16glasilo Občine Mokronog - Trebelno, junij 2011, leto V

2ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

OBČINA MOKRONOG-TREBELNO Pod Gradom 2 SI-8230 Mokronog Tel: 07/ 34-98-260 Fax: 07/34-98-269 Spletna stran: www.mokronog-trebelno.si

OBČINSKI SVETTomaž BRZIN, Puščava 4, 8230 Mokronog, 041/454-142, ZinniBrzin@gmail.comPeter DEU, Stari trg 3, 8230 Mokronog, 041/620-074, gostisce.deu@siol.netFranc DRAGAN, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno, 031/611-301, dragan.franc@siol.netRafael ERŽEN, Velika Strmica 3, 8231 Trebelno,

041/802-283Alojz KOCJAN, Gorenje Laknice 40, 8230 Mokronog, 041/732-985, monter.kocjan@siol.netMilica KOROŠEC, Češnjice pri Trebelnem 37, 8231 Trebelno, 041/455-033, milicakorosec@gmail.com Marko KOSTREVC, Trebelno 2, 8231 Trebelno, marko.kostrevc@gmail.comStanislav RAJER, Slepšek 21, 8230 Mokronog, 041/217-705, stane.rajer@siol.netMarjan STARIČ, Ornuška vas 12, 8231 Trebelno, 041/760-156, marjan.staric@renault.com Gregor ŠKOPORC, Hrastovica 35, 8230 Mokronog, 040/439-837, gregor.seki@gmail.com Elizabeta ŽLAJPAH, Stari trg 29, 8230 Mokronog,

041/319-578, zlajpah.elizabeta@zd-tr.si

UPRAVAMojca Pekolj, direktorica E-pošta: mojca.pekolj@mokronog-trebelno.si

SPREJEMNA PISARNA: Jožica Samide 07/34 98 260SPLOŠNA SLUŽBA in GOSPODARSTVO: Marija Sitar PRAVNA SLUŽBA: Saša MežnaršičFINANCE IN KMETIJSTVO: Marijana JerebKOMUNALA IN INFRASTRUKTURA: Davorin FINK DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Mateja Vrabec

Dober dan!Ker smo letošnje leto začeli zelo delavno je prav, da je tudi ta rubrika obarvana delav-no. Pa poglejmo, kaj smo počeli v preteklih

mesecih.Člani občinskega sveta so aprila na 5. redni seji potrdili zaključni račun za preteklo leto. Na prihodkovni strani je bila realizacija 61,8 odstotna, na odhodkovni pa 64,1 odstotna. Če povem v evrih, je imela občina v letu 2010, 3,67 milijona evrov prihodkov in 4,3 milijona evrov odhodkov. Gre torej za nekoliko nižjo realizacijo od načrtovane. Tako na strani prihodkov kot tudi na strani odhodkov je nekoliko manjša realizacija v primerjavi s prejšnjim letom. Sredi aprila nas je ponovno presenetilo negativno poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Ta je v okviru rednega nad-zora kakovosti pitne vode ugotovil, da je voda, odvzeta v hišnih priključkih na vaških vodovodih Bogneča vas, Češnjice, Brezje, Velika Strmica, Roje in Čužnja vas, zdravstveno oporečna. Zaradi neustrezne kakovosti vode je treba vodo prekuhavati. V bodoče pa bo treba razmišljati o dolgoročni rešitvi problema oskrbe s pitno vodo, se pravi o priklopu oporečnih vaških vodovodnih sistemov (takih je še 18 v občini) na večje sisteme. Ta rok je sicer še nekoliko oddaljen, a zavoljo ljudi (1280 jih je), da bodo imeli dobro pitno vodo, si bodo morali skupaj tako uporabniki kot tudi občina prizadevati, da ta rok dosežemo že prej, kot to veleva sam zakon.Sredi januarja je podjetje Korbar – Gradnje začelo z obnovo vo-dovoda Mokronog in gradnjo vodohrana na Belem Griču. Dela potekajo po načrtih, vodohran in cevovodi naj bi bili dokončani hkrati, predvidoma pozno jeseni letos. Občina Mokronog-Trebelno je na javni dražbi odkupila Strelov turn. Občinski svet v prejšnji sestavi je stolp, ki je v Mokronogu nastal hkrati s trškim obzidjem v drugi polovici 13. stoletja, trenutno ime pa dobil šele po zadnjih lastnikih v 20. stoletju, razglasil za spomenik lokalnega pomena. Občina je Strelov turn od stečajne upraviteljice podjetja Tomcom-merce v stečaju odkupila na javni dražbi po izklicni ceni 30 tisoč evrov, ker ne želi, da bi kulturni spomenik propadel ali prešel v roke, ki še naprej z njim ne bi znale gospodariti. Zavedamo se, da bo obnova Strelovega turna povezana predvsem z iskanjem ustreznih vsebin. Za pomoč pri tem bomo zaprosili strokovnjake z različnih področij, predvsem s področja varstva kulturne dediščine, krajinske arhitekture, etnologije, zgodovine, kulture pa tudi turizma. Skupaj bomo poskrbeli za obnovo stavbe in v njej ponudili nove vsebine, vse pa bo odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev.

Sedem let truda vloženega v načrtovanje in gradnjo športne dvorane je poplačano s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Dvorano smo začeli uporabljati v torek, 3. maja, in sicer zgolj za potrebe šole, širše pa bo predana v uporabo po uradni otvoritvi, ki bo 27. avgusta. Do takrat pa bomo zgradili še drugo fazo, to je športni park pred Osnovno šolo Mokronog.Namen gradnje tega športnega parka je v ta lokalni prostor pripeljat nek nov utrip, novo dodano vrednost. Tako se bodo občani, pa tudi drugi, tako starejši kot mlajši, parka lahko posluževali in te površine uporabljali po vnaprej določenem urniku (dopoldne prednostno šola, popoldne ostali). Vse športne površine bodo osvetljene, kar bo omogočalo uporabo tudi v večernih urah. Osrednja otvoritev športne dvorane in športnega parka bo torej 27. avgusta ob 11. uri. Dogodek bosta počastila s svojo prisotnostjo predsednik države in minister za šolstvo in šport. Iz kabinetov obeh imamo uradno potrditev njune udeležbe. Upamo, da bosta svojo obljubo obdržala. Tudi vas, spoštovani občani, vabim, da se tega dogodka, ki bo za našo občino zagotovo dogodek desetletja, udeležite. S prireditvijo bomo počastili tudi 20. obletnico samo-stojnosti Republike Slovenije. Sicer pa se v teh dneh še najbolj veselijo šolarji.

Spoštovani učenci, spoštovani strokovni delavci v osnovni šoli!V letu, ki je za nami, ste tako učenci, kot učitelji, pa tudi starši doživljali uspehe in neuspehe, vzpone in padce. Bili ste hvaljeni in grajani. Življenje, ki ga živimo, je naše življenje. Kakšna je naša živ-ljenjska pot, pa v veliki meri odločamo sami. Ta pot ni samo ravna pot. Življenje je tudi strma, včasih težko premagljiva steza navzgor. In pri hoji po tej strmi stezi, morate dragi starši, stopati ob vašem otroku tesno skupaj, povezani z njegovimi učitelji. In vi, učenci, morate stopati tesno skupaj, s svojimi starši, in svojimi učitelji, kajti oboji nastopajo v vlogi vašega vzgojitelja. Želja po odraslosti je v vas, učenci, zelo prisotna. To vem zagotovo. Toda odraslost nam ne prinaša le več svobode in samostojnosti. Odraslost nam prinaša tudi več lastne odgovornosti in nenazadnje nam jemlje mladost in dovoljenje za mladostniško razposajenost. Dragi učenci, veselimo se vaših uspehov. Kako tudi ne, saj to niso le vaši uspehi, to so hkrati tudi uspehi vaših učiteljev in še posebej vaših staršev, pravzaprav uspehi nas vseh. Za dosežene rezultate vam čestitam. Sprejmite to čestitko tudi v imenu mojih sodelavcev in članov občinskega sveta občine Mokronog-Trebelno. Morebitni spodrsljaji, ki so se vam in nam pripetili čez leto, naj pomenijo iz-kušnjo, za katero smo vsi skupaj bogatejši.

ŽupanAnton Maver

3leto V., številka 16, junij 2011

5. redna seja Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno je bila v sredo, 13. aprila 2011.Na dnevnem redu je bilo 15 točk. Prisotnih je bilo 10 članic in članov Občinske-ga sveta Občine Mokronog-Trebelno, en član je bil opravičeno odsoten.

1. Občinski svet Občine Mokronog-Tre-belno se je seznanil z Informacijo o stanju varnosti na območju Občine Mokronog-Tre-belno v letu 2010. Komandir Policijske postaje Trebnje g. Matjaž Volčanjk je poudaril, da je bilo stanje varnosti v občini Mokronog-Tre-belno v letu 2010 ugodno. Iz informacije je razvidno, da je PP Trebnje na območju občine Mokronog-Trebelno v letu 2010 obravnavala 47 kaznivih dejanj; razveseljivo je, da je bilo obravnavanih kar 19 % manj kaznivih dejanj, kot leta 2009.

2. Soglasno je bil sprejet Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mokronog-Trebelno za leto 2010, po skrajšanem postopku.

3. Občina je na podlagi Zakona o zaščiti ži-vali dolžna zagotavljati delovanje zavetišča za zapuščene živali, na podlagi katerega bo objav-

ljen javni razpis za izbiro koncesionarja. V 1. obravnavi je bil sprejet Odlok o podelitvi kon-cesije za opravljanje gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Ob-čine Mokronog-Trebelno.

4. Zakon o interventnih ukrepih zaradi go-spodarske krize v 7. členu določa, da ne glede na določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, javnim uslužbencem in funkcionar-jem v letu 2010 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost. Iz tega sledi, da delovna uspešnost ne bo izplačana. Občinski svet je so-glasno sprejel Sklep o soglasju za redno delo-vno uspešnost ravnateljice Osnovne šole Mo-kronog, direktorice Knjižnice Pavla Golie Trebnje, direktorice Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje ter direktorice Zdravstve-nega doma Trebnje.

5. Občinski svet Občine Mokronog-Trebel-no je sprejel Poročilo o poslovanju Zdravstve-nega doma Trebnje, Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Knjižnice Pavla Golie Trebnje in Osnovne šole Mokronog.

6. Na podlagi Zakona o uresničevanju jav-nega interesa za kulturo je potrebno imenovati strokovno komisijo kot posvetovalno telo žu-pana za področje kulture. To je še podrobneje urejeno z občinskim Pravilnikom o postopkih in merilih za sofinanciranje programov inprojektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Mokronog-Trebelno, v ka-terem je določeno, da mora občinski svet, za postopke dodelitve sredstev izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ter za izvajanje morebitnih drugih nalog s po-dročja kulture, imenovati strokovno komisijo na predlog župana za obdobje mandata župa-na. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je zato imenoval strokovno komisijo za podro-čje kulture v sestavi: Maruša Klemenc, Rožna ulica 5, Mokronog; Branko Zore, Bogneča vas 6, Trebelno; Mirjam Meglič, Stari trg 30, Mo-kronog; Milena Hvastija, Čilpah 21, Trebelno; Andreja Oštir, Sv. Vrh 26, Mokronog.

7. Občinski svet je sprejel Pravilnik o kri-

terijih in postopku za sprejem otrok v vrtec. Gre za uskladitev Pravilnika z veljavno zako-nodajo, spremenil se je namreč Zakon o vrt-cih, ki se je spremenil v členih, ki se nanašajo na vpis in sprejem otrok v vrtec. Spremembe se nanašajo predvsem na postopek pri vpisu (poenostavljeno je pridobivanje podatkov pri nepopolnih vlogah in v zvezi z vročanjem ob-vestil staršem itd.). S Pravilnikom se določi tudi sestava komisije za sprejem otrok ter kri-terije za sprejem otrok v vrtec (v primeru, če je v vrtec vpisanih več otrok kot je prostih mest). Sestavo komisije za sprejem otrok v vrtec ter kriterije določi občina ustanoviteljica na pred-log sveta vrtca.

8. Občinski svet je sprejel tudi Program oskrbe s pitno vodo v občini Mokronog-Tre-belno za leto 2011. Ta dokument pripravi izva-jalec (Komunala Trebnje) javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine ali več občin, v katerih izvaja javno službo. Izdelan je po na-vodilih Ministrstva za okolje in prostor.

9. Sprejet je bil tudi Program odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Mokronog-Trebelno za leto 2011. Tudi to je akt izvajalca javne službe, po določilih katerega bo poteka-lo izvajanje javne službe v prihodnjem letu. V Programu so zajete najmanj vsebine, določene v 17. členu Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in pa-davinske odpadne vode.

10. Občinski svet je sprejel Dopolnitve let-nega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Mokro-nog-Trebelno za leto 2011. Potrebna je zaradi izvedbe postopkov razpolaganja z nepremični-nami kot tudi zaradi izvedbe postopkov prido-bivanja nepremičnin. V dopolnitve letnega na-črta prodaj so zajete nekatere vloge občanov, ki niso bile zajete z letnim načrtom razpolaganja za leto 2011 in prodaja občinskih stanovanj, od katerih sta dva prazna, eno pa je zasedeno.

11. V okviru Premoženjsko pravnih zadev je Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno:

V A B I L OGradnja odprtega širokopasovnega omrežja v občinah, ki so sklenile konzorcij, se bo pričela v petek, 1. 7. 2011.

Občina Mokronog-Trebelno in izbrani izvajalec - GVO Ljubljana, želita krajane na območju občine, podrobno seznaniti s potekom gradnje, s potekom posameznih tras in s pridobivanjem služnosti za zemljišča, po katerih bo potekala gradnja in polaganje optičnega kabla. V ta namen Občina vabi vse zainteresirane na ZBOR KRAJANOV, ki bosta potekala

24. 6. 2011 ob 19. uri, v dvorani kulturnega doma v Mokronogu in26. 6. 2011 ob 15. uri, v dvorani večnamenskega doma na Trebelnem

Prisotni predstavniki izvajalca in projektanti, bodo pripravljeni, da odgovorijo na vaša vprašanja, pobude in mnenja.

VLJUDNO VABLJENI V ČIMVEČJEM ŠTEVILU!

Občina Mokronog-Trebelno

Mojca Pekolj, di-rektorica občinske uprave, je imela pred dnevi uradno sreča-nje z Abrahamom. Iz uredništva za Odsev jo prijazno svarimo:

PREVIDNO Z NOVIM ZAPOSLO-VANJEM V TEH ČASIH!

→→→

4ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

a) Odobril pravni posel prodaje nepremični-ne parc. št. 558/3 k.o. Jelševec po postopku, do-ločenem z Zakonom o kmetijskih zemljiščih.

b) Sprejel je sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za parc. št. 2804/2, k.o. Jelševec in odo-bril pravni posel prodaje nepremičnine parc. št. 2804/2, k.o. Jelševec z neposredno pogod-bo.

c) Odobril je pravni posel prodaje nepremič-nine parc. št. 14/4 k.o. Mokronog z neposred-no pogodbo.

d) Občina Mokronog-Trebelno izvede po-stopek prodaje naslednjih občinskih stano-vanj:

1. dvosobno stanovanje (prazno) št. 5 v skup-ni neto tlorisni površini 53,90 m2 in pomožni prostor (klet) v neto tlorisni površini 3,60 m2, ki je vpisano kot etažna lastnina pod št. 26.E pri vl. št. 1277/1 k.o. Mokronog, v stanovanjski stavbi na naslovu Rožna ul. 1, Mokronog, po metodi javne dražbe;

2. dvosobno stanovanje (prazno) št. 11 v skupni neto tlorisni površini 53,90 m2 in po-možni prostor (klet) v neto tlorisni površini 2,70 m2, ki je vpisano kot etažna lastnina pod št. 32.E pri vl. št. 1280/1 k.o. Mokronog, v sta-novanjski stavbi na naslovu Rožna ul. 3, Mo-kronog, po metodi javne dražbe;

3. dvosobno stanovanje (zasedeno) št. 2 v skupni neto tlorisni površini 53,90 m2 in po-možni prostor (klet) v neto tlorisni površini 3,60 m2, ki je vpisano kot etažna lastnina pod št. 24.E pri vl. št. 1277/1 k.o. Mokronog, v sta-novanjski stavbi na naslovu Rožna ul. 1, Mo-kronog, po metodi javnega zbiranja ponudb.

e) Dal je soglasje k osnutku pravnega posla nakupa dela nepremičnine parc. št. 16/46 k.o. Mokronog.

Občina Mokronog-Trebelno je na podlagi po-zitivnega mnenja o skladnosti državne pomoči št. K-BE 185-2241170-2008 z dne 06.06.2008 in v skladu 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06), Pravilnika o sofinanciranjuprogramov na področju kmetijstva v Občini Mokronog-Trebelno za programsko obdobje 2007 - 2013 (Uradni list RS, št. 62/08), z dne 20.6.2008 ter Odloka o proračunu Občine Mo-kronog-Trebelno za leto 2011 (Uradni list RS, št. 6/2011), objavila javni razpis za dodeljevanje sredstev za programe na področju kmetijstva v občini Mokronog-Trebelno v letu 2011 (ob-vestilo v Uradnem listu RS, št. 20/11).Rok za oddajo vlog na ukrepa 5 Štipendije na področju kmetijstva je 30. 09. 2011.Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge na sedežu Občine Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog, in sicer obvezno na predpi-sanem obrazcu »Vloga za dodelitev sredstev za področje kmetijstva iz občinskega proračuna«, ki jih dobijo na spletni strani http://www.mokronog-trebelno.si ali v sprejemni pisarni Občine Mokronog-Trebelno.Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo po telefonu vsak delovni dan na telefonski številki 07/ 34 98 263 (Marijana Jereb), e-naslov: marijana.jereb@mo-kronog-trebelno.si ali v prostorih občine. VSEBINA RAZPISA5. ŠTIPENDIJE NA PODROČJU KMETIJSTVAVišina razpisanih sredstev znaša 1.300 €.

Namen ukrepa:Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraže-vanju dijakov srednjih kmetijskih šol, nasledni-kov kmetij in s tem dvigovanje izobrazbenega nivoja naslednikov kmetij.

Pogoji za pridobitev sredstev: izpolnjen obrazec za štipendije – obr. 1,51, izjava lastnika kmetije, da bo prosilec pre-

vzemnik kmetije, izjava, da prosilec ne prejema druge štipen-

dije ali pomoči, kopijo zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o šolanju.

Dodatni pogoj za pridobitev sredstev:Prednost pri dodelitvi imajo prosilci, katerih starši imajo edini vir dohodka iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana.

Upravičenci: udeleženci izobraževanja poklicnih in

srednjih kmetijskih šol, ki so predvideni za naslednike kmetij.

Finančna določbe:Višina štipendije se letno usklajuje z višino drugih štipendij, ki se izplačujejo iz občinskega proračuna in bo določena na podlagi sprejetih sredstev proračuna, števila prijavljenih kandi-datov in zadnjega šolskega uspeha posameznega kandidata, vendar ne več kot 125 € /mesec.

Trg Mokronog leta 1933Trg Mokronog je bil leta 1933 občinsko središče z občinskim sodiščem, davčno in finančno upra-vo, sodnimi in trškimi zapori. Ordinirali so en zdravnik, en notar in trije advokati. Bilo je 12 gostiln, 14 trgovin, 5 lesnih trgovcev, 4 kovači, 2 ključavničarja, 3 mizarji, 3 sedlarji, 1 fotograf, 1 sodavičar, 3 mesarije, 7 krojačev, 5 šivilj, 7 čevljarjev, 5 pekarij, 2 slaščičarni in ena tovarna usnja. Javni prevoz do Trebnjega in Sevnice so opravljale poštne kočije, ki so prevažale tudi po-tnike, sicer pa sta bila na voljo dva avto taksija, 1 avtoprevoznik in 4 prevozniki s konji.Tudi če podatki niso »za prmej«, so primerjalno zelo povedni.

Za Mercatorjem še bankaOd 2. julija v Mokronogu ne bo več poslovalni-ce NLB, ki je tu poslovala od leta 1980. Menda so imele bančne uslužbenke premalo dela, le

okoli 60 strank na dan, namesto 120. Hudo! Se bo pa z ljudmi (do nadaljnjega!) še vedno pogovarjal bankomat in mežikal z oranžnimi in rdečimi očmi.

Na meji občinski stoji,(kot kak spomenikz zakonom zaščiten)spominja preteklih se dni.

In vendar se… dogajaV prostorih bivše Mercatorjeve trgovine je spet živahno. Dejavnost je sicer popolno-ma druga, ampak stara gospa (ki jo starejši pomnijo kot Sokolski dom, kasneje kot prostor za šolsko in drugo telovadbo, kul-turne prireditve, strelske vaje, proizvodnjo kovinskih izdelkov, pa še kaj je bilo vmes) je vsega vajena in zato vesela vsakega ko-ristnega dogajanja. In to, kar se sedaj giblje in dela v njeni notranjosti, je zagotovo koristno ne samo za devet zaposlenih, tudi za kraj in občino. Namreč podjetje Vini

d.o.o. je v iz-praznjeni stavbi postavilo in za-gnalo najnovej-šo tehnologijo za vezenje in tisk na tekstil.

S svojimi storitvami je podjetje prisotno po vsej Sloveniji, zastopajo in prodajajo pa najbolj znane blagovne znamke promocijskega tekstila.

Občina Mokronog-Trebelno je na javni dražbi odkupila Strelov turn.

→→→OBVESTILO

Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške

5leto V., številka 16, junij 2011

Trg Mokronog leta 1933Trg Mokronog je bil leta 1933 občinsko središče z občinskim sodiščem, davčno in finančno upra-vo, sodnimi in trškimi zapori. Ordinirali so en zdravnik, en notar in trije advokati. Bilo je 12 gostiln, 14 trgovin, 5 lesnih trgovcev, 4 kovači, 2 ključavničarja, 3 mizarji, 3 sedlarji, 1 fotograf, 1 sodavičar, 3 mesarije, 7 krojačev, 5 šivilj, 7 čevljarjev, 5 pekarij, 2 slaščičarni in ena tovarna usnja. Javni prevoz do Trebnjega in Sevnice so opravljale poštne kočije, ki so prevažale tudi po-tnike, sicer pa sta bila na voljo dva avto taksija, 1 avtoprevoznik in 4 prevozniki s konji.Tudi če podatki niso »za prmej«, so primerjalno zelo povedni.

Za Mercatorjem še bankaOd 2. julija v Mokronogu ne bo več poslovalni-ce NLB, ki je tu poslovala od leta 1980. Menda so imele bančne uslužbenke premalo dela, le

okoli 60 strank na dan, namesto 120. Hudo! Se bo pa z ljudmi (do nadaljnjega!) še vedno pogovarjal bankomat in mežikal z oranžnimi in rdečimi očmi.

Na meji občinski stoji,(kot kak spomenikz zakonom zaščiten)spominja preteklih se dni.

In vendar se… dogajaV prostorih bivše Mercatorjeve trgovine je spet živahno. Dejavnost je sicer popolno-ma druga, ampak stara gospa (ki jo starejši pomnijo kot Sokolski dom, kasneje kot prostor za šolsko in drugo telovadbo, kul-turne prireditve, strelske vaje, proizvodnjo kovinskih izdelkov, pa še kaj je bilo vmes) je vsega vajena in zato vesela vsakega ko-ristnega dogajanja. In to, kar se sedaj giblje in dela v njeni notranjosti, je zagotovo koristno ne samo za devet zaposlenih, tudi za kraj in občino. Namreč podjetje Vini

d.o.o. je v iz-praznjeni stavbi postavilo in za-gnalo najnovej-šo tehnologijo za vezenje in tisk na tekstil.

S svojimi storitvami je podjetje prisotno po vsej Sloveniji, zastopajo in prodajajo pa najbolj znane blagovne znamke promocijskega tekstila.

Občina Mokronog-Trebelno je na javni dražbi odkupila Strelov turn.

Obvestilo vsem imetnikom orožnih listovPOTEK VELJAVNOSTI OROŽNIH LISTOV ZA LOV IN ŠPORT V LETU 2011

Upravna enota Trebnje obvešča imetnike orožnih listov, da v letu 2011 poteče veljavnost nekaterim orožnim listom izdanih za lov in šport. Zato državljane, ki imajo stalno pre-bivališče na območju Upravne enote Trebnje pozivamo, da v izogib morebitnim zapletom pri nošenju orožja, preverijo veljavnost svojih orožnih listov ter vlogo za izdajo novega orožnega lista vložijo pravočasno.

V postopku podaljšanja oziroma zamenjave orožne listine pristojnemu organu ni potrebno preverjati vseh pogojev iz drugega odstavka 14.člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/2005 Zoro- UPB1 in 85/2009), obvezno pa mora upravni organ preveriti morebitne za-držke javnega reda in zanesljivost prosilca.

Vlogi za podaljšanje oziroma za zamenjavo orožnega lista je potrebno predložiti predhod-no izdan orožni list in fotografijo v velikosti35 x 45 mm v črnobeli ali barvni tehniki ter plačati upravno takso po Zakonu o upravnih taksah, ki znaša: po tar.št. 1 v znesku 3,88 EUR in po tar.št. 17 tč.1e v znesku 23,24 EUR, skupaj 27,12 EUR in sicer ne glede na število

kosov orožja, ki je vpisano v potekli orožni list in ima status registrirano.

Novosti zakona o osebni izkaznici in preddopustniška opozorila o potovalnih dokumentih

28. maja 2011 je pričel veljati Zakon o osebni izkaznici, ki večinoma ohranja določila starega zakona. Prinaša pa naslednje bistvene novosti:• Državljanom po dopolnjenem 70. letu

starosti se bo osebna izkaznica izdala s trajno veljavnostjo, kar je praktična rešitev predvsem za starejše državljane, ki zaradi bolezni ali zmanjšane mobilnosti s težavo pridejo do pristojnega organa, kjer zaprosijo za novo osebno izkaznico;

• Pogosto prihaja do situacij, ko mora biti oseb-na izkaznica izdelana in vročena državljanu v čimkrajšem možnem času po sprejemu vloge (smrt, bolezen, nujni službeni opravki). Nov zakon zato predvideva možnost vročitve izdelane osebne izkaznice pri izdelovalcu, vendar to velja samo v tistih primerih, ki jih kot najbolj nujne označi uradna oseba;

• Nov zakon bo državljanom omogočil tudi izdajo osebne izkaznice in naznanitve po-grešitve osebne izkaznice na diplomatskem predstavništvu in konzulatu Republike Slovenije v tujini (kot to že velja za izdajo po-tnega lista). Nova ureditev bo tako približala storitev slovenskim državljanom, ki živijo v tujini. Ker je treba zagotoviti tehnične možnosti in opremo, bo to določilo pričelo

veljati 1.3.2013.Osebna izkaznica je praktičen potovalni

dokument. Državljani RS ga lahko uporabljajo za potovanje v vse države Evropske unije: Av-strijo, Andoro, Belgijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Španijo, Švedsko, Veliko Britanijo, Romunijo in Bolgarijo. Poleg teh pa lahko z osebno izkaznico potujemo še v Albanijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro in na Hrvaško, v Švico, na Norveško in v Islandijo.

Zaradi praktičnosti osebne izkaznice je še toliko bolj pomembno, da pravočasno preverite veljavnost potovalnih dokumentov, tudi potne-ga lista. Sploh pred počitnicami, ko izdelovalec dokumentov dobi večje število vlog in je čakal-na doba za izdelavo dokumenta daljša.

Za mladoletnega otroka, ki potuje v tujino z zakonitim zastopnikom, ni več potrebno posebno dovoljenje za prehod meje. Izjema velja le za mejo z BIH. Bosanski mejni organi namreč zahtevajo poleg veljavnega potovalnega dokumenta še soglasje zakonitega zastopnika, katerega obrazec lahko zakoniti zastopniki pridobijo na vseh upravnih enotah v RS ali na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve. Več o potovalnih dokumentih lahko najdete na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zunanje zadeve RS:www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/osebni_dokumenti_in_prebivalisce/ www.mzz.gov.si/si/konzularne_informacije/informacije_za_popotnike/

REPUBLIKA SLOVENIJAUPRAVNA ENOTA TREBNJEODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVEGoliev trg 5, 8210 Trebnjet: 07 34 82 252, f: 07 34 82 270, www.upravneenote.gov.si/trebnje/, e: ue.trebnje@gov.si

M Tom – iz majhnega raste veliko Podjetje M Tom, ki je bilo ustanovljeno marca letos, po prvih korakih, ki jih je naredilo kot partner stečajnih upraviteljic podjetij Tom in Tomcommerce v stečaju, počasi stopa na

samostojno pot. V podjetju vzpostavljajo kontakte z manjšimi trgovini po Sloveniji, prisotni so na Štajerskem, Primorskem, v Ljubljani in na Dolenjskem, imajo tudi kupce s Hrvaške in iz Nemčije.

Naročila prihajajo dnevno, mesečno pa trije redno in sedem s podjemno pogodbo zaposlenih delavcev ustvari za približno od 50 do 60 tisoč evrov prometa. Podjetje ima v Mokronogu v najemu del prostorov podjetja Tom d.d. v stečaju, v prihodnjih mesecih pa - zaradi širitve programa - načrtuje povečanje števila zaposlenih na skup-no predvidoma od 20 do 30. Pri tem upajo - poleg pospeševanja prodaje sedežnih garnitur na domačih in tujih trgih - tudi na to, da bodo postali partner podjetja Adria Mobil iz Novega mesta in da bodo za njih delali program oblazinjenja v prikolicah in avtodomih. V podjetju sicer stremijo k napredku, inovacijam, novim in boljšim rešitvam, ki bodo zadovoljile še tako zahtevne uporabnike. Ob tem poudarjajo, da je njihovo glavno vodilo kakovost in osebni pristop, zato so v nekdanjem Tomu uredili tudi razstavni salon, kjer lahko vsak dobi informacije, ki so pomembne pri odločitvi za nakup oblazinjenega pohištva, tisti, ki so jim ljubše elektronske poti, pa informacije lahko poiščejo tudi na spletni strani podjetja, ki je narejena zelo praktično in uporabniku prijazno.

P. Krnc

Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške • Mokronoške

6ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Na Trebelnem je v zadnjem mesecu za-živelo novo brezžično internetno omrežje, ki predstavlja nov mejnik v ponudbi inter-netnih storitev na tem območju.

Brezžično internetno omrežje je sestav-ljeno iz mreže oddajnikov ter iz množice terminalske opreme, nameščene pri uporabnikih. Sistem deluje povsem samo-stojno in za delovanje ne potrebuje t. i. žice ali druge infrastrukture.

Brezžični internetni sistem deluje na prostem frekvenčnem pasu 5GHz in uporablja najnovejšo MIMO TDMA teh-nologijo, ki omogoča prenose podatkov do 300 Mb/s na segment. Na en segment se lahko priključi do 200 strank.

Za delovanje novega internetnega si-stema uporabljajo Tušmobilov oddajnik, nekaj pa jih je postavljenih samostojno na primernih lokacijah, s čimer naj bi se v do-ločenem času zagotovilo možnost dostopa do interneta prav vsem prebivalcem Tre-belnega. Tako bo zagotovljeno nemoteno delovanje in hiter prenos podatkov tudi v tistih gospodinjstvih, v katerih do sedaj to ni bilo mogoče.

Celoten sistem je priklopljen na optično omrežje v Trebnjem in brezžično povezan do tušmobilovega oddajnika, nato pa v drevesni strukturi naprej do ostalih od-

dajnikov in strank. Zaradi prilagodljivosti in razširljivosti je možna uporaba storitev tako na gosto poseljenih urbanih podro-čjih, kot tudi v vasicah z le nekaj gospo-dinjstvi, kjer do sedaj ni bilo ekonomskega interesa komercialnih ponudnikov.

Hitrosti prenosa podatkov v omenjenem sistemu so od 1Mbit/s do 6Mbit/s za fizične uporabnike, poslovne pa do 10Mbit/s, kar je mnogo hitrejše od obstoječega sistema na tem območju.

Za priključitev novega internetnega sistema uporabnik potrebuje računalnik z operacijskim sistemom Windows XP ali novejši ter mrežno kartico.

Poleg internetnih storitev pa novi si-stem omogoča tudi Ip telefonijo, ki lahko nadomesti klasično telefonijo, pri čemer stranka obdrži vse storitve, ki jih je pre-jemala ob klasičnih telefonskih storitvah (telefonska številka …). V prihodnje bo omogočena tudi t. i. IP televizija.

Tako bo torej tudi na Trebelnem po zaslugi Romana Peterleta, ki je pripeljal to-vrstno povezovanje v naše kraje, možnost uporabe hitrega in zmogljivega interneta v vseh gospodinjstvih, kar pa do sedaj zaradi velike razpršenosti poseljenosti tega ni bilo mogoče zagotoviti.

MH

JAVNI POZIVK ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV VENOTNO REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO(RŠS DOLENJSKA) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012

Namen javnega poziva je ugotoviti kadrovske potrebe delo-dajalcev, za katere bodo razpisane štipendije iz enotne Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko (v nadaljevanju RŠS Dolenjska) v letu 2011. Predmet javnega poziva je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS Dolenjska v šolskem/študijskem letu 2011/2012. Na osnovi izbora bodo delodajalci vključeni v instrument izvajanja RŠS Dolenjska, ki se bo predvidoma sofinanciral iz sredstev Ev-ropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa

razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.Na javni poziv se lahko prijavijo gospodarske družbe in samo-stojni podjetniki s sedežem na območju razvojne regije. Delo-dajalci, ki se želijo s svojimi potrebami vključiti v štipendiranje iz štipendijske sheme, zagotovijo polovico (50%) potrebnih sredstev za izplačilo štipendij, po končanem šolanju pa štipen-dista zaposlijo na ustreznem delovnem mestu. Podrobneje so pravice in obveznosti delodajalcev, štipendistov in štipenditorja urejene v Pravilniku o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem (pravilnik) in Pogodbi o štipendiranju. Rok za oddajo vlog je 20.08.2011.

Vloge se bodo odpirale vsakega 20. v mesecu do datuma za-prtja poziva.Prednost pri črpanju sredstev za štipendije bodo imeli delo-dajalci glede na datum prejema vloge pri štipenditorju. Hkrati bodo njihove potrebe mesečno informativno objavljene na spletni strani razvojnega centra.

Vlogo na javni poziv oddajo delodajalci na predpisan način na prijavnem obrazcu, ki ga dobijo na spletni strani www.rc-nm.si/projketi/stipendijskashema , na sedežu Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, naročijo pa ga lahko tudi na številki 07/33 72 984 ali na e-na-slovu: miljana.balaban@rc-nm.si.

Kljub napornim zadnjim tednom je na obrazih mokronoških osnovnošolcev čutiti veselo razpol-oženje. Kako tudi ne, saj se je šolsko leto skorajda izteklo. Devetošolci so že predali ključ naslednikom, še podelitev spričeval in zaslužene počitnice se bodo pričele.

To šolsko leto je predvsem zaznamovala gradnja športne dvorane. Ropotanje strojev je marsikdaj močno ohromilo pouk, vendar nismo tarnali, saj smo vedeli, da bodo novi prostori nudili neizmerno boljše pogoje dela. Po prvomajskih praznikih smo imeli šolsko otvoritev športne dvorane, ko so po kratkem glasbenem uvodu učitelji proti učencem zaigrali ot-voritveno tekmo v odbojki. Učitelji so imeli precej težko delo, saj so se borili proti ekipi odbojkarjev, ki je v letošnjem letu osvojila naslov področnega prvaka, zmagala v četrtfinalu in polfinalu, v finalu pa osvojilaizjemno četrto mesto v državi.

Šport je le ena veja zdravega načina življenja, ka-teremu smo tudi letos posvečali posebno pozornost. Vključili smo se v projekt Zdrav življenjski slog, ki je učencem omogočal dodatne ure telesne aktivnosti v popoldanskem času. Poleg gibanja na šoli skrbimo tudi za zdravo in uravnoteženo prehrano. Rednim obrokom smo dodajali še brezplačne sadne obroke, ki jih je omogočala naša vključitev v Shemo šolskega sadja in zelenjave. Ti dve dejavnosti in številne druge, s katerimi smo v tem letu učencem privzgajali vred-note zdravega življenja, smo v sredini maja predstavili na dnevu odprtih vrat in prireditvi Šport špas. Na zaključek projekta smo povabili še zunanje institucije in okoliška društva.

Leto je bilo bogato tudi s kulturnim udejstvovanjem. Učenci so pod mentorstvom učiteljev pripravili številne kulturne prireditve v šoli, z nastopi pa so obogatili tudi številne prireditve v občini in izven nje. S posebnim veseljem smo kratek kulturni program pripravili tudi za predsednika države, dr. Danila Türka, ki nas je s svojim obiskom počastil 1. junija.

Sodelovali smo na številnih likovnih in literarnih na-tečajih in bili za dela tudi nagrajeni. Ustvarjalnost učencev in učiteljev se je potrdila tudi na decembrskem Prazničnem sejmu, ko smo s prodajo izdelkov skušali čim bolj napolniti šolski sklad. Tega smo obogatili tudi z denarjem, ki smo ga prislužili z zbiranjem starega papirja.

Da brnenje strojev in celo tresenje šole ni vplivalo na kvaliteto pouka, dokazujejo tudi izredni učni uspehi naših šolarjev. Odličnost pri učenju (to pomeni, da je povprečje njihovih ocen višje od 4,6) je doseglo 51 učencev. Odličnost na področju učenja so v vseh letih šolanja dosegli Sara Ban Virant, Patricija Gregorčič, Patricija Kragelj, Monika Leskovšek, Ana Penca, David Renko, Martin Urigelj in Tina Zupančič. Tudi na tekmovanjih iz znanj različnih predmetov so se naši učenci zelo izkazali, saj so osvojili 154 bronastih, 30 srebrnih in 5 zlatih priznanj. Po dve zlati priznanji sta si prislužila Ana Penca (slovenščina in biologija) in Martin Urigelj (matematika in konstruiranje robotov), eno zlato priznanje pa je osvojila Patricija Kragelj (znanje o sladkorni bolezni).

Z vsebino in uspehi bogato leto je za nami. Zadovoljni od-hajamo na zaslužene počitnice, da si bomo nabrali moči za nove izzive. Novo šolsko leto se za nas namreč ne bo začelo 1. septembra, temveč že mnogo prej, saj nas 27. avgusta čaka uradna otvoritev športne dvorane in športnega parka.

Stanka Ban Virant

Novo brezžično internetno omrežje na Trebelnem Ob koncu šolskega leta

7leto V., številka 16, junij 2011

Kljub napornim zadnjim tednom je na obrazih mokronoških osnovnošolcev čutiti veselo razpol-oženje. Kako tudi ne, saj se je šolsko leto skorajda izteklo. Devetošolci so že predali ključ naslednikom, še podelitev spričeval in zaslužene počitnice se bodo pričele.

To šolsko leto je predvsem zaznamovala gradnja športne dvorane. Ropotanje strojev je marsikdaj močno ohromilo pouk, vendar nismo tarnali, saj smo vedeli, da bodo novi prostori nudili neizmerno boljše pogoje dela. Po prvomajskih praznikih smo imeli šolsko otvoritev športne dvorane, ko so po kratkem glasbenem uvodu učitelji proti učencem zaigrali ot-voritveno tekmo v odbojki. Učitelji so imeli precej težko delo, saj so se borili proti ekipi odbojkarjev, ki je v letošnjem letu osvojila naslov področnega prvaka, zmagala v četrtfinalu in polfinalu, v finalu pa osvojilaizjemno četrto mesto v državi.

Šport je le ena veja zdravega načina življenja, ka-teremu smo tudi letos posvečali posebno pozornost. Vključili smo se v projekt Zdrav življenjski slog, ki je učencem omogočal dodatne ure telesne aktivnosti v popoldanskem času. Poleg gibanja na šoli skrbimo tudi za zdravo in uravnoteženo prehrano. Rednim obrokom smo dodajali še brezplačne sadne obroke, ki jih je omogočala naša vključitev v Shemo šolskega sadja in zelenjave. Ti dve dejavnosti in številne druge, s katerimi smo v tem letu učencem privzgajali vred-note zdravega življenja, smo v sredini maja predstavili na dnevu odprtih vrat in prireditvi Šport špas. Na zaključek projekta smo povabili še zunanje institucije in okoliška društva.

Leto je bilo bogato tudi s kulturnim udejstvovanjem. Učenci so pod mentorstvom učiteljev pripravili številne kulturne prireditve v šoli, z nastopi pa so obogatili tudi številne prireditve v občini in izven nje. S posebnim veseljem smo kratek kulturni program pripravili tudi za predsednika države, dr. Danila Türka, ki nas je s svojim obiskom počastil 1. junija.

Sodelovali smo na številnih likovnih in literarnih na-tečajih in bili za dela tudi nagrajeni. Ustvarjalnost učencev in učiteljev se je potrdila tudi na decembrskem Prazničnem sejmu, ko smo s prodajo izdelkov skušali čim bolj napolniti šolski sklad. Tega smo obogatili tudi z denarjem, ki smo ga prislužili z zbiranjem starega papirja.

Da brnenje strojev in celo tresenje šole ni vplivalo na kvaliteto pouka, dokazujejo tudi izredni učni uspehi naših šolarjev. Odličnost pri učenju (to pomeni, da je povprečje njihovih ocen višje od 4,6) je doseglo 51 učencev. Odličnost na področju učenja so v vseh letih šolanja dosegli Sara Ban Virant, Patricija Gregorčič, Patricija Kragelj, Monika Leskovšek, Ana Penca, David Renko, Martin Urigelj in Tina Zupančič. Tudi na tekmovanjih iz znanj različnih predmetov so se naši učenci zelo izkazali, saj so osvojili 154 bronastih, 30 srebrnih in 5 zlatih priznanj. Po dve zlati priznanji sta si prislužila Ana Penca (slovenščina in biologija) in Martin Urigelj (matematika in konstruiranje robotov), eno zlato priznanje pa je osvojila Patricija Kragelj (znanje o sladkorni bolezni).

Z vsebino in uspehi bogato leto je za nami. Zadovoljni od-hajamo na zaslužene počitnice, da si bomo nabrali moči za nove izzive. Novo šolsko leto se za nas namreč ne bo začelo 1. septembra, temveč že mnogo prej, saj nas 27. avgusta čaka uradna otvoritev športne dvorane in športnega parka.

Stanka Ban Virant

Andreja in Martin zelo uspešna na tehniškem področju

V aprilu se je v Ljubljani, v okvi-ru Festivala inova-tivnih tehnologij, odvijalo državno tekmovanje v kon-struiranju robo-tov, katerega sta se udeležila tudi naša učenca, Andreja Kernc in Martin Urigelj. Prav tako uspešno pa sta bila v

maju tudi na področnem oziroma državnem tekmovanju v konstruiranju s tehniškimi zbirkami.

Na OŠ Mokronog se sedaj že tretje leto zapored izvaja krožek roboti-ke, ki se je letos zaradi razširjenega programa dejavnosti preimenoval v tehniški krožek. Sem so povabljeni učenci, ki jih tehniško področje še posebej zanima. Pri krožku učenci spoznavajo dodatne vsebine, predvsem s področja elektronike in robotike, nekateri pa tudi vsebine s področja obdelave gradiv.

Vsako leto se najuspešnejši učenci udeležijo tudi državnega tekmovanja iz konstruiranja robotov, ki poteka v okviru Festivala inovativnih teh-nologij v Ljubljani. Tekmovanj iz robotike je po Sloveniji sicer več vrst. Medtem, ko je na večini tekmovanj iz tega področja, problem znan že v naprej, je tu razpisana le oprema, ki naj bi jo tekmovalci potrebovali za izgradnjo robota; motorji, stikala, razna tipala, lučke, osnovni gradniki itd. Poleg tega potrebujejo tudi programabilni vmesnik, ki omogoča krmiljenje robota, in osebni računalnik, s katerim napišejo program za robota. Tik pred začetkom dobijo tekmovalci v nalogi opis konstrukcije robota in opis delovanja robota.

Letošnji problem, ki so ga učenci reševali, je bil robot, ki prepoznava predmete različnih barv in jih glede na barvo različno razvršča. Sestaviti je bilo torej potrebno tako konstrukcijo z vsemi tipali (senzorji), kot tudi napisati ustrezen program za krmiljenje robota. OŠ Mokronog so letos na omenjenem tekmovanju zastopali Urban Oštir (6. r), Andreja Kernc (7. r) in Martin Urigelj (9. r). Vsi trije so se uspešno spopadli z nalogo, še posebej uspešna pa sta bila Andreja in Martin, ki sta osvojila srebrno oziroma zlato priznanje.

Martin se je za elektroniko navdušil že v otroštvu, v osnovni šoli pa se je kasneje srečal še z robotiko, kjer pa je že pravi mojster, saj je to njegovo že drugo zlato priznanje iz robotike. Andreja se z robotiko, za katero jo je navdušil njen starejši brat Tomaž (zdaj že nekdanji učenec OŠ Mokro-nog), ukvarja le slabe pol leta. Tekmovanja se je udeležila prvič in bila ne le med najmlajšimi, temveč tudi edino dekle. Oba pa sta sicer uspešna na več področjih. Med drugim sta pod mentorstvom učiteljice Jožice Kaferle oba osvojila srebrno Vegovo priznanje iz matematike, Martin pa še zlato Vegovo priznanje in pa zlato Stefanovo priznanje iz fizike. Oba imata radapouk tehnike in tehnologije, Andreji pa je všeč tudi likovno ustvarjanje. Martin bo šolanje v jeseni nadaljeval na tehniški gimnaziji saj ga zanima prav elektronika, Andreja pa bi nekoč rada postala veterinarka.

Ne nazadnje sta svojo zbirko priznanj v mesecu maju oba še dopolnila in sicer Andreja z bronastim priznanjem na področnem in Martin s srebrnim priznanjem na državnem tekmovanju iz konstruktorstva, natančneje iz konstruiranja modelov s tehniškimi zbirkami Fischertechnik in LEGO. Iskrene čestitke obema!

mentor Tomaž Kušar

Ob koncu šolskega leta

Prijetna dneva V sredo, 18. 5. 2011, se je v Kulturnem domu Mokronog odvijal koncert za učence osnovne šole Mokronog. Najprej se nam je z glasbo predstavil Godalni orkester I Glasbene šole Franca Šturma Ljubljana. Zaigrali so nam 3 skladbe in 2 stavka skladateljev: J. Lloyd, B. Bartók, A. Silvestri, prir. J. Higgins in italijansko tradicionalno. Zatem nam je pričaral čarobne trenutke Godalni orkester II iste glasbene šole. Zaigrali so nam 5 skladb in 2 stavka. Le-te so skladali: G. F. Händel, P. I. Čajkovski, A. Kumar, C. M. Schönberg, prir. J. Kazik, E. J. Siennicki, K. Badelt, prir. T. Ricketts. Oba godalna orkestra je vodila dirigentka prof. Darinka Fabiani. Oba orkestra sta nas malo sprostila, dala zadihati in urediti misli.

Naslednji dan, v četrtek, 19. 5. 2011, nas je s svojim obiskom počastil slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik … (gospod) Tone Partljič.Z začetnim kulturnim programom smo mu zaželeli dobrodošlico, za prijetno vzdušje pa je najbolje poskrbel on sam. Ni nam na dolgo in široko opisoval svoje poti, temveč nas je preizkusil v dramatizaciji. Z nekaj učenci je pred poslušalci naredil kratko predstavo. Seveda v tej ni manjkalo pripetljajev, kar je vse prijetno navdušilo. Povedal nam je nekaj zgodb iz svojega otroštva, ob katerih smo se zabavali. Za konec je še poudaril pomembnost knjige in opravljanja bralne značke in tako vse spodbudil, da bomo postali zlati bralci (vsako leto opravljena bralna značka).Gospa ravnateljica se je Tonetu Partljiču v našem imenu iskreno zahvalila, za spomin pa smo mu podarili sliko. Njegov obisk nam bo vsem zagotovo ostal v lepem spominu, saj se je zgodil ob 50. obletnici Bralne značke.

Tina Zupančič

8ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Učenci 8. a in 8. b z razredničarkama Marijo Zagorc in Mileno Kralj smo se v času od 4. 4. do 8. 4. 2011 udeležili šole v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Kranjski Gori. V ponedeljek zjutraj smo na avtobusni postaji pred šolo nestrpno čakali na avtobus, ki nas je odpeljal v Kranjsko Goro. Zelo smo bili veseli, da nam je vse dobro zaželela tudi ravnateljica.In potem smo prispeli …Po uvodnih navodilih in seznanjanju s pravili, ki veljajo v domu, smo se razdelili po sobah. Še posebej nam je bilo všeč, da je imela vsaka soba svojo kopalnico. V dopoldanskem času smo imeli vsebine, s katerimi so nas seznanjali z naravo. Vodili so jih učitelji iz Centra. Spoznali smo ne-

varnosti v naravi, zdravilne in strupene rastline in kako v nevarnosti pomagati. Obiskali smo Triglavski narodni park, Zelence in se potepali po sredogorju Ka-ravank. Učili smo se tudi osnov nordijske

hoje. Tam so bili tudi učenci Osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike. Zelo smo se spoprijateljili med seboj. Prosti čas smo popestrili z različnimi družabnimi igrami, pogovori … Prepevali in plesali smo ob spremljavi Davidove harmonike, na katero je zelo dobro igral tudi Matevž. Pripravili smo tudi kulturni program za zaključni večer, ki je bil zelo poseben in prijeten. Imeli smo veliko glasbe, na katero so zaplesale tudi učiteljice. Petkovo do-poldne smo izkoristili za pakiranje. Imeli smo še orientacijski pohod, ki je zahteval znanje, ki smo ga osvojili med bivanjem. Polni lepih vtisov smo se poslovili od uči-teljev iz Kranjske Gore in od učencev, ki so bivali z nami. Dobro razpoloženi smo se popoldne vračali v Mokronog, kjer so nas že čakali naši starši. Zelo veliko smo jim imeli povedati …

Tina Pavlin

Živimo zdravo V soboto, 14. maja 2011, smo v Osnovni šoli Mokronog imeli delovno soboto, ki smo jo združili skupaj z dnevom druženja in gibanja treh generacij. Projekta sta se imenovala Živimo zdravo in Šport – špas. Učenci smo zadnje tedne spoznavali in obnavljali dejstva o zdravem življenju in ker je hrana vsekakor pomembna pri zdravem življenju, smo pokazali, da so priboljški (suho in sveže sadje, mešanica sadja in müslija, prelita z mrzlo mlečno pijačo …), ki smo jih lahko poskusili, vsekakor zdravi. Prvi del se je dogajal v telovadnici, večnamenskem prostoru in v jedilnici, kjer so se predstavljali po-samezni razredi šole Mokronog ter vrtec Mokronožci. Posebej so bile predstavljene tudi dejavnosti, ki spodbujajo zdrav način

življenja (Zdrav življenjski slog, Zdrava šola, Shema šolskega sadja in zelenjave). Stojnice so imela tudi druga društva, in sicer PGD Mokronog, Društvo sladka grenčica Trebelno, Eko kmetija Ziherl, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Rdeči križ Mokronog, Zdravstveni dom Trebnje ter Čebelarsko društvo Trebelno-Mokronog. Na teh stojnicah so nam lahko izmerili raven sladkorja v krvi, telesno težo, pritisk, lahko smo se pomerili v oživljanju lutke in si ogledali njihove pro-spekte in plakate. Temu je sledil enourni družinski pohod, na katerem so se družile vse tri generacije. Organizirana sta bila dva pohoda, zgoraj omenjeni družinski in pohod za učence, katerih starši žal niso utegnili priti. Po končanem pohodu smo se zbrali na igrišču za Doremo, kjer smo se družili ob različnih igrah. Za po-

hodnike je pijačo podarila Dana Mirna. Za zaključek je sledila podelitev priznanj najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu pohoda treh generacij in najštevilčnejši družini. Prepričana sva, da smo ta dan tudi preostalo popoldne preživeli kar najbolj aktivno.

Klemen Tršinar in Tina Zupančič

Krožek Rdečega križaNa naši šoli smo letos imeli krožek Rdečega križa. Vanj smo bili vključeni učenci iz petega in četrtega razreda. Naša mentorica je bila učiteljica Marica Tratar. Pogovarjali smo se o poslanstvu Rdečega križa, se igrali različne zabavne igre, dramatizirali prizore, predvsem pa smo spoznavali naloge in zadolžitve, ki jih moramo poznati mladi člani Rdečega križa. V mesecu decembru smo izdelovali vizitke, ki smo jih namenili starejšim občanom, z našim nastopom pa smo po-pestrili tudi njihovo druženje v Kulturnem domu v Mokronogu. Zelo smo bili navdušeni nad vsem, kar smo pri krožku počeli. Vedno nam je bilo vodilo: »Pomoč starejšim, in vsem, ki so pomoči potrebni«. Komaj smo čakali, da bomo postali pravi mladi člani Rdečega križa in to se je zgodilo v sredo, 31. 5. 2011. Pri sprejemu sta bili prisotni tudi predsednica KORK Mokronog gospa Mateja Vrabec in ravnateljica

Zvonka Kostrevc, ki nam je namenila nekaj lepih misli. Vsak član je prejel izkaznico in praktično darilo. Nazadnje pa je sledilo še sladko presenečenje. Presrečni smo se poslovili z mislijo, da bomo drugo leto še bolj dejavni.

Tjaša Sedlar, 5. razred

Osmošolci v Kranjski Gori

9leto V., številka 16, junij 2011

Brstje iz literarnega krožkaMentorica Vesna Magovec Regent

NASVETNi dovolj želja,potreben je cilj.Uspeti, v čemer si najboljši,in ujeti uspeh.Podariti nasmehin zgraditi si samozavest,ki popelje te do neskončnih cest.Upaj, trudi sein dosegel boš cilj.Dosegel boš,česar si predstavljati ne znaš.A pazi se močnih besed,saj ne gre vedno vse za med.Monika Leskovšek

V MEGLITemna sivina – edino, kar vidim.Lahen piš vetra – edino, kar slišim.Mrzel zrak – edino, kar voham.Samota – edino, kar lahko čutim.Kje sem? Kaj počnem?Kdo sem? Je to le sen?!Nikjer ni odgovora na moja vprašanja.Vse, kar zaznam, so le moja dejanja.Iščem svetlobo, nikjer je ne vidim; v megli zavita zatekam se k mislim.Na robu obupa v brezmejni sivini,ko skoraj obupam, te zaslišim v tišini.Roko podaš mi in spet vidim svetlobo, ljubezen da moč, da pozabiš tegobo.Ko enkrat si v megli, težko zagledaš barve,hvala ti še enkrat, da si vsak dan pazil name.Zdaj vem, da sonce se vselej vrne,mislim, da za večno si popeljal me iz megle.Ana Penca

PREBERI MEProsim te,daj, preberi me.Sem napisala,svoje telo zaznamovala.Morda nočeš videti,ničesar slišati.A se mi zdi,da veš, kaj sem govorila ti.Veš, z rdečo so napisane,globoko vrisane.Ko bi le prebral,videl in me spoznal …Tina Zupančič

Škrip, škrip, škrip na hribSkupina otrok prvega triletja OŠ Mokronog pridno hodi na izlete in pridobiva na vztrajnosti in pozitivnem odnosu do narave. Pohodi so vedno daljši in zahtevnejši, otroci pa napore z lahkoto premagujejo. Poleg narave, svežega zraka in obilice gibanja

tekmujemo tudi v poznava-nju narave in okolice. Učenci z velikim veseljem rešujejo vprašanja in tekmujejo v številu pravilnih odgovorov. Učijo se sožitja z naravo, spoznavajo markacije ter opazujejo živali v naravnem okolju. Planinske knjižice, ki jih nosimo v nahrbtni-kih, pridno polnimo z žigi osvojenih vrhov. Zaslužena malica na osvojenem vrhu je najslastnejša in vedno dobro tekne. Preberimo, kakšni so vtisi naših malih pohodni-

kov.Na pohodih rešujemo nagradna vprašanja. Na vseh pohodih smo se imeli zelo lepo. Med hojo malo poklepetamo. Včasih zamažemo čevlje z blatom. Če tečemo po hribu navzdol in pademo, se hitro poberemo in tečemo naprej. Med počitkom se igramo skrivalnice. Opazujemo razgled, metuljčke cekinčke, izvire, spoznavamo rožice, poslušamo ptice … Je zelo zabavno in poučno. Vidimo veliko dreves in za-nimivih reči. Pohod je odlična telovadba. Dobro se razgibamo.Pohodniki 1., 2. in 3. razreda z mentoricama Fani Kapus in Polono Kralj Zupančič

Peljimo jih na morje!

www.rks.si/morje

Morje, polno smeha, zdravja in sreče

Ste kdaj sploh pomislili, da tudi v Sloveniji živijo otroci, ki jih starši ne morejo peljati na morje? Brezplačno letovanje na morju lahko mnogim otrokom in starostnikom iz socialno šibkejših okolij pripelje sonce v življenje. Peljimo jih skupaj na morje!

Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 00-937030 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919.

Vnaprej hvala za podporo in dobrosrčnost.

Brez

plač

na o

bjav

a

Podjetji Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Vrednost SMS sporočila je 1 €.

Pozdrav pomladiNa prvi pomladni dan, 23. marca so učenci podružnične šole Trebelno pripravili prireditev za starše z naslovom Pozdrav pomladi. Z nastopom so poskrbeli za pri-jetno popoldne.

10ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Zgodba našega projekta raste pravzaprav v gozdu, v zelenem koščku sveta, ki so ga otrokom našega vrtca podarili škratje Mokro-nožci. Mi odrasli pa seveda vemo, da nam je delček gozda blizu Sv. Florijana ponudil v uporabo gospod Peter Deu, za kar se mu prijazno iskreno zahvaljujemo. Naj se zadnja poved nikakor ne bere, kakor da odrasli v škrate ne verjamemo. Pa še kako verjamemo! Prav oni so zakuhali to sladko kašo radovednosti, ki žene naše otroke, da odkrivajo njihove sledi v blatu, rišejo zemljevide škratovskih poti, jim pomagajo nabirati zelišča in piskajo v njihove čarobne piščali … Delček gozda bi radi spremenili v aktivno igralnico, raziskovalnico, ustvarjalnico, pri tem pa ohranili njegov mir, otrokom pa privzgojili spoštljiv odnos do življenja v njem.

In še malo strokovnosti … Z Mokronožci v gozd je naslov dveh prepletajočih se projektov.

Prvi nosi naslov Turizem v vrtcu ali Z igro do prvih turističnih korakov in je potekal v okviru Turistične zveze Slovenije, drugi pa izhaja iz italijanskega pedagoškega koncepta Reggio Emilia in je posledica izobraževanja štirih strokovnih delavk našega vrtca, ki na Pedagoški fakulteti v Ljubljani poteka pod naslovom Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske

vzgoje 2008–2013. Za omenjeni pedagoški koncept je značilna pred-vsem visoka participacija otrok, tako pri snovanju idej, kakor tudi pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti. Delo zaznamuje še projektni način, postopnost, izražanje v najrazličnješih oblikah, ostrenje vseh čutov, timsko delo in pa obsežno dokumetiranje (videoposnetki, fotografije, risbe, komentarji otrok …). Ena najprepoznavnejših oblik koncepta Reggio Emilia pa je gotovo povezanost z lokalno skupnostjo, ki se tudi v našem okolju kvalitetno uresničuje.

Za pestrost dejavnosti, ki smo jih v projektu Z Mokronožci v gozd že izvedli, in za predajanje bogatih izkušenj z različnih področij, se zahvaljujemo Turističnemu društvu Mokronog, Lovski družini Mokronog, Čebelarskemu društvu Trebelno-Mokronog, Lutkovni skupini Mokre tačke, OŠ Mokronog, gospe Mateji Zajc, gozdarju Marjanu Vavtarju, gospodu Petru Deu ter avtorju Mokronožcev, gospodu Stanetu Pečku, ki pa je tako ali tako vedno kriv za vse.

Razstavo o dejavnostih projekta in video predstavitev si lahko ogledate v Knjižnici Pavla Golie v Mokronogu, na spletnih straneh vrtca, razstava pa bo potekala tudi v Mercator centru v Novem mestu, od 14. 6. do 19. 6. 2011.

Škratje Mokronožci svarijo vse nepridiprave, ki nemarno od-lagajo smeti v gozd, da je škratovska porednost sedemkrat hujša od človeške!

V imenu strokovnih delavk vrtca Polonca Bartolj

Z mokronožci v gozd

Delovna akcija borcevNa podlagi letnega programa dela Občinske organiza-cije borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno in v skladu z določili Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta bomo člani občinske organizacije v mesecu juniju dokončali urejanje spomenika v spomin na prvi strel Milana Majcna v gozdu pod Pričo. Proti koncu leta 2011 bomo z deli nadaljevali, saj načrtujemo skupaj z Janezom Bergantom posek leščevja, ki zastira pogled na navedeni spomenik iz samega Mokronoga. V mesecu juniju bomo uredili še partizanski spomenik na pokopališču Sv. Vrh, za katerega smo ravno tako morali pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V ta namen smo organizirali dvodnevno delovno akci-jo, ki bo potekala v dneh 18. in 19. 6. 2011 od 8. do 12. ure. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in da bomo skupaj s Petrom Megličem, ki bo izvedel strokovna dela pri urejanju spomenika, uredili spomenik, kot je načrtovano. Foto: Mirko Hrovat

Leto v znamenju nabave novega vozila

PGD Štatenberk, edino preostalo gasilsko društvo v OGP Mokronog-Trebelno brez primernega vozila z vodo, je na letnem občnem zboru sprejelo sklep o nakupu vozila, ki si ga društvo (te kategorije) z največjim požarnim območjem v občini Mokronog-Trebelno želi že dolgo. Gre za vozilo GVV1, ki zadostuje današ-njim standardom požarne varnosti. Zbiranje finančnih sredstev za nakup potrebnega vozila, ki bo za prevzem in operativno uporabo pripravljeno predvidoma prihodnje leto (letos bodo gasilci kupili podvozje, prihodnje leto pa poskrbeli še za nadgradnjo), je že steklo. Štatenberčani bodo prihodnje leto sicer praznovali 85 let obstoja in delovanja prostovoljnega gasilskega društva.

Ob akciji nabave novega vozila, ki je za štatenberške gasilce v tem trenutku prioritetnega pomena, pa potekajo tudi druge dejavnosti. Več kot 50 gasilcev in krajanov je tako sodelovalo na spomladanski čistilni akciji, še precej več pa na občinskem ga-silskem tekmovanju GZ Trebnje, na katerem je PGD Štatenberk sodelovalo s šestimi ekipami. Tri prva mesta, dve drugi mesti in četrto mesto pomenijo, da bo PGD Štatenberk na regijsko gasil-sko tekmovanje poslalo kar pet ekip. Mlajše ekipe so uspešno sodelovale tudi na orientacijskem teku, članske ekipe pa poletne mesece že po tradiciji izkoriščajo za udeležbo na številnih po-kalnih tekmovanjih širom Dolenjske.

Drugega julija pa se bo pokalno gasilsko tekmovanje odvijalo tudi v občini Mokronog-Trebelno, kajti PGD Štatenberk že deseto let zapored prireja tradicionalno pokalno tekmovanje za pokal občine Mokronog-Trebelno. Po tekmovanju štatenberški gasilci prirejajo še vrtno veselico, na kateri bo za dobro razpoloženje skrbel ansambel Toneta Rusa.

Miran Zore

11leto V., številka 16, junij 2011

URADNE URE V PISARNI DRUŠTVADrugi in četrti ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure in vsako sredo od 9. do 10. ure. Gsm: 051-346-247

NAPOVEDNIK DOGODKOV DO 30. AVGUSTA 2011

I. AKTIVNOSTI SKOZI VSE LETO!

1. Likovna dejavnost-delavnice z glino v prostorih društva: vsak torek od 15.30- 18 ure.Prijave sprejema ga. Ana Cajnko, na gsm: 051-442-497: 2. Rekreativna aktivnost-druženje ob pikadu; v prostorih dru-štva: vsako sredo ob 10. uri; prijave sprejema g. Zvone Žgajnar, gsm: 040-589-946! 3. Vaje pevske sekcije v prostorih društva: vsako sredo, ura po dogovoru!Prijave sprejema: Duška Peček; gsm: 031-633-672;

II. DOGODKI V MESECU JULIJU 2011

1. Prijave za » KOPALNI AVTOBUS« v Izolo, ki bo odpeljal v četrtek 7. julija 2011. Prijavnina, v višini stroškov prevoza 12€ na osebo. Vplačilo v pisarni društva in poverjenikih vse do 6. julija 2011. ( vsaj 40 prijavljenih)2. Prijave za »KOPALNI AVTOBUS« v Izolo, ki bo odpeljal, v četrtek, 21. JULIJA 2012. Prijavnina, v višini stroškov prevoza 12€ na osebo. Vplačilo v pisarni društva in poverjenikih vse do 27. julija 2011 (vsaj 40 prijavljenih).Odhod avtobusa: z Drejčjega vrha ob 6. uri, Štatenberka 6.30 uri, Trebelnega 6.45 uri, iz Mokronoga ob 7.uri, Martinja vas 7.05 uri, Puščava 7.10 uri!

III. DOGODKI V MESECU AVGUSTU 2011 1. Udeležba na tradicionalnem srečanju upokojencev Dolenjske in Bele Krajine, ki bo 6. avgusta 2011 ob 10.uri na Jasi v Dol. Toplicah, prijavnina za udeleženca, vsaj( 40 prijavljenih) pre-vozni stroški 4€. Odhod avtobusa iz Hrastovice ob 8.00, Puščava 8.05, Martinja vas 8.10, Mokronog 8.15, Trebelno 8.25, Štatenberk 8.35, Mirna vas 8.45, Mala Strmca 9.00. prihod v Dol. Toplice ob 9.30! Odhod iz Dolenjskih Toplic ob 12.00 uri.2. Prijave za »KOPALNI AVTOBUS« v Izolo, ki bo odpeljal v četrtek, 4. avgusta 2011. Prijavnina, v višini stroškov prevoza 12€ na osebo. Vplačila, v pisarni društva in poverjenikih, vse do 3. avgusta 2011. (vsaj 40 prijavljenih). Drugi avtobus bo od-peljal 18. avgusta 2011 (vsaj 40 prijavljenih).Vozni red avtobusa iz meseca julija!3. Prijave za »ENODNEVNI IZLET Z VLAKOM v mesto Maribor«. Odhod vlaka iz Mokronoga (železniška postaja, Puščava), ob 5.37. Udeleženci izleta se pripeljejo z lastnim pre-vozom na postajo!! Prihod v Maribor ob 8.31, kjer nas bo čakal avtobus, ogled znamenitosti Maribora, kosilo, vstopnine, pre-voz in strokovno vodenje izleta.Odhod iz Maribora ob 17.15, prihod v Mokronog ob 19.46. Cena izleta je 26€ ob najmanj 40 prijavljenih!!

IV. POVERJENIKI V DRUŠTVUZa naselje Mokronog: Majda Zarabec; gsm: 051-641-575; Marija Gregorčič: 07-30-49-233; Slepšek: Joži Zupančič: 051-229-860; Martinja vas in Hrastovica: Magda Repše: 041-985-336; Puš-čava: Mihaela Hočevar:041-391-695; Trebelno: Miro Vodnik; 031-565-007; Breda Mervar; 041-998-752; D. Lakence: Sotlar Tomaž: 07-349-91-13, Sv.Vrh: Oštir Valko;07-34-99-447.

Iz pisarne Društva upokojencev Mokronog-Trebelno.

Kratko in jedrnato PGD Mokronog23.3. – testiranje sodnikov in posvet na GZ Trebnje26.3. – redarstvo na prireditvi Ah' te orglice3.4. – redne društvene vaje (sestava izoliranih dihalnih aparatov in namestitev v GVC 24/50)15.4. – požar na Debencu (dovažanje vode)22.4. – ureditev zelenice pod topoli pred gasilskim domom26.4. – požar smeti na gradu

April – aktivne vaje za tekmovanje GZ Trebnje

Maj – aktivne vaje za orientacijski tek

8.5. – redne društvene vaje8.5. – žegnanje pri Sv. Florijanu19.5. – poslovili smo se od dolgoletnega tajnika Bijec Rafaela21.5. – orientacijski tek na Selu pri Mirni (mlajši pionirji 10. mesto, mlajše pionirke 2. mesto, starejši pionirji 1. mesto, starejše pionirke 2. mesto)24.5. – požar trave v Dolenjih Laknicah, ki je nastal zaradi kratkega stika na vodnikih4.6. – tekmovanje GZ Trebnje za mladino (pionirji 1. mesto, mladinci 4. mesto)5.6. – tekmovanje GZ Trebnje za člane in starejše gasilce (člani A 4. mesto, člani B 2. mesto, starejši gasilci 1. ekipa 2. mesto, 2. ekipa 4. mesto)

Ekipe iz orientacije

Ekipa pionirjev s tekmovanja GZ Trebnje

Društvo upokojencev Mokronog-Trebelno

Predsednika dr. Türk so v Šentrupertu sprejeli vsi trije župani Mirnske doline: Dušan Skerbiš, Anton Maver in Rupert Gole in na uradnem srečanju predstavili svoje občine, težave, s katerimi se soočajo, in uspehe, na katere so ponosni.

Obisk predsednika republikePredsednik republike dr. Danilo Türk je 1. junija obiskal Mirnsko dolino – z vsemi tremi župani se je srečal v Šentrupertu, kjer je začel svoj obisk, in v Mokronogu, kjer ga je z delovnim kosi-lom zaključil. V občini Mokronog-Trebelno je visoki gost tokrat obiskal podjetje M Tom, nato pa še vrtec in šolo, kjer so mu otroci pripravili kratek program, Stane Peček pa ga je popeljal po razstavi Kobetovih slik. Sledilo je še delovno kosilo s predstavniki občini in gospodarstva v gostišču Zlata Kaplja, po katerem se je predsednik vrnil v prestolnico. Petra Krnc

Dr. Türk se je kot prvi vpisal v knjigo častnih gostov Občine Mokronog-Trebelno. Potem so mu župani kot simbol povezanosti in sodelovanja v Mirnski dolini izročili skupno darilo: košaro z izdelki iz doline.

Potem, ko so mu najmlajši izročili darilce, je predsednik prav njim podaril še fotelj podjetja M Tom, da bo na njem sedel tisti, ki bo najbolj priden.

Stane Peček je predsedniku predstavil zbirko Kobetovih slik in ga popeljal po hodniku mokronoške šole ter mu pojasnil, kako so nastajale. Gre za stalno razstavo 32 slik iz cikla Po poteh Gubčeve brigade slikarja in arhitekta, tudi Prešernovega nagrajenca, Borisa Kobeta. S soborcem Stanetom Škerljem sta leta 1976 ponovno prehodila bojno pot partizanske brigade, se ustavljala na krajih pomembnih dogodkov, Kobe pa je ustvarjal – naravo, kakršno je videl. Nastalo je 132 del.

Visoki gost je obiskal tudi podjetje M Tom, kjer mu je Damjan Burger v imenu zaposlenih predal fotelj iz linije ultralahkih izdelkov za otroke, in mu ob tem povedal, da bodo zaposleni zelo veseli, če ga bo lahko podaril kateremu od vrtcev.

leto V., številka 16, junij 2011

Vrtičkarji so predsedniku zapeli in zaplesali, pozdravili pa so ga tudi škratje Mokronožci, ki jih je najbolj zanimalo, ali je tudi njihov predsednik in ali bere pravljice. Dr. Türk je pojasnil, da mu pravljice zelo pogosto pripovedujejo, da pa niso vse takšne s srečnim koncem.

Na pomemben obisk bo vrtičkarje, šolarje in zaposlene spominjala skupinska fotografija ...

Stane Peček je predsedniku predstavil zbirko Kobetovih slik in ga popeljal po hodniku mokronoške šole ter mu pojasnil, kako so nastajale. Gre za stalno razstavo 32 slik iz cikla Po poteh Gubčeve brigade slikarja in arhitekta, tudi Prešernovega nagrajenca, Borisa Kobeta. S soborcem Stanetom Škerljem sta leta 1976 ponovno prehodila bojno pot partizanske brigade, se ustavljala na krajih pomembnih dogodkov, Kobe pa je ustvarjal – naravo, kakršno je videl. Nastalo je 132 del.

14ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Društvo mladine Trebelno

DMT (Društvo mladine Trebelno) je mladinsko društvo, ki povezuje dijake in študente z območja Trebelnega. Ustanovljeno je bilo leta 1997 z name-nom povezovanja mladih med seboj ter ohranjanja starih šeg, navad in kulturne dediščine na območju Trebelnega.

Društvo šteje 38 članov. Prizadevajo si za aktivno delovanje društva, saj se udeležujejo raznih tekmovanj in kvizov, ki jih sami prirejajo ali pri organizacijah le-teh le sodelujejo.

Tako so kot soorganizatorji sodelo-vali pri izvedbi Dolenjskega regijskega kviza »Mladi in kmetijstvo« 2011, ki je potekal v soboto, 2. aprila na Centru biotehnike in turizma na Sevnem pod Trško goro. Na kvizu so s svojo ekipo tudi sodelovali in se potegovali za prvo mesto Dolenjske.

V soboto, 28. 5. so se štirje člani, Matej Zore, Robi Zore, Gašper Nahtigal in Nejc Peterle udeležili športnih iger 2011, ki so potekale v Vrsniku nad Idrijo. Kljub kislemu vremenu se je na igrah po-merilo okoli petdeset mladih iz vse Slo-venije. Ekipe oziroma tekmovalci so se pomerili v šestih različnih disciplinah: nogomet, odbojka, košarka, balinanje, tek ter prelivanje vode. Ekipa Trebelno je v balinanju in odbojki zasedla odlično tretje mesto.

Društvo pa vsako leto prireja tudi kmečke igre na Trebelnem.

Vsako leto v okviru letnega programa Gasilska zveza Trebnje organizira gasilsko tekmovanje mladine in članov ter starejših gasilcev. Letošnje tekmovanje je potekalo 4. in 5. junija. V soboto je bilo uspešno zaključeno mladinsko tekmovanje, ki se je odvijalo pri Osnovi šoli Veliki Gaber, za-ključek pa je potekal v PGD Zagorica. Tekmovalo je 19 pionirskih in 21 mladinskih ekip iz osem-najstih od 28-ih prostovoljnih gasilskih društev trebanjske gasilske zveze, kjer so se pionirske ekipe preizkusile v vaji z vedrovko in štafeto z ovirami, mladinci pa v vaji z ovirami in štafeto na 400 m z ovirami. V kategoriji pionirjev je tekmovalo 16 ekip, od katerih so se na prva tri mesta uvrstili PGD Mokronog, Občine in Veliki Gaber, pri pio-nirkah pa PGD Šentrupert, Trebelno in Dobrnič. Pri mladincih je sodelovalo 21 ekip. S pokali so za dosežena prva tri mesta pri mladincih bogatejše

društvene vitrine v PGD Ševnica, Štatenberk in Velika Strmica, pri mladinkah pa Tre-belno, Štatenberk in Lukovek. Vsaka ekipa je prejela priznanje za sodelovanje, prve tri ekipe pa še medalje in pokale.

V nedeljo je potekalo tekmovanje članov, članic in starejših gasilcev.

Tekmovanja se je udeležilo 43 ekip iz 23 tih prostovoljnih gasilskih društev. Za čla-nice in člane je tekmovanje potekalo v obliki avtoreleya z začetkom pri gasilskem domu v Trebnjem, kjer je bila sprejemna komisija in pregled vozila. Nato so pot nadaljevali po gasilski trasi na Vrhtrebnje, kjer je potekala štafeta z ovirami na 400 m, in nato dalje do PGD Vrhe, kjer so se v orodjarni tamkajš-njega gasilskega doma ekipe preizkusile v vezanju vozlov, pred novim gasilskim domom v Dobrniču pa na vaji z motorno brizgalno ter pred gasilskim domom v Logu opravili še tekmovalno nalogo razvrščanja. Tekmovalo je tudi 7 ekip starejših gasilcev. To tekmovanje je potekalo z dvema vajama v PGD Zagorica, nato pa so odšli na zaključni kraj tekmovanja. V PGD Sela pri Šumberku je imela svoje delovno mesto obračunska komisija, ki je pripravila rezultate za raz-glasitev na vaškem trgu.

Pri kategoriji starejših gasilcev so prva tri mesta s prejemom pokala osvojile ekipe iz PGD Mirna, Mokronog 1 in Dobrič. Pri članicah kategorije B sta tekmovali le dve ekipi PGD Štatenberk in Sela pri Šumberku, pri članih kategorije B pa so pokale prejele ekipe PGD Velika Strmica, Mokronog in Ponikve. V kategoriji članic A je tekmovalo 6 ekip, pokale pa so osvojile gasilke PGD Štatenberk, Dobrnič in Ševnica. V kategoriji članov A je sodelovalo 22 ekip, pokale pa so v društvene vitrine odnesle ekipa iz PGD Štatenberk, Velika Strmica 1 in Ševnica. Letošnje tekmovanje je bilo hkrati tudi

tekmovanje za prehodni pokal GZ Trebnje, ki ga je osvojila ekipa PGD Štatenberk z najvišjim številom točk v kategoriji članov. Oba dneva so tekmovalce in tekmovalke ocenjevali gasilski sodniki domače zveze in Gasilske zveze Ivančna Gorica. Prve tri ekipe posamezne kategorije bodo nastopile na regijskem tekmovanju 19. junija v Novem mestu.

Iz občine Mokronog-Trebelno je na tekmo-vanjih GZ Trebnje sodelovalo 12 mladinskih od skupno 40 ekip ter 15 ekip članov, članic in veteranov od skupaj 43 ekip. 27 ekip je osvojilo 13 pokalov: 6 pokalov za 1. mesto, 6 pokalov za 2. mesto in en pokal za doseženo 3. mesto.

Gasilska zveza Trebnje, kot organizatorica tekmovanja, se zahvaljuje vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter mentorjem in čestita za dosežene rezultate in uspehe, Občini Mokronog-Trebelno pa izreka zahvalo za finančno podporo pri izvedbi programa.

M. F., GZ Trebnje

Članice Društva podeželskih žena Tavžen-troža so vsako leto bolj aktivne, predvsem pa tudi bolj uspešne. Tako se posameznice s svojimi odličnimi izdelki udeležujejo raznih tekmovanj in ocenjevanj. V mesecu februarju so se udeležile Državnega ocenjevanja pletenic v Prečni, v aprilu pa državnega tekmovanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.Dosegle so naslednje odlične rezultate:– Tekmovanje na Dobrotah slovenskih kmetij

na Ptuju:o Milka Grabnar, Jelševec, zlato priznanje za

kokosovo poticoo Joži Grabnar, Jelševec, bronasto priznanje

za kokosovo poticoo Lojzka Sinur, Drečji Vrh, srebrno priznanje

za žganje »tropinovec«o Cvetka Mejak, Vrh pri Trebelnem, zlato

priznanje za domačo skutoo Ocenjevanje pletenic v Prečni:o Lojzka Sinur, Drečji Vrh, srebrno priznanje

za pletenico

Članice so aktivne tudi na ostalih področjih, saj sodelujejo na večjih prireditvah. Pevski zbor, ki deluje v okviru društva, je sodeloval na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo, ki je potekal aprila na Centru biotehnike in turiz-ma na Sevnem pod Trško Goro.

Poleg sodelovanja na raznih prireditvah pa skrbijo tudi za nenehno izobraževanje in druženje. V mesecu marcu so se tako srečale na skupnem druženju na turistični kmetiji Lamovšek, pred tem pa so poslušale preda-vanje na temo Izboljšanje lastne samozavesti in samopodobe.

V mesecu maju so organizirale strokovno ekskurzijo, kjer so odkrivale lepote Bele krajine.

V želji, da bi svoje znanje prenesle na ostale članice, organizirajo delavnico peke pletenic kar na domu katere izmed udeleženk, kar so izvedle tik pred letošnjo veliko nočjo. Tako poskrbijo, da se znanje prenaša tudi na ostale članice. MH

PGD Mokronog 1. mesto Mladinke PGD Trebelno 1. mesto

Tekmovanja GZ Trebnje

Izjemni dosežki trebeljanskih tavžentrož

15leto V., številka 16, junij 2011

Vsako leto v okviru letnega programa Gasilska zveza Trebnje organizira gasilsko tekmovanje mladine in članov ter starejših gasilcev. Letošnje tekmovanje je potekalo 4. in 5. junija. V soboto je bilo uspešno zaključeno mladinsko tekmovanje, ki se je odvijalo pri Osnovi šoli Veliki Gaber, za-ključek pa je potekal v PGD Zagorica. Tekmovalo je 19 pionirskih in 21 mladinskih ekip iz osem-najstih od 28-ih prostovoljnih gasilskih društev trebanjske gasilske zveze, kjer so se pionirske ekipe preizkusile v vaji z vedrovko in štafeto z ovirami, mladinci pa v vaji z ovirami in štafeto na 400 m z ovirami. V kategoriji pionirjev je tekmovalo 16 ekip, od katerih so se na prva tri mesta uvrstili PGD Mokronog, Občine in Veliki Gaber, pri pio-nirkah pa PGD Šentrupert, Trebelno in Dobrnič. Pri mladincih je sodelovalo 21 ekip. S pokali so za dosežena prva tri mesta pri mladincih bogatejše

društvene vitrine v PGD Ševnica, Štatenberk in Velika Strmica, pri mladinkah pa Tre-belno, Štatenberk in Lukovek. Vsaka ekipa je prejela priznanje za sodelovanje, prve tri ekipe pa še medalje in pokale.

V nedeljo je potekalo tekmovanje članov, članic in starejših gasilcev.

Tekmovanja se je udeležilo 43 ekip iz 23 tih prostovoljnih gasilskih društev. Za čla-nice in člane je tekmovanje potekalo v obliki avtoreleya z začetkom pri gasilskem domu v Trebnjem, kjer je bila sprejemna komisija in pregled vozila. Nato so pot nadaljevali po gasilski trasi na Vrhtrebnje, kjer je potekala štafeta z ovirami na 400 m, in nato dalje do PGD Vrhe, kjer so se v orodjarni tamkajš-njega gasilskega doma ekipe preizkusile v vezanju vozlov, pred novim gasilskim domom v Dobrniču pa na vaji z motorno brizgalno ter pred gasilskim domom v Logu opravili še tekmovalno nalogo razvrščanja. Tekmovalo je tudi 7 ekip starejših gasilcev. To tekmovanje je potekalo z dvema vajama v PGD Zagorica, nato pa so odšli na zaključni kraj tekmovanja. V PGD Sela pri Šumberku je imela svoje delovno mesto obračunska komisija, ki je pripravila rezultate za raz-glasitev na vaškem trgu.

Pri kategoriji starejših gasilcev so prva tri mesta s prejemom pokala osvojile ekipe iz PGD Mirna, Mokronog 1 in Dobrič. Pri članicah kategorije B sta tekmovali le dve ekipi PGD Štatenberk in Sela pri Šumberku, pri članih kategorije B pa so pokale prejele ekipe PGD Velika Strmica, Mokronog in Ponikve. V kategoriji članic A je tekmovalo 6 ekip, pokale pa so osvojile gasilke PGD Štatenberk, Dobrnič in Ševnica. V kategoriji članov A je sodelovalo 22 ekip, pokale pa so v društvene vitrine odnesle ekipa iz PGD Štatenberk, Velika Strmica 1 in Ševnica. Letošnje tekmovanje je bilo hkrati tudi

tekmovanje za prehodni pokal GZ Trebnje, ki ga je osvojila ekipa PGD Štatenberk z najvišjim številom točk v kategoriji članov. Oba dneva so tekmovalce in tekmovalke ocenjevali gasilski sodniki domače zveze in Gasilske zveze Ivančna Gorica. Prve tri ekipe posamezne kategorije bodo nastopile na regijskem tekmovanju 19. junija v Novem mestu.

Iz občine Mokronog-Trebelno je na tekmo-vanjih GZ Trebnje sodelovalo 12 mladinskih od skupno 40 ekip ter 15 ekip članov, članic in veteranov od skupaj 43 ekip. 27 ekip je osvojilo 13 pokalov: 6 pokalov za 1. mesto, 6 pokalov za 2. mesto in en pokal za doseženo 3. mesto.

Gasilska zveza Trebnje, kot organizatorica tekmovanja, se zahvaljuje vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter mentorjem in čestita za dosežene rezultate in uspehe, Občini Mokronog-Trebelno pa izreka zahvalo za finančno podporo pri izvedbi programa.

M. F., GZ Trebnje

Zlata priznanja tudi v Mokronog»Dobrote slovenskih kmetij« je državna razstava v sklopu

katere so organizirana državna ocenjevanja razpisanih iz-delkov s kmetij. Na ocenjevanjih lahko sodelujejo le kmetije, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri MKGP, oziroma imajo trajne nasade vpisane v ustrezne registre.

Letošnja razstava, že 22. po vrsti, ki so jo KGZS Mestna občina Ptuj in organizirale Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, - Zavod Ptuj, je potekala med 19. in 22. majem na Ptuju. Na razstavi, se je predstavilo rekordnih 1.369 iz-delkov, kar potrjuje vedno večje zanimanje kmetij, hkrati pa tudi pomeni, da je potrošnikom na voljo vedno pestrejša ponudba s podeželja, katere kakovost je preverjena na senzoričnih ocenjevanjih in označena z blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij.

Med dobitniki priznanj sta letos tudi IVANKA JEVNI-KAR – kmetija Jevnikar Mokronog, ki je dobila ZLATO PRIZNANJE za NAVADNO SKUTO in MITJA BERCE – kmetija Berce Slepšek, ZLATO PRIZNANJE za OLJE OLJNE OGRŠČICE. s. p.

Mladinke PGD Trebelno 1. mesto Ekipe PGD Štatenberk na članskem tekmovanju in osvojeni pokali

Ekipe PGD Velika Strmica in osvojeni pokali na članskem tek-movanju

Vinogradniško turistično društvo Trebelno je bilo ustanovljeno leta 1993, sprva kot Vinogradniško društvo. Na-men ustanovitve je bil povezati, združiti in izobraževati vinogradnike na področju Trebelnega. Leta 2002 se je društvo preime-novalo v sedanje Vinogradniško turistično društvo Trebelno. Trenutno društvo šteje okoli 160 članov.

V društvu delujejo sekcije vinogradni-kov, pohodnikov, harmonikarjev, konje-nikov in sadjarjev.

V okviru društva vsako leto v mesecu marcu poteka redni občni zbor društva, na katerem podelijo priznanja najboljšim vinogradnikom z društvenega ocenjevanja vin. Člani društva pa svoja vina na ocenje-

vanje postavijo tudi izven društva, saj so s svojimi vzorci na ocenjevanju v okviru Tedna cvička dosegli izjemne rezultate.

V društvu skrbijo tudi za izobraževanje članov, saj organizirajo razna strokovna predavanja, ekskurzije in družabna sreča-nja, kjer si lahko člani med seboj izmenjajo informacije.

Sekcija pohodnikov skupaj z ostalimi člani vsako leto v maju in novembru organizira tradicionalen pohod po Ur-banovi poti, ki ga zaključijo v Vinskem vrhu, kjer stoji kapelica svetega Urbana in raste posebna trta. Ta je namreč potomka najstarejše trte z mariborskega Lenta. Spo-mladi organizirajo obrezovanje trte, da pa imajo ob svetem Martinu kaj potrgati, pa z raznimi opravili pri trti poskrbijo domači vinogradniki .

Za dobro razpoloženje na vseh srečanjih poskrbijo kar člani društva sami, in sicer sekcija harmonikarjev.

MH

Vinogradniško turistično društvo Trebelno je polnoletno

16ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Iz mokronoške knjižniceV knjižnici Mokronog se je v prvi polovici leta zgodilo

mnogo zanimivih, poučnih in tudi zabavnih dogodkov. V prvih mesecih smo gostili tabornika Denisa Šturma

in se z njim pogovarjali o preživetju v naravi. Pisateljica in slikarka Olga Pirih je predstavila svojo knjigo z naslovom Na drugi strani. Na ogled je postavila tudi slike, ki so Krajevno knjižnico Mokronog krasile ves mesec marec.

Z Leonom Palčarjem smo se potepali po Afriki in tako obis-kali Kenijo, Etiopijo, Ugando in Ruando. To so države Vzhodne Afrike, za katere je predvsem značilna visoka rodnost, pogosti problemi prebivalstva pa so lakota, bolezni in nizka stopnja izobrazbe. Energični pustolovec se je na pot po štirih afriških državah podal s kolesom in tako siromašno deželo doživel še bolj pristno. Zanimivo predavanje je podkrepil tudi s kratkim filmom, ki ga je posnel na najzanimivejših delih poti.

Sredi aprila so bili nagrajeni otroci, ki so tudi letos pridno prebirali zgodbe iz Jurčkovega nahrbtnika. S poučno predstavo Najboljši par sta najmlajše bralce zabavala Damjana Golavšek in Sten Vilar. Otroci in njihovi starši so se zbrali v domu Partizan na Mirni, kjer so ob humorni zgodbi o psu Čarliju in mački Katki neizmerno uživali. Veseli so bili priznanja in nagrade, ki so ju prejeli za pridno risanje in branje.

Eden največjih slovenskih alpinistov, Viki Grošelj, nam je 19. maja razkril svoje mladostne gorniške sanje, svoje vzornike in dramatična osvajanja najvišjih vrhov sveta. Spregovoril je o svojih alpinističnih sodobnikih in zmagoslavjih ter tragedijah, ki spremljajo odprave pri osvajanju mogočnih gorskih velika-nov. Nanga Parbat pa je tista gora, ki je v njem sprožila večno zavezanost naravi in lepoti gora. Enak naslov (Nanga Parbat) nosi tudi Grošljeva zadnja knjiga, kateri je precej besed namenil tudi na predavanju v mokronoški knjižnici.

9. junija so z obiskovanjem pravljičnih uric zaključili tudi najmlajši obiskovalci knjižnice. Zadnjič jim je pravljice pripo-vedoval pravljičar Franci Rogač, ki si je skupaj z otroci sproti izmišljeval nove in nove zgodbe. Za redno obiskovanje pravljic so otroci prejeli simbolično darilo knjižnice.

Z zanimivimi temami bomo v Knjižnici Pavla Golie Trebnje nadaljevali jeseni, do takrat pa se bomo predajali poletnim bralnim užitkom in si tako nabrali novih moči za nove knjiž-nične zgodbe.

Irena Zadel, Knjižnica Pavla Golie Trebnje

Ljudska stavbna dediščinaV dvorani mokronoškega kulturnega doma je na večer 30. maja potekala otvoritev projektne razstave »Mreža regionalnih muzejev na prostem«, ki povezuje številne spomenike ljudske arhitekture.. V projekt so vključeni najzanimivejši etnološki ostanki preteklosti, ki na najbolj zgovoren način seznanijo obiskovalca z nekdanjim načinom življenja. Po nanizanih ciljih projekta, predstavitvi loka-cij, raztrešenih po celotnem področju Dolenjske in Bele Krajine, je gospod Simon Udvanc, avtor razstave in idejni vodja projekta, spregovoril o pomenu slovenske ljudske stavbne dediščine. Pouda-ril je, da se Slovenci premalo zavedamo bogastva, ki ga imamo pred očmi in še danes marsikateri deli te dediščine žalostno propadajo, so zanemarjeni in v nevarnosti, da izginejo. Projekt Mreža regio-nalnih muzejev na prostem« ustvarja svojo edinstveno identiteto, ki bo osnova za boljše razumevanje dediščine in s tem tudi lažjo umestitev v lokalno kulturno dogajanje in turistično ponudbo. Želja je privabiti k sodelovanju čim več turističnih ponudnikov, saj so turisti vedno bolj radovedni in navdušeni nad našo ljudsko dediščino.Poleg razstavnih panojev si je bilo možno ogledali tudi fotografsko in slikarsko razstavo ter razstavo maket. Prireditev je imenitno vodila Sonja Udvanc, glasbeno razglednico pa je pri-speval moški zbor KUD Emil Adamič z izborom starih ljudskih pesmi. Maloštevilne obiskovalce dogodka je pozdravil tudi župan občine Mokronog -Trebelno, g. Anton Maver.

Zgodbe iz skrinjeje naslov projekta, ki ga je pripravil Center za izobraževanje in kulturo Trebnje in ga izpeljal s pomočjo sofinancerjev EU terlokalnih skupnosti območja LAS Dolenjske in Bele krajine. Aktivnosti so se odvijale eno leto, vključene pa so bile občine Mo-kronog-Trebelno, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice in Trebnje.

Med drugim je nastalo šest knjižic, ki so jih pred kratkim predstavili na Jurjevi domačiji pri Trebnjem. Zgodbe za mokro-

noško knjižico so spletli Milena Hvastija, Marija Kos in Stane Peček, z informatorji Poldko Jevnikar, Pepco Florjančič in Mil-ko Peterle, prispevke je ilustriral Bogdan Breznik, fotografirali sta Milena Hvastijain Alenka Lamovšek, strokovna sodelavka projekta, ki je prispevala tudi strokovno besedo o raziskavi in njenem pomenu.

Pozornost je bila namenjena predvsem odkrivanju in ohranjanju posebnosti lokal-ne dediščine. »Ugotavljamo namreč,« je v članku zapisala Patricija Pavlič, direktorica centra, »da na terenu obstajajo kakovostne

in edinstvene informacije o življenju ljudi nekdaj, o nastanku vasi, trgov in krajev, zgodbe, pesmi…, ki pa jim grozi pozaba.«

Mokronoška knjižica ima tri poglavja. Kulinarika prinaša 18 zanimivih starih jedi s Trebelnega in Mokronoga, ki kar izzivajo, da bi jih oživeli. Naslov drugega poglavja, »Nastanek vasi in krajev ter ne-navadne zgodbe«, je že sam po sebi dovolj zgovoren. Tretji del pa z nekaj fotografijamiprikaže, kako so na delavnicah, v sklopu istega projekta, pletli skrinjice.

s. p.

17leto V., številka 16, junij 2011

OBČINA MOKRONOG-TREBELNOPOD GRADOM 28230 MOKRONOG

Spoštovane občanke in občani naše občine!Glasba je ena tistih lepih stvari, ki nas osrečuje in povezuje. Ne glede na spol, politično prepričanost in veroizpoved, je glasba za vse enaka in nas nesebično razvaja.

pihala: flavta, oboa, klarinet, saksofon,trobila: trobenta, rog, pozavna, tenor, bariton, tuba,godala: violina, viola, violončelo, kon-trabas, tolkala: mali boben, veliki boben, zvončki itd.,kitara, bas kitara, diatonična harmoni-ka, klavirska harmonika, klavir.

Vse zainteresirane glasbenike ob-veščamo, da lahko svoje sodelovanje potrdijo na e-naslov: občina@mokro-nog-trebelno.si ali po pošti na naslov: Občina Mokronog-Trebelno, Pod gradom 2, Mokronog.

Navedejo naj tudi inštrument, na katerega igrajo, in svoj naslov oz. tel. številko.

Na podlagi prijav bomo določili da-tum in uro prvega sestanka glasbenikov in avdicije, ki bo v dvorani kulturnega doma.

Novo nastali orkester Občine Mo-kronog-Trebelno bo vodil akademski glasbenik, prof. Tomaž Zlobko.Vljudno vabljeni!

Direktorica občinske upraveMojca Pekolj

Mokronog, 10. 6. 2011

Zasopimo u organićje ime festivalu ustnih harmonik v Gračišću, prijaznem mestecu v hrvaški Istri.

Ženski trio Sora, Polona Jeršin iz Grosuplja, ansambel Pelikan in Sevnice, ansambel Gramc s prijatelji iz Krškega, Robi Ivačič iz Brestanice, Oto Nemanič in Bran-ko Banovac iz Metlike, Marjan Urbanija iz Mengša, Jože Marko-vič iz Zagrada pri Škocjanu, Stane Peček in Vladimir Hrovat so bili ekipa, ki je 15. maja zastopala mokronoški mednarodni festival »(ah), TE ORGLICE«.

Organizatorjem te zanimive prireditve na prostem je moč-no nagajal dež, saj ni deževalo, ampak lilo. Prireditev se je sicer umaknila pod streho in s tem, žal, prikrajšala za dogodek gotovo več kot tisoč poslušalcev, kolikor se jih običajno zbere na prireditvenem prostoru sredi trga. Kljub temu se je na odru majhne dvoranice zvrstilo blizu sedemdeset na-stopajočih.

Kot slavnostni gost je priredi-tev pozdravil tudi župan občine Mokronog-Trebelno, g. Anton Maver.

Hura! Četrti v državiPolfinalni odbojkarski turnir osnovnošolskih ekip (starejši dečki), ki se je marca pletel

in razpletel v Logatcu, je bil za mokronoške fante izjemno uspešen. V borbi z odličnimi ekipami iz osnovnih šol Logatec, Dobrovo in Danile Kumar Ljubljana so si priigrali vstopnico za zaključni turnir. Pa ne le to. David Renko je bil izbran za najboljšega igralca turnirja, Ivan Vrhovšek pa za najboljšega podajalca.

V finalu, aprila v Kanalu, so se pomerile ekipe iz Hoč, Kanala, Maribora in Mokronoga.Kljub odlični igri in srčnosti, so naši morali čestitati nasprotnikom. Toda z veseljem, kajti biti četrti v državi tudi ni mačji kašelj, je uspeh, ki je prvi te vrste v zgodovini šole in kraja. Tudi zato iskrene čestitke ekipi, v kateri so: David Renko, Ivan Vrhovšek, Jan Jankovič, Uroš Erpič, Jure Klemenčič, Rok Pugelj, Tim Kolenc, Matevž Hočevar, Teo Brzin, Martin Urigelj in Anže Ban Virant. Čestitke tudi trenerju, prof. Mateju Dreži in navijaški skupini, ki je športno spremljala in bodrila tekmovalce.

18ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

ŠD Mokronjazar se predstavi

V nedeljo, 10. 4. 2011, je bilo ustanovljeno novo športno društvo v občini Mokronog-Trebelno z imenom ŠD Mokronajzar. Namen le-tega je razvijati in nadgrajevati odbojko (šport s 40-letno tradicijo) v občini Mokronog-Trebelno ter gojiti tudi ostale športe. Društvo je bilo 9. 5. 2011 tudi urad-no potrjeno s strani UE Trebnje in vneseno v register društev.

V društvu smo se združili vsi tisti, ki nam odbojka predstavlja tudi velik del na-šega življenja, saj smo nekateri že od leta 1986, pa tudi že veliko prej (Srečko Starič, Mišo Hrovat), aktivno vodili, upravljali in igrali za OK Mokronog. Odbojka se je v Mokronogu do leta 1994 igrala pod TVD Partizan Mokronog. Tega leta so Borut Dvornik, Srečko Starič in Tomaž Brzin ustanovili sedanji klub OK Mokronog. Do leta 1997 je bil predsednik Tomaž Brzin, od leta 1997 do 2001 pa Mišo Hrovat. V tem času je doživela odbojka v Mokronogu pravi razcvet. Najboljši igralci so se pre-izkusili z igranjem tudi v drugih klubih po Sloveniji in bili uspešni tudi tam (OK Žužemberk, OK KRKA Novo mesto, OK CALCIT Kamnik, OK Žirovnica, OK Bled, OK Kočevje). Nekateri igralci so pri-peljali OK KRKA Novo mesto iz 3. DOL v 1. DOL (Starič, Dreža, Virant, Savšek). V našem društvu delujejo tudi trenerji, ki so strokovno podkovani in imajo dolgoletne izkušnje z razvijanjem mladih igralcev. Naj omenimo, da je šolska ekipa starejših dečkov pod vodstvom profesorja športne vzgoje, g. Mateja Dreže, letos igrala v fi-nalu državnega prvenstva osnovnih šol in osvojila 4. mesto, kar je nedvomno največji uspeh mlajše generacije v vsej zgodovini igranja odbojke v Mokronogu. Ta rezultat je nedvomno rezultat dobrega in strokov-nega dela v OŠ Mokronog, kar pa si želimo prenesti tudi v novoustanovljeno društvo. Omenjeni rezultat nam daje upanje na veli-

ko boljše čase odbojke v Mokronogu, zaradi česar se splača poskusiti in s strokovnimi kadri voditi mlade talentirane igralce, da se razvijejo v vrhunske igralce.

Petega junija 2011 ob 14. uri je ŠD Mo-kronajzar izvedel zbor vseh članov. Odvijal se je v športnemu parku NK Podpečina. Zbora se je udeležilo približno 60 članov našega društva, ki so v športnem parku z raznimi aktivnostmi (odbojka na mivki, nogomet, jahanje idr.) popestrili zbor. Na zboru je bilo prisotnih največ otrok (starejši dečki, kadeti, mladinci), njihovi starši, člani in pa celoten IO ŠD Mokronajzar. V naši sredini smo lahko pozdravili tudi župana občine Mokronog-Trebelno, g. Antona Mavra.

ŠD Mokronajzar v dneh od 27. 6. 2011 do 3. 7. 2011 načrtuje izvedbo odbojkarskega tabora v Mokronogu, ki ga bo vodil prof. Matej Dreža. Namen odbojkarskega tabora je širiti popularnost odbojke med mladimi v Mokronogu in njegovi širši okolici. V od-bojkarski tabor bomo, poleg otrok iz naše občine, povabili še otroke iz Šentruperta in Krmelja. Glede na to, da načrtujemo, da bo odbojkarski tabor poleg zunanjih objektov potekal tudi v novi športni dvorani, potre-bujemo za izvedbo tabora še soglasje občine Mokronog-Trebelno.

Miroslav Hrovat

Gumijasta deklica odlična na državnem prvenstvu

Maša Udovč nas je spet razveselila z izrednimi uspehi na državnem prven-stvu v moderno tekmovalnih plesih, ki je 28. in 29. maja potekalo v Ljubljani v organizaciji plesnega kluba Urška. V kategoriji HIP HOP SOLO MLADIN-KE je med 32 tekmovalkami osvojila 4 mesto, v kategoriji HIP HOP VELIKE

MLADINSKE FOR-MACIJE pa je s soplesalkami pristala na drugi stopnički.. S temi odličnimi rezultati si je Maša priplesala vstopnici za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v začetku julija na Danskem in na svetovno prvenstvo, oktobra v Avstriji.

Maši in njenemu trenerju Robiju Grmeku iz Plesnega studia Novo mesto vse čestitke, julija in oktobra pa bomo držali pesti!

19leto V., številka 16, junij 2011

Tokrat z namiBorut Zupet, doma iz Slepška pri Mokronogu, srednješolec, športnik. Doma vitrine s številnimi pokali in kolajnami. Veliko odličij za tvoja leta!S športom se ukvarjam od desetega leta. Začel sem pravza-prav v osnovni šoli, bolj zares pa v klubu DRTP Marathon Novo mesto. In nato v AK Krka. Predvsem mi je ustrezal tek na dolge proge. Dosegel sem kar nekaj odmevnih rezultatov doma in v tujini. . Zakaj »mi je ustrezal«?Pravzaprav mi še ustreza, samo kolesarjenje sem dodal. Svoje prve duatlonske treninge sem opravil v klubu Triatlon Krško. Letošnje leto sem član Triatlon kluba Riko Ribnica, treniram pod vodstvom trenerja Miloša Petelina. Se pravi tek in kolesarjenje skupaj?Točno tako. S kakšnimi rezultati se lahko pohvališ v letu 2011?Nova Gorica, tek na 10 km, 3 mesto; Državno prvenstvo v duatlonu(sprint duatlon) 1. mesto, naslov mladinskega državnega prvaka v duatlonu ter pridobitev kategorizacije s strani Olimpijskega komiteja Slovenije: Duatlon Kočevska reka(sprint duatlon) absolutno 2. mesto in zmaga v kategoriji starejših mladincev; Duatlon Šared (sprint duatlon) zmaga v

kategoriji; Gorski tek na Lisco(9 km) 1. mestoin izboljšanje osebnega rekorda v vzponu za 5 minut; Duatlon Brdo (sprint duatlon) absolutno 1. mesto; Državno prvenstvo v šolskem krosu 2. mesto in naslov državnega podprvaka v krosu; Občin-sko prvenstvo v atletiki (2000m) 1. mesto; Plitvički maraton, prvenstvo Hrvaške v cestnem teku (5 km) absolutna zmaga med 1300 nastopajočimi; Tek na Gorjance (6 km) absolutna zmaga; Kros v Lipici (3000m) absolutno 2. mesto.Uf, kakšna bera! Sedaj pa na zaslužene dolge počitnice?Kakor se vzame, kajti letos je v planu še Svetovno prvenstvo v duatlonu v Španiji, Triatlon Bled, Evropski mladinski pokal v triatlonu, Belokranjski triathlon, Duatlon Grand Prix Francije, -Kolesarski vzpon na Vršič, in Slovenski pokal v duatlonuPa se ti časovno izide? Na koncu koncev si tudi ali pa predv-sem srednješolec. Z dobro organizacijo časa in s pomočjo vseh, s katerimi si v takem ali drugačnem odnosu, gre. Seveda moraš imeti rad, kar počneš in vedeti moraš, kaj hočeš.Če bi ti zlata ribica ponudila izpolnitev ene želje?Da bi sezono končal brez poškodb. Naj se izpolni!Pogovarjal se je Stane Rajer, ki je poskrbel tudi za fotogra-fije.

Voda je življenjeDejstvo je, da ljudje ne mo-

remo živeti brez vode. Voda je vir življenja in življenje samo. V eni sami kapljici vode lahko živi tudi do 30 milijonov mikro-organizmov. Redno pitje zado-stnih količin vode (=2,5 L vode na dan) poveča našo zmožnost koncentracije, odpornost proti boleznim in soočanje s stresom. Smo psihično pa tudi fizičnotrdnejši. Voda predstavlja kar ⅔ naše telesne teže, zato se prva

stopnja dehidracije (=žeja) pokaže že pri izgubi 2 litrov. Pri izgubi 15% vode nastopi smrt.

Pitna voda pa ni samo temeljni pogoj zdravja, temveč je tudi slovenski nacionalni ponos, saj imamo v naši majhni državici največ pitne vode v Evropi. Slednjemu podatku navkljub nismo imuni na onesnaževanje in s tem izgubo vode. Največje proble-me predstavljajo industrijske odplake, izpusti strupenih plinov v zrak, nato kmetijska gnojila, pesticidi, gnojnica pred deževnim obdobjem, neurejena in divja odlagališča odpadkov, odtočna kanalizacija, odplake gospodinjstva… Podtalnica vsrka vse. Naši vodovodi ne ločijo čiste in oporečne vode, mi pa. Zaradi vsega tega onesnaževanja, ki se z letom v leto le še stopnjuje, je neonesnažena le še ¼ podtalnice, ki pa nam predstavlja kar 97% pitne vode.

Pitne vode ne smemo jemati za samoumevno. Na vsakem koraku nas mediji opozarjajo na majhne, a učinkovite ukrepe varčevanja z vodo. Med umivanjem zob zapirajte vodo. Med na-našanjem šampona in med britjem zapirajte vodo. Vodo, ki ste jo uporabili za pranje zelenjave oz. sadja lahko ponovno uporabite za zalivanje lončnic. Hrano kuhajte v čim manjši količini vode (s tem ne samo varčujete, temveč tudi ohranite več hranljivih snovi v živilu). Če tuširanje zmanjšate samo na 5 minut, boste s tem vsakič prihranili kar do 50 litrov vode. Tudi Rdeči križ je na svetovni dan vode, 22. marca, začel z ozaveščevalno akcijo Zapri vodo, uporabi kozarček.

Temeljna naloga vsake občine je zagotoviti vsakemu občanu zdravo pitno vodo. Zaradi dragih investicij v vodovodno omrež-je so nekatere vasi še vedno odvisne od vaških vodovodov. 26. 5. 2011 je bila na spletni strani občine objavljena novica o analizi vzorcev vode devetih vaških vodovodov na Trebelnem, ki so se izvedla v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Novo mesto. Vsi vzorci v naslednjih vaseh Štatenberk, Drečji vrh, Jelševec, Bruna vas, Jagodnik, Podturn, Češnjice, Ornuška vas ter Brezovica so zdravstveno neustrezni, zato je do nadaljnjega vodo potrebno prekuhavati. Dokler občina ne bo izgradila infrastrukture na celotnem območju občine, bodo na žalost morale vasi z vaškimi vodovodi same skrbeti za svoj vodni vir in paziti na varovalno območje le teh. Moramo se zavedati, da navkljub dostopu do pitne vode slednja ni neomejena. Tudi vaški vodovodi velikokrat presahnejo zaradi sušnega obdobja, zato je še posebno takrat potrebno varčevati z vodo.

Voda ni naša pravica. Je dar, na katerega moramo skrbno paziti. Vsaka privarčevana kapljica nekaj šteje, saj kot pravi kitajski pregovor: »Tudi 1000 milj dolga pot se začne s prvim korakom«.

Jerneja Dragan

20ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Pod klopjo klop preži S toplejšimi meseci pridejo tudi klopi, ki ste jih verjetno že opazili

na svojih ljubljenčkih. Klopi pa niso le nadloga, ampak tudi pre-našalci bolezni, ki so nevarne tako nam kot našim bolj kosmatim prijateljem.

Med bolj znane s klopi prenosljive bolezni zagotovo sodi BORE-LIOZA, ki je pogosta tudi pri ljudeh. Pri psih se kaže z vročino, artritisom, otečenimi bezgavkami, izgubo apetita, lahko pa tudi z odpovedjo ledvic in živčnimi znaki. Zanimivo je, da se pri živalih okoli mesta ugriza klopa ne pojavlja kroglasta rdečina, ki je značilna za boreliozo pri ljudeh. ERLIHIOZA je prav tako nevarna bolezen, ki jo prenašajo klopi, povzročajo pa jo rikecije, ki so nekaj posebne-ga med bakterijami. Nekdaj so jih imenovali kar vmesni člen med bakterijami in virusi. Rikecije napadejo nekatere bele krvničke in povzročajo vročino, utrujenost, izgubo apetita, anemijo, manjše podkožne krvavitve, ponavljajoče se šepanje, lahko pa tudi živčne motnje in probleme z ledvicami. Erlihioza pogosto poteka tudi v subklinični obliki, kjer omenjeni znaki niso tako opazni. BABEZI-OZA je še ena s klopi prenosljiva bolezen. Povzroča jo mikroskopsko majhen parazit, ki napada rdeče krvničke in povzroča anemijo, lahko pa tudi vročino, diarejo, zlatenico in odpoved ledvic. Zaradi anemije je včasih potrebna celo transfuzija krvi. Klopi lahko povzročijo tudi klopno paralizo, ki je posledica nevrotoksina, ki ga izločajo s slino. Ta paraliza lahko privede do težav pri samem hranjenju in celo dihanju, posledično pa tudi smrt. Klopi sicer prenašajo še več bolezni, vendar pa so naštete v naši okolici najpogostejše.

Klopi se izležejo iz jajčec kot ličinke, ki se nasesajo krvi in se pre-obrazijo v nimfe. Te morajo spet priti do človeške ali živalske krvi, da postanejo odrasla oblika klopa, ki se mora spet napiti, da se lahko razmnožuje. Iz razvojnega kroga vidimo, da mora klop za celoten razvoj, ki lahko traja do 3 leta, zamenjati 3 gostitelje in to dejstvo nam pove, zakaj so klopi tako pomemben prenašalec bolezni.

Klope je potrebno z živali odstraniti čim prej, saj zgodnejša od-stranitev zmanjša verjetnost prenosa okužbe. Borelija npr. potrebuje okoli 24 ur, da se s klopovega črevesja prenese v njegove slinske žleze in od tam okuži našega ljubljenčka. Prisesanega klopa lahko odstranimo z roko, še bolje in lažje pa lahko to naredimo s posebno pinceto za odstranjevanje klopov. Klopa zavrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca, ga odstranimo in uničimo. Prisesanih klopov ni priporočljivo polivati z oljem, alkoholom in podobnim, saj se s tem spodbudi izločanje sline pri klopu in poveča možnost prenosa bolezni.

Na mestu pritrditve pogosto ostane bulica, ki običajno ni nevarna in počasi izgine.

Obstajajo številna sredstva, ki nam pomagajo zaščititi naše ljub-ljenčke pred klopi ali vsaj pred boleznimi, ki jih le-ti prenašajo.

Scalibor ovratnice klope odganjajo in so odlična zaščita proti klopom za pse, vedeti pa je treba, da prično polno delovati šele pri-bližno 2 tedna po pričetku nošenja. Za mačke žal trenutno ovratnice proti klopom ne obstajajo. Zelo priljubljena so tudi sredstva, ki se uporabljajo v obliki kožnih polivov (spot-on).

Advantix in Exspot imata podobno kot ovratnice tudi repelentni učinek (klope odganjata), vendar pa prav tako nista primerna za mačke.

Frontline in Fypryst sta primerna za pse in mačke, vendar pa klopov ne odganjata, temveč ubijeta klopa, ko se le-ta prisesa. Če uporabljate ta dva proizvoda, lahko na svojem ljubljenčku klopa še vedno najdete, vendar bo le-ta najverjetneje že posušen. Proti klopom delujeta pri-bližno 1 mesec, apliciralo pa se ju naj ne bi pogosteje kot na 4 tedne. Frontline obstaja tudi v obliki spreja.

Pomembno je vedeti, da preparata, ki se prav tako uporabljata v obliki kožnih polivov, Advocate in Stronghold, na klope ne delujeta, ampak pokrivata le bolhe, garje in nekatere notranje parazite (gliste). Obstajajo tudi spreji, ki imajo repelentni učinek na klope, vendar pa je njihovo delovanje kratkotrajnejše kot pri že omenjenih proizvodih. Omeniti velja, da vsi našteti preparati delujejo tudi na bolhe in tako preprečujejo težave, povezane s temi zajedalci, npr. alergije.

Navedena sredstva proti klopom lahko dobite v Veterinarski ambu-lanti Rep, Pod gradom 17, v Mokronogu, kjer vam bomo tudi sveto-vali o ustrezni zaščiti vašega hišnega prijatelja. Lekarna veterinarske ambulante je ob delavnikih odprta med 8. in 10. uro in 14. in 16. uro ter ob sobotah od 7. do 9. ure. Telefon: 051 616 703 ali 07 348 1000.

Veterinarska postaja RepAleš Koncilja, dr. vet. med.

mag. Iztok Rep, dr. vet. med.: 051 616 703Alenka Štirn, dr. vet. med.: 031 696 073Aleš Koncilja, dr. vet. med.: 031 306 558

DEŽURSTVO (24 ur/dan): 051 616 703

Ambulanta za male živali je odprta:

PON–PET: 8-10 in 14-16 | SOB: 7-9Telefon/faks: 07 348 1000 | E-mail: veterina.rep@siol.net

Spoštovani občani in najemniki grobov

Evidentno je postalo, da nekateri po-samezniki na pokopališčih v občini zelo slabo skrbijo za čistočo in urejenost okoli zabojnikov za smeti. V zabojnike odme-tavajo odpadne sveče, čeprav so za ta na-men postavljeni posebni zabojniki. V tem primeru gre za dejanja, ki niso skladna z zakonom. Ravno tako se v zabojnike, ki so namenjeni biološkim odpadkom s po-kopališč, odmetavajo polne vreče raznih drugih odpadkov (les, gumi cevi, avtogu-me, steklovina, živalski ostanke in drugi biološke odpadke, ki ne sodijo v zabojnike, nameščene na pokopališčih).

Takemu početju smo bili lani priča na

pokopališču v Mokronogu in letos ponov-no na pokopališču na Svetem Vrhu.

Zavedati se je potrebno, da psi (vrvice?!) in mačke tako vržene živalske ostanke in druge biološke odpadke nato raznašajo po območju pokopališč ter po grobovih.

Zato vse ponovno opozarjamo, da v zabojnike, ki so namenjeni biološkim od-padkom s pokopališč, odlagate samo smeti s pokopališča (vence, ikebane, stare rože) in nič drugega. V zabojnike, namenjene zbiranju odpadnih sveč, pa sodijo samo odpadne sveče.

Seznanjamo vas tudi, da se zaradi ne-upoštevanja zgoraj navedenih dejstev in sortiranja odpadkov višajo tudi stroški vzdrževanja pokopališč, kar lahko pri-vede tudi do dviga same cene vzdrževanja

za najemnike grobov. 47. člen Odloka o pokopališki in po-

grebni dejavnosti v občini Mokronog-Tre-belno (Uradni list RS št. 97/09) za takšno početje jasno navaja, da se z globo 100 EUR , ki se izterja na kraju samem, za pre-kršek kaznuje posameznik, in sicer za:

– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,

–druge vrste onesnaževanja pokopa-liškega prostora in objektov v območju pokopališča.

Prosimo vas za upoštevanje zgoraj na-vedenih dejstev, saj so navsezadnje urejena pokopališča tudi ogledalo celotne občine in njenih občank in občanov.

Uroš Pikl, Občinska uprava

21leto V., številka 16, junij 2011

„Kaj res, tudi to je invazivka?“ je po-gost vzklik na predavanjih o eksotičnih rastlinah iz Azije ali Amerike, ki so se iz vrtnega okrasa spremenile v hudo nad-logo. Pred leti smo še mislili, da niso naš problem. Poslušali smo o rododendronu, ki dela težave na Škotskem. Pred 250 leti so ga za barvno poživitev vrtov prinesli v Anglijo, nato je ušel v naravo. Zdaj pa so druge vrste že na našem pragu – delajo težave na vrtu, silijo iz razpok na asfaltu, kvarijo urejen videz mest-nih zelenic. Strokovnjaki jih imenujejo invazivne tujerodne vrste rastlin ali na kratko – invazivke. Dr. Nejc Jogan, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov s tega področja, pravi, da je pri nas zagotovo že kakšnih 30 vrst rastlin takih, da se v naravi uničujoče širijo. Dodatnih nekaj deset pa jih je problematičnih na manjših območjih.

Od kod so se vzele? Vzrok za njihovo širitev je človek. K nam se niso razširile po naravni poti, temveč smo jih iz njihove domovine sem prinesli ljudje. Večino smo naselili zato, ker so lepe, torej kot okrasne rastline za vrtove in parke, nekatere smo zanesli pomotoma in nevede. Ljudje ustvarimo tudi razmere, ki nato olajšajo širitev invazivk. V naseljih kopljemo ter prevažamo zemljo in pesek sem in tja, se lotimo gradnje in nato pustimo gradbišče samevati nekaj let. Prav na teh zemljiščih, kjer smo odstranili prvotno rastlinje in tla razgalili, najdejo invazivne rastline sijajno mesto za bohotno rast. V tem prekašajo vse naše rastline: spomladi so bolj zgodnje, hitreje rastejo, bolj uspešno se množijo.

Zgodba se konča z gostimi sestoji in-vazivnih vrst, kjer ne raste domala nič drugega. Težav ne delajo le naši naravi, temveč tudi ljudem. Povzročajo namreč gospodarsko škodo, nekatere so vzrok zdravstvenih težav. Zaradi njih so rečni bregovi manj trdni in jih ob visokih vodah deroča voda razdira. Na zelenih pasovih ob cestah ne zadošča košnja dvakrat letno, temveč je za urejen videz treba kositi večkrat. Vzdrževanje javnih tlakovanih površin, zelenic in parkov ter nabrežij rek in potokov tako postaja vse dražje. Poškodujejo lahko kanalizacijske cevi. Žal se problema večinoma zavemo šele takrat, ko je za ukrepanje običajno že zelo pozno.

Kaj lahko naredimo? V trgovinah z okrasnimi rastlinami se pozanimajmo,

ali izbrana rastlina sodi med invazivne. Če se je na našem vrtu ali dvorišču katera od invazivnih vrst že pojavila, se je ne lotimo na vrat na nos, da ne naredimo več škode kot koristi. Poučimo se, kako

se raznaša – pri nekaterih se odrezane veje ponovno ukoreninijo, zato jim mo-ramo sežgati ali zmleti. Če jih kosimo ob napačnem času, se še bolj razraščajo. Nekatere tvorijo semena, čeprav so že po-košene, zato jih ne odlagajmo na kompost in ne puščajmo na travniku. Preberimo si tudi, ali je odstranjevanje rastline zdravju škodljivo. Informacije so zbrane na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: www.mop.gov.si/si/delovna_po-drocja/narava/invazivne_tujerodne_vr-ste_rastlin_in_zivali ali na strani Zavoda Symbiosis: www.tujerodne-vrste.info.

Ambrozija – inšpektorji so lani še opo-zarjali

Prva rastlina, katere odstranjevanje nam v Sloveniji nalaga predpis, je pelino-listna ambrozija. Je namreč močno aler-gena in povzroča škodo tudi v kmetijstvu. Zato smo jo dolžni odstranjevati po vsej Sloveniji. Imetnikom zemljišč, na katerih se pojavi ambrozija, predpis nalaga dve nalogi: ambrozijo morajo odstraniti – in to na lastne stroške - ter nato do konca septembra opazovati, ali se ni rastlina ponovno pojavila.

Inšpektorat RS za kmetijstvo, goz-darstvo in hrano je lani, v prvem letu veljavnosti predpisa, prejel 125 prijav

navzočnosti ambrozije. Največ prijav so prejeli zaradi navzočnosti na njivah, za-puščenih gradbenih jamah in avtocestah, regionalnih in lokalnih cestah. Regijsko je bilo prijav največ v Prekmurju.

Fitosanitarni inšpektor je na podlagi prijave opravil ogled lokacije in zapisni-ško ugotovil navzočnost ali nenavzočnost ambrozije. Ker vsi prijavljeni imetniki zemljišč v letu 2010 še niso bili seznanjeni s predpisom, je inšpektor imetnika sez-nanil z zahtevami. Te zahteve so zbrane v zgibanki, ki jo je pripravila Fitosanitarna uprava RS. Inšpektor je imetnika tudi naučil prepoznati ambrozijo in izrekel opozorilo zaradi nepravilnosti ter do-ločil rok za njihovo odpravo. Imetniki so ambrozijo nato najpogosteje mehansko odstranili: ruvali, kosili in mulčili. Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ambrozije ni odstranil, mu je pred-pisane ukrepe inšpektor naložil z odloč-bo. Tak primer je bil le eden.

Inšpektorji opozarjajo, da je nadzor po-sebej problematičen v gradbenih jamah. Opažajo, da se ambrozija širi s semenom kmetijskih rastlin, ptiči, vetrovi, premiki zemlje ter zrnjem in krmo. Ambrozija za-ide tudi v mešanice za ptičjo hrano, zato so jo inšpektorji našli tudi pod ptičjimi krmilnicami.

mag. Breda OgorelecMinistrstvo za okolje in prostor

Zlata rozga se vse bolj širi, zlasti ob cestah in železnicah, na opuščenih njivah ter po gozdnih robovih in bregovih voda. (foto: Nejc Jogan)

Pelinolistna ambrozija ima alergen pelod, zato je zdravju škodljiva. Najpogosteje jo najdemo na nasipih ob cestah in železniških tirih. Otroci naj je ne odstranjujejo (foto: Pet-er Skoberne)

Invazivke: skromne in hitre

22ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Ravnanje z odpadkiZakonodaja na področju ločevanja odpadkov je vse ostrejša, saj v

Sloveniji še ne dosegamo okoljskih ciljev ločenega zbiranja odpadkov. Na odlagališčih se odlaga vse preveč uporabnih materialov, ki dejansko sploh niso odpadki, ampak surovine. Naloga tako izvajalcev kot tudi povzročiteljev odpadkov je, da v največji meri prispevajo k uporabi odpadkov kot virov in posledično k zmanjševanju količin odloženih odpadkov na odlagališčih. Ločeno zbiranje odpadkov je opravičljivo iz ekološkega in ekonomskega vidika, saj bo odlaganje odpadkov zaradi predhodne obdelave in biostabilizacije v prihodnje bistveno dražje od ločenega zbiranja. V našem podjetju smo v letu 2010 na območju vseh treh občin uvedli sistem ločenega zbiranja komunalne embalaže na izvoru z rumeno vrečo in z namenskimi zabojniki. V sklopu redne relacije odvoza odpadkov smo v devetih mesecih ločeno zbrali 477 ton mešane komunalne embalaže, ki smo jo na zbirnem centru Globoko pretovorili in oddali družbama za ravnanje s komunalno embalažo, ki zagotavljata predelavo in ponovno uporabo. Med embalažo se pojavlja vse preveč nečistoč, ki motijo proces ročnega sortiranja embalaže, zato apeliramo na vse povzročitelje, da bolj striktno ločujejo komunalno embalažo od ostalih odpadkov, saj bodo nečistoče v embalaži začele finančno bremeniti povzročitelje. Kljub uvedbi sistema zbiranja em-balaže od vrat do vrat in s tem možnosti izvornega ločevanja na domu se med mešanimi komunalnimi odpadki pojavlja še preveč embalaže, saj nekateri povzročitelji še niso sprejeli novega načina zbiranja in od-voza, za kar bodo morali poskrbeti občinski inšpektorji. Cilj uvedbe novega sistema zbiranja komunalne embalaže je tudi zmanjšati koli-čino mešanih komunalnih odpadkov na minimalno količino, saj je treba vse mešane komunalne odpadke obdelati do take mere, da se iz njih odstrani vse odpadke, katere je možno snovno ali energetsko

izkoristiti ter zagotoviti njihovo biološko stabilnost. Z upoštevanjem sistema izvornega ločevanja bodo povzročitelji sami prispevali k zmanjšanju stroškov obdelave odpadkov, ki jo bo treba vzpostaviti v najkrajšem možnem času.

Ekološki otoki so namenjeni samo za ločeno zbiranje papirja, papirne in kartonske embalaže, steklene embalaže in mešane em-balaže. Na ekoloških otokih opažamo veliko količino »neprimernih odpadkov«, ki ne sodijo na ekološki otok. V zadnjem času je v porastu tudi odlaganje odpadkov zraven zabojnikov, kar povzroča dodatne stroške čiščenja in odvoza, ki pa jih krijejo vsi povzročitelji ob plačilu položnice. Vse povzročitelje naprošamo, da v zabojnike na ekoloških otokih odlagajo samo tiste ločene frakcije, ki se zbirajo na ekoloških otokih, vse ostale odpadke pa dostavijo v zbirni center Globoko, in sicer vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.

Direktor Komunale Trebnje d.o.o., mag. Štefan Velečič

ZA PRGIŠČE SPOMINOV - Kosove Mimi iz Martinje vasiMati, kot smo vsi rekli moji babici Rezki, so bili znani* po svoji odločnosti in neposrednosti. Živeli smo na Pulah. Kraj oz. kmetija je dobila ime po najlepšem polju daleč naokrog. Za tiste čase je bil to grunt, ki je lahko dajal kruh številni družini.

Bilo je med drugo svetovno vojno. Na Pule je prihajala vsake sorte vojska; beli, rdeči, Nemci in Italijani. Kdor se je oglasil v hiši, je bil prijazno sprejet, saj jih Mati, ki so bili zelo verni, niso ločevali po uniformah. Zanjo so bili vojaki samo ljudje, ki se pač gredo nekaj, kar ni dobro in česar ni hotela razumeti.

Nekega dne so prišli partizani in hoteli imeti v hiši miting. »Prav!« so rekli mati in mirno opazovali priprave na dogodek, dokler niso v vitrini kipec Matere božje prekrili s Titovo sliko. Tedaj so Mati jezno zasopihali in odločno stopili pred komandanta: »Fantje, takole pa ne bo šlo!« »Zakaj pa ne?« je strogo vprašal komandant. Ob tem se ni mogel izogniti posmehljivemu pogledu, češ, takale drobcena ženščina bo meni, vojaškemu komandantu, ugovarjala! Mati se niso dali zmesti. »Saj nimam nič proti Titu. On je gotovo dober človek in sijajen voditelj, kar je tudi prav. Toda fantje, zapomnite si, kadar boste v najhujši stiski, ne bo nihče od vas vzkliknil: ,O, ljubi Tito, pomagaj mi!’ ampak: ,O, ljuba Marija, pomagaj mi!’«

Hišo je napolnila tišina in napeto čakala, kaj se bo zgodilo.Komandant je nekaj časa molče opazoval drobno ženičko, ki je

brez strahu stala pred njim in s poštenim obrazom zagovarjala svoj prav. Potem je pomignil borcem, naj sliko postavijo ob kipcu. Tako sta tisti dan partizanski miting na Pulah skupaj opazovala Tito in Mati božja. Moj oče, Srovinov Janez,je bil poznan bližnji in širši okolici po svojih inovacijah in vragolijah. V njegovih fantovskih letih je s sovrstniki pripravil presenečenje vaškim klepetuljam, ki so večere in večere pozno v noč opravljale pri studencu. To je seveda mladcem malce presedalo, zato so stuhtali coprnijo. V staro kolo od šinarja (kmečkega voza), so skozi pesto (osrednji del kolesa z luknjo za os) zrinili škumpo (lepo poravnana slama za pokrivanje streh), jo zažgali in spustili po hribu mimo stu-

denca. Prestrašene ženske so zagnale vik in krik. Potem so še dolgo let razlagale, kako so na lastne oči videle samega peklenščka, ki je mimo njih letel v sosednjo vas po dušo človeka, ki je tisto noč umrl.

Janeza ni politika nikoli zanimala. Med vojno se je raje malo skrival, kot bi se šel vojaka. Veliko raje bi kmetoval. Srce ga je bolelo, ko je gledal neobdelana polja. Pa se je ojunačil. Oblekel je materino dolgo krilo, zgoraj nataknil staro jopo, glavo pa pokril z veliko ruto. Tako zamaskiran je pripravil plug, vpregel konja in se odpravil orat. Čeprav je bil beli dan, se nihče ni ozrl na staro babnico, ki se muči z oranjem. Tudi vojaki ne, ko so prikorakali mimo.

Leta 1960 je Janeza pot po opravkih zanesla v Ljubljano. Tam je v stranišču prvič videl izplakovalnik. Med ogledom se mu je utrnila misel, da bi po tem principu lahko deloval napajalnik za živino. Kar se da hitro je iz kotlička pobral drobovje, ga zložil v nahrbtnik in odnesel. Doma je potem v miru do podrobnosti preštudiral delovanje naprave. Čez kak mesec je voda že sama pritekla iz vodnjaka v napajalno korito in se tudi sama ustavila, ko je dosegla potreben nivo.

Da je Srovinov Janez po vojni sam naredil letalo, se tudi še ve. Ampak to je malo daljša zgodba in naj ostane za drugič.*onikanje so nekdaj uporabljati v govoru s spoštovano osebo.

BudnicaŽe desetletja trebanjski godbeniki in mažorete za 1. maj napol-nijo Temeniško in Mirnsko dolino s koračnicami in veselim razpoloženjem. Hvala jim.

23leto V., številka 16, junij 2011

19. marca 2011 sta potrdila 50-letno za-konsko zvezo Jožica (Blatnik) Škerbec in Franci Škerbec iz Dolenjih Laknic. Slavnost je v gostišču Zlata kaplja vodil državni pooblaščenec – župan občine Mokronog-Trebelno, gospod Anton Maver.

Jožica in Franci sta se spoznala spomladi leta 1959 na mladinskem plesu v Novem mestu in se 18. marca 1961 poročila na Ro-tovžu v Novem mestu. Po poroki sta se ne-

vesta in ženin, skupaj s pričama, odpeljala z avtobusom na kosilo v Dolenjske Toplice, nato pa tudi z avtobusom v Dolenje Lakni-ce, kjer je Jožičina mama pripravila za tiste čase primerno pogostitev. Francijevi starši so se iz Šentjerneja pripeljali s konjsko vprego, prisotni pa so bili tudi sorodniki in prijatelji. Le štiri dni po poroki je Franci odšel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je sledila Jožičina službena premestitev in

skupni odhod v Ljubljano. Z varčevanjem in krediti sta si kupila stanovanje, kmalu pa se jima je nasmehnila sreča in dobila sta sina Srečka in po nekaj letih še Iztoka.

Delala sta, skrbela za sinova in se ob delu dodatno izobraževala. Čas je tekel, sinova odraščala. Kar naenkrat sta končala osnov-no in srednjo šolo, nato študij na fakulteti. Prišli sta čudoviti snahi Irena in Andreja, pa vnukinje Adela, Veronika in Erika ter vnuk Domen. Občutka sreče ne znata opisati. Z vnuki sta preživela veliko dni in noči. Varovala sta jih, bila z njimi na morju, veliko počitnic pa so preživeli v Laknicah. Prehitro so odrasli, saj sta dve vnukinji že na fakulteti, mlajša pa maturanta.

Prišel je čas upokojitve. Od tedaj sta večinoma v Laknicah, seveda pa odhajata tudi v Ljubljano, kjer se vedno srečujeta s svojo družino. Pravita, da nimata vile, ne jahte, ne vikenda, imata le skromen dom, dobre otroke, sorodnike, prijatelje in so-sede. Srečna sta.

Zahvaljujeta se županu gospodu Antonu Mavru in gospe Ireni za čudovito voden obred, izražene želje in napotke za na-daljnje življenje, vsem in vsakemu posebej za čestitke in darila, Silvu Gregorčiču za odpeto pesem, Cvetki Tratar za prisrčen pozdrav ter osebju gostišča za odlično postrežbo.

Velikonočno sonce

Če želite za veliko noč poleg pisanic in šunke pre-senetiti še s čim dobrim in lepim, specite velikonočno sonce. Seveda lahko brez greha z njim postrežete tudi kak drug dan. Potrebujemo:–za testo: 750 g moke, 2,8 dcl mleka, 1,25 dcl olja, 2 jajci, 42 g kvasa, 1 čajna žlica sladkorja in 2 čajni žlički soli– za premaz: 100 g mas-la, 1 rumenjak, semena po želji (sezamova, lanena, mešana)

V mlačno vodo damo kvas in sladkor. Ostale se-stavine damo v presejano moko. Dodamo kvasni na-stavek in zamesimo gladko testo. Pokrito pustimo pri-bližno 25 minut, da vzhaja. Vzhajano testo pregnetemo in razdelimo na dva enaka dela. Eno polovico damo nazaj v posodo, drugo pol-ovico pa razdelimo na pet enakih delov.

Vsak del natanko razva-ljamo v krog, premera pri-bližno 25 centimetrov. Prvi del namažemo s stopljenim maslom, nanj položimo drugi del in tako še tretji in četrti del. Peti del raz-valjamo malo večje, ga pol-ožimo na ostale in robove spodvijemo čez celo pogačo. Pogačo pazljivo prenesemo v pekač na peki papir. Z ostrim nožem (ali nožem za pico) zarežemo pogačo na osem enakih delov, tako da ostane 1 cm roba ne-prerezanega. Vogal vsakega

odrezanega dela pazljivo potegnemo od sredine proti zunanjosti in prepognemo čez rob.

Od polovice, ki smo jo dali nazaj v posodo, odre-žemo majhen kos, ostalo pa zopet razdelimo na 5 enakih delov. Celoten postopek ponovimo, pogačo damo v notranjost prve pogače in zopet enako razrežemo na 8 delov, vendar tako, da se bodo vogali križali s prejšnjo pogačo. Najmanjši del testa zgnetemo v kroglo in ga položimo na sredino pogače.

Pogačo premažemo s stepenim rumenjakom ter posujemo s semeni (srednji del z lanenim semenom, zavihke pa s sezamom). Nato jo pokrijemo in pu-stimo vzhajati toliko časa, da se pečica segreje na 200 °C. Po desetih minutah pečenja pogačo pokrijemo s papirjem, temperaturo zmanjšamo na 180 °C in pečemo še 20 minut. Nato odstranimo papir in peče-mo še 6 do 7 minut.

Nova Slovenija vabi na kresovanje ob dnevu državnosti in 20. obletnici samostojnosti,ki bo v soboto, 25. junija 2011, pred cerkvico Sv. Rozalije nad Trebelnim.Ob 20. uri bo maša za domovino.

Sledilo bo kresovanje z ognjemetom in pogostitev z brezplačnim golažem. Gostje večera bodo Lojze Peterle, evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade ter pobudnik kresovanja.

Pridite, da bomo skupaj praznovali dvajseti rojstni dan domovine Slovenije. Družile nas bodo prijazne besede in dobra glasba.

Zlata poroka: Jožica in Franci Škerbec

ODSEVISSN 1855-3443

Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog

Uredniški odborStane PEČEK, odgovorni urednik, 041 296 111, stane.pecek@siol.net Petra KRNC, namestnica odgovornega urednika, 031 513 462, krnc.petra@gmail.comMojca PEKOLJ, članica/direktorica občinske uprave, Jerneja DRAGAN, članica, 031 899 972dragan.jerneja@gmail.com Milena HVASTIJA, 031 745 044, članica, milena.hvastija@ciktrebnje.si Miroslav HROVAT, član, 040 796 475, mirko.hrovat@gmail.com

Grafična realizacija:Tomograf, Novo mesto

Naklada: 1200 izvodov

ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini Mokronog-Trebelno brezplačno.

Uredništvo si pridržuje pravico da ne objavi, delno objavi ali krajša prispevke v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presledki, in morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom. Na izrecno željo uredništvu znanega avtorja prispevka, se ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi.Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje pravico, da neprimerne in žaljive vsebine ne objavi.

Fotografije, prilepljene v word, zaradislabe kakovosti ne bodo objavljene.Fotografije za to številko so prispevali: Stane Rajer, Petra Krnc, Marko Kapus, Mojca Femec, OŠ Mokronog, OK Mokronog, PGD Mokronog, Občina Mokronog-Trebelno

Prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: urednistvo.odsev@siol.netali na naslov uredništva: ODSEV, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog.

Tu dobite tudi informacije o oglaševanju.

PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO DO 10. SEPTEMBRA 2011.

v sklopu prireditev v počastitev 20-letnice samostojne Slovenije bo

v soboto, 27. avgusta ob 11. uri

slovesno odprtje nove večnamenske športne dvorane v Mokronogu,s pestrim športnim popoldnevomin zanimivimi tekmami, ki bodo predstavile možnosti uporabe športne dvoranev tednu po odprtju pa še:

• družinski izlet s kolesom

• otroška odbojka na mivki

• nordijska hoja

• joga na prostem

• prikaz Zumbe

• 4. september – Gubčeva brigada