SL SL

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2015

COM(2015) 510 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU

IN SVETU

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov

v okviru evropske agende o migracijah

2

Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov

v okviru evropske agende o migracijah

I. UVOD

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je v Evropo prispelo več kot 710 000 oseb1 –

beguncev, razseljenih oseb in drugih migrantov, ta trend pa naj bi se v prihodnje še

nadaljeval. To je preizkus za Evropsko unijo. Evropska agenda o migracijah, ki jo je Komisija

predstavila maja 20152, poudarja potrebo po celovitem pristopu k obvladovanju migracij. Od

takrat je bilo sprejetih več pomembnih ukrepov, vključno s sprejetjem dveh programov nujnih

premestitev 160 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz najbolj prizadetih

držav članic v druge države članice EU. Vendar sedanja begunska kriza zahteva nadaljnje

takojšnje ukrepanje.

Evropska komisija je zato 23. septembra predstavila niz prednostnih ukrepov za izvajanje

evropske agende o migracijah, ki jih je treba sprejeti v naslednjih šestih mesecih3. Obsegali so

kratkoročne ukrepe za stabilizacijo sedanjih razmer in dolgoročne ukrepe za vzpostavitev

trdnega sistema, ki bo prestal preizkus časa.

Na seznamu prednostnih ukrepov so opredeljeni ključni ukrepi, ki jih je treba takoj sprejeti, in

sicer v zvezi z: (i) operativnimi ukrepi, (ii) proračunsko podporo in (iii) izvajanjem prava

EU.

Seznam je bil potrjen na neformalnem srečanju voditeljev držav in vlad 23. septembra 20154.

Tri tedne pozneje je v tem sporočilu opisan napredek pri izvajanju prednostnih ukrepov (glej

Prilogo 1). Evropski svet ta teden voditeljem držav ali vlad ponuja priložnost za jasno in

nedvoumno zavezo za začetek nove faze odziva EU na begunsko krizo, za katero bo značilno

hitro in odločno izvajanje.

II. OPERATIVNI UKREPI

Učinkovito obvladovanje pritiska migracijskih tokov na nekatere dele skupnih zunanjih

schengenskih meja zahteva odgovornost in solidarnost vseh držav članic. Hitra uvedba

pristopa „žariščnih točk“ zagotavlja podporo najbolj prizadetim državam članicam za

zagotovitev ustreznega sprejema, identifikacije in obravnave migrantov. Dodatni ukrepi, ki jih

je predlagala Komisija in sprejel Svet, vključujejo premestitev 160 000 oseb, ki nedvomno

potrebujejo mednarodno zaščito. S tem se bo občutno, čeprav le delno, zmanjšal pritisk na

najbolj prizadete države članice. Bistvenega pomena je, da bodo ti vzporedni ukrepi zdaj v

celoti izvedeni, z odvzemom prstnih odtisov vsem migrantom, hitro izbiro in premestitvijo

prosilcev za azil ter ustreznimi sprejemnimi zmogljivostmi, hkrati pa bodo sprejeti ukrepi, da

se preprečijo sekundarna gibanja in omogoči takojšnja vrnitev v državo premestitve za

1 Po podatkih agencije Frontex, ki so bili objavljeni 13. oktobra 2015. 2 COM(2015) 240 final. 3 COM(2015) 490 final. 4 Izjava je na voljo na http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/09/23-statement-informal-

meeting.

3

premeščene osebe, najdene v drugih državah članicah. Drugi bistveni element so ukrepi za

zagotovitev hitrega vračanja, prostovoljnega ali prisilnega, za osebe, ki ne potrebujejo

mednarodne zaščite in zato ne izpolnjujejo pogojev za premestitev. Prednostni ukrepi, ki jih je

določila Komisija, so močno osredotočeni na operativno delovanje teh ukrepov.

II.1 Izvajanje pristopa „žariščnih točk“

Dobro delujoče in učinkovito upravljanje migracij na zunanjih mejah, ki so izpostavljene

največjemu pritisku, je ključnega pomena za povrnitev zaupanja v celotni sistem, zlasti v

schengensko območje prostega gibanja brez nadzora na notranjih mejah. Osrednjega pomena

za strategijo in verodostojnost EU je dokazati, da je mogoče ponovno vzpostaviti ustrezno

delovanje migracijskega sistema, zlasti s pomočjo podpornih skupin za upravljanje

migracij na„žariščnih točkah“5, ki bodo državam članicam, ki so izpostavljene največjemu

pritisku, pomagale izpolniti njihove obveznosti in odgovornosti. Podporne skupine

potrebujejo za delovanje močno jedro agencij EU, kar najtesnejše sodelovanje z organi v

Italiji in Grčiji ter podporo drugih držav članic.

Komisija je poslala posebne odposlance v Italijo in Grčijo za zagotovitev praktičnega

usklajevanja in podpore. V Grčiji deluje posebna skupina pod vodstvom generalnega

direktorja podporne službe za strukturne reforme Komisije, ki poroča neposredno

predsedniku. Ta skupina je sprejela postopni pristop za prepoznavanje „žariščnih točk“,

napotitev podpornih skupin, začetek premestitev, nadaljevanje vračanja in krepitev meje. Isti

model neposredne podpore in usklajevanja v realnem času deluje v Italiji. Ta intenzivna

podpora Komisije v vsakem trenutku je bila v veliko pomoč tema dvema državama članicama

pri prehodu v izvedbeno fazo premestitve (glej Prilogo 2 in Prilogo 3).

V Grčiji in Italiji se oblikujejo podporne skupine za upravljanje migracij, ki jih usklajujejo

evropske regionalne skupine za posredovanje, kar je sledilo večji uporabi agencij iz evropske

agende o migracijah. Sodelujejo Frontex, Evropski azilni podporni urad (EASO), Europol in

Eurojust6. Posledično se lahko takoj odzovejo na potrebe, ugotovljene v časovnih načrtih

Italije in Grčije.

Vendar je njihovo delo v veliki meri odvisno od podpore držav članic. Frontex in EASO sta

objavila pozive za prispevke in od držav članic zahtevala človeške vire in tehnično opremo.

V obeh primerih ti pozivi vsebujejo izjemno velike številke v primerjavi z zahtevki agencij v

preteklosti, kar odraža izjemno naravo izzivov, s katerimi se trenutno soočajo najbolj

prizadete države članice. Bistveno je, da se druge države članice pozitivno, konkretno in hitro

odzovejo na te pozive.

Zadnji poziv agencije Frontex je zahteval 775 dodatnih mejnih policistov, pregledovalcev,

izpraševalcev in tolmačev – to so vse nujne naloge za učinkovito upravljanje zunanjih meja

Evropske unije. Poziv je bil razdeljen na 670 uradnikov, večinoma za neposredno podporo

pristopu „žariščnih točk“ v Italiji in Grčiji, ki bodo pokrivali ocenjene potrebe do konca

januarja 2016, in 105 gostujočih uradnikov, ki bodo razporejeni na različnih zunanjih

kopenskih mejah Evropske unije.

5 „Žariščna točka“ je odsek zunanje meje EU ali regija z izrednim migracijskim pritiskom, ki zahteva okrepljeno

in usklajeno podporo agencij EU. 6 Predstavniki teh agencij sodelujejo v skupnih uradih v pristaniščih ali posebnih sprejemnih centrih pri

usklajevanju pomoči EU nacionalnim organom pri identifikaciji, registraciji in vračanju ter zbiranju, izmenjavi

in analizi informacij in obveščevalnih podatkov za podporo kazenskim preiskavam mrež za tihotapljenje ljudi.

4

Najnovejši poziv urada EASO za več kot 370 strokovnjakov je namenjen kritju potreb v Italiji

in Grčiji do tretjega četrtletja leta 2017. Ti strokovnjaki bi podprli organe za upravljanje azila

teh dveh držav članic pri postopku registracije, nalogah obveščanja v zvezi s premestitvijo in

odkrivanju morebitnih lažnih listin.

Potreba po osebju in opremi je bila izrecno priznana na neformalnem srečanju voditeljev

držav ali vlad EU septembra, rok za zadostitev tem potrebam pa je novembra.

Vendar za zdaj sprejete zaveze držav članic še zdaleč ne pokrivajo dejanskih potreb. Do

8. oktobra se je le šest držav članic7 odzvalo na poziv za prispevke za EASO z

81 strokovnjaki od potrebnih 374. Do zdaj se je šest držav članic8 odzvalo na poziv agencije

Frontex z 48 mejnimi policisti. Države članice bi morale hitro predložiti svoje prispevke

za zadovoljitev ocenjenih potreb agencij.

Italija je kot „žariščne točke“ opredelila Augusto, Lampeduso, Porte Empedocle, Pozzallo,

Taranto in Trapani (glej Prilogo 5). Prva podporna skupina za upravljanje migracij že deluje

na Lampedusi in sloni na evropski regionalni skupini za posredovanje, ustanovljeni

junija 2015 v Catanii na Siciliji9. Podporno skupino trenutno sestavljajo dve skupini za

izpraševanje iz agencije Frontex in strokovnjaki urada EASO na „žariščnih točkah“ in v

bližnjem centru, ki se uporablja za premestitve. Agencija Frontex je že napotila 42 gostujočih

uradnikov, urad EASO pa je napotil 6 strokovnjakov.

Da bi bil pristop „žariščnih točk“ učinkovit, je nujno povečanje sprejemnih zmogljivosti, ki bi

sprejele prosilce za azil pred njihovo premestitvijo. Uvesti je treba tudi ustrezne zmogljivosti

za zadržanje migrantov z neurejenim statusom do izvršitve odločbe o vrnitvi. Italija je

povečala svoje sprejemne zmogljivosti in ima zdaj centre za prvi sprejem na štirih

opredeljenih „žariščnih točkah“, kjer je mogoče nastaniti približno 1 500 oseb. Zmogljivost se

bo do konca leta povečala za dodatnih 1 000 mest, tako da se bo skupna zmogljivost prvega

sprejema povečala na 2 500 oseb.

Grčija je opredelila pet „žariščnih točk“, in sicer na Lezbosu, Hiosu, Lerosu, Samosu in Kosu

(glej Prilogo 4). Evropska regionalna skupina za posredovanje, locirana v Pireju, v celoti

deluje. Prva podporna skupina za upravljanje migracij bo locirana okrog „žariščnih točk“ na

Lezbosu. Agencija Frontex je že razporedila 53 strokovnjakov; trenutno je en uslužbenec

urada EASO stalno nameščen v Grčiji za pomoč pri organizaciji namestitve strokovnjakov

urada EASO.

Grčija je povečala svoje sprejemne zmogljivosti in ima zdaj sedem centrov za prvi sprejem,

centrov za razvrščanje in začasnih objektov na območjih štirih opredeljenih „žariščnih točk“

(Lezbos, Hios, Samos in Leros), kjer je mogoče nastaniti približno 2 000 ljudi. Zmogljivosti

se še naprej povečujejo10

.

Del potreb glede sprejema na območjih „žariščnih točk“ je povezan z identifikacijo in

registracijo migrantov z neurejenim statusom, ki mednarodne zaščite ne potrebujejo

nedvomno in zato ne izpolnjujejo pogojev za premestitev. Za to morajo biti na voljo zadostne

zmogljivosti s sredstvi za preprečevanje pobega migrantov z neurejenim statusom.

7 Avstrija, Belgija, Nizozemska, Romunija, Slovaška in Španija. 8 Belgija, Češka, Litva, Portugalska, Romunija in Švedska. 9 Skupina za posredovanje vključuje agencijo Frontex, urad EASO, Europol, pomorsko operacijo EU

EUNAVFORMED-SOPHIA in italijanske organe. 10 Na primer začasen objekt s 300–400 mesti na Kosu do konca leta.

5

II.2 Uvedba programa premestitve

Svet je 14. septembra 2015 sprejel predlog Komisije za sklep11

o premestitvi 40 000 oseb, ki

nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije. Teden kasneje mu je sledil

sklep12

, prav tako na predlog Komisije, o premestitvi 120 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo

mednarodno zaščito, iz Italije, Grčije in drugih držav članic, na katere neposredno vpliva

begunska kriza. Podporne skupine za upravljanje migracij naj bi zagotovile, da se bo ta

premestitev lahko izvedla na zunanjih mejah Unije.

Oba sklepa zahtevata takojšnje ukrepanje institucij EU, držav članic pod pritiskom in držav

članic, ki so se zavezale, da bodo gostile premeščene osebe.

Evropska komisija je 1. oktobra gostila več kot 80 delegatov iz držav članic, agencij EU,

Mednarodne organizacije za migracije in Urada Visokega komisarja Združenih narodov za

begunce (UNHCR) na forumu o premestitvi in preselitvi, da bi bil dosežen napredek pri

izvajanju v praksi. Italija in Grčija sta na forumu predstavili svoje načrte za premestitev, v

katerih sta opisali ukrepe na področju azila, prvega sprejema in vračanja ter ukrepe, ki jih

nameravata sprejeti v naslednjih tednih za zagotovitev popolne uvedbe programa premestitve.

Prve premestitve oseb, ki nedvomno potrebujejo zaščito, so bile izvedene, vendar je

potrebnega še veliko dela za zagotovitev, da bo hitro sledil obsežen val več sto premestitev na

mesec. Vse države članice so bile pozvane, naj določijo nacionalne kontaktne točke doma: do

zdaj je nacionalne kontaktne točke določilo 21 držav članic13

. Prav tako so bile naprošene,

naj v Italijo in Grčijo pošljejo uradnike za zvezo, če je to ustrezno. Do zdaj je uradnike

poslalo 22 držav članic14

.

Bistveni del verige premestitev je obstoj ustreznih sprejemnih zmogljivosti v državah članicah

prejemnicah za namestitev premeščenih oseb. Doslej je le šest držav članic priglasilo

sprejemne zmogljivosti, ki so jih ponudile za sprejem premeščenih oseb15

. Vse države

članice bi morale izvesti to priglasitev do konca oktobra.

Prva učinkovita premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito

9. oktobra 2015 je s prvim letom iz Rima 19 Eritrejcev odpotovalo na Švedsko, kjer bodo

začeli novo življenje. Pet žensk in 14 moških je odletelo z letališča Ciampino v prisotnosti

komisarja za migracije in notranje zadeve Dimitrisa Avramopoulosa, luksemburškega

ministra za zunanje zadeve Jeana Asselborna in italijanskega ministra za notranje zadeve

Angelina Alfana. To je bil pomemben simboličen trenutek, ki je zaznamoval začetek novega

evropskega pristopa k načinu obravnave prošenj za azil. Premestitve pa morajo poleg

simbolike postati sistematična in rutinska dejavnost v Italiji in Grčiji.

Prvi let je bil rezultat intenzivnih priprav na terenu italijanskih in švedskih organov, agencije

Frontex in drugih agencij EU, lokalnih nevladnih organizacij in posebnih odposlancev, ki jih

11 Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne

zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 239, 15.9.2015, str. 146). 12 Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne

zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 248, 24.9.2015, str. 80). 13 Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija,

Luksemburg, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska. 14 Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Latvija, Litva,

Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Slovaška, Švedska za Italijo in

Slovenija za Italijo in Grčijo. 15 Avstrija, Francija, Nemčija, Luksemburg, Švedska in Španija.

6

je napotila Evropska komisija. Z neutrudnimi prizadevanji je sistem postal operativen,

potrebna registracija in obravnava pa sta mogoči na vsakem koraku.

Vzpostavitev stika z eritrejsko skupnostjo je bila ključnega pomena pri zagotavljanju uspeha

prve izvedbe. Na začetku se prosilci za azil niso želeli registrirati, ker niso zaupali v sistem.

Odposlanci Komisije na terenu so morali v zadnjih tednih v sodelovanju z Uradom Visokega

komisarja Združenih narodov za begunce in lokalnimi nevladnimi organizacijami vložiti

veliko truda, da so prepričali prvo skupino ljudi, da bodo res premeščeni.

Vendar se zaupanje v sistem povečuje, zlasti, odkar je bila izvedena prva premestitev. Ljudje,

ki se želijo registrirati, zdaj čakajo v vrstah v Lampedusi in Villi Sikanii. Za več kot

100 Eritrejcev je že bilo opredeljeno, da so kandidati za premestitev.

Zdaj morajo nujno slediti nadaljnje premestitve, zlasti zato, da bi se izognili ozkemu grlu

zaradi kopičenja kandidatov za premestitev.

Uspešna premestitev prvih skupin oseb v okviru izvajanja premestitev je pomemben prvi

korak. Izvajanje premestitev je zdaj treba postaviti na trdne in trajne temelje, in to v

zadostnem obsegu. Zdaj morajo vse države članice Komisiji predložiti jasne zaveze glede

števila ljudi, ki jih bodo premestile od zdaj do konca leta, pri čemer je treba upoštevati

nujnost tega izziva.

II.3 Preselitev

Preselitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, neposredno iz tretjih držav ustreza

humanitarnim obveznostim EU in zagotavlja varno alternativo za begunce v primerjavi z

nevarnim potovanjem v Evropo, na katero se odpravijo sami. Na forumu o premestitvi in

preselitvi 1. oktobra so države članice potrdile zaveze, ki so jih dale julija, da bodo na ta način

sprejele več kot 20 000 beguncev v naslednjih dveh letih. Na delavnici o preselitvi 2. oktobra

so bile razvite praktične rešitve za zagotavljanje učinkovitega izvajanja preselitev. Prve

preselitve so bile zdaj izvedene.16

Države članice morajo Komisiji zdaj predložiti

informacije o številu ljudi, ki jih bodo preselile v naslednjih šestih mesecih, in od kod.

II.4 Vračanje in ponovni sprejem

Ključni element povezanih mehanizmov, ki tvorijo azilni sistem EU, je zagotavljanje

učinkovitega vračanja oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite. Trenutno se v praksi

izvrši veliko premalo odločb o vrnitvi, mreže tihotapcev pa to izkoriščajo za privabljanje

migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite. Bolj ko je sistem vračanja učinkovit, manj

je verjetno, da bo tihotapcem uspelo prepričati ljudi, da se bodo lahko izmuznili, če bo

ugotovljeno, da ne potrebujejo mednarodne zaščite.

V okviru Sveta za pravosodje in notranje zadeve oktobra 2015 so države članice potrdile

akcijski načrt EU na področju vračanja, ki ga je predlagala Komisija17

. Pozornost je zdaj

usmerjena na hitro in učinkovito ukrepanje.

16 132 Sircev, nameščenih v sosednjih državah, je bilo že preseljenih v okviru programa, dogovorjenega 20. julija

2015, v Češko republiko (16), Italijo (96) in Lihtenštajn (20). 17 COM(2015) 453 final.

7

Italija je nedavno izvedla dve operaciji vračanja – 28 Tunizijcev je bilo vrnjenih iz Italije v

Tunizijo, 35 Egipčanov pa je bilo vrnjenih v Egipt. Ena skupna operacija vračanja, ki jo

usklajuje agencija Frontex, je predvidena oktobra iz Italije, dve pa iz Grčije. Pogostost teh

operacij je treba povečati.

Zagotavljanje učinkovitega vračanja je ključni del dejavnosti podpornih skupin za upravljanje

migracij na lokacijah „žariščnih točk“.

Za to so potrebni tudi učinkoviti sistemi znotraj EU za izdajo in izvrševanje odločb o vrnitvi.

V preteklem mesecu so bili sprejeti konkretni ukrepi za razvoj sistema integriranega

upravljanja vračanja in za uporabo sistemov izmenjave informacij EU za vključevanje odločb

o vrnitvi in prepovedi vstopa. Agencije držav članic za vračanje morajo imeti tudi potrebna

sredstva za opravljanje svojih nalog.

Vračanje se lahko izvaja le, če obstaja sporazum z državami izvora o ponovnem sprejemu

zadevnih oseb. Ponovni sprejem je nepogrešljivi del učinkovite migracijske politike. Vrnjene

osebe morajo biti ponovno sprejete v svoje države izvora. To zahteva tesno partnerstvo s

tretjimi državami in uporabo vseh razpoložljivih orodij, ki so nam na voljo. Države članice in

Komisija bi morale skupaj poiskati občutljivo ravnovesje pritiska in spodbud v odnosu s

tretjimi državami za povečanje števila vračil. Da bi k temu pripomogli, je bilo sklenjeno, da

bodo države članice do konca leta 2015 v enajst držav namestile evropske migracijske

uradnike za zveze, vendar njihova namestitev še ni bila izvedena18

. Visoka

predstavnica/podpredsednica je začela prvi dialog na visoki ravni z glavnimi državami izvora

nedovoljenih migracij, sledil pa mu bo niz širših dialogov z Etiopijo, Somalijo, Afriško unijo

in državami Sahela. Takojšnja prednostna naloga je zagotoviti, da se bodo obstoječi

sporazumi o ponovnem sprejemu učinkovito uporabljali v praksi.

Vzpostavljanje delovanja ponovnega sprejema: praktično sodelovanje s Pakistanom

EU ima sporazum o ponovnem sprejemu s Pakistanom od leta 2012. Glede na veliko število

vpletenih (glej Prilogo 9) – Pakistan je že več let četrti največji vir državljanov tretjih držav,

ki so v EU z urejenim statusom – je ta sporazum še zlasti pomemben. Vendar je po ocenah

vrnjenih samo okoli 54 % pakistanskih državljanov, ki so v EU prejeli odločbe o vrnitvi.

Učinkovitost izvajanja sporazuma se med državami članicami znatno razlikuje. Do zastoja je

prihajalo zlasti v Grčiji, kar je bilo posledica sporov v zvezi z dokumentacijo. Posebne

razprave o ponovnem sprejemu med Komisijo, Grčijo in pakistanskimi organi v tem mesecu

so namenjene ponovnemu začetku postopka vračanja:

razprave o uporabi sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Pakistanom so

potekale v Atenah med Komisijo ter grškimi in pakistanskimi uradniki;

stiki med delegacijo EU v Islamabadu in pakistanskim ministrstvom za zunanje

zadeve so potekali na isti dan;

komisar Avramopoulos bo 29. oktobra odpotoval v Islamabad na razprave o skupnem

načrtu o migracijah.

Pričakovani rezultat je:

18 Sklepi Sveta z dne 8. oktobra 2015: „Za uspeh operacij vračanja je ključno sodelovanje z državami izvora in

tranzita. Kratkoročno bo EU prek svojih delegacij preučila sinergije v diplomaciji EU na terenu, zlasti pa prek

evropskih migracijskih uradnikov za zvezo, ki bodo do konca leta 2015 napoteni v Egipt, Maroko, Libanon,

Niger, Nigerijo, Senegal, Pakistan, Srbijo, Etiopijo, Tunizijo, Sudan, Turčijo in Jordanijo.“

8

skupni dogovor o izvajanju sporazuma EU o ponovnem sprejemu med Grčijo in

Pakistanom;

agencija Frontex bo novembra izvedla skupne operacije vračanja Pakistancev iz

Grčije;

Komisija bo predstavila operativni akcijski načrt za boljše upravljanje migracij s

Pakistanom.

II.5 Druge oblike podpore za države članice

Obstaja še več drugih oblik podpore EU, za katere lahko zaprosijo države članice in ki

zagotavljajo pomoč pri upravljanju meja in migracij, vendar še niso bile v celoti izkoriščene.

Države članice lahko zaprosijo za namestitev skupin za hitro posredovanje na mejah

(RABIT), da se zagotovi takojšnja podpora mejnim policistom v primeru nenadnega ali

izrednega migracijskega pritiska. Po mnenju Komisije so razmere, s katerimi se sooča Grčija

v zadnjih nekaj mesecih, natanko take, za kakršne so namenjene te skupine. Niti Grčija niti

Italija doslej ni sprožila tega mehanizma.

Država, ki meni, da je preobremenjena zaradi krize, lahko aktivira mehanizem Unije na

področju civilne zaščite19

. Mehanizem temelji na prostovoljnih prispevkih držav članic

(vključno s strokovnim znanjem, opremo, zatočišči in medicinsko opremo). Države članice so

bile prejšnji mesec pozvane, naj Komisijo obvestijo o sredstvih, ki so lahko pripravljena za

uporabo za pomoč beguncem. Le osem držav članic20

je sporočilo, da imajo (omejena)

sredstva civilne zaščite ali strokovnjake, ki bi jih lahko uporabile še letos, če bi bile k temu

pozvane. Komisija ponovno poudarja potrebo po podpori mehanizmu s strani držav

članic z znatnimi prispevki.

Mehanizem je bil leta 2015 aktiviran dvakrat za pomoč Madžarski21

in enkrat za pomoč

Srbiji22

kot odziv na nujne potrebe, ki jih je povzročil doslej največji val beguncev in

migrantov.

Spomniti je treba tudi, da podpora državam članicam s skupnima operacijama agencije

Frontex Triton in Poseidon še naprej zagotavlja vsakodnevno pomoč pri upravljanju

zunanjih meja, pri čemer je rešenih na tisoče migrantov in beguncev. Trenutno sredstva za

operacijo Triton prispeva 17, za Poseidon pa 18 držav članic23

. Vendar prispevana sredstva

še vedno ne zadoščajo za kritje potreb.

Doseženi

napredek

Prva „žariščna točka“ deluje na Lampedusi (Italija).

Prva „žariščna točka“ na Lezbosu (Grčija) naj bi začela delovati v

prihodnjih dneh.

19 Mehanizem lahko mobilizira različne vrste pomoči v naravi, vključno s strokovnim znanjem, opremo,

zatočišči in medicinsko opremo. 20 Belgija, Ciper, Finska, Švedska, Slovaška, Češka, Litva in Latvija. 21 Ti prošnji sta zdaj zaključeni. 22 Ta prošnja je še vedno odprta. 23 Malta, Portugalska, Nizozemska, Francija, Norveška, Španija, Grčija, Poljska, Romunija, Združeno kraljestvo,

Nemčija, Danska, Češka, Bolgarija in Latvija za Triton ter Danska, Češka, Norveška, Švedska, Portugalska,

Poljska, Latvija, Nemčija, Hrvaška, Nizozemska, Finska, Italija, Francija, Španija, Belgija, Združeno kraljestvo

in Romunija za Poseidon.

9

Začele so se premestitve v druge države članice.

Podporne skupine za upravljanje migracij delujejo.

Prve preselitve so bile izvedene.

Agencija Frontex nudi podporo misijam vračanja.

Nadaljnji

koraki

V Italiji naj bi do konca leta začelo delovati skupaj šest „žariščnih točk“.

V Grčiji naj bi do konca leta začelo delovati skupaj pet „žariščnih točk“.

Države članice se morajo odzvati na pozive po strokovnjakih in opremi

in tako podpreti podporne skupine za upravljanje migracij ter omogočiti

začetek njihovega polnega delovanja.

Države članice morajo sporočiti, koliko lokacij za premestitev in

preselitev bodo ponudile, in navesti njihove sprejemne zmogljivosti.

Vračanje iz Grčije v Pakistan se mora ponovno začeti.

Države članice morajo zagotoviti ustrezne vire za skupni operaciji Triton

in Poseidon agencije Frontex.

III. PRORAČUNSKA PODPORA

Pred tremi tedni se je Evropska komisija zavezala k takojšnji okrepitvi finančne podpore. Od

takrat je Komisija predlagala spremembo proračuna za povečanje finančnih sredstev,

namenjenih reševanju begunske krize, za dodatne 1,7 milijarde EUR za leti 2015 in 2016.

To vključuje:

dodatno nujno pomoč že v letu 2015 v okviru Sklada za azil, migracije in

vključevanje ter Sklada za notranjo varnost – meje (100 milijonov EUR) (glej

Prilogo 8);

okrepitev treh ključnih agencij za 120 delovnih mest (60 delovnih mest za agencijo

Frontex, 30 za urad EASO in 30 za Europol);

dodatna sredstva za Evropski instrument sosedstva (300 milijonov EUR) in

prerazporeditev drugih sredstev EU, da bo lahko skrbniški sklad EU za Sirijo v tem

letu dosegel vsaj 500 milijonov EUR;

povečanje sredstev za humanitarno pomoč v višini 500 milijonov EUR

(200 milijonov EUR v letu 2015 in 300 milijonov EUR v letu 2016) za neposredno

pomoč beguncem, zlasti prek Urada Visokega komisarja Združenih narodov za

begunce, Svetovnega programa za hrano in drugih ustreznih organizacij za pomoč

beguncem glede osnovnih potreb, kot sta hrana in zatočišče;

dodatne zaveze v višini 600 milijonov EUR za leto 2016 za povečanje nujnih

sredstev za reševanje problemov v zvezi z migracijami (94 milijonov EUR),

podporo svežnju premestitev (110 milijonov EUR), povečanje človeških in

finančnih virov za agencijo Frontex, urad EASO in Europol (približno

86 milijonov EUR za pomoč pri vračanju in na območjih „žariščnih točk“ ter

okrepitev agencij) in dodatna sredstva za pomoč državam članicam, ki jih je

begunska kriza najbolj prizadela (310 milijonov EUR).

Skupaj to pomeni, da bodo razpoložljiva finančna sredstva za reševanje begunske krize v

letih 2015 in 2016 znašala 9,2 milijarde EUR.

10

Evropski parlament in Svet sta hitro ukrepala za sprejetje sprememb proračuna za leto 2015.

Komisija je zdaj sprejela spremembe proračuna za leto 2016 in proračunski organ poziva,

naj sprejme podobno zavezo k hitremu sprejetju proračuna za leto 2016.

Bistveno je, da je se zdaj uporabijo nacionalna sredstva za okrepitev skupnih evropskih

prizadevanj poleg tega znatnega povečanja porabe v okviru proračuna EU v zvezi z

migracijami. To so priznali voditelji držav in vlad EU na zasedanju 23. septembra, na katerem

je bilo poudarjeno, da morajo nacionalne vlade prispevati sredstva v enaki višini kot EU v

prizadevanjih za:

podporo nujnim potrebam beguncev prek UNHCR, Svetovnega programa za hrano24

in drugih agencij, da bi dosegli vsaj 1 milijardo EUR. Glede na to, da bo proračun EU

zagotovil dodatno podporo v višini 200 milijonov EUR v tem letu in

300 milijonov EUR v naslednjem, to pomeni obveznost v višini 500 milijonov EUR iz

državnih proračunov.

Od 23. septembra se je deset držav članic25

zavezalo k dodatnemu prispevku v skupni

višini približno 275 milijonov EUR. V resnici pa sta več kot 80 % teh sredstev obljubili

samo dve državi članici, Združeno kraljestvo in Nemčija. Še vedno torej manjka več

kot 225 milijonov EUR,

podporo znatnemu povečanju regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo

v Siriji. Komisija države članice poziva, naj izenačijo prispevana sredstva v višini

500 milijonov EUR iz proračuna EU.

Vendar kljub dejstvu, da je Sirija v jedru današnje krize in da je skrbniški sklad prožno

in hitro izvedbeno orodje, je bil odziv držav članic do zdaj minimalen, saj sta se odzvali

samo dve državi članici – Italija je obljubila 3 milijone evrov, Nemčija pa

5 milijonov EUR. Tako manjka skoraj celotni znesek v višini 492 milijonov EUR,

podporo z nacionalnimi prispevki za nujni skrbniški sklad za stabilnost in

odpravljanje temeljnih vzrokov za nezakonite migracije in razseljene osebe v

Afriki. Komisija meni, da bi nacionalni prispevki morali ustrezati 1,8 milijarde EUR

sredstev EU. Tudi tu je do zdaj obljubljena pomoč zanemarljiva, saj so trenutno le tri

države članice, Luksemburg, Nemčija in Španija, namenile vsaka po 3 milijone EUR.

Šest držav članic26

je neuradno potrdilo svoje prispevke, vendar brez jasnih številk. Štiri

druge27

so dejale, da bodo „zelo verjetno“ prispevale, štiri28

pa o tem še razmišljajo.

Dve državi nečlanici EU29

sta neuradno predlagali, da bi morda lahko prispevali skupaj

približno 9 milijonov EUR. Tako ostaja ogromni primanjkljaj v višini

1 791 milijonov EUR.

Finančna sredstva so nepogrešljiva za odziv na sedanjo stisko beguncev in začetek

obravnave temeljnih vzrokov. Nujno je, da se primanjkljaj med potrebami, ki jih je

opredelil Evropski svet, in resničnostjo do zdaj obljubljenih prispevkov redkih držav

članic hitro odpravi (glej Prilogo 7).

24 Štiri države članice – Združeno kraljestvo, Nemčija, Nizozemska in Švedska – se uvrščajo med 10 največjih

donatoric za Svetovni program za hrano v letu 2015 (vir: Svetovni program za hrano, 6. oktobra 2015). 25 Ciper, Češka, Finska, Nemčija, Italija, Latvija, Luksemburg, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo. 26 Belgija, Danska, Francija, Italija, Malta in Združeno kraljestvo. 27 Avstrija, Nizozemska, Finska in Švedska. 28 Češka, Estonija, Latvija in Grčija. 29 Norveška in Švica.

11

Doseženi

napredek

Evropski parlament in Svet sta sprejela okrepitev v višini

800 milijonov EUR za podporo beguncem in migracijskim politikam v

letu 2015, kot jo je predlagala Komisija.

Dodatna okrepitev v višini 900 milijonov EUR za leto 2016 je bila

predložena proračunskemu organu.

Nadaljnji

koraki

Evropski parlament in Svet bi morala sprejeti spremembe proračuna za

leto 2016, kot jih je predlagala Komisija.

Države članice morajo izpolniti obljubo glede pomoči v višini

500 milijonov EUR za humanitarno pomoč beguncem, da se doseže

1 milijarda EUR.

Države članice morajo izenačiti sredstva v višini 500 milijonov EUR iz

proračuna EU za skrbniški sklad EU za Sirijo in 1,8 milijarde EUR

sredstev EU za skrbniški sklad EU za Afriko.

V zvezi s tem so se pojavila vprašanja o obravnavi izdatkov v okviru Pakta za stabilnost in

rast za upravljanje begunske krize. Komisija je potrdila, da bi v primeru prejema posebne

zahteve države članice preučila, ali in kako bi bilo to mogoče izvesti v okviru obstoječih

pravil Pakta za stabilnost in rast. To vključuje prožnost, ki je vključena v Pakt za odzivanje na

nepredvidene okoliščine in neobičajne dogodke.

To oceno bi bilo treba izvesti za vsak primer posebej v okviru analize nacionalnih

proračunskih dokumentov. Temeljiti bi morala na dokazih o nastalih neto stroških v skladu z

dogovorjeno metodologijo za izvajanje Pakta.

IV. IZVAJANJE ZAKONODAJE EU

Osnova skupnega evropskega azilnega sistema je pomoč ljudem, ki potrebujejo mednarodno

zaščito, in vračanje migrantov, ki nimajo pravice do prebivanja na ozemlju EU. Za uresničitev

tega ima EU zdaj močan niz skupnih pravil na področju azila in nedovoljenih migracij.

Vendar je ta pravila treba pravilno uporabljati.

Primer prizadevanj Komisije za spodbujanje učinkovitega izvajanja je na področju vračanja,

na katerem Komisija pomaga državam članicam razumeti posledice pravil. Komisija je imela

posebne dialoge z državami članicami, da bi poudarila ukrepe, ki jih je treba sprejeti za

izpolnitev obveznosti izvršitve vračanja. Države članice bi morale zagotoviti fizično

dostopnost migrantov z neurejenim statusom za vrnitev in uporabiti omejitev gibanja kot

zakoniti skrajni ukrep, kadar je treba preprečiti, da bi migranti z neurejenim statusom

pobegnili. Dokler je upravičeno pričakovati odstranitev, možnosti za njeno izvedbo ne bi smel

spodkopati predčasni konec omejitve gibanja. Poleg tega lahko hitrost odločanja ter

razpoložljivost osebja in zadostnih zmogljivosti za omejitev gibanja pomembno vplivata na

dejansko izvrševanje odločb o vrnitvi.

Od avgusta je Komisija petim državam članicam poslala uradne dopise glede uredbe

Eurodac o odvzemu prstnih odtisov, desetim pa glede pravilnega izvajanja direktive o

vračanju. V zvezi z uredbo Eurodac so odgovorile vse zadevne države članice, Komisija pa

zdaj ocenjuje odgovore, da bi ugotovila, ali zadostujejo, ali pa bi bilo treba začeti postopke za

ugotavljanje kršitev. V zvezi z direktivo o vračanju je bil doslej prejet le en odgovor30

;

30 Italija.

12

Komisija pričakuje še ostale odgovore in bo hitro ocenila razmere. Nadaljnji upravni dopis je

bil naslovljen na eno državo članico glede skladnosti z direktivo o azilnih postopkih, direktivo

o pogojih za sprejem in Zakonikom o schengenskih mejah.

V zvezi s sklepom o 40 sklepih o potencialnih ali dejanskih kršitvah, sprejetih septembra,

v zvezi z direktivo o azilnih postopkih, direktivo o pogojih za sprejem in direktivo o pogojih,

poleg 34 primerov, ki so bili že v teku, Komisija doslej še ni prejela odgovorov. Zaradi

pomembnosti te zakonodaje so države članice pozvane, da se čim prej odzovejo v roku dveh

mesecev.

Komisija bo še naprej hitro in učinkovito izvajala postopke za ugotavljanje kršitev,

kadar je to potrebno, da bi zagotovila popolno skladnost z zakonodajo EU na tem

področju (glej Prilogo 6).

Prednostne naloge, opredeljene septembra, so poudarile potrebo, da se posebna pozornost

nameni Grčiji. Države članice niso mogle vračati prosilcev za azil v Grčijo od leta 2010

oziroma 2011. Leta 2010 je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je prišlo do

številnih kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Evropsko sodišče je nato

potrdilo, da ni mogoče domnevati, da države članice spoštujejo temeljne pravice prosilcev za

azil, če vračajo osebe Grčiji v skladu z dublinskim sistemom.

Kot je navedeno zgoraj, je Komisija namenila precejšnja sredstva za pomoč Grčiji. Države

članice zdaj začenjajo prispevati k tem prizadevanjem. V kratkem času je bil dosežen

pomemben napredek. Delovanje podpornih skupin za upravljane migracij odpravlja ključne

pomanjkljivosti, povezane z dejansko začasno prekinitvijo predaj v skladu z dublinsko

uredbo, s povečanjem sprejemnih zmogljivosti in preoblikovanjem vračanja v trden sistem

obravnave prošenj za azil.

Dosedanji napredek je spodbuden in se mora nadaljevati. Na osnovi tega bo Komisija do

30. novembra 2015 ocenila stanje in, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, Evropskemu svetu

decembra 2015 ali marca 2016 priporočila ponovno uvedbo predaj Grčiji v skladu z

dublinsko uredbo.

Nedavno je več držav članic na podlagi Zakonika o schengenskih mejah uporabilo možnost

začasne ponovne uvedbe mejnega nadzora. To je lahko upravičeno v izjemnih kriznih

razmerah, zlasti v primeru resne nevarnosti za javni red ali notranjo varnost v zadevni državi

članici. Vendar to nikoli ne sme biti več kot kratkoročen ukrep do stabilizacije razmer.

Komisija trenutno zaključuje oceno razmer s sprejetjem mnenja o podaljšanju

začasnega nadzora na mejah z Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo na podlagi Zakonika o

schengenskih mejah.

Doseženi

napredek

Komisija obravnava pomanjkljivosti držav članic pri popolnem prenosu

in izvajanju zakonodaje EU.

Povečujejo se sprejemne zmogljivosti in vzpostavljajo se pogoji za

pravilen azilni sistem in obravnavo prošenj za azil v Grčiji.

Naslednji

koraki

Komisija bo zagotovila aktivno in hitro spremljanje vseh postopkov za

ugotavljanje kršitev na področju azila in vračanja.

Komisija bo do 30. novembra 2015 ocenila stanje glede predaj Grčiji v

skladu z dublinsko uredbo.

13

V. ZUNANJA RAZSEŽNOST

Evropska agenda o migracijah poudarja, da mora uspešna migracijska politika tako kot znotraj

nujno delovati tudi zunaj Unije. Evropa mora vedno sprejeti ljudi, ki potrebujejo zaščito. V

interesu vsakogar pa je, da se krize, ki begunce prisilijo, da zapustijo svoje domove in

potujejo v veliki nevarnosti, rešujejo pri njihovem izvoru.

V središču prednostnih nalog ter skupnega sporočila Komisije in visoke

predstavnice/podpredsednice prejšnji mesec31

je bila vključitev migracij na vrh

zunanjepolitičnih vprašanj EU. To se je pokazalo z zgoraj opisanimi zavezami za dodatno

financiranje. Vendar je diplomatska ofenziva, ki zdaj poteka, prav tako postavila migracije v

središče dvostranskih, regionalnih in večstranskih dialogov.

Turčija je ključna partnerica. Skupaj z Libanonom in Jordanijo je nosila glavno breme

humanitarnih prizadevanj za nudenje zatočišča sirskim beguncem. Zaradi svoje geografske

lege je glavni kanal za migrante, ki prispejo na Zahodni Balkan. Turčija je pokazala, da je

sposobna sprejeti odločne ukrepe za boj proti tihotapljenju ljudi. Podroben akcijski načrt o

migracijah, ki ga je predsednik Juncker 5. oktobra predstavil predsedniku Erdoğanu, določa

vrsto konkretnih ukrepov, ki zajemajo podporo beguncem, migrantom in njihovim

gostiteljskim skupnostim ter krepitev sodelovanja za preprečevanje nedovoljenih migracij.

Določa kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Komisija zdaj vodi aktivne

razprave s turškimi organi za dokončno oblikovanje akcijskega načrta.

Sodelovanje s Turčijo je bilo tudi ključni vidik konference na visoki ravni o

vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski poti 8. oktobra pod okriljem visoke

predstavnice/podpredsednice in luksemburškega predsedstva. Na tem srečanju je bil sprejet

dogovor o vrsti praktičnih korakov za spodbujanje učinkovitejšega sodelovanja s partnerskimi

državami na tej poti, vključno z nudenjem podpore državam prvega azila in tranzitnim

državam, poudarjena pa so bila tudi širša vprašanja odpravljanja temeljnih vzrokov za

tihotapljenje ljudi in boj proti njemu.32

Visoka predstavnica/podpredsednica je bila vključena v obsežne diplomatske stike, da bi bil

dosežen dogovor glede krize v Libiji. Ta prizadevanja, politična in finančna, so potekala s

podporo posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov Bernardina

Léona, ki je 8. oktobra predstavil končno besedilo libijskega političnega dogovora vsem

udeležencem v političnem dialogu. Pozornost je zdaj usmerjena na to, da strani potrdijo ta

dogovor, EU pa čaka na to s pripravljenim obsežnim in takojšnjim svežnjem podpore novi

vladi narodnega soglasja, ki bo v korist libijskemu prebivalstvu. Svet za zunanje zadeve je

12. oktobra sprejel sklepe v zvezi s tem.

7. oktobra je vojaška operacija EU v južnem Sredozemlju EUNAVFOR MED Sophia

prešla v drugo fazo v mednarodnih vodah, potem ko je uspešno izpolnila cilje prve faze

(opazovanje in ocenjevanje mrež tihotapcev in trgovcev z ljudmi) ter pripomogla k reševanju

več kot 3 000 ljudi. Zdaj bo lahko izvajala vkrcavanja na plovila, za katera obstaja sum, da se

uporabljajo za trgovino z ljudmi in tihotapljenje ljudi, ter preiskave, zasege in preusmeritve

takih plovil na odprtem morju in tako prispevala k temu, da bo osumljene tihotapce dosegla

roka pravice. To predstavlja ključni razvoj pri uničenju poslovnega modela

31 JOIN(2015) 40 z dne 9. septembra 2015. 32 Ta dokument je na voljo na naslednji povezavi: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-

releases/2015/10/08-western-balkans-route-conference-declaration/.

14

tihotapcev/trgovcev in je bilo deležno pomembne politične potrditve v resoluciji Varnostnega

sveta ZN št. 2240 z dne 9. oktobra.

Pod vodstvom visoke predstavnice/podpredsednice je Svet za zunanje zadeve 12. oktobra

sprejel sklepe o krizi v Siriji, na podlagi katerih bo EU okrepila svojo podporo mednarodnim

prizadevanjem pod okriljem ZN, da bi našli politično rešitev konflikta. Visoka

predstavnica/podpredsednica aktivno sodeluje z vsemi ključnimi regionalnimi in

mednarodnimi akterji, vključno z Rusijo, ZDA, Saudovo Arabijo, Iranom, Turčijo in Irakom.

Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) je sprejela ukrepe za okrepitev podpore

politični opoziciji znotraj in zunaj Sirije kot stranke v procesu tranzicije in nadaljnje

spodbujanje zbliževanja in poenotenja njenih številnih političnih in vojaških segmentov za

skupno strategijo. ESZD je 7. in 9. septembra skupaj s posebnim odposlancem ZN Staffanom

de Misturo izvedla natančna posvetovanja s strokovnjaki za mediacijo, zlasti iz Rusije, Irana,

Egipta in Saudove Arabije, ter odposlanci za Sirijo iz držav članic. EU deluje tudi v nekaterih

delovnih skupinah, ki jih je ustanovila skupina svetovne koalicije za boj proti Daišu, in sicer

za stabilizacijo, tuje teroristične borce in preprečevanje financiranja terorizma. Izvajanje

regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji, ki jo pomeni Daeš, še poteka.

Migracije so bile ključna tema razprave s predstavniki institucij EU in držav članic na

70. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov konec septembra. V tem okviru je

bila poudarjena potreba po bolj proaktivnem odzivu in okrepljenem sodelovanju mednarodne

skupnosti pri spopadanju z izzivi migracij in mobilnosti ljudi, zlasti glede na sirsko begunsko

krizo.

Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov, ki je bil predstavljen maja33

, se zdaj

izvaja, prav tako pa operacije kazenskega pregona znotraj in zunaj EU – v teku so na primer

kampanje v Etiopiji in Nigru za zatiranje tihotapljenja v kali.

Naslednji mesec bo v središču pozornosti novih prednostnih nalog na področju migracij Vrh

v Valetti na temo migracij (11.–12. novembra). Intenzivne priprave na vrh z afriškimi

partnerji so v teku. To bo priložnost, da EU in njene afriške partnerice pokažejo, da lahko

izvedejo konkretne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in za

zagotovitev urejenih, varnih, zakonitih in odgovornih migracij in mobilnosti ljudi. Osnova

takšnih partnerstev je, da mora EU podpreti svoje partnerje, in sicer s finančno pomočjo,

strokovnim znanjem ter zaupanjem v sodelovanje in skupna prizadevanja. Njegov uspeh je

zato neločljivo povezan s skupnimi prizadevanji za doseganje velike finančne zaveze za nujni

skrbniški sklad EU za Afriko (glej točko III zgoraj).

Doseženi

napredek

Številna srečanja na visoki ravni visoke predstavnice/podpredsednice in

komisarjev so dala pomen novi diplomatski ofenzivi glede migracij.

Operacija EUNAVFOR MED Sophia je izpolnila cilje prve faze.

Nadaljnji

koraki

Dokončanje akcijskega načrta s Turčijo.

Dialogi na visoki ravni, ki jih visoka predstavnica/podpredsednica

načrtuje z Etiopijo, Afriško unijo in Somalijo 20. in 21. oktobra.

V teku je druga faza operacije EUNAVFOR MED Sophia.

EU bo podprla novo vlado nacionalnega soglasja v Libiji.

EU bo izboljšala sodelovanje za podporo mednarodnim prizadevanjem

pod okriljem ZN, da bi našli politično rešitev za konflikt v Siriji.

33 COM(2015) 285 final.

15

Vrh v Valletti na temo migracij.

VI. ZAKLJUČEK

Zgoraj navedeni operativni in proračunski ukrepi so namenjeni zagotavljanju potrebne

podpore za ponovno vzpostavitev urejenega sistema migracij v EU, za katerega bosta značilna

ustrezna uporaba pravil in dovolj trden sistem za odzivanje na neizogibne vrhunce migracij.

Za ponovno vzpostavitev stabilnosti je nujna zunanja meja. To je v središču zaveze Komisije,

da bo do konca leta predstavila predloge za razvoj povsem delujoče evropske mejne in

obalne straže, kot priznanje, da je treba države članice močneje podpreti pri izzivu

upravljanja zunanjih meja Evrope.

Povzetek posebnih sklepov

Države članice morajo hitro predložiti svoje prispevke za zadovoljitev ocenjenih

potreb agencij EU za izvajanje pristopa „žariščnih točk“;

Italija in Grčija morata povečati svoje sprejemne zmogljivosti;

države članice morajo uradno sporočiti svoje sprejemne zmogljivosti za sprejem

premeščenih oseb;

države članice morajo podati jasne zaveze glede števila ljudi, ki jih bodo premestile od

zdaj do konca leta;

države članice morajo Komisiji zdaj predložiti informacije o številu ljudi, ki jih bodo

preselile v naslednjih šestih mesecih, in od kod;

države članice morajo hitro začeti izvajati akcijski načrt EU na področju vračanja, ki

ga je predlagala Komisija, za vzpostavitev učinkovitega sistema vračanja na ravni EU;

EU mora do konca leta 2015 v enajst tretjih držav napotiti evropske migracijske

uradnike za zveze;

države članice morajo z znatnimi prispevki podpreti mehanizem Unije na področju

civilne zaščite;

države članice morajo zagotoviti zadostna sredstva za skupni operaciji agencije

Frontex Triton in Poseidon;

Države članice morajo prispevati k financiranju EU in ga izenačiti v prizadevanjih za

podporo Uradu Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Svetovnemu

programu za hrano in drugim mednarodnim organizacijam, skrbniškemu skladu EU za

Sirijo in skrbniškemu skladu EU za Afriko;

Evropski parlament in Svet morata sprejeti predlog sprememb proračuna za leto 2016,

kot ga je predlagala Komisija;

Komisija si bo še naprej prizadevala za hitre in učinkovite postopke za ugotavljanje

kršitev, kadar bo to potrebno, za zagotovitev popolne skladnosti s pravnim redom

Unije na področju azila in vračanja;

Komisija bo do 30. novembra 2015 ocenila, ali so izpolnjeni vsi pogoji, da

16

Evropskemu svetu decembra 2015 ali marca 2016 priporoči ponovno uvedbo predaj

Grčiji v skladu z dublinsko uredbo;

Komisija bo zaključila svoje mnenje o podaljšanju začasnega nadzora v Nemčiji,

Avstriji in Sloveniji na podlagi Zakonika o schengenskih mejah;

Komisija bo dokončala akcijski načrt s Turčijo.

Seznam prilog

Priloga 1: Preglednica izvajanja prednostnih ukrepov

Priloga 2: Grčija – poročilo o trenutnem stanju z dne 11. oktobra 2015

Priloga 3: Italija – poročilo o trenutnem stanju z dne 11. oktobra 2015

Priloga 4: Zemljevid opredeljenih „žariščnih točk“ v Grčiji

Priloga 5: Zemljevid opredeljenih „žariščnih točk“ v Italiji

Priloga 6: Izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema

Priloga 7: Finančne zaveze držav članic za podporo na področju migracij

Priloga 8: Finančna podpora državam članicam v okviru Sklada za azil, migracije in

vključevanje ter Sklada za notranjo varnost

Priloga 9: Delovanje sporazuma med EU in Pakistanom o ponovnem sprejemu v letih 2012–

2014