Od gl as O v dO k njžinhi vs e t O v 9 - Knjigarna · 2013-08-30 · Priredje za odločevanje –...

1

9

Odgl asOvdOk njižnih

sv e tOv

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

2

Dr. Petra Kodre

Od glasov do knjižnih svetov 9Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole

JEZIK in KNJIŽEVNOST

Uredila: Dubravka Berc PrahStrokovni pregled: mag. Mateja Hočevar GregoričIlustracije: Igor ŠinkovecFotografije: Dreamstime

Direktor produkcije: Klemen FedranDirektor oblikovanja: Grega InkretOblikovna zasnova: Jasna KarnarPrelom: Studio Signum, d. o. o.

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.Za založbo: Maruša KmetTisk: Grafostil, d. o. o1. izdajaNaklada: 2.500 izvodovLjubljana 2013

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane.Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2(076) 821.09(075.2)(076)

KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 9 : [samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole : jezik in književnost] / Petra Kodre ; [ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013

ISBN 978-961-271-288-4

268282368

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 Ljubljanatelefon: 01 513 46 00telefaks: 01 513 46 99e-naslov: [email protected]

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.


10/100/90/0

3

kazalo vsebine

I. DEL: JEZIK

Državni in uradni jezik 7

Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika 11

Beseda in besedna zveza 15 Beseda 15 Odnosi med besedami 15 Besedna družina 18 Domače in prevzete besede 18 Slogovno zaznamovane besede 19 Netvorjenke in tvorjenke 21 Besedna zveza in stalna besedna zveza 24

Od besed in besednih zvez k vrstam besed 25 Besedne vrste 25 Glagol 25 Deležnik 29 Samostalnik 31 Samostalniški zaimek 35 Osebni zaimek 35 Pridevnik 38 Števnik 40 Pridevniški zaimek 41 Svojilni in povratni svojilni zaimek 41 Še drugi zaimki ... 43 Vprašalni, kazalni in oziralni zaimki 43 Prislov 45 Veznik 48 Predlog 49 Členek 51 Medmet 54

Besede združujemo v stavke 57 Stavek razstavimo na stavčne člene 57 Tvorni in trpni stavki 60 Stavke združujemo v povedi 70 Podredno zložena poved 72 Priredno zložena poved 77 Priredje za izražanje hkratnosti ali zaporednosti – vezalno priredje 77 Priredje za izražanje večje ali manjše stopnje – stopnjevalno priredje 79 Priredje za odločevanje – ločno priredje 82 Priredje za izražanje presenečenja in nasprotovanja – protivno priredje 85 Priredje za izražanje posledice – posledično priredje 88 Priredje za pojasnjevanje – pojasnjevalno priredje 92 Priredje za sklepanje – sklepalno priredje 97


10/100/90/0

4

Od povedi k besedilom 101 Vrste besedil 101 Uradno in neuradno besedilo 103 Pogovor 103 Sožalje 107 Prošnja 109 Objektivno in subjektivno besedilo 111 Življenjepis 112 Pripoved o življenju osebe 114 Opis poti 117 Potopis 121 Ocena besedila 125 Grafikoni, preglednice in obrazci 127

Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati 135 Vejica 135 Raba vezaja in pomišljaja 138 Tri pike 141 Še nekaj vaj za utrjevanje 141

II. DEL: KNJIŽEVNOST

Ljudsko slovstvo ali slovstvena folklora 147 Ljudska pesem: Desetnica 148

Pismenstvo 153 Brižinski spomeniki 153 Rateški (ali Celovški) in Stiški rokopis 155

Protestantizem ali reformacija 157 Primož Trubar: Uvod v Katekizem 158 William Shakespeare: Romeo in Julija 162

Barok 165 Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske 165

Razsvetljenstvo 167

Romantika 169 France Prešeren: Glosa 173 France Prešeren: Zdravljica 176 France Prešeren: Gazela III 180

Realizem 181 Simon Gregorčič: Soči 183


10/100/90/0

5

Moderna 189 Dragotin Kette: Spomini 189 Josip Murn Aleksandrov: Vprašanje 192 Oton Župančič: Žebljarska 193 Ivan Cankar: Bobi 197 Ivan Cankar: Skodelica kave 204 Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi 207

Ekspresionizem 211 Srečko Kosovel: Jutro na Krasu 211 Srečko Kosovel: Rdeča raketa 213

Socialni realizem 215 Prežihov Voranc: Doberdob 215 France Bevk: Kaplan Martin Čedermac 219 Ciril Kosmač: Pot v Tolmin 224

Sodobna književnost 229 Boris A. Novak: Narcis in Eho 229 Andrej Rozman Roza: Najemnina ali We are the nation on the best location 233 Desa Muck: Nebo v očesu lipicanca 236 Carolin Philipps: Made in Vietnam 242

Viri 247


10/100/90/0

6

Drage devetošolke, dragi devetošolci!

Pred vami je zadnji samostojni delovni zvezek v seriji učnega gradiva Od glasov do knjižnih svetov. Ker domnevam, da se s tem gradivom ne srečujete prvič, vam najbrž ni treba več pojasnjevati, kako je razporejena snov v njem, zakaj je smiselno, da vsebuje poglavja iz jezika in književnosti, ter kaj pomenijo barve piktogramov v razlagalnih okvirčkih.

Namesto tega vas raje vprašam, ali vam je tak delovni zvezek všeč. Če kdo zdaj morda razmišlja, da je zastavljeno vprašanje zgolj retorično in nanj ne pričakujem odgovora, ima seveda prav, ampak s takim odzivom kljub temu nekaj pove – da je pridobljeno znanje našlo pot iz knjige v vsakdan. Prav to pa je osnovni cilj vsakega učenja in obenem vodilo, ki je spremljalo nastajanje tega učnega gradiva.

V čem vidim osnovni cilj jezikovnega pouka? Razumeti prebrano ter jasno in pravopisno pravilno izražati svoje in povzemati druge misli. In v čem je osnovni cilj pouka književnosti? Vzbuditi ljubezen do branja, nato pa s prebiranjem najrazličnejše literature in razmišljanjem o odnosih med književnimi junaki lažje razumeti sebe in druge.

Pot, po kateri stopamo skupaj, se torej ne konča v knjižnih svetovih, ampak gre dlje – vse do našega razuma, srca in sanj. Naj vam zato čisto za konec zaupam, katera misel iz tega samostojnega delovnega zvezka se ta trenutek najbolj dotika mojega srca. To so besede, ki jih je v noveli Pot v Tolmin zapisal Ciril Kosmač: … sanj in želja se nikdar ne znebiš, če si človek, kakor je treba. Sama k temu dodajam le: ne bojte in ne sramujte se svojih sanj, ampak misli, da jih je mogoče uresničili brez truda.

Petra Kodre

Učna snov 1.–5. razreda

Učna snov 6. razreda



Pozor, da ne bo napak!

Legenda



10/100/90/0

7

V tem poglavju: – spoznaš pojma uradni jezik in državni jezik, – razmišljaš o položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji,– ugotoviš, kateri območji v naši državi sta dvojezični, in – spoznavaš, kako se dvojezičnost odraža v javnem življenju teh dveh

območij.

Državni in uradni jezik

Državni jezik predstavlja državo. Zapisan je na denarni valuti, v njem je besedilo državne himne, uporabljajo ga politiki in diplomati, kadar javno nastopajo in tako predstavljajo svojo državo.

V Republiki Sloveniji je državni jezik eden, to je slovenščina.

V uradnem jeziku poteka uradovanje. Gre za jezik, ki ga za sporazumevanje s strankami uporabljajo različni uradi (npr. sodišča, šole, upravne enote, pošte, banke …).

V Republiki Sloveniji so uradni jeziki trije:• slovenščina je uradni jezik na celotnem slovenskem ozemlju, • italijanščina je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi

italijanska narodna manjšina,• madžarščina pa je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem

živi madžarska narodna manjšina.

Kako pa vemo, da je slovenščina v Republiki Sloveniji državni in uradni jezik?

Vemo; njena vloga je opredeljena v Ustavi Republike Slovenije.


10/100/90/0

8

Odkar je slovenščina uradni jezik v Evropski uniji, lahko dopise in dokumente na evropske institucije pošiljamo v slovenščini. Tudi odgovor nanje bomo prejeli v slovenščini.

In vsi pomembni dokumenti Evropske unije so objavljeni tudi v slovenščini.

AnkaranAncarano

DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA DOBROVNIKKÉTNYELVŰ ÁLTALÁNOS ISKOLA DOBRONAK

Dvojezična sta torej del slovenske Istre in del Prekmurja. Enakopravna raba obeh jezikov (tj. slovenščine in italijanščine ter slovenščine in madžarščine) v javnem življenju se kaže npr. z dvojezičnimi javnimi napisi, obrazci … Uradovanje na teh območjih poteka v obeh jezikih.

Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo je slovenščina eden od uradnih jezikov te zveze.

DomanjševciDomonkosfaOrtopedska bolnišnica Valdoltra

Ospedale otropedico Valdoltra

Dvojezičnaobeh jezikov (tj. slovenščine in italijanščine ter slovenščine in madžarščine) v javnem življenju se kaže npr. z dvojezičnimi javnimi napisi, obrazci … Uradovanje na teh območjih poteka v obeh jezikih.

1 Kaj lahko sklepaš o tem, kje stojijo ti napisi?

2 V razredu se pogovorite, kaj vam pomenijo slovenski evrski kovanci.


10/100/90/0

9

3 Oglej si zemljevida Primorske in Prekmurja.

a) Pobarvaj občine Koper, Izola in Piran, v katerih živi italijanska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.

DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA DOBROVNIKKÉTNYELVŰ ÁLTALÁNOS ISKOLA DOBRONAK

b) Pobarvaj še občine Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik, v katerih živi madžarska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.

KUZMA

GRADROGAŠOVCI

ČRENŠOVCI

BELTINCI

PUCONCICANKOVA

TIŠINA MURSKASOBOTA

ODRANCI

TURNIŠČE

GORNJI

PETROVCI

BOVEC

KOBARID

TOLMIN

KANAL

ŠEMPETER

KOMEN

SEŽANA

DIVAČA PIVKA

ILIRSKA BISTRICA

VIPAVA

POSTOJNA

NOVA GORICA

GORIŠKA BRDA

CERKNO

IDRIJA

AJDOVŠČINA


10/100/90/0

10

4 Pravilne trditve označi s kljukico, napačne pa popravi. Popravljene povedi zapiši na črte.

a) V Republiki Sloveniji je slovenščina edini državni jezik. b) V Republiki Sloveniji sta dva uradna jezika – italijanščina in madžarščina. c) V Ljubljani je uradni jezik samo slovenščina. č) Ker so v Sloveniji trije uradni jeziki, lahko pripadniki manjšine kjerkoli zahtevajo, da se z njimi govori

italijansko oziroma madžarsko. d) V Lendavi na vseh poštah, bankah, sodiščih itd. lahko dobimo tudi obrazce v madžarščini. e) Vsi slovenski časopisi, ki izidejo v Kopru, morajo biti prevedeni v italijanščino. f) V Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici morajo biti vsi napisi na javnih zgradbah dvojezični. g) Slovenščina je bila izbrana za uradni jezik Evropske unije.

5 Dvojezična območja segajo tudi čez meje naše države (k zamejskim Slovencem), kar kaže fotografi ja. Kaj misliš, v čem bi se napis razlikoval, če bi se nahajal na dvojezičnem območju v Sloveniji?


10/100/90/0

Od gl as O v dO k njžinhi vs e t O v 9 - Knjigarna · 2013-08-30 · Priredje za odločevanje –...

Documents

Transcript of Od gl as O v dO k njžinhi vs e t O v 9 - Knjigarna · 2013-08-30 · Priredje za odločevanje –...