odvetnik st-38-prelom:odvetnik st/31-prelom 3/31/08 12:06 ...

Poštnina plačana pri pošti1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

Leto XI, št. 1 (38) - marec 2008

Revija Odvetniške zbornice Slovenije

Andrej Razdrih

Ljudska oblast

Jana Savković

Novi način vlaganja izvršbe na podlagi verodostojne listine

mag. Darko Krašovec

Novosti ZDR

dr. Jorg Sladič, mag. Pavla Sladič - Zemljak

Odvetniška zaupnost in pranje denarja – ko moraodvetnik zaradi pravnegasvetovanja sporočati podatke o strankah

odvetnik st-38-prelom:odvetnik st/31-prelom 3/31/08 12:06 PM Page I

Kaza

lo

Tabl

e of

con

tent

sUvodnikAndrej Razdrih: Ljudska oblast

ČlankiMag. Darko Krašovec: Novosti ZDR

Jana Savković: Novi način vlaganja izvršbe na podlagi verodostojne listine

Dr. Jorg Sladič, mag. Pavla Sladič – Zemljak: Odvetniška zaupnost inpranje denarja - ko mora odvetnik zaradi pravnega svetovanja sporočati

podatke o strankahDr. Karlo Primožič: Maša zadušnica, odvetnik in odgovornost duhovnika

Ustavno sodišče RSIrena Vovk: Uspešni ustavni sodniki

IntervjuMarko Iršič: Zasebna mediacija (dr. Bojan Kukec)

Odvetniška zbornica SlovenijeSpremembe in dopolnitve ZOdv in OT - kronološki pregled (Tanja Sedušak)

Statistika Izjava 1035 slovenskih odvetnikov in odvetnic

Društva pravnikovMag. Viki Planinšec: Varstvo pravic na ESČP

Mednarodna dejavnostDoc. dr. Konrad Plauštajner: Poročilo o delu delegacije OZS v CCBE za

leto 2007

Iz tujih odvetniških zbornicCCBE objavil smernice o elektronskih izkaznicah za evropske odvetnike

(dr. B. K.)

SodstvoNezadovoljni sodniki (I. V.)

Komisija za preprečevanje korupcijeOdvetnikov namerni napačen pravni pouk ustreza definiciji korupcije

(dr. B. K.)

OdmeviJože Ilc: Evropsko pravo človekovih pravic

Na spletu Boštjan Koritnik: Pravno za telebane

RecenzijeZakon o davčnem postopku s komentarjem (mag. Jernej Podlipnik)

Dr. Jorg Sladič: Začasna odredba v evropskem procesnem pravu (mag. Pavla Sladič Zemljak)

PrikaziDr. Miro Cerar: Pravnikov mozaik ali Pravo med zdravim razumom in

pravno kulturo (dr. Bojan Kukec)

Informacijska pooblaščenkaIrena Vovk: Posredovanje podatkov o bančnem računu zaposlenega

Mediji o odvetništvuMost expensive and/or quality attorneys – not always the same! (by

dr. Bojan Kukec)

Literarni kotičekBasni o sodnici in pravici - Pripovedke iz osebnega zverinjaka (Slavko

Pregl)

Iz sodne dvoraneIgor Karlovšek: Umor Sonje Lipec (10. poglavje)

Iz arhiva OZSDr. Peter Čeferin: Odvetniška zbornica Slovenije v letu 1985

ObvestilaAvtorski sinopsis

EditorialAndrej Razdrih: Peolpe’s rule

ArticlesMag. Darko Krašovec: Novelty of the Employment Relationships ActJana Savković: New form of enforcement institution upon an authenticdeedDr. Jorg Sladič, mag. Pavla Sladič – Zemljak: Attorney’s confidentialityand money laundering – when attorney must report client‘s data due tolegal conselingDr. Karlo Primožič: Funeral mass, attorney and priest’s liability

Constitutional Court of the Republic of SloveniaIrena Vovk: Successful Constitutional Court judges

Interview Marko Iršič: Private mediation (by dr. Bojan Kukec)

Bar Association of SloveniaModifications and amendments of the Attorneys Act and Attorneys Tariff –cronological reviewDeclaration by 1035 Slovene attorneys

Association of attorneysViki Planinšec, BSc: Protection of rights at the ECHR

International activitiesDr. Konrad Plauštajner: Report on the activities of the delegation of theSlovene Bar in CCBE fot 2007

From foreign BarsCCBE has published directives on electronic ID cards for Europeanattorneys (by dr. B. K.)

JudiciaryUnsatisfied judges (by I. V.)

Commission for the Prevention of CorruptionAttorneys’ intentional wrong legal instruction corresponds to the definitionof corruption (by dr. B. K.)

EchoesJože Ilc: European law of human rights

The WebBoštjan Koritnik: Legal for dummies

ReviewsTaxation Procedure Act with comments (by Jernej Podlipnik, MSc)Dr. Jorg Sladič: Interim injunction in European procedural law (by PavlaSladič Zemljak, MSc)

ProjectionsDr. Miro Cerar: Lawyer’s mosaic or Law between common sense andlegal culture (by dr. Bojan Kukec)

Commissioner for Access to Public InformationIrena Vovk: Providing of data regarding employee’s bank account

Media and attorneysNajdražji in/ali kvalitetni odvetniki – niso vedno isti! (dr. Bojan Kukec)

Literary cornerFable about a judge and a lawyer – Stories from a personal menagerie (bySlavko Pregl)

From the court hallIgor Karlovšek: The murder of Sonja Lipec (10th Chapter)

Archives of the BarDr. Peter Čeferin: The Bar Association of Slovenia in 1985

NoticesAuthorial Synopses

S prispevki sodelujejo: Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem, Jože Ilc, spec. odvetnik v Ljubljani, Igor Karlovšek, odvetnik v Celju, Boštjan Koritnik,novinar urednik Pravne prakse, mag. Darko Krašovec, odvetnik v Ljubljani, dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki – specialist zade lov no pravo, mag. Viki Planinšec, upokojeni sodnik Vrhovnega sodišča RS, doc. dr. Konrad Plauštajner, odvetnik v Ljubljani,mag. Jernej Podlipnik, UPC Svetovalna skupina, d.o.o., Slavko Pregl, predsednik Društva slovenskih pisateljev, dr. Karlo Primožič,odvetnik v Gorici (Italija), Andrej Razdrih, odvetnik v Ljubljani, Jana Savkovič, vodja projektne skupine izvršba na Vrhovnem sodiš-ču RS, Tanja Sedušak, v. d. glavne tajnice OZS, dr. Jorg Sladič, odvetnik v Ljubljani, Irena Vovk, novinarka urednica Pravne prak-se, mag. Pavla Sladič – Zemljak, odvetnica v Ljubljani.

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 39/2008!

3

4

6

16

17

21

23

23

24

25

25

26

30

31

32

36

37

38

IV

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, spec. univ. dipl. pravnik, sodni tolmač za angleški jezik

odvetnik st-38-prelom:odvetnik st/31-prelom 3/31/08 12:06 PM Page II

3Odvetnik 38/marec 2008

Zgodovina slovenskega odvetništva je, to lahko mirnorečemo, zgodovina prizadevanj in bojev za odvetniko-vo neodvisnost. Začenši z letom 1868, ko je prvi Odvet-

niški red določil, da »za izvrševanje odvetništva ni potrebnonikakršno oblastveno imenovanje, temveč praviloma le dokazo izpolnitvi naslednjih zahtev za vpis v listo odvetnikov (par.7)«, pa skozi prizadevanja za dosledno rabo slovenskega jezi-ka pred sodišči na Slovenskem, ki so jih leta 1898 sprožiliin vodili slovenski odvetniki (kar se je po pravilu, da se zgo-dovina rada ponavlja, ponovilo leta 1988 s protestom lju -bljanskih odvetnikov zaradi sojenja pred Vojaškim sodiščemv Ljubljani v tujem jeziku), pa prek odpora proti uniformi-ranosti, ki jo je vpeljala c-kr. oblast z zahtevo po nošnji urad-nega oblačila (leta 1904), zahteve Odbora odvetniške zbor-nice za Slovenijo, da Vrhovno sodišče za Slovenijo ne morebiti v Zagrebu, ampak v Ljubljani (leta 1919), pokončne držeslovenskih odvetnikov med prvo in drugo svetovno vojno tervse do častne vloge slovenskih odvetnikov pri osamosvaja-nju Slovenije,1 ves ta čas so odvetniki bili boj za lastno neodvis-nost, vedoč, da ga s tem bijejo tudi za neodvisnost sodstva,prava in ljudi.

A kakor je bil ta boj trmast in vztrajen, so bile včasihzgodovinske silnice tako brezobzirno nasprotne, da so se odvet-niki hočeš nočeš morali uklanjati. Najbolj razvpit primer predmodernimi časi je bil nastop revolucionarne »ljudske obla-sti« leta 1945, ki je celotno zgodbo začela »na novo«, da bivzpostavila nov – pravični in napreden – družbeni red, ki jeprelomil s prejšnjim, nazadnjaškim. Jasno, da v pravičnemkomunističnem raju ni bilo pričakovati zločinov, zatorej sobili tudi odvetniki kot vrsta godni za izumrtje ali odstrel.Zakon o odvetništvu iz leta 1946 je tako zasnovan na temelj-nem načelu »vrhovnega nadzora«, kar je pomenilo, da mini-ster za pravosodje nadzoruje odvetniške zbornice (v Jugo-slaviji) in njihove člane.2

Dvajset let, vse do leta 1965, je bil za izdajanje predpi-sov o nagradah in povračilo stroškov za delo odvetnikov pri-stojen Zvezni izvršni svet, tega leta pa je bilo v Zakonu ospremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu sprejeto zna-menito določilo, da »nagrado in povračilo stroškov za svojedelo zaračunajo odvetniki po tarifi, ki jo sprejme zbor odve-tniške zbornice v soglasju z Republiškim izvršnim svetom, čeni v republiškem predpisu določen kakšen drug organ, ki dajesoglasje. To tarifo objavi odvetniška zbornica v republiškemuradnem glasilu.«3

S tem je slovenskim pravnikom uspelo ljudski oblasti iztrga-ti iz rok enega bistvenih vzvodov svoje samostojnosti in neod-visnosti, to je določanja tarife za svoje delo, kar je predpo-goj za ekonomsko in vsakršno drugo neodvisnost. Za kakopomembno spremembo gre, so potrjevali mnogi znani in manjznani procesi v naslednjem obdobju, v katerih se je neod-visnost odvetništva merila predvsem s koristjo strank, torejdržavljanov, ki jim je neodvisni in samostojni odvetnik nudiledino oprijemljivo oporo v boju z vsemogočno državo.

Po 43 letih takega delovanja, ki je dalo nemajhen obolostudi k rojstvu neodvisne in samostojne države Slovenije, paprihaja prav prek ustanov te države do poskusa, da se odvet-nikom vzameta pristojnost za določanje tarife (se pravi temelj-

na ekonomsko-finančna svoboda) in stanovsko-organizacij-ska pristojnost (disciplinski organi) ter se spet preneseta podingerenco države.

Odvetnik se mora pri svojem delu velikokrat spraševatine le o črki zakona, marveč tudi o njegovem notranjem smi-slu. Takšno vprašanje si moramo zastaviti tudi zdaj.

Kaj se je zgodilo, kaj se je spremenilo v zadnjih letih, daje država prek pravosodnega ministra sprožila to pobudo?Ali smo odvetniki res tako hudo kršili svoje obveznosti indolžnosti delovanja v »javnem interesu«, da se je znovazganila »ljudska oblast«, za katero smo mislili, da je zavedno odšla na smetišče zgodovine?

Minister je na zadnjem srečanju s predstavniki OZS povedal,da je taka ureditev potrebna zaradi odpravljanja sodnih zao-stankov in ker se je taka ureditev obnesla v Nemčiji.

Pri obojem gre za non sequitur.Sodni zaostanki so odgovornost sodišč in zakonodaje, nobe-

ne zveze pa nimajo s tem, kako je urejeno odvetništvo, zla-sti ne z vprašanjem tarife. Ali se moramo odvetniki odrečisvoji finančni in organizacijski neodvisnosti zato, ker izvršil-na in sodna veja oblasti nista sposobni odpraviti sodnih zao-stankov. Kot je iz vsakodnevne prakse vsem odvetnikom dobroznano, dobri in delovni sodniki nimajo težav ne z normo nes sodnimi zaostanki. Nekakovostnih in nedelovnih pa zago-tovo ni mogoče »priviti« z vijakom, ki se mu pravi odvetni-ška tarifa.

O nemškem zgledu je treba povedati, da gre pri novemzakonu za zelo mehanično povzemanje, za dobeseden prevodnemške tarife, ki ne upošteva, da je ta zrasla iz nemških raz-mer, ki s slovenskimi niso primerljive. Poleg tega je tarifonemška odvetniška zbornica z ministrstvom za pravosodjeusklajevala več kot leto dni, pri nas pa smo imeli nekaj med-sebojnih srečanj, na katerih ministrstvo od nobene svoje naj-bolj sporne določbe ni bilo pripravljeno odstopiti niti za ped.

Izvršilna oblast se je lotila urejanja problemov v pravo-sodju na način zniževanja plač sodnikom in notarjem ter veča-njem obsega njihovega dela in z odvzemanjem samostojno-sti odvetnikom prek zniževanja njihove tarife (vrednost točkeje zamrznjena od leta 2003, ob rednem zviševanju točke sod-nih taks) ter z dovoljevanjem delovanja tržno naravnanih sub-jektov na področju pravne pomoči, kar je za odvetnike nelo-jalna konkurenca na najbolj donosnih področjih (npr. odškod-ninah).

Sedanja oblast, pri kateri je opazna velika želja po obvla-dovanju vseh podsistemov družbe, ki vsaj malo dišijo po neod-visnosti, si je za nabiranje političnih točk zadala »urediti«poleg notarjev tudi sodnike in odvetnike. Skupna značilnostvseh naštetih »pravosodnih poklicev« je, da jih je v družbisorazmerno malo, šteje se, da v javnosti nimajo posebnegaugleda (»saj delajo malo ali pa ljudi samo odirajo«), pred-vsem pa nimajo nobenih vzvodov, s katerimi bi se uprli, kotto lahko storijo denimo kmetje ali avtoprevozniki.

Slovenski odvetniki smo se proti posegu v našo samo-stojnost dejansko ves čas borili pravno in legalno: s pripom-bami na predlog zakona, z delovanjem v javnosti, z zbiranjem

Ljudska oblast

Uvodnik

odvetnik st-38-prelom:odvetnik st/31-prelom 3/31/08 11:44 AM

podpisov odvetnikov, z obvestilom CCBE in z lobiranjemmed poslanci DZ. Za skrajni primer smo od italijanskih kole-gov pridobili in prevedli njihova stavkovna pravila.

Ne glede na to, kakšen bo na koncu rezultat naših pri-zadevanj, je velik uspeh dosežen s tem, ko se je odvetni-ški stan pri obrambi legitimnih pravic zedinil. O tem pričaveč kot 1000 podpisov kolegic in kolegov, s katerimi smoizrekli odločen NE poskusu posega v našo zgodovinsko inustavno utemeljeno neodvisnost. Rečemo lahko, da smo seproti predlaganim spremembam zakona o odvetništvu inproti določanju odvetniške tarife z zakonom (ki posledičnopomeni znižano vrednotenje našega dela) izrekli vsi odvet-niki – razen enega, ki je zamudil krasno priložnost, da bibil enkrat tiho.

Zdaj so politično-ekonomske razmere v Sloveniji sicerres bistveno in neprimerljivo drugačne kot po drugi svetovni

vojni, vendar je tako zdaj kot takrat čutiti enak »revolucio-narni zanos«, ki mora v celoti in na hitro spremeniti vse staroin na vsak način napraviti nekaj novega po »zgledu iz Evro-pe«, ne oziraje se na tradicijo, domače razmere in stališčatistih, ki jih te spremembe zadevajo.

Oblast, ki šteje za svoje manifestno poslanstvo spremi-njanje »nepravih« družbenih vrednot, oblast, ki upošteva letiste sloje v družbi, za katere meni, da je od njih odvisenvolilni rezultat, oblast, ki zaostruje kazni in pospešuje kazen-ske postopke, oblast, ki ne mara neodvisnih inštitucij in neod-visnih poklicev, je s svojimi nedavnimi koraki nevede posta-la recidiv – »ljudske oblasti«. Sicer pa nihil novi sub sole.

Andrej Razdrih

1, 2, 3 Vsi navedki so iz knjige dr. Petra Čeferina, Odvetniška zbornicaSlovenije – Odlomki iz zgodovine, Ljubljana, 2006.


Čla

nki

Uvo

dnik

Upnik oz. odvetnik kot poobla-ščenec mora od 1. januarja 2008predloge za izvršbo na podla-

gi verodostojne listine vlagati po elek-tronski poti ali v pisni obliki na Cen-tralni oddelek za verodostojno listinona predpisanih obrazcih in zanje pla-čati sodno takso na račun COVL znavedbo sklicne številke, ki je nave-dena na predlogu ali sporočena po elek-tronski poti. Predlogu za izvršbo nitreba prilagati nobenih listin in doka-zil.

Predpisani obrazci so: – predlog za dovolitev izvršbe na pod-

lagi verodostojne listine – obrazecCOVL-1, ter

– priloge k predlogu: več upnikov –obrazec COVL-2, več dolžnikov –obrazec COVL-3, več verodostoj-nih listin – obrazec COVL-4 in večnepremičnin (ki so vpisane v zem-ljiško knjigo) – obrazec COVL-5.

– priloge k predlogu za več dolžni-kovih dolžnikov, več kot šest raču-

nov, več nepremičnin, ki niso vpi-sane v zemljiški knjigi, več stavb-nih pravic, več družb in več kot dvevrsti nematerializiranih vrednostnihpapirjev nimajo predpisanega obraz-ca, zato se s predpisano vsebino pri-ložijo predlogu za izvršbo na belemlistu formata A4. Vlaganje na predpisanih obraz-

cih je obvezno. Predlogi, ki niso vlo-ženi na predpisanih obrazcih, se obrav-navajo kot nepopolni predlogi, torej jihje treba ponovno poslati na predpisa-nih obrazcih.

Če se odvetnik odloči za pisno vla-ganje predloga za izvršbo, lahko obra-zec z navodili dobi na vsakem okraj-nem sodišču, ga ročno izpolni in poš-lje na COVL. Obrazec lahko natisnetudi s spletne strani sodišča: <https://covl.sodisce.si> – povezava tiskanje obraz-cev. Na omenjeni spletni strani lahkopod povezavo »obrazec« obrazec tudiizpolni ter ga izpolnjenega natisne, insicer s pritiskom na moder gumb z ikono

tiskalnika. Ker je na vsakem obrazcuenoznačna sklicna številka, obrazcev nidovoljeno fotokopirati.

Glede na to, da je sistem elektron-skega vlaganja predlogov za izvršbo napodlagi verodostojne listine narejenuporabniku prijazno, pa odvetnikompriporočamo, da predloge vlagajo poelektronski poti, saj se zaradi kontrol,ki so vgrajene v elektronski obrazec,število napačnih podatkov v predloguin s tem posledično pozivov na dopol-nitev predlogov zmanjša na zanemar-ljiv odstotek. To pa končno pomeni izda-jo sklepa o izvršbi v 48 urah od pre-jema popolnega predloga, za kateregaje plačana sodna taksa s pravilno naved-bo sklicne številke.

Za elektronsko vlaganje posamičnihpredlogov za izvršbo odvetnik ne potre-buje kvalificiranega digitalnega potr-dila (certifikata), za identifikacijo zado-stuje, da se pred prvo vložitvijo pred-loga na spletni strani <https://covl.sodisce.si> registrira tako, da v rubri-ki »Prijava v sistem« klikne na »Pri-dobitev up. gesla« in v polje »E-mailnaslov« vpiše elektronski naslov, na kate-rega bo dobil uporabniško geslo, s kate-rim se bo ob vložitvi predloga za izvršboprijavil v sistem (uporabniško ime, kiga sistem zahteva ob prijavi, je elek-tronski naslov, ki ga je odvetnik nave-del ob pridobitvi uporabniškega gesla).Uporabniško geslo lahko po prvi pri-javi odvetnik tudi spremeni.

Po prijavi v sistem odvetnik izpol-ni obrazec. V pomoč pri izpolnjeva-nju je navodilo, ki je objavljeno v rubri-ki »Navodilo«, »Izpolnjevanje obraz-ca«, »Elektronski obrazec«. Svetuje-mo, da pri vnosu pravne osebe ali s.p.odvetniki navedejo zgolj matično šte-vilko osebe (matične številke so javnodostopne v Poslovnem registru Slo-

Novi način vlaganjaizvršbe na podlagi

verodostojne listine Jana Savković

S 3. januarjem 2008 je delovati začel Centralni oddelek za verodostojnolistino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki ima sedež na Zaloški 59 vLjubljani. Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) je v postop-kih izvršbe na podlagi verodostojne listine krajevno izključno pristojen zaodločanje o predlogih za izvršbo in o vseh drugih vprašanjih v izvršbi dougotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi.


venije), se postavijo na kakšno drugopolje, sistem pa bo sam vnesel ostalemanjkajoče podatke. Opisani vnos prav-nih oseb in s.p. je priporočljiv tudizato, ker se na tak način v obrazeczapišejo podatki stranke, kot so nave-deni v registru davčnih zavezancev, skaterim je sistem povezan, zato pri odda-ji obrazca sistem ne bo sporočil napa-ke. Vpisovanje davčne številke je pri-poročljivo tudi zato, ker se na njiho-vi podlagi takoj opravi poizvedba oobstoju pravne osebe, kasneje, ko jepredlog že na sodišču, pa še poizved-ba o fizičnih osebah.

Svetujemo tudi, da se obrazec poizpolnitvi (pred oddajo) shrani s priti-skom na modro tipko z obliko diske-te. Tako bo v primeru težav mogočeponovno naložiti obrazec in ga ne botreba izpolnjevati od začetka. Naloži-tev se izvede z uporabo modre tipke ssliko puščice.

Ko odvetnik izpolni predlog zaizvršbo, klikne »Oddaj obrazec«. Sistempo preveritvi predloga lahko odreagirana tri načine:– če predlog ne vsebuje napak, ga

sistem sprejme in 10 dni čaka naplačilo sodne takse, vendar doklersodna taksa ni plačana, se predlogne šteje za vloženega. Sistem oboddaji predloga sporoči sklicno šte-vilko in višino sodne takse, ki morabiti plačana, bodisi takoj z upora-bo e-plačila, bodisi kasneje (v 10dneh od oddaje predloga) po klasi-čni poti z nakazilom, pri čemer jetreba biti zelo pozoren na pravilnonavedbo sklicne številke, ki je bilasporočena. Dokazila o plačilu sodnetakse ni treba prilagati, saj sistemprek sklicne številke avtomatičnougotavlja plačila;

– če predlog vsebuje napake, se navrhu predloga pojavi rdeče opozo-rilo, da predlog vsebuje napake, podnapačnimi polji pa je rdeč napis zopisom napake. Tak predlog je trebapopraviti in ga ponovno oddati;

– če predlog vsebuje opozorila, se navrhu predloga pojavi rumeno opo-zorilo, da predlog vsebuje opozori-la, pod domnevno napačnimi poljipa je napisan rumen napis z opi-som opozorila. Če se po natančnempregledu podatkov ugotovi, da sopodatki ustrezni, se obrazec lahkoodda s pritiskom na tipko »Oddajobrazec kljub opozorilom«.Vlaganje predlogov v elektronski

obliki ima dodatno prednost pred pis-nimi predlogi, saj lahko elektronsko vlo-žene predloge odvetniki spremljajo ves

čas postopka. S klikom na »Moji pred-logi« v rubriki »Predlog« lahko za vsakpredlog vidijo opravilno številko, kdajje bil izdan sklep o izvršbi, ali je pred-log treba dopolniti in ga s klikom na»Dopolnitev« v elektronski obliki tudidopolnijo itd.

Opisani postopek do plačila sodnetakse lahko odvetniki najprej presku -sijo na testni strani <https://covl-test.sodisce.si>.

S 1. januarjem 2008 se je spre-menila tudi višina sodne takse, kizdaj v vseh izvršilnih postopkih, ne lev postopkih na podlagi verodostojne listi-ne znaša:– za predlog za izvršbo, v katerem je

navedeno eno sredstvo izvršbe, 20evrov;

– za predlog za izvršbo, v katerem stanavedeni dve ali več sredstev izvršbe,za drugo in vsako nadaljno nave-deno sredstvo izvršbe 5 evrov;

– za sklep o izvršbi 20 evrov.Dne 1. januarjem 2008 se je spre-

menil način plačila sodne takse v postop-ku izvršbe na podlagi verodostojne listi-ne. Sodno takso je treba plačati z naved-bo sklicne številke, ki je navedena napredlogu ali sporočena po elektronskipoti, na račun COVL: – številka računa za plačilo sodne

takse za pravne osebe in s.p.: 01100845 0100 713;

– številka računa za plačilo sodnetakse za fizične osebe: 0110 08450100 810.Pri plačilu mora upnik/odvetnik

natančno navesti številko sklica. Modelsklica je 07, sklic pa je sestavljen izdveh delov:– prvi del je vedno 20008 (pozorni

bodite na število ničel!);– drugi del je odvisen od predloga in

je 12-mesten.Sodna taksa se lahko plača z naka-

zilom (ustaljene plačilne poti) ali prekspletne banke prek sistema ePlačil Mini-strstva za javno upravo s pritiskom nagumb »Plačilo«. Sistem ePlačil trenut-no omogoča plačevanje s kreditnimi kar-ticami. Plačilo z Moneto v tem trenut-ku še ni mogoče.

Kot že rečeno moramo biti pri pla-čilu takse izredno pozorni na pravilnonavedbo sklicne številke. Največ napakse pojavlja pri pisanju ničel. Natančnanavedba sklicne številke je pomembnazato, ker sistem na podlagi te številkeavtomatično preverja plačilo sodne takse.Če sistem plačila, nakazanega na računCOVL, z določeno sklicno številko nezazna, šteje, da taksa ni bila plačana.Za predloge, vložene v pisni obliki, bo

sistem upnika pozval k plačilu sodnetakse, za predloge, vložene v elektron-ski obliki, pa bo sistem 10 dni čakalna plačila, po 10 dneh pa bo predloge,za katere sodna taksa ni plačana (ali jeplačana z napačno sklicno številko alis pravilno sklicno številko na napačenračun) ali ni plačana v predpisani viši-ni, upniku z obvestilom vrnil.

Če je upnik/odvetnik za predlog,ki je bil vrnjen, plačal sodno takso znapačno sklicno številko na račun COVL,lahko poda predlog za vračilo sodnetakse na Okrajno sodišče v Ljubljani,Centralni oddelek za verodostojno listi-no, z navedbo, na kateri račun in sklicje plačal, višino zneska ter na kateriračun naj se plačani znesek vrne.

Če je upnik/odvetnik za predlog, kije bil vrnjen, plačal sodno takso z napa-čno ali pravilno sklicno številko nakakšen drug račun, ki ni račun COVL,se predlog za vračilo sodne takse podana sodišču, na račun katerega je bilanakazana sodna taksa, in ne na COVL.

Če je upnik sodno takso plačal pred1. januarjem 2008, predlog pa je vlo-žen po 1. januarju 2008, sodne takse,ki je bila plačana pred 1. januarjem 2008brez sklicne številke in na drugi račun,kot je račun COVL, ni mogoče upora-biti v postopku izvršbe na podlagi vero-dostojne listine pred COVL, zato moraupnik ob vložitvi predloga sodno taksoplačati z navedbo sklicne številke, kimu bo dodeljena (pri elektronskem vla-ganju) ali bo natisnjena na obrazcu (pripisnem vlaganju). Že plačano sodno taksolahko zahteva nazaj pred tistim sodiš-čem, na račun katerega je bila plačanasodna taksa.

Upniki, ki so po zakonu oproščeniplačila sodne takse, se morajo predoddajo predloga vpisati na posebenseznam pri Centralnem oddelku za vero-dostojno listino. Na podlagi 11. členaPravilnika o obrazcih, vrstah izvršb inpoteku avtomatiziranega izvršilnegapostopka (Ur. l. RS, št. 121/07) upnik,ki je po zakonu oproščen plačila sodnetakse, pošlje svojo matično številkoOkrajnemu sodišču v Ljubljani, na Cen-tralni oddelek za verodostojno listino.Na podlagi te številke bo na seznamuupnikov, ki so oproščeni plačila sod-nih taks, in bo informacijski sistemavtomatično zaznamoval oprostitev velektronskem spisu. Upnik, ki je po zako-nu oproščen plačila sodne takse in seje vpisal na omenjeni seznam, mora vpredlogu za izvršbo navesti svojo mati-čno številko, sicer sistem oprostitve nebo zaznal.


Čla

nki


Oprostitev plačila sodne takse napredlog se uveljavlja kot do zdaj. Čeje predlogu za izvršbo priložen pred-log za oprostitev plačila sodne takse,se o predlogu za oprostitev plačilasodne takse odloča sočasno z avtoma-tizirano obdelavo predloga za izvršbo.O predlogu za oprostitev plačila sodnetakse se odloča na podlagi listin, ki jihje treba vložiti takrat, ko se poda pred-log za oprostitev. Predlog za oprosti-tev je mogoče podati tudi kasneje, ven-dar po določilu 14. člena Zakona o sod-nih taksah sklep o oprostitvi plačilasodnih taks učinkuje od dneva, ko jepri sodišču vložen predlog za oprosti-tev, in velja za vsa dejanja, za kateraje nastala obveznost tega dne ali poz-neje.

Če bi odvetniki želeli vlagati soča-sno več predlogov za izvršbo na pod-lagi verodostojne listine (paketno vla-ganje), morajo prej pridobiti dovoljenjeministrstva za pravosodje in imeti kva-lificirano digitalno potrdilo (certifikat).Paketno vlaganje predlogov za izvršboje smiselno, če bodo večkrat vložili hkra-ti več predlogov za izvršbo. Kvalifici-rano digitalno potrdilo se pridobi pri enemod naslednjih izdajateljev:– ACNLB– HALCOM_CA_FO– HALCOM_CA_PO– HALCOM_CA_PO_2– POSTArCA– SIGEN– SIGOV-CA.

Za pridobitev dovoljenja ministr-stva za pravosodje mora odvetnikizpolniti zaprosilo, ki je objavljeno naspletni strani ministrstva za pravoso-dje, in ga poslati na elektronski naslovministrstva za pravosodje: [email protected].

Po izdanem dovoljenju, ki ga mini-strstvo za pravosodje po pošti pošljeprosilcu, mora prosilec kopijo kvalifi-ciranega digitalnega potrdila poslati nacenter za informatiko. Kopija digital-nega potrdila je datoteka s končnico.cer. Izvozijo jo lahko iz svojega brskal-nika; pri tem pa naj pazijo, da ne bodoizvozili zasebnega ključa.

Shema paketa predlogov za izvršbona podlagi verodostojne listine moraustrezati shemi, ki je objavljena na sple-tni strani <www.sodisce.si>.

Odvetnik mora pred začetkom vla-ganja testno vložiti paket predlogov zaizvršbo na podlagi verodostojne listi-ne na <https://covl-test.sodisce.si>, naelektronski naslov [email protected] paCenter za informatiko zaprositi za potr-ditev delovanja vloženega paketa.

V zaprosilu mora odvetnik navestisklicno številko paketa predlogov. Preduporabo testnega sistema mora odvet-nik, ki certifikata za testiranje še nima,na elektronski naslov [email protected] za certifikat, s katerim bolahko izvedel testno vlaganje.

Vlaganje je mogoče od trenutka, koministrstvo za pravosodje centru zainformatiko vroči dovoljenje, ko cen-ter za informatiko odvetniku potrdidelovanje njegovega sistema in ko cen-ter za informatiko dobi veljavno kva-lificirano digitalno potrdilo, ki mu gapošlje odvetnik po izdanem dovolje-nju.

Še nekaj besed o dopolnitvi pred-loga. Če je predlog oddan v pisni obli-ki, je priloga pozivu na dopolnitev žeizpolnjen obrazec, v katerem se lahkodopolni le označena manjkajoča polja.Celoten obrazec, ne le posamezne stra-ni, se pošlje nazaj na COVL.

Če je predlog oddan v elektronskiobliki, pa je postopek za elektronskodopolnitev naslednji:– izberite povezavo »Moji predlogi«;– vnesite datum oddaje predloga in

sklicno številko ter poiščite pred-log s klikom »Išči«;

– kliknite na predlog v seznamu. Pri-kazale se vam bodo podrobnosti opredlogu;

– kliknite na »Dopolnitev«;– odprl se bo obrazec z vašim pred-

logom. Polja z napako bodo rdečeobkrožena;

– predlog dopolnite in ga oddajte spritiskom na tipko »Oddaj«. Sklep o izvršbi bo izdan v dveh delov-

nih dneh od prejema popolnega pred-loga za izvršbo. Sklep bo upniku indolžniku oz. odvetniku vročen v pisniobliki.

Ugovor ali pritožbo dolžnik ali upnikpošlje v pisni obliki na COVL.

Če sklep o izvršbi postane pravno-močen, COVL po pravnomočnosti skle-pa o izvršbi opravi poizvedbe o dolž-nikovih dolžnikih ter v pisni oblikipošlje sklep o izvršbi glede na predla-gana izvršilna sredstva izvršiteljem,dolžnikovim dolžnikom, zemljiški knji-gi in sodnemu registru, upnika pa obve-sti o datumu pravnomočnosti sklepa oizvršbi, komu je bil sklep poslan vizvršitev ter katero sodišče je krajevnopristojno za nadaljnje vodenje izvršil-nega postopka.

Z dnem pravnomočnosti sklepa oizvršbi je zadeva z isto opravilno šte-vilko odstopljena krajevno pristoj-nemu sodišču v nadaljnje vodenje inodločanje.


Čla

nki

Uspešni ustavnisodniki »Delo sodišča v preteklem letu oce-njujem kot zelo uspešno,« je dejalpredsednik Ustavnega sodišča JožeTratnik, ki je na novinarski konfe-renci 13. februarja predstavil poročiloo delu Ustavnega sodišča v letu 2007.

V letu 2007 se je nadaljeval bistve-ni porast novih zadev – prejeli so jih4354, kar je za 42,6 odstotka več kotleta 2006 (3053 zadev). Povečanje šte-vila novih zadev je posledica povečanjaprejetih ustavnih pritožb; v strukturizadev te po obsegu daleč prevladuje-jo, saj jih je bilo kar 3937 oz. 90,4odstotka.

US je v preteklem letu rešilo 6027zadev, kar je več kot trikrat več v pri-merjavi z letom 2006, v katerem jeodločilo o 1667 zadevah. Kot je pouda-ril Tratnik, pa je več kot polovicarešenih zadev tipiziranih vlog ustav-nih pritožb v prekrškovnih zadevah,saj je US odločilo o 3420 takih ustav-nih pritožbah, ki so bile zavržene. Četorej v celoti odštejemo te zadeve, jebilo v letu 2007 rešenih 2607 drugihzadev, kar je še vedno za 56,4 odstot-ka več zadev kot v letu poprej.

Leto 2007 je US končalo z bistve-no manj nerešenimi zadevami kotleto prej. Ob izteku minulega leta jeimelo nerešenih 1308 zadev oz. 56,2odstotka manj kot ob izteku leta 2006(2981 zadev). Po besedah predsedni-ka US pa se je dejansko povečalo šte-vilo nerešenih zadev za oceno ustav-nosti oz. zakonitosti (za 21 odstotkov)in število sporov glede pristojnosti,bistveno pa se je zmanjšalo številonerešenih ustavnih pritožb.

»To zmanjšanje gre predvsem naračun vzpostavitve selekcijskega meha -nizma za čim hitrejšo odločitev o tem,ali so izpolnjeni zakonski pogoji zasprejem ustavne pritožbe v obravna-vo. To pa je hkrati pomenilo, da jeostalo v delu veliko ustavnih pritožb,ki so bile bodisi že sprejete v obrav-navo, pa US o njih še ni odločilo, bodi-si se njihov sprejem v obravnavo šepripravlja oz. gre za ustavne pritožbe,ki terjajo zahtevno poglobljeno obrav-navo še pred sprejemom odločitve otem, ali jih je treba sprejeti v obrav-navo ali ne,« je povedal Tratnik.

US je imelo ob koncu preteklegaleta v delu več starejših zadev, naj-starejšo celo iz leta 2004, pa tudi šte-vilo tri leta starih zadev je še enkratvečje kot leto poprej.

Predsednik US je še opozoril, daje bilo konec leta 2007 neizvršenihkar 17 odločb US (najstarejša nespošto-vana odločitev je še iz leta 1998).

Irena Vovk


zavarovanje Slovenije ter Zavod zazdravstveno zavarovanje Slovenije, ugo-tavljanje in priznavanje določenih pra-vic iz delovnega razmerja za delodajal-ce bistveno oteženo.

Kljub temu ima delodajalec na voljokar nekaj možnosti, da ugotovi pravil-ne podatke o skupni delovni dobi delav-ca. V skladu z 9. členom ZDR moradelodajalec delavcu v 15 dneh po nasto-pu dela delavcu izročiti potrdilo o pri-javi v sistem socialnih zavarovanj. Pri-poročljivo je, da delavci to potrdilo hra-nijo kot dokument trajne vrednosti, sajbodo z njim dokazovali vključenost vsistem socialnih zavarovanj oz. začetekdelovnega razmerja. Ob prenehanjudelovnega razmerja pa je delodajalec nazahtevo delavca dolžan izdati potrdilo(76. člen) o delovnih izkušnjah. Na pod-lagi teh dveh listin, ki jih bo delodaja-lec ob sklepanju pogodbe o zaposlitvizahteval od delavca, bo lahko deloda-jalec ugotavljal skupno delovno dobo.Prav tako bo lahko delodajalec od delav-ca pridobil tudi soglasje za vpogled vzbirko osebnih podatkov o vključenostiv sistem socialnih zavarovanj, ki jihvodila prej navedena zavoda.

Novela ZDR nekoliko širše in natanč-neje opredeljuje vprašanja, povezana zdiskriminacijo. Povsem na novo dolo-ča obveznosti delodajalca v zvezi s pre-povedjo spolnega in drugega nadlego-vanja ter trpinčenja na delovnem mestu.

Trpinčenje oz. mobbing zajemavsako ponavljajoče se ali sistematično,graje vredno ali očitno negativno inžaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjenoproti posameznim delavcem na delov-nem mestu ali v zvezi z delom. Pri tempa je zakonodajalec sledil Laymanovidefiniciji trpinčenja: »Mobbing je konf-liktov polna komunikacija na delovnemmestu med sodelavci ali med podreje-nimi in nadrejenimi, pri čemer je napa-dena oseba v podrejenem položaju inizpostavljena sistematičnim in dlje časatrajajočim napadom ene ali več oseb znamenom in/ali posledico izločitve izsistema, pri tem pa napadena oseba to

občuti kot diskriminirajoče.« (Leymann,1995)

Sklepanje pogodb o zaposlitvi

Na področju fleksibilnejšega zapo-slovanja oz. hitrejšega in enostavnej-šega sklepanja pogodb o zaposlitvi jekar nekaj novosti. Prvi takšni novostinajdemo v 20. členu zakona. Delodaja-lec ima možnost, da sklene pogodbo ozaposlitvi tudi s kandidatom, ki ne izpol-njuje pogojev za opravljanje dela, ki jebil predmet javne objave, če noben odprijavljenih kandidatov ne izpolnjujerazpisanih pogojev.

Delodajalec bo s takšnim kandida-tom sklenil pogodbo o zaposlitvi zadoločen čas do enega leta.

Prožnost delovnega razmerja se kažetudi v možnosti določanja pogojev zaopravljanje dela ter del in nalog, ne leza delovno mesto, temveč tudi za vrstodela. Delodajalci bodo tako lahko dolo-čali dela in naloge bistveno širše, takoda bo bistveno lažje organizirati delo-vni proces. Tako bo lahko delodajalecv splošnem aktu (mimogrede to je ediniobligatorni splošni akt delodajalca) dolo-čil vrsto del in nalog glede na zahtev-nost oz. tarifno skupino (npr. dela v proiz-vodnji). Opis delovnih nalog bo takolahko zajemal vsa dela v proizvodnji,ki sodijo pod enako zahtevnost. V pogod-bi o zaposlitvi se bodo kot dela in nalo-ge, za katera se sklepa pogodba, opre-delila vsa dela v proizvodnji, vodjaproizvodnje oz. oseba, ki organiziradelovni proces, pa bo glede na potrebedelovnega procesa (povečan obseg dolo-čenih nalog, odsotnost delavcev ipd.) odre-dil delavcu konkretno, katera naloge oz.opravila bo izvajal. S tem se bo bistve-no zmanjšala potreba po spreminjanjuvsebine pogodbe o zaposlitvi o delih innalogah delavca.

Za hitrejšo možnost sklenitve pogod-be o zaposlitvi se skrajšuje minimalenrok za prijavo z 8 na 5 dni. Objava pro-stega delovnega mesta oziroma vrste delamora vsebovati pogoje za delo.

Na novo je določena dolžnost delav-ca, da mora delodajalca obveščati ovseh spremembah podatkov, ki vpliva-jo na izpolnjevanje pravic iz delovnegarazmerja (npr. sprememba bivališča, roj-stvo otroka). Ta določba je v tesni pove-zavi z določbami, ki se nanašajo na odpo-ved pogodbe o zaposlitvi. V 87. členuje namreč določeno, da se odpovedpogodbe o zaposlitvi vroča na naslovudelavca, ki je naveden v pogodbi o zapo-slitvi, razen če je delavec kasneje delo-dajalcu sporočil drug naslov.


Čla

nki

Prva novost je odprava delovneknjižice. S 1. januarjem 2009upravne enote ne bodo več izda-

jale delovnih knjižic, prav tako deloda-jalcem ne bo več treba vpisovati podat-kov o delovni dobi v delovne knjižice.Kljub temu obstoječe delovne knjižiceohranjajo naravo javne listine, deloda-jalci pa z njimi ravnajo enako, kot soravnali do zdaj. Iz predloga zakona oz.njegove obrazložitve ni jasno, zakaj seje predlagatelj zakona odločil za takšnospremembo.

Temelječ na večdesetletni tradicijiso se pokazale predvsem pozitivne stra-ni delovne knjižice. Delavec je zaradidelovne knjižice imel pregled nad delo-vno dobo ter drugimi oblikami dobe, kise upoštevajo pri določanju pravic izpokojninskega zavarovanja. Prav takoso delodajalci na podlagi delovne knji-žice brez težav izračunali delovno dobodelavca in s tem povezanimi pravicami(dodatek na delovno dobo, letni dopust,jubilejne nagrade ipd.), pa tudi določe-ne informacije, ki so pomembne zakadrovsko planiranje, so pridobivali praviz delovne knjižice (podatki o izpolni-tvi minimalnih pogojev za pridobitev pra-vice do pokojnine – planiranje upoko-jitev). Res je sicer, da so tako zakono-dajalec kot tudi socialni partnerji v kole-ktivnih pogodbah kar nekaj pravic, kiso bile tradicionalno vezane na skupnodelovno dobo, vezali na delovno dobopri zadnjem delodajalcu. Vendar pa kljubtemu starejše kolektivne pogodbe ohra-njajo pravico do jubilejne nagrade gledena skupno delovno dobo, tako starejšekot tudi novejše kolektivne pogodbeohranjajo tudi pravico do dodatnih dniletnega dopusta glede na skupno delo-vno dobo. Zakonodajalec pa je v zako-nu ohranil pravico do dodatka na delo-vno dobo glede na skupno delovno dobo.

Prav zaradi navedenih razlogov nipovsem jasna odločitev zakonodajalca,da ukine institut delovne knjižice. Takobo ob varstvu osebnih podatkov in s temomejenim dostopom delodajalcev dopodatkov iz javnih evidenc, ki jih vodi-ta Zavod za pokojninsko in invalidsko

Novosti ZDR mag. Darko Krašovec

V Ur. l. RS, št. 103/07 z dne 13. novembra 2007 je bil objavljen Zakono spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A). ZDR-Aje začel veljati 28. novembra 2007. V nadaljevanju bodo predstavljene naj-pomembnejše novosti zakona.


Na novo so določeni primeri, v kate-rih lahko delodajalec zahteva spoštova-nje konkurenčne klavzule.

Na novo je določena obveznost delo-dajalca, da mora strokovnega delavca,ki opravlja strokovne naloge na podro-čju varnosti in zdravja pri delu, obve-stiti o zaposlitvi delavcev za določenčas oziroma začetku opravljanja začas-nega dela delavcev, zaposlenih pri delo-dajalcu, ki opravlja dejavnost zagota-vljanja dela delavcev drugemu uporab-niku. V primeru, da delodajalec stro-kovnega delavca ne obvesti, je predpi-sana globa v višini 1500 evrov.

Pogodba o zaposlitvi za določen časse lahko poleg primerov, ki so veljaliže do zdaj, po novem sklepa tudi zavodilnega delavca, ki vodi poslovnopodročje ali organizacijsko enoto pridelodajalcu in ima pooblastila za skle-panje pravnih poslov ali za samostojnekadrovske in organizacijske odločitve.Ob tem čas trajanja pogodbe o zaposli-tvi za določen čas ni vezan na dvelet-no časovno omejitev. Novost glede skle-panja pogodbe o zaposlitvi za določenčas je tudi v primeru sklepanja pogod-be o zaposlitvi za opravljanje projek-tnih nalog. Tudi v tem primeru se lahkopogodba o zaposlitvi sklepa za časovnoobdobje, ki je daljše od dveh let, ven-dar le v primeru, da se pogodba o zapo-slitvi že na začetku sklene za ves častrajanja projekta.

Delavci, ki so zaposleni za delovničas, ki je krajši od polnega, so upravi-čeni do regresa za letni dopust v soraz-merju z delovnim časom (delavec, kidela polovični delovni čas – 20 ur teden-sko – je upravičen do ½ regresa). Topa ne velja za tiste delavce, ki delajokrajši delovni čas od polnega iz social-nih pravic – starševsko, pokojninsko alizdravstveno varstvo.

Za delo na domu se poleg dela, kiga delavec opravlja na svojem domu ozi-roma v prostorih po svoji izbiri, ki sozunaj delovnih prostorov delodajalca, štejetudi delo na daljavo, ki ga delavecopravlja z uporabo informacijske teh-nologije. Delavci, ki opravljajo delo nadomu, imajo enake pravice kot delav-ci, ki opravljajo delo v prostorih delo-dajalca, vključno s pravico do sodelo-vanja pri upravljanju in sindikalnegaorganiziranja.

Odpoved pogodbe ozaposlitvi

Precej novosti, ki bodo ponovnovnesle zmedo in negotovost, pa je napodročju odpovedi pogodbe o zaposli-tvi. Nekatere spremembe, ki se nanaša-

jo na odpoved pogodbe o zaposlitvi, sobile zagotovo potrebne. Kljub temu paje po mojem mnenju zakonodajalecpovsem po nepotrebnem spreminjaldoločbo o časovnem trenutku, v kate-rem začne teči rok za podajo odpovedipogodbe o zaposlitvi.

Kdaj začne teči subjektivni (30- oz.60-dnevni rok) za odpoved pogodbe ozaposlitvi, je težko reči: prvič, ker jezakonodajalec spremenil termine, ki jihje uporabljal za začetek teka tega roka(prej je upravljal – od seznanitve z razlo-gi za redno odpoved; zdaj uporablja –od ugotovitve razloga za odpoved), indrugič, ker je dosedanjo sodno praksoVišjega delovnega in socialnega sodiš-ča Vrhovno sodišče spremenilo. Višjedelovno in socialno sodišče je v svojihodločitvah zavzelo stališče, da subjektivnirok začne teči z dnem podaje zagovo-ra oziroma z dnem, ko bi delavec zago-vor lahko podal (če je delavec zagovorodklonil ali se ga ni udeležil). Vrhovnosodišče pa je to stališče spremenilo, sajje odločilo, da je zagovor zadnji trenu-tek, ko začne teči subjektivni rok. Kakšnabo sodna praksa glede teka subjektiv-nega roka po spremembi ZDR, je pono-vno uganka, ki je enaka, kot je bila vletu 2003, ko je začel veljati novi ZDR.

Dokazno breme v primerih odpo-vedi pogodbe o zaposlitvi je porazde-ljeno tako, da ga nosi delodajalec, kadarodpove pogodbo o zaposlitvi iz rednihodpovednih razlogov. V primeru izred-ne odpovedi pogodbe o zaposlitvi panosi dokazno breme tista stranka, ki jepodala odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pred odpovedjo pogodbe o zaposli-tvi iz krivdnih razlogov, razloga nespo -sobnosti oz. izrednih odpovednih razlo-gov mora delodajalec delavcu omogo-čiti zagovor. Delodajalec delavcu ni dol-žan omogočiti zagovora v primerih, koto od njega ni upravičeno pričakovati.Od delodajalca ni upravičeno pričako-vati, da delavcu omogoči zagovor v pri-meru, ko je sam žrtev kršitve, v prime-ru neuspešno opravljenega poskusnegadela ter tudi v primerih, ko delavec izre-cno odkloni zagovor ali če se neopravi-čeno ne odzove povabilu na zagovor.

Da delodajalec zagotovi delavcumožnost učinkovitega zagovora, moradelavcu vročiti vabilo (ta se vroča pra-viloma na delovnem mestu, sicer pa nanaslovu, navedenem v pogodbi o zapo-slitvi, vroča pa se po pravilih pravdne-ga postopka), v katerem morajo bitinavedeni obrazloženi razlog, zaradi kate-rega delodajalec namerava odpovedatipogodbo o zaposlitvi, ter datum, ura inkraj zagovora.

Med odpovednimi razlogi, na pod-lagi katerih lahko delodajalec odpovepogodbo o zaposlitvi, je zakonodajalecpoleg obstoječih (krivdni razlog, poslo-vni razlog ter razlog nesposobnosti) dolo-čil nov odpovedni razlog, in sicer nez-možnost za opravljanje dela pod pogo-ji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi inva-lidnosti v skladu s predpisi, ki urejajopokojninsko in invalidsko zavarovanje,oz. s predpisi, ki urejajo zaposlitvenorehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

V primeru redne odpovedi pogodbeo zaposlitvi iz poslovnih razlogov oz.razloga nesposobnosti zakonodajalec zadelodajalce (izjema so mali delodajalci– vključno z 10 zaposlenimi, ter v pri-meru pogodbe o zaposlitvi, sklenjene začas, krajši od 6 mesecev) še vedno ohra-nja dolžnost ugotavljanja možnosti skle-panja pogodbe o zaposlitvi pod spre-menjenimi pogoji (odpoved pogodbe ozaposlitvi s ponudbo nove). Delavec, kimu delodajalec po odpovedi pogodbe ozaposlitvi v podpis ponudi novo, ima15 dni časa za sprejem ponudbe (do nove-le 30 dni). Novost pa je ta, da lahkodelodajalec, če seveda delavcu ne moreponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, žev času odpovednega roka obvesti ZavodRS za zaposlovanje, ki se lahko še predpotekom odpovednega roka vključi v iska-nje zaposlitve delavcev, ki jim je bilapogodba o zaposlitvi odpovedana. Vprimerih, ko delodajalec odpove pogod-bo o zaposlitvi in hkrati z odpovedjoponudi sklenitev nove, delodajalec niveč omejen zgolj s ponudbo novegadela v okviru svoje dejavnosti, pač palahko ponudi tudi zaposlitev pri drugemdelodajalcu. V takem primeru je dela-vec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpo-vedana upravičen tako do odpovedne-ga roka kot tudi do odpravnine. Dela-vec pa ni upravičen do odpravnine, čese novi delodajalec v pogodbi o zapo-slitvi zaveže, da bo glede minimalnegaodpovednega roka in pravice do odprav-nine upošteval delovno dobo delavca priobeh delodajalcih.

Če je delavcu ponujena ustreznazaposlitev, pa jo odkloni, do odpravni-ne ni upravičen. Za ustrezno zaposlitevse šteje zaposlitev, za katero se zahte-va enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kotse je zahtevala za opravljanje dela, zakatero je imel delavec sklenjeno prejš-njo pogodbo o zaposlitvi, in za delovničas, kot je bil dogovorjen po prejšnjipogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravlja-nja dela ni oddaljen več kot tri ure vož-nje v obe smeri z javnim prevoznim sred-stvom ali z organiziranim prevozomdelodajalca od kraja bivanja delavca.


Čla

nki


Dodana sta dva nova razloga, ki sena podlagi zakona štejeta kot neuteme-ljena, in sicer:– sprememba delodajalca zaradi prev-

zema delavcev k drugem delodajal-cu (prvi odstavek 73. člena),

– sklenitev pogodbe o prostovoljnemsluženju vojaškega roka, pogodbe oopravljanju vojaške službe v rezer-vni sestavi Slovenske vojske, pogod-be o službi v Civilni zaščiti ter pro-stovoljno sodelovanje državljanovpri zaščiti in reševanju v skladu zzakonom.V primeru izredne odpovedi pogod-

be o zaposlitvi s strani delodajalca stadoločena dva nova odpovedna razlo-ga, in sicer:– če delavec najmanj pet dni zapore-

doma ne pride na delo, o razlogihza svojo odsotnost pa ne obvestidelodajalca, čeprav bi to moral inmogel storiti – delovno razmerje vtakem primeru preneha prvi danodsotnosti z dela, če se delavec dovročitve izredne odpovedi ne vrnena delo, če pa se vrne, pa mu pre-neha z dnem vročite odpovedi pogod-be o zaposlitvi,

– če delavec iz neopravičenih razlo-gov odkloni opravljanje dela pridelodajalcu prevzemniku (peti odsta-vek 73. člena).Posebej je treba opozoriti na varstvo

nosečih delavk v zvezi z odpovedjopogodbe o zaposlitvi. Delavki, ki jenoseča, delodajalec ne sme odpovedatipogodbe o zaposlitvi. V primeru, da jedelavki že odpovedana pogodba o zapo-slitvi, pa delavka v času odpovednegaroka oz. do poteka odpovednega rokaobvesti delodajalca, da je noseča, delav-ki ne more prenehati delovno razmerje.Delavka mora delodajalca o nosečnostiobvestiti pisno z dokazilom zdravnika.To varstvo je absolutno, kar pomeni, daodpovedni razlog ni pomemben. Kljubtakemu varstvu pa noseči delavki lahkopreneha delovno razmerje zaradi uved-be postopka prenehanja delodajalca aliv primeru, da k prenehanju delovnegarazmerja poda soglasje inšpektor za delo.

S spremembo zakona je zdaj tudijasneje določeno, kako je s prenehanjemdelovnega razmerja iz poslovnih razlo-gov oz. nesposobnosti v primeru zdrav-stvene nesposobnosti delavca za delo.Dosedanja določba je določala, da delav-cu preneha delovno razmerje z dnemugotovitve zdravstvene zmožnosti zadelo. Ob takšni določbi se je v praksipojavljalo vprašanje, kaj se šteje zazdravstveno zmožnost za delo. Predpi-si o zdravstvenem zavarovanju dopuš-

čajo tudi delno zdravstveno zmožnostza delo, zaradi tega je bilo vprašanje,ali delavcu preneha delovno razmerježe, ko je delno sposoben za delo (npr.za 4 ure), ali šele, ko je v celoti spo-soben za delo. S spremembo je tako jasnodoločeno, da delavcu delovno razmerjepreneha na dan, ko bi se moral vrnitina delo oz. ko je zdravstveno sposobenza opravljanje dela. Glede na navedenose za zdravstveno zmožnost za delo štejetudi delna zmožnost za delo. Tudi v pri-meru, da bo delavec v bolniški le delnoin bo delno sposoben opravljati delo, sešteje, da se mora vrniti na delo. To papomeni, da delavcu s tem dnem prene-ha delovno razmerje.

Novela ZDR je dopolnila tudi določ-bo o prenehanju delovnega razmerja napodlagi sodbe sodišča. Medtem ko jebila zdaj višina odškodnine vezana nasplošna načela civilnega prava, je znovelo višina limitirana na ustreznodenarno odškodnino v višini največ 18mesečnih plač delavca, izplačanih vzadnjih treh mesecih pred odpovedjopogodbe o zaposlitvi. Delavec moraodškodnino zahtevati najkasneje do koncaglavne obravnave.

Poleg razlogov, ki jih je zakon žezdaj določal kot razlog za prenehanjedelovnega razmerja po zakonu (invalid-nosti I. kategorije, potek delovnega dovo-ljenja tujcu), zakon določa, da pogodbao zaposlitvi preneha tudi v primerih, kopo predpisih, ki urejajo stečajni posto-pek, ni postavljen stečajni upravitelj, insicer z dnem vpisa sklepa o zaključkustečajnega postopka v sodni register.

Sprememba je glede odpovednihrokov. Posebej je treba opozoriti, da bota sprememba začela veljati z dnem uve-ljavitve in začetka uporabe spremembepravice do nadomestila za primer brez-poselnosti za osebe, ki so starejše od 50let in imajo najmanj 25 let delovne dobepri zadnjem delodajalcu v zakonu, kiureja zaposlovanje in zavarovanje za pri-mer brezposelnosti.

Odpovedni rok za redno odpovedpogodbe o zaposlitvi s strani delavca botako namesto od 30 do 150 dni od enegado treh mesecev. V primeru odpovedipogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlo-gov bo odpovedni rok s sedanjih 30 dnispremenjen na mesec dni, pri ostalih odpo-vedih s strani delodajalca iz rednih odpo-vednih razlogov pa bo odpovedni rok:– 30 dni, če ima delavec manj kot pet

let delovne dobe pri delodajalcu, – 45 dni, če ima delavec najmanj pet

let delovne dobe pri delodajalcu,– 60 dni, če ima delavec najmanj 15

let delovne dobe pri delodajalcu,

– 120 dni, če ima delavec najmanj 25let delovne dobe pri delodajalcu.

Pravice, obveznosti inodgovornosti iz delovnegarazmerja

Delavec in delodajalec se lahko spogodbo o zaposlitvi dogovorita, da sedelovno razmerje sklepa s poskusnimdelom. V takem primeru mora biti dela-vec obveščen o tem, kdo spremlja nje-govo poskusno delo. Po zaključku poskus-nega dela delodajalec ugotovi, ali jedelavec poskusno delo opravil uspešno.V primeru, da delavec poskusnega delani opravil uspešno, mu lahko odpovepogodbo o zaposlitvi iz izrednega odpo-vednega razloga, pri tem pa delavcu nitini treba zagotoviti zagovora pred odpo-vedjo pogodbe o zaposlitvi.

Dopuščena je možnost, da se takopripravniku, ki se usposablja za samo-stojno opravljanje dela, kot tudi delav-cu, ki se uvaja v delo (tam, kjer je topotrebno), za čas pripravništva oz. uva-janja v delo določi nižja plača. Tako dolo-čena plača ne sme biti nižja od 70 odsto-tkov osnovne plače, ki bi jo prejel kotdelavec na delovnem mestu oz. pri vrstidela, za katero se usposablja, oz. od mini-malne plače, določene z zakonom.

Novosti so tudi na področju nadur-nega dela. Dovoljen letni obseg nadur-nega dela se na eni strani zmanjšuje s180 ur na 170 ur letno, na drugi stranipa se s soglasjem delavca povečuje na230 ur letno. Še zlasti je treba opozo-riti, da dogovor med delavcem in delo-dajalcem o privolitvi k povečanju nadur-nega dela, ki bi ga sklenila v pogodbio zaposlitvi oz. vnaprej, ni dopusten.Delavec bo tako moral vsakič, ko mubo delodajalec odredil nadurno delo prek170 ur letno, podati pisno soglasje. Seve-da je samo po sebi umevno, da delavec,ki ne soglaša s povečanim obsegomnadurnega dela, ne sme trpeti nobenihnegativnih posledic.

Delovni čas mora delodajalec raz-porediti pred začetkom leta z letnim raz-poredom dela. Z novelo zakona je pose-bej poudarjena dolžnost delodajalca, dapri razporejanju delovnega časa v naj-večji možni meri zagotavlja usklajeva-nje potreb družinskega življenja delav-ca s potrebami delovnega procesa. Dela-vec lahko zaradi potreb usklajevanjamed družinskim življenjem in obvez-nostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zapo-slitvi, delodajalcu predlaga, drugačno raz-poreditev delovnega časa. Delodajalec,ki takšno zahtevo zavrne, mora delav-cu svojo odločitev pisno utemeljiti.


Čla

nki


O prerazporeditvi delovnega časamora delodajalec (ne glede na številodelavcev, ki se jim prerazporeja delo-vni čas) delavce pisno obvestiti najmanjen dan pred razporeditvijo delovnega časain tudi na zahtevo inšpekcije za delo.

Novost na področju letnih dopustov:– določena je obveznost delodajalca,

da do konca marca pisno obvesti vsezaposlene o dolžini letnega dopustav koledarskem letu;

– v primeru, ko delavcu preneha delo-vno razmerje pri delodajalcu, pa pridrugem sklene novo pogodbo o zapo-slitvi, je delavec (ne glede na datumprenehanja delovnega razmerja) upra-vičen le do sorazmernega dela let-nega dopusta;

– delodajalec je dolžan delavcu ob pre-nehanju delovnega razmerja izdatipotrdilo o izrabi letnega dopusta;

– delodajalec je delavcu, ki ima šolo-obvezne otroke, dolžan omogočitiizrabo najmanj tedna dni letnega dopu-sta v času šolskih počitnic. To pra-vico lahko delodajalec delavcu odre-če le v primeru, če bi odsotnost delav-ca resneje ogrozila delovni proces.Novosti na področju odgovornosti

za delovne obveznosti:– sklep o disciplinski odgovornosti

ponovno predstavlja izvršilni naslov,– dogovor o pavšalni odškodnini ni

dopusten v primeru diskriminacije,spolnega oz. drugega nadlegovanjater trpinčenja na delovnem mestu.Naj poudarim, da se sporazum o

razrešitvi spora med delavcem in delo-dajalcem, ki je sklenjen v sodelovanjuinšpektorja za delo, šteje za izvršilninaslov.

Sklep Na koncu lahko ugotovim, da so

bile nekatere spremembe in dopolni-tve ZDR zagotovo potrebne, saj sozapolnile vrzeli zakona, ki so se poka-zale ob njegovem izvajanju. Dolo-čene spremembe kot denimo spre-menjena terminologija glede odpo-vedi pogodbe o zaposlitvi (namestoseznanitve z razlogi za odpoved upo-raba pojma ugotovitev razlogov zaodpoved) pa bodo v praksi ponovnosprožile veliko dilem, ki pa jih borešila sodna praksa nekje v roku treh,štirih let. Prav tako menim, da uki-nitev delovne knjižice, ob tem, da sedoločene pravice iz delovnega raz-merja še vedno vežejo na skupnodelovno dobo, ni pravilna potezazakonodajalca.

Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktob -ra 2005 o preprečevanju uporabe fi -nanč nega sistema za pranje denarja infinanciranje terorizma,10 ki je bila vslovensko pravo prenešena z ZPPDFT.

Ustavnopravni pomenstanovskih pravic odvetnika

Poklicne oz. stanovske pravice odvet-nika, med katerimi je tudi poklicnatajnost odvetnika,11 izvirajo iz sploš-nega pravnega načela varovanja zaup-nosti odvetniškega dajanja pravnihnasvetov.12 V slovenskem pravu se


Čla

nki

Ta sodba neposredno posega vinstitut odvetnikove poklicne taj-nosti, ki jo pri nas poznata npr.

6. člen Zakona o odvetništvu,1 51. členkodeksa odvetniške poklicne etike2 invarujejo npr. prva točka 77.b, prvatočka 78.b člena Statuta odvetniškezbornice,3 druga točka 235. člena ZKP,4153. člen KZ,5 4. točka prvega odstav-ka 183. člena ZUP,6 3. točka prvegaodstavka 231. člena ZPP,7 5. točkaprvega odstavka 236. člena ZKP.8 Vtej sodbi je Sodišče ES odločalo napodlagi 234. člena Pogodbe ES (PES)o veljavnosti novelirane Direktive Svetašt. 308/91/EGS z dne 10. junija 1991o preprečevanju uporabe finančnegasistema za pranje denarja.9 To direk-tivo je razveljavila in nadomestilaDirektiva Evropskega parlamenta in

Odvetniška zaupnost inpranje denarja – ko moraodvetnik zaradi pravnega

svetovanja sporočatipodatke o strankah

dr. Jorg Sladič, mag. Pavla Sladič - Zemljak

Morda se nekaterim kolegom še vedno zdi, da je evropsko pravo nekajabstraktnega, kar zadeva le nekaj strokovnjakov v ministrstvih in nekajprofesorjev, ki predavajo to materijo na univerzah. Sodba Sodišča ES Ordredes barreaux francophones et germanophone (C-305/05) z dne 26. juli-ja 2007 bo dokončno uničila to mnenje.

1 Ur. l. RS, št. 18/93 in nasl. 2 <http://www.odv-zb.si/default.aspx?cid=2&aid=12>.3 <http://www.odv-zb.si/default.aspx?cid=2&aid=11>. 4 Zakon o kazenskem postopku (uradno prečišče-no besedilo) – ZKP-UPB4, Ur. l. RS, št. 32/07. 5 Kazenski zakonik (uradno prečiščeno besedilo)– KZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 95/04. 6 Zakon o splošnem upravnem postopku (uradnoprečiščeno besedilo) – ZUP-UPB2, Ur. l. RS, št. 24/06. 7 Zakon o pravdnem postopku (uradno prečišče-no besedilo) – ZPP-UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07. 8 Za razumevanje pomena te sodbe se morda šekdo spomni sprejemanja novele Zakona o pre-prečevanju pranja denarja, ki je dala Uradu zapreprečevanje pranja denarja pooblastila, da ododvetnika zahteva podatke, informacije in doku-mentacijo, ki je potrebna za odkrivanje in doka-zovanje pranja denarja (8. člen ZPPDen-1A, Ur. l. RS, št. 59/02). 9 UL EU, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9,zvezek 1, str. 153.

10 UL L 309, 25. november 2005, str. 15.11 V državah pravnih sistemov common law senamesto o poklicni tajnosti govori o LegalProfessional Privilege, ki je »a necessary corol-lary of the right of any person to obtain skilledadvice about the law. Such advice cannot beeffectively obtained unless the client is able to putall the facts before the adviser without fear thatthey may afterwards be disclosed and used to hisprejudice« (House of Lords, Regina v SpecialCommissioner and Another, Ex P Morgan Grenfell(2002),<http://www.publications.parliament.uk/pa/ld200102/ldjudgmt/jd020516/ morgan-1.htm>, tč. 7). Vnasprotju s kontinentalnim pojmom poklicne taj-nosti odvetnika in Legal Professional Privilege pri-merjaj Kübler/Pautke: Legal Privilege: Fallstrickeund Werkzeuge im Umgang mit kartellrechtlichsensiblen Dokumenten: ein praktischer Leitfaden,Betriebs-Berater, 2007, str. 390 (392 in nasl.), inBaudesson/Rosher: Le secret professionnel faceau legal privilege, Revue de droit des affaires inter-nationales, 2006, str. 37 in nasl.; Denruyter, M.:European competition law put to the test asregards lawyers’ legal professional privilege,Revue de droit des affaires internationales, 2004,str. 751 (752).12 Denys: Lutte contre le blanchiment et secret pro-fessionnel des avocats, Revue Europe, avgust-sep-tember 2007, str. 12, vnos 201; Vesterdorf: Legalprofessional privilege and the privilege against self-incrimination in EC law: recent developments and


poklicna tajnost odvetnika izvaja izsamostojne in zaupne narave odve-tništva kot dela pravosodja.13 Po mne-nju generalnega pravobranica PhilippaLégera »neodvisnost zahteva, da lahkoodvetnik opravlja svoje dejavnosti sve-tovanja, pomoči in zastopanja vizključnem interesu stranke. Neodvis-nost se kaže v razmerju do organovoblasti, ostalih udeležencev na trgu intretjih, ki ne smejo pod nobenim pogo-jem vplivati na delo odvetnika. Kažepa se tudi v razmerju do stranke, kine more postati odvetnikov delodaja-lec. Neodvisnost je bistveno jamstvoza stranko in za sodno oblast, tako dase odvetnik ne sme udeležiti ali sode-lovati pri poslih, ki bi lahko ogrozilinjegovo neodvisnost«.14

Zato je ratio legis poklicne tajno-sti odvetnika varovanje zaupnosti medodvetnikom in stranko zaradi učinko-vitega zagotavljanja temeljne pravicestranke do obrambe.15 Pojem obram-be se tu ne nanaša le na zagovore indruga opravila v kazenskem postop-ku, ampak na uveljavljanje pravic inpravnih koristi stranke. Le če imastranka občutek, da nihče ne posegav komunikacijo z odvetnikom, je lahkorazmerje med njo in odvetnikom odpr-to in svobodno.16 V ustavnopravnovarovano razmerje zaupanja med odvet-nikom in stranko pa se poseže, če jerazmerje zaupnosti pooblastitvenegarazmerja razrahljano zaradi nevarno-sti neomejenega dostopa do podatkov.S povečanjem obsega potencialnegaseznanjanja državnih organov z zaup-nimi izjavami pa raste tudi nevarnost,da stranke zaradi uveljavljanja svojih

interesov ne zaupajo več nosilcu pokli-cne tajnosti in mu ne dajo vse potreb-ne informacije.17 Stanovske in pokli-cne pravice odvetnika obsegajo vsopisno in ustno komunikacijo med stran-ko in odvetnikom tako na sodišču kottudi zunaj njega.18

»Za odvetniško funkcijo je bistve-no, da stranka odvetniku/odvetnicizaupa stvari, ki jih drugim ne more,ter da odvetnik/odvetnica takšno infor-macijo sprejme kot tajno. Zaupanje nemore obstajati, če ni zagotovljena taj-nost izrečenih podatkov. Zato je taj-nost primarna in temeljna pravica terdolžnost odvetnika/odvetnice. Pokli-cna tajnost odvetnika/odvetnice služiinteresom sodstva kot tudi interesomklienta. Zato je tudi upravičena doposebne državne zaščite.«19

Če bi odvetnik v okviru sodnegapostopka ali priprav nanj moral sode-lovati z javnimi organi tako, da bi jimposredoval podatke, pridobljene medpravnim svetovanjem v okviru take-ga postopka, ne bi mogel ustreznozagotavljati nalog svetovanja, obram-be in zastopanja stranke in bi bile tejodvzete pravice, ki ji jih daje člen 6EKČP.20

Predložitvena odločba belgijskega Ustavnega sodiščapod opr. št. 126/2005

Različne belgijske odvetniške zbor-nice21 so izpodbijale s pravnim sred-stvom ničnostne tožbe pred belgijskimustavnim sodiščem belgijski zakon, skaterim je bila v belgijsko pravo pre-nesena direktiva 2001/97/ES z dne4. decembra 2001 o spremembi Di rek -tive Sveta 91/308/EGS z dne 10. juni-ja 1991 o preprečevanju uporabe fi -nanč nega sistema za pranje denarja.22

Z Direktivo št. 2001/97 je bil vDirektivo 91/308/EGS vnesen nov člen2a, ki ratione materiae notarjem, odvet-nikom in drugim neodvisnim pravnimstrokovnjakom nalaga dolžnost sode-lovanja z organi pregona, če pri opra-vljanju storitev zunaj sodnega postop-ka ali pa, če te niso povezane s sod-nim postopkom, od lastnih strank zvejoza določene informacije. Tako mora-jo na podlagi te direktive notarji, odvet-niki in ostali neodvisni pravni stro-kovnjaki na kratko povedano ravnatipri upravljanju premoženja. Notarji inodvetniki morajo na podlagi omenje-nega predpisa pri načrtovanju ali opra-vljanju poslov v zvezi z upravljanjempremoženja stranke ugotavljati isto-vetnost stranke, zbirati in shranjevatite podatke ter na zahtevo sporočatipristojnim organom o dejstvih, zara-di katerih obstaja sum pranja denar-ja. Ta direktiva zajema načrtovanje aliopravljanje transakcij v zvezi z naku-pom in prodajo nepremičnin ali poslov-nih subjektov, upravljanje denarja stran-ke, vrednostnih papirjev ali drugegapremoženja, odpiranje ali upravljanjebančnih, varčevalnih računov ali računovvrednostnih papirjev, urejanje pri-spevkov, potrebnih za ustanovitev,delovanje ali upravljanje podjetij inpri finančnih ali nepremičninskih poslihza stranke (skrbniške dejavnosti).23

Tožeče belgijske odvetniške zbor-nice so vtoževale, da dolžnosti, nalo-ge in obveznosti, ki jih belgijski pred-pis na podlagi direktive nalaga odvet-nikom glede sodelovanja z organi zapregon pranja denarja, na neupravičennačin krši načela poklicne tajnostiodvetnika in odvetniške samostojno-sti. Odvetniške zbornice so navajale,da sta obe načeli sestavni del temelj-ne pravice vsake stranke do poštene-ga postopka in pravic do obrambe,tako da belgijski predpisi in direkti-va kršita člen 6 EKČP in splošna pra-vna načela pravice do obrambe, ki sokodificirana v členu 6(2) Pogodbe o


Čla

nki

current issues, Fordham International LawJournal, 28 (2005), str. 1187 in nasl.; Kehl:Schutz von Informationen im europäischenKartellverfahren, 2006, str. 118, in Hartley: TheFoundations of European Community Law, 6. izdaja, 2007, str. 156.13 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-212/03,z dne 24. novembra 2005, točka 15. 14 Sklepni predlogi generalnega pravobranilcaLégerja z dne 10. julija 2001 v zadevi Wouters(C-309/99), Recueil, str. I-1577, tč. 181. 15 Burholt: Einen Schritt vor, zwei Schritte zurück– gilt das Anwaltsprivileg im europäischenKartellrecht auch für Syndikusanwälte, BRAK –Mitteilungen 2004, str. 100. Glej tudi sodboEvropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. junija 2000 v zadevi Foxley proti VelikiBritaniji, 33274/96, dostopna na spletni strani<http://www.echr.coe.int/echr/>, tč. 27 in nasl.,v kateri je ESČP kršitve poklicnih in stanovskihpravic odvetnika subsumiralo pod 8. člen EKČP.V sodbi z dne 28. novembra 1991 v zadevi S protiŠvici, 12629/87 in 13965/88, Series A no 220(1991), tč. 46 in nasl., je ESČP kršitve poklicnihpravic odvetnika obravnavalo kot kršitev pravicedo poštenega postopka iz 6. člena EKČP. 16 Kehl, navedeno delo, str. 111.

17 Primerjaj tudi sklep nemškega Zveznega usta-vnega sodišča, BVerfG, 1 BvR 1550/03 z dne 13.junija 2007, tč. 164, <http://www.bverfg.de/entscheidungen/rs20070613_1bvr155003.html>. 18 De Caevel/Depuydt: Le secret professionnel del’avocat à l’égard de l’assureur, Revue de droitde l’ULB, 21 (2000), str. 29 (32). 19 Kodeks odvetniške poklicne etike Sveta odvet-niških zbornic (CCBE) z dne 26. maja 2006, točka2.3, primerjaj tudi De Caevel/Depuydt: navede-no delo, str. 30; Cassese: Disciplina antiriciclaggioe deontologia professionale: quali doveri per gliavvocati?, Giornale di diritto amministrativo,2007, str. 1043 (1046). 20 Sodba Sodišča ES Ordre des barreaux fran-cophones et germanophone (C-305/05) z dne 26. julija 2007, <www.curia.europa.eu>, tč. 32. 21 Sodba belgijskega ustavnega sodišča z dne 13. julija 2005, št. 126/2005, <www.arbitrage.be>, zlasti točka B.8. 22 Directive 2001/97/EC of the EuropeanParliament and of the Council of 4 December 2001

amending Council Directive 91/308/EEC on pre-vention of the use of the financial system for thepurpose of money laundering (UL L 344,28. december 2001, str. 76, ni na voljo v sloven-skem jeziku). Glede te direktive primerjaj tudiMichalke: Anmerkungen zum Urteil des EuGHvom 26. Juni 2007, Ordre des barreaux francop-hones et germanophone (C-305/05), EuropäischeZeitschrift für Wirtschaftsrecht 2007, str. 475 in476, in Zeder: Ausweitung der EG-Geldwäsche-Richtlinie: Konflikt zwischen Verbrechens vor -beugung und Berufsgeheimnis, LiechtensteinischeJuristen-Zeitung, 23 (2002), str. 86 in nasl. 23 Zeder, navedeno delo, str. 96.


EU in v členih 47 in 48 Listine otemeljnih pravicah.24

Sklepni predlogi generalnegapravobranilca Madura

Generalni pravobranilec Maduro jev sklepnih predlogih Sodišču ES pred-lagal, da sta člena 2a, točka 5, in 6Direktive Sveta 91/308/EGS, kot jebila spremenjena z Direktivo2001/97/ES, veljavna, če se ju razla-ga tako, da je treba dovoliti izjemood obveznosti posredovanja podatkov,pridobljenih pred sodnim postopkom,med njim in po njem ali med prav-nim svetovanjem.

Generalni pravobranilec Maduromeni, da poklicno tajnost odvetnikavarujeta 6. in 8. člen EKČP.25 Ven-dar pa je ratione materiae obseg var-stva, ki ga zagotavlja odvetniška pokli-cna tajnost, drugačen, če je pravnapodlaga 8. ali pa 6. člen EKČP. »Vteoriji izbira enega od teh dveh teme-ljev ni nepomembna. Naj namreč opo-zorim, da lahko povezava varovanjaskrivnosti z eno ali drugo od teh pra-vic omogoči spreminjanje obsega tegavarovanja. Utemeljevati skrivnost s pra-vico do poštenega sojenja implicitnopomeni omejevati njeno razširitev nasodni in kvazisodni pravdni okvir.«26

Na drugi strani odločitev za pra-vico do spoštovanja zasebnosti, ki jovsebuje 8. člen EKČP, a priori pome-ni razširitev varovanja na vse zaupneizjave, ki jih stranka zaupa strokov-njaku, ne glede na okoliščine, v kate-rih se ti odnosi razvijejo.27 Vendargeneralni pravobranilec tudi meni, daizbira med dvema pravnima podlaga-ma ni potrebna. Dvojna pravna pod-laga ima prednost v tem, da odgovo-ri na vsa vprašanje poklicne tajnostiodvetnika. »Varovanje poklicne skriv-nosti odvetnikov je načelo z dvemavidikoma, postopkovnim, ki izhaja iztemeljne pravice do pravičnega soje-nja, in vsebinskim, ki izhaja iz temelj-ne pravice do spoštovanja zasebnosti.Postopkovnemu temelju je lahko pri-ključiti pravice obrambe, pravico do

pravne pomoči in privilegij zoper samo-obtožbo. Vsebinskemu temelju ustre-zata zahteva, »da morajo vse osebeimeti možnost, da se svobodno obrne-jo na odvetnika, čigar poklic obseganalogo, da neodvisno daje pravne nasve-te vsem, ki jih potrebujejo«, in z njotesno povezana zahteva po lojalnostiodvetnika do stranke. Načelo skriv-nosti izvira iz posebnosti odvetniške-ga poklica.«28

Generalni pravobranilec je v tejzadevi menil, da načelo poklicne skriv-nosti pokriva, kot trdijo odvetniškezbornice intervenientke, pravno sve-tovanje. Razlog je dvojen in temeljihkrati na načelnih in praktičnih ugo-tovitvah. Načeloma je treba upošte-vati temeljno nujnost, da se lahko vsa-kdo v civilizirani družbi posvetuje ssvojim odvetnikom, da bi dobil nasvetali pomoč ter da bi ga ta zastopal, kose začne postopek. Vsak odvetnik, kije zastopnik in zagovornik, ima tudibistveno dolžnost pomoči in svetova-nja. »Možnost vsakega posameznika,da lahko dobi neodvisen nasvet zato,da se seznani s stanjem prava, ki urejanjegov posamični položaj, je bistve-no zagotovilo pravne države. V tehokoliščinah je treba sporazum o zau-panju, ki zagotavlja varovanje skriv-nosti, razširiti na okvir odnosov pra-vne pomoči in svetovanja.«29

»Okrepljeno zaščito, ki jo uživapoklicna skrivnost odvetnikov, je trebarazširiti na naloge zastopanja, obram-be ter pravne pomoči in svetovanja.Zato predlagam, naj velja, da odvet-niku pri opravljanju teh nalog ni mogočenaložiti nobene obveznosti obveščanja,povezane z bojem proti pranju denar-ja. Vsako tako poseganje bi bilo trebašteti za poseganje v bistvo pravic,zaščitenih s pravnim redom Skupno-sti.«30

Sodba Sodišča ES – omejevanje obsega poklicnetajnosti odvetnika

Vprašanje belgijskega sodišča zapredhodno odločanje se izrecno nanašale na razlago instituta poklicne tajno-sti odvetnika v okviru 6. člena EKČP,ker se v vprašanju omenja združljivostDirektive 2001/97 s pravico do pošte-nega sojenja iz 6. člena EKČP. Sodnapraksa Evropskega sodišča za člove-kove pravice je v zadevah S proti Šviciin Niemietz proti Nemčiji kršitve sta-

novskih pravic odvetnika in kršitvepoklicne tajnosti odvetnika obravna-valo kot kršitev pravice do poštenegasojenja (fair trial) iz 6. člena EKČP.31

Vendar pa je vprašanje belgijske-ga sodišča za predhodno odločanjeoblikovano tako, da bi se lahko breztežav v odločanje pritegnilo tudi 8. členoz. celo 10. člen EKČP v delu, kjerobravnava negativno svobodo izražanja,saj se vprašanje belgijskega sodiščananaša tudi na drugi odstavek 6. členaPogodbe o Evropski uniji (PEU), kidoloča, da Unija spoštuje temeljne pra-vice, kakršne zagotavlja EKČP. Zara-di tega sta 8. in 10. člen EKČP delpravnih načel, ki jih varuje 6. členPEU. Pri tem ne smemo pozabiti, daje ESČP poklicno tajnost odvetnika vzadevi Foxley proti Veliki Britanijiobravnavalo kot kršitev 8. člena EKČP.32

Čeprav je generalni pravobranilecMaduro predlagal preskus zadeve tudis stališča 8. člena EKČP,33 je SodiščeES omejilo preskus, ali odvetnikovaobveznost pri opravljanju poklicnihdejavnosti, da sodeluje z organi, pri-stojnimi za boj proti pranju denarja vsmislu člena 6(1) Direktive 91/308, inda jih sam obvesti o vseh dejstvih, kibi lahko kazala na pranje denarja,pomeni kršitev pravice do poštenegasojenja, kot jo zagotavljata člena 6EKČP in 6(2) Pogodbe o ustanovitviEU.34

Po Sodišču ES je poklicna tajnostodvetnika samo element pravice dopoštenega sojenja iz 6. člena EKČP.35

Če pa se kot zgornja premisa sod-niškega silogizma vzame le 6. členEMRK, se tako določi tudi okoliščine,pod katerimi se ne sme poseči v pokli-cno tajnost odvetnika. Člen 6 EKČPvsebuje postopkovne pravice, zato sedoločbe tega člena ne morejo upora-bljati zunaj sodnih postopkov. »Če biodvetnik v okviru sodnega postopkaali priprav nanj moral sodelovati zjavnimi organi tako, da bi jim posre-


Čla

nki

24 Sodba belgijskega ustavnega sodišča z dne13. julija 2005, st. 126/2005, <www.arbitrage.be>, točka B.5, in sodba Sodišča ES Ordredes barreaux francophones et germanophone(C-305/05) z dne 26. julija 2007, <www.curia.europa.eu>, tč. 12. 25 Sklepni predlogi generalnega pravobranilcaMadura z dne 14. decembra 2006 v zadevi Ordredes barreaux francophones et germanophone(C-303/05), <http://curia.europa.eu/>, tč. 41. 26 Prav tam, tč. 43. 27 Prav tam, tč. 43.

28 Prav tam, tč. 44. 29 Prav tam, tč. 60. 30 Prav tam, tč. 62.

31 Sodba ESČP z dne 28. novembra 1991 v zade-vi S proti Švici, 12629/87 in 13965/88, Series Ano 220, tč. 46 in nasl., in sodba ESČP z dne16. decembra 1992 v zadevi Niemietz protiNemčiji, 13710/88, Series A no. A 251-B, tč. 37. 32 Sodba ESČP z dne 20. junija 2000 v zadeviFoxley proti Veliki Britaniji, 33274/96, dostopnana spletni strani <http://www.echr.coe.int/echr/>,tč. 27 in nasl. 33 Sklepni predlogi generalnega pravobranilcaMadura z dne 14. decembra 2006 v zadevi Ordredes barreaux francophones et germanophone(C-303/05), <http://curia.europa.eu/>, tč. 42. 34 Sodba Sodišča ES z dne 26. julija 2007 v zade-vi Ordre des barreaux francophones et germa-nophone (C-305/05), <www.curia.europa.eu>,tč. 26.


doval podatke, pridobljene med prav-nim svetovanjem v okviru takegapostopka, ne bi mogel ustrezno zago-tavljati nalog svetovanja, obrambe inzastopanja stranke in bi bile tej odv-zete pravice, ki ji jih daje člen 6EKČP.«36

»Iz člena 2a, točka 5, Direktive91/308 izhaja, da se obveznost obveš-čanja in sodelovanja za odvetnike upo-rablja zgolj, ko strankam pomagajo pripripravi ali izvedbi določenih transak-cij, zlasti finančnih in nepremičnin-skih, navedenih v tej določbi pod točkoa), ali ko delujejo v imenu in za računsvoje stranke pri kakršni koli finančniali nepremičninski transakciji. Po sploš-nem pravilu te dejavnosti zaradi svojenarave spadajo v kontekst, ki nimazveze s sodnim postopkom, in zato nesodijo na področje pravice do pošte-nega sojenja.«37 »V trenutku, ko se zaodvetnikovo pomoč v okviru transak-cije, določene v členu 2a, točka 5,Direktive 91/308, zaprosi zaradi izved-be naloge obrambe ali zastopanja predsodišči ali zaradi svetovanja o sproži-tvi sodnega postopka ali njegovi izo-gnitvi, je odvetnik na podlagi člena6(3)(1) navedene direktive oproščenobveznosti iz odstavka 1 navedenegačlena in v tem pogledu ni pomembno,ali so bili podatki prejeti ali pridobljenipred, med ali po postopku. Taka opro-stitev ohranja pravico stranke do pošte-nega sojenja.«38

Sicer Sodišču ES ne moremo oči-tati, da se je izognilo odgovoru navprašanje, ali se 8. člen EKČP ratio-ne materiae v pravu ES uporablja tudiza institut poklicne zaupnosti odvet-nika. Kljub vsemu je ta sodba v teo-riji doživela zelo kritičen sprejem,39

del teorije je celo predvideval, da jeSodišče ES verjetno želelo rešiti Dire-ktivo št. 91/308.40 S problematikopoklicne tajnosti odvetnika se je ukvar-jalo tudi že ESČP v Strasbourgu vzadevi Kopp proti Švici, v kateri jeglede nadzora pošte in drugih sred-stev sporočanja nekega odvetnika, kini bil udeležen kot stranka v kazen-skem postopku, ugotovilo, da čepravje sodna praksa oblikovala načelo, kije med drugim tudi splošno sprejeto,

da poklicna zaupnost odvetnika zade-va samo razmerje med odvetnikom instrankami, zakon ne določa jasno, kako,pod katerimi pogoji in kdo odloči,kdaj gre za zadeve, ki so specifičnopovezane z odvetniškim delom na pod-lagi pooblastila stranke v postopku indejavnostmi, ki niso povezane z daja-njem nasvetov.41

Sodiče ES je tej sodbi sledilo sta-lišču ESČP, ki v svoji sodni praksistoji na stališču, da odvetnikom nji-hov posebni status dodeljuje osrednjipoložaj pri sojenju kot posrednikommed javnostjo in sodišči. Tak položajpa tudi obrazloži običajne omejitvepri obnašanju odvetnikov42 in natosledi tradicionalni delitvi odvetniškedejavnosti na dejavnost zunaj postop-kov kot denimo zastopanje strank vpravnem prometu (npr. pri nakupunepremičnin in vrednostnih papirjevdejavnostjo v sodnih postopkih ali vzvezi s sodnimi kot zastopnik, pooblaš-čenec ali zagovornik).43

Pri tem je treba jasno povedati, dapojem sodni postopek v smislu te dire-ktive ne ustreza nujno pojmu sodne-ga postopka v slovenskem procesnempravu. Sodni postopek je v tem pri-meru avtonomni pojem evropskegaprava, ki velja v vseh 27 državah čla-nicah. Zaradi tega teorija opozarja, dagre po vsej verjetnosti za postopkepred vsemi instancami in organi, kilahko na podlagi 234. člena PES pred-ložijo vprašanja evropskega prava vpredhodno odločanje.44 Ta delitev odve-tniškega poklica na dva dela je bila vtuji teoriji sprejeta zelo kritično, kerje dejansko nemogoče določiti natan-čno mejo med obema področjema dejav-nosti.45 Deloma je bil podan celo pred-log, naj zaradi uporabe poklicne taj-nosti v sodnih postopkih odvetnik po


Čla

nkivsakem nasvetu, ki ga je dal stranki,

za katero bi moral sporočiti pristojnimorganom podatke, sproži postopek gledetega nasveta pred pristojnim sodiščem,ker se v sodnih postopkih uporablja6. člen EKČP.46 Poleg tega se posta-vlja tudi vprašanje, ki se pojavlja tudiv praksi slovenskih odvetnikov, ali takostroga in toga delitev odvetniškega delana dve področji sploh še ustreza zah-tevam modernega pravnega prometa.Zakaj bi se eno samo dejansko stanje(npr. nakup nepremičnine) moralo obrav-navati drugače v fazi nakupa in natov fazi civilnega spora? Zakaj bi semoral tak nakup obravnavati drugačeob sklenitvi pogodbe in zakaj ob vlo-žitvi tožbe? V praksi je izredno težkorazlikovati med časom svetovanja inčasom zastopanja.47

Generalni pravobranilec Léger jev zadevi Wouters (C-309/99) ugoto-vil, da »neodvisnost predpostavlja, daodvetnik lahko opravlja svojo dejav-nost svetovanja, pomoči in zastopanjav izključnem interesu svoje stranke.Ta učinkuje v razmerju do javne obla-sti, ostalim udeležencem na trgu intretjim, ki pod nobenim pogojem nesmejo vplivati na delo odvetnika. Učin-kuje tudi v razmerju do stranke, ki nesme postati delodajalec svojega odvet-nika. Neodvisnost je bistveno jamstvoza stranko in za sodstvo, tako da obsta-ja zaradi tega dolžnost odvetnika neudeležiti se v zadevah ali skupnih pod-jemih, ki bi lahko ogrozili njegovoneodvisnost.«48

To stališče ne govori o neodvis-nosti v okviru priprave ali izvedbepostopka, čeprav tudi v tem primeruni izključeno, da se lahko v nekemkonkretnem primeru poklicna tajnostodvetnika omeji zaradi zahtev močnej-šega javnega interesa,49 seveda pa sev takem primeru namesto poklicne taj-

35 Prav tam, tč. 31. 36 Prav tam, tč. 32. 37 Prav tam, tč. 33. 38 Prav tam, tč. 34. 39 Denys, navedeno delo, str. 13. 40 Vatier, B.: L’inclusion des avocats dans la direc-tive blanchiment (À propos de l’arrêt de la CJCEdu 26 juin 2007), Gazette du Palais 2007 nº 187-188, str. 4 in nasl.

41 Sodba ESČP z dne 25. marca 1998 v zadeviKopp proti Švici, 13/1997/797/1000, Repports-1998 II, str. 524, tč. 73. 42 Sodba ESČP z dne 20. maja 1998 Schöpfer protiŠvici, 56/1997/840/1046, Repports 1998-III,str. 1042, tč. 29, v kateri se ESČP sklicuje na lastnosodbo z dne 24. februarja 1994 v zadevi CasadoCoca proti Španiji, Series A no 285-A, tč. 54. 43 Tako je npr. Kasacijsko sodišče Francije (Courde Cassation), Crim. 30 septembre 1991 (dèslors que l’audition en cause d’un avocat commetémoin concerne une activité de rédaction d’ac-te ou de négociateur, et non l’exercice des droitsde la défense, la chambre d’accusation a justifiésa décision d’écarter la violation du secret pro-fessionnel). Zanimiva je npr. primerjava s slo-venskim 8. členom Zakona o odvetništvu. 44 Zeder, navedeno delo, str. 97.45 Vgl. Vatier, navedeno delo, str. 4 in nasl.; DeCaevel/Depuydt, navedeno delo, str. 29 in 30;Cachard: Précisions sur les activités donnantlieu à déclaration de soupçons par les avocats,

JCP/La semaine juridique – édition générale2007, vnos II 10137, str. 31 (33), celo meni, daje odvetniška poklicna tajnost pokleknila pred ideo-logijo transparentnosti.46 Tako Lambert: Chronique de jurisprudencecommunautaire – Droits fondamentaux – La direc-tive »blanchiment« confrontée au droit à un pro-cès équitable – Arrêt du 26 juin 2007, Ordre desbarreaux francophones et germanophone e.a.(C-305/05), L’actualité juridique: droit admini-stratif, december 2007. 47 Sklepni predlogi generalnega pravobranilcaMadura z dne 14. decembra 2006 v zadevi Ordredes barreaux francophones et germanophone(C-303/05), <http://curia.europa.eu/>, tč. 61.Primerjaj tudi Zeder, navedeno delo, str. 97. 48 Sklepni predlogi generalnega pravobranilcaLégerja z dne 10. julija 2001 v zadevi Wouters(C-309/99), Recueil, str. I-1577, tč. 181. 49 Sklepni predlogi generalnega pravobranilcaMadura z dne 14. decembra 2006 v zadevi Ordre


nosti uporabi pravica zoper samoob-tožbo (nemo contra se prodere tene-tur). Teleološka razlaga stanovskih pra-vic odvetnika pokaže, da je namenpoklicne tajnosti varovanje zaupnostipravnega nasveta. Sodišče ES bi lahkodolžnost odvetnika sporočati podatkeobrazložilo s sklicevanjem na nez-družljivost neodvisnosti z udeležbo pripranju denarja, se pravi s pomočjo pristoritvi kaznivega dejanja pranja denar-ja, ki ga v Sloveniji ureja 252. členKZ. Udeležba, pa najsi gre za sosto-rilstvo, napeljevanje ali pa pomoč pristoritvi kaznivega dejanja, ogroža neod-visnost odvetnika. Teoretična prednosttake obrazložitve, da ni posega v sta-novske oz. poklicne pravice odvetni-ka, udeležba pri pranju denarja jenamreč neke vrste venire contra fac-tum proprium oz. crime and fraudexception, zaradi katere je poklicnatajnost odvetnika prekludirana, saj posa-meznik, ki sodeluje pri pranju denar-ja, ne more biti več odvetnik in nezasluži poklicnega naziva odvetnik.50

Omejitev stanovskih oz. poklicnihpravic odvetnika oz. poklicne tajnostiodvetnika lahko pravno teoretičnoobrazložimo le ob upoštevanju dvoj-ne narave poklicne zaupnosti. Ta jenamreč sestavljena iz dveh sestavnihdelov. Prvi del zadeva zavezanostodvetnika k varovanju vseh informa-cij, ki jih je odvetniku zaupala stran-ka, drugi del pa pravico odvetnika dovarovanja informacij, ki mu jih je zau-pala stranka, v razmerju do državnihorganov oz. drugih nosilcev javnegapooblastila. Drugače rečeno, državniorgani in drugi nosilci javnih poobla-stil imajo dolžnost spoštovati pokli-cno tajnost odvetnika glede informa-cij, ki mu jih je zaupala stranka.51

Zato se lahko postavimo na stališče,da poklicno tajnost odvetnika kot nega-tivno obliko svobode govora v evrop-skem pravu varuje tudi 10. člen EKČP,ki ureja svobodo izražanja.52 Če stran-ka sporoča odvetniku podatke in infor-macije, ne moremo že zato meniti, daje že vnaprej soglašala k morebitne-mu sporočanju teh podatkov organomza boj proti pranju denarja. Zato bopač treba sprejeti stanje, da v EU varo-vanje poklicne tajnosti odvetnika vrazmerju do določenih državnih orga-nov in nosilcev javnih pooblastil pri

izvensodni dejavnosti odvetnika neobstaja več.

S stališča primerjalnega prava lahkoz zadevo Ordre des barreaux barreauxfrancophones et germanophone(C-305/05) primerjamo sklep prvegasenata Nemškega zveznega ustavnegasodišča (BVerfG) z dne 13. junija200753 in začasno odredbo kanadske-ga Supreme Court of British Colum-bia z dne 20. novembra 2001,54 v kate-rih se obravnava vprašanje pranje denar-ja in odvetniške poklicne tajnosti.

Nemško zvezno ustavno sodišče(BVerfG) v sklepu z dne 13. juni-ja 2007 ni imelo ustavnopravnih pomi-slekov glede podobnih dolžnosti spo-ročanja podatkov in informiranja nem-ških bank. Nemška zakonodaja jimnamreč zdaj nalaga zbiranje podatkovo strankah, med te podatke pa se uvrš-ča tudi odvetniška skrbniška dejavnostupravljanja denarja strank. Ti podat-ki pa se lahko posredno uporabijo tudiza mednarodno pravno pomoč v kazen-skih zadevah, saj se lahko sporočajotudi tujim organom, pristojnim zakazenski pregon, in sodiščem.55 Pomnenju nemškega sodišča taki pred-pisi ne posegajo v svobodo opravlja-nja odvetniškega poklica niti v raz-merje zaupanja med stranko in odvet-nikom. V sklepu je izrecno zapisano,da lahko ostane odprto, ali skrbniškoupravljanje denarja stranke sploh spadapod ustavnopravno posebej varovanoodvetniško dejavnost in ali bi bilotreba razkritje torej presoditi na pod-lagi pravice do svobodnega opravlja-nja poklica.56 Nemško zvezno usta-vno sodišče je, podobno kot SodiščeES, opredelilo področje uporabe pokli-cne tajnosti odvetnika ratione mate-riae tako, da poklicna tajnost odvet-nika ne velja za skrbniško upravlja-nje denarja stranke.

Vendar lahko na prvi pogled ugo-tovimo, da dolžnost odvetnika, da spo-roča podatke o strankah le na podla-gi razlogov za sum, ne da bi o temobvestil svoje stranke, ni v skladu spoklicno tajnostjo odvetnika, poklicno

etiko in s stanovskimi pravicami odvet-nika. Tudi če je odvetnik pooblaščenle za opravljanje finančnih poslov intransakcij, so ga stranke pooblastileintuitu personae kot nosilca razmerjazaupanja. Dolžnost zadržati in ne raz-kriti informacij o strankah in razmer-je zaupanja med stranko in odvetni-kom ne razlikujeta med svetovanjemstranki v pravnem prometu in zasto-panjem v sodnem postopku.57 Ta, zad-nja ugotovitev je bila tudi temelj zaodločbo Supreme Court of BritishColumbia pri presoji ustavnosti kanad-ske zakonodaje o pranju denarja,58 kije odvetnikom nalagala dolžnost spo-ročanja podatkov pri razlogih za sum,enako kot člen 2a novelirane direkti-ve št. 91/308.

Kanadsko sodišče je pri presojiverjetnosti utemeljenosti predloga zaustavnosodni nadzor59 ugotovilo, daje »odnos med odvetnikom in stran-ko posebno razmerje, ki se ga ne daprimerjati z ostalimi poklici in orga-nizacijami ... Temeljna načela pravi-čnosti, ki naj bi jih ogrozila ta zako-nodaja, obsegajo neodvisnost odve-tništva, zaupnost v razmerju med odvet-nikom in stranko in dolžnost lojalno-sti, ki jo strankam dolgujejo odvetni-ki.«60 Pri presoji nevarnosti za izda-jo začasne odredbe je isto sodiščenadalje ugotovilo, da »če se ne izdazačasna odredba, je jasno, da bodomorali odvetniki poročati o sumljivihtransakcijah kanadskemu organu zapreprečevanje pranja denarja mesece,morda celo leta, ko bo potekal posto-pek ustavnosodne presoje. Če bo zako-nodaja razveljavljena, tako da se neuporablja za odvetnike, bo vseeno pri-šlo do nepopravljive škode. Informa-cije so se zbirale in sporočale na neu-staven način. Zaupanje javnosti v neod-visnost odvetništva bi bilo omajano inrazmerje zaupnosti med stranko inodvetnikom nepopravljivo poškodova-


Čla

nki

des barreaux francophones et germanophone(C-303/05), <http://curia.europa.eu/>, tč. 47. 50 Vatier, navedeno delo, str. 6, in Kehl, navede-no delo, str. 143. 51 De Caevel/Depuydt, navedeno delo, str. 37.52 Primerjaj Kehl, navedeno delo, str. 133.

53 BVerfG, 1 BvR 1550/03 z dne 13. junija 2007,tč. 162 in nasl., <http://www.bverfg.de/entscheidungen/rs20070613_1bvr155003.html>.54 Odločba Supreme Court of British Columbia zdne 20. novembra 2001, The Law Society of B.C.v. A.G. Canada; Federation of Law Societies v.A.G. Canada 2001 BCSC 1593,<http://www.courts.gov.bc.ca/jdb-txt/SC/01/15/2001BCSC1593.htm>. 55 § 24c odstavek 3 Gesetz über das Kreditwesen. 56 BVerfG, 1 BvR 1550/03 z dne 13. junija 2007,tč. 162, <http://www.bverfg.de/entscheidungen/rs20070613_1bvr155003.html BVerfG>.

57 Michalke, navedeno delo, str. 476. 58 Izpodbijana kanadska zakonodaja so bili ka -nadski zakon o preprečevanju pranja denarja(Proceeds of Crime (Money Laundering) Act,S.C. 2000, c. 17) in razni izvršilni predpisi k tejzakonodaji, na podlagi katerih so morali odvet-niki pri upravljanju denarja vrednostnih papirjevin nakupu nepremičnin za stranke pri sumu sto-ritve kaznivega dejanja pranja denarja stranke pri-javiti pristrojnim kanadskim organom. 59 Odločba Supreme Court of British Columbia zdne 20. novembra 2001, The Law Society of B.C.v. A.G. Canada; Federation of Law Societies v.A.G. Canada 2001 BCSC 1593, <http://www.courts.gov.bc.ca/jdb-txt/SC/01/15/2001BCSC1593.htm>, tč. 78.60 Prav tam, tč. 77.


no.«61 Kanadsko sodišče je pravilnougotovilo, da je zaupnost informacij,ki jih pridobi odvetnik pri pravnemsvetovanju, primarno v interesu stran-ke, ki mora imeti pravico do pravne-ga nasveta ne glede na možne krši-tve prava ali pa njihov pregon oz. dopreventivne ocene pravnega položajaglede nameravanih poslov.62

Sklep Poklicna tajnost odvetnika glede

dajanja pravnih nasvetov je v EU ratio-ne materiae omejena le na pripravoin izvedbo sodnih postopkov. V raz-merju do strank, ki jim odvetnik dajepravne nasvete zunaj priprave postop-kov in izvedbe postopkov, je po sodbiv zadevi Ordre des barreaux francop-hones et germanophone (C-305/05)poklicna tajnost odvetnika omejenatako, da lahko govorimo le še o nudumius. Stranke ne bodo mogle brez pomi-sleka več zaupati svojemu odvetnikuin mu sporočati vseh potrebnih infor-macij. Po drugi strani pa bomo tudimi, odvetniki, zaradi te sodbe in zara-di 49. člena ZPPDFT imeli probleme,saj bo že pri pravnem svetovanju trebapresojati, ali obstaja dolžnost poroča-nja organom za preprečevanje pranjadenarja.63 Če stranke vedo, da jih moraodvetnik prijaviti, bodo tudi dajalenepopolne informacije,64 kar sevedane bo v korist kvaliteti dela in prav-nega nasveta.

Pravnoteoretično pa lahko očitamotako komentirani sodbi kot tudiZPPDFT, da naloge pregona kaznivihdejanj prenaša na odvetnike, ki so podefiniciji v kazenskem postopku lezagovorniki, torej na drugi strani. Vpravni državi pa se nalog odvetnikane sme izenačiti z nalogami državne-ga tožilca oz. preiskovalnega sodnika.Tu velja le navesti, da je sodna prak-sa ESČP jasna, že preiskovalni sod-nik ne sme biti sočasno sodnik v sena-tu, ki sodi v zadevi.65


Čla

nki

61 Prav tam, tč. 82. 62 Kehl, navedeno delo, str. 122.63 Cassese, navedeno delo, str. 1046 in 1047. 64 Rubinstein/Guerrina: The Attorney-ClientPrivilege and International Arbitration, Journalof International Arbitration, 18 (2001), str. 587(590), opozarjata, da se stranke v mednarodniharbitražnih postopkih na postopke pripravljajopopolnoma drugače v primeru, da za korespon-denco med odvetnikom in stranko velja poklicnatajnost, kot pa v primeru, da te poklicne tajnostini. 65 Sodba ESČP z dne 26. oktobra 1984 v zadeviDe Cubber proti Belgiji, 9186/80, Series A no 86,tč. 29.

Casus je tak: sinova pokojne-ga očeta sta se z župnikomdomenila, da bo mašo zadu-

šnico bral določenega dne ob 18.30,župnik pa je maševanje opravil iste-ga dne ob 8.30. Za mašo sta mudala deset evrov.

Zoper župnika sta vložila tožbona mirovnega sodnika (ta je pristo-jen za bagatelne tožbe) ter zahteva-la poleg vračila plačanega zneskatudi povračilo druge premoženjskein nepremoženjske škode. Sodnik jeduhovnika obsodil na povračilo dese-tih evrov in zavrnil ostala dva zah-tevka.

Proti sodbi sta sinova pokojni-ka vložila pritožbo na Okrožno sodiš-če v Veroni, ki je potrdilo sodboprve stopnje. V sodbi je tudi hudo-mušno zapisalo, da je bila mašaopravljena, čeprav ne ob dogovor-jeni uri, in da zaradi tega pokojnikni utrpel nobene škode ter da je bilapoleg tega tožnikoma vrnjeno desetevrov.

Vendar se tožnika (eden je odvet-nik) s tako razsodbo nista zadovo-ljila in sta se obrnila na kasacijskosodišče. V rekurzu2 sta tudi navaja-la, da duhovnik ni izpolnil obvez-nosti, ker ni spoštoval dogovorjeneure maše, poleg tega pa ni nobene-ga dokaza o darovani maši za pokoj-nika. Navsezadnje je bil dogovor

sklenjen v njuno korist in zadošče-nje, ki bi ju dosegla z navzočnost-jo pri maši.

Vrhovno sodišče je zahtevke tož-nikov zavrnilo z obrazložitvijo, danista predložila nobenega dokazila opremoženjski škodi (razen plačiladesetih evrov vrnjenega zneska), gledenepremoženjske škode pa je bilosodišče mnenja, da v konkretnemprimeru ni moč govoriti o kršenjutemeljnih človekovih pravic, ki biupravičile odškodninski zahtevek.Odsotnost pri maši namreč ne pome-ni kršitve njune temeljne pravice dosvobode veroizpovedi (kot sta v rekur-zu navajala) iz 19. člena ustave.3

Primer je zanimiv zaradi vsebi-ne, je pa tudi prikaz krize italijan-skega sodstva. Včasih se mora zzares bagatelnimi zadevami ukvar-jati tudi vrhovno sodišče, in to celo»po zaslugi« odvetnikov! Giusep-pe Finocchiaro je v komentarju4 tepravde zapisal približno takole: »Čebi postopki tako dolgo trajali vposlednji (vesoljni) sodbi,5 bi para-lizirali celo božje sodstvo.«

1 Maksima (massima) ali pravno načelo je izvle-ček sodbe, ki vsebuje najbolj relevantna načela,navedena v sodbi. Izvlečke sodb Vrhovnega sodiš-ča pripravlja za to zadolženi urad pri vrhovnemsodišču (Ufficio del Massimario).2 Tako se definira pritožba na vrhovno sodišče,ki jo je mogoče predložiti samo zaradi kršitve mate-rialnega ali procesnega prava ali nezadostne alikontradiktorne obrazložitve.

3 Člen 19 italijanske ustave: »Vsi imajo pravicosvobodno izpovedovati lastno versko prepričanjev kakršni koli obliki, posamezno ali v skupini, širi-ti propagando in zasebno ali javno opravljati obre-de, razen če gre za obrede, ki so v nasprotju z nače-li spodobnosti.«4 Revija Danno e Responsabilità, št. 7/2007,Wolters Kluwer Italia, Milanofiori Assago.5 Poslednja (vesoljna) sodba bo obstajala v raz-sodbi o blaženem življenju ali o večni kazni, ki jobo Gospod Jezus izrekel ob svoji vrnitvi kot sod-nik živih in mrtvih glede »pravičnih in krivičnih«(Apd 24,15), ki bodo vsi zbrani okoli njega.Zaradi te poslednje sodbe bo vstalo telo deležnoplačila, ki ga je duša imela v posebni sodbi(<www.kapitelj.com/ sveti_duh_katekizem_katoliske_cerkve_1.del.html>).

Maša zadušnica,odvetnik in

odgovornost duhovnika dr. Karlo Primožič

Pravno načelo (uradna maksima1), ki izhaja iz sodbe italijanskega kasa-cijskega sodišča, III sekcija, št. 7449 z dne 29. marca 2007, se glasi tako:»Če duhovnik opravi mašo zadušnico ob uri, ki ni bila dogovorjena ssorodniki pokojnika, in če ni vprašanja o škodi, ki naj bi jo utrpel pokoj-nik, ne krši temeljne človekove pravice sorodnikov do opravljanja obre-dov lastne veroizpovedi.«


Avtorska pogodba.

Kako je z izvršitvijo vašega media-cijskega sporazuma (v obliki notarskelistine ali …)?

Do zdaj s tem nismo imeli težav.Večina končnih dogovorov je v ustniobliki in nadaljnji postopek, če je, izve-dejo v večini stranke same ali njihoviodvetniki.

Za koliko zasebnih mediacij vSloveniji veste, ali se je konkurenčnitrg že vzpostavil in kaj menite o idejinacionalnega inštituta za mediacijo –ali naj bo pri OZS, pri GZS – kot jebilo do zdaj predvideno, ali pa imatekakšno drugačno idejo?

Če dovolite, bi opozoril na spornostizraza »zasebne mediacije«. Ne gre za»zasebne« mediacije, ampak za media-cijo, ki se izvaja v okviru zasebnih (nedržavnih) organizacij. Pogovarjali smose o tem, kako naj bi se uporabljali izra-zi, povezani z mediacijo in ali potre-bujemo poseben izraz za mediacijo, kine poteka na sodišču, vendar je prev-ladovalo mnenje, da posebnega izrazane potrebujemo in naj izraz mediacijapomeni vse oblike mediacije. Če želi-mo opredeliti bolj natančno, dodamo opisoz. pridevnik (družinska, šolska, gospo-darska itd.) oz. kraj, kjer se izvaja (sodiš-če, zasebna organizacija, CSD, zavaro-valno združenje itd.).

Vem za te organizacije, ki izvaja-jo mediacijo, in sicer Društvo media-torjev Slovenije, Inštitut za mediacijoConcordia, PIC, Slovensko zavaroval-no združenje, Zavod Mirabi, ZavodRAKMO. Obstaja pa jih še nekaj, zakatere sem slišal ali prebral, da izva-jajo mediacijo.

Glede Nacionalnega inštituta zamediacijo pa menim, da mora bitisamostojen, in ne del take ali druga-čne zbornice, saj mediacija ni le delpoklica ali panoge, ampak način razre-ševanja spornih vprašanj, ki pa se poja-vljajo povsod.


Inte

rvju

Kdaj je bil ustanovljen zavodRAKMO, kdo so ustanovitelji, kolik-šen je ustanovni delež, kakšen je sta-tus, kje je registriran in kdaj?

Zavod RAKMO je bil ustanovljen12. novembra 2003 in je vpisan v sodniregister Okrožnega sodišča v Ljublja-ni z dnem 5. februar 2004. Ustanovi-telj je Marko Iršič.

Kdaj ste začeli z mediacijami, kolikoste jih do zdaj opravili in kako uspe-šni ste bili pri tem?

Mediacijo za fizične in pravneosebe smo začeli izvajati v letu 2006v okviru Centra za mediacijo in obvla-dovanje konfliktov, ki je bil ustanovljen25. aprila 2006 v okviru našega zavo-da. V tem letu smo začeli usposablja-nje za mediatorje, ki ga je do zdaj kon-čalo 25 oseb. Natančne evidence o izve-denih mediacijah nimam, ocenjujempa, da je bilo približno sto mediacij-skih srečanj in da je uspešnost visoka– v smislu zaključka z dogovorom alidelnim dogovorom.

Na katerih področjih (po vsebini)mediirate?

Za zdaj pokrivamo naslednja področ-ja mediacije: družinsko, šolsko, v manj-ši meri pa tudi druga področja gledena potrebo oz. povpraševanje.

Po kakšnem postopku lahko drža-vljan pride do vaše storitve (promo-cija oz. reklama)?

Promocija poteka predvsem prekspletnih strani. Postopek je zelo pre-prost. Kdor se pri nas želi vključiti v

postopek mediacije, pokliče ali pošljee-pošto in dogovorimo se za termin prve-ga srečanja. Lahko pa da pobudo zazačetek mediacije tudi v pisni obliki,še zlasti če želi, da drugo stran pova-bimo mi.

Koliko stane vaša storitev ter kakšniso kriteriji za obračunavanje; takostrankam kot mediatorjem?

Sofinancirane mediacije (družinske)so brezplačne, druge pa so bile dokonca lanskega leta 50 evrov na sre-čanje. Z letošnjim letom pa so 50 evrovna uro za fizične in 100 evrov na uroza pravne osebe. Mediator dobi od 25do 50 evrov na uro (bruto). Nekateremediacije so tudi brezplačne.

Kakšna je struktura vaših mediator-jev po spolu, poklicu ter stopnji uspos-obljenosti – specializacije?

Šestindvajset oseb je končalo osno-vno usposabljanje, vendar vsi ne izva-jajo mediacije. Deset se jih je vključi-lo v nadaljevalni program. Izobrazbaje večinoma univerzitetna.

Moških je 11, žensk pa 15. Media-torji prihajajo iz različnih poklicev, npr.učitelji, pedagogi, psihologi, pravniki,socialni delavci, ekonomisti.

Koliko vaših mediatorjev je odvetni-kov?

Odvetnikov ni, je pa nekaj pravni-kov.

Kako in koliko so nagrajeni mediatorjiza svoje delo (pravna podlaga avtor-ska ali podjemna pogodba po 619.členu OZ)?

Zasebna mediacija Pogovarjali smo se z Markom Iršičem z Zavoda RAKMO –

Center za mediacije in obvladovanje konfliktov iz Ljubljane

dr. Bojan Kukec


Spremembe in dopolnitveZOdv in OT – kronološkipregled

– 21. september 2004: Odvetniškazbornica Slovenije (OZS) ministr-stvu za pravosodje posreduje pred-log sprememb in dopolnitev zako-na o odvetništvu, ki se nanaša nadoločbe o zaposlitvi odvetnika priodvetniku oz. odvetniški družbi,možnost ustanavljanja družb z ome-jeno odgovornostjo.

– 15. marca 2006: OZD ministrstvuza pravosodje posreduje predlogspremembe drugega odstavka21. člena zakona o odvetništvu gledena odločbo Ustavnega sodišča RS,št. U-I-212/03-14 z dne 24. novem-bra 2006.

– september 2006: Ministrstvo zapravosodje prosi za prevod nemške-ga zakona o odvetniški tarifi.

– 29. september 2006: OZS ministr-stvu za pravosodje posreduje pismo,v katerem izrazi nasprotovanje načinusprejemanja odvetniške tarife, kotje predviden v zakonodajnem načrtuministrstva za pravosodje. Zborni-ca predlaga, da se jo promptnoobvešča o začetkih priprav posa-meznih sprememb zakonodaje inoblikovanju delovnih skupin, da sebo nanje lahko odzvala.

– 30. november 2006: Ponovni dopisOZS ministrstvu za pravosodje.

– 6. marec 2007: Prošnja OZS za spre-jem pri ministru za pravosodje dr. Lovru Šturmu.

– 29. marec 2007: Vabilo ministrstvaza pravosodje za udeležbo na srečanjuz nemškimi strokovnjaki, ki bonaslednji dan – 30. marca 2007. Tema

srečanja je razprava o spremembahslovenske odvetniške tarife.

– 29. marec 2007: Dopis OZS mini-stru za pravosodje, v katerem pro-testira glede načina vabljenja.

– 3. april 2007: Sestanek med OZSin ministrstvom za pravosodje.

– 19. april 2007: OZS prejme prvipredlog zakona o spremembah indopolnitvah zakona o odvetništvu(v nadaljevanju: prvi predlog).

– 7. maj 2007: Sestanek delegacijeOZS in ministrstva za pravosodjena temo prvega predloga.

– 30. maj 2007: Pripombe OZS naprvi predlog.

– 12. junij 2007: Protestno pismoOZS ministrstvu za pravosodje vzvezi z izjavami dr. Lovra Šturmav javnosti glede prakse Sodišča ES,ki naj bi odločilo, da »cehovskodoločanje tarif ni primerno«.

– 14. junij 2007: Ministrstvo za javnoupravo posreduje predlog zakona ospremembah in dopolnitvah zako-na o odvetništvu. Predlog je povsem

drugačen od predloga delovnegabesedila, na katero je OZS 30. maja2007 posredovala pripombe (v nada-ljevanju: drugi predlog).

– 18. junij 2007: Pripombe OZS napopolnoma spremenjeni drugi pred-log zakona o spremembah in dopol-nitvah zakona o odvetništvu.

– 19. junij 2007: Na spletnih stranehvlade je ponovno objavljeno spre-menjeno besedilo drugega predlo-ga.

– 28. junij 2007: Odgovor ministr-stva za pravosodje na pripombeOZS.

– 2. julij 2007: Sestanek predsedni-ka OZS Mihe Kozinca z ministromza pravosodje dr. Lovrom Šturmom.Na spletni strani vlade je zapisano,da je še istega dne ministrstvo zapravosodje vladi posredovalo pred-log zakona o spremembah in dopol-nitvah zakona o odvetništvu. Bese-dilo predloga zakona o spremem-bah in dopolnitvah zakona o odve-tništvu nato izgine s spletne stranivlade ter prav tako s spletne straniministrstva za pravosodje.

– 23. januar 2008: Ministrstvo zapravosodje OZS posreduje predlogzakona o odvetniški tarifi. Zborni-ca lahko poda pripombe in pred-loge najkasneje do 6. februarja2008.

– 28. januar 2008: Ministrstvo zapravosodje OZS posreduje predlogzakona o spremembah in dopolnit-vah zakona o odvetništvu. Zborni-ca lahko poda pripombe in predlo-ge najkasneje do 4. februarja, a seta rok na predlog zbornice podaljšado 6. februarja 2008.

– 6. februar 2008: OZS ministrstvuza pravosodje posreduje odgovor,v katerem ostro zavrača določbo7. člena predloga zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona o


Od

vetn

iška

zb

orni

ca S

love

nije

Iz de la UO OZS

Predsednik OZS Miha Kozinc in minister za pravosodje dr. Lovro Šturm.(Delo, 12. februar 2008, foto: Aleš Černivec)


odvetništvu, po katerem se odve-tniška tarifa določi z zakonom oodvetniški tarifi, ter določbe VIII.poglavja, ki bistveno spreminjajodoločila o disciplinski odgovorno-sti odvetnikov, odvetniških pri-pravnikov in odvetniških kandida-tov. Spremembe pomenijo nedo-pusten poseg v ustavno zagotovljenosamostojnost in neodvisnost odve-tništva. Enotno mnenje vseh čla-nov upravnega odbora OZS, ki je5. februarja 2008 obravnaval pred-log zakona o spremembah in dopol-nitvah zakona o odvetništvu inpredlog zakona o odvetniški tari-fi, je, da postopek sprejema obehpredlogov in tudi vsebina nista pri-merna, zato jih v celoti zavrača.

– 18. februar 2008: Sestanek medpredstavniki OZS in ministrstva zapravosodje, na katerem se stališča

niso zbližala. Dogovorjeno je bilo,da ministrstvo posreduje zbornici vpregled in mnenje popravljeni pred-log sprememb.

– 19. februar 2008: Ministrstvo zapravosodje posreduje popravljenipredlog, pri čemer niso upoštevanevse, na sestanku dne 18. februarja2008 dogovorjene in usklajene spre-membe.

– 20. februar 2008: Na spletni stra-ni ministrstva za pravosodje in vladeje zapisano, da je ministrstvo za pra-vosodje 20. februarja 2008 v vlad-no obravnavo posredovalo predlogzakona o spremembah in dopolnit-vah zakona o odvetništvu, ki ni enakpredlogu, ki ga je zbornica prejeladan poprej.

Tanja Sedušak


Od

vetn

iška

zb

orni

ca S

love

nije

Statistika

Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 29. februar 2008

1169 odvetnikov, 131 kandidatov, 426 pripravnikov, 54odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Odvetnice/ki– vpisanih 1169 – med njimi 728 odvetnikov in 441 odvetnic– od 1. 12. 2007 do 29. 2. 2008 se jih je vpisalo 16 – 10 odvetnikov in 6 odve-

tnic– izbrisalo se jih je 6 – odvetnik in 5 odvetnic

Odvetniške/i kandidatke/ti– vpisanih 131 – med njimi 44 kandidatov in 87 kandidatk– od 1. 12. 2007 do 29. 2. 2008 se jih je vpisalo 9 – 4 kandidati in 5 kandidatk– izbrisalo se jih je 24 – 8 kandidati in 16 kandidatk

Odvetniške/i pripravnice/ki– vpisanih 426 – med njimi 147 pripravnikov in 279 pripravnic– od 1. 12. 2007 do 29. 2. 2008 se jih je vpisalo 20 – 15 pripravnikov in 5 pri-

pravnic– izbrisalo se jih je 6 – 5 pripravnikov in pripravnica

Odvetniške družbe– aktivno posluje 54 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Imenik tujih odvetnikov – na podlagi 34.b člena zakona o odvetništvu jih je v imenik tujih odvetnikov

vpisanih 7

Upokojeni odvetniki – upokojenih – 32 odvetnic in 81 odvetnikov

Poslovili so se od nas: Janko Šinkovec, odvetnik iz Ljubljane

Št. Odvetnik/ca1 Ahlin Doljak Sara2 Ahlin Tatjana3 Aleksić Marjan4 Alič Alojzija5 Alič Tomaž6 Ambrožič Dušan7 Andree Prosenc Tjaša8 Andrić Andrej9 Anželj Frančiška10 dr. Arah Metka11 Arčon Lado12 Avbreht Aleš13 Avsec Biserka14 Avsec Tamara15 Avsenik Darko16 Avsenik Tomaž17 Bačič Dean18 Bajc Dušana19 Bajec Vesna20 Bajuk Valentin21 Balažic Gorazd22 Ban Matej23 Bandelj Alojz

24 Bandelj Mirko25 Barle Kuk Avrelija26 Bartenjev Mitja27 Baškovič Desiree28 Batinič Željko29 Batinić Janja30 Bauk Dino31 Bauman Gašperin

Jožica32 Bauman Špela33 Bavdek Boris34 Bedene Uroš35 Bele Darja36 Bele Vatovec Marija37 Benedičič Zorko38 Benedik Katarina39 Benigar Tošič Leon40 Benkoč Igor41 Bercieri Andreja42 dr. Berden Andrej43 Berden Drago44 Berglez Majkus Vale-

rija45 Berkovič Robert

Izjava 1035slovenskihodvetnikov

Odvetnice in odvetniki zavračamopredlog zakona o spremembah indopolnitvah zakona o odvetništvuin predlog zakona o odvetniškitarifi.

Način sprejemanja obeh predlogovkaže na to, da se odvetništvo kot delpravosodnega sistema ovira tudi tako,da se Odvetniška zbornica Slovenije,ki šteje 1171 odvetnic in odvetnikov,130 odvetniških kandidatov in 421 odve-tniških pripravnikov, v postopku sode-lovanja pri pripravah povsem ignorira.Takšne neustavne situacije ni bilo v vseh140 letih obstoja organiziranega odve-tništva.

Odvetnice in odvetniki absolutnonasprotujemo določbam predloga zako-na o spremembah in dopolnitvah zako-na o odvetništvu, po katerem se odve-tniška tarifa določi z zakonom, in pred-logu zakona o odvetniški tarifi.

Odvetnice in odvetniki absolutnonasprotujemo določbam VIII. poglav-ja, ki bistveno spreminja določila odisciplinski odgovornosti odvetnikov,odvetniških pripravnikov in odvetniškihkandidatov. Predlog, da bi država z zako-nom določala, katere so kršitve odve-tniške poklicne etike oz. disciplinskekršitve, predpisovala zastaralne roke zapregon, določala sestavo senatov disci-plinskih komisij, pri kateri imajo večinozunanji člani, določala legitimacije zavlaganje pravnih sredstev ipd., je popol-noma nesprejemljiv.

Predlog zakona o spremembah indopolnitvah zakona o odvetništvu inpredlog zakona o odvetniški tarifi pome-nita nedopusten poseg v ustavno zago-tovljeno samostojnost in neodvisnostodvetništva.


46 Bernik Bogataj Borut47 Beronja Sonny48 Besedić Leštan Ljiljana49 Biber Tomislav50 Bilić Vladimir51 Bitenc Ljubomira52 Blaganje Jaka53 Blagovič Božidar54 Blatnik Gorenšek Maja55 Blatnik Ivan56 Blažič Mojca57 Bogataj Valter58 mag. Bohinc Rado59 Bohl Ulčar Tanja60 Bolcar Nada61 Borštnar Andrej62 Braniselj Rihard63 Brataševec Bojana64 Bregant Martin65 Brenčič Zvonko66 Breznik Mojca67 Breznik Valentin68 Bricelj Dušan69 Brišnik Primož70 Brodarič - Kočevar Jasna71 Bromše Tomaž72 mag. Brumen Nina73 Brsan Ana74 Brtoncelj Danijel75 Brumec Iztok76 mag. Bukovec Marovt Marija77 Bukovnik Ivan78 Bunta Južina Gorazd79 Burič Nada80 Butala Maja (Butala Pišek

Maja)81 Cafuta Zdenko82 Cegnar Primož83 Cek Igor84 Ceket Metod85 Cepuder Borislav86 Cerar Alenka87 Cerjak Radovan88 Cico Sandra89 Cmok Aleksander90 Cokan Darja91 Colja Marjan92 Colnar Igor93 Cooper Sarah94 Crnkovič Ljubomir95 Csipö Dušan96 Cugmas Velimir97 Cujnik Jagoda98 Cujnik Zdenko99 Cuk Marko100 Cunder Matjaž101 Cunder Primož102 Cvijanović Danijela103 mag. Cvikl Aleksandra104 Čačković Božena105 Čad Tomaž106 Čebular Matjaž107 Čebular Robert108 Čeč Gruden Nataša109 Čeferin Aleksander110 dr. Čeferin Peter111 Čeferin Rok112 Čehovin Simon113 Čepon Drago114 Černe Marjan115 Černe Matjaž116 Čevnik Rado117 Čibej Ivo118 Čučnik Drago119 Čuk Danica120 Čulap Vlasta121 Dajčman Andreja122 Damjan Boris123 De Gleria Maruša124 Debevc Špela125 Debevec Zvone126 Delević Vladimir127 Demšar (Požar) Breda128 Dernovšek Igor129 Derstvenšek Branko130 Djurković Hranislav131 Dmitrovič Dragan132 Dmitrović Mirjana133 Dobnik Carmen134 Dobovišek Miran135 Dobrajc Gregor136 Dobravc Tatalović Irena137 Dokič Ervin138 Doles Andrej139 Doles Toš Katarina140 Dolinar Sonja141 mag. Dolinšek Anita142 Dolinšek Iztok143 Dolničar Jasna144 Dolžan Jurij145 Dornik Dušan

146 Drinovec Marko147 Drobež Bojan148 Drobnič Aljoša149 Drol Novak Živa150 Drozdek Iztok151 Dukič Renato152 Dular Zoran153 Dvoršek Mojca154 \uragić Drago155 Erceg Darja156 Erčulj Branko157 Erjavec Klavdija158 Erjavec Matej159 Erzin Potočnik Tadeja160 Fašink Vesna161 Fašun Peter162 Fatur Barbara163 Feguš Marjan164 Ferfolja Howland Marina165 Ferlin Samsa Danica166 Ferme Andreja167 Ferš Mrhar Petra168 Fijavž Andrej169 Filipov Biljana Ana170 Fink Rok171 Firm Gavez Stanka172 Fišer Gorazd173 Flat Anica174 Flego Giani175 Flis Špela176 Florjančič Franc177 Franko Bojan 178 Freitag Milanez Nataša179 Furlan Mojca180 Gaber Klaudija181 Gaber Peter182 Gaberc Vida183 Gaberščik Luka184 Gabrič Gorazd185 Gabrijelčič Miha186 Gabrilo Rosita187 Gale Suzaana (Gale Robežnik

Suzana)188 Galič Mateja189 Gašperšič Matej190 Gerbec Rozman Barbara191 Gerlovič Rok192 Germ Tomaž193 Gerželj Gregor194 Gerželj Stanislava195 Gibičar Toš Nataša196 Gjurin Miran197 Globačnik Bina198 Globevnik Marko199 Gnilšak Kristijan200 Gobec Vrtovec Breda201 Goda Boris202 Godeša Gregor203 Godič Silvo204 Godnjov Špik Renata205 Goličič Franc206 Goličič Metka207 Golob Robert208 Golovrški Dušan209 Gombač Danilo210 Gomboc Olivera211 Goriup Simona212 Gorjup Ivan213 Gorjup Katja214 Gorjup Zupančič Vesna215 Gorše Igor216 Grabrovec Junger Slavka217 Gracer Dejan 218 Graj Martin219 Grasselli Brigita220 Grčar Mitja221 Grdinić Petar222 Grebenc Matjaž223 Gregorc Damijan224 Gregorin Štifter Daša225 Gregorin Gregor226 Gregorovič Jožko227 Grgurevič Nikolaj228 Gričnik Jasmina229 Grilc Anton230 Grmek Biserka231 Grobelnik Boris232 Gros Jurij233 Grosek Manja234 Grosman Borut235 Gross Gutnik Andreja236 Grossman Igor 237 Grubar Bojan238 Gruden Janez239 Grudniik Mellanie240 Gvozdić Branko241 Hafner Ladislav242 Hajtnik Zoran243 Hari Danilo244 Hartman Irena245 Hartman Zoran

246 Hebar Martin247 Hieng Gregor248 Hiti Anita249 mag. Hladin (Gaber) Marija250 Hočevar Frantar Bojana251 Hočevar Janez252 Hodžić Izet253 Hojnik Bojan254 Holec Varja255 Horvat Alojz256 Horvat Ignac257 Horvat Jure258 Horvat Vlasta259 Hostnik Andej260 Hrvatin Gregor261 Husar Andrej262 Ilc Samo263 Ilešič Tomaž264 Ilić Branko265 Inkret Igor266 Irt Zvonko267 Ivić Tatjana268 Jadek Srečo269 Jager Lev270 Jager Petruša271 Jakin Silvan272 Jakopanec Levart Renata273 Jalovec Kristina274 Jamnik France275 Jamnik Janez276 Jamnik Tatjana277 Jamšek Halas Irena278 Jan Matjaž279 Jan Veljko280 Janc Eva281 Janež Zvone282 Janša Miloš283 Janžekovič Goran284 Jazbec Primož285 Jazbinšek Goričan Jerneja286 Jecić Radmilo287 Jeglič Simon288 Jekovec Bernarda289 Jelenič Novak Mitja290 Jemc Aleksandra291 Jenčič Mihael292 Jeraj Wagner Mojca293 Jeras Samo294 Jerman Irena295 Jerman Janko296 Jerman Janko Ml.297 Jernejčič Andrej298 Jeromel Miran299 Jesenko Alenka300 Jesenko Borut301 Jesenko Marjan302 Jesenko Mojmir303 Jesenko Vasja304 Jevnikar Tomaž305 Jovanović Krevatin Vukosava306 Jovanović Milomir307 Judež Suzana308 Jug Ana309 mag. Jugovec Matjaž310 Juhant mag. Viktor311 Jukič Luka312 Jurak Aleksandra313 Jurca Irena314 Južnik Sanda315 Kac Andrej316 Kac Majda317 Kajfež Vasja318 Kalpič Zalar Marta 319 Kanalec Goran320 Kandus Neli321 Kapelj Jana322 Kariž Borut323 Karlin Darja324 mag. Karlovšek Igor325 mag. Karlovšek Marija326 Kastelic Vinko327 Katalinič Daniel328 Kaučič Janez329 Kavčič Andrej330 Kavčič Marjana331 Kavčič Matej332 Kavšek Boštjan333 Kavšek Samo Mirt334 Kecman Dušan335 Kekec Ivo336 Kenda Oražem Anka337 Kerin Klavdija338 Ketiš Andrej339 Kezunović Matjaž340 Kikel Janez341 mag. Kincl Franc342 Kincl Mlakar Maksimiljana343 Kirbiš Matjaž344 Kitek Vladislav345 Klančič Renata346 Klemenčič Stanislav

347 Klenovšek Bojan348 Klep Matjaž349 Klešnik Jurij350 Klinc Slobodanka351 Kljajić Nikica352 Kljajić Oliver353 Klobučar Anita354 Klofutar Marko355 Klun Žiga356 Kmet Boris357 Kmet Majda358 Knafeljc Marko359 Kobal Bogomir360 Kocbek Damijan361 Kocijan Katja362 Kocjančič Igor363 Kočevar Boris364 Kočevar Irena365 Kočnik Jug Ljubica366 Koder Nikolič Tita367 Kodrič Jurko Tanja368 Kofol Nevio369 Kokalj Jernej370 Kokošin Fon Ivan371 Kolbl Ljubo372 Kolnik Dušan373 Kolšek Zvonko374 Kompara Tanja375 Komunjar Silvan376 Konjar Marija377 Kontarščak Kristijan Anton378 Koprivšek Katja379 Koračin Bohar Tanja380 Koren Rok381 Korenčan Zoran382 Korošec Damjan383 Korošec Dušan384 Korpič Jože385 mag. Kos Miran386 Kos Peter387 Kos Slatinšek Alojzija388 Kosmač Marko389 Kosmina Martin390 Kostevc Danica391 Košar Franci392 Koščak Janez393 Koščak Primož394 Košir Mojca395 Košorok Humar Alenka396 Kotar Tatjana397 Kotlušek Vesna398 Kotnik Ema399 Kovač Aleš400 Kovač Breda401 Kovač Metod402 Kovač Primož403 Kovačič Franc404 Kovačič Hren Zarja405 Kovačič Miran406 dr. Kovačič Mlinar Blaž407 Kozamernik Anka408 Kozelj Andrej409 Kozelj Tone410 Kozina Primož411 Kozinc Miha412 Koželj Brane413 Koželj Nadjuša414 Kragelj Likar Mirjam415 Krainer Manja416 Kralj Erik417 Kraljič Brigita418 Kramljak Mirko419 Kranjac Tomažič Miriam420 Kranjc Davorin421 Kranjc Željko422 Kranjčevič Mirjana423 Krapenc Primož424 Krašek Andrej425 mag. Krašovec Darko426 Krašovec Orel Maja427 Krauberger Mikolič Damjana428 Kreč Sašo429 Krgović Slavoljub430 Kristan Jože431 Kristan Maja432 Krištof Lučovnik Barbka433 Krivec Bruno434 Krivograd Rija435 Križaj Janina436 Križaj Krajnik Polona437 Križanec Igor438 Križman Tomaž439 Križman Zdravko440 Krmac Davor441 Krstić Milan442 Krt Damjan443 Kuerner Čad Barbara444 Kuhar Matej445 Kuhelj Dragica446 Kuhelj Mirjan447 dr. Kukec Bojan

448 Kumelj Tomaž449 Kunst Koren Nada450 Kušar Matjaž451 Kutnjak Jurij452 Kvas Darja453 Kvas Jožica454 Kvas Uroš455 Lampič Božič Vojka456 Lamut Klemen457 Lapajne Anže458 Lavtar Eva459 Lazar Darja460 Leban Aleksandra461 Leben Uroš462 Leljak Željko463 Leš Suzana464 Levec Ivan465 Levovnik Jure466 Ličen Darja467 mag. Likozar Rogelj Mateja468 Lipej Zlatko469 Lipovec Branko470 Lisjak Aleksander471 Ljubič Dejan472 Ljujić Borivoje473 Ločniškar Ivanka474 Logar Ciril475 Logar Dušan476 Logar Mateja477 Lokar Škerget Velena478 Ludvig Laura Breda479 Lukančič Mojca480 Lukić Biljana481 Lukmar Milena482 Lunaček Nina483 Luša Nataša484 Lutarič Branko485 Maček Aleš486 Maček Mateja487 Maechtig Irina488 Maechtig Tomo489 Mahkota Andrej490 Mahmuljin Ismet491 Majcen Sašo492 Majer Jožef493 Majhen Sergej494 Majnik Berghaus Maja495 Majnik Igor496 Makovec Bojan497 Makuc Ivan498 Manfreda Marjana499 Marčič Boris500 Marčič Brigita501 Marinšek Nives502 Markelj Tatjana503 Markovič Brigita504 Marković Dejan505 Marković Milena506 Marolt Anton507 Marovt Ivan508 Marovt Zmagoslav509 Martelanc Miha510 Martinec Franjo511 Marušič Tanja 512 Mate Urban513 Matjašič Marjeta514 Matjašič Šerdoner Metka515 Maučec Dolores516 Mauri Stanislav517 Mavrič Alojzija518 Mavsar Monika519 Mazi - Žunko Marina520 Mazi Jana Jerica521 dr. Mayr Vida522 Medle Matjaž523 Medved Andreja524 Medved Dušan525 Medvešček Tanja526 Mehle Tanja527 Mejak-Pelan Alenka528 Mele Peter529 Melihen Aleš530 Menart - Senica Barbara531 Merčnik Ivan532 Mesar Franc533 Metličar Jurij534 Mevlja-Turk Branka535 Meznarič Marko536 Mihelčič Maks537 Mihelčič Tomaž538 Mihevc Damjan539 Mihovilović Marija540 Mihurko Borut541 Miklič Nikič Suzana542 Miklič Uroš543 Mikša Dragutin544 Milanković Borka545 Milost Uroš546 Mininčič Kati547 Mirčič Živan548 Misjak Bojana


Od

vetn

iška

zb

orni

ca S

love

nije



Od

vetn

iška

zb

orni

ca S

love

nije

549 Mišič Vesna550 mag. Milač Iztok551 Mlač Magda552 Mlinarič Drago553 Mlinarič Jožica554 Mljač Adolf555 Mohorko Alenka556 Mohorko Dušan557 Mohorko Ivan558 Mohorko Rafael559 Mokorel Erna560 Molan Adam561 Moškotevc Miran562 Mošnik Marija563 Mozetič Emil564 Mramor Gregor565 Mravljak Jernej566 Munih Jurij567 Munih Rok568 Mušinović Did569 dr. Mužina Aleksij570 Nabernik Erika571 Nagode Gogala Katarina Lina572 Najvirt Ines573 Nečemer Irena574 Neffat Domen575 Nendl Mateja576 Neudauer Helena577 Nolda Janez578 Nosan Anton579 Novak Aleš580 Novak Jožef Klavdij581 Novak Kenda Danica582 Novak Maša583 Novak Vasilij584 Novak Žiga585 Novoselc Tomaž586 Obersnel Tomislav587 Ocepek Miran588 Ocvirk Ksenija589 Orel Lado590 Orter Divjak Karmen591 Osim Viktor592 Osojnik Alojz593 Osolnik Peter Ml.594 Osolnik Tomaž595 Ostrožnik Sašo596 Ošabnik Samo597 Ozimek Bojana598 Ozmec Boris599 Pahole Rudi600 Pahor Darja601 Pajenk Božidar602 Pajenk Martina603 Pajk Dušan604 Pajnik Karla605 Pakiž Barbara606 Pance Franc607 Pantelič Matjaž608 Paulin Aleš609 Pavčič Andrej610 Pavčič Mitja611 Pavlič Peter612 Pavlin (Tramte) Tamara613 Pavlin Karmen614 Pavlinič Krebs Irma615 Pavlovič Zdenka616 Pavšek Jernej617 Pavšič Milena618 Pečanac Matej619 Pečar Tatjana620 mag. Peče Bojan621 Peče Peter622 Pečenko Bojan623 Pečnik Alenka624 Pejovnik Janez625 Peljhan Grega626 Pelko Rok627 Penič Bojana628 Pensa Pavle629 Perčič Nada630 Perme Lučka631 mag. Perović Slaviša632 Perš Janez633 Pertovt Boris634 Petek Marko635 Petek Roman636 Petek Samo637 Petek Sašo638 Peterlin Samoel639 Petkovič Marta640 Petrič Gozdana641 Petrič Marjan642 Petrovčič Marta643 Petrovič Aleksander644 Petrovič Ljubomir645 Pevec Franc646 Piano Barbara647 Pikl Andreja648 Pikl Silvestra Gertruda649 Pipan Franc

650 Pipan Gorazd651 Pipan Hilda652 Pipan Nahtigal Nataša653 Pipuš Andrej654 Pirc Gregor655 Pirih Matej656 Pirnat Marko657 Pitako Andrej658 Planinšec Daniel 659 Plantan Samo660 Platovšek Nataša661 dr. Plauštajner Konrad662 Plauštajner Petja663 Plešec Špela664 Pleško Tanja665 Pleterski Nevenka666 Plevnik Marko667 Plevnik Petra668 Ploj Albin669 Podgoršek Borut670 Podgoršek Boštjan671 Podjed Luka672 Podlogar Mihelin Andreja673 Pogačar Miran674 Pogačar Štrubelj Mojca675 Pogačnik Irena676 Pogačnik Uroš677 Pogorelčnik Nataša678 Pogorevc David679 Polak Remškar Irena680 Polak Vlasta 681 Polanc Silvester682 Polc Mojca683 Polič Kosi Helena684 Poljanšek Alojz685 Poljanšek Blaž686 Poljanšek Vresk Snežana687 Poljšak Alojz688 Poljšak Janez689 Posega Čeč Anica690 Poslek Godec Tatjana691 Potkonjak Maša692 Potočan Bojana693 Potočnik Arsevski Mira694 Praznik Niko695 Predan Tadeja696 Pregelj Anton697 Pregl Peter698 Preininger Robert699 Preininger Simona700 Prelesnik Robert701 Prelog Kolenc Tatjana702 Prelog Milena703 Pretnar Aleš704 Prevolšek Romana705 Primožič Helena706 Prislan Janez707 Prosenc Tone708 mag. Prostran Kristijan709 Puc Mira710 Puclin Albin711 Pukšič Slavko712 Pungartnik Dušan713 Pungerl Robert714 Puš Marko715 Pušnik Osojnik Danica716 Rabzelj Vladimir717 Radanovič Vanja718 Radovanović Stevo719 Radovič Andrej720 Rajčević Lah Marko721 Rakoše Maja722 Rakuljič Vanja723 Ramor Tomaž724 Ramšak Maja725 Rangus Borut726 Rant Andrej727 Ratej Mirko728 Rauter Andrej729 Ravbar Ivan730 Ravnik Marko731 Ravnik Saša732 Razboršek Zoran733 Razdevšek Breda734 Razdrih Andrej735 Razgoršek Jure736 Razpet Ivo737 Rebec Edmond738 Rebesco Karmen739 Rehar Vlasta740 Reisner Alenka741 Rekar Zdenka742 Repanšek Lucija743 Repenšek Darko744 Repnik Boštjan745 Repnik Franc746 Repovž Stanislav747 Resnik Branko748 Rešetič Marija749 Rigler Janez750 Rihtar Matjaž

751 Rismal Anja752 Ritonja Špilak Andreja753 Rituper Dejan754 Roblek Darja755 Rogl Marko756 Ropret Mojca757 Rot Patricija758 Rozenstein Stanislav759 Rožič Matija760 Rožman Branko761 Rožman Zvonko762 Rudolf Denis763 mag. Rugelj Josip764 Rupel Tatjana765 Rupnik-Prelovec Irma766 Rus Anton767 Rus Zdravko768 Ržen Ana769 Sajovic Jelka770 Samardžija Dobrila771 Savinek Marko772 Savnik Lara773 Schulz Marko774 Sedlak Iztok775 Sedonja Nikolaj776 Sekulić Milenko777 Selaković Dušan778 Senčar - Leljak Breda779 Senica Mihael780 Senica Miro781 Senica Polona782 Setnikar Ramon783 Sever Franc784 Sever Josip785 Sever Mitja786 Sevnik - Jakoš Milena787 Sibinčič Katarina788 Sikirica Dragan789 Sikošek Marko790 Simčič Davorin791 Simčič Jasna792 Simončič Gregor793 Simoniti Gregor794 Simšič Sergij795 Sitar Aleksander796 Sitar Dular Tatjana797 Sitar Slavko798 Skubic Peter799 Skubic Tomaž800 Slak Vladimir801 Slanič Metka802 Slivnik Andrej803 Sluga Brane804 Sluga David805 Smeh Maček Nuška806 Smolej Igor807 Smolej Sabina808 Sočan Aleš809 Sočan Žitnik Alenka810 Soklič Andrej811 Soklič Borut812 Sorta Marko813 Sotlar Miha814 Srdarev Stipe815 Sršen Matej816 Stanić Nevenka817 Stankić Rupnik Maja818 Stankić Zoran819 Starčevič Ivan820 Starčič Bojan821 Stare Knaflič Lilijana822 Stare Zdravko823 Starec Mojca824 Stefanovič Vladimir Ml.825 Stermenszky Marija826 Stojanović Dušan827 Stošič Ivan828 Strahinić Saša829 Stražar Mitja830 Strmole Mateja831 dr. Strobelj Tjaša832 mag. Strojan Blaž833 Stupan Nina834 Stupica Marko835 Sukič Radoslav836 Sušnik Marjan837 Svanjak Mihael838 Svetec Emil839 Svetina Svit 840 Šafarič Jože841 Šajatovič Okršlar Vesna842 Šalinovič Ivan843 Šatej Martina844 Ščap Gubič Karin845 Šega David846 Šekli Jamnik Eva847 Šelih Bojana848 Šelih Nina849 Šikovec Ušaj Lucija850 Šinkovec Marjeta851 Šinkovec Marko

852 mag. Šipec Miha853 Škerlj Borut854 Šket Martina855 Škofič Damjan856 Škovrlj Veljko857 Škrbec Dušan858 Škrinjar Miran859 Škrk Gabrijelčič Bojana860 Škrlj Majda861 Šlibar Mulej Erika862 Šnajder Marjan863 Šnajder Paunović Tina864 Šnuderl Marjana865 Šolar Saša866 Šooš Oskar867 Šošterič Franci868 Špec Boštjan869 Šporar Matej870 Šribar Drago871 Šrot Bojan872 Štamcar Marko873 Štamcar Nace874 Štampar Slava875 Štampar Strojin Aljoša876 Štanc Branka877 Štefančič Božo878 Štefanec Boris879 Štelcer Nataša880 Štepec Slavko881 Štiglic Andrej882 Štrajhar Simona883 Štrasner Boštjan884 Štrasner Majda885 Štraus-Kunaver Barbka886 Štrtak Marjan887 Štumberger Milan888 Štumpfl Blaž889 Šubara Iztok890 Šubic Anton891 mag. Šubic Jožef892 Šuler Mojca893 Šurk Janez894 Šuštar Hostar Alenka895 Šuštar Mihael896 Šuštarič Niko897 Šušteršič Alenka898 mag. Tajnšek Mitja899 Tanko Dušan900 Tanko Olga901 Tatalović Žarko902 Tavčar Metod903 Tekavc Janez904 Teržan Drago905 Tiran Borut906 dr. Tischler Mirko Silvo907 Tlaker Nataša908 Toldi Tomaž909 Toplak Rosvita910 Toplak Vladimir911 Toplak Zoran912 Toš Andrej913 Toš Peter914 Tratar Maja Katarina915 Tratar Nataša916 Tratnik Aleš917 Trbanc Drago918 Trebec Igor919 Trkmič Damir920 mag. Trop Melita921 Trpin Lea922 Trstenjak Slavko923 Tršan Dušan924 Tršan Gorazd925 Truglas Svetlana926 Trunkl Glavič Maruška927 Trunkl Jelena928 Trunkl Rajko929 Turk Andrej930 Turk Jana931 Turk Jože932 Turk Lidija933 Učakar Rženičnik Judita934 Učakar Silvester935 Ulčar Matjaž936 Ulčar Mitja937 Unverdorben Jože938 Urbanc Irena939 Urbančič Tomaž940 Urbanija Samo941 Vakanjac Svetlana942 dr. Varanelli Luigi943 Varezič Niko944 Vedenik Albina945 Vehabović Munib946 Vehar Daniel947 Veit Marjan948 Veličkov Gregor949 Veljkovič Mojca950 Velkavrh Miha951 Verbole Judita952 Verce Matej

953 Veren Štefan954 Verstovšek Boštjan955 Verstovšek Marjana 956 Verstovšek Zdenko957 Veršič Klemen958 Verzegnassi Matjaž959 Vesel Peter960 Vezovnik Mitja961 Vidic Miran962 mag. Vidovič Nataša963 Vidović Aleksandra964 Vinčec Igor965 Visočnik Bojan966 mag. Vižintin Luka967 Vlah Drago968 Vodičar Aleš969 Vogrin Tjaša970 Volčič Ivanič Natali971 Volgemut Peter972 Volk Milan973 Vončina Iztok974 Voršič Ladi975 Vovšek Andrej976 Vrabič Magdalena977 Vran Darko978 Vran Gordana979 Vranić Helena980 Vrečar Zorčič Nataša981 Vrečer Rajko982 Vrečko Blaž983 Vrhunc Željko984 Vrtačnik Božo985 Vrviščar Janez986 Vučajnk Božena987 Vučajnk Nada988 Vuga Dragica989 Vuk Avguštin990 Vukelj Sofija991 Vunjak Zoran992 Weindorfer Franc993 Zagorc Benjamin994 Zajc Anton995 Zajc Borut996 Zajc Luka997 Zakeršnik Vesna998 mag. Zakonjšek Emil999 Zakonjšek Jasna1000 Zalar Antonija1001 Zamljen Špela1002 Zapletal Otmar1003 Završek Roman1004 Zdolšek Barbka1005 Zdolšek Stojan1006 Zečević Nenad1007 Zelič Judita por.Šlibar 1008 Zemljarič Igor1009 Zidanšek Andreja1010 Zidar Barica1011 Zidar Klemenčič Nina1012 Zorko Dragica1013 Zorman Sikur Marko1014 Zorn Stojan1015 Zupančič Čokert Ljubica1016 Zupančič Gregor1017 Zupančič Marko1018 Zupančič Marko1019 Žabjek Andrej1020 Žagar Peter1021 Žagar Vlasta1022 Železnik Dušan1023 Žgajnar Franc1024 Žgajnar Maja1025 Žibred Tadeja1026 Žibret Blaž1027 Žigon Bogdana1028 Živec Edita1029 Žlender Janez1030 Žnidaršič Peter1031 Žontar Primož1032 Žorž Danila1033 Žorž Jurij1034 Žumer Matiček1035 Župevec Bojan


Uvodoma je predavatelj prikazalorganizacijsko shemo Evrop-skega sodišča za človekove pra-

vice v Strasbourgu (ESČP), za izho-dišče prikazal aktualno statistiko(31. december 2007 je Slovenija na 8.mestu po visečih zadevah – pendingalocates cases – med 47 državami z2700 primeri).

V drugem vsebinskem sklopu jepregledno obdelal vseh relevantnih 18členov EKČP (od člena 19 do 57 greza organizacijske in procesne določ-be), ki se nanašajo (neposredno) načlovekove pravice in svoboščine. Pouda-ril je za obravnavo posameznega členarelevantne vodilne primere, pri čemerni spregledal najnovejših sodb ESČP(do 29. januarja 2008).

Do 7. februarja 2008 je bila Slo-venija obsojena 212-krat, avtor pa jena kratko analiziral relevantne slo-venske judikate (Majerič, Rehbock,

Kovačič et al., Lukenda, Matko, Kore-njak, Šilih, Tomažič). Tudi »odve-tniškim judikatom«, kot je imenovaltiste sodbe, pri katerih so bili odvet-niki pritožniki (kot npr. nazadnje Kiprya-nou), se ni izognil ter opozoril na zani-mivosti iz posameznih zadev. Pouda-ril je, da ESČP ne dosoja zgolj denar-nih zneskov (od pravičnega zadošče-nja, nepremoženjske škode, premo-ženjske škode itd.), temveč je po posa-meznih državah opisal tudi dejanskeukrepe vlad, ki so sledile obsodilnimsodbam (od avstrijske in slovenskespremembe zakonodaje prek obnovekaznilnice na Hrvaškem pa do denimoprepovedi telesne kazni v šolah v Zdru-ženemu kraljestvu Velike Britanije).

Problematiziral je (po njegovioceni) nedorečeni zakon o varstvu pra-vice do sojenja brez nepotrebnega odla-šanja (ZVPSBNO), ki v Sloveniji veljaod 1. januarja 2007, na podlagi kate-


Dru

štva

pra

vnik

ov

Odvetnikovopredavanje o varstvu

pravic na ESČP mag. Viki Planinšec

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika 7. februarja 2008 se je naše-mu vabilu (že tretjič) prijazno odzval odvetnik dr. Bojan Kukec. V okvi-ru Društva pravnikov Maribor je predaval na Pravni fakulteti Univerze vMariboru z naslovom Varstvo pravic na Evropskem sodišču za človeko-ve pravice v Strasbourgu.

Čeprav je bilo na začetku načrtovano, da bo predavanje trajalo šolskouro, se je (vključno z razpravo) čas podvojil, saj je aktualna tema vzbu-dila (pri dobrem obisku) obilo aktualnih vprašanj in dilem, na katere jepredavatelj odgovoril.

Dr. Bojan Kukec in pisec prispevka. V razpravi ni bilo več ex catedra…

rega ter skladno s programom Luken-da je ESČP odstopilo 1700 zadev nacio-nalnim sodiščem, hkrati pa se je uve-ljavila procesna predpostavka (kadarželijo stranke tožiti zaradi sojenja vnerazumnem roku), kar pomeni, damorajo najprej uporabiti pravna sred-stva iz ZVPSBNO (nadzorstveno pri-tožbo, rokovni predlog itd.).

Prikazal je štiri poglavitne krite-rije, na podlagi katerih sodišča pre-sojajo tovrstne kršitve (odvetniški know-how), ter opisal problem odvetniškihstroškov pred ESČP.

Poslušalci smo dobili praktičen vpo-gled, kakšne so sodbe ESČP. Pri temje predavatelj predstavil odločitve vangleškem in francoskem jeziku v zade-vah, v katerih je bil uspešen (za fizič-no ali pravno osebo – d.o.o.), pa tuditistih, v katerih je bil neuspešen. Opo-zoril je na pogoste napake, ki se poja-vljajo pri izpolnjevanju obrazca pri-tožbe, ter predstavil vzorec pripravljal-nega spisa v teh postopkih (memoire).

Predavanje je potekalo sproščeno,na koncu pa je predavatelj dogodekpopestril še z dvema vzorcema naslov-nice knjige, ki jo o slovenskem odvet-niku in/ali državljanu pred ESČP vStrasbourgu pripravlja. Načrtuje, da boizšla v prvi polovici letošnjega leta.Prisotni se nismo opredelili ne za prvone za drugo naslovnico, temveč je bilnaš predlog avtorju, naj obe (prva jes karikaturami, druga pa prikazuje pod-pisano konvencijo iz Rima leta 1950)naslovnici uporabi za platnice noveknjige.

Redko se zgodi, da predavateljtako praktično in uporabno pred-stavi obravnavano temo kot v temprimeru.


dejavno udeležbo vsake stalne članice.Vse te dejavnosti zahtevajo včasih odtako majhnih delegacij, kakršna je naša,veliko vlaganj, zato denimo nismo sode-lovali pri pripravi gradiva EU o name-ravani poenostavitvi statusnega pravaEU v gospodarskih družbah, ki je pove-zano tudi z organiziranostjo odvetniškihdružb. Ne moremo se tudi pohvaliti, dasmo prav veliko prispevali k prizadeva-nju CCBE za oblikovanje priporočilkomiteja EU (IMCO) pri implementaci-ji Direktive EU o storitvah v nacional-no zakonodajo.

Vzroke za delen zastoj v našem sode-lovanju s CCBE, česar pa nikakor nemoremo enačiti z nazadovanjem, je pomoji oceni iskati v: 1. povečanem obsegu dejavnosti CCBE

in 2. časovni nezmožnosti članov delega-

cije za polno angažiranje pri dodat-nem delu, ki terja ažurno prebiranjeobsežnega gradiva, hitro izmenjavoinformacij s CCBE in posameznimireferenti kot tudi znanje ter analizodomačih in tujih razmer. Zavedati semoramo, da je CCBE EU v malem,saj širi svoj strokovni kader in dne-vno ustvarja obsežno delovno gra-divo in hkrati pričakuje hitro posre-dovanje povratnih informacij od nacio-nalnih delegacij. Izražanje mnenj,stališč in predlogov je za delo takšneorganizacije zelo pomembno, ker seodločitve sprejemajo počasi in teht-no, predvsem pa na podlagi spora-zuma, čeprav je treba zaradi for-malnih razlogov o čem tudi glaso-vati.Pomen posamezne delegacije v CCBE

se ne meri toliko po moči njene države,čeprav ta aspekt zagotovo ni zanemar-

ljiv, ampak po njeni dejavnosti. Vendarse sodelovanje Slovenije, iz katere seposameznih sej udeleži le en delegat, popripravljenosti ne more primerjati z mož-nostmi na primer Grčije, ki na plenarneseje pošlje po šest delegatov, ki si lahkoporazdelijo posamezne teme. Zato bibila za nas delna rešitev, da bi v pri-hodnje vsak član delegacije pokrival enoali dve glavni temi in pri pripravi sta-lišč pomagal delegatu, ki neke teme sicerne pokriva, a se bo udeležil seje CCBE.

Po zadnjih razgovorih, ki sem jih imels sekretariatom CCBE in nekaterimi pred-sedniki odborov, CCBE od nas pričaku-je, da bomo odboru PECO pomagali prirazvoju odvetništva v JV Evropi in drža-vah nekdanje SZ ter da bomo obnovilidejavnosti na področju deontologije inorganiziranosti CCBE, na katerem smobili nekoč že aktivni. Moje mnenje je,da smo v tem obsegu sposobni in zave-zani prispevati k skupnemu delu CCBE.

CCBE od OZS pričakuje, da se boohranila, če že ne izboljšala dosedanjaraven sodelovanja, ki poteka prek posre-dovanja informacij in stališč. Zato UEOZS predlagam, naj premisli o kadrov-skih osvežitvah in širitvi delegacije. Tone bi bilo povezano z dodatnimi stroš-ki, ker vsaka zbornica sama odloča oštevilnosti svoje delegacije kot tudi otem, koliko njenih članov se bo udele-žilo posamezne seje CCBE. Možnosti,da bi imela naša delegacija po vzoru neka-terih drugih držav v okviru OZS po seb -no volontersko delovno telo, ki bi pri-pravljalo gradivo, trenutno ni, saj za toni interesentov.

Nemogoče je pričakovati, da se boposamezni član delegacije lotil vprašanjo nameravanih spremembah kodeksaetike CCBE, pripravil obširne analize inpredloge, če delovna dokumentacijaCCBE o tej temi obsega skoraj sto stra-ni. Če bi v okviru OZS še deloval odborza vprašanja odvetniške etike, bi znanjetakšnega odbora močno olajšalo delonaše delegacije pri oblikovanju novegakodeksa CCBE.

Na koncu, vendar s posebnim poudar-kom glede na pomembnost dogodka moramomeniti, da smo slovenski odvetniki juni-ja 2007 v Ljubljani gostili več kot 60 evrop-skih kolegov. Ti so se udeležili sej raz-nih odborov CCBE in seminarja PECOna temo Avtonomija odvetništva, da aline? Na seminarju je uvodni referat vrhun-sko in odmevno podala kolegica NatašaPipan Nahtigal. Odmevi o junijskem sre-čanju v Ljubljani so bili med tujimi kole-gi pozitivni in zagotovo prispevajo k uve-ljavitvi OZS, ki je bila tudi uradna orga-nizatorka srečanja.


Med

naro

dna

deja

vnos

t

Naša delegacija je skušala tudi vletu 2007 aktivno zastopati slo-venske interese v CCBE in hkra-

ti po svojih močeh sodelovati pri nje-nem delovanju. Z delitvijo nalog medčlani delegacije nam je uspelo sodelo-vati na skoraj vseh sejah CCBE in nje-nih odborov. CCBE namreč tiho, a zelonatančno vodi evidenco udeležbe nasejah in diskretno posreduje pri nacio-nalnih odvetniških organizacijah, če njenidelegati niso dovolj dejavni. Dolžnoststalnih članic CCBE v nasprotju s čla-nicami opazovalkami je, da se oprede-lijo do vseh najpomembnejših obravna-vanih vprašanj, če že ne morejo samisodelovati pri pripravi delovnih in dru-gih dokumentov.

Priznati moram, pri čemer prevze-mam glavni del odgovornosti, da slo-venska delegacija v zadnjih dveh letihpri sooblikovanju dokumentov, analiz inmnenj ni bila tako uspešna kot pred leti.Pohvalno pa je, da je ta manko vsaj delnonadomestila z dejavnostjo OZS, ki je vBruselj pošiljala zahtevana poročila, sta-lišča in statistične podatke. KolegicaAleksandra Janežič se je trudila posvojih močeh, pohvaliti pa je treba tudimag. Gregorja Velkaverha, ki z izčrpni-mi objavljenimi poročili s sej CCBE skrbi,da je vsak tak dogodek skrbno zapisan.Nina Drnovšek budno spremlja doga-janja na področju regulative konkuren-ce v EU, ker ta problematika zadeva tudiodvetništvo.

Še vedno pa naša delegacija ne sode-luje dovolj dejavno pri pripravi nekate-rih temeljnih programov CCBE o odve-tniški etiki, izobraževanju, pranju denar-ja in organiziranosti CCBE. Gre za obsež-ne dokumente, ki nastajajo v daljšemčasovnem obdobju in zato zahtevajo

Poročilo o deludelegacije OZS v CCBE

za leto 2007doc. dr. Konrad Plauštajner

CCBE – Svet evropskih odvetniških zbornic je uradna posvetovalna sta-novska organizacija Evropske komisije (hkrati vključuje prek 700 tisoč vnacionalnih zbornicah včlanjenih odvetnikov), ki znova in znova dokazu-je, da gre za najmočnejšo organizacijo evropskih odvetnikov. Njenegapomena se zaveda tudi OZS, ki jo je kot stalno članico v CCBE zastopa-la štiričlanska delegacija Nina Drnovšek, Aleksandra Janežič, mag. Gre-gor Velkaverh in dr. Konrad Plauštajner kot vodja.



Iz t

ujih

odv

etni

ških

zbo

rnic

Ob razpravi o razmerah na Polj-skem, kjer je nameravala vlada po -dobno kot pri nas uničiti avtonomi-jo odvetniškega poklica, sem kole-ge seznanil z dogodki v Sloveniji inizrazil resno zaskrbljenost nad arogancoin nedemokratičnostjo pravosodnegaministrstva dr. Lovra Šturma.

Slovenski odvetniki smo od evrop-skih kolegov dobili vso podporo, čepravje bilo moje poročilo sprejeto le kotinformacija. CCBE je pripravljena takojintervenirati, kot je to uspešno storilatudi na Poljskem, takoj ko bo od OZSprejela uradno zahtevo ali poročilo. Pred-sednik CCBE Peter Köves in pred-sednik odbora PECO Rupert Wolf stanam to zagotovila. CCBE od leta 1978 izdaja izkaz-

nice, ki se odvetnikom, delujo-čim v tuji jurisdikciji, olajšajo

pristop na sodišča in druge institucije.Te izkaznice dostavlja nacionalnimzbornicam ali drugim pristojnim obla-stem, v skladu s pogoji, kot so dolo-čeni v posamezni državi članici, ki svo-jim včlanjenim odvetnikom izda ustre-zno izkaznico.

Izkaznica CCBE vsebuje opcijo elek-tronskega čipa. Sistem, ki naj bi se upo-rabljal po Evropi, je predviden kot pro-stovoljna shema, v tej fazi pa zahtevaminimalne tehnične standarde, ki omo-gočajo čezmejno interoperabilnost. Zbor-nice, ki so včlanjene v CCBE, se v

skladu s svojo nacionalno ureditvijo odlo-čajo o sodelovanju v sistemu, o nacio-nalni strukturi ter o politiki odobritvein financiranja. Ker so nacionalne zbor-nice edina pristojna telesa za dodelje-vanje profesionalnega statusa odvetni-kov, so tudi edine, ki lahko osmislijonacionalno shemo elektronskih izkaz-nic. Ta sistem bi denimo francoskemuodvetniku s francosko diplomo jamčil,da je ta v skladu s standardi CCBE,zato je verodostojna tudi v drugih drža-vah članicah.

Predsednik CCBE Colin Tyre jepoudaril pomen te politike za evrop-sko odvetništvo s temi besedami: »Zelome veseli, če bomo s tem novim siste-mom in proaktivno politiko v okviruCCBE svojim članom omogočili hitrej-šo in varnejšo izmenjavo podatkov, sčimer bomo prispevali k premagova-nju zemljepisnih oddaljenosti. Čezmej-na priznanja so ključni dejavnik v raz-voju evropskega prava in postopkov, kčemur naj bi ta sistem izkaznic za odvet-nike znatno prispeval.«

Prevedel: dr. B. K.

1 Prevod iz Odvjetnika, št. 9-10/2007, HOK, str.21. Na to problematiko je opozoril predsednikslovenske OZS Miha Kozinc, ko je na sejiUpravnega odbora OZS dne 27. septembra2007 povedal, da je treba premisliti o rešitvahglede prihoda odvetnikov na sodišče. Predlaga,da v zvezi z varnostjo na sodiščih OZS odvetni-kom izdaja kartice po vzoru CCBE. Na novih karticah se bo zapisal prihod inodhod vsakega lastnika kartice prek službenihvhodov, glej Humar, M.: Iz dela UO OZS,Odvetnik, št. 37/3007, str. 17.

CCBE objavil smernice oelektronskih izkaznicahza evropske odvetnike

CCBE – Svet odvetniških zbornic EU (The Council of Bars and Law Socie-ties of Evrope), v katerega so včlanjene odvetniške zbornice, ki zastopajo700 tisoč odvetnikov EU in EGS, je v Bruslju 15. oktobra 2007 objavilsmernice za sistem elektronskih izkaznic za odvetnike po vsej Evropi.1

Nezadovoljnisodniki Zaradi izjemnega nezadovoljstvamed sodniki je 5. marca v prosto-rih ljubljanske pravne fakultete pote-kal izredni občni zbor Slovenskegasodniškega društva (SSD), ki se gaje udeležilo približno 400 sodnikov.

Slovenski sodniki so se odločili,če Vlada do 1. junija ne bo pripravi-la predloga sprememb zakona o siste-mu plač v javnem sektorju in zakonao sodniški službi ter ju vložila v zako-nodajni postopek, s katerima bo plačnerazrede sodnikov izenačila s plačnimirazredi poslancev in ministrov – sod-niki so namreč uvrščeni kar 15 plačnihrazredov nižje kot poslanci (tj. v 40.plačni razred) – da bodo stavkali.

Sklenili so, da bo SSD za uresničitevsprejetih stališč in ustavne odločbe izko-ristilo vse pravne poti za zagotovitevekonomske neodvisnosti sodnikov ins tem pravne varnosti državljanov.Zahtevajo:– da morajo biti plačni razredi sod-

nikov izenačeni s plačnimi razre-di poslancev in ministrov;

– da se sodnikom zagotovi odmenaza nezdružljivost sodniške funk-cije, ker niso več upravičeni dododatka zanjo;

– odpravo retroaktivnosti uporabeznižanja dodatka na delovno doboz 0,5 na 0,3 odstotka;

– da mora neodvisnost vsakega sod-nika zagotoviti že osnovna plača.O podrobnostih izvedbe opozoril-

ne stavke bodo sodniki odločali juni-ja na rednem občnem zboru SSD vokviru Dnevov slovenskega sodstva.

(I. V.)

V glasilu Češke odvetniške zbornice Bulletin Advokacie v članku JUDr.Jindřicja Skácela, odvetnika v Brnu (foto: JUDr. Jan Syka), z naslovomV zemi na slunečné stran Alp studijní pobyt ve Slovinsku« nastopajo tudislovenski odvetniki, in sicer Matjaž Kirbiš, Tomislav Obersnel, PetrPolednik (češki gostitelj) in Nikolaj Grgurevič.


Komisija je obravnavala prijavoo sumu korupcije, po kateriodvetnik, ki nastopa kot pravni

zastopnik delodajalcev, z napačnim pra-vnim poukom zavaja odpuščene delav-ce pri uveljavljanju varstva njihovih pra-vic v postopku odpovedi delovnega raz-merja ter tako doseže neupravičen uspehsvojih strank.2

Komisija se ni ukvarjala z oceno,kateri pravni pouk v izredni odpovedidelovnega razmerja naj ne bi bil potre-ben, ampak je izhajala iz dejanske situa-cije, da je bil pravni pouk v izrednihodpovedih napisan.

Odpuščena delavka je bila javnauslužbenka na eni od mestnih občin.Delodajalec ji je dvakrat zapored izred-no odpovedal delovno razmerje. V obehodpovedih je odvetnik za delodajalcasestavil nepopoln oz. napačen pravnipouk. Odpuščena delavka pa je ravna-la v skladu s pričakovanim zaupanjemv ustavni red, Zakon o odvetništvu(ZOdv) in moralna – etična pravila opoložaju, vlogi in poslanstvu odve-tništva ter pravnemu pouku odvetnikatudi sledila. Zato je ostala brez ustav -no zajamčenega enakega varstva (22. členUstave), sodnega varstva (23. člen Usta-ve) in končno brez službe, ki je bilaedini vir sredstev njenega preživljanjain socialnega varstva.

Komisija je ugotovila, da je bilo rav-nanje odvetnika v nasprotju z 11. čle-nom ZOdv ter s 55. in 59. členom Kodek-

sa odvetniške poklicne etike. Takšnoravnanje, ko odvetnik opušča z zako-nom in s Kodeksom poklicne etikepredpisane dolžnosti, izkorišča nepo-učenost nasprotne stranke, njeno zmotoin boječnost v stiski, v kateri se je znaš-la ob izredni odpovedi delovnega raz-merja, je v Statutu odvetniške zborni-ce opredeljeno kot kršitev dolžnegaravnanja pri opravljanju odvetniškegapoklica.

Komisija meni, da je ravnanje odvet-nika, ko v izredni odpovedi delovnegarazmerja nasprotni stranki namerno danapačen pravni pouk in s tem svoji stran-ki zagotovi uspeh, kršitev dolžnega rav-nanja, ki drugemu omogoča neupravi-čeno korist, kar ustreza definiciji korup-cije po tretji alinei 2. člena ZPKor.

Medijska predstavitev stališčUpravnega sodišča RS inodvetnika:

Upravno sodišče v Novi Gorici jezavrglo tožbo odvetnika F. M. protiKomisiji za preprečevanje korupci-je zaradi varstva ustavnih pravic.Odvetnik je v tožbi trdil, da je komi-sija, ki jo vodi Drago Kos, z načel-nim mnenjem št. 116 o domnevnikoruptivnosti F. M. kršila (njegoveop. p.) človekove pravice. Odvetnikje pritožbo že poslal na Vrhovnosodišče RS.3


Kom

isija

za

prep

reče

vanj

e ko

rupc

ije

Odvetnikov namerninapačen pravni pouk

ustreza definicijikorupcije

Načelno mnenje, št. 116, z dne 9. januarja 20081

Odvetnik, ki namerno izkorišča nepoučenost, zmoto ali boječnost nasprot-ne stranke, da bi tako dosegel neupravičen uspeh za svojo stranko, kršidolžno ravnanje in s tem omogoča drugemu neupravičeno korist, kar ustre-za definiciji korupcije po tretji alinei 2. člena Zakona o preprečevanjukorupcije (ZPKor).

Stališče Upravnega sodišča

Senat Upravnega sodišča je podpredsedstvom I. L. pojasnil, da v takihupravnih sporih o zakonitostih posa-mičnih aktov in dejanj, s katerimi drža-vni organi posegajo v človekove pra-vice in temeljne svoboščine posamez-nika, Upravno sodišče odloča, če ni zago-tovljenega drugega sodnega varstva.»Načelno mnenje, ki ga je izdala KPK,ni upravni akt. S takim aktom se namrečne odloča o nobeni konkretni pravici,obveznosti ali pravni koristi tožečestranke,« so zatrdili na Upravnem sodiš-ču. Sklicujejo se na poslovnik KPK, danjihova načelna mnenja nimajo prav-nih ali materialnih posledic. Načelnomnenje ni posamični akt ali dejanje, skaterim bi se lahko posegalo v člove-kove pravice in svoboščine, so še zapi-sali na novogoriškem sodišču.

Stališče odvetnika

»Preseneča me, da je s takšno lah-koto odločilo o kršitvah človekovihpravic. Obrazložitev slepa Upravnegasodišča je pomanjkljiva, ker se ni opre-delilo, zakaj to dejanje (ne akt) ne pose-ga v človekove pravice. Sicer sem vpodobni zadevi, ki sem jo sprožil predistim sodiščem, doživel podoben sklepin pozneje uspel s pritožbo na Ustavnosodišče. To je razsodilo, da je Upra-vno sodišče pristojno odločati v pri-merih, ko državni organi z dejanji pose-gajo v človekove pravice,« je povedalF. M.4 In nadaljuje: »Parlamentarnakomisija po Zakonu o preprečevanjukorupcije naj se opredeli do stališča,ali predsednik KPK Drago Kos mordani sam ravnal koruptivno.«

F. M. je odgovoril, da je načelnomnenje št. 116 poskus njegove deskri-ditacije in da Kosova komisija splohni pristojna za ocenjevanje pravilnostinekega pravnega pouka. Komisija je,tako pravi F. M., svoje mnenje poda-la na podlagi enostranskih informacij,medtem ko F. M. v postopku ni mogelsodelovati, zaradi česar mu je bila, ponjegovem mnenju, kršena ustavna pra-vica enakega varstva pravic. Od Držav-nega pravobranilstva je že zahtevaldeset tisoč evrov odškodnine, ker ga jedržavni organ (KPK) nepreverjeno obto-žil koruptivnega ravnanja.5

Povzel: dr. B. K.

1 Povzeto po Kordež, G.: Pravna praksa, št. 4/2008. Obrazložitve mnenj so na voljo na:<www.kpk-rs.si>. 2 Šlo je za domnevno odvetnikov napačen pravnipouk v postopku izredne odpovedi delovnega raz-merja javni uslužbenki.

3 Zadeva je (očitno) judikatna, zato pričakujemoizid (op. p.).

4 Delo, 31. 1. 2008, str. 2, v članku Kos ni kršilodvetnikovih pravic.5 Delo, 26. 1. 2008, str. 2, B. Š. v rubrikah Izjavadneva in Na kratko.



Odm

evi

tiskom in razširjanjem publikacij. DeBecker je bil leta 1951 izpuščen, ven-dar so posledice ostale v veljavi. Vlo-žil je zahtevo na Evropsko komisijo začloveške pravice zoper Belgijo in uve-ljavljal kršitev 10. člena (svoboda izra-žanja). Belgija je ugovarjala dopustnostratione temporis, ker je bila sodba izre-čena leta 1946, Belgija pa je konven-cijo ratificirala leta 1955. Evropskakomisija za človekove pravice je sma-trala, da je odvzem svobode izražanjaglede nepolitičnih zadev, ki je bil odre-jen dosmrtno, neizprosno, brez mož-nosti za omilitev, medtem ko se s časomjavni red in morala vzpostavita in ure-dita, ter tako nadaljevanje prepovedi izra-žanja preneha biti potreben ukrep vdemokratični družbi. Zato dosmrtneprepovedi niso opravičljive, ker priza-denejo svobodo izražanja. Pri nadalje-vanju kršitve ni pomembno dejanje, kije povzročilo protipravnost, ampak sta-nje, ki ni v skladu z EKČP. Belgija jekršila 10. člen, ne s sodbo iz leta 1946,ampak z njenimi posledicami od rati-fikacije EKČP dalje.

Posamezni pravni termini v knji-gi niso najustreznejši. S tem mislimna pravično zadoščenje in prijateljskoporavnavo.

Zadoščenje kot povrnitev škode jepoznal ODZ v paragrafu 1329, ko ome-nja »polno zadoščenje«. Avtentični bese-dili 50. člena EKČP določata, da oško-dovancu pripada just satisfaction – satis-faction équitable. Satisfakcija je polegrestitucije in ekvivalence vrsta odškod-nine, zato bi bilo primerneje, da se name-sto pravičnega zadoščenja uporabiizraz pravična odškodnina, ki je v obli-gacijskem pravu sprejet pravni termin.Podoben popravek bi zaslužil izraz pri-jateljska poravnava, ki je določena v30. členu EKČP z izrazi friendly sett-lement – réglement amiable. Primer-neje bi bilo uporabiti izraz izvensod-na poravnava.

Pregled uporabne literature je poka-zal, da so v knjigi uporabljenadela novejšega datuma, od leta

2000 naprej. EKČP je bila podpisana4. novembra 1950 in je začela veljati3. septembra 1953, ko je bila predlo-žena njena deseta ratifikacija. Od takratje začela nastajati obsežna literatura.Tudi v Sloveniji so že nastala dela, kiso se ukvarjala z EKČP. Katja (Kata-rina) Kobal je leta 1967 napisala magi-strsko nalogo, in sicer primer Isop ca.Avstrija. Zadeva je zanimiva, ker obra-vnava zahtevek pritožnika Isopa, kermu kot slovenskemu Korošcu, ki je bilavstrijski državljan, Avstrija ni prizna-la pravice do uporabe maternega jezi-ka. Tudi dr. Ernest Petrič je v svo-jem delu o mednarodnih odnosih in med-narodnem pravu pisal o EKČP. Inšti-tut za mednarodno pravo in mednaro-dne odnose Pravne fakultete v Ljub-ljani pa je leta 1979 izdal raziskoval-no nalogo Jožeta Ilca z naslovom Var-stvo pravic in svoboščin po evropskikonvenciji o človekovih pravicah. Vpra-šanje uporabnih virov in literature jesicer avtorjeva izbira. Kljub temu pase morajo upoštevati tiste odločitveevropskih organov, ki so nastale kmalupo veljavnosti konvencije.

Dr. Ciril Ribičič v knjigi omenjaprimera Broniowski in Blečič. Poudar-ja, da se je v primeru Broniowski seglozelo daleč v preteklost. Upoštevati semora prepoved retroaktivnosti. EKČPse uporablja le za primere, ki so se zgo-dili kasneje, potem ko je EKČP zače-la veljati. Postavlja se vprašanje dopust-nosti ratione temporis. Ta problem ninov, saj so se z njim ukvarjali organiEKČP v zadevi De Becker proti Bel-giji okoli leta 1960.

De Becker je bil leta 1946 v Bel-giji obsojen na dosmrtno ječo zaradisodelovanja z okupatorjem med drugosvetovno vojno. Sodba je poleg kazniprepovedala ukvarjanje z založništvom,

Evropsko pravočlovekovih pravic

Jože Ilc

Dr. Bojan Kukec je v Odvetniku št. 36 – november 2007 objavil prikazknjige dr. Cirila Ribičiča z naslovom Evropsko pravo človekovih pravic– izbrana poglavja. To me je spodbudilo, da sem knjigo prebral. Omejilsem se na poglavja, v katerih avtor obravnava Evropsko konvencijo o člo-vekovih pravicah (EKČP).

Pravo zatelebaneNedavno (v Pravni praksi, št. 2/2008)sem že predstavil društvo, katere-ga namen je izkoristiti pravno zna-nje njegovih članov za brezplačnopravno pomoč vsem, ki jo potre-bujejo in to »sporočijo« prek splet-ne strani društva (<www.prav-da.org>). Nekoliko bolj izobraževal-no, v osnovi pa nič manj altrui-stično poslanstvo ima tudi portal<www.pravozatelebane.com>.

Kot so zapisali snovalci tega por-tala, je njihovo (njegovo), poslanstvo,pravo »čim bolj približati običajnimljudem, jih opremiti s koristnimi napot-ki za ravnanje v različnih pravnih inživljenjskih situacijah ter s tem dvi-gniti pravno zavest in pravno kultu-ro na raven pravno razvitih držav«.

A tudi tako opredeljeno poslan-stvo ne pomeni, da portal ni dobro-došel študentom prava, pa tudi »žepravnikom«. Zelo koristen je denimoiskalnik po vsebinah portala, pravnislovar (trenutno ima sicer »le« 92 poj-mov), predvsem pa forum, v kateremlahko prebirate vprašanja z različnihpodročij in odgovore ljudi, ki posa-mezno področje poznajo, z brezplačnoregistracijo pa lahko vprašanja posta-vljate tudi sami.

Če pa bi se radi »širši javnostipredstavili kot strokovnjaki, zadoločeno pravno (pri tem je pravnomišljeno zelo široko) področje alivprašanje«, vas snovalci portala vabi-jo, da napišete kak zanimiv in upo-raben prispevek.

Že na vstopni strani je sicer na levistrani rubrika »pravne informacije«, podnjo pa so zavihki z imeni različnih(pravnih) področij; če kliknete nanje,se odpre stran s povezavami na pri-spevke na to temo. Pri temi »dedova-nje« lahko tako trenutno najdete triprispevke: Posebnosti pri dedovanjuistospolnih partnerjev; Kdo deduje, čeni oporoke in Kako doseči, da mojidediči ne bi dedovali po meni – raz-dedinjenje. Dokaz, da so vsebine resdelo poznavalcev, pa je med drugimto, da so avtorji ob snovalcih portalain (verjetno) študentih prava tudi (upo-kojeni) odvetniki. Tudi zaradi tegavizija, da postane portal »največji innajboljši medij s pravnimi vsebinamiza splošno uporabo«, ni tako nedose-gljiva.

Boštjan Koritnik


zakona in bodo predstavljene v nada-ljevanju tega prikaza.

Prvič avtorji omenijo odvetnike nastrani 33, v okviru komentarja 7. členazakona, ki obravnava načelo gotovosti,seznanjenosti in pomoči davčnemu zave-zancu. Ta člen ZDavP-2 je povezan tudis 54. členom Zakona o splošnem uprav-nem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 –UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, v nada-ljevanju: ZUP), ki upravnemu organunalaga, da mora stranko opozoriti naškodljive posledice, ki lahko nastane-jo, če jo zastopa pooblaščenec, ki niodvetnik in hkrati ni sposoben za zasto-panje.

V nadaljevanju komentarja so odvet-niki omenjeni tudi na strani 174. Greza komentar določbe 68. člena zakona,ki obravnava odmero davka v poseb-nih primerih oz. t. i. ugotovitev davč-ne osnove s cenitvijo. Ta način obdav-čitve pride v poštev v primerih, ko dav-čni zavezanec (denimo) ne bi oddal davč-ne napovedi, če davčna napoved teme-lji na nepravilnih podatkih ipd. ZDavP-2pozna več metod cenitev. Katero bodavčni organ uporabil v konkretnem pri-meru, je odvisno od posamičnega pri-mera. Avtorji tako navedejo, da bo vprimeru oseb, ki opravljajo svobodnepoklice (med njimi so izrecno navede-ni tudi odvetniki), pri katerih manjka-jo podatki za izvedbo kalkulacijskihmetod, davčna uprava izbrala metodocenitve na podlagi zasebne porabe davč-nega zavezanca, lahko pa tudi metodicenitve na podlagi prirasti premoženjater cenitve na podlagi izračuna denar-nega prometa.

Na strani 200, v okviru komentar-ja 77. člena zakona, ki obravnava doka-

zila, so odvetniki omenjeni v pove-zavi s pravico odreči pričanje po4. točki prvega odstavka 183. členaZUP (o dejstvih, ki so jih izvedeli priopravljanju svojega poklica). Odvetni-ki so v tem primeru relativno nezmožnepriče. Ker gre za splošno določbo ZUP(brez posebnosti v davčnih postopkih),ki jo odvetniki nedvomno poznajo, bibil dodaten komentar odveč.

Naslednjič se beseda »odvetnik« vpredstavljeni knjigi pojavi ob komen-tiranju 79. člena zakona, ki določa pra-vila o stroških postopka (str. 205 in206). Ta pravila se delno razlikujejood splošne ureditve po ZUP. Komen-tatorji pišejo, da je pri stroških ponovem ključnega pomena kriterij uspe-ha, in sicer predvsem njegovo tolma-čenje. Ni pa mogoče govoriti o uspe-hu, če je davčni organ izdal odločbo,ker se je strinjal z napovedjo ali obra-čunom, ki ju je vložila stranka. Stroš-ke, ki nastanejo v davčnem inšpekcij-skem postopku, je treba obračunati zla-sti skladno z določbami ZDavP-2 inZakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 43/07 – UPB1). Stroške (tudi


Rece

nzije

Ne glede na aktualnost varova-nja pravic v davčnih postopkihje zanimivo, da je predstavlje-

no delo, po mojem vedenju, šele tretjezaključeno delo, ki poglobljeno komen-tira celoten zakon o davčnem postop-ku.1 Pri tem ni odveč pripomniti, datudi najbolj kvalitetno. Predvidevam,da so majhnemu številu komentarjevbotrovale številne spremembe davčno-procesnih predpisov, zaradi česar sezaložnikom ni splačalo vlagati v izda-jo knjige, ki ji je bilo usojeno, da bokmalu zastarela in zato tržno nezani-miva. Bolj kot zaradi varstva ekonom-skih interesov založnikov pa upam, dase postopkovni zakon ne bo obširnejespreminjal predvsem zaradi pravne var-nosti davčnih zavezancev.

Ker gre za komentar zakona, jestruktura knjige enaka strukturi ZDavP-2.Besedilu člena sledi komentar. Gledena to, da je ta prikaz namenjen odve-tniškemu krogu, bom predstavitev vse-bine osredotočil bolj na to skupino bral-cev.

Beseda »odvetnik« oz. njene izpe-ljanke so v besedilu komentarja ome-njene pri komentiranju osmih členov

Zakon o davčnempostopku s

komentarjem mag. Jernej Podlipnik

V začetku letošnjega leta je izšel že nekaj časa napovedovani Zakon odavčnem postopku s komentarjem, ki obširno (na 835 straneh) razlagadoločbe veljavnega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06 –ZDavP-2). Knjiga je plod avtorskega dela skupine avtorjev, med katerimije moč najti tako strokovnjake, ki se s področjem ukvarjajo bolj s teore-tičnega vidika, denimo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Pravni fakulteti vMariboru, Fakulteti za upravo ipd., kot tudi praktike – predvsem z Dav-čne uprave RS, pa tudi iz avstrijske davčne uprave.

1 Prvi komentar (takratnega) Zakona o davčnempostopku sta napisala prof. dr. Janez Šinkovecin mag. Boštjan Tratar in obsega 367 strani (pritem je treba upoštevati, da je bil takratni zakonza skoraj 200 členov krajši). Drugo publikacijo(takratnega) Zakona o davčnem postopku, ki nivsebovala komentarja vseh členov, ampak zgoljpojasnila in primere iz prakse, pa sta napisala mag.Boštjan Tratar in Romana Kruhar Puc. To delosicer res vsebuje kar 976 strani, vendar ne gre zaklasičen komentar, ampak so v ta obseg vključe-ne številne priloge, celotni povzetki odločb, mnenj,stališč, pravilnikov, obrazcev, drugih zakonovipd., tako da je dejanski obseg komentarja takopo kvantiteti kot tudi po kvaliteti precej skromnejši.

Avtorji: dr. Tone Jerovšek, dr. IvanSimič, dr. Bojan Škof, dr. PolonaKovač, dr. Marian Wakounig, SašaJerman, Mirjam Krisper Mendu-šič, Katarina Klepac, Peter Jenko,mag. Marjeta Štemberger, MetkaErbida Golob, Mojca Centa - Debe-ljak, Olga Grum, Igor Musar, mag.Stanka Premuš, Rajko HadjarIzdajatelj in založnik: Davčno izobra-ževalni inštitut in Davčno finančniraziskovalni inštitut



Rece

nzije

odvetniške) nosi tisti, za katerega se jetak postopek končal neugodno.

Glede višine stroškov pa avtorjikomentarja opozarjajo še na dva pred-pisa, in sicer Pravilnik o stroških vupravnem postopku (Ur. l. RS, št. 86/05)in Pravilnik o izvajanju Zakona odavčnem postopku (Ur. l. RS, št.141/06, 46/07, 102/07). Za odvetnikeje še posebno pomemben slednji, kidoloča višino najvišjega povračila stroš-kov pravnega zastopanja in strokovnepomoči. Po določbah 27. in 28. členatega pravilnika se odvetniški stroškiodmerijo po odvetniški tarifi, če papooblaščenec ni odvetnik, vendar ječlan stanovske organizacije, velja nje-gova stanovska tarifa, vendar je viši-na stroškov omejena z odvetniško tari-fo, kar pomeni, da npr. davčni sve-tovalec ne more dobiti povrnjenihvišjih stroškov, kot bi jih dobil povr-njene odvetnik, čeprav bi tarifa dav-čnih svetovalcev tako določala. Vzvezi z omenjenim pravilnikom jebeseda »odvetnik« omenjena tudi nastrani 827, v komentarju 423. členaZDavP-2, kjer komentatorji povze-majo njegovo vsebino.

Odvetništva se neposredno dotikatudi komentar 85. člena ZDavP-2, kiobravnava vprašanje vročanja (str. 219).Način vročanja je glede na preteklo(davčno) procesno zakonodajo zZDavP-2 pomembno spremenjen. Vro-čanje je tako praviloma navadno, inne osebno. Uvedeno je bilo zaradi zni-žanja materialnih stroškov davčnegaorgana, vendar je po mnenju komen-tatorjev vprašljivo z vidika načel var-stva pravic strank in formalnosti postop-ka. Ker davčni organ ne ve, kdaj dejan-sko bo davčni zavezanec pošiljko pre-jel, določa fikcijo vročitve dvajsetidan odprave. Avtorji komentarja opo-zarjajo, da bo navadna vročitev pred-vidoma povzročala še več težav, kotjih sicer nastane pri osebni vročitvi(in s katerimi se odvetniki vsakodne-vno srečujejo).

Pri tem se sklicujejo tudi na sodboVrhovnega sodišča, opr. št. U 77/94,po kateri je kakršenkoli dvom o vro-čitvi ali datumu vročite treba razla-gati v korist stranke. Zaradi omenje-nega stališča sodne prakse drugi odsta-vek 85. člena ZDavP-2 določa, da jetreba izvršilni naslov vročiti osebno,če davčni zavezanec ne izpolni svojeobveznosti v paricijskem roku. Za opra-vljanje odvetniškega poklica seveda nibistvena navadna vročitev, temveč oseb-na. V tem primeru se uporabljajo sploš-ne določbe ZUP, po katerih se pošilj-

ke vročajo samo pooblaščencu (torejodvetniku), in ne stranki. Kadar setakšna pošiljka vroča odvetniški druž-bi, pa je treba pošiljko vročiti osebi,ki je z internimi pravili pooblaščenaza sprejem pošte. Če se kasneje izka-že, da je pošiljko sprejel nekdo, ki pointernih pravilih za sprejem ni bilpooblaščen, mora to dokazati prejem-nik.

O odvetništvu govori tudi komen-tar določbe 86. člena (rok za vloži-tev pritožbe). Na strani 224 je obrav-navan problem, ko stranka (davčnizavezanec) umakne vloženo pritožbo,pri čemer tega odvetnik ne želi. Odvet-nik ne bo uspel z ugovorom, da jetakšen umik neveljaven. Sicer je sploš-ni rok za pritožbo v davčnih zadevah15 dni od vročitve odločbe. Pritožbozoper odmerno odločbo, izdano v davč-nem inšpekcijskem nadzoru, pa jemogoče vložiti v roku 30 dni od vro-čitve.

Davčni zavezanci bodo potrebovalipravno znanje odvetnikov tudi pri dav-čnih nadzorih. Na to dejstvo opo-zarjajo komentatorji na strani 303, prikomentiranju 128. člena ZDavP-2. Dav-čni inšpektor mora zavezanca opozo-riti, da lahko imenuje osebo za posre-dovanje podatkov in dajanje (stro-kovnih) pojasnil. Ta oseba je sicerlahko vsaka opravilno sposobna oseba,vendar pa bo koristneje, če bo toodvetnik ali davčni svetovalec. Leoseba z ustreznim znanjem bo lahkostrokovno oporekala ugotovitvam inš-pektorja glede spornih dejstev, ki vpli-vajo na obdavčenje in lahko za zave-zanca povzročijo tudi druge pravneposledice (npr. obresti, odgovornost zaprekršek, odgovornost za kaznivo deja-nje).

Ocenjujem, da je predstavljenikomentar ZDavP-2 zelo kvalitetenin pregleden. Določbe komentarja nisozasnovane pretirano teoretično, kot seto rado kdaj primeri pri tovrstnih pro-jektih. Vseeno pa je besedilo stroko-vno kvalitetno, saj v komentarju avtor-ji opozarjajo na primere iz sodne prak-se, prejšnjo zakonodajo, določbeZDavP-2 in drugih zakonov, ki se na -vezujejo na komentirano določbo zako-na (npr. ZUP, Zakon o davčni služ-bi, Zakon o izvršbi in zavarovanju,direktive EU), podajajo pa tudi stro-kovne ocene zakonskega besedila.

Ne glede na pozitivno oceno vse-bine predstavljene knjige pa ni reče-no, da se česa ne bi dalo izboljša-ti. Predlogi so izključno osebno mne-nje, nanašajo pa se v večini na obli-

kovne oziroma tehnične pomanjklji-vosti. Ob prvem listanju knjige me jezmotilo, da besedilo ne vsebuje uvod-nika, ampak vsebinskemu kazalu nepo-sredno sledijo zakonske določbe prve-ga člena in obrazložitev tega. Pri tovrs-tnih delih je običajno, da začetku tek-sta sledijo vsaj uvodne besede ali pred-govor avtorjev.

Bolj kot ta pomanjkljivost pa prak-tika, ki ZDavP-2 ne pozna do obisti,vendar mora napisati npr. pritožbo,zmoti, da komentar zakona ne vse-buje tudi stvarnega kazala, ki pridev takšnih primerih še kako prav. Čeugibam, je morda izdajatelj prav zara-di te pomanjkljivosti h knjigi priložilše zgoščenko (CD), na kateri je celot-no besedilo komentarja tudi v elek-tronski obliki (v formatu PDF). Takolahko bralec z iskalnikom hitro najdebesedo oz. geslo, ki ga zanima.

Tretja pripomba se nanaša na vpra-šanje avtorstva, saj bralec ne moreugotoviti, kateri od številnih avtorjevje napisal komentar h kateremu odčlenov, kar je običaj pri tovrstnihkomentarjih. Ponavadi se avtorstvozapiše bodisi ob komentarju posa-meznega člena ali pa se na začetkuknjige navede, kateri avtor je komen-tiral posamezni člen. Morda so seavtorji za takšen stil odločili name-noma ali pa je delo potekalo tako, dani bilo mogoče izluščiti prispevka posa-meznega avtorja.

Nazadnje pa bi založniku predla-gal, da bi oblika vsake strani, na vrhu,vsebovala podatek, kateri člen je komen-tiran. Tako bi bralec, ki naključnoodpre knjigo, takoj vedel, kje jo jeodprl. Menim, da ta podatek na stra-ni pomaga pri vsakdanji uporabi.

Predstavljeni komentar ZDavP-2 jeobvezni pripomoček v vsaki odve-tniški pisarni, ki se ukvarja z dav-čnimi zadevami. Uporabnik bo vnjem našel dobro obrazložene odloč-be in tako večino informacij za pri-pravo vloge. Posamezne določbe sozaradi lažjega razumevanja oboga-tene z izmišljenimi primeri. Nemanjkajo niti navezave na sloven-sko prakso vrhovnega in ustavnegasodišča, sodno prakso Sodišča ESter vzporedno zakonodajo. Pone-kod avtorji podajajo tudi kritična sta-lišča do novih zakonskih določb(npr. vročanje), praksa pa bo poka-zala, ali so te zakonske rešitve dovoljpremišljene. Skratka, odličen pri-pomoček za delo!


akte nimajo suspenzivnega učinka, ven-dar pa ugotavlja, da je taka kritika ute-meljena le v toliko, kolikor se lahko vustavnem pravu držav članic zagota-vlja pravica do učinkovitega sodnegavarstva zoper vsako ravnanje državneuprave. Zaradi načela omejene pristoj-nosti pa se ne da doseči enake struk-ture pravnih sredstev kot v nacional-nem pravu. Avtor v prvem poglavjuopozarja na pomen pravnega interesaza izdajo začasne odredbe in opredelizačasno odredbo kot sredstvo za zava-rovanje pravnega položaja stranke tako,da se zagotovi polni učinek odločbe vstvari, saj morajo pravni subjekti za varo-vanje svojih pravic in pravnih koristivlagati pravna sredstva in ne smejoposeči po samopomoči.

V drugem poglavju avtor analizi-ra pravne vire in tipe začasnih odredbv procesnem pravu ES. Pri tem opre-deli postopek za izdajo začasne odred-be kot akcesorni postopek v razmerjudo meritornega postopka v stvari sami.Ob poudarjanju načela omejene pri-stojnosti avtor opozarja, da de lege lataustanovitvene pogodbe vsebujejo poseb-ne določbe o začasnih odredbah le napodročju Evropske skuponosti, proce-sno pravo tretjega stebra pa o začasnihodredbah molči. Avtor zaradi tega ana-lizira teorijo mednarodnega prava in napodlagi teorije o implied powers ininherent powers razvije mnenje, dateleološka razlaga prava zahteva, da sezaradi popolnosti sodnega varstva tudiv procesnem pravu tretjega stebra dopu-stijo začasne odredbe. Pri analizi tipov

začasnih odredb avtor ugotavlja, daprocesno pravo Sodišča ES pozna eno-ten institut začasne odredbe, ki poznadve veliki obliki. Prva oblika je t. i.neprava začasna odredba, ki se izda zara-di zadržanja izvršitve izpodbijanegaakta. Taka začasna odredba je v pravuES dopustna le v primeru, če se nekiakt izpodbija z ničnostno tožbo na pod-lagi 230. člena Pogodbe o ustanovitviES (PES). Odloži se lahko izvršitev indi-vidualnih in konkretnih pravnih aktovter tudi izvajanje abstraktnih in sploš-nih pravnih aktov. Avtor poda poglo-bljeno analizo odložitve izvršitve nega-tivne odločbe, kajti v nasprotju s slo-venskim pravom se lahko odloži izvrši-tev tudi negativne odločbe, če ta nepo-sredno spreminja pravni in dejanskipoložaj posameznika. Prava začasnaodredba na podlagi 243. člena PES jepo avtorjevem mnenju vsako ravnanjesodišča, ki ne pomeni odložitve izvrši-tve. Avtor se ustavi tudi pri problemuizdaje začasnih odredb v postopkih zugotovitvenimi tožbami. Na podlagiteorije, da je začasna odredba sredstvoza zagotovitev polnega učinka sodbe vglavni stvari, avtor opozarja, da se lahkozačasne odredbe izdajo tudi v postop-kih z ugotovitvenimi tožbami.


Rece

nzije

Knjiga je razdeljena na pet veli-kih poglavij, v katerih avtoranalizira značilnosti instituta

začasnih odredb. Pri tem se ne omejile na analizo procesnega prava Sodiš-ča ES, ampak obravnava fenomen zača-snih odredb v primerjalnem pravu.

V prvem poglavju avtor umeščainstitut začasnih odredb v procesnopravo Sodišča ES. Prvo poglavje je ome-jeno izključno na procesno pravo ES.Avtor ugotavlja, da začasne odredbe vpostopku pred tem sodiščem predvide-vajo že t. i. ustanovitvene pogodbe, kivsebujejo popoln sistem pravnih sred-stev za nadzor zakonitosti. Avtor opo-zarja, da sistem pravnih sredstev v pro-cesnem pravu ES sledi vzoru franco-skega upravnega spora, v katerem sezanika obstoj pravic posameznika ingovori le o neposrednih legitimnih inte-resih posameznika (od tam izvira pojemneposredne, na zakon oprte koristi posa-meznika, za katerega ne vemo pravza-prav, kaj v slovenskem upravnem sporupomeni). Načelo omejenih pristojnostikot temeljno ustavno načelo EU dolo-ča vlogo začasnih odredbe v proces-nem pravu Sodišča ES. To načelo jerazlog za omejeno in neenotno struk-turo pravnih sredstev, v okviru katerihse lahko zahteva izdajo začasne odred-be. Začasne odredbe so tudi izraz temelj-ne pravice do učinkovitega pravnegavarstva. Ker tožbe pred Sodiščem ESnimajo suspenzivnega učinka, ima tonačelo izreden pomen v pravu ES. Avtoropozarja tudi na nemške kritike siste-ma, v katerem tožbe zoper upravne

dr. Jorg Sladič

Začasna odredba vevropskem procesnem

pravu mag. Pavla Sladič Zemljak

Kolega Jorg Sladič, slovenski odvetnik, je pri znani nemški znanstvenizaložbi Nomos objavil delo z naslovom Einstweiliger Rechtsschutz imGemeinschaftsprozessrecht – Eine Untersuchung der Rechtsprechung desEG/EU-Prozessrechts. Delo je za tisk prirejena doktorska disertacija avtor-ja, v kateri je obravnaval problematiko začasnih odredb v procesnem pravuSodišča ES. V delu je avtor zbral nekajletne izkušnje, ki jih je pridobil naSodišču ES, ki jih bo, upamo, zdaj uporabil v odvetništvu v Sloveniji.Avtor ne skriva svojega temelja v slovenskem pravu in citira slovenskeavtorje (prof. Cigoj in prof. Juhart). Avtor : dr. Jorg Sladič

Naslov v origninalu : EinstweiligerRechtsschutz im Gemeinschaft-sprozessrecht (Eine Untersuchungder Rechtsprechung des EG/EU-Pro-zessrechts)Založnik: Nomos Verlagsgesellsc-haft, Baden-Baden, Nemčija, 2008,271 strani



Rece

nzija

V tretjem poglavju avtor analizi-ra značilnosti začasnih odredb. Najprejpoudari, da je postopek za izdajo zača-sne odredbe omejeno avtonomen, nipa samostojen postopek. Avtonomijase v procesnem pravu ES kaže v pro-cesni predpostavki ločene vloge (zača-sne odredbe se ne more zahtevati z istovlogo, s katero se vloži tudi tožba). Ozačasni odredbi odloča predsednikSodišča ES, ne pa senat, ki odloča oglavni stvari. Na podlagi splošne teo-rije procesnega prava avtor opredelikarakteristične značilnosti začasnihodredb v procesnem pravu Sodišča ES,ki so po njegovem mnenju akcesor-nost, začasnost, hitrost postopka in pre-poved prejudiciranja odločbe v glavnistvari. Avtor poudarja, da je le kom-binacija vseh teh značilnosti karakte-ristična za začasne odredbe v proces-nem pravu ES. Akcesorne postopke kotnpr. ugovor nedopustnosti (prelimina-ry objections), ugovor nezakonitosti(exceptio illegalis na podlagi 241. členaPES) in postopek zaradi brezplačnepravne pomoči najdemo tudi zunajpostopka za izdajo začasne odredbe.Hitrost postopka je tipična tudi zaposebne hitre meritorne postopke, kijih pozna tudi procesno pravo ES.Začasnost je tudi značilnost postopkaza brezplačno pravno pomoč. Avtoropredeli akcesornost postopka za izda-jo začasne odredbe tako, da je takpostopek ozko povezan s postopkomv glavni stvari in da deli njegovo usodo.Brez meritornega postopka v glavni stva-ri ni postopka za izdajo začane odred-be. Značilnost začasnosti pomeni, nakar avtor pravilno opozarja, da lahkopostanejo začasne odredbe le formal-no pravnomočne. Ker torej ne posta-nejo materialno pravnomočne, se lahkozaradi spremenjenih okoliščin (teorijaclausula rebus sic stantibus) razvelja-vijo ali spremenijo na zahtevo strankali pa tudi ex officio. Pri tem avtor pra-vilno ugotavlja, da vsaka začasna odred-ba vsebuje clausulo rebus sic stanti-bus. Tipično za začasnost je tudi, dazačasna odredba preneha veljati z izda-jo pravnomočne odločbe v glavni stva-ri. Prepoved prejudiciranja odločbe vglavni stvari pozna tudi slovenskopravo. Glede prepovedi prejudiciranjaavtor opozarja, da ima ta v procesnempravu Sodišča ES drugačen pomen, sajse v fazi začasne odredbe ne sme odlo-čati o procesnih predpostavkah. Odlo-čanje o dopustnosti tožbe, se pravi oprocesnih predpostavkah v stadiju začas-nih odredb pomeni po procesnem pravuSodišča ES prejudiciranje zadeve. Vsako

ravnanje v postopku za izdajo začasneodredbe, s katerim sodnik, ki je pri-stojen za izdajo začasne odredbe,dokončno zavzame stališče o dopust-nosti tožbe, je prejudiciranje odločbev glavni stvari.

Zaradi tega avtor opozarja na fran-cosko teorijo, ki jo je prevzelo Sodiš-če ES, na podlagi katere se v postop-ku za izdajo začasne odredbe ne smepoglobljeno preskušati dopustnosti tožbe.Kot posledica te teorije je bila iz med-narodnega prava prevzeta teorija o oči-tni nedopustnosti. Le kadar je tožbaočitno nedopustna, se lahko o dopust-nosti odloči v postopku za izdajo zača-sne odredbe. Tožba je očitno nedo pust -na, če je npr. vložena po poteku pre-kluzivnega roka ali če je ni vložil odvet-nik. Pomanjkanje pravnega interesa oz.procesne legitimacije in tudi naravaizpodbijanega akta so procesne pred-postavke, o katerih se raje odloča vodločbi v stvari sami. Z uvedbo hitrihpostopkov hitrost postopka za izdajozačasne odredbe ni več tista tipična zna-čilnost postopka za izdajo začasneodredbe. Postopek za izdajo začasneodredbe je zdaj le eden od hitrih postop-kov.

Materialne predpostavke za izdajozačasne odredbe, se pravi pogoji za izda-jo začasne odredbe so v procesnempravu Sodišča ES zaradi izredno ohlap-nih generalnih klavzul v določbah usta-novitvenih pogodb in Poslovnika Sodiš-ča ES delo sodne prakse. Teorija insodna praksa naštevata tradicionalnotri pogoje za izdajo začasne odredbe:verjetnost utemeljenosti, ki mora bitipodana na prvi pogled (fumus boniiuris), nujnost izdaje začasne odredbe(periculum in mora) in tehtanje intere-sov.

Verjetnost utemeljenosti se pri izda-ji začasne odredbe sicer upošteva, ven-dar je v razmerju do nujnosti izdajezačsne odredbe manj pomemben pogoj.Sodna praksa Sodišča ES do zdaj še niizdelala enotnega merila za ugotavlja-nje verjetnosti utemeljenosti. Nujnostizdaje začasne odredbe je glavni pogojza izdajo začasne odredbe in tisti pogoj,ki ga poznamo v slovenskem pravu podpojmom nevarnosti. V procesnem pravuSodišča ES je opredeljena kot težka innepopravljiva škoda, ki bo stranki nasta-la zaradi poteka časa v pričakovanjuodločbe v stvari sami. V praksi se pre-skusi, ali je izdaja začasne odredbenujna, da se prepreči, da stranki ne nasta-ne velika in nepopravljiva škoda. Nuj-nost se torej izkaže v grozeči veliki innepopravljivi škodi. Kot velika oz. težka

škoda se v procesnem pravu SodiščaES obravnava protipravno premoženj-sko in tudi nepremoženjsko oškodova-nje stranke, ki lahko nastane zaradipoteka časa v pričakovanju odločbe vglavni stvari. Tako avtor opozarja, dase pozna veliko škodo v vseh treh obli-kah, kot jo pozna odškodninsko pravo,se pravi kot navadna škoda, izgubljendobiček in tudi nepremoženjska škoda.Nepopravljiva škoda je tista škoda, kise ne da odpraviti, tudi če stranka uspes tožbo v glavni stvari. Zaradi tega avtoropozarja na razlago sodne prakse, daje nepopravljiva škoda tista škoda, priakteri vrnitev v prejšnje stanje ni večmogoča. Vzpostavitev prejšnjega sta-nja se lahko opravi in natura ali pa vobliki ekvivalence v denarju (denarnaodškodnina). Če ne denarna odškodni-na ne vrnitev v prejšnje stanje v nara-vi nista mogoča, sodna praksa govorio nepopravljivi škodi. Tretji pogoj zaizdajo začasne odredbe je tehtanje inte-resov. Avtor opozarja, da mora govo-riti več v prid izdaje začasne odredbekot v prid zavrnitvi predloga za izda-jo.

Postopek za izdajo začasne odred-be je po avtorjevem mnenju sumarič-ne narave. Zato pa avtor opozarja, dase splošna načela procesnega prava upo-rabljajo na poseben način v takempostopku, saj so podrejena lastnostimzačasne odredbe. Celoten postopek zaizdajo začasne odredbe urejajo raz-pravno, dispozitivno in preiskovalnonačelo podobno kot postopek v gla-vni stvari. Pravica biti slišan (recht-liches Gehör, right to be heard) pa sezaradi značilnosti hitrosti postopkalahko izvaja v določenih primerih šeleex post. Predsednik Sodišča ES lahkoizda namreč tudi začasno odredbo »ina-udita altera parte«, kjer se ta začasnaodredba izda, ne da bi tožena strankao predlogu za izdajo začasne odredbezavzela stališče. V slovenskem pravuse zoper take začasne odredbe vlagaugovor. Pravo ES pa pravnega sred-stva ugovora zoper take začasne odred-be ne pozna, tožena stranka lahko pred-laga s posebno vlogo, da se tako izda-no začasno odredbo razveljavi. Zara-di hitrosti postopka tudi splošno nače-lo procesnega prava pred mednarod-nimi sodišči o delitvi postopka na pisniin ustni del ni izvedeno natančno.Začasna odredba se lahko namreč izdabrez ustnega postopka. V izredno nuj-nih primerih pa tožena stranka podaodgovor na predlog za izdajo začasneodredbe kar ustno, neposredno na naro-ku.


katera odgovarja avtor: Kako naj torejnajde pot do prava nekdo, ki ni prav-nik?, Kaj storiti, da bo videl pravotakšno, kakršno je, v njegovi dejanskidružbeni funkciji in vlogi, ne samo kotnadlogo ali uradniško muho?, Kakosodobnemu človeku približati večnonapetost med dejanskim in predpisa-nim, med idealom in resničnostjo?, Sčim zbuditi v njem radovednost gledeprava, še zlasti glede temeljnega vpra-šanja, zakaj si je smiselno prizadevatiza spoštovanje predpisov in »vladavi-no prava«, ko pa se ta pot tako pogo-sto izkaže za težjo in bolj zapleteno?

Avtor pravilno ugotavlja, da je »pre-več prava prav tako slabo kot prema-lo prava«, zato se ne ukvarja z ozki-mi, strokovnimi problemi, temveč nače-nja nekatera temeljna vprašanja pravnekulture. Izbor je narekovala aktualnosttrenutka, zato je tem bolj zanimivo opa-zovati osnovno misel, ki je skupni ime-novalec celotne zbirke. Verjetno bi jonajbolje ponazorili s parafrazo enegaod naslovov prispevkov – pravo medzdravim razumom in pravno kulturo.

Naj v nadaljevanju navedem (le) štiriavtorjeva razmišljanja in stališča.

V poglavju Kdor ni z nami je…(str. 51–54) avtor podaja posebno opo-zorilo za pravnika, kajti slednji ne sme(ko deluje kot pravnik) razmišljati napolitičen način. Posebno sodnik kottisti, ki dokončno odloča o pravnih spo-rih, se mora ogniti skušnjavi, da bi stran-ke v sporu na podlagi navedenih moti-vov opredeljeval kot »naše« in »vaše«in seveda še manj kot »prijatelje« ali»sovražnike«. Celo odvetnik, ki je žepo svoji poklicni funkciji dolžan zasto-pati interese »svoje« stranke proti »drugi«

stranki, se mora kot pravnik izognititakšnemu zastopanju svoje stranke, skaterim bi »svojo« in »nasprotno« stranv sporu opredeljeval onkraj objektivi-ziranih okvirov zakona in temeljnih(ustavnih) načel pravnega reda.

Z zanimanjem sem prebral tudi pogla-vje Zakaj je pravičnost ženskega spola?(str. 46–50), ko avtor bralca vpraša, alisi je že kdaj zastavil takšno vprašanje,saj se v številnih jezikih oz. kulturahpravičnost (iustitia) kot vrednota, pra-vno načelo, boginja ali karkoli drugegapredstavlja v ženski obliki – tako v bese-di kot v sliki. Ali torej veste, zakaj jepravičnost (bolj) »ženska«, in ne (toli-ko) »moški«, sprašuje pisec. Temeljnabipolarnost sveta je nazorno prikazanav kitajskem ločevanju dveh temeljnihprincipov jin-jang (ženske in moške last-nosti). Klasični lik Pravičnosti (iustitia)na poseben način kombinira in odsevate lastnosti (najpogosteje je v klasičnemizročilu upodobljena kot ženska, ki imapraviloma zavezane oči, v eni roki držitehtnico ali knjigo (zakonik) v drugi pameč). Ali zdaj vse to pomeni, da so žen-ske pravičnejše kot moški? Ali morajobiti zato sodnice (v pravosodju) ženske?Ali se ljudem zdi svet nepravičen ravnozato, ker sodne funkcije še vedno opra-vlja veliko moških? Takšna vprašanjaniso tako poredka v vsakdanjem življe-nju na sodiščih in tudi pisec tega pri-kaza sem jih že večkrat doživel (še zla-sti kadar je bil pri kaznivem dejanju –na primer posilstva senat sestavljen iztreh predstavnic ženskega spola, op. p.).


Prik

azi

Šestintrideset poglavij je objav-ljenih v časovnem zaporedju (obvsakem je naveden datum objave

na spletni strani), nekaj pa je izpušče-nih. Med objavljenimi je večina takšnih,ki so bili v obliki kolumen objavljeniprvič, pri nekaterih pa gre za prirejene(deloma spremenjene in dopolnjene)povzetke iz objavljenih besedil. Neka-teri prispevki, ki so bili kot kolumnaobjavljeni v dveh delih, so v knjigi zdru-ženi. V uvodu avtor poudarja, da gre zaželjo po obliki bolj sproščene predsta-vitve nekaterih pravnih tem kot tudi zaširša življenjska razmišljanja in spoz-nanja, ki so tako ali drugače povezanas pravom. Vse skupaj se je nato utirilov nekakšne miselne utrinke in razmi-šljanja o(b) pravu, ki je lahko zanimi-vo tudi za širši krog bralcev, ne le zapravnike. Pri pisanju se je avtor soočalz dvema spoznanjema. Prvič, pravo jedel (celotnega) življenja in stvarstva, zatoga kljub njegovi relativni samostojno-sti (avtonomnosti) ne smemo obravna-vati kot hermetično zaprt sistem. Dru-gič, življenjske situacije, tudi tiste, kiso neposredno povezane s pravom, lahkodojemamo bodisi kot zapletene bodisikot preproste, odvisno je od nas samih.

Ugajajo likovna oprema in ilustraci-je Brede Sturm, ki so (vsaj kadar greza literarno zvrst eseja, pa četudi je tas področja teorije in filozofije prava) neko-liko nenavadne, celo poživljajoče, natrenutke sprožajo zanimive asociacije terspodbujajo k poglobljenemu razmišlja-nju o zapisanih temah, včasih pa soduhovite (npr. na strani 12 ilustracija Ured-be EU 1677/88 – standardi za kumare).

V predgovoru h knjigi dr. JanezKranjc izlušči bistvena vprašanja, na

dr. Miro Cerar

Pravnikov mozaik alipravo med zdravimrazumom in pravno

kulturo dr. Bojan Kukec

Nove tehnologije se uveljavljajo tudi na področju pravnih znanosti, za karje dokaz prikazana knjiga: dr. Miro Cerar je namreč od maja 2006 domaja 2007 na spletni strani portala Ius Software objavljal tedenske kolum-ne, ki so zdaj izšle v knjigi Pravnikov mozaik.

Avtor: dr. Miro CerarZaložnik: GV Založba, Ljubljana,2007, 500 izvodov, 205 strani, cena39 evrov



Prik

aziAvtor odgovarja ne, nikakor ne. Moš-

kim se ni treba nič vznemirjati. V svetupozitivnega prava je racionalnost (moškonačelo) močno poudarjena, čeprav to nika-kor ne izključuje velikega vpliva ira-cionalnosti (ženskega načela v pravu).Navsezadnje sta ženski in moški prin-cip tako pri moških kot pri ženskah raz-porejena v različnih kvantitetah, kvali-tetah in medsebojnih kombinacijah. Tudiv pravu zato močno potrebujemo ustre-zno ravnotežje med moškim in ženskimprincipom.

S področja etike in filozofije je pose-bno zanimiv prispevek o tožarjenju kotnekaj nečastnega, neprimernega, celo sra-motnega v poglavju Paradoks špec kah -le (str. 126–130). Problem tožarjenja avtorzelo življenjsko (ne suhoparno teore-tično) izpelje iz primera, ob katerem sizastavi vprašanje: Ali je etično prijavi-ti (zatožiti) pristojnemu (državnemu)organu ne le nezakonito, pač pa tudinepravilno in/ali neetično ravnanje dru-gih posameznikov, javnih uslužbencev,novinarjev …? (Smiselno 10. člen Zako-na o javnih uslužbencih in 19. členKodeksa teh.) Ali javni uslužbenec stem, ko zatoži sodelavca, ki je sprejeldarilo, vredno nekaj več od zakonskodovoljenih (prej 15.000 tolarjev – npr.razkošen šopek rož, nekoliko bolj dra-goceno pisalo ali knjigo, pri čemervemo, da marsikateri pravni učbenik žepresega to ceno), in ga ni prijavil oz.izročil delodajalcu, zares ravna etično?Avtor sklene, da gre za relativno togostdoločb in da mora biti prijavljanje nepra-vilnosti skrajni ukrep. Preden se zate-čemo k njemu, se moramo potruditi, dazadeve rešimo po poti prepričevanja,posredovanja itd. Kodeks, morala, zakon– vse to so sicer pomembni in koristniusmerjevalci pravilnega ravnanja, todavsak od njih je nekoliko enostranski.Vse skupaj je zato predvsem stvar člo-veškega občutka, prave mere, poklicneter življenjske izkušnje in zrelosti. Pritem pa paradoks ostaja. In verjetno seje z njim najtežje soočati prav pri vzgo-ji otrok in mladine. Kako torej vzgaja-ti mlade rodove, da bodo čutili in razu-meli, da je preveč tožarjenja prav takoslabo kot premalo? No, vsaj na načel-ni ravni odgovor ni težak: Samo tako,da se tega najprej resnično naučimo sami!

Zanimiva vprašanja načenja tudipoglavje o človekovih pravicah in dolž-nostih (str. 166–169). V Sloveniji smose že kar precej navadili na človekovepravice. Kaj pa človekove dolžnosti?Ali so tudi te del naše skupne zavesti?V zvezi s tem avtor zapiše, da je trebanajprej vsaj na kratko spomniti, da je

v pravu dolžnost (obvezno) nujni kore-lat pravici. V pravu preprosto ni pravi-ce brez korelativne dolžnosti (tu gre seve-da za pravno dolžnost, in ne npr. moral-no, ali religiozno ali kako drugo dolž-nost). Zato se seveda moramo vpraša-ti, kako to, da se dandanes marsikje takoizrazito poudarjajo le človekove pravi-ce, ne pa tudi človekove dolžnosti. Alislednje sploh obstajajo? Dr. Cerar pravi,da seveda ne želi kar predlagati, da bise morale človekove pravice v ustaviali kakšni mednarodni konvenciji ustre-zno pretvoriti (zgolj) v človekove dolž-nosti. Želi pa poudariti, da bi moraladružba (veliko bolj) krepiti tudi sploš -no zavest o človekovih dolžnostih. Pred-vsem v procesu izobraževanja (od os -nov ne šole do univerze).

Sklep Poti do odgovorov na ne povsem

naključna štiri (in podobna) vprašanjaje gotovo več. Eno od njih je utrldr. Miro Cerar s kolumnami, ki jih jepisal za portal Ius Software. V njih jepreprosto, kratkočasno in duhovito nače-njal različna pravna in metapravna vpra-šanja. Njegov namen ni bil, da bi jihteoretično izčrpal, zapletel in opremils številnimi opombami. Bralca je želelpredvsem opozoriti na nekatere problemein dileme, mu predstaviti mogoče odgo-vore, predvsem pa v njem spodbuditiželjo po nadaljnjem razmišljanju.

Pravne miniature, kot bi lahko poime-novali dr. Cerarjevo delo, so zani-mivo branje, ki usmerja v nadaljnjorazpravo in zahteva od bralca lastnoopredelitev. Upamo, da bodo našlepot do številnih bralcev in prispe-vale k temu, da bo naša »obsodbana površ(i)n(sk)ost« postala vsajpogojna, če ne kar razveljavljena«,kot je ob koncu predgovora duho-vito zapisal dr. Janez Kranjc.

Avtorju (ob čestitkah za aktualno inpoglobljeno esejistično delo) lahko vse-kakor odgovorim pozitivno na prvi delnjegovega vprašanja na koncu uvoda,ko zapiše, da si želi, da bi bralec v mozai-ku razmišljanj našel kakšno misel tudizase, jo povezal in nadgradil s svojimimislimi in spoznanji ter tudi tako dodalnekaj kamenčkov k nedokončanemumozaiku človeštva in stvarstva, ki galjudje in druga živa bitja zavestno alinezavedno sestavljamo že tisočletja.

Pri tem pa se seveda postavlja tudivprašanje, kam vse to vodi. Ali ste(si)nanj že odgovorili?

Posredovanjepodatkov obančnem računuzaposlenega Neobvezno načelno mnenje infor-macijskega pooblaščenca, št. 0712-171/2008/2, 19. februar 20081

Ali mora delodajalec posredo-vati podatke o bančnem računu,na katerega nakazuje svojemu zapo-slenemu plačo, in banki, pri kate-ri se račun nahaja, v pravdni zade-vi upnikovi odvetnici, ki se skli-cuje na sklep sodišča o dopolnitvipredloga za izvršbo s podatki o orga-nizaciji za plačilni promet?

Na podlagi 10. člena Zakona oodvetništvu (ZOdv) mora delodajalecodvetnici posredovati podatka obančnem računu zaposlenega, na kate-rega se mu nakazuje plačo, in banko,pri kateri je račun odprt, če odvetni-ca izkaže nujnost pridobitve določene-ga osebnega podatka v zvezi s kon-kretnim pooblastilnim razmerjem inkonkretnim procesnim dejanjem.Odvetnik mora dokazati, da osebnihpodatkov, ki jih zahteva, ne more pri-dobiti drugače.

Če odvetnik z ustreznimi listi-nami izkaže vse navedeno, mu moraupravljavec osebnih podatkov posre-dovati zahtevane osebne podatke.Edina omejitev po vsebini oz. vrstiosebnih podatkov, ki jih je odvet-nik upravičen pridobiti, je določenav tretjem odstavku 10. člena ZOdvin se nanaša le na tiste osebne podat-ke, ki so na podlagi posebnih oz.drugih zakonskih določb dostopnile pooblaščenim organom (npr. podat-ki v dosjejih tajnih služb).

Pripravila: Irena Vovk

1 <www.ip-rs.si>

Dopisujte v svoje glasilo

• o izkušnjah iz neposredneodvetniške prakse,

• objavite svoja mnenja o novihpredpisih!


ZKP. Glavna sprememba je po naved-bah dr. Šturma odprava sodne preiskavein instituta preiskovalnega sodnika,vodilno vlogo pri preiskovanju kazni-vega dejanja pa naj bi imeli po novemdržavni tožilci. Predsednik OZS MihaKozinc osnutka zakona ni mogel kon-kretno komentirati, saj so ga prejeli šelevčeraj, pripombe nanj bodo tako posla-li v najkrajšem možnem času. Ob temdodaja, da še proučujejo, ali je pri pri-pravi zakonskih sprememb sploh sode-loval kakšen odvetnik. Na prvi pogled,pravi Kozinc, gre za sila radikalne spre-membe. Odvetnik E. Z. je povedal, dabi se morali tovrstni zakoni spreminjativ široki javni razpravi. »Ta zakonskasprememba je kot tajna uredba,« praviZ. in ob tem dodaja, da odvetniki pripripravi osnutka zakona sploh niso sode-lovali, minister je tako po besedah Z.odvetnike iz priprave teh spremembpopolnoma izključil. Odvetnik M. S.pa ostro nasprotuje prehitremu in nepre-tehtanemu sprejemanju tovrstnih zako-nov. Tako Z. kot odvetnik A. R. stamed drugim opozorila, da bi ta radi-kalna sprememba lahko prispevala šek podaljševanju sodnih postopkov.»Bojim se teh novotarij, doslej so vsete novosti sodne postopke le še po -daljševale,« pravi R. … Trenutno jekončan splošni del osnutka ZKP,dr. Šturm pa ob tem dodaja, da bo trebadelo nadaljevati še s preureditvijoobtožnega postopka in postopka predsodiščem.

Lucija Dimnik, Dnevnik, 18. 12.2007, str. 2, v članku Kazniva dejanjanaj bi po novem preiskovali tožilci.

4. Pripomba odvetnika E. Z.,izrečena ob objavi novice, da ministr -stvo za pravosodje pod vodstvom mini-stra dr. Lovra Šturma načrtuje refor-mo ZKP, je bila pikra, pomenljiva innatančno merjena. »Ta zakonska spre-memba je kot tajna uredba,« je izja-vil eden najuglednejših slovenskihodvetnikov.

Ali Žerdin, Objektiv, 22. 12. 2007,str. 8, v članku Reformator, kombina-torik, vitez.

5. Sama sebi postavljam zelo stro-ga merila. Dan po tem, ko sem bila

izvoljena na predsedniško mesto, semizstopila iz vseh nadzornih svetov. S1. novembrom sem popolnoma opusti-la odvetniško prakso in se zaposlila vLDS …

Vesna R. Bernard in Meta Rogljičv intervjuju s predsednico LDS Kata-rino Kresal, Objektiv, 5. 1. 2008, str. 12.

6. Na fotografijah iz tistega časaje ob M. S. in S. Z. opaziti tudi navidez samozatajenega odvetniškega kan-didata nižje rasti in v zadnjih izdihlja-jih 20. let, ki nosi rjavo aktovko. Iro-nija je, da je bil J. S., ki se danes kotvaruh konkurence na veliko ukvarjaprav z Laščani, v času najhujših bitkpivovarske vojne zaposlen v obeh »nji-hovih« odvetniških pisarnah. Tja pa jeprišel prav iz urada, ki je tudi v spo-padu za Union odigral pomembno vlogo.Mimogrede, S. dolgoletni predhodnikA. P. je pred časom razloge za težaveurada pri odhajanju dobrih kadrov videlprav v priročnejših ponudbah iz zaseb-nega sektorja in odvetniških pisarn. S.se je – nasprotno – na urad vrnil poveč letih odvetništva. »V tujini ni neo-bičajno, da gredo odvetniki na davčniurad, res pa je, da je tam to delo stvarprestiža,« je pred časom dejal v pogo-voru za Poslovni Dnevnik … »Kotodvetnik sem lahko uspešen le v pra-vni državi.«

Primož Cirman, Objektiv, 5. 1.2008, str. 8, v članku Brezzobi tiger alikrotilec inflacije?

7. Predlaga se (v ZKP, op. p.) uki-nitev preiskave, kar naj bi, po pre-pričanju pravosodnega ministra, poeno-stavilo in skrajšalo postopek. »Prepričansem, da rešitve, kot so predlagane, pome-nijo predvsem poslabšanje položajaobdolžencev. Če ukinjamo sodno pre-iskavo in krepimo pristojnost tožilstva,bi morali sočasno dati sorazmerno večpristojnosti obrambi, predvsem pa bimorali zagotoviti obvezno obrambo vvseh primerih. Četudi zagotovljeno seporuši načelo enakopravnosti strank vpostopku, in nobene garancije ni, da sene bo preiskovalni postopek, ki ga bovodilo tožilstvo s policijo, spremenil vnasilje nad osumljencem. Tudi v zvezis tem predlogom je treba izpostaviti, dase bodo sodni postopki zapletli, glavneobravnave bodo postale zahtevnejše,predvsem pa daljše, kar nujno vodi vpovečanje sodnih zaostankov. Ministerza pravosodje z nedomiselnimi in nede-mokratično izpeljanimi zakonskimi refor-mami povzroča stanje, ki generira sodnezaostanke, nato pa poskuša z admini-strativno-tehničnimi ukrepi, novimi stav-


Med

iji o

odv

etni

štvu

1. Zakaj se niste sklicevali na to,da ste ekspertna priča, ki ni dolžna pre-našati žaljivih opomb odvetnikov?

dr. Ciril Ribičič: Imel sem načelenrazlog za vztrajanje: prepričan sem, damora imeti obramba zelo svobodnemožnosti izvajanja dokazov v koristobtoženega, ki mu grozi visoka zapor-na kazen. Tudi doma sem pristaš take-ga stališča. Sodniki morajo zagotovitičim svobodnejše delovanje obrambe.Nasprotujem lahkotnemu kaznovanjuodvetnikov, ki poskušajo v korist klien-tov storiti največ kar lahko. Sodnikodvetnika ne more obravnavati kotdobro plačanega nebodigatreba, prej gabi bilo treba obravnavati kot enegatemeljnih garantov varstva obdolženčevihpravic v kazenskem postopku. To mojenačelno stališče je bilo v Haagu na pre-izkušnji, zato sem preprosto moralstoično prenesti žaljive napade mednavzkrižnim zaslišanjem. Tudi tožil-stvo ni bilo navdušeno nad mojimpričanjem, ker sem vztrajal pri svojihprejšnjih ugotovitvah tudi na točkah,na katerih so si želeli drugačnih odgo-vorov.

Dean Zagorac, intervjuju z dr. Ci -rilom Ribičičem z naslovom Na pre-izkušnji v Haagu, Pravna praksa,št. 1/2008, str. 30.

2. Koroška odvetniška zbornica jezavrnila Haiderjev napad na R. Vouka.Prehitra vožnja funkcionarja slovenskemanjšine in odvetnika R. Vouka po mne-nju njegovih stanovskih kolegov ne kršinačel odvetniške etike. OZ na Avstrij-skem Koroškem je zavrnila ovadbodeželnega glavarja J. H., ki je zahte-val, da zbornica proti V. sproži disci-plinski postopek. …

Ne bo izgubil licence. Avstrijskaodvetniška zbornica je H. zahtevo zavr-nila z ugotovitvijo, da je Vouk akcijonapovedal v svoji politični funkciji, inne kot odvetnik.

Vesna Kalčič, Dnevnik, 14. 2. 2008,str. 8, v članku OZ razume koroškeSlovence, in Demokracija, št. 47/2007,str. 33, v članku Tedenski utrip – zamej-stvo in izseljenstvo.

3. Minister za pravosodje dr. LovroŠturm je predstavil predlog novega

Najdražji in/alikvalitetni odvetniki –

niso vedno isti!


odvetniški tarifi, ne bodo več moglizaračunavati vsake storitve posebej. Tobo omogočilo hitrejše reševanje sporov,je včeraj napovedal minister Šturm, kije poleg predloga Z. T. predstavil tudipredlog sprememb ZOdv. V OZS tazakon ostro zavračajo, saj je, pravi pred-sednik OZS Miha Kozinc, odvetništvopo Ustavi neodvisno in samostojno ...Če bo zakon sprejet, Kozinc napove-duje, da bodo šli na Ustavno sodišče …Predlog ZOdv predvideva disciplinskeukrepe, npr. denarno kazen od 500 do25. 000 evrov, najhujši ukrep pa je traj-na prepoved opravljanja odvetniškegapoklica. Pri pripravi obeh zakonov, kina področju odvetništva uvajata pre-cejšnje spremembe, OZS ni sodelovala.»Pred pripravo zakonov smo imeli stikez OZ, vendar se je pokazalo, da je biloto sodelovanje nehvaležno, kajti na vsakdelovni osnutek smo doživeli ostro reak-cijo v medijih. In pod takimi pogoji seve-da ni mogoče delati,« nesodelovanje zodvetniki pojasnjuje Šturm.

Lucija Dimnik, Dnevnik, 2. 2. 2008,str. 2, v članku Minister Šturm z zako-nom nad odvetniške tarife.

12. Od prvih judikatov bo odvi-sno, kako na široko se bodo odprla vratazlorabam novih institutov, ki jih bodopo ameriškem vzoru v največji merilahko izkoristili inventivni odvetniki,ki bodo zaslutili možnost dobregazaslužka.

Alenka Brezovnik, Dnevnik, 2. 2.2008, str. 18, v pogovoru z VojkomČujovičem v članku Moobing v zako-nu.

13. OZS: Preložene spremembebodo trčile ob ustavno vlogo odve-tništva pri nas. Problem prenosa nemškepravne ureditve odvetništva na sloven-sko je, da so tamkajšnji odvetniki vdrugačnem položaju, kot so naši. Zapristop stranke k sodišču je skorajda vvseh primerih obvezna prisotnost odvet-nika, pri nas je ta v civilnih zadevahomejena na revizijo in prisotnost odvet-nika je obvezna v kazenskih zadevah.V Nemčiji tudi velja posebna gradaci-ja glede odvetniškega zastopanja, sajse lahko, denimo, na zvezno sodiščeobrne le peščica izbranih odvetnikov.Zato je nemogoče neko tujo ureditevprenašati na naša tla, ne da bi pri temupoštevali vse posebnosti, ki veljajo natujem in ki so v določeni meri nepri-merljive z našo ureditvijo in zato tudiustavno sporne … Ob dobrem sodni-ku, ki postopek vodi z vso strokovnoavtoriteto, je povsem nemogoče, da bikaterakoli stranka po nepotrebnem zav-lačevala postopek. Predsednik OZS

pravi, da imajo predložene spremem-be tudi nekaj dobrih rešitev, za katereso se bolj ali manj zavzemali tudi odvet-niki sami (zavarovanje poklicne odgo-vornosti odvetnikov in odvetniškihdružb, ustanovitev odvetniške družbe zomejeno odgovornostjo, opravljanjeenoletne prakse pri odvetniku itd.).Nekorektno pa se mu zdi novo ureja-nje disciplinske odgovornosti odvetni-kov …

Majda Vukelić, Delo, 5. 2. 2008,str. 2, v članku Hoče oblast disciplini-rati tudi odvetnike?

14. Preden se je včeraj sestal Upra-vni odbor OZS, je predsednik zborni-ce ponovno poudaril, da tako kot varu-hinja človekovih pravic tudi odvetnikinasprotujejo tistemu delu ZOdv, ki spre-minja področje disciplinske odgovor-nosti odvetnikov. Spremembe zakonanamreč predvidevajo tudi vključevanjevaruha človekovih pravic v postopekimenovanja članov disciplinskih komi-sij. V uradu varuhinje pa opozarjajo,da takšne zakonske rešitve presegajoustavni okvir varuhovega delovanja, sajje odvetništvo kot del pravosodja samo-stojna in neodvisna služba. Kozinc šepojasnjuje, da v OZS nasprotujejo tudidelu spremembe ZOdv, ki zmanjšujepogoje za vstop v odvetništvo… »OZS:minister Šturm misli, da razume sistemodvetništva.« (podnaslov, op. p.)

Lucija Dimnik, Dnevnik, 6. 2. 2008,str. 4, v članku Odvetniki nasprotuje-jo nemškemu modelu tarif.

15. »Če bo izvršna oblast pose-gala v vse, ne moremo govoriti o samo-stojni in neodvisni odvetniški službi.Slovenija ima odvetništvo kot samo-stojno in neodvisno službo, opredelje-no v 137. členu Ustave. Res Ustavatudi določa, da to službo ureja zakon,vendar mora zakonska ureditev spošto-vati njeno samostojnost in neodvisnost.V trdnem sistemu, ko vsakogar opre-deljuje tudi njegov materialni položaj,pa je treba zagotoviti samostojnost inneodvisnost tudi v financah. Zaradi var-stva javnega interesa je mogoče tudinadzorovati ravnanje odvetniške zbor-nice, glede materialnega položaja odvet-nikov (npr. s soglasjem pravosodnegaministra k odvetniški tarifi), ni pamogoče ne s podzakonskim predpisomne z zakonom opredeljevati njihovegafinančnega položaja. Kje sta potemsamostojnost in neodvisnost? Vlada jeočitno še vedno prepričana, da lahko zvečino v parlamentu ureja vse. Ko sevlada sklicuje na nemško ureditev, poza-blja, da je tam uveljavljeno obveznozastopanje strank po odvetnikih …« Tako


Med

iji o

odv

etni

štvu

bami, plačnimi reformami in udarniškimiprogrami te zaostanke odpraviti. Zaslabe uspehe pa krivi sodnike in odvet-nike, le pri kritiki tožilcev je nekolikobolj prizanesljiv.«

Odvetnik mag. Emil Zakonjšek,Objektiv, 12. 1. 2008.

8. Nekdanji lucijski odvetnik Z. F.,ki bi zaradi goljufij že moral sedeti naDobu, uporablja vsa pravna sredstva,da bi se izognil začetku prestajanjapetinpolletnega zapora. Vložil je zah-tevo za varstvo zakonitosti, zahtevo zaobnovitev kazenskega postopka inobtožni predlog proti novogoriškemusodniku G. K., ki ga je obsodil. Vse sevleče že 12. leto.

Iztok Umer, Slovenske novice, 21. 1. 2008, str. 4, v članku Tisoč pro-tiorožij obsojenega F.

9. Tako kot zdravniki vztrajajo,da naj jim vendar pustijo delati, pačetudi 18 ur na dan, so tudi odvet-niki odločno proti državnim »pose-gom« v njihovo »neodvisnost«. Saj,kdo bi se jim upal postaviti po robu?Navsezadnje bo tudi minister prejali slej zbolel ali se znašel v kole-sju pravosodja.

Delo, 7. 2. 2008, str. 24, v rubri-ki – Pa še to, z naslovom Nedota-kljivi.

10. Včasih pogrešam ta prvosto-penjski teater, vpitje strank in odvet-nikov, zaslišanja, soočenja … Na iussem se vpisala verjetno tudi malo zara-di družinske tradicije, vendar v trdnemprepričanju, da bom odvetnica, ko bomvelika. Tik pred tem, ko bi res lahkopostala, sem se tudi zaradi razočaranjanad povprečno slovensko odvetniškorealnostjo, ki je precej odstopala od mojihidealističnih predstav, odločila za sod-niško kariero. Denar ni igral nobenevloge …

Dr. Vesna Bergant Rakočevič,Delo, 31. 1. 2008, str. 5, v rubriki –Gostujoče pero, z naslovom Lukendain cilji plačne reforme: sojenje hitro inpoceni.

11. V OZ so prepričani, da zakonposega v ustavno zagotovljeno neod-visnost in samostojnost odvetništva.Zaračunavanje vsake odvetniške stori-tve posebej, po besedah ministra za pra-vosodje dr. Lovra Šturma, povzročanepotrebno kopičenje vlog in prelaga-nje glavnih obravnav na sodišču, zara-di tega prihaja tudi do zavlačevanjapostopkov. Odvetniki zato po novem,če bo sprejet popolnoma nov zakon o


ljal na Kosovo, kjer je v Titovi Mitro-vici potekal proces proti albanskimrudarjem iz Starega trga. Šlo je za soli-darnost, honorarju so se odpovedali: »Toje bil zadnji pravi politični proces vnekdanji Jugoslaviji«, ocenjuje K. »Zakontrarevolucionarno združevanje jeobtožencem grozila tudi smrtna kazen.«S prsti urno brska po debeli orumene-li mapi z obtožnico. Na prvi strani, podšt. 1, je med obtoženimi naveden AzemVlasi. Na 13. mestu je zapisan zna-meniti rudar Avdi Uka. »Njega sem bra-nil,« pravi K. Spominja se, da je zaproces vladalo veliko zanimanje tuditujih medijev. »New York Times je zgod-bo objavljal na prvih straneh. V sodnidvorani je bilo natlačenih toliko ljudi,zunaj pa je bil takšen mraz, da so odkondenza po tleh nastale luže.« Processe je končal z oprostilno sodbo. »Z A.V. sva še vedno prijatelja in se obi-skujeva,« se nasmehne.

Objektiv, 16. 2. 2008, str. 5, v član-ku Ljubljano smo branili v Prištini.

20. Predlog ZOdv po mnenju odvet-nikov ni v skladu z Ustavo. V disci-plinskih komisijah bodo odvetniki ohra-nili večino. … Odvetniki so proti temu,da njihovo tarifo določa nekdo od zunaj,in napovedujejo ustavno presojo. TudiMiha Kozinc je izrazil zadovoljstvo, dajim je glede disciplinskega postopkauspelo doseči sporazum, saj bodo odvet-niki lahko ohranili samostojnost. Napo-vedal je, da bo OZS do 7. člena zako-na, ki določa disciplinski postopek, zav-zela konstruktivno stališče. Glede ZOdvpa obstaja stališče OZS nespremenje-no. Še enkrat je poudaril, da pri temne gre za višino tarife, temveč za načindoločanja tarife, ki se jim zdi nespre-jemljiv. Dodal je tudi, da je izjavo proti7. členu novele ZOdv, ki določa disci-plinski postopek, do petka podpisalo961 od 1170 odvetnikov. Na koncu ješe napovedal, da bodo odvetniki, če bozakon sprejet, sprožili postopek za ocenonjegove ustavnosti.

Lucija Dimnik, Dnevnik, 19. 2.2008, str. 4, in Marko Jakopec, Delo,19. 2. 2008, str. 2, v članku Brez dogo-vora o Odvetniški tarifi.

21. Zato bom v reševanje sporovvključil številne odvetnike in sveto-valce po posameznih področjih, ki bodosodnikom obdelovali primere in jimopravili vso logistiko, zato se bodonove zadeve reševale v največ šestihmesecih. Sodniki in odvetniki bodofinančno vzpodbujani k poravnavam,velika učinkovitost pravne države boposledično zmanjšala pritok zadev, sajne bo nihče več računal na počasnost

sodišč. Lumpi se bodo spet bali pravi-ce in pravica bo sčasoma imela manjdela.

mag. Bojko Jerman, Svet nepre-mičnin – denar, 20. 2. 2008, str. 5, vrubriki Na koncu jezika z naslovom Kan-didatura za zalogo.

22. »Določilo, ki predvideva pla -čilo odvetniške storitve v pavšalnem zne-sku, ni slabo, saj je takšna ureditev pre-glednejša,« pravi M. »V praksi odpra-vlja večkrat zlorabljeno pravico do vla-ganja nepotrebnih pravnih sredstev alikopičenja nepotrebnih vlog z namenomčimvečjih zaslužkov. Po novi rešitvi biuporabnik storitev že vnaprej vedel,koliko bi plačal za odvetniško delo.Obenem cena ne bo odvisna od traja-nja in posameznih odvetnikovih opra-vil. Smotrno bi se bilo pogovarjati le ovišini določenih zneskov, ne pa o sistem-ski rešitvi, ki je dobra,« pravi M. Indodaja, da zakonski predlog dopuščamožnost, da se lahko odvetnik in stran-ka tudi sama dogovorita za plačilo, neglede na določene zneske iz tarife.

B. Š., Delo, 20. 2. 2008, str. 3, včlanku Pavšalne odvetniške tarife so pre-glednejše.

23. D. L. B. je v DZ vložila pred-log sprememb ZOdv, še preden je vladav parlament vložila svoj predlog tek-sta zakona, ki je močno razburil odvet-nike. Po predlogu vlade namreč odvet-niki ne bi več samostojno, v soglasjus pravosodnim ministrom, določali višineodvetniških tarif, ampak bi to urejal pose-ben zakon. Novela zakona, ki jo pred-laga poslanka SD, pa dosedanjega siste-ma tarif ne spreminja. Novosti v nje-nem predlogu gredo namreč v smeriposodabljanja odvetništva z namenom,da se bo to lahko lažje odzvalo na potre-be časa. Z OZS podpirajo predlog L.B. … Vlada je potrdila predlog nove-le ZOdv in povsem nov ZOT.

Dnevnik, 22. 2. 2008, str. 3, v član-ku Darja Lavtižar Bebler prehitelaVlado.

24. Vlada je potrdila sveženj zako-nov iz pravosodja … Poleg noveleZOdv so se ministri namreč strinjalitudi s pripravljenimi besedili novele ZKP,novele Zakona odgovornosti pravnihoseb za kazniva dejanja, novele ZIKSin predlog Zakona o mediaciji v civil-nih in gospodarskih zadevah. …Dr. Šturm je razložil, da bo ZOT sicerdoločal nagrade odvetnikov, vendar pabo mogoč tudi drugačen dogovor medodvetnikom in stranko ... Po njegovihbesedah predlog določa le nagrado zapostopek, nagrado za narok in posebnonagrado za sklenitev sporazuma o izven-


Med

iji o

odv

etni

štvu

nam je dejal profesor na ljubljanski PFin nekdanji ustavni sodnik dr. LojzeUde, ko smo ga povprašali o novostihv odvetništvu.

Da bi država določala cene za sto-ritve, bi bilo po Udetovi presoji do -pustno le, če bi to zahtevala javnakorist. Za takšen poseg bi morali izpe-ljati test sorazmernosti, torej ugotovi-ti, ali je ta neizogiben za varstvo dru-gih človekovih pravic. Ali torej ni čez-meren (ali ne bi bilo mogoče dosečiistih namenov z blažjimi ukrepi) in alini nesorazmeren v ožjem smislu (alipreveč ne posega v pravice nosilcevsamostojne dejavnosti)? Pri posegih vsamostojnost organiziranja in delova-nja nosilcev svobodne dejavnosti setest ne izide, saj sedanje stanje za var-stvo pravic tretjih takih posegov nezahteva. Ti posegi niso neizogibnopotrebni, iste namene bi lahko doseglitudi na drug način, je prepričan dr. Ude.

Majda Vukelić, Delo, 6. 2. 2008,str. 2, v članku Vlada ne more urejativsega.

16. Najbolj sprevržen med pošte-njaki je gotovo B. B., direktor direk-torata za evropske zadeve na MZZ, kije (v Odmevih TVS, 6. 2. 2008) obaferi Š. pokazal s prstom na sindikatdiplomatov, ki se je upal braniti dosto-janstvo in pravice svojega kolega. Tospominja na temačna obdobja, ko sodiskvalificirali tiste odvetnike, ki so siupali braniti kliente, obtožene narod-nega izdajstva.

Vlado Miheljak, Dnevnik, 13. 2.2008, str. 16, v kolumni Janšev sin-drom v Pahorjevi glavi?

17. Tisti, ki kvalitetno opra-vljajo odvetniške storitve, in tistiodvetniki, ki so najdražji, niso vednoisti!

Dr. Lojze Ude, v Studio ob17.00, Radio SLO, 13. 2. 2008.

18. Bo poslej veljalo, da smejoorgani pregona nadzorovati telefoneodvetnikov? Odvetniške telefonske lini-je so najbolj dragocen vir podatkov odelovanju kriminalcev!

Ali Žerdin, Dnevnikov objektiv, 9. 2. 2008, str. 3, v kolumni Dostavi-te mi seznam obiskovalcev spovednic!

19. Odvetniki rudarjev: napetegaozračja med Slovenijo in Srbijo jeseniin pozimi leta 1989 se spominja lju-bljanski odvetnik M. K. S kolegi J. H.,A. R. in P. Č. se je na predlog Bav-conovega Sveta za varstvo človekovihpravic, z najetim avtomobilom odpe-


sodni rešitvi spora. Pri tem je Šturmpojasnil, da se slovenski zakon zgle-duje po nemškem Zakonu o nagradahodvetnikov iz leta 2004.

Marko Jakopec, Delo, 22. 2. 2008,str. 2, v članku Odvetniška tarifa določenav zakonu.

25. Občutek sem imel, da so imelinekateri člani razpisnih komisij istemiselne vzorce kot konji s plašnicami.Zato smo pripeljali ljudi od zunaj, tudiodvetnike.

Radovan Žerjav, prometni mini-ster, Objektiv, 23. 2. 2008, str. 10, vintervjuju Preiskava proti gradbenimpodjetjem ni zgodba SLS.

26. Odvetniki se gotovo počutijonekoliko prikrajšani v primerjavi s seda-njo tarifno ureditvijo.

Pravosodni minister dr. LovroŠturm, Žurnal, 23. 2. 2008, str. 12.

27. Ministrstvo za pravosodje pred-laga spremembo ZOdv, ukinitev velja-vne odvetniške tarife ter prenos več pri-stojnosti z OZS na DZ ter določanjeplačila za odvetniške storitve z zako-nom. Bistvo predlaganih sprememblahko razumemo kot poskus vzeti neod-visnost OZS in posameznim odvetni-kom na področju finančne in disci-plinske odgovornosti ter omogočiti kaz-novanje odvetnika. Izvršilna oblast siželi podrediti odvetništvo, tako kot sije poskušala podrediti bolj ali manj vsesegmente družbe od tožilstva, pravo -branilstva in notarjev na eni strani, vzadnjem času pa tudi novinarje in sod-nike, na drugi strani pa z administrati-vno zahtevanim diskontnim delom odvet-nikov za državo prevaliti finančno bremestroškov v postopkih z dolžnika naupnike. Spet se daje prednost dolžni-ku in državi, sodiščem, odvetnikom indrugim udeležencem postopkov, padodatno onemogoča in otežuje varo-vanje človekovih pravic državljanovSlovenije.

Odvetnik Borut Škevtlj, Pravnapraksa, št. 8/2008, v prilogi, z naslo-vom Ob poskusu podreditve odvetništva.

28. Spletne strani OZS domujejona naslovu <www. odv-zb. si>, upo-rabnikom pa nudijo precej uporabnihvsebin. Večina jih je sicer dostopnih leregistriranim uporabnikom, za »nepos-večene« pa je denimo zelo koristenimenik odvetnikov, pa tudi iskalnik pobazi podatkov, ki omogoča iskanje poosebnih podatkih, pa tudi po znanju tujihjezikov in področju prava … Spletnestrani OZS so bile sicer »v osnovi obli-ki« vzpostavljene že leta 2002, aktivnopa delujejo od konca leta 2004. Da panikakor niso same sebi namen, doka-

zuje podatek, da beležijo mesečno pri-bližno 8500 obiskov. Zelo uporabna jedenimo tudi »e-oglasna deska«, kjer soprikazane možnosti zaposlitev, ločenoza odvetniške kandidate in pripravni-ke, pa tudi seznam predpisov, kjer lahkomed drugim najdete Kodeks odvetniškepoklicne etike, tarifo, pa tudi obveznerazlage in pojasnila Upravnega odbo-ra OZS o njeni uporabi.

Boštjan Koritnik, Pravna praksa,št. 8/2008, str. 40, v rubriki Spletni sme-rokaz, z naslovom Odvetniki na sple-tu.

29. Menim pa, da mora vsak delo-dajalec, takoj ko meni, da gre za sto-ritve kaznivega dejanja, poklicati poli-cijo, če je pristojna zbirati dokaze. Letako zbrani dokazi bodo imeli tudi pred-nost v kazenskem postopku, vsak doberodvetnik bo drugače pridobljene, kot»okužene«, z lahkoto izpodbijal nasodišču.

Informacijska pooblaščenka NatašaPirc Musar, Pravna praksa, št. 9/2008,str. 8, v članku Neznosna lahkotnostkršitev zasebnosti.

30. Si bo država res privoščila rav-nodušnost do utemeljenih pričakovanjOZS, da bo samostojna in neodvisnapri pravnem urejanju pogojev za opra-vljanje tega poklica, določanju načinaizvajanja odvetniške prakse, etičnihstandardov, pri urejanju disciplinskihvprašanj, vprašanj plačila za odvetniškestoritve in podobno? … Zdi pa se, kotda država vztraja pri uzakonitvi neka-terih sprememb, ki niso ne nujne, neustavne z vidika družbene vloge odvet-nikov in interesov uporabnikov odve-tniških storitev. Samostojnost in neod-visnost odvetniškega poklica sta večpla-stni … Zakoni, statut stanovskegazdruženja odvetnikov, njihov etičnikodeks, morajo urejati ta vprašanja vskladu z normativnimi izhodišči iz Usta-ve. Torej predvsem v skladu z logiko,ki izhaja iz teh normativnih izhodiščin ki usmerja na moralno ter etično(samo)razumevanje odvetniške družbe-ne vloge. Gre za jedro odvetniške pokli-cne »avtonomije«. Nadalje, odvetnik jetisti, ki primarno, objektivno in nepri-stransko oceni dejstva ter pravo gledena položaj stranke, potem pa deluje vnjeno najboljšo korist. Zato je odvet-nik tudi ranljiv. Izpostavljen je poseb-ni preizkušnji, tudi skušnjavi, ko sesrečuje s številnimi zunanjimi vplivi,od privlačnosti velikega zaslužka, željepo ustvarjanju dobrega vtisa na stran-ko ali pridobitve čim večjega številastrank pa do nadležnosti slabih novicza stranko, pasti pravnih tveganj, vpe-

tosti ali celo razdvojenosti med različneinterese, denimo pri zastopanju večjihgospodarskih subjektov ipd. Zato najbi bilo očitno, da bolj kot je odvetnikpri svojem delu neodvisen glede orga-nizacijskih in finančnih pogojev dela,bolje bo lahko opravljal svojo nalogoin kljuboval takšnim nevarnostim aliskušnjavam. To je tudi predpogoj zauresničevanje načela vestnosti, pošte-nja in dobre vere pri opravljanju odve-tniške prakse. In tudi zato je posebne-ga pomena za odvetništvo prav njego-va politična neodvisnost … Iz dose-danjega dogajanja v zvezi s spre-membami zakonske ureditve odve-tništva sklepam, da so predlogi državein njeno razumevanje odvetniškedružbene vloge ustavnopravno dokajneposrečeni (poudarek B. K.).

dr. Andraž Teršek, Pravna prak-sa, št. 9/2008, str. 35, v kolumni Neza-vezujoče, z naslovom Še o odvetniški(politični) neodvisnosti.

31. Javno napovedovanje in razla-ganje ukrepov v konkretni zadevi, koše sploh ni sprožen sodni postopek, jenova, neobičajna praksa, ki jo prakti-cira zlasti odvetniška pisarna Z. & K.S takšnim početjem se odvetnik spre-minja v službo za stike z javnostjo svo-jih strank. Odvetnik mag. EmilZakonjšek, Dnevnik, 7. 3. 2008, str.21, v mnenju: Gre za obliko pritiskana novinarje, v članku Harij Furlan nekomentira trditev Petkove odvetnice, kajje in česa ni v spisih.

32. Vprašanje: Zdi se, da oblastvodi hladno vojno s pravosodjem. Ome-jili so notariat, poskušali so znižati sod-niške plače, pogajajo se z odvetniki.Zakaj tolikšna napetost?

Zdolšek: Politični tajkuni si pačpoenostavljeno predstavljajo delitevrazličnih vej oblasti. Spomnite se, kakšnahuda manipulacija se je zgodila z notar-ji. Ljudje ne marajo notarjev, ker mora-jo zanje plačevati, ker jim obisk notar-ja pomeni dodatno delo. SlovenskaUstava pač določa notariat in vsi vemo,da je notariat bistveno pripomogel kvečji pravni varnosti. Zanima me, kdobo bivšemu notarju B. L. vrnil njegovnotariat in kdo mu bo vrnil dobro ime.Notar L., ki ga sicer tudi zastopam, jebil oproščen v vseh disciplinskih postop-kih, oproščen je bil tudi na sodišču.Zavrnjena je bila civilna tožba zopernjega, od pregona je odstopil tudi državnitožilec … A L. v tistem političnem stam-pedu kot notar preprosto ni več mogelpreživeti. Podobno se dogaja na področjusodstva. Izhodišče za določanje plač …S takšnim ravnanjem se sodstvo poli-


Med

iji o

odv

etni

štvu


tizira. Danes je politika pripeljala dosituacije, v kateri se avtoriteta sodni-kov zbija na minimum, vsak lahko plju-va po sodnikih, kar v svetu ni običaj-no. Čaka nas plačilo visoke cene, dabomo sodstvo vzpostavili na raven, nakateri bi moralo biti že danes.

Vprašanje: Malo nenavadno je, dakritizirate ministra, ki je imel, še pre-den je prišel na to funkcijo, ugled prav-nega strokovnjaka.

Zdolšek: Minister L. Š. ni znalnarediti pravih sistemskih potez, tiste,ki jih je na področju notariata, so bilepredvsem populistične. Podobno je zaktivnostmi, ki zadevajo odvetniškotarifo.

Jure Trampuž, Mladina, 7. 3. 2008,str. 39, intervju z odvetnikom Stoja-nom Zdolškom.

33. Ločitve so blišč in beda, praviena izmed najboljših strokovnjakinj zarazveze pri nas, ki je bila pri petind-vajsetih najmlajša odvetnica v nekda-nji Jugoslaviji … »Zakon oz. ljubezenje zaklad, ki ga moraš varovati, je umet-nost sožitja, saj pomeni spoštovanje,zaupanje, veselje. Ne smeš vzkipeti zavsak nič, ker se ne izplača.«

Vprašanje: Se razvezo lahko pre-preči?

Andree - Prosenc: Naši zakoni sotakšni, da se to sploh ne da. Za razve-zo potrebuješ eno samo trditev nasodišču, in sicer zame je skupno življe-nje nevzdržno.

Vprašanje: Je več sporazumnihločitev ali pravdanj? Kaj je hitrejše?

Andree - Prosenc: Zdaj je pravdmanj, verjetno tudi po zaslugi media-cije. Sporazumnih razvez je kar dosti,še vedno pa je pravd več. Sporazum-na razveza je lahko končana v enemmesecu.

Vprašanje: Od česa je pravzapravodvisno trajanje postopkov? Tudi odregije oziroma sodišča, kjer poteka?

Andree - Prosenc: Tudi. Ljubljan-sko in kranjsko sodišče sta popolnomazasedeni, bolje je v Kopru in Celju, kerje manj ljudi, ki vlagajo zahtevo za raz-vezo. Pristojnost pa se določa v krajuzadnjega skupnega prebivališča. Sodiščane morete izbrati.

Vprašanje: Kako je s preživnina-mi?

Andree - Prosenc: Preživnine prak-tično ni, razen če sta žena ali mož ne -spo sobna za preživljanje; prizadeti lahkouveljavlja preživnino. Ta je majhna; čeima partner na primer tisoč evrov, ženapa nič, ker skupaj živita z njegovimitisoč evri, potem žena dobi okoli 200evrov.


Med

iji o

odv

etni

štvu

Vprašanje: Odvetnik je večinomamoški poklic. Kako ste se kot ženskaprebili med vodilne odvetnike?

Andree-Prosenc: Z delom. Najprejsem šla na razgovor za zavarovalnicoz mednarodnimi pogodbami, kjer so bilinavdušeni nad mano. Potem so mevprašali, ali bom imela družino in otro-ke. In sem bila odklonjena, sprejeta jebila kolegica, ki je že imela otroka. Bilasem zelo užaljena in sem napisala vlogoza odvetniško zbornico. Doma sem pro-sila, ali lahko imam v svoji sobi pisar-no, naročila sem tablo. Dobila semdovoljenje za opravljanje odvetniške-ga poklica in na oknu čakala, kdaj bodoprišle stranke.

Eva Jandl, Žurnal, 8. 3. 2008, str.20, 21, v intervjuju z odvetnico TjašoAndree - Prosenc z naslovom Razve-za pri nas nima nobenih posledic.

34. Odvetnik terorja (Lávocat dela terreur, 2007, avtorja Barbeta Schroe-gerja) je dokumentarec o Jacquesu Ver-gesu, razvpitem francoskem odvetniku,ki so ga nekoč vprašali, ali bi na sodiščuzagovarjal A. Hitlerja. Odgovoril je:»Zagovarjal bi celo g. Busha, če bi pri-znal krivdo!« Verges je pač odvetnik,ki je prepričan, da je vsakdo upravičendo obrambe. Celo Bush. V., po očetuFrancoz, po materi Vietnamec, je zago-varjal mnoge, ki si po mnenju ljudstvaobrambe niso zaslužili, recimo T. Bar-bijeja, nacističnega vojnega zločinca,I. R. Sancheza, zloglasnega terorista zvzdevkom Carlos (Šakal), S. Miloševića,ki je vztrajal, da se bo branil sam, T.Aziza, ki naj bi leta 1995 razstrelilpatriški metro, S. Huseina, Pola Pota,afriške separatiste, radikalne komuniste,militantne muslimane, neonaciste, nemšketeroriste, zanikovalce nacističnega holo-kavsta in armenske ugrabitelje ter fran-coske intelektualce, ki so nasprotovaliazijski vojni, člane alžirskega odpor-niškega gibanja itd. In prav tu je ključ:J. Verger je alergičen na kolonializem,imperializem in rasizem. V filmu sepredstavi kot aroganten in nepredvidljivodvetnik ter hkrati globoko vpleten vmreže mednarodnega terorizma. Vzne-mirljiv film, ki hkrati z glavnim likomnaredi pot od nacionalizma prek fašiz-ma do terorizma. Verges ni toliko »odvet-nik terorja« kot »hudičev advokat« –slaba vest zahodnih dvojnih standardov.Morala zahodne morale.

Marcel Štefančič jr., Mladina, 7. 3. 2008, str. 62, v članku Hudičevadvokat, in Nedelo 9. 3. 2008, str. 28.

Izbral: dr. Bojan Kukec

Literarni kotiček Basni o sodnici in pravici – Pripovedke iz osebnegazverinjaka

Pravi pogled

Volk je v svojem gozdu za sodnicopostavil lisico. Ko je potem šel nalov in požrl ovco, je lisica poveda-la:»Ovca je volku kalila vodo. Kazenmora biti pravična.«Čez čas je volk požrl nekaj zajcev.Lisica je razsodila:»Zajci so nesramno skakljali sem intja in volka motili pri razmišljanju.«Vrabec je zletel na najvišjo vejo inčivknil:»Pravica ima vedno zavezane oči,da pošteno sodi. Zakaj nimaš zave-zanih oči tudi ti, lisica?«»Tako laže vidim, kdo je kriv,« jepojasnila lisica.

Večni argumenti

Živali so se zbrale ob potoku inpile.»Hja,« je rekla veverica, »z volkomse ne kaže prepirati, saj ima zeloostre zobe.«»Pa mu vse razložimo zlepa,« jepredlagala srna.»Bojim se, da zaradi tega njegovizobje ne bodo nič manj nevarni,« jezamišljeno dodal bober.

Pravica in pravica

Karavana se je začela pripravljati,da bi šla dalje. Psi so se začeli pri-pravljati, da bi začelilajati.»Nima smisla, da lajate,« je rekelvolk, ki je vodil karavano, »mibomo v vsakem primeru šlinaprej.«»Je že prav, da lajamo,« je rekelnajstarejši pes. »To je naša pravi-ca.«»Moja pravica pa je, da si zapom-nim, kdo laja,« se je zarežal volk.

Slavko Pregl

Avtor basni, predsednik Društva slovenskihpisateljev in letošnji Schwentnerjev nagrajenec(za založništvo), Slavko Pregl je uredništvurevije Odvetnik sporočil, da so vsakršne aso-ciacije z dogodki v slovenskem pravosodju(plače sodnikov, spremembe zakonodaje itd.)zgolj naključne (op. B. K.).


sebe, čeprav se je pri tem držal, kakorda bi odmikal krhek porcelan.

– Nikoli ne bom pozabila.Čutil sem, da je nekaj narobe, videl

sem, kako Kosmač menca in še vednomrko gleda po pisarni.

Brez besed je stopil k mizi, na kate-ri je še od prejšnjega dne ležal Podvi-nov spis in ga odprl. Vajen moje siste-matičnosti je takoj obrnil vsebino invzel v roke pisanje, ki ga je spisal TomažPodvin. Šlo je za pritožbo zoper odre-ditev policijskega pridržanja, ki jo jenapisal sam, preden sem prevzel poobla-stilo. Za svojo uporabo sem naredil kopi-jo in jo vtaknil v svoj spis. Kosmač jedvignil pisanje v zrak, da je bolje videlvsebino, in položil torbo na mizo. Iznje je vzel fotokopije knjižice, ki jo jenašel v Sonjinem stanovanju, in jo pre-letel.

– Hotel sem videti, kdo je pravi izsi-ljevalec.

Besede so kot težko kladivo padleskozi zrak in razbile še vedno prisot-ne sledi navdušenja nad oprostilnosodbo. Podvinova sprva ni razumela,kaj se dogaja in komu so besede name-njene, na licih je še vedno žarelo uga-šajoče veselje, ko je njena ženska dojem-ljivost že opozarjala, da je nekaj hudonarobe.

Meni se je posvetilo skoraj sočasnokot Tomažu, le da je šlo pri tem raz-svetljenju za dve povsem različne stva-ri.

Tomaž je dojel, da ga je Kosmačrazkrinkal, jaz, da sem dosegel opro-stitev pravega storilca.

– Izsiljevalec? Kdo je izsiljevalec?Pa menda ne mislite, da bi Tomaž…

Grlo se ji je osušilo in stisnilo bese-de v nič.

Kosmač je samo še poglobil svojže tako in tako globoki glas.

– Ja. Sonja je med svojim delomhostese bila tudi dekle na poziv in jebila očitno zelo iskana. Mislil sem, daje vodila spisek strank in plačil, todazdaj sem ugotovil, da to ni res. To sozneski, ki jih je nekdo izsilil od teh nje-nih strank v zameno za molk. Ampakknjižica ni njena. To ni njena, ampakTomaževa pisava.

Položila je fotokopije na mizo, dasmo lahko vsi videli pisavo.

Podvinova je v šoku zavpila.– Tomaž!Tomaž ni stal križem rok. S kotič-

kom očesa sem ves čas opazoval, kakose je spreminjalo razpoloženje v njem,vendar mi kljub temu ni uspelo pre-prečiti izbruha. Poln besa je zamahnilproti Kosmaču, ki pa je očitno napadpričakoval, saj je v naslednjem trenut-ku Tomaž že stokal na tleh z zvitimarokama na hrbtu in močnim Komače-vim kolenom zabitim v ledveni predelhrbtenice.

– Boš dal mir?– Ja, ja ja!Tomaž je komaj zajecljal od bole-

čine, tako da je Kosmač popustil stiskin ga dvignil kot lutko. Obvladoval gaje zgolj s prijemom, ki je lahko v tre-nutku povzročil takšno bolečino, da seTomaž ni mogel upirati, zato je lenemočno obstal v sključenem položa-ju.

– Kontroliral je Sonjo, da bi mu kajne izmaknila.

Podvinova je zajokala in kratkoodkimavala, kakor še vedno ne bi hote-la razumeti.

Kosmač je nadaljeval.– Dokler očitno ni postalo Sonji

dovolj in se je nadaljnjemu izsiljeva-nju uprla. Verjetno prav zaradi Robe-ka.

Tomaž je besno zapihal.– Kdo ti je rekel, da brskaj po mojih

rečeh, špicelj hudičev?!Sinov glas je končno sprostil pri-

zadetost njegove matere, ki je verjet-no prav pod vtisom spoznanja, kakšenje njen sin v resnici, divje, živalskozakričala.

– Ne! Ne! Žival, ubil si jo, ti si join si mi ves čas lagal, prisegal, da jenisi ti, jokal si! Morilec!

Tomaža je materin izbruh docela izti-ril. Brez slehernih zavor se je zadrl naKosmača, ki ga je prisiljeval v položajna meji bolečine.

– Spusti me, prekleti vohljač?! Mamate ni plačevala za to! Kdo ti je dovo-lil?!

Takoj me izpusti! Ja, jaz sem jozaklal, prasico! Ampak ne ti ne odvet-nik ne smeta razkriti, da sem vama topriznal.

Skoraj stemnilo se mi je pred očmiod besa. Z vso močjo sem udaril pomizi, da je zahreščalo in me speklo vzapestju, kot bi me obliznil živi ogenj.

– Utihni!


Iz s

odne

dvo

rane

Petek se je pričel z globoko depre-sivnim dežjem, ki je jedko grizel v obrazin mi zbil razpoloženje na dno. Ni semi ljubilo v pisarno, zdelo se je, da mibo razneslo glavo, če samo slišim kak-šno stranko. Ob devetih sem obupal invseeno stekel do pisarne. Dež je pre-močil čevlje in nogavice, najraje bi jihsezul in ogrel na radiatorju, a sem pri-čakoval Podvina.

Prišel je z mamo, ki je bila še vednovsa iz sebe in se je pripravljala, da semi zahvali za pomoč, le da še ni našlapravih besed. Tomaž je deloval brez-brižno, kakor da ni bilo nič in da šenikoli ni videl luknje od znotraj, kajšele, da bi ga držali v priporu več kotpol leta in da se je le za las rešil takohude obtožbe, kot je to obtožba, da jemorilec.

– Gospod odvetnik, obljubljam vam,da se vam bom še posebej oddolžila zaves vaš trud v tej zadevi.

Delovalo je suho, otrplo, a semvedel, da je iskrena.

Podvinovo sem poznal vsaj dvajsetlet in sem vedel, da ji Tomaž pomenivse na svetu.

Tomaž se je držal, kot bi požrl metloin zgolj milostno dopuščal, da mi jeres kaj dolžan, denar na primer ali vsajzahvalo.

– Že v redu. Zmagali smo in izve-del sem, da tožilstvo ne bo vlagalo pri-tožbe. Kosmač je dobro opravil svojedelo. Glede na to, da je pravega moril-ca pobralo, žal svojci in Tomaž nebodo mogli zahtevati odškodnine.

Tomaž se je zdrznil in globoko pote-gnil sapo vase, potem pa zadržal misliv sebi, kajti zaslišali so se koraki vpredsobi in vstopil je Kosmač.

Opazil sem, da ima tudi on hudopremočene čevlje, razmršene lase in torbopod pazduho, ki jo je skušal zavaro-vati pred dežjem.

Na obraz si je nadel tisti mrki, zlo-voljni izraz, ki ga je nosil kot masko,ko je delal še v policiji.

– No, lepo, da si utegnil priti.– Gospod Kosmač!Podvinova se ni mogla zadržati, sto-

pila je k njemu in ga objela. Objem jeKosmaču nagnal rdečico na obraz. Poča-si, vendar odločno je odrinil žensko od

10. poglavje

Umor Sonje Lipec Igor Karlovšek


Pokimal sem Kosmaču, da je spu-stil Tomaža, ki se je takoj vzravnal insi pričel drgniti boleče zapestje.

– Izgini! Tomaž je s satansko škodoželjnim

pogledom premeril Kosmača in neje-verno dvignil obrvi v vprašaj proti meni.

– Izgini!Tomaž je planil proti vratom in

pobegnil. Podvinova se je sesedla v dvegubi in zdrsnila ob steni. Kosmač jestopil korak naprej proti njej, kakor bijo hotel pobrati in ji pomagati, potempa se je premislil in pustil, da se izjo-če do konca.

Brez besed sva se umaknila v soboza sestanke in poklapano sedla v mehkefotelje.

Vedela sva, da ne smeva izdati niče-sar, kar nama je zaupal, čeprav naju jegrela peklenska želja, da mu posveti-va. Razmišljal sem, kolikokrat se mi jezgodilo, da je sodišče obsodilo obdol-ženca, za katerega ne le, da sem bilprepričan, da ni storil ničesar, ampaksem celo vedel, da je nedolžen. In koli-kokrat se je zgodilo, da je zaradi neum-nosti policistov pri zavarovanju doka-zov, nespretnosti v preiskavi, pristran-skih prič, ne dovolj strokovnih sodnihizvedencev pa tudi naveličanosti sod-nikov bil oproščen kakšen prav nema-ren lump.

Vedel sem, da bo Kosmač zagoto-vo podtaknil novo dokazno gradivopoliciji in poskušal posredno dosečimorebitno obnovo postopka. Poznalsem ga, pravičnost ga je privlačila kotgoreča žarnica vešče.

Ampak z dobrim odvetnikom se boPodvin zagotovo vnovič izmazal.

Mogoče s takšnim, kot sem jaz.Prestarim, da bi ne poskusil, preutru-jenim, da bi poslušal instinkt, ki bi mupripovedoval, da Podvin laže, mordapreveč pogoltnim, da bi ne pospravilzajetnega kupčka za obrambo, v kate-ri mu dobro kaže.

Pomislil sem na Sonjo, ko je spo-znala, da umira in je bila zadnja slika,ki jo je videla v življenju, odblisk zve-rinske maske Tomaža Podvina, ko je znožem zarezal v njeno grlo.

Streslo me je, kot bi spustil elek-trični tok skozi mene.

Morda bi bilo bolje, če bi šel zagozdarja in ne bi nikoli v življenjuvedel, kaj je pravo.

Konec


Iz s

odne

dvo

rane

Iz ar hi vaOdve tni ške zbor ni ce Slo ve ni jePre bi ra in iz bi ra: dr. Pe ter Če fe rin

Odvetniška zbornica Slovenije v letu 1985

Dne 31. maja 1985 je bilo v imeniku odvetnikov Odvetniške zborniceSlovenije vpisanih 279 odvetnikov. V tem času so imeli odvetniki svojepisarne v krajih vseh temeljnih sodišč v Sloveniji in v krajih vseh enottemeljnih sodišč razen v Ilirski Bistrici, v Idriji in na Rakeku. Od 65 občinv Sloveniji ni bilo nobenega odvetnika v Cerknici, Hrastniku, Idriji, IlirskiBistrici, Laškem, Litiji, Logatcu, Mozirju, Ribnici in v Zagorju ob Savi.

Dne 31. maja 1985 je bilo v evidenci odvetniških pripravnikov vpisa-nih 23 pripravnikov.

V tem letu se je konstituiralo novo predsedstvo Odvetniške zbornice Slo-venije, ki so ga sestavljali: Rudi Šelih kot predsednik, Ivan Japelj kot pod-predsednik in člani Vlado Beranič, Peter Breznik, Vladimir Kreč, MilanLozej, Marjan Plaskan, Vitodrag Pukl, Slavko Sitar, Dane Starman, JožeŠafarič, Brigita Šifkovič in Mitja Zupan.

Čeprav je Izvršni svet Skupščine SRS že 15. junija 1984 dal soglasje knovi tarifi za storitve pravne pomoči, je predsedstvo Odvetniške zborniceSlovenije že v začetku leta 1985 začelo postopek za novo vrednost točkepo navedeni tarifi. Po obravnavah v posebni skupini ter po prejetih podat-kih je predsedstvo vložilo predlog za določitev nove vrednosti točke 160din. Sklicana seja komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovorao merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči je predlog Odvetniške zbor-nice Slovenije za zvišanje vrednosti točke podprla. V nadaljnjem postopkuso predstavniki Odvetniške zbornice Slovenije na razgovorih z Republiškimsekretariatom za pravosodje in upravo uskladili obračun stroškov in vred-nost točke na znesek 140 din in ustrezen predlog za zvišanje točke vložilipri Izvršnem svetu Skupščine SRS. Na seji Odbora ISS SRS za političnisistem in družbene dejavnosti, pri kateri je sodeloval član predsedstva OZS,je bila predlagana nova vrednost, odobrena in predložena Izvršnemu svetuS SRS v soglasje, in sklep o spremembi tarife je bil objavljen v Uradnemlistu SRS dne 10. maja 1985.

V obravnavanem obdobju je torej tarifo in vrednost točke določala Odve-tniška zbornica Slovenije sama, Vlada pa je dajala k tako predlagani tarifiin k predlaganim spremembam vrednosti točke le svoje soglasje.

Obvestila 1. Odvetnica v odvetniški pisarni Mayr & Pavlovič na Ptuju dr. Vida Mayrje 10. julija 2007 s temo Spregled pravne osebnosti doktorirala na Pravnifakulteti Univerze v Ljubljani.Čestitamo!

2. Založniška hiša Primath iz Ljubljane na uredništvo revije Odvetnik probono pošilja tedenske izvode Evropskega pravnega vestnika, za kar se jizahvaljujemo. Tekoče številke vestnika v elektronski obliki so objavljenevsak ponedeljek na <www.epv.si>.

3. Dne 13. februarja so na območnem zboru odvetnikov v Ljubljani izvo-lili novo vodstvo, in sicer je bila za predsednico izvoljena Alenka KošorokHumar, za njenega namestnika Rok Koren, za člane IO OZ pa AlenkaKošorok Humar in Rok Koren (oba po funkciji) ter Niko Sedonja, BredaRazdevšek in Mirko Bandelj.


Aut

hori

al S

ynop

sesdr. Jorg Sladič, mag. Pavla Sladič - Zemljak

ODVETNIŠKA ZAUPNOST IN PRANJEDENARJA – KO MORA ODVETNIK ZARADIPRAVNEGA SVETOVANJA SPOROČATIPODATKE O STRANKAH

Avtorja podata v članku komentar sodbe Sodišča ES vzadevi Ordre des barreaux francophones et germanophone(C-305/05). Uvodoma prikažeta pojem poklicne tajnostiodvetnika in ga kot del poklicnih pravic odvetnika opredelitakot splošno pravno načelo, skupno vsem državam članicamEU. Nato avtorja analizirata predložitveni sklep belgijskegaustavnega sodišča, sklepne predloge generalnegapravobranilca Madura v zadevi C-305/05 in kritičnoobravnavata sodbo. Odvetnik je na podlagi te sodbe dolžansodelovati z organi za preprečevanje pranja denarja insporočiti podatke o strankah, ne da bi o tem obvestil stranko.

Taka ureditev je ustavnopravno problematična, saj naodvetnika prenaša breme boja proti pranju denarja. Ta pa je vpravni državi v pristojnosti organov pregona in kazenskihsodišč, ne pa odvetnika.

dr. Jorg Sladič, Pavla Sladič - Zemljak, LL.M.

ATTORNEY’S CONFIDENTIALITY AND MONEYLAUNDERING – WHEN ATTORNEY MUSTREPORT CLIENT‘S DATA DUE TO LEGAL CONSELING

This article is a comment of the ECJ’s judegement incase Ordre des barreaux francophones et germanophone (C-305/05). The authors begin with an introduction on theconstitutional importance of legal professional privilege.Legal professional privilege is to be considered as a generalprinciple of law common to all Member States of the EU.The second issue discussed in the article is the analysis ofthe preliminary reference of the Belgian ConstitutionalCourt, of the opinion of the Advocate General Maduro incase C-305/05 and a critical analysis of the judgement itself.Lawyers and advocates must according to that judgementreport certain information concerning their clients toauthorities in charge of combatting money launderingwithout prior consent or information to the client.

Such a ruling and regulation rises quite difficultconstitutional issues, as the burden of combatting moneylaundering is transferred to lawyers in practice. Such atranfer rises difficulties as to compliance with the rule oflaw, as combatting crime is a charge of persecution serviceand criminal courts and not of practising lawyers.

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: dr. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086

Uredniški odbor: Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič, Tanja Sedušak, mag. Rudi Vouk Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Schwarz, Ljubljana

Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel. 01/300-34-20, faks: 01/300 34 32, e-pošta: [email protected]

Naročnina za leto 2007: 33,38 EUR (posamezna številka: 8,34 EUR; za študente: 2,08 EUR). Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 2000 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

Avt

orsk

i sin

opsi

s

SodelavcemSvoje prispevke – seveda podpisane, z avtorjevim naslovom – dostavite na disketi (z berljivim izpisom– najbo lje 30 vrstic na stran), pisane v WORD za Okna ali kot navadno .TXT datoteko (ASCII tekst)– ali seveda tudi po elektron ski pošti na naslov uredništva.• Strokovni članek naj obsega največ 9 strani (270 vrstic ali 24.000 znakov) • Razprave, mnenja,recenzije – do 5 strani (150 vrstic ali 12.000 znakov) • Komentar, poročilo, vesti itd. – do 2 strani(60 vrstic ali 5.000 znakov)

odvetnik st-38-prelom:odvetnik st/31-prelom 3/31/08 12:06 PM Page III

odvetnik st-38-prelom:odvetnik st/31-prelom 3/31/08 12:06 PM Page IV

odvetnik st-38-prelom:odvetnik st/31-prelom 3/31/08 12:06 ...

Documents

Transcript of odvetnik st-38-prelom:odvetnik st/31-prelom 3/31/08 12:06 ...