Odtočne značilnosti porečja

8/16/2019 Odtočne značilnosti porečja

http://slidepdf.com/reader/full/odtocne-znacilnosti-porecja 1/36

HIDROGEOGRAFIJA

Odtočne značilnosti porečja

vaja 4



Dejavniki odtoka (1/2)

Podnebje:

- padavine (≈ 800–3200+ mm →

različna višina odtoka – absolutna in relativna),

- sneg (zvišuje ali znižuje odtok; zakaj?),

- temperature (izhlapevanje ≈ 200–750 mm).

Kamninska zgradba:

- vododržne kamnine … – vpliv na odtok?

- kraško zaledje vpliva na pronicanje vode vpodzemlje in s tem na …?

Vegetacija:

- povečuje izhlapevanje in s tem zmanjšuje odtok.



Dejavniki odtoka (2/2)

Gostota rečne mreže: - večja gostota rečne mreže povečuje odtok; zakaj?

Relief:

- v gorovju (↑padavine, ↓temperatura, ↓vegetacija,

↓izhlapevanje, ↑zmrzovanje) – vpliv na … ?, - v gričevju in na ravnini (↓padavine, ↑temperatura,↑vegetacija, ↑izhlapevanje) – vpliv na … ?, - strmina pobočij (↑energija reliefa, ↓debelina prsti)

vpliva na … ?

Človek: - namakalni sistemi, akumulacije – vpliv na … ?

- hidromelioracije, zmanjševanje mokrišč, regulacije

struge – vpliv na …?



Vodna bilanca porečij

Pri vodni bilanci porečij gre za odprte pokrajinske sisteme, kidobivajo vodo, t.j. padavine, in sončno energijo od zunaj.

Predstavlja zvezo med količino padavin (P ), količino odtekle(Q) in izhlapele (I ) vode, spremembami količine vodnezaloge (N ) ter biološke in industrijske porabe (R ) vode.

P = Q + I + N + R

Odvzem vode je v primerjavi z velikostjo napak pri merjenjupadavin zanemarljiv. Prav tako je zanemarljiva sprememba

vodnih zalog na daljša časovna obdobja =>

P = Q + I



P

IQ

P = Q + I



Absolutni vodni ali rečni odtok …

je količina vode, ki s hidrografskega (vodozbirnega)zaledja vodomerne postaje odteče v določenem,običajno daljšem, časovnem obdobju, npr. letni,

mesečni vodni odtok.

Wleto [m3, km3] = sQs × tleto

V splošnem je vodni odtok posledica presežka padavinnad izhlapevanjem.

Prepisujte si formule, ker jih boste v nadaljevanju potrebovali za izračune.



1 km

1 km

1 km



Višina odtoka ali odtočni indeks …

je količina padavin, ki naj bi v določenem časovnemobdobju (npr. letu) odtekla s hidrografskega

(vodozbirnega) zaledja vodomerne postaje oz. količina

padavin, ki odteče z vodotokom.

Yleto [mm, l/m2] = Wleto / F

ali

Yleto [mm, l/m2] = q × tleto



hipotetična višinaabsolutnega odtoka (v mm)

glede na celotno površinoporečja



Odtočni količnik v Slovenijiznaša med X in Y … ?




… pri čemer je X = min odtok / min padavine

Y = maks odtok / maks padavine




… pri čemer je X = min odtok / min padavine

Y = maks odtok / maks padavine

X = 100 mm / 800 mm ≈ 12,5 % Y = 2500 mm / 3200 mm ≈ 80 %

Na manjših, višjih, strmih,neporaščenih kraških območjih, v

povirjih alpskih vodotokov sepribliža 90 %.

Povprečni odtočni količnik zaSlovenijo (1971 –2000) znaša 55 %.



Razmerje med najbolj

namočenim in najboljsuhim delom države je pripadavinah … koliko?

Razmerje pri odtoku med

območji z najmanjšim innajvečjim odtokom pa je

… koliko?



Razmerje med najbolj

namočenim in najboljsuhim delom države je pripadavinah … koliko?

1:4, kvečjemu 1:5

Razmerje pri odtoku med

območji z najmanjšim innajvečjim odtokom pa je

… koliko?

vsaj 1:16

Kaj to pomeni v praksi?



S ifič i dt ki bd bj 1971 2000



Specifični odtoki v obdobju 1971–2000 za posamezne

vodomerne postaje prikazani po razredih.



Najmanjše q, 4–8 l/s/km2 imajo, v. p. na Goričkem – Velika

Krka v Hodošu 4,3 l/s/km2.

q okoli 10 l/s/km2 imajo vodotoki, ki izvirajo v gričevnatemsvetu severovzhodne Slovenije (Pesnica, Ščavnica,Rogatnica, Mestinjščica) ter v Koprskem primorju (Drnica,Dragonja, Badaševica).

Nepričakovano nizekq imata še Temenicav Rožnem Vrhu –

9,7 l/s/km2 in

Višnjica v TrebnjiGorici – 6,8 l/s/km2.

Zakaj?



Najvišje q kažejo v. p. na vodotokih, ki izvirajo na kraškemozemlju v Julijskih Alpah – Sveti Janez na Savi Bohinjki –

82,9 l/s/km2 in Koritnica v Kal-Koritnici – 76,2 l/s/km2.

q kar 237,4 l/s/km2 kaže vodomerna postaja BohinjskaBistrica na Bistrici. Zakaj?

Vprašljiva je tudivisoka vrednost q

105,5 l/s/km2

Tolminke v Tolminu.

Povprečen q za Slo.(1971 –2000) znaša

27 l/s/km2.



SAVA

20

25

30

35

40

45

50

0 3000 6000 9000 12000F [km2]

q [ l / s / k m

2 ]

LEDAVA

DRAVINJA

PESNICA

PAKA

VIPAVA

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

0 200 400 600 800F [km

2]

q [ l / s / k m

2 ]

SOČA

KOLPA

KRKA

BOHINJKA

DOLINKA

SAVINJA

20

30

40

50

60

70

80

90

0 500 1000 1500 2000 2500F [km

2]

q [ l / s / k m

2 ]

Zajete so reke, na katerih

razpolagamo vsaj s tremi

vodomernimi postajami.Pri podatkih o povprečnem pretoku na izbranih vodotokih jeupoštevano 30-letno opazovalno obdobje 1971 –2000 oziroma najmanj

20 (zveznih ali nezveznih) let znotraj tega obdobja, razen na spodnjih

postajah, kjer so upoštevana zgolj razpoložljiva, tj. navedena leta: Ledava (Nuskova 1993 –2000),

Pesnica (Ranca – nezvezno 10-letno obdobje 1971 –2000)),

Sava Dolinka (Kranjska Gora 1991 –2000),

Sava Bohinjka (Ukanc – nezvezno 9-letno obdobje 1971 –2000,

Bodešče 1988–2000),Sava (Okroglo 1987 –2000, Hrastnik 1993 –2000, Jesenice na

Dolenjskem 1991 –2000) ter Vipava (Dolenje 92 –2000).

Spreminjanje specifičnega odtoka po toku navzdol



SOČA

KOLPA

KRKA

BOHINJKA

DOLINKA

SAVINJA

20

30

40

50

60

70

80

90

0 500 1000 1500 2000 2500F [km

2]

q [ l / s / k m

2 ]


LEDAVA

DRAVINJA

PESNICA

PAKA

VIPAVA

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

0 200 400 600 800F [km

2]

q [ l / s / k m

2 ]

V splošnem imajo reke večje

specifične odtoke v povirjih.

Zakaj …?

Izjeme …?



SOČA

KOLPA

KRKA

BOHINJKA

DOLINKA

SAVINJA

20

30

40

50

60

70

80

90

0 500 1000 1500 2000 2500F [km

2]

q [ l / s / k m

2 ]


LEDAVA

DRAVINJA

PESNICA

PAKA

VIPAVA

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

0 200 400 600 800F [km

2]

q [ l / s / k m

2 ]

V splošnem imajo reke večje

specifične odtoke v povirjih.

Razen:

- Soča (do Kobarida)

- Savinja (do Solčave) - Dolinka

- Bohinjka

- Paka

Zakaj?

Zakaj tako izrazit upad q na

Vipavi?



Trendi pretokov na slovenskih vodotokih …

… so za dolgoletna obdobja večinoma negativni =>

večje izhlapevanje, spremenjena količina inrazporeditev padavin, raba tal (↑ % gozda) …

Trendi sQs nekaterih vodotokov (obdobje 1955 –1999).

vodotok vod. postaja sprememba %

Drava / /

Sava Čatež - 21,3

Mura Gornja Radgona - 6,6

Soča Solkan - 17,5

Kolpa Metlika - 12,1

Ljubljanica Moste - 11,5

Krka Podbočje - 18,3

Savinja Veliko Širje - 4,3

Rižana Kubed - 36



Primer izračuna odtočnih značilnosti

sQs = 5 m3/s

F = 150 km2

Pleto = 1500 mm

---------------------------------------------------

Wdan, Wleto, q, Yleto, C = ?




sQs = 5 m3/s

F = 150 km2

Pleto = 1500 mm

---------------------------------------------------

Wdan = sQs × tdan≈ 4,3 × 105 m3 = (432000 m3)

Wleto = sQs × tleto

= 1,6 × 108 m3 = (157 680 000 m3)

≈ 0,16 km3




sQs = 5 m3/s

F = 150 km2

Pleto = 1500 mm

---------------------------------------------------

q = sQs / F == 5 m3/s / 150 km2 =

= 5000 l/s / 150 km2 =

= 33,3 l / (s × km2)




sQs = 5 m3/s

F = 150 km2

Pleto = 1500 mm

---------------------------------------------------

Yleto = Wleto / F = q × tleto= 0,157 68 km3 / 150 km2 =

= 1051 mm




sQs = 5 m3/s

F = 150 km2

Pleto = 1500 mm

---------------------------------------------------

C = Yleto / Pleto × 100= 1051 mm / 1500 mm × 100 =

= 70 %




sQs = 5 m3/s

F = 150 km2

Pleto = 1500 mm

---------------------------------------------------

Koliko časa bi vodotok potreboval, da bi napolnil Bohinjsko jezero, ki ima prostornino 0,1 km3?

Wdan = 432000 m3

Wx-dni = 0,1 km3

Wx-dni ≈ 232 dni



3. Poročilo

Odtočne značilnosti porečja ...

vodomerna postaja (ista kot v 2. poročilu), meteorološka postaja (ista kot v 2. poročilu).

1. Izračunati vrednost povprečnega Wdan

in Wleto

v obdobju 1961 –1990.

2. Izračunati q v obdobju 1961–1990 in napisati komentar.

3. Izračunati Yleto v obdobju 1961 –1990.

4. Izračunati C v obdobju 1961–1990 in napisati komentar.

5. Izračunati koliko časa bi potreboval vaš vodotok, da bi napolnil Bohinjsko jezero, ki ima prostornino 0,1 km3.

Odtočne značilnosti porečja

Documents

Transcript of Odtočne značilnosti porečja