ODLOČITVENI MODEL OPTIMALNE · 2018. 11. 4. · vrste in tipa vozila, na drugi strani pa z...
Transcript of ODLOČITVENI MODEL OPTIMALNE · 2018. 11. 4. · vrste in tipa vozila, na drugi strani pa z...
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO,
PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Ines Fras
ODLOČITVENI MODEL OPTIMALNE
NABAVE TOVORNIH VOZIL
Magistrsko delo
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
ODLOČITVENI MODEL OPTIMALNE
NABAVE TOVORNIH VOZIL Magistrsko delo
Študentka: Ines Fras
Študijski program: Magistrski študijski program 2. stopnje
Prometno inženirstvo
Smer/modul: Varnost cestnega prometa
Mentor: izr. prof. dr. Stane Božičnik, univ. dipl. ekon.
Somentor: viš. pred. Tomislav Letnik, univ. dipl. inž. prom.
Lektorica: Mateja Drevenšek, prof. slov.
Maribor, september 2018
I
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Stanetu
Božičniku in somentorju viš. pred. Tomislavu Letniku
za pomoč in vodenje pri nastajanju magistrskega dela.
Posebna zahvala gre tudi mojim najbližjim, ki so mi na
moji študijski poti stali ob strani in me podpirali.
II
ODLOČITVENI MODEL OPTIMALNE NABAVE TOVORNIH VOZIL
Ključne besede: tovorna vozila, stroški transportnega podjetja, točka preloma, model
nabave
UDK: 658.71:657.478(043.2)
Povzetek
Vodstva, predvsem majhnih in srednjih podjetij, se pogosto srečujejo s težavo
najoptimalnejšega izbora financiranja nabave tovornih vozil. Namen tega dela je razviti in v
praksi preizkusiti dinamični model, ki bo z upoštevanjem spremenljivih trenutnih tržnih
pogojev različnih oblik možnega financiranja nabave cestnih tovornih vozil omogočil izbor
najbolj racionalne nabave tovornega vozila.
III
DECISION MAKING MODEL FOR OPTIMAL
INVESTMENTS IN FREIGHT VEHICLES
Keywords: freight vehicles, transport company costs, break-even point, decision making
model
UDK: 658.71:657.478(043.2)
Abstract
Management, in particular of small and medium enterprises, is often facing the problem of
selection of the most optimal option for financing of acquisition of freight vehicles. This
master thesis is aiming to develop and test in practice a dynamic model, which will, taking
into consideration actual (dynamically changing) market conditions of different options for
financing of acquisition of freight vehicles, enable selection of the most optimal freight
vehicles acquisition option.
VI
Kazalo vsebine
ZAHVALA ........................................................................................................................... I
POVZETEK ......................................................................................................................... II
ABSTRACT ........................................................................................................................ III
KAZALO VSEBINE ............................................................................................................. VI
KAZALO SLIK .................................................................................................................. VIII
KAZALO GRAFOV ............................................................................................................. IX
KAZALO TABEL .................................................................................................................. X
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
1.1 Opredelitev področja raziskave in opis problema ..................................................... 1
1.2 Namen in cilji dela ter osnovne trditve ...................................................................... 1
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................... 2
1.4 Uporabljene metode raziskovanja ............................................................................. 2
2 EKONOMIKA INVESTICIJ TRANSPORTNEGA PODJETJA ................................................ 3
2.1 Značilnost transportnih podjetij ................................................................................. 3
2.2 Izbor vozil ................................................................................................................... 4
2.2.1 Kategorije in vrste tovornih vozil ............................................................................ 4
2.2.2 Tehnične karakteristike tovornih vozil .................................................................... 6
2.2.3 Kriteriji za izbor tovornega vozila ........................................................................... 7
2.3 Stroškovni in cenovni vidiki, vezani na vozni park ..................................................... 7
2.3.1 Stroškovno računovodstvo ..................................................................................... 8
2.3.2 Nespremenljivi in spremenljivi stroški .................................................................. 11
2.3.3 Točka pokritja ....................................................................................................... 13
2.3.4 Oblikovanje lastne in prodajne cene .................................................................... 15
2.4 Vrednotenje investicij .............................................................................................. 16
2.4.1 Investicijske osnove .............................................................................................. 16
2.4.2 Investicijski projekt ............................................................................................... 17
2.4.3 Metode za investicijsko odločanje ........................................................................ 18
3 IZKUSTVENI VIDIKI NABAVE VOZIL – RAZLIČNE SHEME ............................................. 20
3.1 Analiza kategorij tovornih vozil ................................................................................ 20
3.1.1 Velika tovorna vozila ............................................................................................ 21
3.1.2 Srednje velika tovorna vozila ................................................................................ 22
3.1.3 Majhna tovorna vozila ......................................................................................... 23
3.2 Ponudba, cene in pogoji nabave tovornih vozil ....................................................... 25
VII
3.2.1 Analiza ponudbe tovornih vozil na trgu ............................................................... 26
3.2.2 Cenovna analiza tovornih vozil ............................................................................. 26
3.3 Primerjalna analiza različnih možnih shem nabave tovornega vozila ..................... 27
3.3.1 Nabava tovornega vozila z gotovino .................................................................... 27
3.3.2 Nabava tovornega vozila s kreditom ................................................................... 28
3.3.3 Nabava tovornega vozila s pomočjo lizinga ......................................................... 32
3.3.4 Najem tovornega vozila ....................................................................................... 35
4 ODLOČITVENI MODEL NABAVE TOVORNEGA VOZILA ............................................... 37
4.1 Kriteriji in parametri za vrednotenje nabave vozila ................................................. 38
4.2 Odločitveni model nabave vozila ............................................................................. 38
4.2.1 Vrednotenje stroškov nabave velikega tovornega vozila ..................................... 39
4.2.2 Vrednotenje stroškov srednje velikega tovornega vozila ..................................... 43
4.2.3 Vrednotenje stroškov majhnega tovornega vozila ............................................... 46
4.3 Izračun najoptimalnejšega financiranja investicije v vozni park za različno velikost
vozila in različen (letni) obseg poslovanja ............................................................................ 49
4.3.1 Model nabave velikega tovornega vozila ............................................................. 50
4.3.2 Model nabave srednje velikega tovornega vozila ................................................ 52
4.3.3 Model nabave majhnega tovornega vozila .......................................................... 54
5 SKLEP ...................................................................................................................... 56
6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 57
VIII
Kazalo slik
Slika 3.1: Izbran vlačilec znamke MAN ..................................................................................... 22
Slika 3.2: Izbrano srednje vozilo znamke Iveco ........................................................................ 23
Slika 3.3: Izbrano lahko tovorno vozilo znamke Renault ......................................................... 25
Slika 4.1: Shema modela .......................................................................................................... 37
IX
Kazalo grafov
Graf 2.1: Grafični prikaz stroškov ............................................................................................. 12
Graf 2.2: Grafični prikaz točke preloma ................................................................................... 14
Graf 4.1: Grafični prikaz modela nabave velikega tovornega vozila ........................................ 50
Graf 4.2: Grafični prikaz modela nabave srednje velikega tovornega vozila ........................... 52
Graf 4.3: Grafični prikaz modela majhnega tovornega vozila .................................................. 54
X
Kazalo tabel
Tabela 2.1: Število podjetij v cestnem tovornem podjetju po številu zaposlenih ..................... 4
Tabela 2.2: Stroški transportnih podjetij ................................................................................. 13
Tabela 3.1: Prvič registrirana nova težka gospodarska vozila v letu 2017 ............................... 21
Tabela 3.2: Prvič registrirana majhna tovorna vozila v letu 2017 ............................................ 24
Tabela 3.3: Stroški gotovinskega financiranja .......................................................................... 27
Tabela 3.4: Vrednosti obrestnih mer (EURIBOR) ..................................................................... 29
Tabela 3.5: Informativni izračun kredita (veliko tovorno vozilo) pri banki SBERBANK ............ 30
Tabela 3.6: Informativni izračun kredita (veliko tovorno vozilo) pri banki SKB ....................... 30
Tabela 3.7: Informativni izračun kredita (srednje veliko tovorno vozilo) pri banki SBERBANK
.......................................................................................................................................... 31
Tabela 3.8: Informativni izračun kredita (srednje veliko tovorno vozilo) pri banki SKB .......... 31
Tabela 3.9: Informativni izračun kredita (majhno tovorno vozilo) pri banki SBERBANK ......... 31
Tabela 3.10: Informativni izračun kredita (majhno tovorno vozilo) pri banki SKB .................. 32
Tabela 3.11: Stroški financiranja s pomočjo kredita ................................................................ 32
Tabela 3.12: Informativni izračun lizinga (veliko tovorno vozilo) ............................................ 34
Tabela 3.13: Informativni izračun lizinga (srednje veliko tovorno vozilo) ............................... 34
Tabela 3.14: Informativni izračun lizinga (majhno tovorno vozilo) ......................................... 34
Tabela 3.15: Stroški financiranja s pomočjo lizinga ................................................................. 34
Tabela 3.16: Stroški najema ..................................................................................................... 36
Tabela 3.17: Stroški financiranja z najemom ........................................................................... 36
Tabela 4.1: Strošek amortizacije (veliko tovorno vozilo) ......................................................... 39
Tabela 4.2: Stroški zavarovanja in registracije (veliko tovorno vozilo) .................................... 40
Tabela 4.3: Strošek plače voznika (veliko tovorno vozilo) ....................................................... 40
Tabela 4.4: Splošni upravno-prodajni stroški (veliko tovorno vozilo) ...................................... 41
Tabela 4.5: Fiksni stroški podjetja brez stroškov financiranja (veliko tovorno vozilo) ............ 41
Tabela 4.6: Stroški posameznega financiranja (veliko tovorno vozilo) .................................... 41
Tabela 4.7: Celotni fiksni stroški (veliko tovorno vozilo) ......................................................... 42
Tabela 4.8: Celotni variabilni stroški (veliko tovorno vozilo) ................................................... 43
Tabela 4.9: Strošek amortizacije (srednje veliko tovorno vozilo) ............................................ 43
Tabela 4.10: Stroški zavarovanja in registracije (srednje veliko tovorno vozilo) ..................... 44
Tabela 4.11: Strošek plače voznika (srednje veliko tovorno vozilo) ........................................ 44
Tabela 4.12: Splošni upravno-prodajni stroški (srednje veliko tovorno vozilo) ....................... 44
Tabela 4.13: Fiksni stroški brez stroškov financiranja (srednje veliko tovorno vozilo) ............ 44
Tabela 4.14: Stroški posameznega financiranja (srednje veliko tovorno vozilo) ..................... 45
Tabela 4.15: Celotni fiksni stroški (srednje veliko tovorno vozilo) .......................................... 45
Tabela 4.16: Variabilni stroški (srednje veliko tovorno vozilo) ................................................ 45
Tabela 4.17: Strošek amortizacije (majhno tovorno vozilo) .................................................... 46
Tabela 4.18: Stroški zavarovanja in registracije (majhno tovorno vozilo) ............................... 46
XI
Tabela 4.19: Strošek plače voznika (majhno tovorno vozilo) .................................................. 47
Tabela 4.20: Splošni upravno-prodajni stroški (majhno tovorno vozilo) ................................. 47
Tabela 4.21: Fiksni stroški brez stroškov financiranja (majhno tovorno vozilo) ...................... 47
Tabela 4.22: Stroški posameznega financiranja (majhno tovorno vozilo) ............................... 47
Tabela 4.23: Celotni fiksni stroški (majhno tovorno vozilo) ..................................................... 48
Tabela 4.24: Variabilni stroški (majhno tovorno vozilo) .......................................................... 48
Tabela 4.25: Izračun točke pokritja (veliko tovorno vozilo) ..................................................... 51
Tabela 4.26: Primerjava med poslovnim izidi v primeru različnih oblik financiranja (veliko
tovorno vozilo) ................................................................................................................. 51
Tabela 4.28: Izračun točke pokritja (srednje veliko tovorno vozilo) ........................................ 53
Tabela 4.29: Primerjava med poslovnim izidi v primeru različnih oblik financiranja (srednje
veliko tovorno vozilo) ....................................................................................................... 53
Tabela 4.30: Izračun točke pokritja (majhno tovorno vozilo) .................................................. 55
Tabela 4.31: Primerjava med poslovnim izidi v primeru različnih oblik financiranja (majhno
tovorno vozilo) ................................................................................................................. 55
1
1.1 Opredelitev področja raziskave in opis problema
V Sloveniji je registriranih cca 7.000 prevozniških podjetij in večina jih spada v kategorijo
mikro in majhnih podjetij. Če upoštevamo dejstvo, da je v Sloveniji registriranih cca
12.000 tovornih vozil, imajo slovenska prevozniška podjetja povprečno v lasti dve vozili. Iz
navedenega lahko sklepamo, da je trg prevozniških storitev izredno razdrobljen, zato se ta
podjetja srečujejo z izredno ostro konkurenco. Presežek ponudbe nad povpraševanjem
zahteva, da se podjetja temeljito posvetijo ekonomiki poslovanja, ki postaja ključna za
njihov obstoj in uspešno poslovanje.
Za učinkovito izvedbo transportnih procesov je v prvi vrsti nujno zagotoviti kakovosten
vozni park. Pri nabavi tovornih vozil se podjetja na eni strani srečujejo z vprašanjem izbire
vrste in tipa vozila, na drugi strani pa z vprašanjem načina financiranja nabave tovornega
vozila. Pri izbiri vrste in tipa vozila podjetja praviloma nimajo težav, na področju
financiranja pa so pogosto v dilemi, kateri način izbrati. Podjetja se lahko odločajo za
nakup z gotovino, s kreditom, z lizingom ali za izposojo vozila. Dodatno se pogoji
financiranja dinamično spreminjajo, zato pri izbiri financiranja prihaja do dilem, katera
možnost je v danem trenutku in dolgoročno najprimernejša.
1.2 Namen in cilji dela ter osnovne trditve
Namen magistrskega dela je predstaviti kompleksnost procesa in odločitve za nabavo
osnovnega sredstva na primeru transportnega podjetja. V okviru magistrskega dela
podrobneje analiziramo obstoječe prakse, težave in rešitve na področju nabave tovornih
vozil in identificiramo najpomembnejše faktorje, ki vplivajo na odločitve o nabavi. Pri
obravnavi se osredotočamo na različne vrste in tipe tovornih vozil, stroškovne vidike,
investicijske vidike in vpliv obsega poslovanja na odločitev za nabavo osnovnega sredstva.
Cilj magistrskega dela je bil izdelati in na praktičnem primeru preizkusiti odločitveni model
optimalne nabave tovornih vozil. V model smo vključili mehanizme natančne kalkulacije,
1 UVOD
2
vzročno posledične zveze z obsegom poslovanja in točke pokritja ter s pomočjo uporabe
predlaganega modela podali optimalen način nabave za različne tipe tovornih vozil.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Predpostavki magistrskega dela:
– nabavni procesi prevozniških podjetij so kompleksni, a se zaradi pomanjkanja
informacij o različnih opcijah izvajajo stihijsko;
– prevozniška podjetja nimajo na voljo ustreznih orodij za poslovno odločanje,
vezano na nabavo.
V magistrskem delu smo se omejili na področje nabave tovornih vozil. Težavo smo
aplicirali na izbrana prevozniška podjetja v Sloveniji. Obravnavali smo mikro, majhna in
srednje velika podjetja in tri različne velikostne razrede tovornih vozil, ki so najpogosteje v
uporabi pri slovenskih prevozniških podjetjih.
1.4 Uporabljene metode raziskovanja
Magistrsko delo bomo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V prvem delu smo pri
opisovanju in definiranju osnovnih pojmov in za lažje razumevanje empiričnega dela
uporabili metodo deskripcije in klasifikacije. Pri povzemanju raznih virov smo uporabili
metodo kompilacije. V okviru empiričnega dela raziskava temelji na metodi intervjuja,
preko katerega smo s pomočjo vprašalnika pridobili podatke podjetij, ki bodo služili za
razumevanje problematike in kriterijev, ki vplivajo na odločitve o nabavi. Podatke bomo
analizirali in na tej osnovi izdelali odločitven model, katerega učinkovitost smo preverili na
praktičnem primeru. V zaključku smo strnili rezultate raziskave in podali rešitve, kjer smo
uporabili tudi metodo sinteze.
3
Ekonomika podjetja se ukvarja z gospodarjenjem in proučuje težave in odločitve, ki so
ekonomske narave. Podjetnik mora iskati poslovne priložnosti in jih izkoriščati. S tem je
podjetje izpostavljeno tveganjem in obvladovanjem negotovosti, kot tudi inovacijam. [1]
V magistrskem delu se ukvarjamo z ekonomiko transportnih podjetij, ki so ključni nosilci
transportne dejavnosti in katerih primarna naloga je prevoz tovora. Za izvajanje
transportne dejavnosti podjetje nujno potrebujejo tovorna vozila, zato je odločitev o
nabavi vozila ena izmed najpomembnejših. V tem poglavju predstavljamo teoretična
izhodišča, ki so nujno potrebna za razumevanje problematike nabave osnovnega sredstva,
tako s tehničnega kot tudi z ekonomskega zornega kota.
2.1 Značilnost transportnih podjetij
Podjetje je gospodarska enota, ki se ukvarja z izdelavo izdelkov ali z določeno storitvijo,
svojo dejavnost pa opravlja za tretje osebe z namenom doseganja dobička. Podjetja
delimo v različne velikostne razrede, in sicer jih zakonsko razvrščamo v mikro, majhna,
srednje velika in velika podjetja. [2]
Pri Statističnem uradu Slovenije smo pridobili podatke podjetjih, ki se ukvarjajo z
dejavnostjo cestnega tovornega prometa. Za razdelitev podjetij v skupine smo upoštevali,
da podjetja izpolnjujejo eno od meril, po katerih uvrščamo podjetja v mikro, majhna,
srednje velika in velika podjetja.
2 EKONOMIKA INVESTICIJ TRANSPORTNEGA PODJETJA
4
Tabela 2.1: Število podjetij v cestnem tovornem podjetju po številu zaposlenih
Število podjetij v cestnem tovornem prometu
2013 2014 2015 2016
Mikro podjetja (0–10 zaposlenih) 5164 5053 5042 5088
Mala podjetja (do 50 zaposlenih) 359 383 414 440
Srednja podjetja (do 250 zaposlenih) 37 40 52 55
Velika podjetja (250 ali več zaposlenih) 1 1 0 1
VIR: [3]
Iz Tabela 2.1 lahko razberemo, da imamo v cestnem tovornem prometu največ podjetij, ki
po merilu zaposlenih spadajo med najmanjša ali mikro podjetja. Precej manjše število je
majhnih podjetij, še manj pa je srednje velikih podjetij, kjer se število giblje od 37 do 55.
Število velikih prevozniških podjetij, kjer bi po merilu zaposlenih moralo biti več kot 250
zaposlenih, pa je zanemarljivo.
2.2 Izbor vozil
V magistrskem delu se bomo omejili na tri različna tovorna vozila. Za izbor treh
najprimernejših vozil bomo najprej pregledali kategorije vozil in vrste tovornih vozil ter
tehnične karakteristike teh vozil na trgu.
2.2.1 Kategorije in vrste tovornih vozil
Kategorije vozil lahko povzamemo po klasifikaciji UNECE (United Nations Economic
Commission), ki vozila kategorizira po črkah in številskih oznakah. Tovorna vozila spadajo
v kategorijo N in kategorijo O. Kategorija N predstavlja motorna vozila, ki imajo vsaj štiri
kolesa in so načrtovana ter izdelana za prevoz blaga, kategorija O pa priklopna vozila,
vključno s polpriklopniki.
Kategorija N se deli v podkategorije N1, N2 in N3. Pod kategorijo N1 spadajo vozila za
prevoz blaga z največjo tehnično dovoljeno maso do vključno 3,5 tone. Kategorija N2
predstavljajo vozila za prevoz blaga s tehnično dovoljeno maso, večjo od 3,5 tone, vendar
do vključno 12 ton. Pod zadnjo, kategorijo N3, pa najdemo vozila za prevoz blaga s
tehnično dovoljeno maso, večjo od 12 ton. [4]
5
Pod kategorijo vozil N najdemo glede na osnovno obliko nadgradnje vozila različne vrste
tovornih vozil [4]:
– tovorno vozilo s kesonom ( tovorno vozilo z odprtim tovornim prostorom s
stranicami, lahko je pokrit s snemljivo cerado ali snemljivim plastičnim okrovom),
– furgon (tovorno vozilo z zaprto enovito nadgradnjo, tovorni prostor je ločen od
vozniške kabine),
– sedlasti vlačilec (tovorno vozilo s sedlom, brez lastnega prostora za tovor,
namenjeno vleki polpriklopnika),
– cestni vlačilec (tovorno vozilo, prvenstveno namenjeno vleki priklopnih vozil,
razen polpriklopnikov, praviloma brez lastnega prostora za koristni tovor, pomeni
vlečno vozilo, ki je projektirano in izdelano izključno ali predvsem za vleko
priklopnih vozil. Lahko je opremljeno z nakladalno ploščadjo.
Izraz "priklopno vozilo" pomeni vozilo brez lastnega pogona, ki je načrtovano in izdelano
za vleko z motornim vozilom. Kategorija O je razdeljena na kategorijo O1, O2, O3 in O4. V
kategorijo O1 so vključena priklopna vozila z največjo tehnično dovoljeno maso do
vključno 0,75 tone, v kategorijo O2 so vključena priklopna vozila s tehnično dovoljeno
maso, večjo od 0,75 tone, vendar do vključno 3,5 tone. Kategorija O3 so priklopna vozila s
tehnično dovoljeno maso, večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 10 ton, in kategorija O4
so priklopna vozila s tehnično dovoljeno maso večjo od 10 ton. [4]
Kategorijo priklopnih vozil lahko razvrstimo glede na konstrukcijsko zasnovo:
– polpriklopnik (priklopno vozilo, ki nima prednje osi in se na prednjem delu opira
na sedlo vlačilca in nanj prenaša tudi precejšen del navpične obremenitve),
– priklopnik s centralno osjo (priklopno vozilo s togim ojesom, pri katerem je os ali
skupina osi vgrajena blizu težišča vozila (kadar je enakomerno obremenjeno), tako
da se na vlečno vozilo prenaša le manjša navpična obremenitev),
– priklopnik z vrtljivim ojesom (priklopno vozilo z vsaj dvema osema, od katerih je
vsaj ena krmiljena in se z ojesom, ki lahko niha v navpični smeri, spne z vlečnim
vozilom; na vlečno vozilo ne prenaša nobene navpične obremenitve). [5]
6
2.2.2 Tehnične karakteristike tovornih vozil
Pri tehničnih karakteristikah tovornih vozil nas zanimajo predpisi o največjih dovoljenih
merah tovornih vozil, in sicer o dolžini, širini in višini ter masi.
Največja dovoljena dolžina tovornih vozil:
– priklopnik: 12,00 m;
– sedlast vlačilec s polpriklopnikom: 16,50 m;
– tovorno vozilo s priklopnikom 18,75 m.
Največja širina tovornih vozil:
– vsa tovorna vozila: 2,60 m.
Največja višina:
– vsa tovorna vozila: 4,20 m.
Druge največje dolžine, pomembne pri tovornih vozilih:
– največja razdalja med osjo kraljevega čepa in zadnjim delom polpriklopnika sme
biti 12,00 m;
– največja razdalja, merjena vzporedno z vzdolžno osjo skupine vozil, ki jo sestavlja
motorno tovorno vozilo in priklopnik, od skrajne sprednje zunanje točke
tovornega prostora za kabino motornega vozila do skrajne zadnje zunanje točke
priklopnika, zmanjšana za razdaljo med zadnjo stranjo motornega vozila in
prednjim delom priklopnika, sme biti 15,65 m;
– največja razdalja, merjena vzporedno z vzdolžno osjo skupine vozil, ki jo sestavlja
motorno tovorno vozilo in priklopnik, od skrajne sprednje zunanje točke
tovornega prostora za kabino, do skrajne zadnje točke priklopnega vozila, sme biti
16,40 m. [6]
Največja skupna tehnično dovoljena masa tovornih vozil:
– dvoosni priklopnik: 18 ton;
– triosni priklopnik: 24 ton;
– dvoosno motorno vozilo s triosnim priklopnikom: 40 ton;
– triosno motorno vozilo z dvoosnim ali triosnim priklopnikom: 40 ton;
– dvoosni vlačilec s triosnim polpriklopnikom: 40 ton;
– triosni vlačilec z dvoosnim ali s triosnim polpriklopnikom: 40 ton;
7
– triosni vlačilec z dvoosnim ali s triosnim polpriklopnikom v kombiniranem prevozu:
44 ton;
– motorno vozilo in priklopnik s štirimi osmi, sestavljena iz dvoosnega motornega
vozila in dvoosnega priklopnika: 36 ton;
– motorno vozilo in priklopnik s štirimi osmi, sestavljena iz triosnega motornega
vozila in enoosnega priklopnika: 35 ton;
– sedlasti vlačilec s polpriklopnikom s štirimi osmi, sestavljen iz dvoosnega
motornega vozila in dvoosnega priklopnika: 36 ton. [6]
2.2.3 Kriteriji za izbor tovornega vozila
Na osnovi teoretičnih in praktičnih spoznaj bomo zastavili kriterije in parametre za
vrednotenje nabave tovornega vozila na konkretnih primerih.
Kriteriji in parametri za vrednotenje nabave vozila:
– starost vozila,
– cena vozila,
– oprema vozila,
– moč motorja,
– teža vozila.
Za izbor vozil smo si zastavili določene kriterije, ki nam bodo v pomoč pri izbiri tovornih
vozil iz posamezne skupine vozil. Izbrati želimo tista tovorna vozila, ki bodo primerljiva s
tistimi tovornimi vozili, za katera se v največji meri odločajo podjetja.
2.3 Stroškovni in cenovni vidiki, vezani na vozni park
Stroški in cene so pomembni elementi pri poslovanju. Želja vsakega podjetnika je, da
posluje s čim nižjimi stroški ter najvišjo možno postavljeno ceno izdelka ali storitve, saj je
njihov cilj čim višji dobiček. Prav zato bomo to poglavje namenili stroškom in cenam,
vezanim na vozni park transportnih podjetij.
8
2.3.1 Stroškovno računovodstvo
Podjetja morajo sproti dosledno spremljati stroške, ki nastajajo v tekočem poslovanju.
Računovodstvo je v vsakem podjetju pomemben del podjetja, saj ima funkcijo obveščanja
vodstva o poslovnih dogodkih, ki vplivajo na sredstva in obveznosti do virov sredstev v
podjetju, kakor tudi na stroške, odhodke, prihodke in poslovni izid. Osnovni namen
stroškovnega računovodstva je, da podjetjem zagotavlja informacije o stroških, ki jim
omogočijo učinkovitejše kakor tudi uspešnejše poslovanje. Dejstvo je, da je za poslovanje
v močno konkurenčnem okolju in v povečanem obsegu potreben učinkovit sistem
spremljanja in načrtovanja stroškov. [7]
V stroškovnem računovodstvu se stroški najprej zberejo na stroškovnih mestih in se od
tam razporejajo na stroškovne nosilce. Ugotavljanje stroškov po stroškovnih nosilcih
poteka tako, da se stroški najprej zbirajo po naravnih vrstah – torej stroški dela, materiala,
storitev in delovnih sredstev – nato pa se ti stroški razporejajo na enega ali več
stroškovnih nosilcev. Stroškovni nosilci so proizvodi ali storitve, zaradi katerih so stroški
nastali, stroškovno mesto pa je del podjetja, na katerem oz. v zvezi s katerim se pri
poslovanju pojavljajo stroški. Bistvo opredelitve stroškovnega mesta je, da omogoči
obračun stroškov po stroškovnih nosilcih in pregled gibanja stroškov na tistih področjih,
kjer nastaja zanje odgovornost. [8]
V transportnem podjetju je praviloma stroškovno mesto transportno sredstvo, zaradi
katerega nastajajo stroški v podjetju, stroškovni nosilec pa storitev, ki ga opravlja
transportno podjetje. Stroškovno mesto je tovorno vozilo, s katerim podjetje opravlja
svoje storitve – prevoz tovora.
Kategorije stroškov bomo razdelili po izvoru glede na prvine poslovnega procesa. To so
stroški:
– delovnih sredstev oz. amortizacije (stroji, naprave, inštalacije, orodja, prevozna
sredstva, inventar, zgradbe, zemljišča),
– predmetov dela oz. materiala (surovine, material, polproizvodi, energija),
– storitev (proizvodne storitve, popravila, poštne in druge storitve) in
– delavcev in njihove delovne sile. [7]
9
Prvi pomemben strošek v transportnem podjetju je strošek amortizacije oz. delovnega
sredstva tovornega vozila. Za delovna sredstva je značilno, da se izrabljajo njihove koristi
in pri tem ne spreminjajo svoje fizične oblike. Tovorno vozilo ima tudi po 10 letih isto
obliko, kot jo je imel ob nakupu, vendar bo njegova uporabnost skozi leta upadala, saj se
bodo izrabljale njegove koristne lastnosti. Vsako delovno sredstvo pa bo skozi leta
uporabe prišlo tudi do točke, ko bo postalo nesposobno za nadaljnjo uporabo, saj ima
svojo dobo koristnosti oz. svojo življenjsko dobo (izjema so zemljišča in kulturni
spomeniki). Doba koristnosti posameznih delovnih sredstev je odvisna od fizičnega
izrabljanja, gospodarskega staranja, tehničnega izrabljanja in zakonskih in drugih
omejitev. Pri amortiziranju delovnega sredstva se upošteva tista doba koristnosti, ki je
najkrajša. [7]
Amortiziramo lahko po različnih metodah. Osnovni metodi, ki ju poznamo, sta časovno
amortiziranje in funkcionalno amortiziranje. Časovno amortiziranje je obračunavanje
amortizacije glede na dobo koristnosti delovnega sredstva, funkcionalno amortiziranje pa
obračunavanje glede na dejansko uporabo sredstva v posameznem obdobju. Pri
časovnem amortiziranju lahko uporabimo enakomerno, padajoče ali rastoče
amortiziranje. V praksi najpogostejša metoda je enakomerna časovna amortizacija. [7]
V transportnih podjetjih se pogosto zgodi, da ta že v naprej vedo, da določenega
delovnega sredstva ne bodo uporabljala do njegove popolne izrabe, ampak samo
določeno obdobje. Takšno podjetje že v naprej ve, da bo po treh letih uporabe
tovornjakov te prodalo in zamenjalo z novimi. V tem primeru bo ta tovornjak po preteku v
naprej določene dobe uporabe še vedno imel neko vrednost, ki ji pravimo ocenjena
preostala vrednost. Tako se ne amortizira celotna nabavna vrednost, ampak samo razlika
med nabavno vrednostjo in ocenjeno preostalo vrednostjo, ki ji pravimo znesek
amortizacije. [7]
𝑍𝐴 = 𝑁𝑉 − 𝑂𝑃𝑉, (2.1)
kjer so: AZ – znesek amortizacije,
NV – nabavna vrednost,
OPV – ocenjena preostala vrednost.
Stroški amortiziranja se obračunavajo mesečno in z amortiziranjem pričnemo vedno prvi
dan naslednjega meseca, ko je delovno sredstvo usposobljeno za uporabo, saj se delovna
sredstva v pridobivanju in usposabljanju ne amortizirajo.
10
𝑆𝐴 =𝑍𝐴
𝐷𝐾, (2.2)
kjer so: SA – strošek amortizacije v obdobju,
ZA – znesek amortizacije,
DK – doba koristnosti.
V okviru splošno veljavnih pravil stroškovnega računovodstva se amortizacija za cestna
motorna vozila, ki se jih uporablja v prevozništvu, obračunava tako, da se polovica
nabavne vrednosti vozila, kot stalni strošek, odpiše glede na čas (vozilo s časom
zastareva), druga polovica nabavne vrednosti, kot spremenljiv strošek, pa se odpiše glede
na uporabo po prevoženih kilometrih. [7]
V Evropskem prevozništvu je doba amortiziranja 5 let od 10 možnih let, saj tovornjak v
obdobju 5 let tehnično, kakor tudi glede na prijaznost okolja, zastareva, čeprav je po 5
letih še lahko v odličnem stanju za prevažanje. [9]
V magistrskem delu smo se odločili, da bodo vozila amortizirana po časovni metodi ob
predpostavki, da vozilo uporabljamo pet let ter ga v celoti amortiziramo.
Pod strošek materiala spadajo stroški surovin in stroški porabljene energije. Te stroške
dokaj preprosto izračunamo, saj porabljeno količino le pomnožimo z nabavno ceno.
Težava izračuna teh postane, ko je ta strošek treba izračunati na daljše časovno obdobje,
saj se cene v času spreminjajo. [8]
Pod strošek materiala v transportnem podjetju štejemo strošek goriva (energije), ki ga
podjetje porabi pri opravljanju svojih storitev.
Stroški storitev so stroški, brez katerih si poslovanja ni mogoče zamisliti. Gre za stroške, ki
nastajajo v podjetju kot zunanji stroški. Med te stroške štejemo na primer zavarovanja,
telekomunikacijske storitve, stroške komunalnih storitev itd. [8]
Transportno podjetje lahko pod stroške storitve razvršča stroške registracije in
zavarovanja, upravno-prodajne stroške in velikokrat tudi stroške računovodstva.
Med stroške plač štejemo stroške osebnih dohodkov ljudi, zaposlenih pri prevozniškem
podjetju, v kosmatem oz. bruto znesku.
11
2.3.2 Nespremenljivi in spremenljivi stroški
Podjetja poslujejo z različnimi vrstami stroškov. Celotni stroški so sestavljeni iz celotnih
nespremenljivih ali stalnih stroškov ter iz celotnih variabilnih ali spremenljivih stroškov.
Spremenljivi stroški so tisti, ki se spreminjajo glede na proizvedeno količino,
nespremenljivi stroški pa ostajajo enaki ne glede na to, koliko proizvede podjetje. [10]
Poglejmo si splošno enačbo stroškov, ki jo sestavlja seštevek nespremenljivih (fiksnih) in
spremenljivih (variabilnih) stroškov.
𝐶𝑆 = 𝐹𝑆 + 𝑉𝑆, (2.3)
kjer so: CS – celotni stroški,
FS – fiksni stroški,
VS – variabilni stroški.
Fiksni stroški so torej tisti stroški, ki se ne spreminjajo s spreminjanjem količine
proizvodnje, torej so neodvisni od obsega proizvodnje. To pomeni, da jih ne povzroča
proizvodnja oziroma storitev, pač pa pripravljenost. Fiksni stroški se spreminjajo na enoto
proizvoda, kot celota pa se spremenijo šele takrat, ko se na trgu spremenijo cene fiksnih
stroškov. Fiksne stroške delimo v dve osnovni skupini:
– neomejeno stalni (absolutno fiksni) stroški in
– omejeno stalni (relativno fiksni) stroški.
Absolutno fiksni stroški ostajajo kot celota vedno enaki, vse dokler se ne spremeni cena
ali količina fiksnih inputov. Relativno fiksni stroški pa so tisti stroški, ki so fiksni, gledano
na daljše časovno obdobje. Vsi fiksni stroški pa so v podjetju še posebej pomembni, saj
podjetje bremenijo tudi takrat, ko ta ne proizvaja ničesar. Pod fiksne stroške spadajo na
primer stroški zavarovanja sredstev, stroški časovne amortizacije, obresti dolgoročnih
kreditov, najemnine, plače vodilnih delavcev, itd… [1]
Variabilni stroški so tisti stroški, ki se spreminjajo s spremembo količine proizvodov ali
storitev. Variabilni stroški nastajajo in se spreminjajo v odvisnosti od proizvedenega
proizvoda/storitve.
Delimo jih v tri podskupine, in sicer:
– proporcionalno variabilni (sorazmerno spremenljivi) stroški,
– degresivno variabilni (padajoče spremenljivi) stroški in
– progresivno variabilni (naraščajoče spremenljivi) stroški.
12
Proporcionalno variabilni stroški so stroški, ki kot celota naraščajo premo sorazmerno z
obsegom poslovanja, kot povprečni pa ostajajo vedno enaki. To vrsto stroškov povzročajo
vsi tisti stroški, katerih donosi so konstantni (sem spadajo na primer stroški funkcionalne
amortizacije). Degresivno variabilni stroški so stroški, ki kot celota in kot povprečje
naraščajo počasneje kot obseg poslovanja. Ti stroški nastajajo v tistem delu proizvodnje,
ko imamo opraviti z naraščajočimi donosi variabilnega stroška. To je praviloma ob
spodnjih mejah izrabe kapacitet in v tistih fazah na krivulji izkušenj, ko že imamo določeno
znanje, ki pripomore k boljši izkoriščenosti materialov, energije in dela. Progresivno
variabilni stroški so stroški, ki kot povprečni in kot celotni stroški naraščajo hitreje kot
obseg poslovanja. Nastanejo kot posledica upadajočih donosov variabilnega stroška. Taki
stroški se običajno pojavijo, kadar se bližamo mejam izrabe kapacitet. Razlog teh stroškov
po navadi leži v slabši organiziranosti dela. [1]
𝑉𝑆 = 𝐴𝑉𝐶 ∗ 𝑄, (2.4)
kjer so: VS – variabilni stroški,
AVS – povprečni variabilni stroški,
Q – obseg proizvodnje.
Fiksne, variabilne in celotne stroške je mogoče prikazati tudi grafično (Graf 2.1).
Graf 2.1: Grafični prikaz stroškov
VIR: Lasten vir
0 €
20.000 €
40.000 €
60.000 €
80.000 €
100.000 €
120.000 €
140.000 €
160.000 €
180.000 €
200.000 €
0 km 50.000 km 100.000 km 150.000 km 200.000 km
Stro
ški
Obseg dejavnosti
Stroški
Fiksnistroški
Variabilnistroški
Celotnistroški
13
Ob predpostavki proporcionalnih stroškov fiksne stroške predstavlja premica, ki je
vzporedna abscisni osi, saj so vrednosti teh stroškov pri vseh količinah proizvodnje enaki.
Premica variabilnih stroškov pa ima začetno vrednost v koordinatnem izhodišču, torej
ničli, saj tega stroška ni, če podjetje ne proizvaja oz. ne posluje. Če seštejemo obe premici,
dobimo celotne stroške, ki imajo začetno vrednost v fiksnih stroških pri količini nič in so
vzporedni variabilnim stroškom.
Podjetja poslujejo z različnimi fiksnimi in variabilnimi stroški. V Tabela 2.2, so prikazane
vrste stroškov, ki so značilne za transportna podjetja.
Tabela 2.2: Stroški transportnih podjetij
Fiksni stroški Variabilni stroški
Amortizacija vozila po časovni metodi Gorivo
Registracija in zavarovanje vozila Cestnine
Delo voznika Pnevmatike
Splošni upravno-prodajni stroški Vzdrževanje
Stroški financiranja
Stroške prevozniškega podjetja lahko delimo na neposredne (direktne) in posredne. Med
direktne stroške štejemo vse tiste stroške, ki so vezani na vozilo in izvajanje prevoza, v
kategorijo posrednih stroškov pa spadajo splošno prodajni stroški, ki jih praviloma na
osnovi ključa prištejemo k prodajni ceni.
2.3.3 Točka pokritja
Točka pokritja ali točka preloma (tudi prag rentabilnosti) je tisti obseg dejavnosti, kjer je
dobiček enak nič oziroma pri katerem se stroški izenačijo s prihodki. Pri obsegu
poslovanja, ki je večji od točke pokritja, lahko podjetje pričakuje dobiček, pri manjšem pa
izgubo. Znesek izgube ali dobička je opredeljen kot razlika obsega dejavnosti med
točkama na premici stroškov in premici prihodkov pri danem obsegu poslovanja. Točko
pokritja izračunamo po naslednji enačbi [8]:
𝑄𝑝 =𝐹𝐶
𝑃 − 𝐴𝑉𝐶, (2.5)
kjer so: Qp – obseg poslovanja,
FC – fiksni stroški,
P – prodajna cena,
AVS – povprečni variabilni stroški.
14
Enačba točke preloma je izpeljana iz postavke, da so prihodki od prodaje enaki celotnim
stroškom, prihodke pa izračunamo po naslednji enačbi:
𝑃𝑅𝐼𝐻 = 𝑃 ∗ 𝑄, (2.6)
kjer so: PRIH – prihodki od prodaje,
P – prodajna cena,
Q – obseg proizvodnje.
Poznavanje točke preloma je za podjetja izredno pomembno, še posebej pri določanju
lastne in prodajne cene ter načrtovanju ekonomike poslovanja. Služi lahko kot orodje, s
pomočjo katerega lahko ugotovimo:
– sedanjo dobičkonosnost;
– za koliko se lahko zmanjša obseg poslovanja, preden začne poslovati z izgubo;
– koliko enot mora prodati, preden prične ustvarjati dobiček;
– kako bo znižanje cene ali obsega prodaje vplivalo na dobiček;
– za koliko je treba povečati ceno ali obseg prodane količine ob povečanih fiksnih
stroških. [11]
Točko preloma je mogoče prikazati tudi na grafičen način (Graf 2.2).
Graf 2.2: Grafični prikaz točke preloma
VIR: Lasten vir
0 €
50.000 €
100.000 €
150.000 €
200.000 €
250.000 €
300.000 €
0 km 50.000 km 100.000 km 150.000 km 200.000 km
Pri
ho
dki
/Str
ošk
i
Obseg dejavnosti
Točka preloma
Celotnistroški
Prihodki odprodaje
15
Na Grafu 2.2 so prikazani prihodki in skupni stroški. Na abscisni osi graf prikazuje količine,
ki jih proizvede podjetje, na ordinatni osi pa stroške in prihodke podjetja. Prelomna točka
je tista točka na grafu, kjer krivulja oz. premica prihodkov seka premico skupnih stroškov.
Točka pokritja ali tudi prag pokritja je eden izmed pomembnih podatkov, ki je ključen za
rast in razvoj podjetja. Točka pokritja je tista točka v poslovanju podjetja, ki podjetju pove,
kolikšna je minimalna prodana količina izdelkov ali storitev, da se pokrijejo vsi nastali
stroški. Z izračunom lahko podjetje preveri tudi, ali ima dovolj kapacitet, da bo sposobno
izdelati toliko izdelkov ali opraviti dovolj storitvenih dejavnosti, da ne bo poslovalo z
izgubo. Podjetje z izračunom točke pokritja ugotavlja tudi, ali bo moralo dvigniti ceno
oziroma znižati stroške, da bo znova dobičkonosno. [12]
2.3.4 Oblikovanje lastne in prodajne cene
Lastna cena je seštevek vseh stroškov, ki nastanejo pri proizvodnji izdelka ali storitve, in jo
izrazimo kot povprečni strošek. Če v kalkulaciji ne upoštevamo vseh stroškov, potem gre
za zoženo lastno ceno izdelka, kadar pa so v kalkulacijo zajeti vsi stroški, pa govorimo o
polni lastni ceni. Če je lastna cena enaka prodajni ceni, v osnovi pokrijemo stroške
poslovanja. Če je prodajna cena manjša od stroškov, ustvarjamo izgubo, če je večja od
stroškov, ustvarimo dobiček. V osnovi si lastno in prodajno ceno lahko izračunamo na
osnovi izračuna stroškov, vendar ni zagotovo, da bo ta cena tudi obveljala na trgu. Na trgu
namreč deluje zakon vrednosti, ki prizna stroške proizvodnje v povprečnih pogojih, ki so
odvisni od konkurence. [13]
𝑃𝐶 = 𝐿𝐶 + 𝐷 + 𝐷𝐷𝑉, (2.7)
kjer so: PC – prodajna cena,
LC – lastna cena,
D – dobiček,
DDV – davek.
Lastno ceno in na njeni podlagi določeno prodajno ceno izdelka ali storitve sestavljajo:
– neposredni materialni stroški,
– neposredni osebni dohodki,
– neposredni stroški amortizacije,
– neposredni stroški storitev,
– posredni splošni stroški proizvodnje,
– posredni stroški uprave, nabave, prodaje … [13]
16
Vsako podjetje ima cilj doseči čim večjo razliko med lastno in prodajno ceno izdelka ali
storitve, da nam po odbitku davka ostane čim več dobička. Kadar imamo na tržišču
opravka z veliko konkurenco, nimamo tako močnega vpliva na višino prodajne cene, ki pa
jo v tržnem gospodarstvu določa mnogo proizvajalcev izdelkov enake vrste. [13]
Transportna podjetja imajo danes veliko konkurenco, kar pomeni, da podjetja te
storitvene dejavnosti nimajo velikega vpliva na višino prodajne cene. Z višanjem prodajne
cene tako podjetja ne morejo pridobivati večje razlike med prihodki in stroški, zato
morajo za to izbrati drug način povečevanja dobička. Eden izmed načinov je, da se
podjetja lotijo zmanjševanja stroškov.
Vsako podjetje lahko zmanjša stroške tako, da:
– čim bolje izkoristi zmogljivosti strojev, opreme ...;
– izkoristi material in ima čim manj odpadkov;
– varčuje z energijo;
– ustrezno zaposli delovne sposobnosti ljudi;
– ima primerno organizacijo nabave, proizvodnje, prodaje … [13]
Transportno podjetje lahko stroške zmanjša tudi s pravilno izbiro načina financiranja
osnovnega sredstva.
2.4 Vrednotenje investicij
Beseda investicija izvira iz latinščine in v dobesednem prevodu pomeni vlaganje. Z besedo
investiranje imamo v mislih vsa denarna vlaganja v prvine poslovnega procesa.
Investiramo lahko v delovna sredstva, kakor tudi v predmete dela in pa v zaposlene, ki so
prav tako vključeni v proces ekonomske učinkovitosti podjetja. Da podjetje na dolgi rok
zagotovi tehnološko učinkovitost in s tem tudi ekonomsko učinkovitost, mora
investirati. [1]
2.4.1 Investicijske osnove
Investicijo lahko definiramo, kakor jo definira Slovar slovenskega knjižnega jezika [14], in
sicer: »Investicija je uporaba denarja za povečanje premoženja, naložba.« Investicije lahko
delimo po časovnem trajanju ali po vrsti investicije. Investicije po časovnem trajanju so
lahko kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. Po vrsti pa investicije delimo v realne
(investicije, s katerimi nadomeščamo ali širimo proizvodne zmogljivosti) in finančne
17
(investicije, s katerimi vlagamo finančna sredstva, da bi jih oplemenitili) ter druge vrste
investicij. [1]
Investicije v podjetjih so večinoma investicije v osnovna sredstva. To so pravzaprav
dolgoročne realne investicije. Te investicije so za podjetje posebno pomembne, saj gre za
investiranje na daljše časovno obdobje (nekaj let). [1]
Velikega pomena je tudi ločevanje razširitvenih investicij in nadomestitvenih investicij, saj
gre za različno investiranje. Razširitveno investiranje je investiranje podjetja, ki želi svoje
poslovanje razširiti tako, da investira v novo (dodatno) delovno sredstvo. Pri
nadomestitveni investiciji pa podjetje svoje staro investirano delovno sredstvo želi
nadomestiti z novim. [1]
2.4.2 Investicijski projekt
Podjetje pred investiranjem določi investicijski projekt, v katerem so upoštevane tudi
morebitne negotovosti in riziki. Investicija lahko terja več časa in stroškov, kot je bilo
predvideno, ali pa se izvede v slabši kakovosti, kot je bila določena pred izvedbo
investicijskega projekta. Vsak investicijski projekt ima tako svojega nosilca in enega ali tudi
več izvajalcev, je omejen s časom, stroški izvedbe in zahtevano kakovostjo. [1]
Med vlaganji v investicije in med učinki teh pogosto, prihaja do časovnega neskladja.
Investicije lahko zaradi tega opredelimo tudi kot današnja vlaganja v prihodnje učinke. S
tem so investicije podvržene tveganjem, saj podjetja vložijo danes, učinki pa se kažejo v
prihodnosti, kar pomeni, da podjetja nimajo zagotovila, da bodo ti učinki zagotovo
pozitivni. Tveganje, da investicija ne bo imela pričakovanih učinkov, je višje, ko gre za
daljše časovno obdobje (od začetka investiranja do učinkov). Višje je tveganje tudi, ko
podjetje investira večja denarna sredstva in ko ima večjo splošno negotovost
poslovanja. [1]
18
2.4.3 Metode za investicijsko odločanje1
Preden se podjetje odloči za investicijski projekt, mora temeljito premisliti tudi o različnih
metodah investiranja. Preden podjetje sprejme odločitev o investiciji, mora oceniti možne
donose, ki jih lahko pridobi s posamezno metodo investiranja. Metode vrednotenja
investicijskih projektov delimo na:
– statične in
– dinamične metode.
Za statične metode vrednotenja investiranja je značilno, da ne upoštevajo časovne
vrednosti denarja, medtem ko dinamične metode upoštevajo časovno dinamiko investicij.
Najpogosteje uporabljeni statični metodi vrednotenja investiranja sta:
– koeficient rentabilnosti in
– metoda vračilnega obdobja.
Koeficient rentabilnosti je statična metoda vrednotenja, ki nam pove, koliko denarja nam
povrne vsak vloženi evro. Podjetje pa lahko za izvedbo investicijskega projekta najame
tudi kredit, zato je v tem primeru treba vsem različnim postavkam odšteti znesek letnega
odplačila. Statična metoda vrednotenja investicij je zelo pregledna in preprosta, a ima
prav zaradi statičnosti precej slabosti izračunavanja.
Metoda vračilnega obdobja je metoda, s katero ugotovimo, v kolikšnem času se
investirani znesek denarja povrne. Imenujemo jo tudi metoda amortiziranja investicije,
ker z njo ugotavljamo dobo amortiziranja investicije. Tudi statična metoda ima slabosti,
bistveni pa sta predvsem dve, in sicer: metoda ne upošteva časovne vrednosti denarja,
kar pomeni, da ne upošteva, da je denar, ki ga prejmemo ali izdamo, danes vreden več kot
enaka vsota denarja v prihodnosti; in pa da ne upošteva različne dinamike donosov
oziroma ne upošteva, da so donosi skozi leta različni. Ta metoda se zato uporablja največ
pri investicijah, ki imajo kratko življenjsko dobo.
Med najpogostejšimi dinamičnimi metodami najdemo:
– metodo neto sedanje vrednosti,
– metodo interne stopnje donosnosti ter
– metodo stroškov in koristi.
1 Povzeto po [1].
19
Metoda neto sedanje vrednosti odpravlja slabosti statičnega pristopa, saj ocenjene
donose v prihodnjih letih diskontira oziroma prevede na sedanjo vrednost. Ta metoda
temelji na spoznanju, da je denar v prihodnosti vreden manj, kot denar, ki ga imamo
danes. Vsak, ki bi želel imeti evro danes, lahko najame posojilo. S tem posojilom plačamo
obresti, zato se temu evru s tem zmanjša neto vrednost. To neto vrednost evra, ki smo
mu odbili obresti zato, da smo lahko ta evro imeli danes, imenujemo diskontirana sedanja
vrednost.
V praksi je posebej pomembno, da investicijske projekte ne izračunavamo samo po
enačbah neto sedanjih vrednostnih donosov, saj imajo projekti, ki jih presojamo, redko
enako življenjsko dobo in enako velike investicijske vložke. Investicijske projekte moramo
primerjati tudi na podlagi indeksa neto sedanje vrednosti. Ko imamo na voljo več
investicijskih projektov, za vse projekte izračunamo indekse neto sedanje vrednosti in jih
primerjamo med seboj. Odločimo se za tisti projekt, ki ima večji indeks, če je ta večji od 1.
Metoda interne stopnje donosnosti je metoda obrestne mere oziroma diskontne stopnje,
ki vsoto diskontiranih denarnih tokov izenači z 0.
Analiza stroškov in koristi je analiza, kjer moramo ugotoviti sedanjo vrednost prihodnjih
stroškov ter sedanjo vrednost prihodnjih prihodkov, saj današnje vrednosti niso enake
tistim v prihodnosti. Tako pri analizi stroškov in koristi dobljene vrednosti stroškov in
prihodkov (koristi) primerjamo med seboj. Najpomembnejši element pri tem izračunu je
izbor prve diskontne stopnje. Metoda stroškov in koristi je najučinkovitejša predvsem pri
večjih investicijskih projektih, kot je na primer investiranje v cestno infrastrukturo.
20
Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga, morajo za uspešno poslovanje obnavljati ali
tudi širiti svoj vozni park. To od podjetij zahteva sprejemanje odločitev o izbiri vozila in
načinu financiranja. Pravilna odločitev glede nabave in financiranja zahteva podrobno
poznavanje poslovanja podjetja in pogojev, ki veljajo na transportnem trgu.
Za potrebe magistrskega dela smo izvedli intervju z večjim številom podjetij, ki jih zaradi
zaupnosti podatkov ne bomo imenovali. Od podjetij smo pridobili podatke o vozilih,
stroških in druge informacije, ki nam bodo v pomoč pri izračunu najoptimalnejše oblike
nabave ob različnih vrstah vozil.
S ciljem izbrati najbolj reprezentativen nabor vozil, ki jih je smiselno vključili v model
optimalne nabave tovornih vozil, so v tem poglavju analizirane različne kategorije vozil,
prikazani podatki o ponudbi, cenah in pogojih nabave ter financiranja.
3.1 Analiza kategorij tovornih vozil
Prevozniška podjetja imajo v svojem voznem parku različne vrste vozil, ki spadajo v
različne kategorije. Podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom blaga na daljše razdalje imajo
najpogosteje v lasti večja tovorna vozila, kot so vlačilci s polpriklopniki in priklopniki. Velik
delež vozil tvorijo tudi tovornjaki, z različnimi nadgradnjami. Ta vozila so uporabna za
prevoz na daljše ali krajše razdalje. Prevoz tovora se izvaja tudi z manjšimi tovornimi
vozili, ki večinoma opravljajo krajše lokalne prevoze.
Vozila lahko razdelimo v tri kategorije oziroma velikostne razrede. Kriterij razdelitve vozil
je teža tovornega vozila in sicer:
– majhna tovorna vozila: vozila do 3,5 t skupne mase;
– srednja tovorna vozila: med 3,5 t do 12 t skupne mase;
– velika tovorna vozila: nad 12 t skupne mase.
3 IZKUSTVENI VIDIKI NABAVE VOZIL – RAZLIČNE SHEME
21
3.1.1 Velika tovorna vozila
Kategorija velikih gospodarskih tovornih vozil predstavlja vozila, ki imajo dovoljeno
skupno maso nad 12 ton in so namenjena prevozu tovora in predstavljajo kategorijo N3
po klasifikaciji UNECE (United Nations Economic Commission). Podjetja, ki posedujejo
takšna vozila, se v osnovi ukvarjajo z dejavnostjo transporta in logistike, zaznati pa jih je
mogoče tudi pri podjetjih s področja gradbeništva in komunale. [6]
Iz Tabela 3.1 je razvidno, da so Volvo, MAN, Mercedes-Benz in Scania najpogosteje
prodajane znamke tovornih vozil v kategoriji vozil nad 16 ton. Najpogosteje gre za vozila z
določeno nadgradnjo in vlačilce.
Tabela 3.1: Prvič registrirana nova težka gospodarska vozila v letu 2017
ZNAMKA 3,5–5,99
tone 6,0–15,99
tone Nad 16
ton
Skupaj leta
2017
Tržni delež leta 2017
Skupaj leta
2016
Volvo 0 0 510 510 20,9 % 452
MAN 0 38 466 504 20,6 % 442
Mercedes-Benz 8 19 462 489 20,0 % 546
Scania 0 0 416 416 17,0 % 415
DAF 0 13 220 233 9,5 % 232
IVECO 5 51 102 258 6,5 % 175
Renault 0 6 127 133 5,4 % 137
Ostali 1 1 1 3 0,1 % 6
SKUPAJ 14 128 2304 2446 100,0 % 2405
VIR: [15]
Na osnovi izvedene analize najpogosteje prodajanih vozil in intervjuja s prevozniškimi
podjetji smo kot najbolj reprezentativno vozilo v segmentu velikih tovornih vozil izbrali
vozilo znamke MAN.
22
Slika 3.1: Izbran vlačilec znamke MAN
VIR: [16]
Ker gre v našem primeru za vlečno vozilo, moramo pri analizi upoštevati tudi polpriklopno
vozilo, brez katerih prevozniška podjetja ne morejo opravljati prevozniških storitev. Na
trgu lahko najdemo več proizvajalcev polpriklopnih vozil, za našo analizo smo po
pogovoru s prevozniškimi podjetji izbrali znamko Krone.
3.1.2 Srednje velika tovorna vozila
Podjetja, ki se odločajo za nabavo srednje velikega tovornega vozila, so tista, ki za
poslovanje potrebujejo različne nadgradnje vozil. V kategorijo srednjih tovornih vozil
spadajo tovorna vozila, ki imajo skupno maso od 3,5 tone do 12 ton in so tovorna vozila
klasifikacije N2. Ta tovorna vozila so lahko po obliki nadgradnje keson, furgon, sedlast
vlačilec ali cestni vlačilec, gre pa lahko tudi za tovorna vozila za posebne namene. [6]
Po statističnih podatkih na novo registriranih srednje velikih tovornih vozil v letu 2017 so
proizvajalci Iveco, MAN in Mercedes-Benz prodale največ vozil. Znamka Iveco je s prodajo
srednje težkih tovornih vozil, mase od 3,5 tone do 16 ton, bila v lanskem letu (leto 2017)
najuspešnejša. S prodajo srednje velikih tovornih vozil ji sledi znamka MAN.
23
Za analizo tovornih vozil iz te kategorije smo izbrali vozilo znamke Volvo, ki je po obliki
zabojnik.
Slika 3.2: Izbrano srednje vozilo znamke Iveco
VIR: [17]
3.1.3 Majhna tovorna vozila
Segment majhna tovorna vozila predstavljajo predvsem lahka dostavna tovorna vozila, za
nabavo katerih se v večini primerov odločajo manjši podjetniki in obrtniki. V veliki večini
primerov so lastniki teh vozil podjetja, katerih dejavnost ni izključno vezana na izvajanje
prevozov. Prevoz za ta podjetja praviloma predstavlja dopolnilno dejavnost oziroma
storitev. Vozila v tej kategoriji se pretežno uporabljajo za prevoz tovora na krajših
razdaljah ter ustrezajo vozilom kategorije N1, kjer skupna masa vozila ne presega 3,5
tone.
Kupci tovornih vozil so pretežno tisti, ki se ukvarjajo z naslednjimi dejavnostmi:
– trgovino,
– gradbeništvom,
– storitvenimi dejavnostmi,
– pošto in paketno dostavo,
– javno službo (policija, vojska, gasilci, reševalci, zaščita in reševanje),
– mednarodnim transportom,
– kmetijstvom,
– industrijo. [6]
Na trgu ponudbe gospodarskih tovornih vozil obstaja veliko ponudnikov. Na voljo so
Volkswagen, Renault, Fiat, Citroen, Peugeot, Dacia, Opel, Mercedes-Benz, Iveco, Toyota,
Nissan, MAN itd.
24
Tabela 3.2: Prvič registrirana majhna tovorna vozila v letu 2017
ZNAMKA SKUPAJ leta
2016 Tržni delež leta
2016 SKUPAJ leta
2017 Tržni delež leta
2017
Volkswagen 2193 22,0 % 2385 19,7 %
Ford 1291 13,0 % 2336 19,3 %
Renault 2099 21,1 % 2245 18,5 %
Fiat 937 9,4 % 1052 8,7 %
Citroen 933 9,4 % 1010 8,3 %
Peugeot 753 7,6 % 937 7,7 %
Dacia 396 4,0 % 554 4,6 %
Opel 327 3,3 % 316 2,6 %
Škoda 249 2,5 % 274 2,3 %
Mercedes-Benz 238 2,4 % 219 1,8 %
Mitsubishi 129 1,3 % 180 1,5 %
Iveco 145 1,5 % 162 1,3 %
Toyota 75 0,8 % 129 1,1 %
Nissan 65 0,7 % 103 0,9 %
MAN 0 0,0 % 27 0,2 %
Isuzu 8 0,1 % 8 0,1 %
Renault Trucks 3 0,0 % 4 0,0 %
Hyundai 5 0,1 % 2 0,0 %
Piaggio 7 0,1 % 1 0,0 %
Ostali 106 1,1 % 163 1,3 %
SKUPAJ 9959 100,0 % 12.107 100,0 % VIR: [15]
Tabela 3.2 nam prikazuje podatke o prvič registriranih lahkih tovornih vozilih v letu 2017.
Iz tabele so razvidni na različni ponudniki in obseg njihove prodaje. Podjetja so v lanskem
letu 2017 nabavila skupaj kar 12.107 majhnih tovornih vozil. Od tega so se podjetja
najpogosteje odločila za znamke Volkswagen, Ford in Renault.
Kot najbolj karakteristično vozilo v kategoriji majhnih tovornih vozil smo izbrali vozilo
znamke Renault, ki je po podatkih lanskega leta z 2245 na novo registriranimi vozili na
tretjem mestu prodanih tovornih vozil.
Podjetje Renault ima v ponudbi različna dostavna vozila. To podjetje nam ponuja dva tipa
gospodarskih vozil, in sicer tip furgon, vozilo z nadgradnjo zaprtega tipa tovornega vozila,
in keson, vozilo z odprtim tipom nadgradnje. Ponudnik nam daje na izbiro različne
modele, med katerimi lahko podjetja izbirajo glede na potrebe njihove dejavnosti.
Renaultova vozila so udobna za uporabnika, vključujejo pa tudi inteligentno tehnologijo z
25
asistenčnimi varnostnimi sistemi, ki po potrebi posežejo v delovanje vozila in tako
zmanjšajo nevarnosti v prometu. Podjetja lahko izbirajo med raznoliko ponudbo, ki daje
možnost pri izbiri goriva, menjalnika, pogona, notranjega in zunanjega videza itd.
Za analizo majhnega tovornega vozila smo izbrali tovorno vozilo furgon, tovorno vozilo z
zaprto enovito nadgradnjo, ki ima tovorni prostor ločen od vozniške kabine.
Slika 3.3: Izbrano lahko tovorno vozilo znamke Renault
VIR: [18]
3.2 Ponudba, cene in pogoji nabave tovornih vozil
Podjetje mora pred nabavo osnovnega sredstva dobro poznati ponudbo tovornih vozil na
trgu kakor tudi njihove cene in pogoje nabave. Ko pozna vse te komponente, se lažje
odloči, kakšno oziroma katero vozilo nabaviti, pri čemer so upoštevane tudi njegove želje
in koristi.
26
3.2.1 Analiza ponudbe tovornih vozil na trgu
Ponudba tovornih vozil je na trgu zelo raznolika. Prevozniška in druga podjetja imajo na
voljo veliko število ponudnikov tovornih vozil, ki ponujajo vozila za različne potrebe in
okuse. Na trgu prodaje velikih tovornih vozil je veliko ponudnikov, še večje število
ponudnikov pa je tistih, ki ponujajo manjša tovorna gospodarska vozila. Ker je ponudba
velika, hkrati pa gre za odločitev, ki jo podjetje ne sprejema vsak dan, je dobro biti
pozoren tudi na nakupne in ponakupne zastavljene pogoje.
3.2.2 Cenovna analiza tovornih vozil
Cene tovornih vozil na trgu so raznolike. Cene novih standardnih sedlastih vlačilcev za
promet na dolge proge znamke MAN se gibljejo med 70.000 in 80.000 €. Cena je odvisna
od želja in potreb kupcev, saj lahko izbirajo med različnimi tipi motorja, različno velikimi
kabinami, različnimi vrstami vzmetenja, kolesnimi razdaljami in barvami vozila. Tudi pri
izbiri polpriklopnih vozil imamo veliko možnost izbire. Cene polpriklopnikov se gibljejo od
približno 20.000 do 40.000 €, odvisno od proizvajalca ter želja kupcev. Proizvajalec Krone,
ki smo ga izbrali, relativno ugodno ceno novega polpriklopnega vozila, in sicer približno
24.000 €.
Izbrano veliko tovorno vozilo: sedlast vlačilec MAN + polpriklopnik Krone: 78.000 € +
26.000 € = 104.000 €.
Pri nabavi velikega tovornega vozila ni tolikšnega razpona cene kot pri srednje velikih
tovornih vozilih. Vozila, ki spadajo v to kategorijo, se namreč veliko bolj razlikujejo med
seboj – že po tipu nadgradnje in drugih tehničnih lastnostih. Gre za raznolika vozila, ki so
lahko tovornjaki hladilniki, tovornjaki s ponjavo, tovornjaki s pomičnimi zavesami,
zabojniki, kiperji in druge vrste nadgradenj tovornjakov. Prav zaradi takšne raznolikosti
nadgradenj se cene te skupine vozil gibljejo nekje od 50.000 pa tudi do 130.000 €. Cene
posamezne vrste teh tovornih vozil so odvisne tudi od znamke vozila. Za analizo srednjega
tovornega vozila smo izbrali tovornjak zabojnik, znamke Iveco, kjer se cene novih vozil
gibljejo od 70.000 pa do 110.000 €. Cena našega izbranega tovornega vozila iz kategorije
srednje velikih vozil znaša 71.500 €.
Izbrano srednje veliko tovorno vozilo: zabojnik Iveco Eurocargo: 71.500 €.
Novo majhno tovorno vozilo lahko podjetje stane od 14.000 do 45.000 €, odvisno od
modela in znamke, ki jo podjetje izbere. Renault je tisti, ki spada med cenejše ponudnike
manjših tovornih vozil, medtem ko je Volkswagen tisti, ki spada v kategorijo dražjih
27
ponudnikov na trgu. Za naše izbrano vozilo furgon Renault Master smo preverili cene, ki
se gibljejo od 16.000 do 32.000 €. Vozilo, ki smo ga izbrali, ima vrednost 25.000 €.
Izbrano majhno tovorno vozilo: furgon Renault Master: 25.000 €.
3.3 Primerjalna analiza različnih možnih shem nabave tovornega vozila
Podjetje lahko nabavi tovorno vozilo na različne načine. Svojo osnovno sredstvo lahko
nabavi z gotovinskim plačilom, lahko najame kredit za nabavo sredstva ali lizing, preverili
pa smo tudi možnost, da si podjetje vozilo izsposodi. Izračune vseh vrst financiranja smo
opravili na podlagi izbranih tovornih vozilih iz vseh treh velikostnih skupin. Za izračune
različnih vrst financiranja smo predpostavili dobo financiranja za obdobje pet let, ki pa je
hkrati tudi predpostavljena doba amortizacije vseh treh tovornih vozil. Pri financiranju s
pomočjo kredita in lizinga smo podali izračune na podlagi celotne nabavne vrednosti vozil,
da je omogočena korektna primerjava med vsemi vrstami financiranja.
3.3.1 Nabava tovornega vozila z gotovino
Najenostavnejši način financiranja osnovnega sredstva je nabava z gotovino. Ključna
prednost gotovinskega financiranja nabave tovornega vozila so relativno majhni stroški
financiranja. Najpogostejša težava te oblike nabave vozila je, da večina podjetij ne
razpolaga s kapitalom v obliki gotovine, ki bi omogočal takojšen nakup vozila. Ta težava se
pogosteje pojavlja pri manjših prevozniških podjetjih in tistih, ki so se s transportno
dejavnostjo šele pričeli ukvarjati. V primeru, da podjetje lahko razpolaga z lastnimi viri in z
njimi nabavi tovorno vozilo, pa obstaja vprašanje, ali je morda bolje lastna sredstva
naložiti na banko ali uporabiti kakšno drugo finančno naložbo. Obstaja namreč možnost,
da bi se kapital, naložen v druge finančne naložbe, obrestoval v večji meri kot v primeru
nabave in izvajanja transportnih storitev. V okviru magistrskega dela bomo oportunitetne
prihodke zanemarili, saj nas zanima le smiselnost financiranja v primeru, ko smo se za
nabavo vozila že odločili.
V Tabela 3.3 so prikazane vrednosti financiranja izbranih tovornih vozil v primeru nabave
z gotovino.
Tabela 3.3: Stroški gotovinskega financiranja
Stroški gotovinskega financiranja
Veliko tovorno vozilo 104.000 €
Srednje veliko tovorno vozilo 71.500 €
Majhno tovorno vozilo 25.000 €
28
3.3.2 Nabava tovornega vozila s kreditom
Ena izmed možnosti nabave tovornega vozila je nabava s pomočjo kredita. Kredit je v
bistvu neke vrste posojilo in je finančni produkt, ki ga praviloma ponujajo pravne osebe.
Te pravne osebe so kreditne inštitucije, kot je na primer banka. Kredit predstavlja denar,
ki je izposojen v zameno za plačilo obresti ter vračilo denarja po nekem času in na
dogovorjen način. Pri kreditu je večina pogojev vnaprej določena s strani kreditojemalca,
saj gre za standardiziran finančni produkt. Kreditni posel je sklenjen šele s podpisom
kreditne pogodbe, v kateri so opredeljeni pogoji, kot so obrestna mera, namen kredita,
doba vračila, amortizacijski načrt, zavarovanje kredita itd. Kredit vrne v enem ali več
obrokih, odvisnih od dogovora med posojilojemalcem in posojilodajalcem. Kreditov
poznamo več vrst in oblik in so po navadi prilagojeni segmentu kreditojemalcev, namenu
financiranja ali kakšnemu drugemu kriteriju. [19]
Pri kreditu kreditojemalec s pomočjo bančnih sredstev sam kupi izbran predmet
financiranja ter s tem postane tako pravni kakor tudi ekonomski lastnik izbranega
predmeta. Če kreditojemalec zaide v finančne težave, lahko tokom odplačevanja kredita
predmet nakupa proda in banki kredit delno ali v celoti odplača. Banka si zagotovi kritje za
posojena sredstva s tem, da kreditojemalec zavaruje kredit v dogovoru z banko z enim od
načinov, kot je zavarovanje preko zavarovalnice ali s poroki. Za odobritev kredita banka
ugotavlja kreditno sposobnost stranke, to pomeni, da kreditojemalec kljub morebitni
zmožnosti plačila večjih mesečnih obrokov v banki ne more pridobiti več kredita, kot
kažejo izračuni. [20]
Kredit, ki ga potrebujemo za nakup tovornega vozila, je dolgoročni kredit. Ta je namenjen financiranju investiranja v osnovna sredstva podjetja. Višina kredita se določi v odvisnosti od:
– vrste naložbe oz. namena financiranja,
– dolžnikove bonitete in kreditne sposobnosti (sposobnosti odplačevanja),
– ročnosti naložbe (dobe kreditiranja),
– ugotovljene rentabilnosti in tveganosti naložbe,
– ostalih virov financiranja,
– oblike zavarovanja. [20]
29
Odplačilna doba je določena skladno s predvidenim denarnim tokom kreditojemalca,
vendar ne sme biti daljša od ekonomske dobe projekta oz. od amortizacijske dobe
sredstev, ki so predmet financiranja, in sicer:
– nad 1 do 3 let,
– nad 3 do 7 let,
– nad 7 let do 10 let,
– nad 10 let.
Zavarovanje kredita je odvisno od bonitete pri banki in pa tudi od zneska, ročnosti in
namena kreditiranja. [21]
Kredit za financiranje osnovnih sredstev oziroma investicijski kredit se lahko obrestuje z
nominalno nespremenljivo (fiksno) obrestno mero ali s spremenljivo (referenčno)
obrestno mero. Nominalna fiksna obrestna mera je tista, ki ostaja skozi celotno obdobje
odplačevanja kredita enaka, spremenljiva obrestna mera pa je izražena v obliki referenčne
obrestne mere. Referenčno obrestno mero predstavlja EURIBOR + pribitek. EURIBOR
predstavlja povprečno obrestno mero, po kateri si določene evropske banke med seboj
posojajo denar in se oblikuje na medbančnem trgu. Na to obrestno mero posamezne
banke torej nimajo vpliva, njihova vrednost pa se lahko spreminja vsak dan. Pri kreditnem
financiranju pa najdemo tudi efektivno obrestno mero (EOM), ki upošteva tudi vse
neposredne stroške pri najemu kredita. Ti stroški so stroški odobritve, administrativni
stroški, stroški vodenja kredita in računa, zavarovanje in stroški odplačevanja kredita.
Manjši ko je znesek in krajši ko je čas odplačila kredita, višja je EOM. [22]
Obrestne mere bank so lahko odvisne od bonitete podjetja, ki najema kredit, od
njegovega sodelovanja z določeno banko, od ročnosti kredita in tudi od ponujene oblike
zavarovanja. Referenčna obrestna mera pa je odvisna še od obrestne mere (EURIBOR), ki
se spreminja vsak dan. V Tabela 3.4 smo prikazali vrednosti obrestnih mer (EURIBOR), in
sicer na dan 5. 6. 2018. Na ta dan so te obrestne mere negativne, kar pomeni, da se
upošteva obrestna mera v vrednosti 0,00 %.
Tabela 3.4: Vrednosti obrestnih mer (EURIBOR)
Obrestna mera Vrednost
1-mesečni EURIBOR –0,369 %
3-mesečni EURIBOR –0,321 %
6-mesečni EURIBOR –0,269 %
12-mesečni EURIBOR –0,184 %
VIR: [23]
30
Pri najemu kredita smo predpostavili, da podjetje najame kredit v znesku vrednosti vozila.
Preko spleta smo poiskali različni banki, ki nudijo najem investicijskega kredita, in izbrali
tisto banko, pri kateri so stroški te vrste financiranja manjši. Predpostavili smo, da je
podjetje komitent izbranih bank ter da je referenčna obrestna mera za podjetje
ugodnejša. Izbrana doba odplačevanja znaša 5 let, kakor je tudi doba amortizacije
tovornih vozil. Izračune smo naredili s pomočjo spletnih izračunov.
Prvi izračun je opravljen pri banki SBERBANK, drugi pa pri banki SKB. Referenčna obrestna
mera pri banki SBERBANK znaša 4,50 % + 6-mesečni EURIBOR, pri banki SKB pa 4,80 % + 3-
mesečni EURIBOR.
Tabela 3.5: Informativni izračun kredita (veliko tovorno vozilo) pri banki SBERBANK
Izračun kredita (veliko tovorno vozilo)
Mesečna anuiteta 1.938,87 €
Skupni znesek kredita 104.000,00 €
Odplačilna doba (v mesecih) 60
Obrestna mera (letna) 4,50 % (6-mesečni EURIBOR + 4,50 %)
Skupni stroški kredita 13.266,44 €
Efektivna obrestna mera 4,98 %
Skupni znesek kredita 117.266,44 € VIR: [24]
Tabela 3.6: Informativni izračun kredita (veliko tovorno vozilo) pri banki SKB
Izračun kredita (veliko tovorno vozilo)
Mesečna anuiteta 1.953,09 €
Skupni znesek kredita 104.000,00 €
Odplačilna doba (v mesecih) 60
Obrestna mera (letna) 4,80 % (3-mesečni EURIBOR + 4,80 %)
Skupni stroški kredita 13.701,68 €
Efektivna obrestna mera 5,10 %
Skupni znesek kredita 117.701,68 € VIR: [25]
Skupni znesek kredita pri banki SBERBANK znaša 117.266,44 €, pri banki SKB pa
117.701,68 €. Ugodnejše financiranje velikega tovornega vozila v nabavni vrednosti
104.000 €,nam po informativnem izračunu ponuja banka SBERBANK.
31
Tabela 3.7: Informativni izračun kredita (srednje veliko tovorno vozilo) pri banki
SBERBANK
Izračun kredita (srednje veliko tovorno vozilo)
Mesečna anuiteta 1.332,98 €
Skupni znesek kredita 71.500,00 €
Odplačilna doba (v mesecih) 60
Obrestna mera (letna) 4,50 % (6-mesečni EURIBOR + 4,50 %)
Skupni stroški kredita 9.339,43 €
Efektivna obrestna mera 5,11 %
Skupni znesek kredita 80.839,43 € VIR: [24]
Tabela 3.8: Informativni izračun kredita (srednje veliko tovorno vozilo) pri banki SKB
Izračun kredita (srednje veliko tovorno vozilo)
Mesečna anuiteta 1.342,75 €
Skupni znesek kredita 71.500,00 €
Odplačilna doba (v mesecih) 60
Obrestna mera (letna) 4,80 % (3-mesečni EURIBOR + 4,80 %)
Skupni stroški kredita 9.579,88 €
Efektivna obrestna mera 5,19 %
Skupni znesek kredita 81.079,88 €
VIR: [25]
Informativna izračuna financiranja s kreditom srednje velikega tovornega vozila nam
podata informacijo, da je tudi v tem primeru cenejše financiranje pri banki SBERBANK.
Tabela 3.9: Informativni izračun kredita (majhno tovorno vozilo) pri banki SBERBANK
Izračun kredita (majhno tovorno vozilo)
Mesečna anuiteta 466,08 €
Skupni znesek kredita 25.000,00 €
Odplačilna doba (v mesecih) 60
Obrestna mera (letna) 4,50 % (6-mesečni EURIBOR + 4,50 %)
Skupni stroški kredita 3.450,78 €
Efektivna obrestna mera 5,44 %
Skupni znesek kredita 28.450,78 €
VIR: [24]
32
Tabela 3.10: Informativni izračun kredita (majhno tovorno vozilo) pri banki SKB
Izračun kredita (majhno veliko tovorno vozilo)
Mesečna anuiteta 469,49 €
Skupni znesek kredita 25.000,00 €
Odplačilna doba (v mesecih) 60
Obrestna mera (letna) 4,80 % (3-mesečni EURIBOR +
4,80 %)
Skupni stroški kredita 3.682,63 €
Efektivna obrestna mera 5,73 %
Skupni znesek kredita 28.682,63 €
VIR: [25]
Če primerjamo še zadnja informativna izračuna financiranja majhnega tovornega vozila,
pridemo do zaključka, da je tudi pri financiranju te vrste vozila ugodnejša banka
SBERBANK.
V Tabela 3.11 so prikazani stroški financiranja s pomočjo kredita, ki bodo uporabljeni v
nadaljnji obravnavi in pri preizkusu modela.
Tabela 3.11: Stroški financiranja s pomočjo kredita
Stroški financiranja vozil s pomočjo kredita
Veliko tovorno vozilo 117.266,44 €
Srednje veliko tovorno vozilo 80.839,43 €
Majhno tovorno vozilo 28.450,78 €
3.3.3 Nabava tovornega vozila s pomočjo lizinga
Novejša oblika financiranja kot kredit je lizing, ki se uporablja predvsem za financiranje
naložbenih dobrin. Gre za financiranje, s katerim se lahko izpelje nakup predmeta lizinga,
kadar vrednost tega predmeta presega finančno sposobnost lizingojemalca in tako
lizingodajalec kot posrednik izpelje nakup predmeta. Pravni lastnik tega predmeta
financiranja je lizingodajalec, ekonomski pa lizingojemalec, kar pomeni, da lizingodajalec
lahko neomejeno uporablja predmet lizinga, vendar šele z odplačilom zadnjega obroka
oziroma vseh obveznosti do lizingodajalca postane tudi pravni lastnik. [20]
33
Če se podjetje odloči za nabavo predmeta financiranja s pomočjo lizinga, lizingodajalec ne
zahteva in ne potrebuje dodatnega zavarovanja, podjetje nima dodatnih stroškov in
izgube časa z urejanjem stroškov zavarovanja financiranja, saj je terjatev zavarovana s
samim predmetom financiranja. Lizing je alternativa za tiste, ki zaradi nizkih mesečnih
prihodkov s pomočjo kredita ne morejo dobiti ustrezne višine sredstev. Najdaljša doba
odplačevanja lizinga je navadno 30 let, postopek sklenitve pa je hiter, pregleden in
preprost, saj je fleksibilnejša oblika financiranja, ki upošteva želje in potrebe strank.
Slovenski računovodski standardi ločijo dve osnovni obliki lizinga, in sicer operativni
(poslovni lizing) in finančni lizing. [20]
Razlika med finančnim lizingom in operativnim je, da pri finančnem lizingu lizingojemalec
lahko postane lastnik vozila, pri operativnem lizingu pa lizingojemalec po poteku pogodbe
ne postane lastnik vozila. Pri finančnem lizingu po sklenitvi pogodbe lizingodajalec
prenese pravico do uporabe vozila Po izteku pogodbe lizinga, s plačilom zadnjega obroka
odkupne opcije, pa lizingojemalec postane tudi pravni lastnik vozila. Operativni lizing v
večini primerov vzame tisti najemnik lizinga, ki namerava vozilo uporabljati le določeno
časovno obdobje, za to obliko pa se običajno odločajo pravne osebe in podjetniki
posamezniki. [26]
Prevozniška podjetja večinoma izberejo finančni lizing, kjer po izpolnitvi svojih obveznosti
postanejo tudi pravni lastniki vozil, zato bomo tudi sami pridobili izračune za to vrsto
lizinga. Pri nabavi tovornega vozila s pomočjo lizinga smo kontaktirali banko SKB in poslali
povpraševanje za informativne izračune. Pri informativnih izračunih smo podali
predpostavko, da smo komitenti njihove banke ter da želimo najeti lizing za dobo 5 let oz.
60 mesecev (doba amortizacije). Financiranje je bilo izračunano na podlagi povprečne
obrestne mere, po kateri jo banka izračunava svojim komitentom. Na podlagi naše
predpostavke je tudi financiranje s pomočjo lizinga izračunano na podlagi celotne
vrednosti tovornega vozila, kar pomeni, da v našem primeru ne bo podanega pologa za
lizing.
34
V Tabelah1 (Tabela 3.12, Tabela 3.13 in Tabela 3.14) so prikazani izračuni financiranja s pomočjo lizinga.
Tabela 3.12: Informativni izračun lizinga (veliko tovorno vozilo)
Izračun lizinga (veliko tovorno vozilo)
Vrednost predmeta 104.000 €
Število obrokov 60
Polog 0 €
Strošek lizinga 119.194,40 €
Tabela 3.13: Informativni izračun lizinga (srednje veliko tovorno vozilo) Izračun lizinga (srednje veliko tovorno vozilo)
Vrednost predmeta 71.500 €
Število obrokov 60
Polog 0 €
Strošek lizinga 81.946,15 €
Tabela 3.14: Informativni izračun lizinga (majhno tovorno vozilo)
Izračun kredita (majhno tovorno vozilo)
Vrednost predmeta 25.000 €
Število obrokov 60
Polog 0 €
Strošek lizinga 28.652,50 €
Podatki, ki jih bomo uporabili kot stroške financiranja s pomočjo lizinga, so zbrani v Tabela
3.15.
Tabela 3.15: Stroški financiranja s pomočjo lizinga
Stroški financiranja vozil s pomočjo lizinga
Veliko tovorno vozilo 119.194,40 €
Srednje veliko tovorno vozilo 81.946,15 €
Majhno tovorno vozilo 28.652,50 €
1 VIR: Informativna ponudba lizinga banke SKB.
35
3.3.4 Najem tovornega vozila
Najeti tovorno vozilo pomeni, da si podjetje izposodi vozilo oz. vozilo dobi v začasno
uporabo z obveznostjo, da se vozilo po določenem času vrne in plača njegova uporaba.
Pozitivna stran najema tovornega vozila je, da ima podjetje večji nadzor nad stroški, saj se
s tovrstno obliko financiranja izognejo nekaterim stroškom, ki jih s seboj prinese tovorno
vozilo. Z najemom tovornega vozila pa podjetje ne potrebuje dodatnega kapitala, zato je
kratkoročno to dobra alternativa za opravljanje dejavnosti, ko pride do začasnega
povečanega obsega dela.
Za najem velikega tovornega vozila smo našli podjetje Scania, ki je edini ponudnik v
Sloveniji z možnostjo najema vlačilca. Povpraševanje po velikih tovornih vozilih smo
poslali tudi v sosednjo državo Avstrijo na izbrana podjetja, kjer smo pridobili podatke, da
je vlačilec možno najeti le v njihovi državi.
Ponudba Scanie je izdelana za podjetja, ki v kratkem času ob konici povpraševanja po
storitvah potrebujejo dodatno vozilo. Scania ponuja možnost menjave vozila ali
takojšnega vračila vozila, in sicer kadar koli in brez kazenskih omejitev. Prevozniška
podjetja lahko v parku vozil za najem Scanie izbirajo med različnimi vlačilci v razponu od
18-tonskih do 44-tonskih s polpriklopniki. Za vzdrževanje tovornega vozila v celoti
poskrbijo prodajalci Scanie, najem pa lahko traja do enega leta. [27]
Po telefonskem intervjuju z enim izmed uslužbencem v podjetju Scania smo prišli do
informacij o najemu vlačilca in polpriklopnika. Ob najemu vlačilca se podjetju plača
varščina v vrednosti od 7 do 10 tisoč evrov. Če je ob koncu najema vozilo v istem stanju
kot na začetku najema, se varščina vrne. Podaljšanje najema istega vozila ta ponudnik ne
nudi, lahko pa podjetje v najem vzame drugo vozilo ter varščino na to vozilo samo
prenese. Cena najema vlačilca znaša okoli 2200 €/mesec (odvisno od tipa vozila), cena
polpriklopnika pa 560 €/mesec brez davka. Z davkom znaša skupni mesečni najem
velikega tovornega vozila 3367 €, kar na letni ravni pomeni 40.406 €. Cena najema
vključuje vso vzdrževanje vozila (tudi pnevmatike), registracijo in zavarovanje vozila. To
pomeni, da podjetje pri tej vrsti financiranja – najemu, opravlja samo s stroški dela
voznika, splošno-upravnimi stroški, stroški financiranja ter variabilnimi stroški goriva in
cestnine. [28]
36
Tabela 3.16: Stroški najema
Fiksni stroški Variabilni stroški
Delo voznika Gorivo
Splošni upravno-prodajni stroški Cestnine
Stroški financiranja najema
Pri iskanju ponudbe najema tovornjaka smo naleteli na težavo, saj slovenski ponudniki
omogočajo le kratkoročni najem teh vozil (za potrebe selitve in podobno). Obrnili smo se
na tuje ponudnike, ki pa nudijo možnost dolgoročnega najema tovornjaka, vendar teh
vozil ne dajejo v najem v Slovenijo.
Na spletu smo poiskali še podatke o najemu izbranega majhnega tovornega vozila. Če se
podjetje odloči za najem tovornega vozila iz kategorije vozil pod 3,5 t, ima na razpolago
več ponudnikov, ki oddajajo manjša tovorna vozila. Sami smo izbrali podjetje Agio
(slovenski ponudnik izposoje vozil), ki ima v ponudbi naše izbrano vozilo Renault Master.
Po spletnem izračunu bi podjetje takšna izposoja na letni ravni stala 14.560 €.
Tabela 3.17: Stroški financiranja z najemom Stroški financiranja vozil z najemom
Veliko tovorno vozilo 40.406 €/leto
Srednje veliko tovorno vozilo /
Majhno tovorno vozilo 14.560 €/leto
37
Odločitev za nabavo tovornega vozila zahteva podroben izračun, ki bi moral vsebovati tudi
stroške, povezane s financiranjem. S tem namenom je v nadaljevanju prikazana in
podrobneje opisana shema modela, ki smo ga izdelali v okviru magistrskega dela.
Slika 4.1: Shema modela
DOBIČEK/IZGUBA
PI = CS – PRIH
SHEMA MODELA
Upravno-prodajni strošek
Strošek financiranja
VARIABILNI STROŠKI
Strošek goriva
Strošek cestnin
Strošek pnevmatik
FIKSNI STROŠKI
Strošek amortizacije
Strošek zavarovanja in registracije
Strošek plače voznika
PC = 1,0 € CS – financiranje z gotovino
CS – financiranje s kreditom PC = 1,2 €
CELOTNI STROŠKI PRIHODKI
Strošek vzdrževanja vozila
PC = 1,4 €
CS = PRIH
TOČKA POKRITJA
CS – financiranje z lizingom
CS – financiranje z najemom
4 ODLOČITVENI MODEL NABAVE TOVORNEGA VOZILA
38
4.1 Kriteriji in parametri za vrednotenje nabave vozila
Preden se lotimo izdelave modela, določimo najpomembnejše parametre nabave:
– ceno izbranega vozila,
– pogoje financiranja,
– fiksne in variabilne stroške,
– lastno in prodajno ceno.
Prvi korak za vrednotenje nabave vozila bo izračun in prikaz fiksnih ter variabilnih stroškov
v primeru uporabe izbranih vozil. Pri fiksnih stroških bomo upoštevali strošek amortizacije
vozila, ki je pretežno odvisen od nabavne vrednosti. Glede na starost vozila ter moč
motorja bomo določili strošek zavarovanja in registracije vozila. Merilo za višino stroška
plače bo povprečje plače voznika mednarodnega in lokalnega transporta.
Najpomembnejši parameter, ki spada pod kategorijo variabilnih stroškov, pa je poraba
goriva vozila. Pri preverjanju modela bomo zastavili kriterij prodajnih cen in določili točko
pokritja.
4.2 Odločitveni model nabave vozila
To podpoglavje vsebuje analizo vseh stroškov, ki nastanejo v podjetjih ob nabavi novega
tovornega vozila. Posamezne vrednosti stroškov in druge potrebne informacije smo
pridobili z intervjuji podjetij, splošno javne informacije o stroških pa preko spletnih strani.
Najprej so analizirani fiksni stroški, kamor so vključeni tudi podatki o stroških financiranja.
Vse fiksne stroške smo zaradi lažje primerjave preračunali na obdobje enega leta. Za
izračun celotnih stroškov in izdelavo modela smo predvideli tudi izračun povprečnih
variabilnih stroškov.
S ciljem izvedbe čistega izračuna in možnosti primerjave med različnimi načini financiranja
model temelji na predpostavki, da je vrednost vozila po koncu amortizacije (razdobja
petih let) enaka nič. Vozila bomo amortizirali po časovni metodi, kjer bo v našem primeru
znesek amortizacije enak nabavni vrednosti vozil.
39
4.2.1 Vrednotenje stroškov nabave velikega tovornega vozila
Cena izbranega vozila za vrednotenje znaša 104.000 €. Izbrali smo vlačilec znamke MAN in
polpriklopnik znamke Krone. Cena vlačilca znaša 78.000 €, cena polpriklopnika pa
26.000 €.
Fiksni stroški
Kot prvi in zelo pomemben strošek je strošek amortizacije. Izbrano tovorno vozilo bomo
amortizirali po časovni metodi. Najprej predpostavimo osnove, potrebne za izračun
stroška amortizacije:
– amortizacijska doba: 5 let;
– stopnja amortizacije: 20 % (za vozila v sklopu opredmetenih osnovnih sredstev).
Po časovni amortizaciji znaša vrednost vlačilca po petih letih 25 % njegove nabavne
vrednosti, vrednost polpriklopnika pa 20 %. To pomeni, da vrednost vlačilca po petih letih
znaša 19.500 €, vrednost polpriklopnika pa 5200 €. Kot smo že predpostavili, bomo
strošek amortizacije izračunali na podlagi preostanka vrednosti, ki je enak nič.
Strošek amortizacije bomo izračunali po enačbi (2.2).
V Tabela 4.1 smo prikazali znesek amortizacije in izračunan letni strošek amortizacije
velikega tovornega vozila.
Tabela 4.1: Strošek amortizacije (veliko tovorno vozilo)
Znesek amortizacije Letni strošek amortizacije
Vlačilec s polpriklopnikom 104.000 € 20.800 €
Letni strošek amortizacije osnovnega sredstva ob nabavi velikega tovornega vozila znaša
20.800 €.
Naslednji fiksen strošek je strošek zavarovanja in registracije. Strošek zavarovanja in
registracije tovornega vozila je odvisen od največje dovoljene mase vozila. Za naše
tovorno vozilo strošek obveznega in kasko zavarovanja znaša približno 3500 € letno,
zavarovanja prevozniške odgovornosti pa okoli 500 € na letni ravni. Podatke o strošku
registracije za vlačilec s polpriklopnikom smo pridobili s spleta in ta za vlečno vozilo znaša
140 € na leto. Ob tehničnem pregledu vozila je strošek za izbrano tovorno vozilo tudi
splošna letna dajatev za Slovenske ceste, ki po zakonu znaša 926,70 € za motorna vozila
kategorije N3. V našem primeru gre za novo tovorno vozilo, kjer se upoštevajo tudi
različni popusti zaradi spuščanja manjših emisij v okolje. Strošek letne dajatve bomo tako
40
zaokrožili navzdol zaradi upoštevanja popustov. Strošek te dajatve tako znaša 900 € na
letni ravni. Skupni stroški registracije in zavarovanja tako znašajo približno 5040 € letno za
vozilo iz kategorije velikih tovornih vozil. Vsi stroški zavarovanja in registracije so prikazani
v Tabela 4.2.
Tabela 4.2: Stroški zavarovanja in registracije (veliko tovorno vozilo)
Stroški zavarovanja in registracije Letni strošek
Obvezno in kasko zavarovanje 3.500 €
Zavarovanje prevozniške odgovornosti 500 €
Strošek registracije 140 €
Splošna letna dajatev za uporabo cest 900 €
SKUPAJ 5.040 €
Stroške plače voznikov podjetja obračunavajo različno. Voznikom podjetja zraven
osnovnih plač obračunavajo še različne dodatke, ki jih izračunavajo po različnih merilih,
kot so na primer prevoženi kilometri, opravljene delovne ure itd. Vozniki dobijo plačane
tudi dnevnice, povračilo za prevoz na delo in z dela, povračilo stroškov za prehrano ter
regres za letni dopust. Skupni stroški plač se gibljejo od 1500 do 2700 €. Do takšne razlike
v strošku plač prihaja v cestnem transportu predvsem zaradi tipa prevoza, saj v domačem
prevozu podjetje po vseh merilih nima takšnih stroškov, kot ga ima pri izplačilu plače
voznika v mednarodnem prevozu. Za naš izračun strošek plače voznika vozila ne bomo
kategorizirali glede na vrsto opravljanja prevoza voznika, temveč bomo za izračun
uporabili povprečni strošek plače voznika. Povprečna plača voznika tako znaša 2000 € na
mesec, kar na letni ravni predstavlja 24.000 €.
Tabela 4.3: Strošek plače voznika (veliko tovorno vozilo)
Strošek plače voznika Letni strošek
Plača voznika 24.000 €
V upravno-prodajne stroške so vključeni vsi stroški, ki niso neposredno vezani na tovorno
vozilo oziroma prevoz, a so nujno potrebni za delovanje prevozniškega podjetja. Ti stroški
so stroški telefona, stroški storitev navigacije sledenja vozila, stroški logistike, kakor tudi
stroški prodaje opravljene storitve ter stroški računovodstva, financ in drugih pomožnih
služb. Ti skupni stroški po anketiranju različnih prevozniških podjetij znašajo med 700 in
1300 € mesečno. Stroški računovodstva in financ podjetje stane približno 500 € in strošek
ostalih splošnih upravno-prodajnih stroškov 500 €. Ti stroški na letni ravni skupno znašajo
12.000 €.
41
Tabela 4.4: Splošni upravno-prodajni stroški (veliko tovorno vozilo)
Upravno-prodajni stroški Letni strošek
Strošek računovodstva 6.000 €
Drugi upravno-prodajni stroški 6.000 €
SKUPAJ 12.000 €
Vsi fiksni stroški, brez stroškov različnih načinov financiranja, so zbrani v Tabela 4.5.
Tabela 4.5: Fiksni stroški podjetja brez stroškov financiranja (veliko tovorno vozilo)
FIKSNI STROŠKI
Strošek amortizacije 20.800 €
Stroški zavarovanja in registracije 5.040 €
Stroški plače voznika 24.000 €
Upravno-prodajni stroški 12.000 €
SKUPAJ 61.840 €
Po izračunu fiksnih stroškov smo ugotovili, da strošek podjetja znaša 51.840 € letno
(strošek financiranja še ni vračunan).
Stroške različnih vrst financiranja smo že pridobili v prejšnjem poglavju in ob nabavi
velikega tovornega vozila znašajo 104.000 € z gotovinskim financiranjem, 117.266 € s
financiranje s pomočjo kredita, 119.194 € s financiranjem s pomočjo lizinga in 202.030 € s
financiranjem najema. Stroške različnih vrst financiranja smo prikazali v Tabela 4.6.
Strošek financiranja s kreditom in lizingom smo izračunali na podlagi petih let, zato smo ti
vrednosti preračunali na vrednost stroška enega leta. Enako smo to storili s stroškom
financiranja z gotovino ter stroškom najema.
Tabela 4.6: Stroški posameznega financiranja (veliko tovorno vozilo)
VRSTA
FINANCIRANJA
STROŠEK
FINANCIRANJA
LETNI STROŠEK
FINANCIRANJA
GOTOVINA 104.000 € 20.800 €
KREDIT 117.266 € 23.453 €
LIZING 119.194 € 23.839 €
NAJEM 202.030 € 40.406 €
42
Pri računanju celotnih fiksnih stroškov moramo upoštevati, da se pri financiranju z
najemom zmanjša vrednost celotnih fiksnih stroškov. Od ostalih fiksnih stroškov moramo
odšteti amortizacijo in stroške zavarovanja ter registracije, ki jih pri najemu ni. V Tabela
4.7 so prikazani celotni fiksni stroški, ki nastanejo v podjetju ob posameznem financiranju
velikega tovornega vozila.
Tabela 4.7: Celotni fiksni stroški (veliko tovorno vozilo)
VRSTA
FINANCIRANJA
LETNI STROŠEK
FINANCIRANJA
OSTALI FIKSNI
STROŠKI
CELOTNI
FIKSNI STROŠKI
GOTOVINA 20.800 € 61.840 € 82.640 €
KREDIT 23.453 € 61.840 € 85.293 €
LIZING 23.839 € 61.840 € 85.679 €
NAJEM 40.406 € 36.000 € 76.406 €
Variabilni stroški
Variabilni stroški, ki nastanejo v podjetju ob nabavi tovornega vozila, so strošek goriva,
cestnine, obrabe pnevmatik in vzdrževanja. Variabilni stroški so tisti, ki se linearno
povečujejo s prevoženimi kilometri, zato bomo za model podali izračunane povprečne
variabilne stroške (PVS).
Najprej bomo izračunali strošek goriva. Na spletu smo poiskali ceno dizelskega goriva, ki
ga porablja izbrano vozilo. Cena dizelskega goriva na dan 5. 6. 2018 znaša 1,31 € na liter.
Strošek goriva izračunamo tako, da njegovo ceno pomnožimo s porabljeno količino.
Emisijski razred izbranega vlačilca je EURO 6, kar pomeni, da njegova povprečna poraba
znaša 28 litrov na 100 km. Strošek goriva podjetja je na podlagi tega podatka 0,28 € na
prevožen kilometer.
S pomočjo intervjujev v podjetjih smo pridobili podatke o povprečnih stroških cestnin. Ti
podatki so se med podjetji razlikovali, saj so cene cestnin v mednarodnem transportu
različne, razlikuje pa se tudi obseg kilometrov, ki jih podjetja opravijo po avtocestnih
odsekih. Podatek cene cestnine, ki smo ga uporabili za izračun povprečnega stroška
cestnine, znaša okoli 20.000 € na 100.000 prevoženih kilometrov, kar je 0,20 € na
prevožen kilometer.
Izbrano tovorno vozilo ima 12 pnevmatik. Predpostavili smo, da je pnevmatike treba
zamenjati na vsakih 300.000 prevoženih kilometrov. Strošek nove pnevmatike je približno
400 €, kar pomeni 4.800 € za menjavo vseh pnevmatik na našem vozilu. Če to
preračunamo za 100.000 letno prevoženih kilometrov, je strošek pnevmatik 0,02 €/km.
43
Zadnji variabilni strošek je strošek vzdrževanja vozila. Na podlagi anket prevozniških
podjetij, ki imajo v lasti vlačilec in polpriklopnik, smo preračunali povprečni strošek
vzdrževanja, ki znaša približno 5000 € na 100.000 km. Povprečen variabilni strošek
vzdrževanja je tako 0,05 €/km.
V Tabela 4.8 so prikazani vsi variabilni stroški velikega tovornega vozila.
Tabela 4.8: Celotni variabilni stroški (veliko tovorno vozilo)
VARIABILNI STROŠKI
Stroški goriva 0,28 €/km
Stroški cestnin 0,20 €/km
Stroški pnevmatik 0,02 €/km
Stroški vzdrževanja 0,05 €/km
SKUPAJ 0,55 €/km
Ob nabavi velikega tovornega vozila in s tem uporabi osnovnega sredstva je povprečen
variabilni strošek 0,55 € na kilometer. Pri financiranju velikega tovornega vozila z
najemom se povprečen variabilni strošek na enoto zmanjša, saj ima podjetje strošek le z
gorivom in s cestninami. Povprečen variabilni strošek pri financiranju vozila z najemom
tako znaša 0,48 €/km.
4.2.2 Vrednotenje stroškov srednje velikega tovornega vozila
Cena izbranega tovornjaka zabojnika znaša 71.500 €.
Fiksni stroški
Ocenjena preostala vrednost srednje velikega vozila po obdobju petih let znaša 25 %
nabavne vrednosti, kar je 17.875 €. Strošek amortizacije tega vozila smo izračunali na
podlagi podane predpostavke in znaša 14.300 €.
Tabela 4.9: Strošek amortizacije (srednje veliko tovorno vozilo)
Znesek amortizacije Letni strošek amortizacije
Tovornjak zabojnik 71.500 € 14.300 €
Strošek tehničnega pregleda izbranega tovornjaka znaša 89,60 €, splošna letna dajatev za
ceste pa 320 €. Obvezno in kasko zavarovanje znaša približno 3000 € ter zavarovanje
prevozniške odgovornosti 500 €. Skupaj stroški zavarovanja in registracije srednje
velikega tovornega vozila znašajo 3910 €.
44
Tabela 4.10: Stroški zavarovanja in registracije (srednje veliko tovorno vozilo)
Stroški zavarovanja in registracije Letni strošek
Obvezno in kasko zavarovanje 300 €
Zavarovanje prevozniške odgovornosti 500 €
Strošek registracije 89,60 €
Splošna letna dajatev za uporabo cest 320 €
SKUPAJ 3.910 €
Predpostavili smo, da podjetje vozniku srednje velikega vozila izplačuje enako povprečno
mesečno plačo kot podjetje, ki posluje z velikim tovornim vozilom. Strošek plač voznika
tako znašaj 2000 € mesečno oz. 24.000 € letno.
Tabela 4.11: Strošek plače voznika (srednje veliko tovorno vozilo)
Strošek plače voznika Letni strošek
Plača voznika 24.000 €
Enako kot stroške plač predpostavljamo upravno-prodajne stroške. Ti stroški podjetja so
12.000 € lento.
Tabela 4.12: Splošni upravno-prodajni stroški (srednje veliko tovorno vozilo)
Upravno-prodajni stroški Letni strošek
Strošek računovodstva 6.000 €
Drugi upravno-prodajni stroški 6.000 €
SKUPAJ 12.000 €
Fiksni stroški (brez stroškov financiranja) skupaj znašajo 50.635 €. Te stroške prikazuje
Tabela 4.13.
Tabela 4.13: Fiksni stroški brez stroškov financiranja (srednje veliko tovorno vozilo)
FIKSNI STROŠKI
Strošek amortizacije 14.300 €
Strošek zavarovanja in registracije 3.910 €
Strošek plače voznika 24.000 €
Upravno-prodajni strošek 12.000 €
SKUPAJ 54.210 €
Stroške financiranja srednje velikega vozila smo prikazali v Tabela 4.14. Stroška
financiranja z najemom nimamo, saj srednje veliko vozilo v Sloveniji ni možno najeti.
45
Tabela 4.14: Stroški posameznega financiranja (srednje veliko tovorno vozilo)
VRSTA
FINANCIRANJA
STROŠEK
FINANCIRANJA
LETNI STROŠEK
FINANCIRANJA
GOTOVINA 71.500 € 14.300 €
KREDIT 80.839 € 16.168 €
LIZING 81.946 € 16.389 €
NAJEM / /
Podane imamo vse fiksne stroške, ki nastanejo v podjetju ob nabavi srednje velikega
vozila. Poglejmo si še celotne skupne fiksne stroške, ki smo jih prikazali v Tabela 4.15.
Tabela 4.15: Celotni fiksni stroški (srednje veliko tovorno vozilo)
VRSTA
FINANCIRANJA
LETNI STROŠEK
FINANCIRANJA
OSTALI FIKSNI
STROŠKI
CELOTNI
FIKSNI STROŠKI
GOTOVINA 14.300 € 54.210 € 68.510 €
KREDIT 16.168 € 54.210 € 70.378 €
LIZING 16.389 € 54.210 € 70.599 €
NAJEM / / /
Variabilni stroški
Izbran nov tovornjak spada v energijski razred EURO 6, kar pomeni, da je njegova
povprečna poraba enaka kot poraba pri velikem tovornem vozilu. Strošek goriva tako
znaša 0,28 €/km. Predpostavili smo, da ima podjetje s cestninami enak letni strošek kot
pri velikem tovornem vozilu. Strošek cestnin tako znaša 20.000 € letno, kar je 0,20 € na
prevožen kilometer. Izbran tovornjak ima 6 pnevmatik, zato strošek pnevmatik na letni
ravni podjetje stane 800 €, letni strošek vzdrževanja vozila pa 4000 €. Skupni variabilni
stroški podjetja so 0,53 € na prevožen kilometer.
Tabela 4.16: Variabilni stroški (srednje veliko tovorno vozilo)
VARIABILNI STROŠKI
Stroški goriva 0,28 €/km
Stroški cestnin 0,20 €/km
Stroški pnevmatik 0,01 €/km
Stroški vzdrževanja 0,04 €/km
SKUPAJ 0,53 €/km
46
4.2.3 Vrednotenje stroškov majhnega tovornega vozila
Pri stroškovnem vrednotenju majhnega tovornega vozila bomo predpostavili, da podjetja
opravljajo svojo prevozniško storitev lokalno, saj z vozilom iz kategorije vozil do 3,5 tone
največje dovoljene mase, podjetja večinoma ne poslujejo mednarodno.
Cena furgona znaša 28.000 €.
Fiksni stroški
Strošek amortizacije vozila furgon znaša 5000 €. Znesek in strošek amortizacije smo
prikazali v Tabela 4.17.
Tabela 4.17: Strošek amortizacije (majhno tovorno vozilo)
Znesek amortizacije Letni strošek amortizacije
Tovornjak zabojnik 25.000 € 5.000 €
Obvezno in kasko zavarovanje ter zavarovanje prevozniške odgovornosti podjetje stane
približno 2300 €. Strošek tehničnega pregleda izbranega vozila tipa furgon znaša 42,80 €,
splošna letna dajatev za ceste pa 101,96 €. Podatka smo pridobili s spleta. Stroški
zavarovanja in registracije za izbrano majhno tovorno vozilo Renault znašajo 2445 €.
Tabela 4.18: Stroški zavarovanja in registracije (majhno tovorno vozilo)
Stroški zavarovanja in registracije Letni strošek
Obvezno in kasko zavarovanje 2.000 €
Zavarovanje prevozniške odgovornosti 300 €
Strošek registracije 42,80 €
Splošna letna dajatev za uporabo cest 101,96 €
SKUPAJ 2.445 €
Strošek plače voznika majhnega tovornega vozila je manjši kot pri ostalih dveh vozilih, saj
so vozniki tovornih vozil v lokalnem prevozu plačani manj kot tisti, ki so zaposleni v
mednarodnem transportu. Predpostavili smo, da plača voznika našega izbranega vozila
znaša 1400 € na mesec, kar pomeni, da je na letni ravni strošek podjetja 16.800 €.
47
Tabela 4.19: Strošek plače voznika (majhno tovorno vozilo)
Stroški plače voznika Letni strošek
Plača voznika 1.400 €
SKUPAJ 16.800 €
Upravno-prodajni stroški podjetje stanejo enako kot pri ostalih dveh vozilih, in sicer
12.000 € letno.
Tabela 4.20: Splošni upravno-prodajni stroški (majhno tovorno vozilo)
Upravno-prodajni stroški Letni strošek
Strošek računovodstva 6.000 €
Drugi upravno-prodajni stroški 6.000 €
SKUPAJ 12.000 €
Fiksni stroški majhnega tovornega vozila skupaj (brez stroškov financiranja) znašajo
33.995 €.
Tabela 4.21: Fiksni stroški brez stroškov financiranja (majhno tovorno vozilo)
FIKSNI STROŠKI
Strošek amortizacije 5.000 €
Strošek zavarovanja in registracije 2.444,76 €
Strošek plače voznika 16.800 €
Upravno-prodajni strošek 12.000 €
SKUPAJ 36.245 €
Stroške posameznega financiranja smo preračunali na letno raven, kot smo to storili že
pri velikem in srednje velikem vozilu.
Tabela 4.22: Stroški posameznega financiranja (majhno tovorno vozilo)
VRSTA
FINANCIRANJA
STROŠEK
FINANCIRANJA
LETNI STROŠEK
FINANCIRANJA
GOTOVINA 25.000 € 5.000 €
KREDIT 28.451 € 5.690 €
LIZING 28.653 € 5.731 €
NAJEM 72.800 € 72.800 €
48
Kot pri ostalih fiksnih stroških najema smo tudi v tem primeru upoštevali samo fiksne
stroške plače voznika in upravno-prodajne stroške, ki jih ima podjetje v primeru
financiranja vozila z najemom. V Tabela 4.23 so prikazani še skupni celotni fiksni stroški
posameznega financiranja majhnega tovornega vozila.
Tabela 4.23: Celotni fiksni stroški (majhno tovorno vozilo)
VRSTA
FINANCIRANJA
LETNI STROŠEK
FINANCIRANJA
OSTALI FIKSNI
STROŠKI
CELOTNI
FIKSNI STROŠKI
GOTOVINA 5.000 € 36.245 € 41.245 €
KREDIT 5.690 € 36.245 € 41.935 €
LIZING 5.731 € 36.245 € 41.975 €
NAJEM 72.800 € 28.800 € 101.600 €
Variabilni stroški
Pri majhnem tovornem vozilu smo upoštevali, da znaša poraba goriva povprečno 16 litrov
na 100 km, kar pomeni, da znaša strošek goriva 0,16 €/km. Strošek cestnine za slovenske
ceste izbranega majhnega tovornega vozila, ki po kriteriju ne presega 3,5 tone največje
dovoljene mase, je vinjeta. Izbrano vozilo po kategoriji podjetja DARS spada v skupino
cestninskega razreda 2B, zato je ta strošek podjetja 220 € na leto. Ob predpostavki, da se
pnevmatike pri manjšem tovornem vozilu menjajo na vsaki 100.000 prevoženih
kilometrov, ter da pnevmatika za manjše tovorno vozilo stane približno 200 €, je strošek
pnevmatik podjetja 800 € oziroma 0,01 €/km. Strošek vzdrževanja je 2000 € na 100.000
opravljenih kilometrov, kar znaša 0,02 €/km.
Tabela 4.24: Variabilni stroški (majhno tovorno vozilo)
VARIABILNI STROŠKI
Stroški goriva 0,16 €/km
Stroški cestnin 0,00 €/km
Stroški pnevmatik 0,01 €/km
Stroški vzdrževanja 0,02 €/km
SKUPAJ 0,19 €/km
Skupni povprečni variabilni stroški pri financiranju z gotovino, s kreditom ali z lizingom
znašajo 0,19 €/km, pri financiranju z najemom pa 0,16 €/km, saj so stroški pnevmatik in
stroški vzdrževanja že všteti v ceno najema.
49
4.3 Izračun najoptimalnejšega financiranja investicije v vozni park za
različno velikost vozila in različen (letni) obseg poslovanja
V tem podpoglavju bomo opisali predlagan model. Model smo pripravili za potrebe
podjetij kot pomoč pri izbiri financiranja tovornega vozila. Model smo zastavili tako, da na
najenostavnejši način vnosa podatkov podjetje pridobi vse informacije, ki jih potrebuje za
odločitev o izbiri financiranja.
Model nabave smo izdelali v programu Excel. Podjetje najprej potrebuje podatke o fiksnih
stroških s posameznimi vrstami stroškov financiranja ter povprečne variabilne stroške, ki
nastanejo s prevoženim kilometrom. Te podatke se vstavi v model, ter dodatno določi še
prodajno ceno ali cene, pri katerih želi, da model izračuna podatke. Model ob zahtevanih
vnesenih podatkih izpiše tabelo izračunanih stroškov in predvidenih prihodkov ob
različnih obsegih poslovanja ter grafično prikaže celotne stroške pri posamezni vrsti
financiranja ter prihodke od prodaje pri izbranih prodajnih cenah.
Podjetje ima pri poslovanju z gotovino oportunitetne prihodke, ki si jih lahko ustvari z
izbiro alternativne oblike financiranja. Zavedamo se tudi, da ima vozilo pri financiranju z
gotovino, s kreditom ali z lizingom še vedno preostanek nabavne vrednosti, ki predstavlja
prihodek podjetja, saj lahko podjetje vozilo po koncu uporabe še vedno proda. Kljub
vsemu teh oportunitetnih prihodkov in ostanka nabavne vrednosti v model ne bomo
vključili, saj želimo, da je naš model povsem čist.
TOČKA POKRITJA
Tam, kjer se krivulja stroškov posameznega financiranja seka s prihodki (CS = PRIH), ima
podjetje točko pokritja. Model izračuna točko pokritja posamezne vrste financiranja po
enačbi 𝑄𝑝= 𝐹𝐶𝑃 − 𝐴𝑉𝐶, (2.5), ki je prikazana v drugem poglavju. S točko pokritja
podjetje dobi informacijo o obsegu poslovanja, pri katerem prične poslovati s pozitivno
ničlo, in o tem, kakšni so stroški oz. prihodki pri tem obsegu v primeru različnih obsegov
poslovanja.
DOBIČEK/IZGUBA
Podjetje na podlagi izračuna s pomočjo modela pridobi informacije o dobičku ali izgubi.
Model izračuna vrednost dobička ali izgube med posameznimi oblikami financiranja in
nam pove, s koliko dobička ali izgube posluje ob izbiri posamezne vrste financiranja.
Predlagan model je preizkušen na primeru uporabe treh tipov tovornih vozil in za primer
prodajnih cen v višini: 1,0 €/km, 1,2 €/km in 1,4 €/km.
50
4.3.1 Model nabave velikega tovornega vozila
Model bomo najprej preverili z nabavo velikega tovornega vozila. Na podlagi izračunov
bomo primerjali financiranja in podali zaključek, kateri način financiranja je za nas ob
nabavi vlačilca s polpriklopnikom najbolj ekonomičen.
V model smo vstavili podatke o stroških, ki smo jih analizirali v prejšnjem podpoglavju, ta
pa nam je izračunal točko pokritja (Tabela 4.25) in dobiček/izgubo (Tabela 4.26), ki ga (jo)
podjetje lahko ustvari, na podlagi različnih vrst financiranja. Poglejmo najprej grafični
prikaz modela nabave velikega tovornega vozila (Graf 4.1).
Graf 4.1: Grafični prikaz modela nabave velikega tovornega vozila
Model nam prikazuje štiri krivulje stroškov posameznega financiranja in tri krivulje
prihodkov ob različnih prodajnih cenah. Celotni stroški krivulj-premic financiranja z
gotovino, s kreditom in z lizingom naraščajo vzporedno, saj imajo enak smerni koeficient,
ki je hkrati povprečen variabilni strošek. Premica financiranja z najemom pa narašča pod
manjšim kotom, saj ima manjše povprečne variabilne stroške in s tem manjši smerni
koeficient kot ostale krivulje financiranja. Presečišča prihodkov in stroškov so točke
pokritja.
0 €
50.000 €
100.000 €
150.000 €
200.000 €
0 km 50.000 km 100.000 km 150.000 km 200.000 km
Model nabave velikega tovornega vozila
CS (€) gotovina CS (€) kredit CS (€) lizing CS (€) najem
PRIH (€)1 PRIH (€)2 PRIH (€)3
51
Tabela 4.25: Izračun točke pokritja (veliko tovorno vozilo)
Točka pokritja PC = 1,0 € PC = 1,2 € PC = 1,4 €
Qp1 gotovina 182.026,4 km 126.360,9 km 96.768,1 km
Qp kredit 187.870,7 km 130.417,9 km 99.875,0 km
Qp lizing 188.720,0 km 131.007,5 km 100.326,6 km
Qp najem 146.934,6 km 106.119,4 km 83.050,0 km
PRIH gotovina 182.026,43 € 151.633,03 € 135.475,41 €
PRIH kredit 187.870,68 € 156.501,45 € 139.825,06 €
PRIH lizing 188.720,00 € 157.208,95 € 140.457,18 €
PRIH najem 146.934,62 € 127.343,33 € 116.270,00 €
Pri vseh cenah najprej dosežemo točko pokritja pri financiranju z najemom. Pri postavljeni
prodajni ceni 1 € moramo prevoziti 146.935 km, da pričnemo ustvarjati dobiček. Pri ceni
1,2 € se stroški izenačijo s prihodki pri 106.119 km, pri ceni 1,4 € pa pri 83.050 prevoženih
kilometrih. Lizing je v primeru nabave velikega tovornega vozila oblika financiranja, pri
kateri moramo prevoziti največ kilometrov, da dosežemo točko pokritja.
Tabela 4.26: Primerjava med poslovnim izidi v primeru različnih oblik financiranja (veliko
tovorno vozilo)
Dobiček/izguba PC = 1,0 € PC = 1,2 € PC = 1,4 €
D/I gotovina – kredit –5.844,25 € –4.868,42 € –4.349,65 €
D/I gotovina – lizing –6.693,57 € –5.575,93 € –4.981,77 €
D/I gotovina – najem 35.091,82 € 24.289,69 € 19.205,41 €
D/I kredit – gotovina 5.844,25 € 4.868,42 € 4.349,65 €
D/I kredit – lizing –849,32 € –707,51 € –632,12 €
D/I kredit – najem 40.936,06 € 29.158,11 € 23.555,06 €
D/I lizing – gotovina 6.693,57 € 5.575,93 € 4.981,77 €
D/I lizing – kredit 849,32 € 707,51 € 632,12 €
D/I lizing – najem 41.785,38 € 29.865,62 € 24.187,18 €
D/I najem – gotovina –35.091,82 € –24.289,69 € –19.205,41 €
D/I najem – kredit –40.936,06 € –29.158,11 € –23.555,06 €
D/I najem – lizing –41.785,38 € –29.865,62 € –24.187,18 €
Financiranje z najemom ustvari v podjetju največjo razliko v poslovnem izidu, v primerjavi
s financiranjem z lizingom, pri ceni 1 €. V enem letu podjetje ustvari 41.785,38 € več
dobička, če se odloči za financiranje z najemom v primerjavi z lizingom.
1 Obseg poslovanja pri točki pokritja
52
Ugotovimo, da je najugodnejša oblika financiranja velikega tovornega vozila najem. Kljub
temu, da so fiksni stroški samega financiranja najvišji, so skupni stroški tega financiranja
nižji od ostalih oblik financiranja.
4.3.2 Model nabave srednje velikega tovornega vozila
Preverimo še model za nabavo izbranega srednje velikega vozila.
Najprej vstavimo podatke, ki smo jih pridobili tekom našega dela. Na podlagi njih nam
model izračuna vse pomembne podatke, ki jih potrebujemo pri odločitvi o izbiri
financiranja.
Graf 4.2: Grafični prikaz modela nabave srednje velikega tovornega vozila
Graf modela srednje velikega vozila nam v tem primeru prikazuje le tri krivulje stroškov posameznega financiranja, saj nimamo možnosti financiranja z najemom. Premice stroškov financiranja z gotovino, s kreditom in z lizingom so tesno skupaj, saj gre za zelo majhne razlike v stroških na letni ravni.
0 €
50.000 €
100.000 €
150.000 €
200.000 €
250.000 €
0 km 40.000 km 80.000 km 120.000 km 160.000 km 200.000 km
Model nabave srednje velikega tovornega vozila
CS (€) gotovina CS (€) kredit CS (€) lizing PRIH (€)1 PRIH (€)2 PRIH (€)3
53
Tabela 4.27: Izračun točke pokritja (srednje veliko tovorno vozilo)
Točka pokritja PC = 1,0 € PC = 1,2 € PC = 1,4 €
Qp gotovina 145.148,3 km 101.949,4 km 78.566,5 km
Qp kredit 149.105,7 km 104.729,0 km 80.708,6 km
Qp lizing 149.574,6 km 105.058,4 km 80.962,4 km
PRIH gotovina 145.148,31 € 122.339,29 € 109.993,12 €
PRIH kredit 149.105,69 € 125.674,80 € 112.992,02 €
PRIH lizing 149.574,64 € 126.070,05 € 113.347,39 €
Pri analizi nabave srednje velikega tovornega vozila najprej dosežemo točko pokritja pri
financiranju z gotovino, nato pa s kreditom. Lizing je tudi tokrat tista vrsta financiranja, pri
katerem moramo prodati največ kilometrov, da dosežemo točko pokritja in začnemo
poslovati z dobičkom.
Tabela 4.28: Primerjava med poslovnim izidi v primeru različnih oblik financiranja (srednje
veliko tovorno vozilo)
Dobiček/izguba PC = 1,0 € PC = 1,2 € PC = 1,4 €
D/I gotovina – kredit –3.957,39 € –3.335,51 € –2.998,90 €
D/I gotovina – lizing –4.426,33 € –3.730,77 € –3.354,27 €
D/I kredit – gotovina 3.957,39 € 3.335,51 € 2.998,90 €
D/I kredit – lizing –468,95 € –395,26 € –355,37 €
D/I lizing – gotovina 4.426,33 € 3.730,77 € 3.354,27 €
D/I lizing – kredit 468,95 € 395,26 € 355,37 €
Iz Tabela 4.28 lahko razberemo dobičke ali izgube med posameznimi vrstami financiranja.
Če se odločimo za financiranje z gotovino, v podjetju ustvarimo večji dobiček za
2.998,90 € v primerjavi s kreditom in za 3.354,27 € v primerjavi z lizingom. Financiranje z
gotovino je v tem primeru najboljša izbira financiranja. V primeru, da nimamo dovolj
lastnih sredstev za financiranje z gotovino, se odločimo za financiranje s pomočjo lizinga.
Če na primer poslujemo s ceno 1,4 €/km, s kreditom sicer poslujemo s 355,37 € večjim
letnim dobičkom v primerjavi z lizingom, vendar je lizing enostavnejša oblika financiranja
kot kredit.
54
4.3.3 Model nabave majhnega tovornega vozila
Model bomo preizkusili še na izbranem majhnem tovornem vozilu. V model vstavimo
stroške majhnega tovornega vozila in dobimo izračune, predstavljene v Tabela 4.29 in
Tabela 4.30. Grafični prikaz točke pokritja (Graf 4.3) je prikazan v nadaljevanju.
Graf 4.3: Grafični prikaz modela majhnega tovornega vozila
Krivulje financiranja z gotovino, s kreditom in z lizingom so tudi tokrat prikazane tesno
druga ob drugi, saj gre za stroške v skorajda istih vrednosti. Izstopa le krivulja financiranja
z najemom, saj so letni stroški najema majhnega tovornega vozila veliko večji kot stroški
ostalih oblik financiranja.
0 €
40.000 €
80.000 €
120.000 €
160.000 €
200.000 €
0 km 40.000 km 80.000 km 120.000 km
Model nabave majhnega tovornega vozila
CS (€) gotovina CS (€) kredit CS (€) lizing CS (€) najem
PRIH (€)1 PRIH (€)2 PRIH (€)3
55
Tabela 4.29: Izračun točke pokritja (majhno tovorno vozilo)
Točka pokritja PC = 1,0 € PC = 1,2 € PC = 1,4 €
Qp gotovina 50.932,0 km 40.844,5 km 34.092,2 km
Qp kredit 51.784,3 km 41.527,9 km 34.662,7 km
Qp lizing 51.834,1 km 41.567,9 km 34.696,0 km
Qp najem 121.270,0 km 97.899,4 km 82.081,1 km
PRIH gotovina 50.932,03 € 49.013,38 € 47.729,10 €
PRIH kredit 51.784,29 € 49.833,53 € 48.527,76 €
PRIH lizing 51.834,11 € 49.881,47 € 48.574,45 €
PRIH najem 121.269,99 € 117.479,28 € 114.913,56 €
Pri financiranju z gotovino, s kreditom in z lizingom se točke pokritja nahajajo tesno
skupaj. Večja kot je cena, po kateri prodamo kilometer, manjša je razlika med točkami
pokritja. Najhitreje dosežemo točko pokritja pri financiranju z gotovino.
Tabela 4.30: Primerjava med poslovnim izidi v primeru različnih oblik financiranja (majhno
tovorno vozilo)
Dobiček/izguba PC = 1,0 € PC = 1,2 € PC = 1,4 €
D/I gotovina – kredit –852,25 € –820,15 € –798,66 €
D/I gotovina – lizing –902,07 € –868,09 € –845,35 €
D/I gotovina – najem –70.337,96 € –68.465,90 € –67.184,46 €
D/I kredit – gotovina 852,25 € 820,15 € 798,66 €
D/I kredit – lizing –49,82 € –47,94 € –46,69 €
D/I kredit – najem –69.485,71 € –67.645,75 € –66.385,80 €
D/I lizing – gotovina 902,07 € 868,09 € 845,35 €
D/I lizing – kredit 49,82 € 47,94 € 46,69 €
D/I lizing – najem –69.435,89 € –67.597,81 € –66.339,11 €
D/I najem – gotovina 70.337,96 € 68.465,90 € 67.184,46 €
D/I najem – kredit 69.485,71 € 67.645,75 € 66.385,80 €
D/I najem – lizing 69.435,89 € 67.597,81 € 66.339,11 €
Največji dobiček dosežemo, če se odločimo za financiranje z gotovino. Na letni ravni
gotovinsko financiranje v primerjavi z lizingom pri ceni 1,4 € ustvari višji dobiček v
vrednosti 845,35 €, v primerjavi s kreditom pa 798,66 €. Med kreditom in lizingom
nastane razlika v dobičku za samo 46,69 €, zato bi v primeru, da ne bi imeli lastnih
sredstev za gotovinsko financiranje, znova izbrali lizing.
56
V magistrski nalogi smo obravnavali problematiko financiranja nabave tovornega vozila.
Obravnavali smo veliko, srednje in majhno tovorno vozilo in izvedli primerjavo
financiranja v obliki nabave z gotovino, s kreditom, z lizingom in za primer izposoje
tovornega vozila. Podrobneje smo analizirali stroške, ki so povezani s financiranjem in
izvajanjem prevozniške dejavnosti ter s pomočjo mehanizma točke pokritja izvedli izračun
najprimernejšega načina financiranja ob predpostavki različnega obsega poslovanja in
različnih prodajnih cen.
Izračuni kažejo, da je, upoštevajoč današnje tržne pogoje, veliko tovorno vozilo najbolj
smiselno najeti, srednje in majhno tovorno vozilo pa nabaviti z gotovino. Pri tem kaže
opozoriti na to, da v primeru najema tovorno vozilo po končanju uporabe ostane v lasti
najemodajalca, medtem ko v primeru drugih načinov financiranja ostane v lasti
prevoznika. Prevoznik lahko v slednjih primerih vozilo proda. Izkupiček od prodanega, že v
celoti amortiziranega vozila, pa je čisti dobiček.
Model, ki smo ga v okviru magistrskega dela razvili, je praktično uporaben in podjetjem
nakazuje možnosti, ki jih ponujajo različne oblike financiranja pri različnih pogojih in
obsegu poslovanja. Predlagamo, da se model v prihodnje dodatno razvije, kjer bi
vključeval tudi uporabo investicijskih metod z upoštevanjem diskontiranja donosov in
povsem realne ocene smiselnosti nabave vozil pod različnimi pogoji poslovanja.
5 SKLEP
57
[1] M. Rebernik in K. Širec, Ekonomika podjetja, peta ured., Ljubljana: GV Založba,
2017.
[2] Zakonodaja, „Zakonodaja,“ 10 maj 2018. [Elektronski]. Available:
https://zakonodaja.com/zakon/zgd-1/55-clen-mikro-majhne-srednje-in-velike-
druzbe. [Poskus dostopa 10 maj 2018].
[3] SURS, „SURS,“ 10 maj 2018. [Elektronski]. Available:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp. [Poskus dostopa 10 maj 2018].
[4] Republika Slovenija, „Uradni list,“ 20 marec 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.uradni-list.si/files/RS_-2009-031-01384-OB~P003-0000.PDF. [Poskus
dostopa 20 marec 2018].
[5] Republika Slovenija, „Uradni list,“ 20 marec 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.uradni-list.si/files/RS_-2009-105-04669-OB~P001-0000.PDF. [Poskus
dostopa 20 marec 2018].
[6] Republika Slovenija, „Uradni list,“ 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-044-01689-OB~P002-0000.PDF. [Poskus
dostopa 20 marec 2018].
[7] S. Čadež in M. Hočevar, Stroškovno računovodstvo, Ljubljana: Ekonomska fakulteta
v Ljubljani, 2008.
[8] M. Hočevar, S. Čadež in A. Novak, Poslovodno računovodstvo, Ljubljana: Ekonomska
fakulteta v Ljubljani, 2012.
[9] M. Furlan, Nakup osnovnega sredstva, Maribor, 2008.
[10] S. Nickolas, „INVESTOPEDIA,“ 12 januar 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.investopedia.com/ask/answers/032515/what-difference-between-
variable-cost-and-fixed-cost-economics.asp. [Poskus dostopa 14 september 2018].
[11] Q. Government, „Business Queensland,“ 28 junij 2016. [Elektronski]. Available:
https://www.business.qld.gov.au/running-business/finances-cash-flow/managing-
money/break-even-point. [Poskus dostopa 14 september 2018].
[12] METAKOCKA, „METAKOCKA,“ 5 september 2010. [Elektronski]. Available:
http://blog.metakocka.si/kako-izracunamo-prag-pokritja-kolicino-pri-kateri-
6 VIRI IN LITERATURA
58
pokrijemo-vse-stroske/. [Poskus dostopa 26 avgust 2018].
[13] M. Horvat, „Kalkulacije in spremljanje finančnega poslovanja,“ Šolski center Ptuj,
Biotehniška šola, Ptuj, 2011.
[14] Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, „Iskanje po Slovarju
slovenskega knjižnega jezika,“ 18 september 2018. [Elektronski]. Available:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D21731.
[Poskus dostopa 18 september 2018].
[15] Etransport, „Etransport,“ 17 februar 2018. [Elektronski]. Available:
http://www.etransport.si/media/photo/big/2018/02/5a859611_tr12_2018tabprvic
registrirananovalahkagospvozpomanjsana2.jpg. [Poskus dostopa 17 april 2018].
[16] MAN, „MAN tovorna vozila Slovenija,“ [Elektronski]. Available:
https://www.truck.man.eu/konfigurator/#/wheelbase_overhang. [Poskus dostopa
15 maj 2018].
[17] IVECO, „IVECO,“ 18 junij 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.iveco.com/Slovenia/Pages/ConfiguratorPage.aspx?vehicle=Eurocargo.
[Poskus dostopa 18 junij 2018].
[18] Renault, „Lahka gospodarska vozila,“ 18 junij 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.renault.si/vozila/lahka-gospodarska-vozila/master.html. [Poskus
dostopa 18 junij 2018].
[19] Finančni slovar, „Finančni slovar,“ 5 maj 2018. [Elektronski]. Available:
http://www.financnislovar.com/definicije/kredit.html. [Poskus dostopa 5 maj
2018].
[20] SLONEP, „SLONEP,“ januar 2009. [Elektronski]. Available:
https://www.slonep.net/finance/krediti/razlika-med-kreditom-in-lizingom. [Poskus
dostopa 5 maj 2018].
[21] INTESA SANPAOLO BANK, „INTESA SANPAOLO BANK,“ 2 junij 2018. [Elektronski].
Available: https://www.intesasanpaolobank.si/pages/kfc.aspx?sId=100120. [Poskus
dostopa 2 junij 2018].
[22] NLB, „Mala šola kreditov,“ 2014 maj 2014. [Elektronski]. Available:
https://www.nlb.si/mala-sola-kreditov. [Poskus dostopa 2 junij 2018].
[23] SKB, „Referenčne obrestne mere,“ 2 junij 2018. [Elektronski]. Available:
http://www.skb.si/referencne-obrestne-mere. [Poskus dostopa 2 junij 2018].
[24] SBERBANK, „Informativni izračun za gotovinski kredit,“ 13 september 2018.
[Elektronski]. Available: https://www.sberbank.si/izracun-gotovinski-kredit. [Poskus
dostopa 2018 september 2018].
[25] SKB, „Gotovinski kredit,“ 2 junij 2018. [Elektronski]. Available:
http://www.skb.si/osebne-finance/informativni-izracuni/gotovinski-kredit. [Poskus
59
dostopa 2 junij 2018].
[26] ABANKA, „Leasing vozil,“ 23 maj 2018. [Elektronski]. Available:
http://www.aleasing.si/leasing-vozil/operativni-leasing. [Poskus dostopa 23 maj
2018].
[27] SCANIA, „SCANIA,“ 2 junij 2018. [Elektronski]. Available:
https://www.scania.com/si/sl/home/products-and-services/rental.html. [Poskus
dostopa 2 junij 2018].
[28] Skania, Interviewee, Najem vlačilca in polpriklopnika. [Intervju]. 11 september
2018.