enega najbolj vplivnih antropologov »talec popolne birokratizacije«, v kateri so zasebne in javne birokracije tako vzajemno prepletene, da jih je nemogoče medsebojno ločiti. Obenem so postale osrednji mehanizem za borzne dobičke in grožnje z vojnami ter odločilno sooblikujejo skorajda vsak vidik življenja v razvitem svetu. Birokracija ni več tarča posmeha ali satire, kot je bila še pred časom, temveč postaja vse močnejše orodje neoliberalnega ustro-ja sveta z velikimi implikacijami v prostoru političnega. Graeber sprašuje po vzgibih in razlogih za neskončna pravila, regulacijo in birokratizacijo. Graeber se problema loteva multidisciplinarno in večperspektivno, od vzpona desničarskih ekonomistov in ideologij do skritega pome-na za zgodbami Sherlocka Holmesa in Batmana. Uspe mu napisati koherentno in razumljivo delo na področju antro-pološko-politične misli.

David Graeber (1961) poučuje antropologijo na prestižni London School of Economics. V slovenščini je doslej izšla njegova uspešnica Dolg: prvih 5000 let.

Prevod: Seta KnopStrani: ca. 252Format: 16 x 23 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-288-8Cena: 27 €Knjiga bo izšla s finančno podporo JAK RS.


»Veličasten napad na osnovne temelje birokracije – in na naš skrivni užitek ob njej. Graeber zastavlja nujna vprašanja današnjega časa« (Lisa Herzog ob nemški izdaji Utopije pravil v časopisu Die Zeit)

Marko Pogačnik: Vesolje človeškega telesa

Ana Pogačnik: Zemlja nas ima rada

Posebna izdaja

Obe knjigi odpirata povsem nov pristop k Zemlji, življenju in človeku kot delcu vesoljne celote. Pokažeta, da je v tem dramatičnem času možna pot sožitja z bitji narave in varne-ga prehoda skozi labirint preobrazbe človeške civilizacije.

Marko Pogačnik (1944) je kipar, soustanovitelj skupine OHO in ustanovitelj umetniške komune Družina v Šem-pasu. Med drugim je oblikoval slovenski državni grb. Trenu tno se posveča predvsem vodenju delavnic na temo zdra vljenja in osebne preobrazbe. Lani je postal Unescov umetnik za mir.

Ana Pogačnik (1973) je diplomirala iz arheologije. Nekaj časa je tesno sodelovala z očetom Markom pri projektih zdravljenja Zemlje in litopunkture.

Avtor je ob predstavitvi knjige pripravljen izvesti eno od naslednjih predavanj:- Kaj se godi z Zemljo in kaj s človekom- Sočasni svetovi in življenje v preobrazbi- Geokultura – novi način bivanja na Zemlji

/ Humanistika

Strani: 353Format: 13,5 x 21,7 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-254-3Cena: 21 €

Izid: 1.2.2017

/ Poezija

Strani: 191Format: 13,5 x 21,7 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-253-6Cena: 19 €

Izid: 1.2.2017

/ humanistika

Festival Literature sveta – Fabula je največji literarni fe-stival v Ljubljani, ki k nam že od leta 2004 privablja naj-vidnejša imena sodobne svetovne literature. V Slovenijo nam je uspelo pripeljati zvezdniške avtorice in avtorje, od najslavnejšega sodobnega ameriškega romanopisca Jona-thana Franzna, čigar romane je še pred izidom bral tudi ameriški predsednik Barack Obama, preko Nobelove na-grajenke za literaturo Herte Müller pa do zloglasnega Mi-chela Houellebecqa, ki je poleg romanov, ki slovijo kot sodobni klasiki, zmožen ustvariti tudi lastno ugrabitev, da bi se le izognil neprijetnostim.

Festival vsako leto privabi skoraj 5.000 obiskovalcev, s spremljevalnim programom pa poskrbi za vse – od najmlaj-ših nebralcev do najzahtevnejših bralcev.

V letu 2017 bodo Ljubljano obiskali Mathias Énard, Igor Marojević, Sofi Oksanen, Bernardo Atxaga in Viktor Jero-fejev. Ob tej priložnosti bodo izšle tudi njihove knjige.

Žepnice so posebna izdaja Beletrininih knjig, ki izidejo v času festivala Literature sveta – Fabula. V njih so zbrana dela najuglednejših sodobnih avtorjev, ki so obiskali Ljubljano.

www.festival-fabula.org

Mathias Énard: Alkohol in nostalgija

Žepna Beletrina

Alkohol in nostalgija je berljiv, a hkrati izjemno eruditski roman o ljubezenskem trikotniku med Francozoma Mathi-asom in Jeanne ter Rusom Vladimirjem. Ko slednji nenado-ma umre, ga pripovedovalec Mathias pospremi na zadnjo pot – s transsibirsko železnico – vse do rojstne vasi. Ob tem razmišlja o njihovem odnosu, ki je prišel tako daleč, da je zahteval življenje, o bolečini, ki so si jo prizadejali, in ljubezni, ki so jo čutili. Pripoved je tudi melanholičen poklon Rusiji in ruski kulturi. Mathias, Jeanne in Vladimir so Bertoluccijevi Sanjači, ki so se prebudili ter ugotovili, da revolucija ni več mogoča; ostala sta jim le še privid svobode in uteha omame.

Mathias Énard (1972) velja za enega najboljših in najino-vativnejših francoskih pisateljev, njegov roman Kompas je leta 2015 prejel najprestižnejšo francosko literarno nagra-do Goncourt. Je eruditski analitik evropskih kultur ter iz-jemen poznavalec Bližnjega vzhoda, ki s svojo literaturo in javnimi nastopi nasprotuje vse glasnejšemu evropskemu populizmu in nacionalizmu.

Prevod: Janina KosStrani: 86Format: 11 x 18 cm, mehka vezavaISBN: 978-961-284-270-3Cena: 10 €Knjiga bo izšla s finančno podporo Mestne občine Ljubljana.

Izid: 20.2.2017

/ roman

Viktor Jerofejev: Telo

Bernardo Atxaga: Dnevi Nevade

Žepna Beletrina Žepna Beletrina

V zbirki kratkih zgodb Telo, ki je v ruščini izšla leta 2015, lahko bralci spoznajo vse značilne elemente proze Viktorja Jerofejeva: od desa-dovske erotike do bulgakovovskega nadrealizma, vse to pa začinjeno z iskrivo ironijo in neizprosno družbeno kritiko. Poleg tega zbirka ponuja razmislek o sodobnih Rusiji in Evropi, vrača pa se tudi v čas Sovjetske zveze in mimogrede postreže z nekaj prvovrstnimi anekdo-tami iz sedanjosti in preteklosti; od moskovske večerje z Ronaldom Reaganom do frankfurtskega preklinjanja Paula Coelha.

Viktor Jerofejev (1947) je eden najbolj prepoznavnih sodobnih ruskih pisateljev, v literarno zgodovino pa se je zapisal kot sourednik alma-naha Metropol, intelektualne bombe, v katerem so leta 1979 svoja lite rarna dela objavili sovjetskemu režimu neljubi avtorji. Jerofejevu so za skoraj desetletje prepovedali objavljati ter ga izključili iz Društva sovjetskih pisateljev. V slovenščini lahko danes beremo tudi njego-vo biografijo Dobri Stalin, v kateri skozi svoje življenje ob očetu, vi-sokem Stalinovem diplomatu, popisuje politične in življenjske razmere v Sovje tski zvezi. Med njegova najbolj znana in v večino svetovnih jezikov prevedena romana sodita še Življenje z idiotom (1991) ter Ruska lepo tica (1996).

Roman pripoveduje zgodbo o pisatelju, ki se iz rodne Baskije začasno preseli v Nevado v ZDA. A Dnevi Nevade obenem povedo veliko več. Pripovedujejo tudi zgodbo o trenutkih, v katerih se sedanjost premeša s spomini, podo-bami in sanjami. Kjer se negostoljubna puščavska pokra-jina preplete s horizontom svetlikajočih se luči casinojev, kar pisatelja – in bralca – popelje v neke druge, veliko bolj intimne pokrajine. Dnevi Nevade so zgodba, sestavljena iz zgodb, ki nam pokažejo, kako vsaka doživeta izkušnja in vsaka povezava, ki se oblikuje med ljudmi, presega razda-ljo časa in prostora. Kako vsako čustvo, ki ga izkusimo, in vsaka bolečina, ki se nas dotakne, pusti neizbrisen odtis v našem notranjem svetu. In nas oblikuje v to, kar smo.

Bernardo Atxaga (1951) je baskovski pisatelj, pesnik in prevajalec, ki je za svoja dela prejel mnoge prestižne na-grade, za roman Dnevi Nevade državno kritiško nagrado za najboljše prozno delo v baskovskem jeziku. Njegova li-terarna dela so prevedena v več kot 20 jezikov.

Prevod: Drago Bajt, Sara Špelec, Anjuša BeleharStrani: 426Format: 11 x 18 cm, mehka vezavaISBN: 978-961-284-271-0Cena: 10 €Knjiga bo izšla s finančno podporo Mestne občine Ljubljana.

Izid: 20.2.2017

Prevod: Marjeta DrobničStrani: 472Format: 11 x 18 cm, mehka vezavaISBN: 978-961-284-268-0Cena: 10 €Knjiga bo izšla s finančno podporo Mestne občine Ljubljana in programa Evropske komisije Ustvarjalna Evropa.

Izid: 20.2.2017

Doslej izšlo pri Beletrini: romani Osamljeni mož (1998), To nebo (2000), Harmonikarjev sin (2016).

/ novele / roman

Igor Marojević: Mamina roka

Manca G. Renko: Lastno življenje Srečanje z Zofko Kveder

Žepna Beletrina Posebna izdaja

V romanu Mamina roka avtor kot prvi v srbski književnosti odkrito obravnava eno bolj občutljivih in bolečih tem zgodovine, odnos po-vojnih oblasti do podonavskih Nemcev. Protagonist romana je šest-najstletni gimnazijec, katerega primarna skrb je sicer, da bi si prido-bil nekaj bistvenih življenjskih izkušenj. V lovu za njimi spozna novo sošolko Herto in njeno starejšo sestro Sonjo. A zgodba o ljubezen-skem trikotniku se staplja z zgodbo o družini sester Šleser in drugih podonavskih Nemcev, ki jih je po drugi svetovni vojni, ko jim je nova država zaplenila hiše in drugo imetje, doletela podobna usoda. Konec obdobja nedolžnosti je tako za glavnega junaka mnogopomenski … Vprašanje, komu je pripadala hiša, v katero se je po vojni vselila njegova družina, se preplete z vprašanjem, koliko je sploh mogoča ljubezen, ki je nespregledljivo obremenjena s senco zgodovine.

Igor Marojević (1968), srbski pisatelj, dramatik, kolumnist in preva-jalec. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi za svoja prozna dela nagrado Károly Szirmai, nagrado Stevana Pešića in nagrado skla-da Borislava Pekića ter nagrado Desimir Tošić za eseje.

Lastno življenje, biografija Zofke Kveder, prikazuje, kako ideje, stališča in boji zgodovinskih osebnosti nikoli ne umrejo, ampak živijo še danes. Manca G. Renko v svojem delu orisuje zgodovinski čas in položaj žensk na prehodu med 19. in 20. stoletjem. Zofka Kveder pooseblja boj za enakopravnost žensk in njihovo vključevanje v umet-niško in javno življenje, hkrati pa knjiga pripoveduje tudi o njenem intimnem življenju. Pozornost mladih bralcev lovi z nenehnimi aktu-alizacijami in pogovornim tonom, s katerima gradi dinamiko dialoga, pogovora in razmisleka. Knjiga skuša vsaj delno zapolniti vrzel v izo-braževalnem sistemu (in kanonu slovenske književnosti), iz katerega so ženske največkrat izločene ali pa vsaj potisnjene ob rob, zaradi če-sar se mladi v času osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja z ženskimi umetnicami največkrat sploh ne morejo srečati. Ilustracije Samire Kentrić z vizualnimi elementi še nadgrajujejo in poglabljajo besedilno sporočilnost Lastnega življenja.

Manca G. Renko (1988) je programski vodja festivala Literature sveta - Fabula, urednica AirBeletrine, publicistka in zgodovinarka.

Prevod: Jurij HudolinStrani: 236Format: 11 x 18 cm, mehka vezavaISBN: 978-961-284-269-7Cena: 10 €Knjiga bo izšla s finančno podporo Mestne občine Ljubljana.

Izid: 20.2.2017

Ilustracije: Samira KentrićStrani: 64Format: 18,9 x 29,1 cm, trda vezavaISBN: 978-961-284-264-2Cena: 10 €Knjiga bo izšla s finančno podporo Mestne občine Ljubljana.

Izid: 20.2.2017

/ roman / ilustrirana biografija

Izbrani naslovi iz leta 2016

»Zamah Mojce Kumerdej je vreden spoštovanja. Brskanje po zgodovini, spisati roman o zgodovini, ki bolj sodoben ne bi mogel biti, daje vtis rudarskega dela. Vsekakor pomembnega dela.« (Jedrt Jež Furlan, Dnevnikov objektiv)

Mojca Kumerdej: Kronosova žetev


Kronosova žetev je roman o koncu 16. stoletja, ko je v no-tranjeavstrijskih deželah, torej na območju današnjega slo-venskega prostora, v polnem razmahu boj za prevlado med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburško oblastjo. Bitke za prevlado se bijejo med oblastniki ter med oblastjo in ljudstvom, ki pozorno motri posameznike in jih prepoznava kot drugačne in sumljive. Roman Kronosova žetev, v katerem se razgibano prepletata zgodovina in fik-cija, je slikovit portret renesanse – prežete s humanističnim obujanjem antike, z umetnostjo, znanstvenimi odkritji ter živahnimi filozofskimi in teološkimi razpravami, kot tudi razgrete zaradi spletk, obtožb krivoverstva, političnih izdajstev in grmad. Kronosova žetev je večna melodija o krvnikih, ki v imenu boga, posvetne oblasti ali skupnega dobrega na žrtvenike prinašajo grešne kozle, in izjemnih posameznikih, ki se zoperstavljajo množici, prevladujoči miselnosti in načinu življenja.

Mojca Kumerdej (1964) je pisateljica, filozofinja in pu-blicistka, ki pronicljivo spremlja predvsem dogajanje v uprizo-ritvenih umetnostih in znanosti. Njene kratke zgodbe so uvrščene v številne domače in tuje antologije ter prevedene v trinajst jezikov. Za zgodbo »Pod gladino« je leta 2006 na Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica prejela nagra-do kristal Vilenice, letos pa bo prejela nagrado Prešernovega sklada za roman Kronosova žetev.

»V kontekstu sodobne slovenske literature bi romanu zaradi izvirnosti, idejne kompleksnosti in jezikovne izvrstnosti težko našli primerjavo.« (Ženja Leiler, Delo)


Strani: 418Format: 13,5 x 20,5 cmISBN: 978-961-284-176-8Cena: 29 €Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Doslej izšlo pri Beletrini: Krst nad Triglavom, roman (2001), in zbirki kratkih zgodb Fragma (2003), Temna snov (2011).

/ roman

»In nazadnje je to resnični in obenem simbolični sadež na vrhu drevesa, ki ga mora v finalu obrati Jadran. Zreli sadež njegove odraslosti. Kot je tudi roman Figa eden redkih slastnih sadežev sodobnega slovenskega romanopisja.« (Ženja Leiler, Delo)

Goran Vojnović: Figa


Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb sestavlja veliko zgodbo po-vezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša raz-ložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razume-ti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja Jadran se stavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmi šljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.

Goran Vojnović (1980), pisatelj in režiser, je za svoj prvenec Čefurji raus!, ki je postal prodajna uspešnica in je preveden v osem jezikov, prejel nagrado Prešernovega sklada in na-grado kresnik za najboljši roman leta. Za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela, je dobil svojega drugega kresnika. Roman Figa je njegovo najambicioznejše delo doslej.

»Goran Vojnović je eden redkih pisateljev na Slovenskem, ki je dovolj dobro prodajan, slaven in cenjen, da velja že za svojo blagovno znamko, morda celo za literarno zvezdo.« (Valentina Plahuta Simčič, Delo)



Doslej izšlo pri Beletrini: romana Čefurji raus! (2008), Jugoslavija, moja dežela (2012, *2013 Žepna Beletrina) in Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra, eseji (2010).

/ roman

»Roman je vrhunska literarna mojstrovina, Lojze Kovačič pa

največji slovenski pisatelj dvajsetega stoletja.« (Tina Vrščaj, žirantka

srebrnega kresnika)

Lojze Kovačič: Kristalni čas


Kristalni čas, po avtorjevih besedah tudi »dokument o duši«, je v obliki dnevnika izpisan avtobiografski roman, v katerem se pisatelj ob soočanju s sedanjostjo retrospekti-vno vrača v različna obdobja svojega življenja. S tenkoču-tnim in hkrati odkritosrčnim premišljevanjem dogodkov in ljudi odkriva enkratni preplet naključij in nujnosti, ki so ga pomembno oblikovala ali trajno zaznamovala. Kristalni čas je iskrena osebna izpoved in hkrati vrhunska literarna mojstrovina, ki zgodbo posameznika povezuje z večnimi vprašanji o smrti, veri in ljubezni v vseh njenih razsežnostih ter z razmislekom o ustvarjanju kot »edinem opravičilu za življenje«.

Lojze Kovačič (1928–2004) zaseda med slovenskimi lite-rarnimi ustvarjalci 20. stoletja častno mesto. Za svoja dela je prejel številne nagrade, med njimi Župančičevo in Prešer-novo. Za roman Kristalni čas je leta 1991 prejel tedaj prvič podeljeno nagrado kresnik, lani pa srebrnega kresnika za najboljši roman zadnjih petindvajsetih let.

»Njegov literarni slog je edinstven – kar je v veliki meri posledica dejstva, da je stavke najprej premislil v nemškem jeziku, nato pa jih zapisal v slovenskem.« (Lejla Švabić, RTV SLO)


Strani: 368Format: 13,5 x 20,5 cmISBN: 978-961-284-187-4Cena: 29 €

Doslej izšlo pri Beletrini: Literatura ali življenje, eseji (1999), Zgodbe iz mesta Rič-Rač in od drugod, kratke zgodbe (2011), Fragmenti o prišleku, monografija (2008, Lojze Kovačič in Mateja Komel Snoj), in romani Otroške stvari (2003), Prišleki (2007), Zrele reči (2009).

/ roman

»Ihan je, bi lahko šaljivo, a nič pretirano rekli, naš najboljši zdravnik (specialist in profesor klinične mikrobiologije in imunologije) med pisatelji, pa obenem naš najboljši pisatelj med zdravniki.« (Ženja Leiler, Delo)

Alojz Ihan: Čas nesmrtnosti


Nova knjiga Alojza Ihana se ukvarja z vprašanji nesmrtno-sti oziroma natančneje človeške želje, da bi s pomočjo novih tehnologij zamrzovanja posegal v ustroj človeškega življen-ja in umiranja. Fundacija Alcor za podaljševanje življenja je bila ustanovljena leta 1972 z namenom zamrzovanja in shranjevanja umrlih do časa, ko bi jih bilo mogoče z na-predno medicinsko tehnologijo oživiti in ozdraviti. Alcor je prvo zamrznitev izvedel leta 1976, odtlej pa še več kot 130. Doslej se je nabralo že več kot tisoč članov Alcorja, ki so s plačilom 200.000 dolarjev pristopili k programu, ki jim obeta zamrznitev ob njihovi smrti. Zagovorniki krionike računajo, da bo medicinska znanost v prihodnosti tako na-predovala, da bodo ljudje postali nesmrtni – zamenjati jim bo mogoče vsak okvarjen organ, vsako okvarjeno tkivo, zato bodo ob rednih medicinskih »servisih« živeli poljubno dolgo. Ta okvir predstavlja povsem nov horizont pričako-vanja in človeške percepcije časa, ki ima ekonomske, sim-bolne, pravne in etične posledice. O njih razmišlja Alojz Ihan v prodornem, analitično briljantnem, pogosto humor-no poantiranem, predvsem pa nadvse provokativnem delu. Knjiga, mimo katere ne more noben resen intelektualec!

Dr. Alojz Ihan (1961) je zdravnik, specialist klinične mikro-biologije in redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob strokovnem in pedagoškem delu v medicini se Alojz Ihan ukvarja s književnostjo. Za svoje literarno delo je med drugim leta 1986 prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 2013 Rožančevo nagrado za Državljanske eseje.

»Vse, kar napiše, nagovarja kar najširši krog bralcev.« (Vesna Milek, Delo)


Strani: 200Format: 16 x 23 cmISBN: 978-961-284-222-2Cena: 24 €Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Doslej izšlo pri Beletrini: romana Romanje za dva … in psa (1998) in Slike z razstave (2013) ter zbirki esejev Deset božjih zapovedi (2000) in Državljanski eseji (2012).

Marca 2017 izide ponatis odmevne in dalj časa razprodane Ihanove knjige Deset božjih zapovedi

/ humanistika

Zmago Šmitek: Mandale


Vzorci mandal, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, ne glede na vse težave in nevarnosti, danes zlahka dosegajo vse dele sveta, bodisi prek množičnih medijev ali varno shranjeni v letalski prtljagi turistov. Mandale so sestavni del naših modernih življenj. Najdemo jih praktično vsepovsod, a pogosto ne vemo, od kod prihajajo, kaj je botrovalo njihovemu na-stanku in del kakšnih socialnih in religioznih praks so man-dale na Vzhodu bile in pogosto še zmeraj so.

Dr. Zmago Šmitek (1949), redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se že dolgo posveča študiju religij in mitologij Evrope in Azije. Sodi med najvidnejše razisko-valce s področja primerjalne religiologije in antropologije, njegova dela in članki pa so naleteli na navdušen sprejem doma in na tujem.

»To samo še dodatno priča o tem, da gre pri Mandalah, tajnih vrtovih razsvetljenja za dolgo načrtovan in avtorju ljub projekt, ki je z izidom knjige končno dosegel svoj namen. Knjižni kulturnoantropološki presežek tega leta!« (Samo Rugelj, Bukla)


Strani: 540Več kot 200 barvnih fotografijFormat: 16 x 23 cmISBN: 978-961-284-209-3Cena: 39 €Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS in Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Doslej izšlo pri Beletrini: Mitološko izročilo Slovencev, humanistika (2004, *dotis 2011), in Poetika in logika slovenskih mitov, himanistika (2012).

/ humanistika

Sofi Oksanen: Ko golobice izginejo


Dogajanje romana Ko golobice izginejo je postavljeno v Estonijo med 2. svetovno vojno in v desetletja po njej. To je obdobje, ko je mala baltska država doživljala številne pre-trese, saj sta njeno ozemlje izmenično okupirali sovjetska Rusija in nacistična Nemčija. V teh viharnih časih sledimo osebnim zgodbam bratrancev Edgarja in Rolanda ter Ed-garjeve žene Juudit. Roland in Edgar stojita na nasprotnih bregovih: prvi je zagrizen borec za osvoboditev Estoni-je izpod sil okupatorjev, ki se zato pridruži odporniškim gibanjem, drugi pa kameleonsko spreminja svojo identiteto in prepričanja, da bi si pridobil naklonjenost vsakokratne oblasti. Kar mu v turbulentnih časih, ko ljudje preko noči izginjajo v temo zgodovine, tudi uspeva. Prava tragična ju-nakinja časa pa je Edgarjeva zapuščena žena Juudit, ki na stran zavojevalcev prestopi iz naivne, a razumljive želje po ljubezni. V vojni, skratka, ni zmagovalcev.

Sofi Oksanen (1977) je danes ena najbolj priznanih, med-narodno uveljavljenih finskih pisateljic mlajše in srednje generacije. Dela družbeno kritične in angažirane avtorice so prevedena v več kot 50 jezikov.

Prevod in spremna beseda: Julija PotrčStrani: 400Format: 13,5 x 20,5 cmISBN: 978-961-284-301-4Cena: 29 €Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS in programa Evropske komisije Ustvarjalna Evropa.

»In kot pri vseh dobrih zgodbah je tudi tu manj pomembno, kdo s kom kaj in zakaj, kje, kdaj, kakor je pomembno, da se v vsakem poglavju, ma kaj, v vsaki vrstici, pripeti nekaj odločilnega, nekaj, kar žene dalje.« (Jedrt Lapuh Maležič, AirBeletrina)

Hanif Kureishi: Zadnja beseda


Roman Zadnja beseda je zaznamovan z namigovanji, da gre za roman na ključ, v katerem si je avtor »sposodil« zgodbo Nobelovega nagrajenca V. S. Naipaula, ki je na svoj dom povabil biografa Patricka Frencha, da bi o njem napisal knjigo. Rezultat je bila biografija, ki pisatelja ne prikazuje čisto tako, kot bi si sam najbrž želel. Pričujoči roman opisuje podobno zgodbo. Mladega in nadobudnega pisca Harryja ostareli pisatelj indijskega rodu Mamoon Az-ram povabi, naj napiše knjigo o njegovem življenju. Ker ve-liki avtor ni najbolj odprt do pripovedovanja intimnih po-drobnosti, Harry navezuje stike z njegovo ženo, zapuščeno ljubico in – posebno zavzeto – mlado Mamoonovo služkinjo. Rezultat Harryjevega intenzivnega dela je precej iskrena in uspešna biografija slavnega pisatelja. Manj pričakovana pa je Mamoonova nova knjiga o razmerju starejšega moške-ga z mlajšo žensko, ki sumljivo spominja na Harryjevo za-ročenko.

Hanif Kureishi (1954) je po oceni časnika The Times med 50 najpomembnejšimi britanskimi pisatelji po letu 1945. V svojih romanih, kratkih zgodbah in dramah najpogoste-je obravnava vprašanja, povezana z raso, nacionalizmom, imigracijo in ljubezenskimi odnosi.

Prevod: Polona GlavanSpremna beseda: Urban VovkStrani: 298Format: 13,5 x 20,5 cmISBN: 978-961-284-212-3Cena: 27 €Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS in programa Evropske komisije Ustvarjalna Evropa.

Doslej izšlo pri Beletrini: Polnoč ves dan, kratke zgodbe (2012).

»Hanif Kureishi je eden najvidnejših britanskih pisateljev. Je tudi dramatik, esejist in uspešen pisec scenarijev. Njegova dela pa bolj kot navedena suhoparna dejstva, in deloma tudi ta, zaznamujejo druge značilnosti: rasna in verska drugačnost in s tem obrobnost, vprašanje identitete, tematika ustvarjanja, spolnost.« (Pavla Hvalič, AirBeletrina)

/ roman / roman

Jani Virk: Med drevesi


Zbirko zgodb Med drevesi povezujejo točke preloma v življenju posameznikov, a ti prelomi niso poročila o veli-kih pokih, temveč o subtilnih, komaj slišnih razpokah, ki pa bistveno spremenijo pogled na življenje. Tako se Mir-sadove sanje, ki jih sanja namesto in za sina, razblinijo iz razloga, ki ga ne more razumeti; Petru T. življenje, ki ga je poznal, razpada v spomin, a na drugi strani ga prehiteva že novo; Klavdiju se na prvi službeni poti v tujino v tovor-njaku pojavi mlada begunka; študent teologije v Londonu iz strahu pred ljubeznijo pristane v vrtincu nočnega življenja. Sedem kratkih in manj kratkih zgodb opisuje življenjske zgodbe na videz povsem nepovezanih posameznikov, toda pozornemu bralcu ne bo ušlo, da je – kot vedno znova ugotavljamo – svet manjši, kot se zdi, in da nas vesoljne niti povezujejo na presenetljive načine.

Jani Virk (1962), v mladosti državni smučarski reprezen-tant, nato svobodni pisatelj in prevajalec, je avtor 16 knjig. Za zbirko kratkih zgodb Pogled na Tycho Brahe je leta 1999 prejel nagrado Prešernovega sklada. V pričujoči knji-gi Med drevesi se po dobrem desetletju vrača k formi krat-ke zgodbe, mojstrsko kot vselej.


Doslej izšlo pri Beletrini: Pogled na Tycho Brahe, kratke zgodbe (1998), in romani Smeh za leseno pregrado (2000), Ljubezen v zraku (2009), Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim (2012).

»Ob knjigi sedmih zgodb Med drevesi se še enkrat zavemo, kakšen mojster pripovedovanja je Jani Virk.« (Gabriela Babnik, RTV SLO)

»Ne, z literaturo pri Virku ni šale, višji ko je zastavek presežnega besedja, bolj zveneča ko so citirana avtorska imena, globlje beroči človek strmoglavi v svojo nesrečno zemeljsko usodo.« (Jaroslav Skrušný, AirBeletrina)

Janez Kresal: Edo MihevcIzbrana dela

Posebna izdaja

Monografija prinaša v besedi, fotografijah, skicah in načr-tih poglobljen vpogled v opus enega najpomembnejših slo-venskih arhitektov druge polovice 20. stoletja. Edo Mihevc je bil Plečnikov študent, predavatelj in izjemen vsestranski ustvarjalec, ki je pustil neizbrisen pečat na poljih urbani-zma, arhitekture, notranje arhitekture, oblikovanja pred-metov, pa tudi regionalnega načrtovanja. Bil je karizmatič-na osebnost ljubljanske šole za arhitekturo in zaslužen za njen razvoj. Mihevčev opus je zelo obsežen, pečat je pu-stil zlasti v Ljubljani in na Primorskem, bistven pa je tudi njegov prispevek k ohranjanju kulturne identitete zame-jskih Slovencev v Italiji. Avtor monografije, arhitekt in pro-fesor Janez Kresal, je v monografiji zbral izjemno obsežen material in Mihevčev opus predstavil v vsej njegovi mnogo-terosti. Monografija pomeni velik doprinos k razmisleku o zgodovini slovenske arhitekture, še posebej v Ljubljani in na Primorskem, kjer je Mihevc največ ustvarjal.

Janez Kresal (1938), arhitekt, je bil študent Eda Mihevca in nato sodelavec na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Strani: 264Več kot 150 fotografij, skic in načrtovFormat: 29 x 24 cmISBN: 978-961-284-223-9Cena: 59 €

/ arhitektura/ kratke zgodbe

Največji in najprepoznavnejši mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope že dvajset let uspešno združuje pesniško besedo in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin. Dnevi poezije in vina vsako leto zadnji teden avgusta gosti-jo številne pesnike z vsega sveta ter izbrane domače vinarje. Korejski fenomen Ko Un, ameriška pesnica C. D. Wright in švedski nominiranec za Nobelovo nagrado Lars Gustafs-son so le nekatera izmed uglednih imen minulih festivalov. Glavnima poudarkoma – poeziji in vinu – se pridružuje še premišljen program s področja glasbene, vizualne, fo-tografske, filmske in drugih umetnosti za vse starostne in interesne skupine. Od leta 2014 so Dnevi poezije in vina član evropske pesniške platforme Versopolis, ki jo podpi-ra program Ustvarjalna Evropa. Vsi festivalski dogodki so brezplačni, potekajo v slovenskem in angleškem jeziku ter vsako leto pritegnejo več kot 8.000 obiskovalcev.

Vsak pesnik je na festival Dnevi poezije in vina pova-bljen le enkrat samkrat. Zanj in za številno občinstvo je njegov obisk edinstvena izkušnja. Vsakemu pesniku ob tej priložnosti izide trojezična izdaja njegovih pesmi v izvir-nem jeziku, slovenskem in angleškem prevodu. Vse indi-vidualne publikacije so zbrane v lični kaseti in tvorijo edin-stveno antologijo, nepogrešljivo za vsakogar, ki ga zanima svetovna poezija.

Čilski pesnik Raúl Zurita (1950) je študiral matematiko in bil za časa državnega udara zaprt, kar je pustilo na mladost-niku travmatične posledice. Kasneje je študiral filozofijo. Ustanovil je umetniško skupino CADA, ki je predstavlja-la enega od centrov upora proti Pinochetovemu režimu. Zuritov opus je izjemno bogat, formalno revolucionaren, družbeno angažiran in obenem v tesnem dialogu s tradici-jo, še posebej z Dantejevo Božansko komedijo. Z besedili pogosto intervenira v prostor, tako je recimo leta 1982 pet letal nad nebo New Yorka izpisalo 15 njegovih verzov v črkah, velikih 8 kilometrov. Je prejemnik Čilske državne nagrade za literaturo in eden najbolj cenjenih in prevajanih pesnikov latinske Amerike.

Kanada je bila dežela v fokusu na festivalu Dnevi poezije in vina 2016. Kot uvod v festival je na Jeruzalemu poteka-la tudi tradicionalna prevajalska delavnica, na kateri so sodelovali številni uveljavljeni slovenski in kanadski pesni-ki, med slednjimi Natasha Kanapé Fontaine, Pierre Nepveu in George Elliott Clarke. Kanada je literarno izjemno bo-gata dežela, kjer poleg angleščine in francoščine obstaja tudi močna in živa pesniška tradicija staroselcev v številnih jezikih. Pričujoča knjiga prinaša izbor več kot 15 sodob-nih pesnic in pesnikov iz Kanade, ki ustvarjajo v različnih jezikih, in ponuja vpogled v živo ustvarjanje slovenskim bralcem po marsičem obenem daljne in bližnje dežele.

Ptuj in številna druga mesta20. - 27. 8. 2017

www.stihoteka.com

Literatura v fokusu: Madžarska

Poezijaveč prevajalcevKnjižna zbirka Beletrinadvojezična izdaja špansko-slovensko

Strani: ca. 280Format: 13,5 x 20,5 cm, trda vezavaCena: 24 €Knjiga bo izšla s finančno podporo programa Ustvarjalna Evropa in Mestne občine Ptuj


Poezijaveč prevajalcevKnjižna zbirka žepna Beletrinavečjezična izdaja angleško/francosko/inuitsko-slovensko

Strani: ca. 200Format: 13,5 x 20,5 cm, mehka vezavaCena: 21 €Knjiga bo izšla s finančno podporo programa Ustvarjalna Evropa in Mestne občine Ptuj


Poezijaveč prevajalcevvečjezična izdaja

22 samostojnih knjižic v kasetiStrani: skupaj ca. 800Format: 11 x 16,5 cm, mehka vezavaCena: 29 €Knjiga bo izšla s finančno podporo programa Ustvarjalna Evropa in Mestne občine Ptuj


Raúl Zurita: Izbrane pesmi

Brevir sodobne kanadske poezije

Dnevi poezije in vina 2017

Foto

: Bor

is B.

Vog

lar

Knjige na dotik

Kontakti

Prva slovenska e-knjižnica in e-knjigarna je leta 2013 na-stala pod okriljem Beletrine v tesnem sodelovanju z mrežo slovenskih splošnih knjižnic in inštitutom IZUM. BIBLOS omogoča tako oddaljeno izposojo (brezplačno za člane 62 slovenskih knjižnic) kot nakup e-knjig, predvsem pa je namenjen slovenskim založnikom in e-knjigam v slovenšči-ni. Svoje e-knjige na BIBLOSU ponuja več kot 100 založb in samozaložnikov, bralci pa lahko v tem trenutku izbira-jo med več kot 2.000 naslovi domačih in tujih avtorjev, klasikov ali sodobnih uspešnic, ljubezenskih zgodb, krimi-nalk in e-knjig za otroke.

Branje e-knjig, ki so dostopne na BIBLOSU, je mogoče na velikem številu naprav – na vseh napravah z operacijskim sistemom Android in iOS (pametni telefoni in tablični raču-nalniki), na osebnih računalnikih in na večini bralnikov s tehnologijo e-črnila, ki omogočajo vpis ADOBE ID. Za branje e-knjig obstaja namenska BIBLOS bralna aplikacija, ki je brezplačno na voljo za naprave z operacijskim siste-mom Android in mobilne naprave iOS.

Delovanje servisa BIBLOS je v celoti sinhronizirano s siste-mom COBISS, zato uporabniki knjižnic za dostop do e-knjig potrebujejo zgolj člansko številko knjižnice in geslo, ki ga sicer uporabljajo za dostop do COBISS-ove storitve Moja knjižnica.

Za zdaj si je hkrati mogoče izposoditi največ štiri e-knjige, in sicer za največ 14 dni. Naslove je možno predčasno vrni-ti po 24 urah. Zamudnina na BIBLOSU ne obstaja.

BIBLOS je pionirski projekt na področju oddaljene izposoje e-knjig, ki je bil primarno namenjen vsebinam v slovenščini, danes pa je osrednji portal za izposojo e-knjig v Sloveniji.

Beletrina, zavod za založniško dejavnost

Kersnikova ulica 4

1000 Ljubljana

Slovenija

www.beletrina.si

Tajništvo

Timea CampbellT: 01 200 37 00

E: [email protected]

Naročila

T: 01 200 37 00


W: www.beletrina.si

Trženje

Aleš VeselT: 01 200 37 10

E: aleš[email protected]

Organizacija dogodkov

Anja KovačT: 01 200 37 16


Biblos

Matic RazpetT: 01 200 37 05


Promocija in PR

Ada CajnkoT: 01 200 37 17


Pridružite se nam tudi na našem FB profilu!

Več kot 2000 naslovov domačih in tujih avtorjevveč kot 100 založb in samozaložnikov. Možnost branja na:tabličnih računalnikih,pametnih telefonih,osebnih računalnikih ine-bralnikih. Preko 40.000 izposoj v letu 2016 (46% dvig glede na leto poprej).

www.biblos.si

Program 2017

Drago Jančar: In ljubezen tudiTone Partljič: Ljudje iz Maribora

Vlado Žabot: Sveti bojAleš Šteger: Neverend

Andrej Brvar: Transverzala, zbrane zbirkeJonathan Franzen: Čistost

Richard Flanagan: Ozka pot globoko do severaFjodor Mihajlovič Dostojevski: Zapiski iz podtalja

Émile Zola: UmetninaJernej Mlekuž: Kranjsko klobasanje

Carl Gustav Jung: Psihologija in alkimijaNoah Charney: SlovenologijaMohor Hudej: Vlažne duše

Dušan Čater: Oljčni gajLara Paukovič: Poletje v gostilni

Ana Schnabl: RazvezaniSimona Semenič: Drame

Milan Jesih: PesmiBruno Schulz: Sanatorij pri peščeni uri, eseji, pisma

Enrique Vila-Matas: DublinescaThomas Bernhard: Pripovedi

Svetlana Slapšak: Antična miturgijaDavid Graeber: Utopija pravil

Marko Pogačnik: Vesolje človeškega telesaAna Pogačnik: Zemlja nas ima rada

Fabula - Literature sveta

Mathias Énard: Alkohol in nostalgijaManca G. Renko / Samira Kentrić: Lastno življenje

Viktor Jerofejev: TeloBernardo Atxaga: Dnevi Nevade

Igor Marojević: Mamina roka

Izbrani naslovi iz leta 2016

Mojca Kumerdej: Kronosova žetevGoran Vojnović: Figa

Lojze Kovačič: Kristalni časAlojz Ihan: Čas nesmrtnosti

Zmago Šmitek: MandaleSofi Oksanen: Ko golobice izginejo

Hanif Kureishi: Zadnja besedaJani Virk: Med Drevesi

Janez Kresal: Edo Mihevc: Izbrana dela

Dnevi poezije in vina

Raúl Zurita: Izbrane pesmiBrevir sodobne kanadske poezije

Dnevi poezije in vina 2017

Biblos

Čas beži, zgodbe ostajajo z nami. · mesecev bivale v Mariboru (Nikola Tesla, Herta Haas, Josip...

Documents

Transcript of Čas beži, zgodbe ostajajo z nami. · mesecev bivale v Mariboru (Nikola Tesla, Herta Haas, Josip...