1

O B Č I N A D O B R E P O L J E

Videm 35 I 1312 I Videm – Dobrepolje

OBČINSKI

PROSTORSKI NAČRT

STALIŠČA

DO PRIPOMB IN PREDLOGOV

IZ JAVNE RAZGNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN

IN OKOLJSKEGA POROČILA

Sprejel: Občinski svet Občine Dobrepolje

na 7. redni seji dne 09.07.2015

Župan: Janez Pavlin

2

Naročnik OBČINA DOBREPOLJE in pripravljavec: Videm 35

1312 Videm - Dobrepolje

Ime akta: OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT Faza: STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV IZ JAVNE RAZGNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN IN OKOLJSKEGA POROČILA

Priprava celotnega elaborata: TOPOS d.o.o. Kočevarjeva ulica 1, Novo mesto

Predloge stališč pripravili: za strateški del OPN: ACER Novo mesto d.o.o.

Šentjernejska cesta 43, Novo mesto

mag. Irena Hočevar, univ.dipl.geogr. Zoran Gajski, univ.dipl.gosp.inž. mag. Radovan Nikić, univ.dipl.inž.grad. mag. Jelka Hudoklin, univ. dipl. inž.kraj.arh.

za izvedbeni del OPN: TOPOS d.o.o. Kočevarjeva ulica 1, Novo mesto

Mateja Kaudek, univ.dipl.inž.arh. Dušan Granda, univ.dipl.inž.grad. Klavdija Pečnik, dipl.inž.geod. Viktorija Bajec, dipl.upr.org.

za Okoljsko poročilo: OIKOS d.o.o.

Glavni trg 19, Kamnik

Anes Durgutović, dipl.inž.geoteh.rud.

za Hidrološko hidravlični elaborat: IS projekt d.o.o. Pot za Brdom 2, Ljubljana

mag. Sonja Šiško Novak, univ.dipl.inž.grad. Datum: julij 2015

3

V S E B I N A :

I. UVOD

II. PRIPOMBE IN PREDLOGI OBČANOV IN DRUGE ZAINTERESIRANE JAVNOSTI S STALIŠČI Priloge 1 do 19 za posamezna naselja: /Izseki iz izvedbenega dela OPN z upoštevanjem predlogov stališč do pripomb iz javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN ter označitvijo lokacij pripomb/ Priloga 1: Bruhanja vas Priloga 2: Cesta Priloga 3: Četež Priloga 4: Hočevje Priloga 5: Kompolje Priloga 6: Mala vas Priloga 7: Kolenča vas in Lipa Priloga 8: Podpeč Priloga 9: Podgorica Priloga 10: Podgora Priloga 11: Podtabor Priloga 12: Ponikve Priloga 13: Predstruge Priloga 14: Pri Cerkvi Struge Priloga 15: Tisovec Priloga 16: Videm Priloga 17: Vodice Priloga 18: Zagorica Priloga 19: Zdenska vas Ostale priloge: Opis variant ureditev odtočnih razmer v naselju Kompolje z grafičnim prikazom posamezne variante (Vaški odbor Kompolje)

III. PRIPOMBE IN PREDLOGI OBČINSKE UPRAVE OBČINE DOBREPOLJE S STALIŠČI

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Priloga: Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrepolje /faza: dopolnjeni osnutek OPN z upoštevanjem stališč)

I. UVOD

4

Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: OPN oz. dokument) in okoljsko poročilo (v nadaljevanju: OP) sta bila v javni razgrnitvi v času od 6.1.2015 do 6.2.2015. Zaradi obširne tematike, ki jo urejata predmetna dokumenta in izraženih želja po določitvi daljšega časa javne razgrnitve, je bila javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN in OP podaljšana do vključno 27.2.2015. V času javne razgrnitve sta bili organizirani dve javni obravnavi in sicer 28.2.2015 s pričetkom ob 18.30 uri v veliki dvorani Jakličevega doma, Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje ter 4. 2. 2015 s pričetkom ob 18.30 uri v avli Podružnične šole Struge, Lipa 16, 1313 Struge. Na obeh obravnavah so bili navzoči seznanjeni, da o obravnavi ne bo voden poseben zapisnik z vpisom podanih pripomb; v kolikor želijo, da se bodo štele kot pripombe oz. predlogi, do katerih se bodo zavzela stališča, morajo le-te zapisati v knjigo pripomb ali jih pisno posredovati na naslov občine Dobrepolje. Od 6.1.2015 pa do zaključka javne razgrnitve so bile tako podane pisne pripombe oz. predlogi, ki so obravnavani v nadaljevanju in do njih predlagana stališča. V tem času so bile podane tudi nekatere pobude za ukinitev stavbnih zemljišč ter nekatere za opredelitev novih stavbnih zemljišč za gradnjo stavb (za namembnosti, opredeljene v posamezni pobudi). Dve pripombi sta prispeli po zaključku javne razgrnitve, od teh je bila ena poslana direktno k izdelovalcu izvedbenega dela OPN. Predlogi stališč do teh pobud z obrazložitvijo so prav tako podani v sklopu predmetne obravnave. Pripombe in predlogi oz. pobude so bile s strani občine oštevilčene (kar je zaradi sledljivosti tudi upoštevano pri navedbi v nadaljevanju). V sklopu te obravnave so zaradi večje prostorske preglednosti razvrščene po naseljih, navedene pa so v celoti oz. tako, da je iz njih razvidna vsebina pripombe. Originali se hranijo v spisu postopka pri občini kot pripravljavcu OPN. Tekom javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN je bilo podanih tudi 31 pobud za opredelitev novih stavbnih zemljišč. Zanje bi bilo potrebno predhodno opraviti strokovno presojo glede utemeljenosti vseh predlaganih lokacij za novogradnje (s prostorskega vidika, s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva s področja upravljanja z vodami, varstva tal in kmetijskih zemljišč ipd.), nato dokument dopolniti in ga ponovno pripraviti kot dopolnjen osnutek OPN, vzporedno pa dopolniti tudi okoljsko poročilo (OP) in pridobiti dopolnilno mnenje pristojnega ministrstva glede ustreznosti dopolnjenega OP in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje (ponoviti fazo v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje in izvesti ponovno javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN in OP). Ker bi obravnava le-teh bistveno vplivala na nadaljevanje priprave in sprejetja OPN, tako s časovnega kot finančnega vidika, je bila sprejeta odločitev, da se jih v ta postopek ne vključuje, ampak se jih šteje kot nove pobude. Opomba: Zaradi večje preglednosti so : - z rdečo barvo označene pripombe, ki se nanašajo na širitev, - z modro barvo označene pripombe za ukinitev (redukcijo) stavbnih zemljišč, - z zeleno barvo označene pripombe, ki se nanašajo na problematiko poplav - s črno barvo ostale pripombe druge narave. Predlog stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila je obravnaval Občinski svet Občine Dobrepolje na svoji 7. redni seji dne 09.07.2015 in jih sprejel z dopolnitvami, ki so v stališčih v nadaljevanju že upoštevana.

5

II. PRIPOMBE IN PREDLOGI OBČANOV IN DRUGE ZAINTERESIRANE JAVNOSTI S STALIŠČI ……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: BRUHANJA VAS (1) Pripomba št. 8: Predlagatelj: V. S. Predlog: Predlaga povečanje zazidljivosti (območja z oznako CD, EUP BRV4) zaradi prostorske stiske pri sami izvedbi del, ko bo do njih prišlo. Predlog povečanja je označil na skici v prilogi pobude, nanaša pa se na del parc.št. 617/2 in 617/1 k.o. Podgora. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (2) Pripomba št. 11: Predlagatelj: M. S. Predlog: Predlaga povečanje zazidljivosti na delu parc.št. 1070/1 in 1070/2 k.o. Podgora, kot je označil na skici v prilogi pobude. Navaja, da s tem nikomur ne škoduje, ne onemogoča bivanja ter pogleda, prav tako pa ne kakovosti bivanja. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (3) Pripomba št. 12: Predlagatelj: Š. J. Predlog: Predlaga razširitev območja zazidljivosti še na parcelo 638 k.o. Podgora z naslednjo obrazložitvijo: Leta 2010 je zaradi večje požarne varnosti in razširitve kmetijske dejavnosti premaknil kozolec na parcelo 638. Leta 2013 je v celoti pogorel. Še istega leta je postavil novega, tlorisnih dimenzij 8,80 x 25,30 m. Kozolec služi za shranjevanje krme in kmetijske mehanizacije. Prosi, da se to upošteva v OPN, da bo lahko pridobil ustrezna dovoljenja in gradijo legaliziral. Lokacijo in dimenzije kozolca je označil tudi v grafični prilogi. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 1 ………………………………………………………………………………………………………. Naselje: CESTA (1) Pripomba št. 25: Predlagatelj: V. M. Predlog: Prosi za povečanje območja zazidljivosti tako, da se del parc. št. 1415/1 in 1414/3 k.o. Cesta priključi k naselju. Ker se s kmetijsko dejavnostjo (majhna kmetija) ne da preživeti, bi potreboval povečanje zazidljivosti za mizarsko delavnico in stanovanjsko hišo (dopolnilna dejavnost na kmetiji). Predlog povečanja je označil tudi v grafični prilogi. Ugotovitev, stališče:

6

Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva.

(2) Pripomba št. 26: Predlagatelj: N. I. Predlog: Prosi za povečanje zazidljivosti na parc.št. 1610/74- od pota do druge poti navzgor do parc. št. 1610/73 do št. 1, 1610/77 od spodnjega pota do narisane ceste parcela št. 1610/76. Parcela št. 1610/79 je spodaj že zazidljiva, samo premalo. Rada bi videla, da bi bila do zgornjega pota. Parcela št. 1610/76 in parc. št. 1610/87 pa od pota do zazidljivosti naj bi bila približno do srednjega mejnika, ki se lomi parcela (mejnik 1902). Sedaj je že zazidljiva približno 10 m od spodnjega pota, zato bi rada videla, da bi lahko tako kakor je narisala na listu (od pota mora biti 4 m potem pa zmanjka). Parcelna številka 1610/88 pa je že dana za zazidljivo. V primeru, da se ne upošteva pripomba, raje vidi, da se vse zmanjša do spodnjega pota, čeprav raje vidi, da se upošteva željo po povečanju zazidljivosti. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva.

(3) Pripomba št. 48: Predlagatelj: N. I. Predlog: Navaja parc.št. 1614/2, 1614/1, 1615/2 in 1615/1 k.o. Cesta, pod vsebino pripombe pa: »Prišlo je do spremembe zaradi prodaje sosedovega vrta in meni se zdaj že na obstoječem gospodarstvu, da razširim zaščiteno kmetijo.« Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na umik predloga prestavitve kmetije N. na lokacijo na SZ delu naselja Cesta. Pripomba se upošteva, območje EUP CE10 s podrobno namensko rabo IK - površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo se za obseg podane pobude zmanjša. (4) Pripomba št. 78 in 82: Predlagatelj: G. A. (pripomba št. 78) Predlagatelji: S. B, G.F., M.N. in M. S., S. U. in S. A., S. J., S. T. in S. M. (skupaj pripomba št. 82- prvi del): Predlog: Pripomba na »širitev kmetije v naselju Cesta CE11«, CE11 se naj v celoti izloči iz dopolnjenega osnutka OPN Razlogi:

1. Nesmotrno in nedovoljeno poseganje na območje najboljših kmetijskih zemljišč. 2. Interes posameznika ne more biti nad javnim interesom. 3. Rešitev širitve omenjene kmetije že evidentirana v osnutku OPN:ZA4;/g,t/ Nova

kmetija: 4. Načrtuje naj se po vzoru tradicionalnih. Gradnja se lahko izvaja fazno, pri čemer pa

mora biti gospodarski objekt (hlev) zgrajen pred ali vsaj sočasno s stanovanjsko stavbo. Pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo predvsem svetila na samodejni vklop in izklop. Živina mora biti ustrezno ograjena, tako da se preprečuje dostop volka in rjavega medveda.

5. Vprašanje dostopnosti do predlaganih objektov v primeru neugodnega dedovanja. Lokacija v Zagorici je veliko bolj podobna ind. kmetovanju razvitih evropskih držav, saj je dovolj odmaknjena iz naselja in ne bi povzročala večjih omenjenih težav.

6. Nesorazmerna velikost predlaganega objekta (hlev 50x21m, 2x silos 50x50 m ter objekt za spravilo krme 31,5 x 10m, za cca 100 glav živine).

7

7. Predvideva se, da ima eno kmetijsko gospodarstvo eno MID številko. Postavlja se vprašanje, kako je mogoča širitev kmetije na tri lokacije (obstoječo, CE11 in ZA4)?

8. Vprašanje nasledstva obstoječe kmetije in razvojne sposobnosti obstoječe kmetije, 9. V neposredni bližini je tudi pot, zaznamovana kot Dobrepoljska pot. Nad kmetijo pa

je vsem znan Sv. Anton, Lipov gaj in znamenita Zdenska reber. Smernice razvoja podeželja izpostavljajo pomen na turističnih in EKO kmetijah, kar omenjena kmetija zagotovo ni.

10. Javno legitimno glasovanje zbora občanov vasi Cesta (4.7.2012); Odločno proti širitvi kmetije. Predvideva se, da je bil o tem seznanjen tudi izdelovalec OPN ob sklenitvi posebne pogodbe.

11. O tej stvari, »širitvi kmetije« v območju vasi Cesta, je občinski svet že enkrat odločal (2013) in sprejel negativen sklep (o isti stvari ni mogoče odločati dvakrat).

Utemeljitev: Utemeljitev že izhaja iz spremljajočega tekstualnega dela osnutka OPN, in sicer: 1. Iz samega osnutka odloka OPN izhaja, da graditev hleva na označenem zemljišču CE11 ni mogoča. Takšno je tudi stališče Ministrstva za kmetijstvo in okolje (29.4.2014).

Izsek iz osnutka Odloka: CE11/o,t/ Širitev kmetije:Na območju se dovoli postavitev gospodarskega objekta (hleva). Proti odprtemu prostoru (obrobje parcele) se naj zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi skladno z določbami 95. člena tega odloka. K1 – najboljša kmetijska zemljišča 3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo 4 Dopustni objekti; - začasni objekti, - rastlinjak, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči, - nezahtevni in enostavni objekti, navedeni v Prilogi 1. 2. Širitev kmetije ni mogoča, saj bi bila v neskladju z osnutkom Odloka OPN, ki med drugim določa:

Izsek iz osnutka Odloka OPN (1) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se vzpodbuja ponovna kmetijska raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave se prilagodi pridelovalnemu potencialu posameznih območij in omejitvenim dejavnikom, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodovodnih virov, prepoznavnosti prostora in zdravega bivalnega okolja. (3) Spodbuja se razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na podeželju in v okviru prizadevanj za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. (2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje. Nadaljevanje utemeljitev k točki 2: Izboljšanje razmer za delo in bivanje: OB ŠIRITVI KMETIJE občina ne bo zmogla izvajati odloka OPN, saj so KMETIJSKE DEJAVNOSTI, na velikih površinah vir onesnaženja zraka z različnimi kemičnimi agensi ter tal in vode oz. podtalnice z ostanki umetnih gnojil in pesticidov. Intenzivna reja živali je zaradi raztrosa neprečiščenega gnoja in gnojevke vir smradu v širši okolici, vir onesnaženja podtalnice z nitrati, potencialno pa tudi vir onesnaženja z bakterijami in virusi. Kmetijstvo potencialno postaja tudi vse večji izvor onesnaženja z genetsko spremenjenimi organizmi, čeprav so v EU do zdaj izvori tega onesnaženja (z nekaj izjemami v nekaterih članicah) omejeni na laboratorije oz. eksperimentalne površine. Glavni izzivi so opuščanje intenzivne monokulturne pridelave ter visoko koncentrirane reje živali, nadziranje in ustrezno kaznovanje kršitev predpisov ter spodbujanje ekološkega kmetijstva, predvsem na območjih s podtalno vodo, ki je pomemben vir zalog pitne vode.

8

3. Širitev kmetije v vasi Cesta je neutemeljena, saj je predvidena selitev kmetije izven naselja v Zagorico; Zaradi nerešenih zadev z dedovanjem bi bil ustreznejši termin »Nova kmetija«

Izsek iz osnutka Odloka OPN (3) Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nerazdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni mogoče zagotoviti, se na podlagi preveritev s kmetijskega in prostorskega – urbanističnega in krajinskega ter okoljskega vidika določajo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselji na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. (5)........umeščene v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti, npr. ..objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, nove kmetije, za bivalno okolje moteči kmetijsko -gozdarski obrati, kot so npr. žage in živinorejske farme.......... (2) Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijsko rabo zemljišč, s katero se ohranjajo kakovostne kulturne krajine. 4. Širitev kmetije v vasi Cesta je neutemeljena. V tem primeru je očitna diskrepanca med tekstualnim in grafičnim delom. Kmetija ne bo privlačna za panoge povezane s turizmom in imela bi velik negativen vpliv na prebivalce vase Cesta. Trenutna kmetija po izgledu namreč ne sodi med urejene kmetije. Na razvoj vasi in kakovost bivanja ne sme vplivati zgolj posameznik.

Izsek iz okoljskega poročila 2015 OPN Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje se turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj turizma na podeželju oziroma na kmetiji, predvsem z dopolnilnimi dejavnostmi in z omogočanjem ureditve novih nočitvenih kapacitet v obstoječih okvirih naselij na podeželju. Zaradi številnih lokacij in območij ohranjene narave in naravnih vrednot se razvijajo različne oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (planinstvo, pohodništvo, izletništvo, ogled kraških pojavov, učne poti ipd.). Toplogredni plini se sproščajo tudi iz nekaterih industrijskih procesov, v kmetijstvu, pri ravnanju z odpadki ter v prometu, kar povečuje kompleksnost problematike. Značilna je velika razpršenost virov neposrednih in posrednih emisij, tako da je njihovo zmanjševanje odvisno od številnih odločitev individualnih porabnikov. Monitoring kakovosti površinskih voda, ki ga izvaja ARSO, se na območju Občine Dobrepolje ne izvaja. Potencialnega onesnaževalca voda bi lahko predstavljali kmetijstvo, neurejeno odvajanje komunalnih odpadnih voda in promet. Prav tako ni podatkov o ekološkem stanju površinskih voda, saj na območju ni nobenega mesta meritev. Zaključek: Pravno mnenje: Sporen predlog vsebuje tako težke procesno in materialno pravne napake, da je v svojem bistvu protipraven. Zato bi bila protipravna tudi rešitev navedene kmetije (lokacija C11) V OPN. V takem primeru bi bil podan tudi razlog za utemeljen sum zlorabe položaja osebe pristojne za vodenje tega postopka. Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Avtonomija občine na področju prostorskega načrtovanja ni neomejena. Lokalna samouprava je tako omejena s cilji in izhodišči širšega prostorskega urejanja, varstvom okolja in drugimi z zakonom urejenimi sektorskimi posegi v okolje. Ko gre za varstvo kmetijskih zemljišč, Ustava v drugem odstavku 71. člena še posebej zavezuje zakonodajalca, naj poskrbi za posebno varstvo teh zemljišč. Z zakonom vzpostavljena obveznost zavezuje tudi lokalno skupnost. Neupravičena bogatitev oseb lahko pomeni sum korupcije in klientelizma pri sprejemanju Odloka OPN.

9

V nadaljevanju so podali še pripombo na strateški del OPN – predlog državne obvozne ceste skozi naselje Cesta, ki pa je navedena in obravnavana spodaj, pod (6) Pripomba št. 80 in 82. Ugotovitev, stališče: Stališče do podane pripombe oz. zahteve bo Občinski svet Občine Dobrepolje sprejel naknadno, po pridobitvi mnenja prebivalcev naselja Ceste. V ta namen se skliče zbor občanov. (5) Pripomba št. 79: Predlagatelj: G. A in G. J. Predlog: 1. Pri novogradnji naj se upošteva vidno izpostavljenost soseda. Na zemljišču parc. št. 2031 in 2030/2 k.o. Cesta je dopustna gradnja stanovanjskega objekta. Ne strinja se, dokler ni seznanjen z gradbenim dovoljenjem. 2. S predlogom C11 se ne strinja z gradnjo. Gradnja se naj pomakne čim bolj proti progi in ob parceli 1987/1, vendar kmetija se naj iz vasi Ceste preseli v Zagorico, saj več kmetij ni možno obdelovati. Ugotovitev, stališče: Prva pripomba se nanaša na dopustno gradnjo stanovanjskega objekta na delih parcel, ki se jim s tem OPN določa status stavbnega zemljišča. Dela parcel se nahajata v ureditvenem območju naselja, predvidena gradnja pa predstavlja zapolnitev med obstoječo pozidavo in je prostorsko sprejemljiva, zato se pripomba ne upošteva. Skladno z določbami sprejetega OPN se bo lahko šele pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije, izbrani projektant pa bo pri umeščanju objekta v prostor moral upoštevati tudi ostale predpise (glede osončenja, zagotavljanja ustreznih bivalnih in delovnih pogojev ipd.). O zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja odloča pristojna upravna enota, pri tem pa v postopek vključi tudi tiste udeležence (sosede), za katere ugotovi, da imajo status stranskega udeleženca. Torej je s projektiranim objektom možna seznanitev šele v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne v postopku priprave OPN. V zvezi z drugo pripombo je stališče že podano pod tč. (4), k pripombam št.78 in 82. (6) Pripomba št. 80 in 82: Predlagatelj: G. A. In G. J. (pripomba št. 80) Predlagatelji: S. B, G.F., M.N. in M. S., S. U. in S. A., S. J., S. T. in S. M. (skupaj pripomba št. 82, drugi del) Pripomba na strateški OPN - predlog državne obvozne ceste skozi naselje Cesta. Predlog: Iz osnutka OPN – strateški del se izloči predlog obvozne regionalne ceste skozi vas Cesta. V kolikor bi v prihodnosti nastali nujni, predvsem pa za prebivalce Dobrepolja nujni razlogi zaradi javne varnosti, prilagajo NOV predlog s katerim bi bile razbremenjene Zdenska as, Cesta, Videm, Ponikve; industrijska cona Ponikve bi dobila hiti dostop do regionalne ceste (na državne stroške). Torej občina Dobrepolje bi kar nekaj pridobila ne pa izgubila tako kot v občinskem predlogu. (Priloga te pripombe: občinski predlog ter NOV predlog) OPN:

10

NOV PREDLOG:

V nadaljevanju podajajo še utemeljitev in sicer:

Obvozna cesta skozi vas Cesta ni predmet državnega prostorskega načrta, saj le ta posega na Regionalno cesto III. Reda R3-647/1368 Mlačevo – Rašica LE mimo naselja Ponikve, zato v tem aktu ni podlage za regionalno cesto mimo naselja Zdenska vas......in skozi naselja Cesta. Dvoumen je torej OP (priložen izsek).

Ni izkazanega nujnega utemeljenega posega na del najboljših kmetijskih zemljišč v tako velikem obsegu.

Ni izkazan interes javnosti -občanov občine Dobrepolje.

Niso izkazane prednosti namena projekta. Nasprotno, koristi (širši javnosti sicer nepoznane) predvidene ceste nikakor ne odtehtajo izgub, ki bi jih utrpeli prebivalci v neposredni bližini predvidene regionalne ceste kot tudi drugi občani, ki bi jim obvozna cesta bistveno poslabšala pogoje za življenje.

11

Prebivalci (nekateri tudi lastniki zemljišč) v neposredni bližini predlagane obvozne ceste niso bili seznanjeni o nameri pripravljavca, niti niso imeli priložnosti sodelovanja pri pripravi projekta, kar smatrajo kot kršitev Aarhuške konvencije.

Predlagana cesta je zmotno opredeljena kot obvozna cesta, saj vas Cesto razpolavlja!? Posledično bo onemogočen prost pretok prometa, saj bo mogoče priti iz vasi Cesta na Videm preko prometne »načrtovane regionalke«, zatem preko železniške proge (v prihodnosti se v konicah predvideva višja frekvenca vlakov – 2/uro), nato pa sledi še prečkanje križišča. Ob vsem tem lahko pridejo le do enega sklepa...namen te predvidene »regionalne ceste« je potem takem povečanju prometnih nesreč in vaščanom vasi Cesta onemogočati nemotene dnevne migracije

Izsek osnutka OP: Za območja občine Dobrepolje je bil sprejet Državni prostorski načrt za regionalno cesto III. Reda R3-647/1368 Mlačevo-Rašica mimo naselja Ponikve, ki predstavlja ureditev obvoznice mimo naselja Ponikva in Zdenska vas. Zaradi navedenega predvidena regionalna cesta ni predmet tega okoljskega poročila................dodajajo komentar: Slednji DPN ne ureja obvoznice skozi naselje Cesta?! Ugotovitev, stališče: Pripomba se ne upošteva. Predlog za izločitev obvozne regionalne ceste skozi naselje Cesta, pa tudi predlog nove trase obvozne ceste se ne upoštevata. Potek obvozne ceste, ki je prikazan v razgrnjenem strateškem delu dopolnjenega osnutka OPN, je ustrezen z vidika združevanja prometnih koridorjev (potek ob železniški progi). S tem potekom se obvozna cesta izogne križanju železniške proge, medtem ko jo novo predlagana trasa v pripombi križa dvakrat. V OPN predlagana trasa je bistveno krajša, od poteka trase, ki je predlagan v pripombi. Predvidena trasa v OPN ne poteka skozi naselje Cesta, temveč med osrednjim delom naselja in železniško progo. Dostop do zaselka Mala Cesta, ki je na drugi strani železniške proge, ostaja s predlagano rešitvijo v OPN nespremenjen. (7) Pripomba št. 84: Predlagatelja: S.I. in S. B. Predlog: Predlagata prekategorizacijo dela (30 m od vaške ceste) kmetijskega zemljišča parc. št. 1549/1 1562 in 1551/1 k.o. Cesta v stavbno in utemeljujeta z naslednjim: - Del zemljišča s parc. št. 1554/1 in 1554/3 je že pozidano stavbno zemljišče, zato bi

sprememba pomenila zgolj zaokrožitev tega dela s strnjenim naseljem. Predlog posredno podpira tudi tekstualni del predloga OPN: (2) V vseh naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo. (izsek iz osnutka odloka OPN) Plan predvideva razvoj dejavnosti in širitev stanovanjskih območij. Umeščanje dejavnosti pomeni poleg prevozov povezanimi z dejavnosti tudi nova delovna mesta, kar posledično vpliva na povečanje prometa na nekem območju. Tako, da lahko predpostavimo, da bo plan prinesel spremembo v prometnih obremenitvah, ki pa ne bodo samo posledica izvedbe OPN. (str.72 osnutka OP)

TER ISTI TEKST ZNOVA: OPN predvideva razvoj dejavnosti in širitev stanovanjskih območij. Umeščanje dejavnosti pomeni pole prevozov povezanimi z dejavnosti tudi nova delovna mesta, kar posledično vpliva na povečanje prometa na nekem območju. Tako, da lahko predpostavimo, da bo plan prinesel spremembo v prometnih obremenitvah, ki pa ne bodo samo posledica izvedbe OPN. (str.64 osnutka OP) …..gre za širitev stavbnih zemljišč za namen vzpostavitve novega dela naselja. Na območju so kmetijske površine, gre pa za območje v neposredni bližin obstoječih objektov in ceste. Pomembno je, da se v največji možni meri ohranja obstoječa morfologija terena na območju (izsek iz osnutka OPN).

12

- Da se prepreči izseljevanje mladih (naših otrok) v druge kraje ter s tem omogoči medgeneracijsko sodelovanje in pomoč, predvsem z vidika razvoja zdravega kmetijstva.

- Iz predloga OPN je vidna velika naklonjenost črnim gradnjam, saj jih je OPN legaliziral. S tem se v občini Dobrepolje uveljavlja praksa nadaljevanja s črnimi gradnjami, kot skrajšana pot do stavbnih zemljišč.

- Menita, da je poseg v prostor s tem utemeljen. Po potrebi se meja novih predlaganih stavbnih zemljišč minimalno zmanjša ter tako omogoči, da so posegi v kmetijska zemljišča nespremenjeni.

Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 2 ……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: ČETEŽ PRI STRUGAH (1) Pripomba št. 63: Predlagatelj: P. M. Predlog: Vnovični zahtevek na predlog št. 85 iz leta 2014 Na zavrnjeni predlog iz leta 2014 daje vnovični zahtevek za dovoljenje za izgradnjo kmetijskega objekta za namen vzreje govedi in skladiščenje krme na parceli 751/3 k.o. Potiskavec in sicer z namenom, da se čez čas prestavi kmetija. Obrazložitev predloga: kot lastnica parcel 765, 771, 751/3 vlaga prošnjo za vnovično obravnavo za izgradnjo lesenega ali zidanega kmetijskega objekta, v katerem bi bila živina in krma zanjo na delu parcele 751/3 k.o. Potiskavec. Sedaj na teh parcelah pase govedo. Na parceli je manjši 35 m velik leseni objekt, kamor se lahko živina umakne pred slabim vremenom. V njem je tudi elektrika, voda in suha krma. Živina je na parceli tudi pozimi. Zadržuje se v tem lesenem objektu. Problem nastane pozimi, ko zmanjka krme in jo je potrebno voziti s skednja starega gospodarskega poslopja, ki stoji v vasi. To je težko, ker je pot strma in ledena. Za prestavitev gospodarskega poslopja se je odločila, ker je zdajšnji obstoječi na parceli št. 847/6 in 847/7 k.o. Potiskavec zastarel in v njem se ne da urediti prostora za krmo. Ni ga mogoče obnoviti v sodobnejšega zaradi omejitve prostora. Z ene strani meji sosed na zid in je tudi del hleva v njegovi lasti, na drugi strani pa je bližina vaške ceste. Ima pa tudi interes umika živine iz strnjenega naselja in stanovanjskih hiš, da je čim manj moteče za krajane. Razlog zavrnitve iz leta 2014 je bil razpršena gradnja. S tem se ne strinja, saj nekatera gospodarska poslopja že stojijo in so oddaljeni približno 50m od njenega predloga. Upa, pa da ima občina interes, da se še kdo ukvarja s kmetijstvom in da se bo prisluhnilo tudi tistim, ki v naselju nimajo možnosti posodobitve gospodarskega poslopja zaradi prostorskih omejitev in so postavljeni pred odločitvijo ali se jim omogoči nadaljnjo kmetovanje ali pa se prenehajo ukvarjati s tem, ker današnji časi več ne dopuščajo kmetovanja na star način. Na tem novem delu pa bi se dalo urediti kmetijsko poslopje, ki bi ustrezalo današnjim zahtevam. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 3

13

……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: HOČEVJE (1) Pripomba št. 1: Predlagatelj: Š. M. Predlog: Po ogledu map v javni razgrnitvi predlaga, da se obravnava njena vloga za razširitev zazidljivosti na zemljišču parc. št. 1494, 1492, 1491 zaradi večje uporabnosti in možnosti gradnje v kompleksni celoti. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (2) Pripomba št. 13: Predlagatelja: V. B. in V. M. Predlog: Ob pregledu javne razgrnitve občinskega prostorskega načrta imata določene pripombe oz. želje, da se naknadno vnesejo. Sta lastnika parcel št. 1784/4, 1784/5, 1784/6 in 1784/19 k.o. Zdenska vas v Hočevju. Na eni od teh parcel že stoji lesena stavba. Prav zaradi tega jima ni jasno, zakaj ne bi mogla to stavbo posodobiti, oz. dograditi v obliki brunarice. Predlagata, da se z odgovorom predstavnikom iz oddelka za gradbena dovoljenja opravi skupen ogled in terenu in prepričana sta, da se bo našel skupni jezik. Ugotovitev, stališče: Parcela št. 1784/4 k.o. Zdenska vas, na kateri je zgrajen osnovni (večji) objekt, je v dopolnjenem osnutku OPN opredeljena kot del novega stavnega zemljišča (skupaj z ostalimi parcelami) v okviru območja razpršene poselitve (A), južno od novejšega dela naselja Hočevje. V predmetnem OPN je tako predlagana sprememba namenske rabe, iz kmetijskega zemljišča po veljavnem planskem dokumentu v stavbno zemljišče. V kolikor bo v nadaljnjem postopku k spremembi namenske rabe pridobljeno pozitivno mnenje MKGP z vidika varstva kmetijskih zemljišč, bo objekt dovoljeno posodobiti (ali graditi) po tipologiji objektov v tej EUP (HO6). (3) Pripomba št. 54: Predlagatelj: G. M. Predlog: 1. V dopolnjenem osnutku OPN, v ureditveni enoti HO2, poteka razmejitev med podrobnima namenskima rabama »SK« površine podeželskega naselja ter »PC« površine cest, po parcelni meji med parcelama št.: 1619 ter 2211/6 k.o. Zdenska vas. S predlagano razmejitvijo se ne strinja, saj ne upošteva dejanskega stanja (dejanske rabe prostora). Predlaga, da se razmejitev med namenskima rabama opravi skladno z skico, ki je podana v pripombi. S predlagano ureditvijo se:

obstoječemu objektu št.: 462 k.o. Zdenska vas, omogoči razvoj na obstoječi lokaciji ob ustrezni ureditvi meje po dejanski rabi prostora (pridobi se del parc. št.: 2211/6 k.o. Zdenska vas),

koridor, »PC« površine cest prilagodi dejanskemu stanju in ustrezno zoži (širina koridorja še vedno > 10m),

ne predvideva širitev obstoječe ceste, saj je bila ta med letoma 2010 in 2012 ustrezno rekonstruirana s površinami za pešce.

2. v OPN-ju je za parc. št.: 1838 k.o. Zdenska vas predvidena ureditvena enota HO2-SK (g, t) kjer je podrobnejša namenska raba opredeljena kot (»SK« površine podeželskega naselja), način arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja pa z (g- gručasto, t-

14

tradicionalno). Predvideni ureditvi oblikovanja nasprotuje in predlaga, da se na parc. št.: 1838 k.o. Zdenska vas omogoči tudi tip gradnje Sodobna stanovanjska stavba. S predlagano ureditvijo se:

vizualno ne spreminja veduta vasi Hočevje, saj je parcela zaradi obstoječe pozidave (večji kmetijsko gospodarski objekti) ter konfiguracije terena (teren iz vasi pada proti gozdu) skrita,

ne posega v zaščiteno območje vasi, saj parcela leži izven območja naselbinske dediščine,

omogoči gradnja sodobnega bivalnega objekta, ki ni strogo podrejeno tradicionalnim oblikovanim karakteristikam in s tem dopušča doseganje večje energetske učinkovitosti ter bivalnega udobja.

Predlaga, da se v 121. členu (posebni prostorsko izvedbeni pogoji) pod alinejo HO2; /g,t/ doda nov stavek: »Na parc. št.: 1838 k.o. Zdenska vas je možna tudi gradnja osnovnih objektov tip 1« Meni, da si bo Občina Dobrepolje prizadevala vzpostaviti optimalne pogoje za sobivanje starega in novega ter tako omogočila razvoj podeželja, ki bo zagotavlja urejeno kulturno krajino in ustrezne demografske standarde. Ugotovitev, stališče: K pripombi 1: V dopolnjenem osnutku OPN je površina ceste (PC) določena na parceli javnega dobra po zemljiškem katastru, pridobljen za potrebe izdelave OPN. Ta je v delu, ki meji na parcelo št. 1619 k.o. Zdenska vas, širša od površine ceste v naravi, zato se pripomba smiselno upošteva. Podrobna namenska raba - površina podeželskega naselja »SK« se razširi na del javnega dobra za del, ki zaokrožuje funkcionalno zemljišče stavb na parceli št. 1619 k.o. Zdenska vas, pri tem pa se upošteva, da je izvedba parcelacije in ukinitev javnega dobra vezana na izdelavo projektne dokumentacije rekonstrukcije ceste, v okviru katere se s parcelacijskim načrtom določi površina javne ceste in pripadajočih ureditev v naselju (hodnika za pešce, avtobusnega postajališča ipd.) V 122. členu OPN se tako v tč. (4) Hočevje, v EUP HO1 in HO2 doda naslednje besedilo: »Rekonstrukcija ceste v naselju se izvede na podlagi projektne dokumentacije, v okviru katere se s parcelacijskim načrtom določi površina javne ceste in pripadajočih ureditev v naselju (hodnika za pešce, avtobusnega postajališča ipd.). Parcelacijski načrt je osnova za ukinitev delov javnega dobra, kjer ti niso potrebni za varovanje koridorja širitve ceste s spremljajočimi ureditvami.«

K pripombi 2: Pripomba se nanaša na parc. št.: 1838 k.o. Zdenska vas, na kateri naj se omogoči tudi tip gradnje Sodobna stanovanjska stavba. Parcela se nahaja na južnem robu vasi, v EUP HO2. Pripomba se ne upošteva, saj ima naselje Hočevje status naselbinske dediščine (EŠD 21654 Hočevje- Vas). Iz smernic za pripravo OPN, ki jih je podalo pristojno ministrstvo za področje varstva kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo RS, št. 3501-35/2009/8 z dne 19.4.2010) izhaja, da je za enote naselbinske dediščine predvidena celostna prenova, pri načrtovanju poselitvenih območij podeželskih naselij in vasi pa je potrebno zagotavljati: - upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno

podobo v prostoru (silhuete, robovi) kot dela kulturne krajine, - vzpodbujati notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo delov naselja in posameznih

objektov. (5) Pripomba št. 71: Predlagatelj: G. M. Predlog: V dopolnjenem osnutku OPN se za del Hočevja predvideva ureditvena enota HO4-A (o, t), kjer je podrobnejša namenska raba opredeljena kot (»A« površina razpršene poselitve) način arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja pa z (o-obcestno, t- tradicionalno). Predvideni ureditvi območja HO4 nasprotuje in predlaga, da se ureja na enak

15

način kot ureditvena enota HO3. Enak način urejanja narekuje že obstoječi prostorski plan zato meni, da je njegova pripomba utemeljena in bi sprememba pomenila poseg v že pridobljene pravice.

Predlagani ureditvi v OPN-ju za območje HO4 nasprotuje predvsem iz razloga, ker ni dovoljena gradnja sodobne stanovanjske stavbe.

Glede na omejitve, OPN-ja je za območje HO4, praktično onemogočena gradnja sodobnega bivalnega objekta, ki bi bil zgrajen kot energijsko optimiziran objekt. V današnjem času se posebej velik poudarek pri gradnji novih objektov nameni ravno gradnji z uporabo naravnih in okolju prijaznih materialov, izrabo obnovljivih virov energije, energetski učinkovitosti in optimizaciji porabe energentov. V skladu z uporabo sodobnih tehnologij, znanja in racionalno rabo prostora in energije, pa so tudi sami gabariti objekta taki, da ne sledijo gabaritom tradicionalnih stavb.

Ker je tudi sam naklonjen sodobnim tehnologijam, okolju in zdravju prijaznim materialom in bo ob gradnji stanovanjskega objekta vsekakor zasledoval cilje, kot so energetska učinkovitost, uporaba obnovljivih virov energije ter nenazadnje tudi bivanjsko udobje, tega mu predlagana ureditev območja HO4 ne omogoča. Nasprotno, že postavitev navadnih foto-voltaičnih ali solarnih kolektorjev na strehi (in to že po sedanjem predlogu OPN za dovoljene tipe objektov) je problematična, saj po obstoječem predlogu namestitev le teh »ni priporočljiva« ???

Smatra, da bi morali biti območji HO3 in HO4 urejeni na enak način, saj: 1. sta enako urejeni tudi z obstoječim prostorskim planom, 2. obe območji ležita izven območja naselbinske dediščine in sta optično ločeni od vasi, 3. se je območje HO4 ob zadnji spremembi prostorskih planov v letu 2004 obravnavalo

istočasno in z enakim razlogom kot območje HO3, 4. obe območji ležita neposredno drugo ob drugem, ločuje ju le pas dveh zemljišč, kar

pa v naravi pomeni nekaj deset metrov ter obstaja velika verjetnost, da bo tudi na vmesnem območju v prihodnosti želja po gradnji,

5. se območje HO3 od območja HO4 optično ne razlikuje ali loči, 6. bo v primeru izgradnje objektov v območju HO3 in HO4 navidezna ločnica med

obema območjema izginila in optično ne bo razvidna, obe območji bosta delovali kot nov, enoten zaselek, ki je ločen od vasi Hočevje (kot na primer območje vikendov),

7. naj bi OPN na območju HO3 in HO4 vzpodbujali rabo na način, ki bo ustrezala času v katerem živimo, vendar tudi z misijo na prihodnost z vidika ekologije, energetske učinkovitosti in razvoja občine.

Načeloma naj bi se občina Dobrepolje trudila zagotavljati stimulativne pogoje za razvoj podeželja. To pa pomeni, da občina preuči in vzpostavitev takih pogojev OPN-ju, ki bodo našli zakonske in strokovne podlage v zakonodaji, predpisih, uredbah in smernicah, ki jih nalaga država, na drugi strani pa tudi prisluhnila željam in potrebam lastnikov zemljišč in občanom. Ugotovitev, stališče: Pripomba se delno upošteva. Za obe EUP, HO3 in HO4, se poenoti pogoje umeščanja in oblikovanja objektov; tako se za EUP HO4 spremeni podrobna namenska raba iz A - površine razpršene poselitve v SK - površine podeželskega naselja ter določi enaki oznaki: (o) obcestno naselje in (p) podeželsko naselje. Enako velja za EUP HO3. Tipa sodobne stanovanjske stavbe se v teh enotah ne dovoli, kot izhaja iz posebnih PIP: 122.člen, tč. (4) Hočevje - pri obeh EUP je med ostalim določeno: »Pri novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti, ob upoštevanju neposredne bližine naselbinske dediščine.« …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 4

16

……………………………………………………………………………………………………........ Naselje: KOMPOLJE (1) Pripomba št. 3 in 27: Predlagatelj: Z. F. Predlog pod 3: Parcela št. 155/1 k.o. Kompolje je zazidljiva. Že pred časom, ko je bila zadnja javna razgrnitev, je vložil zahtevo, da se ta parcela spremeni iz zazidljive v nezazidljivo. Preko te parcele teče daljnovod visoke napetosti, kar ni primerno, da se tukaj zida. To parcelo uporablja izključno za kmetijske namene. To parcelo ne želi prodajati za gradbeno parcelo. Predlog pod 27: Parcela št. 155/1 k.o. Kompolje je zazidljiva. Vložil je prošnjo za namembnost tega zemljišča. Od tega ni dobil nobenega odgovora. Bil je na javni razgrnitvi, vse zaman. Preko te parcele teče daljnovod. Pod daljnovodom ni mogoče zidati, ali je ? Ta parcela je njegova last, ne ve zakaj se ne spremeni namembnost, če on tako želi? Ali res lahko upravlja občina z njegovo parcelo, mu bo plačevala davke, kaj je tukaj sporno? So to poplave, še veliko je nepozidanega zemljišča, ki bi ga lastniki radi prodali. Predlaga, da se to spremeni v kmetijsko zemljišče, za kar jo tudi izrecno uporablja. Ugotovitev, stališče: Obe pripombi se nanašata na parcelo št. 155/1 k.o. Kompolje, ki leži na območju, namenjenem za stanovanjsko gradnjo ter za centralne dejavnosti (predvsem storitvene in obrtne), kot dopolnitev dejavnosti v obstoječem jedru naselja (v EUP KO27). Ker zaradi poplavne nevarnosti v naselju Kompolje ni možno zagotavljati novih stavbnih zemljišč, so bile s strani občine v letu 2012 naročene dodatne strokovne podlage s področja poselitve. Dopolnitev strokovnih podlag za naselje Kompolje (izdelovalec Acer Novo mesto d.o.o., december 2012) vključuje nove strateške usmeritve za razvoj naselja ter variantne rešitve za izvedbeno raven razvoja naselja. Na tej podlagi je bilo tako v dopolnjenem osnutku OPN opredeljeno območje za kompleksno urejanje, na katerega je bilo v času javne razgrnitve, poleg te, podanih še nekaj drugih pripomb (in so tudi obravnavane v nadaljevanju). Z OPN je predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega akta (OPPN), ki se izdela, ko bodo izkazane dejanske potrebe lokalnega prebivalstva po novih stanovanjskih površinah in površinah za storitvene in druge dejavnosti. Preko predmetne parcele sicer poteka 20 kV daljnovod, t.j. daljnovod srednje napetosti, za katerega pa se druga (ustrezna) rešitev njegovega poteka lahko zagotovi v okviru kompleksnega urejanja z OPPN. Ker je naselju Kompolje potrebno zagotoviti površine za širitev izven območja poplavne nevarnosti, se pripombe, ki se nanašajo na to območje, ne upošteva. (2) Pripomba št. 10: Predlagatelj: N. F. In N. I. Predlog: Želi, da se parceli št. 198/1 in 199/1 k.o. Kompolje izvzameta iz zazidljivosti in se jih da na prvotni namen travnik. Ugotovitev, stališče: Parceli ležita neposredno ob obstoječi pozidavi vzhodnega dela naselja (sedaj zaselka), v EUP KO26. Glede na ugotovitve, da je treba naselju Kompolje zagotoviti površine za širitev izven območja poplavne nevarnosti, (več zgoraj pod pripombama št. 3 in 27), se pripomba ne upošteva. (3) Pripomba št. 20: Predlagatelj: H. J. Pripomba (1): Predlaga večjo zazidljivost parcele št. 204/1 k.o. Kompolje, predvsem zaradi obstoječega edinega možnega uvoza in boljše uporabe prostora. Poleg navedenega je parcela poplavno neogrožena, osončena, po parceli (meji) potekajo že električni vodi, itd.

17

Pripomba (2): Predlaga zazidljivost parcel št. 1647/1, 1648/2 in 1658 k.o. Kompolje, ker je teren dvignjen, poplavno neogrožen, slabo rodoviten, itd. Sosednje parcele v predlogu zazidljivosti so že označene z barvo, ki pomenijo površine podeželskega naselja (parc. št 1645/1, 1644/1 in 1647/2).

Pripomba (3): Vrisati je treba javno pot na parc. št. 1779/13 (odsek 585551). Prilaga kopijo situacije. Ugotovitev, stališče: Pripomba (1) je pobuda za opredelitev (povečanje) novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. Dostopi v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč se bodo reševali z OPPN. Pripomba (2) je pobuda za opredelitev (povečanje) novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. Pripomba (3) za vris javne poti na parc. št. 1779/13 (odsek 585551) se upošteva. (4) Pripomba št. 29: Predlagatelj: A. J. Predlog: Parcela št. 206 k.o. Kompolje bi bila v obliki trikotnika neuporabna za gradnjo ter težje za strojno obdelavo, zato predlaga da se zazidljivost poveča oziroma poravna z ostalimi parcelami. V kolikor to ni mogoče, naj parcela ostane po starem nezazidljiva, ker v nasprotnem primeru je zidanje nemogoče. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na del parcele, ki je izven predlaganega območja pozidave (EUP KO27) in se v tem postopku ne upošteva. Gradnja objektov, ureditev dostopov in ostale infrastrukture se bo določila v podrobnejšem prostorskem aktu (OPPN), saj glede in velikost območja in razdrobljenost lastništva ni mogoče zagotoviti racionalne rabe prostora in ustrezne komunalne opreme območja. (5) Pripomba št. 21: Predlagatelj: H. A. Predlog: Želi, da se zazidljivost območja zmanjša na delu parc. št. 1467 in 1469 k.o. Kompolje zaradi prevelikega območja zazidljivosti. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na parceli v okviru razpršene gradnje, zato se upošteva. (6) Pripomba št. 28: Predlagatelj: M. A. Predlog: Predlaga večjo zazidljivost parcele št. 203 k.o. Kompolje, predvsem zaradi dostopa do parcele. Parcelo seka kolovozna pot do sosedovih parcel, zato predlaga, da se zazidljivost razširi vsaj do tega pota. Parcela je poplavno neogrožena in ima sočno lego, po mej pa potekajo električni vodi. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev (povečanje) novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva.

(7) Pripomba št. 38: Predlagatelj: M. Š.

18

Predlog: Predlaga razširitev zazidljivosti na severnem delu parcele št. 112 k.o. Kompolje v dolžini 20 metrov in širini parcele. Na južnem delu, ki ga omejujejo parkirišče, dovozna pot in parcele št. 111 (na kateri stoji hiša, najbolj izpostavljen del je 1 meter od meje) ni dovolj prostora za postavitev objekta. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (8) Pripomba št. 43: Predlagatelj: M. Z. Predlog: Na osnutek OPN podaja splošne pripombe: 1. OPN ni v skladu z načelom pravne države, ker ne določa oziroma ne opredeljuje izrazov sosednja parcela in sosednje zemljišče, na katero OPN v šestih odstavkih 62. člena veže odmike objektov od meje sosednjih zemljišč in soglasje lastnika sosednjega zemljišča v primeru manjšega odmika. OPN v 4. členu opredeljuje samo odmik objekta od parcele meje, in sicer kot najkrajšo razdaljo med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž objekta in parcelno mejo sosednjega zemljišča, ne pove pa, kako je treba razumeti izraz sosednja parcela in sosednje zemljišče, ki ju vsebuje 62.člen OPN. Načelo pravne države terja in dolžnost normodajalca je, da jasno, določno in in nedvoumno opredeli tudi pomen uporabljenih izrazov.

Ker ima pojem sosednje zemljišče, sosednja parcela lahko samo enak pomen v vseh primerih iz 2. do 6. odstavka 62. člena OPN, predlaga, da se 4.člen OPN dopolni tako, da se opredeli tudi izraz: Sosednje zemljišče oz. sosednja parcela je zemljiška parcela, ki neposredno meji na zemljišče gradnje.

Če ima pripravljavec OPN v mislih kaj drugega, naj to jasno določi, da v praksi, tako kot je bilo v preteklosti glede Odloka o PUP Občine Dobrepolje, ne bo prihajalo do različnih razlag o tem, katero zemljišče se po OPN šteje za sosednje zemljišče, in da bo to nedvoumno jasno vsakomur, projektantu ali občanu ali vaščanu, pravnemu strokovnjaku ali pravnemu laiku. Opredelitev pojma sosednje zemljišče je toliko bolj pomembno, ker OPN nanj veže določene pravne posledice, in sicer tudi take, da je od njih odvisna eksistenca vseh tistih lastnikov zemljišč in njihove družine, ki živijo v hišah, zgrajenih do parcele meje oz. katerih hiše nimajo v OPN določenega 3-metrskega odmika. 2. Problematično je tudi to, da OPN ne ureja posebnega režima za obstoječe objekte v naseljih, kjer obstoječa pozidava glede na značilnosti morfološke in tipološke zgradbe vaških naselij v Dobrepoljski dolini, nima odmikov, ki jih določa 62. člen OPN.

Vas Kompolje je ruralno naselje, kjer so zgrajeni objekti po večini locirani tako, da vsaj z eno stranico sovpadajo s parcelno mejo, in kjer praktično noben objekt nima 3 metrskega odmika niti od parcelne meje niti od sosednjih objektov.

Brez posebne ureditve na teh objektih ni mogoč noben poseg, ki zahteva gradbeno dovoljenje, brez soglasja soseda. V primeru uničenja ali bistvenega poškodovanja zaradi požara, potresa, neurja takega objekta ni mogoče nadomestiti z novim na enakem mestu, v enakih gabaritih brez soglasja soseda, četudi mu obseg ne bi poslabševal dotedanjih pogojev bivanja preko krajevno razumne mere, in četudi bi poseg izpolnjeval vse druge pogoje iz 62. člena OPN (svetlobnotehnične, požarnovarnostne, sanitarne....... in bi bilo možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, ki ji stavba pripada).

OPN v 29. členu predvideva naslednjo strategijo razvoja podeželskih naselij: Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju

19

(storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo prilagajajo ter strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dovoljeno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

V 5. odstavku 40. člena OPN določa: Kulturno-zgodovinski turizem je usmerjen predvsem na lokacije s pomembnejšimi objekti kulturne dediščine (cerkve pri Zdenski vasi, Podpeči, Podgorici, na Vidmu, Hočevju, Ponikvah, Tisovcu ipd., Gačnikova domačija v Ponikvah, mlin s spominsko ploščo iz NOB ob Rašici ipd.), pa tudi v prezentacijo vasi z naselbinsko dediščino (Mala vas, Zdenska vas, Bruhanja vas, Podpeč, Hočevje, Kompolje). Ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija tudi na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (spominske lokacije, območja prepoznavnosti krajin, arheološka območja idr.). V 6. odstavku 40. člena po OPN določa: Podeželski turizem in turizem na kmetiji: v vaških naseljih in zaselkih se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij z namenom ureditve nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom.

Kako si občina zamišlja udejanjiti to strategijo, če pa brez soglasja soseda ni mogoče prenoviti, adaptirati starih dotrajanih hiš niti za potomce, kaj šele za turistične namene, pa četudi poseg ne bi poslabševal dotedanjih pogojev bivanja mejašem v 3-metrskem pasu preko krajevno razumne mere in četudi bi bili izpolnjeni vsi pogoji iz 62. člena OPN?

Predlaga, da OPN določi izjeme od pogojev iz 62. člena OPN glede na obstoječe stanje in značilnosti morfološke in tipološke zgradbe vaških naselij v Občini Dobrepolje. Ugotovitev, stališče: V pripombi je predlagana opredelitev izraza »sosednja parcela in sosednje zemljišče« ter določitev posebnega režima za obstoječe objekte v naseljih, kjer obstoječa pozidava glede na značilnosti morfološke in tipološke zgradbe vaških naselij v Dobrepoljski dolini, nima odmikov, ki jih določa 62. člen OPN. Prva pripomba se upošteva, v 4. členu odloka se za razlago izraza »Odmik objekta od parcelne meje« doda še naslednje besedilo: »Sosednje zemljišče oz. sosednja parcela je zemljiška parcela, ki neposredno meji na zemljišče gradnje.«

Druga pripomba se upošteva tako, da se v 62. členu odloka za četrtim odstavkom doda nasedanje besedilo: »(5) Manjši odmik objekta od meje sosednjih zemljišč je brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča dopusten pri prenovi ali nadomestitvi legalno zgrajenega objekta na istem mestu z enakimi gabariti, pri čemer morajo biti zagotovljeni ustrezni požarno-varnostni odmiki med objekti oz. določeni ukrepi požarnega varstva.« (9) Pripomba št. 51: Predlagatelj: A. B. Predlog: Daje pobudo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbno. Na podlagi poplavnih študij in dejanskega stanja iz leta 2010 in 2014 ob poplavah so nekatera stavbna zemljišča v Kompoljah neprimerna za gradnjo. Tako je neprimerno za širitev tudi obstoječe zemljišče, na katerem je stanovanjska hiša s hlevom in pripadajočimi objekti. Ker hiša ni več primerna za obnovo, prav tak na tem mestu ni dovoljena niti ni smiselna novogradnja, daje pobudo, da postane zemljišče 664 ali 648 k.o. Kompolje stavbno. Tako bi mi bilo kot nasledniku kmetijskega gospodarstva omogočeno, da kmetija ostane na obstoječi lokaciji, stanovanjski objekt pa se iz območja poplav umakne. Z ustreznejšimi zemljišči kmetija ne razpolaga.

20

Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (10) Pripomba št. 64: Predlagatelj: P. F. Predlog: Se ne strinja z zazidljivostjo parcel št. 153 (Oplat) in 1504/1 (Frjačni devc) v k.o. Kompolje. Ugotovitev, stališče: Parcela št. 153 k.o. Kompolje leži na območju, namenjenem za stanovanjsko gradnjo ter za centralne dejavnosti (predvsem storitvene in obrtne), kot dopolnitev dejavnosti v obstoječem jedru naselja (v EUP KO27). Ker je naselju Kompolje potrebno zagotoviti površine za širitev izven območja poplavne nevarnosti, se pripombe, ki se nanašajo na to območje, ne upošteva. Več obrazloženo pod pripombo št. 3 in 27. Parcela 1504/1 (Frjačni devc) v k.o. Kompolje leži med obstoječo pozidavo, na majhnem razredu poplavne nevarnosti. Pripomba se ne upošteva. (11) Pripomba št. 65: Predlagatelj: VAŠKI ODBOR KOMPOLJE Predlog: Za reševanje poplavne nevarnosti v občini Dobrepolje je potrebno vključiti omilitvene ukrepe tudi v OPN in OP. V obravnavi je več variant ukrepov, s katerimi predlagajo ureditev odtočnih razmer v Kompoljah ter ukrep, ki varuje naselja dolvodno (Struge), zaradi spremenjenega vodnega režima gorvodno. Navaja, da je v izdelavi idejni projekt: Omilitveni ukrepi za poplavne vode v občini Dobrepolje, s katerimi želijo doseči poplavno varnost v naselju Kompolje in Struge. Prilaga opis štirih variant (Varianta 1, 2, 2a in 3) za ureditev odtočnih razmer v naselju Kompolje, na koncu pa je opisana še ureditev odtočnih razmer v Strugah z izgradnjo zadrževalnika Potiskavec. Podatki so zapisani tudi na podatkovnem mediju, ki je bil priložen pripombam.

V nadaljevanju je podan kratek opis variant (brez tehničnih podatkov, celoten opis pa je kot priloga sestavni del predmetnega elaborata):

Varianta 1: Poplavne vode se spelje po obstoječi trasi suhe struge proti obstoječemu grabnu ter nadaljuje do Gmajne. Varianta 2: Del poplavne vode se spelje po obstoječi trasi suhe struge proti obstoječemu grabnu do Gmajne, del vode pa pri Barbnih za Krvicami preko ceste za Brezje in ceste za Struge. Priključi se pri cesti za Kanculc glavni strugi. Varianta 2a: Del poplavne vode se spelje po obstoječi trasi suhe struge proti obstoječemu grabnu do Gmajne, del vode pa pri Barbnih za Krvicami preko ceste za Brezje in ceste za Struge. Priključi se pri cesti za Kanculc glavni strugi. Trasa se razlikuje od variante 2 po tem, da je speljana za hišo Babičevih in Mustarjevih. Varianta 3: Poplavne vode se spelje z nasipom od glavne ceste do požiralnikov Krkovo, kjer je vtočni objekt za podzemni tunel pod Frjačami do gradna. Od tu dalje gre po novem grabnu do Gmajne. Zadrževalnik Potiskavec: Izgradnja suhega zadrževalnika pred naseljem Potiskavec je ukrep, s katerim se uredi odtočne razmere dolvodno v Strugah. Zaradi spremenjenega vodnega režima že v Ponikvah in Predstrugah ter v Kompoljah po eni izmed variantni rešitvi je potrebno zadržati poplavni val oz. ga znižati. Velikost zadrževalnika znaša 2,3 mil. m3 pri koti zajezitve Q100. Poplavni dogodek leta 2010 pa je bil ocenjen na 2,8 mil. m3, to pomeni, da bi lahko zadržali 82 % volumna vala. Pri čemer se ne sme pozabiti, da je možnost zajezitve tudi dogodka Q500 na koti 424,00 z izračunano vrednostjo volumna 3,4 mil. m3.

21

Ugotovitev, stališče: Po Hidrološko-hidravličnem elaboratu, Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje – predvidena ureditev, ki ga je izdelal IS projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o. v juniju 2012, je zavarovanje naselja Kompolje pred pogostejšimi poplavami predvideno le z določenimi omilitveni ukrepi (čiščenje suhe struge Rašice skozi vas, zaščita objektov z montažnimi elementi, rekonstrukcija obstoječih objektov v skladu z Uredbo, umaknitev nove pozidave s poplavnega območja ter ohranitev poplavnega območja). V javni razgrnitvi je podana zahteva za reševanje poplavne varnosti naselja Kompolje z vključitvijo omilitvenih ukrepov v OPN in OP, kot so podani v predlogu variantnega reševanja (opisane variante 1, 2, 2a in 3). Predlog variant s tehničnimi podatki sicer ni elaboriran na način, da bi bil podpisan izdelovalec, v pripombah pa je navedeno, da je v izdelavi idejni projekt: Omilitveni ukrepi za poplavne vode v Občini Dobrepolje, s katerim želijo doseči poplavno varnost v naselju Kompolje in Struge (pri Potiskavcu je predlagan tudi suhi zadrževalnik). Upoštevajoč zaključke dodatnega usklajevalnega sestanka dne 27.5.2015 (predstavniki Vaškega odbora Kompolje, občinske uprave, MOP- ARSO ter izdelovalcev: HH elaborata, IS projekt d.o.o. in izvedbenega dela OPN, Topos d.o.o.) se zahteve Vaškega odbora Kompolje upoštevajo tako, da se:

v okviru tega postopka OPN za izvedbo omilitvenih ukrepov na širšem območju suhe struge Rašice opredeli izdelava OPPN,

za potrebe izdelave OPPN poleg ostalih potrebnih strokovnih podlag dopolnijo tudi strokovne podlage za področje upravljanja z vodami, t.j. Hidrološko-hidravlični elaborat, Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje - predvidena ureditev (izdelovalec IS projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., junij 2012), v okviru katerega bo izvedena tudi primerjava predloženih in ostalih variant in podana optimalna rešitev za varovanje naselij pred poplavami,

za izvedbo celovitih protipoplavnih ukrepov, v kolikor se bo v okviru dopolnitve strokovnih podlag izkazalo, da so za optimalnejše varovanje naselij smiselni, po sprejetju tega OPN pristopi k njegovim spremembam in dopolnitvam.

V tem odloku o OPN se tako:

zadnji stavek drugega odstavka 70. člena nadomesti z naslednjim besedilom:

»Na poplavnih območjih je dovoljena rekonstrukcija cest z upoštevanjem ukrepov, določenih

v Hidrološko-hidravličnem elaboratu, Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje – predvidena

ureditev ter njegovih dopolnitev.«

tretji odstavek 123. člena dopolni tako, da se glasi:

»(3) V okviru OPPN se načrtuje tudi prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za gradnjo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru, za gradnjo protipoplavnih objektov in naprav ter drugih objektov za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč, tudi če niso opredeljeni v grafičnem delu odloka.«

v 124. členu doda pod (2) Kompolje naslednje besedilo: »- KO31; /oppn/ Suha struga Rašice: Površine se namenijo izvedbi omilitvenih ukrepov za varovanje naselja Kompolje pred poplavami. Do sprejetja OPPN so na območju urejanja dovoljeni posegi in ureditve po določilih splošnih PIP za poplavna območja iz 95. člena odloka.« Ker se z določitvijo EUP KO31 posega na območja že opredeljenih drugih EUP (KO1; /o,t/ in KO4; /o,p/, se za ločena območja določi nove EUP (KO27, KO28 in KO29), v 122. členu odloka pod (6) Kompolje pa zato doda še naslednje določbe:

»- KO27; /o,p/ Pri prenovah in novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in

gabariti, večja odstopanja niso dovoljena. Upošteva se obstoječi red pozidave:

22

stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Če se na parcelah vzpostavlja sekundarna linija osnovnih objektov, se red pozidave ponovi. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi skladno z določbami 95. člena tega odloka.

- KO28; /o,t/ .pri prenovah in novogradnjah se ohranja tradicionalna tipologija gradnje in gabariti, večja odstopanja niso dovoljena. Upošteva se obstoječi red pozidave: stanovanjski objekti naj se umeščajo ob cesti, prečno nanjo, na prostih stavbnih površinah v zaledju se postavlja gospodarske, pomožne kmetijske in ostale spremljajoče objekte. Vsi posegi v območju naselbinske dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi skladno z določbami 95. člena tega odloka

- KO29; /o,t/ Na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi skladno z določbami 95. člena tega odloka.« Zaradi oštevilčenja gornjih EUP se EUP 28; /oppn/ preštevilči v EUP30; /oppn/. …................................................................................................................................................

Pripombe, oštevilčene od 87 do 93, je podal predlagatelj J. Si..: Posamezne pripombe so v nadaljevanju glede na sorodnost tematike najprej navedene, zatem pa je podano skupno stališče. (12) Pripombe št. 87, 88, 89, 90, 91, 92 in 93 (predlagatelj J. Si.): Predlog (pripomba pod 87): Izločitev parcel št. 49/1, 49/2, 50/1, 109, 110, 1781/1, 111, 112 k.o. Kompolje iz območja zazidljivosti. Po omenjenih parcelah se razlivajo poplavne vode, zato bi kakršnikoli posegi poslabšali poplavno varnost v vasi Kompolje. Že sedaj je namreč parcela 110 kar za 2m nižja od parcele 111, omenjena pa še za dodaten meter nižja od parcele 112. Na obeh omenjenih parcelah se je teren dvignil zaradi novogradenj. Vse navedene parcele ležijo v suhi strugi, zato predlaga, da se jih izloči iz območja zazidljivosti, saj bi s tem preprečili dviganje terena in slabšanje poplavnih razmer. Predlog (pripomba pod 88): Izločitev parcel št. 1441 in 1440/1 iz območja zazidljivosti. Na omenjenih parcelah pred 30 leti objekta še ni bilo. Lastnik P. S. je teren dvignil za več kot 1 meter in zgradil stanovanjsko stavbo. Prav tako je pred nekaj leti za omenjenim objektom teren še dodatno dvignil (za cca. 1 m) in naredil tenis igrišče. Z omenjenimi posegi je zgradil nekakšen zadrževalnik, zaradi česar poplavna voda ne more odtekati naprej proti Krvicam, kjer je največje razlivno območje z okoli 20 požiralniki. Omenjeni parceli sta neposredno v suhi strugi in vsi nadaljnji posegi bi še dodatno poslabšali poplavno stanje zato zahteva, da se jih izloči iz območja zazidljivosti. Predlog (pripomba pod 89): Izločitev parcel 1477/1, 1475/1, 1445/1, *177, 1441, 1440/1 k.o. Kompolje iz območja zazidljivosti, saj po omenjenih parcelah poteka glavni tok poplavnih voda. Parcele so bile v preteklosti deležne številnih posegov, s katerimi se je teren dvignil za dva metra. Prav tako je lastnik za objekt št. 177 dobil dovoljenje za gradnjo nadomestne gradnje na parceli 1445/1, tako da objekt št. 177 ni več v uporabi, saj je vsakič poplavljen, hkrati pa preprečuje, da bi voda tekla naprej proti Krvicam, kjer je največje razlivno območje in kjer se nahaja preko 20 požiralnikov, prvi se nahaja na parceli 31/1, naslednji na parceli 33, pa potem 38 k.o. Kompolje itd. zato predlaga, da se omenjene parcele izloči iz območja zazidljivosti, saj so ključne za odvajanje poplavnih voda. Predlog (pripomba pod 90):

23

Izločitev parcele parc. št. 1549/2 k.o. Kompolje iz cone zazidljivosti, saj po delu parcele, ki je predviden kot zazidljiv, poteka glavni vodni tok Vrhovske vode, ki teče po makadamski poti 1786 in se izliva po omenjeni parceli. Posegi na tej parceli (1549/2) bi poslabšali sposobnost odvajanja omenjene padavinske vode. Prav tako pa ima lastnik še možnost širitve na parceli 208, ki ni poplavna in je bolj zanimiva za širitev naselja, kot na tem koncu vasi, zato predlaga, da se parcelo 1549/2 izloči iz območja zazidljivosti. Predlog (pripomba pod 91): Izločitev parcel št. 1684/3, 1627/2, 1779/3 in 1785/1 k.o. Kompolje kot gradbenih parcel. Omenjene parcele so pravzaprav struga potoka Ferjačevski studenec in ostalih vodotokov iz hriba Grmada, kot tudi pomagajo pri odvajanju poplavnih voda. Pred slabim letom je bila na parc. 1684/3 zgrajena javna pot, ki je še dodatno zmanjšala že tako slabo pretočno in delno zasuto strugo kar je poslabšalo vodne razmere predvsem ob poplavah. V izogib prihodnjim posegom na teh parcelah zahteva, da se omenjene parcele izloči kot zazidljive. Predlog (pripomba pod 92): Izločitev parcel št. 1645/1 in 1644/1 k.o. Kompolje iz območja zazidljivosti. Na parceli 1645/1 se nahaja izvir potoka Ferjačevski studenec, česar nimate evidentiranega. Obe omenjeni parceli sta tudi kvalificirani kot boljši kmetijski zemljišči in neposredno mejita na gospodarsko poslopje. Parceli sta namenjeni za pašo in košnjo. Kot bodoči prevzemnik kmetije, ki meji na omenjeni parceli predlaga, da se ju izloči iz območja zazidljivosti, saj zemljišči omogočata bodočo širitev kmetije in njene proizvodnje. Predlog (pripomba pod 93): Izločitev parcele 618/6 k.o. Kompolje iz območja zazidljivosti zaradi poplavljenosti omenjene parcele. Na parceli se je do nedavnega nahajal požiralnik, ki ga je lastnik zasul in dvignil teren, zaradi česar se je sposobnost odvodnjavanja poplavne vode znatno poslabšala. Na omenjeni parceli se je nekoč nahajala stanovanjska hiša, vendar so se nekdanji lastniki zaradi poplavljenosti odselili. Novi lastnik je na mestu, kjer je stala omenjena hiša, dvignil teren in postavil leseno lopo, ki služi kot hlev ter čebelnjak, s čimer je skrčil območje razlivanja poplavne vode. Zato predlaga, da se omenjeno parcelo izloči iz območja zazidljivosti, s čimer bi se preprečili nadaljnji škodljivi posegi na parceli, ki bi poslabšali poplavno varnost vasi Kompolje. Priložena tudi fotografija (poplave) ter lokacija požiralnika. Ugotovitev, stališče: V pripombah so podani predlogi redukcij v povezavi s poplavno nevarnostjo v posameznih predelih naselja Kompolje. Nekaj pripomb se nanaša na zemljišča, za katera so z dopolnjenim osnutkom OPN že predvidene redukcije (ukinitev stavbnih zemljišč); tako je v pripombi 87 navedena parcela št. 110 k.o. Kompolje, v pripombi 89 parceli št. 1477/1 in 1475/1 k.o. Kompolje, v pripombi 91 parcele 1684/3, 1627/2 in 1785/1 k.o. Kompolje. Ta sklop pripomb ni smiseln, ker je ukinitev (redukcija) v dopolnjenem osnutku OPN že upoštevana. V pripombi 93 je izločitev iz območja zazidljivosti predlagana parcela št. 618/6 k.o. Kompolje; le-ta pa v dopolnjenem osnutku OPN sploh ni vključena v območje stavbnih zemljišč, ampak se nahaja na območju kmetijskih zemljišč, zato ni smiselna. V pripombi 87 se predlog glede parcele št. 1781/1 k.o. Kompolje (javno dobro) upošteva tako, da se na površini s podrobno namensko rabo SK upošteva javno dobro in opredeli kot površina cest (PC). Ostale navedbe v pripombah se nanašajo na parcele v okviru stavbnih zemljišč z obstoječimi objekti in ureditvami (status stavbnih zemljišč določen tudi v sedaj veljavnih planskih aktih občine). Te pripombe za ukinitev stavnih zemljišč se ne upošteva iz naslednjih razlogov: Pri pripravi dopolnjenega osnutka OPN, ki je bil predmet javne razgrnitve, so bile izvedene določene redukcije (ukinitve stavbnih zemljišč) tam, kjer so parcele še proste oz. ne sodijo v okvir funkcionalnih površin obstoječih objektov, vse na podlagi strokovnih podlagah »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje - predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat«, ki ga

24

je v juniju 2012 izdelal IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana, pod št. D53-ŠNS/11. Območja požiralnikov in druga ponikalna območja so v Prikazu stanja prostora (kot priloga OPN) evidentirana na podlagi elaborata »Evidenca ponikev /požiralnikov, ponikev, grezov, estavel, vrtač/ na območju občine Dobrepolje«, ki ga je v novembru 2013 izdelalo podjetje Geologija d.o.o. Idrija, pod št. 2847-164/2013-01. Na podlagi tako pripravljenega dopolnjenega osnutka OPN je bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje; izdelala ga je družba OIKOS, svetovanje in razvoj, d.o.o., Kamnik pod naslovom Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Dobrepolje, št. 1075, v aprilu 2014 ter z dopolnitvami v avgustu 2014. Na njegovi podlagi je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, za fazo dopolnjenega osnutka OPN v postopku celovite presoje vplivov na okolje skladno z 41. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/09ZMetD, 66/06-OdlUS, 112/06-OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13; v nadaljevanju: ZVO) in 19. členom Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) ugotovilo, da je izdelano okoljsko poročilo ustrezno. Izvedena so bila tudi določena usklajevanja z Ministrstvom za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje, pristojno za področje upravljanja z vodami in ugotovljena neskladja v dopolnjenem osnutku OPN tudi že odpravljena. Omejitve pri posegih v prostor so za poplavna območja določene tudi v tekstualnem delu OPN – v 95. členu odloka, v okviru splošnih prostorskih izvedbenih pogojev (PIP), kjer je med ostalim določeno:

»(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(4) Na poplavnih območjih so dopustni samo tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.

(5) K posegom iz predhodnega odstavka tega člena je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami.

(6) Na poplavnih območjih je na zazidanih stavbnih zemljiščih do izvedbe omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, določenih v strokovnih podlagah iz prvega odstavka tega člena, dopustno le vzdrževanje objektov.

(7) Na območjih zazidanih stavbnih zemljišč, kjer protipoplavni ukrepi ne bodo zagotovili zadostne varnosti objektov pred poplavami, je potrebno zagotoviti drugo varstvo in sicer: zaščito objektov z montažnimi elementi (protipoplavne vreče, sestavljive montažne stene, zaščita vrat in oken s panelno protipoplavno zaščito, avtomatske zapore cevovodov,...). Rekonstrukcija obstoječih objektov v poplavnem območju je dovoljena pod posebnimi pogoji, v skladu z predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda, novagradnja ni dovoljena.

(8) Na območjih požiralnikov in drugih ponikovalnih območjih so prepovedani vsi posegi, ki bi lahko vplivali na spremembo obstoječega terena in kakorkoli ogrozili funkcijo odvodnika poplavnih vod, zlasti pa zasipavanje. Vse zasute požiralnike je potrebno pregledati in ponovno aktivirati. Gradnja objektov je na območjih s požiralniki ali drugimi ponikovalnimi območji prepovedana.

(9) Določba iz predhodnega odstavka ne velja na območjih kompleksnih urejanj, kjer je s hidravlično-hidrološkim elaboratom predviden ukrep pred poplavami z dvigom platoja. V fazi izdelave strokovnih podlag za območje urejanja je treba podati take rešitve, ki ne bodo poslabšale odvodnost zalednih voda ter objektom zagotovile varnost pred poplavami.

(10) Na območjih zelenih površin, ki se po veljavnih podatkih nahajajo znotraj poplavnih območij, ni dopustno nikakršno nasipanje terena, ki bi lahko vplivalo na spremembe poplavne ogroženosti.«

25

Določbe 95. člena odloka so, skupaj s predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda (ZVO ter Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njim povezane erozije celinskih voda in morja, Uradni list RS, št. 89/08) tako ne dopuščajo pridobitev upravnih dovoljenj za objekte in ureditve, če so bile na stavbnih zemljiščih izvedene kot nedovoljene ali neskladne gradnje. Za gradnje, ki imajo upravno dovoljenje in so po njih tudi grajena, pa ni upravičeno oz. utemeljeno, da se zaradi poplavnih razmer na terenu s predmetnim OPN stavbno zemljišče ukinja. Ob tem je potrebno še pojasniti, da bo v primeru določitve dodatnih protipoplavnih ukrepov za naselje Kompolje, ki jih predlaga Vaški odbor Kompolje (glej stališče pod pripombo št. 65), prišlo do spremenjenih razmer na področju upravljanja z vodami, kar bo imelo za posledico tudi sprostitev določenih pogojev glede načrtovanja prostorskih posegov v okviru obstoječih stavbnih zemljišč, v okviru ureditvenega območja naselja pa bodo lahko tudi preverjene možnosti za določitev novih. …................................................................................................................................................

Pripombe, oštevilčene od 94 do 117, je podal predlagatelj J. St..: Posamezne pripombe so v nadaljevanju združevane glede na sorodnost tematike (predloge redukcij, problematiko poplavnosti, predloge širitve zazidljivosti), v okviru teh pa so nato podana (tudi skupna) stališča. (13) Pripomba št. 95 (predlagatelj J. St.): Predlog: Zaenkrat ne želi širitve zazidljivosti na par. št. 634/1 in 637/1 ko. Kompolje, ker sta obe v kompleksu, ker je tudi ne želi prodati glede na to, da so otroci še majhni in bi z zazidljivo parcelo morali kar še par let čakati, v primeru davkov na gradbene parcele pa je to nesmiselno, da čaka na pozidavo svojih otrok, ker najmanj še 10 let nihče ne bo gradil, parcele pa ne namerava razprodati in odprodati tujim ljudem in se sam še misli ukvarjati s

kmetijsko dejavnostjo na teh parcelah. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na zemljišče predlagatelja (predlog za širitev podan v predhodni fazi priprave OPN). Pripomba se upošteva, pri tem pa se zmanjša tudi območje obstoječega stavbnega zemljišča na delu parcel št. št. 634/1 in 637/1 ko. Kompolje, saj glede na njegovo obliko (ožji pas) ne omogoča pogojev za gradnjo. Pri tem se upošteva ukinitev še na parceli 634/2, ki je v drugi lasti in glede na njegovo obliko neustrezno za pozidavo. (14) Pripombe št. 94, 98, 100, 102, 104, 108 in 111 (predlagatelj J. St.): Predlog (pripomba pod 94): Na sredini parcele št. 1645/1 k.o. Kompolje se nahaja izvir Frjačevski studenec, ki se izliva po parc. št. 1779/13, tega nimate evidentiranega, niti vodotoka do Rupe, ki je na parc. št. 378, kjer je požiralnik. Je solastnik parc.št. 1644/1 in 1645/1, katere je S. M. predlagal za širitev zazidljivosti parc.št. 1644/1. Ker so kmetijska zemljišča, jih obdeluje in jih potrebuje za okoli govejega hleva, ki je na parc.št. 1642/1. Vsa zemljišča 1645/1, 1644/1, 1644/3, 1644/2, 1660, 1662 uporablja kot za pašno-košni sistem. Parcelo št. 1645/1 pa izločite zaradi izvira Frjačevski studenec iz zazidljivosti. Izvir, ki je na par. 1645/1, se izliva med objektoma 123 in 112 na par. 1779/13. Objekt 112 pa je bil tudi obakrat poplavljen, 19.09.2010 in 07.11.2014 in parcele 1645/1, 1644/1 nimajo dostopa z javne poti. Objekt na parceli št. 16421/1 pa je registriran kot gospodarski hlev.

26

Predlog (pripomba pod 111): Je solastnik parcel št. 1644/1 in 1645/1 k.o. Kompolje, katere je predlagal za širitev zazidljivosti S. M.. Zemljišča se nahajajo nasproti njegovega lastnega zemljišča par. št. 1642/1, na katerem je zgradil nov sodoben hlev za govedo. Vsa ta zemljišča 1645/1, 1644/1, 1644/3, 1644/2 nimajo dostopa z glavne poti. Uporablja jih za pašo živine. Parcele 1645/1, 1644/1 so izključno za kmetijski namen, nikakor pa ne za gradnjo stanovanjskega namena, saj tako se gospodarska dejavnost, ki se izvaja na par. št. 1642/1 razvrednoti. Slej ko prej bi stanovalce motile dejavnosti na kmetiji 1642/1, ker pa je solastnik parcel 1645/1, 1644/1, nasprotuje širitvi zazidalnega območja na parc. 1645/1. Je pa itak izvir Frjačevski studenec izvir pitne vode, zato prodaja ni mogoča. Ugotovitev, stališče: Rupa in Ruperška jama na parceli št. 378 (tudi na sosednjih) k.o. Kompolje sta v elaboratu »Evidenca ponikev /požiralnikov, ponikev, grezov, estavel, vrtač/ na območju občine Dobrepolje« (izdelovalec Geologija d.o.o. Idrija, pod št. 2847-164/2013-01, november 2013) evidentirani. Izvir Frjačevski studenec je upoštevan tako, da je na širšem območju opredeljena druga PNR, in sicer druge zelene površine (ZD). Parceli št. 1644/1 in 1645/1 k.o. Kompolje sta v solastnini več lastnikov (J. St. solastnik le do 1/18). Parcela št. 1645/1 ima status stavbnega zemljišča že po veljavnem planskem aktu. Po strokovnih podlagah »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje - predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat« (izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana, pod št. D53-ŠNS/11, junij 2012) je parcela št. 1644/1 izven območja poplavne nevarnosti, prav tako pa tudi pretežni del obstoječega stavnega zemljišča (parc.št. 1635/1; le deloma je v razredu preostale nevarnosti). Pripomba se ne upošteva. Predlog (pripomba pod 98): Izločitev parcele št.. 618/6 k.o. Kompolje. Na parceli je do leta 2007 obstajal požiralnik. Ker je bila par. 618/1 poplavna, so se predniki te parcele izselili, objekt je propadel, da pa je T. J. kupil parcelo na darilno pogodbo kot kmetijsko zemljišče. Ker je sosed teh parcel 637/2, je parcelo dobro poznal. Brezno je T. zasul z odpadom (gradbeni) kot so asfalt in podobno, ker je šla struga skozi parc. 618/4, je le tega delno zasul in teren dvignil in na brezno postavil lesen hlev za koze 10 kom. Seveda je vse parcele razmeril (?) in spremenil par. št., ker pa gre glavni vod vodovoda skozi p. te struge, se je nanj priklopil. Priložene štiri fotografije spremembe terena. Ugotovitev, stališče: Parcela št. 618/6 k.o. Kompolje po dopolnjenem osnutku OPN ni vključena v območje zazidljivosti (ni stavbno zemljišče), zato pripomba ni smiselna. Navedbe glede razmer in stanja na terenu se ne nanašajo na vsebine, ki so predmet OPN, zato se ne upoštevajo. Predlog (pripomba pod 100): Izločitev parcel št. 1684/3, 1684/6, 117, 1640, 1695 k.o. Kompolje iz zazidljivosti. Parcele predstavljajo kot izlivna točka poplavnih voda, ki pritekajo iz smeri Frjačevski studenec in Ponikev, da parcele v zadnjih 30 letih niso več najbolj kvalitetne. Njive so se spremenile v gospodarski namen, na njih stojita dva kozolca par. št. 1640 in 117 ki pa so se tudi nekoliko dvignile in jih je potrebno izločiti iz zazidljivosti, teren pa vzpostaviti v prvotno stanje, dovozno cesto na parc. št. 1698 pa znižati. Razpadajoči objekt 118 odstraniti. Da pa je občina na podlagi te vodne študije pridobila gradbeno dovoljenje za parc. 1684/3, 26.11.2012 na najbolj poplavni in pretočni parceli in zgradila obvozno cesto po poplavah 2010 po vseh predpisih skozi to parc. 1684/3. Naj bi odtekalo do 50.000 m3 poplavne vode na sekundo ki se prelije na parc. 1785 in 1695, ki je pisana kot pašnik in travnik, na kateri stoji na črno zgrajen objekt last M. V.. Priložene štiri fotografije poplav. Predlog (pripomba pod 102):

27

Parcele št. 1684/3, 1684/6, 1785/1, del 119.s pred hišo; 1640, 117 na 1697, 1698, 1695, 118.s razpadajoči objekti; 1684/3, 1684/6, 1785/1 pa so struga vodotoka last Občine Dobrepolje. Parcele so poplavne, so kot izlivna točka poplavnih voda iz vasi Kompolje, ki pritečejo iz Frjačevskega studenca in Ponikev. Parcele zadnjih 30 let niso več najboljše kmetijske njive, ker so jih lastniki spremenili v stavbna, na njih stojita dva kozolca 1640 in 117. Teren so dvignili, a še vedno poplavlja in jih je treba izločiti iz zazidljivosti, teren pa vzpostaviti v prvotno stanje, dovozno cesto parc. št. 1698 pa znižati, ker je pred 30 leti ni bilo, niti objekta. Razpadajoči objekt 118 odstraniti. Da pa je občina na podlagi te vodne študije pridobila gr. dovoljenje za parc. 1684/3, 26.11.2012 na najbolj poplavni in pretočni parceli zgradila obvozno cesto po poplavah 2010 po vseh predpisih in študijah poplavljenosti te parcele skozi to parc. 1684/3 naj bi 7.11.2014 odtekalo 50.000 m3 na sekundo poplavne vode, ker ni moglo odtekati, je zalilo 50 stanovanjskih objektov v vasi Kompolje ravno zaradi izgradnje obvozne ceste na parc. št. 1684/3. Namesto odvodnega kanala imajo danes na vodnem toku obvozno cesto. Ugotovitev, stališče: Navedbe v obeh pripombah se nanašajo na parcele v okviru stavbnih zemljišč z obstoječimi objekti in ureditvami (status stavbnih zemljišč določen tudi v sedaj veljavnih planskih aktih občine). Te pripombe za ukinitev stavnih zemljišč se ne upošteva iz naslednjih razlogov: Pri pripravi dopolnjenega osnutka OPN, ki je bil predmet javne razgrnitve, so bile izvedene določene redukcije (ukinitve stavbnih zemljišč) tam, kjer so parcele še proste oz. ne sodijo v okvir funkcionalnih površin obstoječih objektov, vse na podlagi strokovnih podlagah »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje - predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat«, ki ga je v juniju 2012 izdelal IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana, pod št. D53-ŠNS/11. Izvedena so bila tudi določena usklajevanja z Ministrstvom za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje, pristojno za področje upravljanja z vodami in ugotovljena neskladja v dopolnjenem osnutku OPN tudi že odpravljena. Omejitve pri posegih v prostor so za poplavna območja določene tudi v tekstualnem delu OPN – v 95. členu odloka, v okviru splošnih prostorskih izvedbenih pogojev (PIP), kjer je med ostalim tudi določeno:

»(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. (4) Na poplavnih območjih so dopustni samo tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. (5) K posegom iz predhodnega odstavka tega člena je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami. (6) Na poplavnih območjih je na zazidanih stavbnih zemljiščih do izvedbe omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, določenih v strokovnih podlagah iz prvega odstavka tega člena, dopustno le vzdrževanje objektov.«

V zvezi z navedbo glede izvedene ceste se ugotavlja, da je bila ta v dopolnjenem osnutku OPN, v okviru določitve podrobne namenske rabe, evidentirana kot podatek o obstoječem stanju (PC - površina cest), na podlagi pridobljenega pravnomočnega upravnega dovoljenja. Predlog (pripomba pod 104): Izločitev parcel iz zazidljivosti parc. št. 1547/2 in 1548/2 k.o. Kompolje. Lastnik živi v sosednji občini Ambrus. So poplavne kmetijske njive in lastniku ni interes graditi ampak za prodajo, ker bo tako več dobil. Parcele se nahajajo v popolnem toku poplavnih voda, ki tečejo z Vrhuščeka. Nekaj časa je kot najemnik teh parcel obdeloval tudi ti dve parceli, ki sta poplavni. Ravno tako parc. 1549/2, na kateri je povečana zazidljivost. Lastnik se ne ukvarja več z kmetijsko dejavnostjo. Parcele je dal v najem. Najemniki se ves čas menjajo, ker so najemnine skoraj nične, ker so parcele premokre in je strojna obdelava otežena. Sam je

28

lastnik parc. št. 1552/1, 1552/2, ki sta precej višji od onih treh, problem pa je da so že kamnita, tako da teren na tem koncu pozna, kako se obnaša. Moti narava, zato se je objekt na parc. 1648/1 toliko odmaknil od poplavne vode pred 30 leti, ko se je zgradil v kmetijski coni. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na parcele, ki niso v lasti predlagatelja. Pripomba se ne upošteva iz naslednjih razlogov: Delu parcel v okviru ureditvenega območja naselja je bil status stavbnega zemljišča določen že v veljavnem planskem aktu. V dopolnjenem osnutku OPN je pri določitvi podrobne namenske rabe SK – površine podeželskega naselja izvzet tisti del, ki je po strokovnih podlagah »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje - predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat« (izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana, pod št. D53-ŠNS/11, junij 2012) na območju poplavne nevarnosti. Predlog (pripomba pod 108): Parcela 1512/2 spada v sklop kmetije, katero ima pod vložno št. 37 k.o. Potiskavec vpisanih 46 parcel in obsega 32 ha zemljišč. Parcela 1512/2 se nahaja v kompleksu 29 ha, ki se drži matične kmetije, to so parc. št. 92, 1512/1, 1446, 1445, 1433/8, 1617/1. Zato je nesmiselno širiti zazidljivost na parc. 1512/2, ker nihče ne bo gradil na tej lokaciji niti nima namena prodati te parcele. Bolj smiselno, da se da za zazidljivost parc. št. 1210, 1189, 1465, 1462 ali 1617/5, 1617/6. Ugotovitev, stališče: Parcela št. 1512/2 k.o. Potiskavec je v solastnini (predlagatelj je solastnik do 38/192. Parcela ima status stavbnega zemljišča že po sedaj veljavnem planskem aktu, kar je bilo upoštevano tudi pri pripravi dopolnjenega osnutka OPN. Pripomba se zato ne upošteva. Ostale navedene parcele, za katere predlaga zazidljivost (opredelitev stavbnega zemljišča) so na območju kmetijskih zemljišč in gozda. Predlog se lahko šteje le kot pobuda za opredelitev novih stavbnih zemljišč, ki se pa v tem postopku ne upošteva (več v zvezi s tem tudi pojasnilo v začetnem delu dokumenta). Opomba: ker se pripomba nanaša na parcelo v naselju Tisovec, je pripomba obravnavama tudi v sklopu pripomb naselja Tisovec. (15) Pripombe št. 96, 97, 99, 101, 106, 107, 109, 110, 113, 114, 115, 116 in 117 (predlagatelj J. St.): Predlog (pripomba pod 96): Parcele št. 380, 381, 388/1, 389/3, 389/5 k.o. Kompolje se nahajajo v okolici požiralnika Rupa, da so bila to še pred 10 leti še najboljša kmetijska zemljišča, ker so se zgradili številni objekti. Teren se neprestano dviguje, ker so v okolici centralnega požiralnika še manjši požiralniki ki sta jih lastnika B. B bivši občinski svetnik, ki je v času svojega mandata spravil vse te parcele v zazidljive in J. M., ki je lastnik par. št. 389/3, 389/5 z dvigom teh parcel sta omenjena zgradila zadrževalnik, ki ga Rupa ne zmore več požirati, se voda prelije na par. št. 278/3, ki je za dva metra nižja od roba Rupe na nadmorski 428m in voda nadaljuje po par. št. 279/1, 279/2, 274/1, 453/1, 493, 468, 584, 582/1, 591, 573, 587, 1597, 603/1, 603/2, 607/2, 609, 616, 618/4, da pa je bil na tromeji med parcelami požiralnik 454/1, 459/1 in 439 in da je bil požiralnik v trikotniku par. 490 z mejo par. št. 488. Predlog (pripomba pod 97): V poplavni študiji ni zabeleženega izvira Frjačevski studenec na par. 1645/1, 1645/2. Vodotoka na par. 1779/13, 1684/3, 1684/6 in 1785/1 da pa se na par. 1785/1 nahaja tudi že prvi požiralnik voda iz Frjačevskega studenca vzporedno s par. št. 351/1 oziroma nasproti par. 1715 ali 10 metrov od mostička proti požiralnikom Rupe, da pa se na par. št. 382, 378, 380 in je več kot 10 požiralnikov, zato se tudi pravi Rupe, ali pa na parc. št. 377 pri Rupških. Da pa so bile še pred 15 leti parc. 380, 381, 388/1 še njive različnih lastnikov slabše kvalitete

29

ker je bilo to razlivno območje poplavne vode iz Rupe, ki pa je občinski svetnik teren dvignil in zgradil stanovanjski objekt in s tem naredil zajezitev izlivnih voda iz Rupe, ki se stekajo v suho strugo na par. št. 278/3, 279/1, 279/2 in tečejo proti objektu na par. št. 381 in 388/1 se je zgradil pred 10 leti in je tipični primer zadrževalnika. Objekt na parc. št. 389/5 se je zgradil po poplavah 2010. Lastnik je teren dvignil za 1 meter, dviguje pa tudi poplavno okolico okoli novo zgrajenega stanovanjskega objekta. Ker se je objekt zgradil na par. 388/1 in 381 v razlivnem območju Rupe, se je ustavil v vasi Kompolje višji vodostaj. Pogled s parc. št. 1784/26 na par 380 iztok poplavne vode iz Rupe na levi je st. ob. 381, ki je za meter višja od prvotne višine nivelete parcele 831. Priložene tri fotografije poplav. Predlog (pripomba pod 99): Objekta na parc. št. 1441, 1440/1 pred 30 leti ni bilo, ravno tako je lastnik na parc. pred kratkim za stanovanjskim objektom na črno zgradil tenis igrišče. Teren je dvignil za več kot 1 meter in s tem naredil zadrževalnik poplavnih voda, ki tečejo proti Krvicam, ker je šla voda vedno glavni tok poplavne vode skozi ti dve parc. št. 1441, 1440/1. Ker pa je novi lastnik obe parceli zelo dvignil, se sedaj vsa voda preliva čez cesto v smeri Frjačevski studenec, zakar zalije najmanj 20 st. objektov, kar se tudi vidi iz kart poplavljenosti, saj parc. št. 1779/13, 1684/3 in 1785/1 niso sposobne odvajati take količine poplavne vode, ki so bile 7.11.2014 Ugotovitev, stališče: Navedbe se nanašajo na določena ravnanja v zvezi z že izvedenimi gradnjami in drugimi ureditvami. Ugotavljanje in ukrepanje, če se gradnje izvajajo brez dovoljenja ali gre za neskladne gradnje, je stvar drugih postopkov; OPN določa le pogoje za gradnje ter pogoje za področja, povezana z njimi (tudi za izboljšanje stanja na področju varstva okolja in naravnih dobrin, kamor sodi tudi področje upravljanja z vodami). Pripombe se zato ne upoštevajo. Predlog (pripomba pod 101): Parcele št. 1445/1, 1489/1, 490, 489 k.o. Kompolje. 10.02.2015 je g. župan sklical zbor krajanov, iz radovednosti se je zadeve udeležil, ker je bila tema tudi o poplavi. Udeležba je bila slaba oziroma sorodstvena, tako da so bili kar zakonski pari, da je število prišlo kar na 32, od tega je bilo kar več ljudi iz istega gospodinjstva. Župan si je izbral 7 članov vaške skupnosti, ki bo odločala o njihovi usodi poplav, ki je bila tudi predstavljena. Med člani so bratje in sestre in vsi so skoraj bratranci kar nekaj glede predstavitelja poplav K. B. in nečaka P. M.. Spet kar nekaj njuna študija in rešitev in farbanje ljudi, šlo je bolj za reševanje domačije P., da ne bi tekla voda oziroma ogrozila domačije na parc. št. 1437/4, 1436/4 k.o. Kompolje. Predlaga na teh dveh parcelah, da se skrči podaljšan rob zazidljivosti, ki sega v samo suho strugo poplavnih voda Rašice. Opaža, da se je na parc. 1432/1 podaljšala zazidljivost v kmetijsko področje in poplavno, kajti ta parcela je dvignjena skoraj za meter od parc. št. 1431/3, da pa o parceli 1428/2 ali 1428/1 ne govori, bilo je nekoč last od z. vložka 23 k.o. Kompolje in piše ime parcele na Lučncah namreč lastnik z.k. vložka je danes sam in vse te parcele ki jih omenja, so bile 30 let še njive in ker so bili njihovi očetje vaški odborniki, so zadeve spremenili v zazidalne parcele, teren neprestano dvigovali, suha struga se je zožila. Zato se lepo vidi na orto foto posnetku, kako je P. J. na par. št. zasipal parc. 1437/4, 1436/4. Danes je njihov sin izbran za vaškega predstavnika, a za posledice poplav nihče noče biti odgovoren, prav tako K. B., ker on bi kar državno cesto znižal pri parceli 1445/1 do parc. 1489/1. Pove lahko samo to, da se na parc. 490 nahaja brezno, ki meji s parc. 491/3, da se je K. B. spomnil, da lahko brezno na 490 zasuje z odpadnimi smetmi. Najprej naj spuca (očisti), kar je zasul, potem bo lahko sanjal o njegovih tunelih in nasipih. Brezno na parc.št. 490 je poznal še kot otrok, ker je bil do roba javne poti 489, ki so jo uporabljali za dostop do parc. št. 503, 502. Pogosto zadeve je treba popraviti najmanj za 30 let nazaj in stroški niso veliki, samo podobne zadrževalnike ki jih je omenil, je potrebno odstraniti na tem listu in upoštevati višinske točke na terenu, namreč prav parc.št. 1475/1 leži na nad. v. 429,9m. Ravno tako parc. št. 1445/1 parc. 1432/1, 428 n.m.v., parc. 584 n.m.v. 427m parc.

30

582/1 pa n.m.v. 425, ve se kje je suha struga poplavnih voda, ne po študiji po kateri teče voda. Več na facebook L. M.… Ugotovitev, stališče: Predlog, da se skrči podaljšan rob zazidljivosti na parcelah št. 1437/4 in 1436/4 k.o. Kompolje, se ne upošteva; območje zazidljivosti v dopolnjenem osnutku OPN upošteva obstoječa stavbna zemljišča po veljavnem planskem aktu, del zemljišč na območju poplavne nevarnosti pa je v okviru podrobne namenske rabe izločen iz SK – površine podeželskega naselja; njihova raba je opredeljena kot ZD – druge urejene zelene površine. Omejitve pri posegih so v zvezi z varstvom pred poplavami določene v 95. členu odloka o OPN. Povečanje stavbnega zemljišča na parceli št. 1432/1 k.o. Kompolje upošteva stanje na terenu (uskladitev z dejansko rabo). Zahteve glede vzpostavljanja razmer za hitrejšo odvodnjo poplavnih vod so v OPN smiselno že upoštevane, v 95. členu odloka o OPN je med ostalim določeno:

»(8) Na območjih požiralnikov in drugih ponikovalnih območjih so prepovedani vsi posegi, ki bi lahko vplivali na spremembo obstoječega terena in kakorkoli ogrozili funkcijo odvodnika poplavnih vod, zlasti pa zasipavanje. Vse zasute požiralnike je potrebno pregledati in ponovno aktivirati. Gradnja objektov je na območjih s požiralniki ali drugimi ponikovalnimi območji prepovedana.« Predlog (pripomba pod 103): Glavni tok poplavne vode poteka po parc. št. 1666, 1667/2 in parc. št. 106, kjer se vode združijo z izvirom x 1 sveti vid in poteka parc. 53 na parc.1785/1 proti Rupi, saj parc. 106 je bila vedno najnižja in na vogalu s parc. 1779/13 je bil nekoč zelo živ izvir pitne vode. Ker je lastnik staro st. hišo porušil in tam dvignil oziroma prilagodil javni cesti, ki se je 1994 asfaltirala in krajevna skupnost ni upoštevala nivelete terena in cesto dvignila za več kot 50cm na tej lokaciji in so lastniki zemljišč svoja dvorišča prilagodili javni cesti na parc. št. 1779/13 saj sta objekta na par. št. 149 in 1666 več kot 200 cm pod vodo v času poplav 2010 in 2014. Predlog (pripomba pod 106): Parc. št. 118, 88, 275/4, 280/1, 283 in 115, ker se na parc. 115 nahaja požiralnik Grkovo. Ko ta ne sprejme višek vode, se prelije preko parc. 118, 88, 87 na parc. 275/4 in proti logom parc. 283. Ker se pri izgradnji državne ceste ni upoštevalo nivilete terena, se je dvignila in so se vsi okoliški objekti zgradili v zadnjih 30 letih v poplavnem območju Grkovega požiralnika 7 st. hiš tako se zopet pri komasaciji ni izločilo parc. 115 in lastnik na parc. 118 hoče zgraditi a obakrat je bilo poplavljeno parcelo je dvignil in voda se ne more preliti v smeri poti logom, edino parc. št. 88, 87 sta ostali na obstoječi nivileti terena, ostalo je vse zadrževalnik zakar dodatno bolj poplavi vse Kompolje. Novi lastnik parc. 115 tudi ne dovoli čiščenja požiralnika Grkovo, ki ga je dobil ob komasaciji. Predlog (pripomba pod 107): Občina je v k.o. Podgora izvedla kamasacijo zemljišč, ker pa sta se na parc. št. 224/2 in 219 nahajala dva požiralnika in jih danes ni več, za katere je odgovoren župan P.J., ker se niso izločili iz komasacije. Ker pa nista samo ta dva, je na tem koncu še več drugih požiralnikov katere obiščejo poplavne vode v času poplav, ker jih je novi lastnik preprosto zasul in spremenil v lepo kmetijsko površino. V poplavnih kartah tega ni zabeleženo. Požiralnika sta se zasula z dekontaminiranim odpadom z železniške proge. Komasacija se je izvedla na najvišji strokovni podlagi, a rezultati so se pokazali 19.9.2010 in 7.11.2014. Priložen tudi dof z lokacijama požiralnikov. Predlog (pripomba pod 109): Navaja parcele 696/55, 805/4, 805/5, 805/2 k.o. Kompolje. Parcela je poplavna in je bila poplavljena 19.9.2010 kot tudi 7.11.2014, saj je na njej vodni tok, ki gre do požiralnika, ki je na parc. št. 696/50. Ker voda priteče po parc. št. 805/5, 805/4, da pa je na parc. 546

31

požiralnik in je bil nasproti njega še eden, ker ga danes več ni, ker ga je novi lastnik T. J. zasul na parc. 805/2. Da pa je T. J. bil poplavljen na parceli 696/112 in kupuje najcenejša in najslabša kmetijska zemljišča v upanju, da postanejo zazidljiva. Priloženi dve fotografiji poplav. Predlog (pripomba pod 110): Še en lep primer, ki ga je Občina Dobrepolje izvedla na parc. št. 1788 z mejo parc. št. 584 in par. št. 466 in 468 da so cesto dvignili nad nivileto suhe struge ali terena in s tem ustvarili zadrževalnik poplavnih voda, ker gre glavni tok po parceli, ki ga je omenil 582/1 prej. Priloženi dve fotografiji poplav. Predlog (pripomba pod 113): Parcela št. 1684/3 k.o. Kompolje, po kateri si je vodstvo občine in župan zamislila z strokovnjakinjo ARSO D. M. za izgradnjo vzdolžno ob potoku Frjačevski studenec, ker se ta potok po poplavah 2010 ni očistil in razširil do njenih meja s parc. 1627/2 in mejo 1779/5, katera predstavlja javno pot, ki je povezovala s potjo na parc. 1785/1, da so se na tem delu najbolj kršile pravice poplavnih vodam, ki so zopet pokazale 7.11.2014, da se preko parc. 1684/3 vode niso izlivale kot pred leti nazadnje 1973. Da pa so se od takrat do leta 2010 stvari na tem delu vasi bistveno spremenile. Parcela 1684/3 je izgubila svoj pomen odvodnega jarka, kot je lepo vidno na terenu kakor tudi na orto foto. Predlog (pripomba pod 114): Parcela št. 1684/3, po kateri nikoli ni potekala nobena javna pot, kot od 23.4.2014, po kateri se je vodstvo občine in župan zamislil s strokovnjakinjo z ARSO D. M.. Za izgradnjo se je g. župan odločil kljub temu, da je parcela izjemnega pomena za poplavne vode in je parcela verjetno tudi zabeležena v poplavni študiji. Da se na tej parc. 1684/3 nahaja jarek Frjačevskega studenca, g. župan si je pač zamislil z svojimi strokovnjaki da z izgradnjo obvozne ceste , katera je nadomestila javno pot na parc. št. 1779/3, da nova obvozna cesta na par. 1684/3 nima vpliva na poplavne vode, ki naj bi tekle po novo zgrajeni obvozni cesti, ki pa je previsoka, struga pa premajhna. Ker se ta potok na parc. 1684/3 po poplavah 2010 ni očistil in razširil njenih pos. meja s parc. št. 1627/2 in mejo parc. št. 1779/3 katera predstavlja javno pot, ki je povezovala s potjo na parc. št. 1785/1, da pa so se na tem delu vasi najbolj kršile pravice poplavnim vodam, ki so zopet pokazale 7.11.2014 in opozorile, do kje segajo poplavne vode. Da pa je novo zgrajena cesta zadeve še poslabšala, ker z umestitvijo novo zgrajene obvozne ceste je izgubila voda svoj pretok. Če ta ne bi bila vzdolžno ob jarku, bi voda bistveno hitreje odtekala. Novo zgrajena cesta je pač neke vrste zadrževalnik. Da so pa se lastniki parc. št. 118 že več kot pred 30 leti izselili, ker je bila hiša večkrat poplavljena, a ne toliko kot v letu 2010 in 2014. Ker pa g. župan zadeve dobro pozna in s kakim razlogom je pridobil gradbeno dovoljenje za nadomestno javno pot s parcele 1779/3 na poplavno parc. 1684/3, za čigavo korist gre pri tej obvozni cesti. Pred hišo 119 je treba izločiti iz zazidljivosti ravno tako pac. 118, 1690 in 117 ker pa predstavljata kozolca, da pride na omenjenih parcelah do izgradnje objektov, se bojo v vasi poplavne vode še bolj poslabšale. Kako je možno pridobiti gradbeno dovoljenje oziroma kako je bila narejena poplavna študija in kako je potem ta OPN, ga ne rabimo, če naročnik občina bolj krši zadeve oziroma župan izrablja svoj položaj vodenja občine. Predlog (pripomba pod 115): Občina Dobrepolje je na podlagi elaborata IZVO d.o.o. april 2011 ali študije 2.2012 št.8-06/11, pridobila gradbeno dovoljenje za parc. št. 1684/3 za izgradnjo nadomestne javne poti za parc. 1684/3, ki se nahaja na najbolj pomembni točki poplavnih voda, na kateri je tudi premajhna struga potoka Frjačevski studenec. Z umestitvijo te novo zgrajene obvozne ceste se struga potoka ne more širiti za 10 metrov, katero zdaj pokriva novo zgrajena cesta. Tako je voda izgubila svoj prostor, zato ob poplavah namesto po stoletni strugi teče površinsko in stanovanjih v vasi Kompolje. Predlog (pripomba pod 116):

32

Parcela št. 1684/3 k.o. Kompolje, po kateri nikoli ni potekala nobena obvozna javna pot. Kot si je to zamislil župan, da jo je dal zgraditi 23.4.2014. Parc. št. 1684/3 se nahaja v sami strugi potoka Frjačevski studenec, ker pa je v zadnjih 30 letih izgubila svoj pomen, se je župan odločil saj to je občinska last kljub temu, da je poplavna voda 2010 opozorila, da je to njena last in bi bilo strugo potrebno očistiti in razširiti parcelo 1694/6, katero je občina razparcelirala leta 2000 in strugi namenila slaba 2 metra in pred leti parcelo spremenila v gradbeno parcelo kot tudi okoliške parcele, to so parc. 1629/2, 118, 1684/6, 1630, 1640, 1697, 1698, 1695 in 1785/1. Seveda večji del teh parcel je v privatni lasti, ki pa nosijo svojo težo volilnem sistemu v korist županu. Večji del teh lastnikov zadnje poplave niso prizadele. Ker pač ne živijo na tem koncu naselja, nekateri sploh ne v vasi Kompolje. Zato je vse te parcele potrebno izločiti iz cone zazidljivosti, ker so poplavne, kajti z vsakim gradbenim posegom na njih bi poplavne vode še poslabšale razmere v vasi Kompolje. Če te parcele ne bi izgubile svoj prvotni namen ko so bile še kmetijske oziroma kolikšen del parc. 1684/3 in 1684/6 in 1785/1 je voda imela za svoj prostor poplav 2010 in 7.11.2014 v vasi Kompolje ne bi bilo 50 stanovanj pod vodo. Parc. 1684/6 in 1684/3 je nekoč služila tudi kot vaško napajališče za živino, s prihodom vodovoda je izgubila svoj pomen in vaščani so jo začeli zasipati z ruševino in odpadnimi izkopi, največ pa M. V. in M. T., ki sta neposredno mejaša te parcele in si jo delno prilastila in spremenila v dvorišče po zaslugi župana, zakaj je dal zgraditi obvozno cesto v samo strugo potoka na parc. 1684/3, ki sta si jo prilastila M. V. in M. T. Kajti nova zgrajena cesta je zadrževalnik na tej parc. 1684/3. Ker so parcele gradbene, je bila upravna enota dolžna izdati gradbeno dovoljenje, čeprav je šlo pri izgradnji za kršitve, inšpekcija ni ukrepala po dolžnosti RS. št. 102/04, 126/07, 108/09, 57/12 v nadaljevanju ZGO-1. Občina je legalno pridobila gradbeno dovoljenje češ, da ga ščiti ustavno sodišče primer M. V. 2005 javna pot. In seveda OPN, ki so vse te parcele zazidljive, pa celo poplavna študija na podlagi katere je bilo izdano vodno soglasje za izgradnjo obvozne ceste na parc. 1684/3 v času poplav bo cesta zaprta za ves promet ... Predlog (pripomba pod 117): Da je krajevna skupnost leta 94 na podlagi priglašenih del parc. št. 1785/1 del jarka Frjačevski studenec kar zasula za potrebe javne poti in nekontrolirano dvignila v kontra padec proti vasi Kompolje. Ravno tako parc. št. 1779/1 z odločbo št. 351-179/94 potem 18.05.1994 vse ceste dvignila za več kot 50 cm nad nivileto terena in jih asfaltirala. Ravno tako je župan storil 23.04.2014 na parc. št. 1684/3, da se je teren prilagodil novo zgrajeni cesti, ki je na koti 429 n.n.v. ki je danes javna pot v času poplav predstavlja zadrževalnik poplavnih voda, pa čeprav v pridobivanju gradbenega dovoljenja trdil, da novo zgrajena cesta na parc. št. 1684/3 velikosti 579 m2 ne more vplivati na odvajanje poplavnih voda iz vasi Kompolje. Tako parc. št. 1785/1 in 1684/3 sta izgubili svoj pomen odvajanja poplavnih voda, ki tečejo danes površinsko. Pripombi je priložil tudi DOF predmetnega območja in dopis št. 4902-1/2011-5 2.1.2013, ki ga je Občina Dobrepolje posredovala Upravni enoti Grosuplje v zvezi s pritožbo J. St. zoper gradbeno dovoljenje naslovnega organa št. 351-280/2012-23(302) z dne 26.11.2012. Ugotovitev, stališče: Navedbe v gornjih pripombah se nanašajo na razmere na terenu v posameznih delih naselja Kompolje, ki poslabšujejo odvodnjo poplavnih vod. Določbe OPN dajejo le usmeritve in pogoje za izboljšanje razmer, kot je že pojasnjeno v okviru stališč do predhodnih pripomb.

Izvedena cesta je v dopolnjenem osnutku OPN, v okviru določitve podrobne namenske rabe, evidentirana kot podatek o obstoječem stanju (PC - površina cest), na podlagi pridobljenega pravnomočnega upravnega dovoljenja. (16) Pripombe št. 105 in 112 (predlagatelj J. St.): Predlog (pripomba pod 105): Na naslovu 40 ali stavbni parc. 115 se nahaja stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem, del parcele se je izbrisal iz zazidljivosti, ker pa se s tem ne strinja z razlogom, da je to funkcionalno dvorišče, ki pripada objektu na parc. št. 115 in povezuje dvorišče z

33

objektom 146 in govejim hlevom na parc. št. 1692/1, da pa je na parc. 1660 gospodarski objekt parc. št. 129 in to da objekta nista v poplavnem območju. Zato zahteva, da se povezava med parc. št. 115 in 1642/1 poveže nazaj v zazidalni pas kot je bilo pred razgrnitvijo OPN, kar se vidi tudi z orto foto posnetka in kmetija se nahaja na tej lokaciji od 1857 in do leta 2010 ni bila nikoli poplavljena.

Predlog (pripomba pod 112): Zaključitev zazidljivosti v celoti parcele št. 229 in 230, ker sta zazidljivi samo delno in je vogal parc. št. 231 nesmiselno zazidljiv brez zaključka. Ugotovitev, stališče: Predloga sta pobudi za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (17) Pripomba št. 121: Predlagatelji: P. J. in P. P. ter B. D. Predlog: Prosita za spremembo namembnosti na parcelni št. 696/121 ter del parcele 696/124 k.o. Kompolje za stanovanjsko hišo cca 500 m2. Parcela 696/124 pa je v celoti namenjena prestavitvi kmetije. Tudi vloga B. D., da se pri spremembi zazidljivosti doda zemljišče parc.št. 695, vse k.o. Kompolje. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (18) Pripomba št. 122: Predlagatelji: M. I. Predlog: Prosi za spremembo namembnosti parcele št. 687 k.o. Kompolje iz kmetijskega zemljišča v zazidljivo parcelo (gradbeno parcelo), saj bi se sčasoma zaradi poplav sedanjega stanovanjskega objekta radi premaknili. Ugotovitev, stališče: Vloga je bila posredovana direktno izdelovalcu izvedbenega dela OPN, in sicer že po zaključku javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN (prejeta 30.3.2015). Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 5 …................................................................................................................................................ Naselje: MALA VAS (1) Pripomba št. 62: Predlagatelj: Š. A. Predlog: Predlaga, da na parceli 1061/4 k.o. Zagorica ostane zazidljivo cca. 500 m2 za stanovanjsko gradnjo. Ostalo se izloči iz zazidljivosti in se nameni za kmetijsko dejavnost. Predlog podan tudi grafično na izseku iz OPN. Ugotovitev, stališče: Predlog se nanaša na zmanjšanje stavbnega zemljišča na robu južnega dela naselja in se upošteva.

34

(2) Pripomba št. 119: Predlagatelj: B. E. V. Predlog: Kot lastnica parcel s parc. št. 1104/1 in 1102 k.o. Zagorica daje pobudo, da se izvede sprememba predmetnih parcel iz nezazidljivega v zazidljivo zaradi postavitve kmetijskega objekta (prenos kmetije iz naslova Mala vas 34). Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 6 ……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: KOLENČA VAS IN LIPA (1) Pripomba št. 52: Predlagatelj: M. N. Predlog: Prosi, da se na parcelah št. 48 in 49 k.o. Potiskavec ukine zazidljivost, razen na delu, ki je označen v prilogi oz. max 3000 m2. Ugotovitev, stališče: Predlog se nanaša na ukinitev večjega dela stavbnega zemljišča med obstoječo pozidavo vzhodnega dela naselja Lipa in predvideno lokacijo za preselitev kmetije (EUP LI9). Predlog se upošteva, pri čemer se upošteva prostorsko smiselna zaključitev (zmanjšanje) stavbnega zemljišča. (2) Pripomba št. 67: Predlagatelj: F. M. Predlog: Ukvarja se s kmetijstvom in v prihodnje bi povečal prirejo mleka in izdelkov, vendar je obstoječi hlev s senikom zelo utesnjen. Nahaja se v naselju ob cesti, kjer ni možnosti širitve. Na parc. št. 172 stoji senik, ki pa ne služi več svojemu namenu, saj je zastarel in premajhen. Za ta namen je imel rezervirano parcelo št. 172, kjer je že stal senik. Z novim planom izgubi edino možnost, kjer lahko postavi senik, da se na parceli št. 172 in 170/2 omogoči zazidljivost na delih, kjer ni poplavno ogroženo. Razume, da so težave za ureditev gradbenih parcel, saj lastniki sosednjih parcel nimajo interesa, ker niso utesnjeni. Če to ni možno, je rezervna parcela št. 902/102 za povečanje zazidljivosti, kot je razvidno iz priloge. Pričakuje in upa, da se najde primerna rešitev. Ugotovitev, stališče: Parceli št. 172 in 170/2 k.o. Potiskavec ležita na območju, na katerem je bilo z dopolnjenim osnutkom OPN predlagana ukinitev (redukcija) stavbnih zemljišč (opredeljena z veljavnim planskim aktom), deloma zaradi poprav, deloma zaradi strmejšega terena. Pripomba se upošteva, kot je razvidna iz grafičnega prikaza za naselje Lipa. Predlog za parcelo št. 902/102 je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (3) Pripomba št. 72: Predlagatelj: F. G.

35

Predlog: Dne 27.05.2013 sta podala vlogo za spremembo namembnosti zemljišča št. 902/87 k.o. Potiskavec v stavbno zemljišče. To je edina parcela, na kateri lahko zgradita stanovanjski objekt in pomožne objekte za opravljanje dejavnosti, saj je le ta njuna edina parcela, ki ni na poplavnem območju. Ob poplavah ni problem samo površinska voda, temveč tudi podtalnica. V OPN in OP sta videla, da njuni vlogi ni ugodeno oz. je del te parcele v trikot obliki v zazidljivem, na tem pa sploh ni mogoče postaviti stanovanjske hiše in pomožnih objektov – hlev, senik, lopa,... , ki so potrebni za opravljanje dejavnosti – kmetija na podeželju. Ugotovitev, stališče: Ob obravnavi tedaj podane vloge le-ta ni bila upoštevana z naslednjo obrazložitvijo: Parcela leži severno od obstoječe stanovanjske pozidave. Terenske razmere na parceli so za umeščanje objektov za kmetijsko proizvodnjo večjih dimenzij neugodne. Lokacija je neugodna tudi z vidika dostopnosti, saj bo kmetija generirala dodaten promet. Pobuda iz navedenih razlogov ne upošteva.

Ponovni predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (4) Pripomba št. 77: Predlagatelj: M. M. Predlog: Na parcelni št. 175/1, 175/2 k.o. Potiskavec se nahaja visokodebelni sadovnjak in njive za osnovno preskrbo. Parcelne št. 171/1, 171/2, 170/3 so čiste kmetijske površine. Parceli št. 171/1 in 171/2 pa so tudi na poplavnem območju. Ugotovitev, stališče: Iz pripombe ni jasno razvidno, kaj predlaga. Ob navedenih parcelah se ugotavlja, da parceli 175/1 in 175/2 k.o. Potiskavec ležita znotraj ureditvenega območja naselja Kolenča vas (med obstoječo pozidavo). Zaradi zagotavljanja zazidljive površine za razvoj naselja ukinitev le-teh ni smiselna. Parcele št. 171/1, 171/2, 170/3 k.o. Potiskavec ležijo v neposredni bližini, južno od dostopne poti in so v območju, za katerega v dopolnjenem osnutku OPN že predlagana redukcija (ukinitev) stavbnih zemljišč. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 7

….................................................................................................................................................. Naselje: PODPEČ (1) Pripomba št. 70: Predlagatelj: J. A. Predlogi: 1. 1217/2 k.o. Videm - Dobrepolje: zmanjšanje predvidenega zazidljivega prostora, saj je naklon zemljišča v tem delu tak, da gradnja ni mogoča. 2. 1217/1 iste k.o.: zemljišče se uporablja kot pašnik, na njem raste le nekaj smrek za preprečevanje erozije, torej namenska raba ne sme biti gozdno zemljišče. 3. 634/1, stavba 427 iste k.o.: netopirjev že več let ni, tako ali drugače to ni njihov naravni habitat, zato je stavba predvidena za rušenje. Na strani 117 v tekstualnem delu, torej predlaga brisanje vpisa o opuščeni hiši v zadnjem odstavku strani in prvem odstavku naslednje strani. V prilogi tudi grafično označeno na izseku iz OPN. Vse parcele so v. Ugotovitev, stališče: 1. Pripomba se upošteva.

36

2. Pripomba se upošteva tako, da se upoštevajo podatki MKGP o dejanski rabi zemljišč. 3. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območju naselij so v 121. in 122. členu odloka določeni na podlagi posebnosti oz. značilnosti, ugotovljenih v okviru izdelave strokovnih podlag za poselitev oz. drugih strokovnih podlag in smernic, ki so jih za pripravo OPN posredovali posamezni nosilci urejanja prostora. Pod tč. (1) Podpeč, v EUP PP1, se navedba podatka glede zatočišča netopirjev, ki so na Rdečem seznamu ogroženih vrst v opuščeni hiši Podpeč 33 ne črta, določba pa obvezuje lastnika objekta, da se dela na objektu ali njegovi neposredni bližini izvajajo v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave, kar se torej nanaša tudi na eventualno rušitev objekta. Pripomba se zato ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 8 ……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: PODGORICA (1) Pripomba št. 6: Predlagatelj: J. A. Predlog: Nasprotuje kakršnikoli širitvi industrijske cone glede na obstoječo ograjo. Torej nasprotuje širitvi industrijske cone na parc. št. 1558/1, 1557/1 in 1554/1 k.o. Podgora Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na predlog širitve industrijske cone Podgorica na kmetijsko zemljišče severno od obstoječe cone. Zemljišča ni v lasti predlagatelja in tudi ne meji na predmetna zemljišča. Pripomba se ne upošteva. (2) Pripomba št. 85: Predlagatelji: H. J., G. M., Š. J. Predlog: Parcele št. 1250, 1251, 1276 in 1253/1 k.o. Podgora: vrnitev v prvotno stanje. Večji del SZ z vmesnimi površinami (vrtače) trenutno veljavni plan - se ohrani stanje! To so obstoječe kmetije, kjer se ukvarjajo s kmetijstvom in potrebujejo zazidljiva zemljišča za kmetijske objekte. Ugotovitev, stališče: Pripombe se nanašajo na del zemljišč, ki imajo po sedaj veljavnem prostorskem dokumentu status stavbnih zemljišč, v dopolnjenem osnutku OPN pa je tem zemljiščem določena podrobna namenska raba ZD - površine za druge urejene površine (na podlagi strokovnih podlag za področje poselitve, Acer Novo mesto d.o.o., junija 2007). Zelene površine so bile v strokovnih podlagah na tem območju predlagane zato, ker gre za zaledje vasi, kjer so dostopi oteženi, poleg tega gre za vrtačast teren, manj primeren za pozidavo. Dopolnilna pozidava v korist obstoječih kmetij je na takem območju sprejemljiva. Pripomba se upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 9 ……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: PODGORA (1) Pripomba št. 22: Predlagatelj: G. J.

37

Predlog: Predlaga zmanjšanje zazidljivosti na delu parcele št. 15 k.o. Podgora (označeno v prilogi) zaradi tega, ker ne potrebuje zemljišč za gradnjo. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na ukinitev dela stavbnih zemljišč južnega dela naselja Podgora in se glede na njihovo lego upošteva. (2) Pripomba št. 41: Predlagatelj: B. A. Predlog: Prosi, da se parceli št. 196/1 in 196/2 k.o. Podgora izbrišeta iz občinskega zazidalnega načrta (op: izključita iz območja zazidljivosti), ker je na parcelni št. 196/2 postavljena transformatorska postaja za vas Podgora, parcela št. 196/1 pa je ob visokih vodah poplavljena, zato smatra, da ti dve parceli nista primerni za pozidavo. Ugotovitev, stališče: Pripomba se ne upošteva; parceli sta znotraj ureditvenega območja naselja, med stavbnimi zemljišči. (1) Pripomba št. 53 in 69: Predlagatelj: H. N. (pripomba št. 53): Predlog: Kot lastnica parcele št. 158/1, po novem, pa zaključnem komasacijskem postopku parcela št. 2504 k.o. Podgora (že vpisana v zemljiški kataster), se ne strinja oziroma argumentirano izpodbija, da je zgoraj omenjena parcela po dostopni javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka OPN in OP občine Dobrepolje izvzeta v celoti iz meja zazidljivosti in po novem zavedena kot kmetijsko zemljišče in navaja naslednje razloge: »Parcela št. 158/1 k.o. Podgora je bila vključena v zazidalni načrt občine Dobrepolje v obdobju 2003-2005 skladno z vsemi akti ter ocenami strokovnih služb na ministrstvu za kmetijstvo, okolje in prostor v deležu cca 1/2 se pravi 1200 m2 od skupne površine 2515 m2. Občina Dobrepolje je na mojo prošnjo v letu 2008 že izdala lokacijsko informacijo, ki dovoljuje izgradnjo stanovanjske hiše- dvojček. Zgolj postopek komasacije ter z njim povezani zapleti so botrovali, da kot lastnica zazidalne parcele nisem mogla zaprositi za gradbeno dovoljenje in zgraditi stanovanje hiše na delu parcele 158/1 vse do danes. Medtem so se zgodile poplave v Dobrepolju leta 2010, ter z njimi povezana študija poplavne ogroženosti posameznih področij. Ves čas priprave nove javne razgrnitve smo spremljali kaj se dogaja z omenjeno parcelo -obisk na občini pri pristojni delavki za urejanje prostora in nazadnje enkrat v decembru 2014 (urgenc na žalost nismo datumsko beležili), nam je bilo povedano, da parcela ostane zazidljiva, da pa se zaradi poplavne študije meja zazidljivosti delno zmanjša. Klub zgroženosti zaradi zmanjšanja zazidljivosti nismo pretirano nasprotovali temu in čakali na javno razgrnitev, da bi lahko potem podali svojo pritožbo. Na javni razgrnitvi pa je parcela v celoti postala nezazidljiva. Zazidalni del parcele 158/1 (neposredno ob cesti Podgora – Kompolje) ni bil nikoli poplavno ogrožen, niti po pripovedovanju najstarejših domačinov. V naravi sodi omenjeni del parcele (trenutno št. 2504) med višje ležeče točke vasi Podgora, v strnjenem delu med že obstoječimi stanovanjskimi objekti, kateri tudi niso bili nikoli poplavljeni. Navsezadnje smo le izvedeli, da je bilo končno stanje na javni razgrnitvi zgolj posledica dopisa, ki je bil poslan direktno na ministrstvo in sicer dopisa Vaške skupnosti Podgora, v katerem opozarjajo, da bi zazidljivost parcele ogrožala pretok vodotoka Puhavke, ki ob poplavah izvira na začetku vasi in se naj bi stekala v jarek na parceli. To nikakor ne drži, saj vodotok Puhavke teče mimo parcel po polju v smeri Kompolj, medtem ko se jarek na kmetijskem delu naše parcele napolni zgolj z deževnico, tako kot vsak jarek ob deževju. V obstoječem jarku tudi dokazano ni nobenih kraških požiralnikov. Pripomba, ki je bila poslana na ministrstvo in si jo je dovolj napisati en sam vaščan vasi Podgora, ter se pod dokument podpisati z nazivom vaški odbor, ni bila po preverjanju nikoli obravnavana na vaškem odboru in kot taka izključno zavajujoča v delu, ko govori o domnevnih posledicah poseganja v prostor na parceli 158/1. S tem dejanjem je gospod J.N. prekoračil svoja pooblastila (bil je le

38

eden od treh članov vaškega odbora) in grobo zlorabil ime inštituta vaška skupnost, zato le upam, da se zaveda morebitnih posledic škode, katero mi z neresničnimi navedbami lahko povzroči. Iz navedenega sledi in predlagam, da se popravi stanje namenske rabe parcela št. 158/1 (št.2504) k.o. Podgora na prejšnje oziroma na obstoječe stanje – pred sedanjo javno razgrnitvijo, oziroma ohrani v deležu cca 1/2 kot zazidljivo območje, preostali del pa še naprej ostane kmetijsko zemljišče . V vsakem primeru je naš namen upoštevati vse specifične detajle omenjene lege, saj želimo stanovanjsko hišo graditi na varnem terenu skladno z vsemi priporočili občine Dobrepolje.« Predlagatelj: VAŠKI ODBOR PODGORA (pripomba št. 69): Predlog: V fazi neformalne javne obravnave Občinskega prostorskega načrta je Vaški odbor Podgora dal pobudo, ki je zavedena pod št. 7, točka 4. Pobuda se je nanašala na velikost zazidljivosti parcele št. 2504 (stara parcelna št. 158/1) k.o. Podgora glede na prisotnost jame na delu navedene parcele. Ker se posledično predlaga redukcijo stavbnega zemljišča v celoti in ne samo v delu, kot ga je predlagal Vaški odbor Podgora (preostanek gradbene parcele naj ne bi bil več funkcionalen), omenjeno pobudo v celoti umika. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na predlog redukcije (ukinitve) stavbnega zemljišča na JV robu naselja Podgora. Redukcija stavbnega zemljišča je v dopolnjenem osnutku OPN izvedena na osnovi izdelanih strokovnih podlag »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje - predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat«, št. D53-ŠNS/11, junij 2012, izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana ter elaborata »Evidenca ponikev /požiralnikov, ponikev, grezov, estavel, vrtač/ na območju občine Dobrepolje«, št. 2847-164/2013-01, november 2013, izdelovalec Geologija d.o.o. Idrija. Ob ponovni preveritvi se je ugotovilo, da se iz redukcije (ukinitve) stavbnega zemljišča lahko izvzame zravnan del parcele, izven poplavnega območja in izven evidentirane ponikve znotraj Q100. Pripomba se smiselno upošteva, kot je razvidno iz grafičnega prikaza. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 10 ……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: PODTABOR (1) Pripomba št. 46: Predlagatelj: D. J. Predlog: Želi izključitev parcel št. 174/75 del, 174/84 in 174/128 del k.o. Podtabor iz območja zazidljivosti zaradi neinteresa po gradnji in bojazni pred plačevanjem davkov. Pripombi priložen izsek iz OPN z označitvijo območja izvzema. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na redukcijo (ukinitev) dela obstoječih stavbnih zemljišč, namenjenih za ureditev gospodarske cone Podtabor (predvsem za preselitev žage iz naselja Podtabor zaradi lege na poplavnem območju). Predmetno območje je bilo v fazi usklajevanja s pristojnim ministrstvom za področje upravljanja z vodami že zmanjšano v precejšnjem obsegu (iz območja stavbnih zemljišč je bil izvzet ves južni del območja), zato dodatno zmanjševanje območja zaradi potreb predvidene dejavnosti na tem območju ne bi bilo smiselno. Po sprejetju OPN bo za predmetno območje potrebna izdelava podrobnejšega prostorskega dokumenta (OPPN), do izvedbe potrebne komunalne opremljenosti območja pa taka zemljišča glede na sedanje predpise niso podvržena plačilu davka. Pripomba se zato ne upošteva.

39

(2) Pripomba št. 49: Predlagatelj: K. F. Predlog: Kot lastnik zemljišča parc. št. 6 k.o. Podtabor predlaga, da se na omenjeni parceli spremeni namembnost in se je uvrsti v območje pozidane kot zazidljivo parcelo. Na parceli sta že vrisana dva objekta. Omenjena parcela je v preteklosti že bila zazidljiva, a je bila kasneje brez njegove vednosti izvzeta. Na parceli je stal objekt (hiša), ki ga je porušil. Ker je lega parcele ugodna z vidika poplavnih voda, želi na mestu porušenega objekta postaviti lesen objekt, da se v primeru poplav sem umakne. Ugotovitev, stališče: V dopolnjenem osnutku OPN je na delu, kjer je zgrajen (gospodarski) objekt, stavbno zemljišče že opredeljeno, preostali del pa se ohranja v primarni rabi (sega na območje velike, srednje in male poplavne nevarnosti). Sedanji predlog je ponovna pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (3) Pripomba št. 57: Predlagatelj: K. F. Predlog: Kot lastnik zemljiških parcel št. 507/1 in 507/2 k.o. Podtabor predlaga, da se obema parcelama spremeni namembnost - obe parceli naj se ukineta kot zemljišči za gradnjo stavb in se obdrži le kot kmetijsko zemljišče. Obe parceli sta neugodni z vidika poplavnih voda in nista primerni za gradnjo objektov. Zato ju želi v bodoče imeti le za kmetijsko rabo. Ugotovitev, stališče: Predlog za redukcijo (ukinitev) stavbnega zemljišča ni smiseln, saj je v dopolnjenem osnutku OPN le-ta že upoštevan. (4) Pripomba št. 86: Predlagatelj: K. A. Predlog: Pri pregledu parcele št. 472/1 je ugotovil, da je kljub temu, da je že zahteval izbris zazidljivosti, še vedno delno zazidljivo. Prosi, da se to uredi, saj je ta del poplaven. Za del, ki je nepoplaven in je že zaprosil za zazidljivost, pa je dobil negativno rešeno. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na sklop parcel, ki imajo status stavbnega zemljišča po sedaj veljavnem planskem aktu. V dopolnjenem osnutku OPN je bila predlagana redukcija (ukinitev) stavbnega zemljišča ob upoštevanju lastništva. Prvotna pobuda za zazidljivost je vključevala tudi parcelo št. 468/2 iste k.o., ki je v občinski lasti. Pripomba se upošteva, pri čemer je sama gradnja vezana na ureditev lastniških razmerij. .............................................................................................................................................. Grafični prikazi: PRILOGA 11 ……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: PONIKVE (1) Pripomba št. 9: Predlagatelj: N. B. Predlog: Parcelni številki 527/1 in 571 k.o. Cesta nimata urejenega dovoza do parcele, zato prosi, da se ju izključi iz plana (načrta) zazidljivih parcel.

40

Ugotovitev, stališče: Predlog za redukcijo (ukinitev) stavbnega zemljišča se nanaša na površine na robu naselja in se upošteva. (2) Pripomba št. 83: Predlagatelj: G. J. Predlog: Želi, da se parcela št. 558 k.o. Cesta izvzame iz zazidljivega območja. Ugotovitev, stališče: Predlog za redukcijo (ukinitev) stavbnega zemljišča se nanaša na površine na robu naselja (skupaj s predlogom pod zap.št. 9) in se upošteva. (3) Pripomba št. 14: Predlagatelj: B. I. Predlog: Parceli št. 44/3 in 44/4 k.o. Cesta se uporabljata za pridelavo poljščin. Hkrati nimata urejenega dostopa (poti), zato smatra, da sta neupravičeno tretirani kot zazidljivi parceli in naproša za spremembo namembnosti. Ugotovitev, stališče: Predlog za redukcijo (ukinitev) stavbnega zemljišča se nanaša na površine na robu naselja in se upošteva. (4) Pripomba št. 16: Predlagatelj: B. J. Predlog: Sprememba namembnosti zemljišča v funkcionalno zemljišče. Zaradi velike pozidanosti parcele št. 1060/19 in 1060/20 k.o. Cesta ter preureditve stavbe 126 v delno stanovanjsko namembnost potrebuje razširitev zazidljivosti zaradi nujnih funkcionalnih površin zemljišča. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (5) Pripomba št. 23 in 68: Predlagatelj: S. J. (pripomba št. 23): Predlog: Je lastnik dveh večjih parcel. Da se je zazidljivost teh parcel brez njegove vednosti povečala na 14.000 m2, je ugotovil lansko leto, ko je dobil obvestilo o pr. stanju iz DURS-a.To mu ni v interesu, saj mu je zazidljivost v veliko breme. Je upokojenec z majhnim dohodkom. Zato bi rad spremenil namembnost parceli št. 1022/10 delno, delno pa je pozidana. Parcelo prečka tudi kanalizacija, zato del parcele ni možno pozidati. Prosi za ugodno rešitev. Parcele št. 1022/2, 1023/2, 1022/12 naj ostanejo zazidljive, saj jih je podedovala sestra za gradnjo. Predlog izvzema iz načrta zazidljivosti je podal tudi grafično.

Predlagatelj: L. A. (pripomba št. 68) Predlog: Sprememba že obstoječe zazidljive parcele št. 1013 in 1011 k.o. Cesta in dodatno zazidljive parcele v kmetijsko zemljišče (v celoti). Ugotovitev, stališče: Pripombi se nanašata na sklop zemljišč, ki so deloma že stavbna zemljišča po veljavnem prostorskem dokumentu, deloma pa gre za opredelitev dodatnih zazidljivih površin. S prostorskega vidika se jih je utemeljevalo kot zapolnitev pozidave. Pripombi se upoštevata.

41

(6) Pripomba št. 75: Predlagatelj: P. J. Predlog: Parceli št. 5 in 6 k.o. Cesta naj postaneta kmetijski površini. Lastniki so neznani v ZDA, gradbena inšpekcija ni našla lastnikov in občani morajo na svoje stroške porušiti propadajočo stanovanjsko hišo. V naselju ni predvidenih prostih kmetijskih površin, zato daje to pobudo za spremembo namembnosti. Ugotovitev, stališče: Predlog se nanaša na zemljišče med obstoječo pozidavo v naselju, zato se ga ne upošteva. (7) Pripomba št. 76: Predlagatelj: N. B. Predlog: Želi, da nepremičnine na parc. št. 632 in 519/1 k.o. Cesta ostanejo v primarni rabi oz. da obdržijo primarno namensko rabo. Ker ne želi imeti nekih rezerv v nepremičninah, ki jih ne potrebuje – tudi zaradi plačevanja bodočega davka na nepremične želi, da se obe parceli št. 632 in 519/1 k.o. Cesta v celoti izvzameta iz predlaganega občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje Ugotovitev, stališče: Parcela št. 519/1 k.o. Cesta leži na vzhodnem robu naselja in je obravnavana kot zapolnitev prostih površin med naseljem in osamelo gradnjo. Glede na lego parcele se pripomba ne upošteva. Parcela 632 k.o. Cesta je na območju predlagane širitve gospodarske cone Ponikve. Z vidika zagotavljanja razvojnih površin za potrebe gospodarskih dejavnosti se pripomba ne upošteva. Za zagotovitev ustrezne komunalne opreme in racionalne rabe prostora je določeno, da se po sprejetju OPN za območje pripravi še občinski podrobni prostorski načrt. (8) Pripomba št. 122: Predlagatelj: Š. A. Predlog: Je lastnik parc. št. 1112 k.o. Cesta v izmeri 11 m2, navedene kot vaška greda (Op. gmajna). Ta parcela je sicer njegova last, drugih parcel pa so lastniki tudi drugi vaščani (cca 30). Po novem so te parcele iz zazidalnega območja – črtane. Kljub vsemu je po izkazu zemljiške knjige 11 m2 njegova last. Zahteva odprodajo tega zemljišča ali občini Dobrepolje ali drugemu kupcu za m2 100 EU. Sicer ne dovoli izbrisa njegove parcele, ker je le ta njegova last. Gradbeno okolje se naj ureja v lasti občine in ne po njegovem zemljišču. Ugotovitev, stališče: Pripomba je bila podana po poteku javne razgrnitve (dne 10.3.2015). Nanaša se na redukcijo (ukinitev) stavbnega zemljišča na parceli, ki je velikosti 11 m2, poleg nje pa je v dopolnjenem osnutku OPN kot redukcija stavbnih zemljišč predlagana še na 39 parcelah približno enake ali nekoliko večje velikosti ter na eni večji parceli, t.j. na parc.št. 1094/43 k.o. Cesta. Predlog redukcije je bil podan na podlagi strokovnih podlag za področje poselitve (Acer Novo mesto d.o.o., junij 2007). Pripomba se ne upošteva, saj leži parcela v sklopu ostalih manjših parcel, ki so v lasti drugih lastnikov, ta parcela pa je glede na lego in velikost neuporabna za kakršnokoli gradnjo. Ob tem se še ugotavlja, da ostali lastniki predlogu redukcije ne nasprotujejo oz. le-ti niso podali pripomb. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 12

42

……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: PREDSTRUGE (1) Pripomba št. 15: Predlagatelj: L. F. Predlog: Parcela 1264/6 k.o. Cesta je trenutno delno zazidljiva, ampak je delež zazidljivosti premajhen, da bi lahko zgradil hišo. Glede na to, da so mlada družina, bi tudi rešili stanovanjski problem, zato bi jim sprememba namembnosti zelo pomagala. Sicer pa so v bližini parcele priključki, prav tako je urejen dostop do nje. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (2) Pripomba št. 17: Predlagatelj: K. I. in K. B. Predlog: Prosi, da se parceli št. 1226/9 in 1226/132 k.o. Cesta izbrišeta (op: izključita) iz zazidalnega načrta, ker tudi ni povpraševanja za nakup. Pozidati je treba že izmerjene parcele. Verjetno načrtovalci niso upoštevali, da v Dobrepolju ni mestni način gradnje. Vsak bi verjetno imel pri hiši tudi nekaj vrta, kar tu ni predvideno. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na SZ del območja, za katero je bil v letu 2000 (zadnje spremembe 2008) sprejet zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge in za del ureditvenega načrta Predstruge. Vložki v komunalno urejanje so bili preračunani ob upoštevanju celotnega območja, zato se predlog za izključitev predlaganih parcel iz območja zazidalnega načrta ne upošteva. (3) Pripomba št. 37: Predlagatelj: ELMA TT d.d. PE ISE Predstruge 29, Videm - Dobrepolje Predlog: Pri obravnavanju pobud predlog ELME TT d.d. ni bil ustrezno razumljen. ELMA TT rabi za poslovanje parkirne površine, za katere je primerno zemljišče parcel št. 255, 252/1, 252/2, 253 in 254 po globini proti cesti Videm – Predstruge do 2/3. Ugotovitev, stališče: Pripomba, ki je bila s strani predlagatelja podana že v sklopu neformalne javne razgrnitve, je bila razumljena pravilno, vendar je pri presoji predloga ureditve večje parkirne površine po globini predlaganih parcel proti cesti Videm – Predstruge prevladala odločitev, da je potrebno varovati prostorske kvalitete ob vstopu v naselje in da je s tega vidika ureditev večje površine za parkiranje neustrezna. Ponovna pripomba se zato ne upošteva. (4) Pripomba št. 47: Predlagatelj: B. R. in V. Predlog: B. R. je lastnik stanovanjske hiše in obrtne delavnice na zemljišču s parc.št. 1226/59 k.o. Cesta v Predstrugah. Za stanovanjsko hišo je bilo v 80-letih pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar je objekt neskladna gradnja. Stanovanjska hiša ima klet, pritličje in mansardo. Na nivoju kleti je zgrajen prizidek, v katerem ima obrtno delavnico za predelavo kovinskih izdelkov. Objekt bi želel legalizirati in pridobiti potrebna upravna dovoljenja. Obravnavano zemljišče in objekti se nahajajo v zahodnem delu Predstrug. V neposredni bližini, južno od njegovega zemljišča, stoji proizvodni objekt nekdanje pekarne Blatnik in drugi objekti, ki so tudi obrtne delavnice. Predvidena podrobnejša namenska raba v dopolnjenem osnutku OPN-ja je CD – druga območja centralnih dejavnosti.

43

V nadaljevanju vloge navaja povzetek usmeritev iz dopolnjenega osnutka OPN – usmeritve glede PIP za druga območja centralnih dejavnosti (CD) in usmeritve glede tipologije osnovnih objektov (za suburbano stanovanjsko stavbo /tip2/) ter analizo le-teh glede na dejansko stanje v prostoru (ali gradnja ustreza določbam).

Pod 4.2. Analiza in predlogi navaja naslednje: Na podlagi zgoraj navedenih meril in dejanskega stanja ugotavlja, da dejansko stanje odstopa od nekaterih meril in sicer: - Stanovanjski objekt (suburbana stanovanjska stavba (tip2)) Ali je lahko višina kolenčnega zidu v mansardi višja od 1.20m, če je objekt etažnosti K+P+M? 1. Predlaga, da se natančneje opredeli višina kolenčnega zidu mansarde v primeru etažnosti K+P+M in sicer do 1.60 m. Ali pa, da se lahko višina kolenčnega zidu prilagaja okoliškim objektom.

Druga merila in pogoji 2. predlaga, da se v točki Druga merila in pogoji dodajo alineje:

da je dovoljeno združevanje volumnov objektov s stanovanjsko namembnostjo in obrtno dejavnostjo,

da je v primeru legalizacije objektov, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega akta, dovoljeno dodajanje volumnov oz. dozidava k osnovnemu objektu iz več strani.

Objekt za obrt: Ali se razmerje stranic tlorisnega gabarita lahko prilagodi razmerju 1:1, 2, ki velja za stanovanjski objekt (suburbana stanovanjska stavba (tip2)), glede na to, da sta oba tipa stavb v isti PNR?

3. Predlaga, da se doda določilo, v katerem je dovoljeno razmerje stranic tlorisnega gabarita 1:1, 2 za objekt za obrt. Ali pa, da se v primeru legalizacije objektov, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega akta, razmerje stranic ne upošteva.

4. Predlaga, da se doda določilo, da je dopustno dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris, iz več strani, v primeru, če gre za obstoječe stavbe, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega akta. Ali se šteje za merilo skupne višine objekta višina objekta od terena pri vhodu do slemena ali višina vseh etaž, ne glede na to ali so vkopane?

5. Predlaga, da se stavku »V takem primeru je dopusten višji kolenčni zid, pri čemer skupna višina objekta ne sme presegati 9 m. » doda: merjeno od okoliškega terena do slemena objekta.

V želji, da bi za svoj objekt pridobil gradbeno in uporabno dovoljenje, prosi, da se upošteva predlagane dopolnitve oziroma predloge, saj bi s takimi dopolnitvami lahko zadostil vsem podrobnim prostorsko izvedbenim pogojem. Ugotovitev, stališče: Pripombe se nanašajo na suburbano stanovanjsko stavbo (tip2), za katero je ugotovil, da v celoti ne omogoča legalizacije njegove neskladne gradnje.

Pripomba glede višine kolenčnega zidu je že upoštevana in sicer: V 106. členu je za suburbano stanovanjsko stavbo (tip2) določen maksimalni višinski gabarit do K+P+1+M, pri čemer je lahko klet popolnoma ali delno vkopana, kolenčni zid mansarde pa višine do 1,20 m v primeru izvedbe prvega nadstropja. V 63. členu je v 7. odstavku določeno: »(7) Dovoljene so tudi vse nižje višine objekta od najvišje dovoljenih v PIP za posamezno PNR oz. EUP (npr: K, K+M, P, P+M, P+1). Če je v okviru višinskega gabarita zapisana klet, se ta lahko izvede, ni pa nujno.« Pripomba glede tlorisnega gabarita se upošteva in sicer:

44

V 106. členu se za suburbano stanovanjsko stavbo (tip2) pri tlorisnem gabaritu besedilo popravi tako, da se glasi: » - z razmerjem osnovnih stranic najmanj 1 : 1, dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni tloris (npr. v L, U obliki),« V 106. členu se za suburbano stanovanjsko stavbo (tip2) pri: Druga merila in pogoji doda nasedanje besedilo: » - v primeru opravljanja dejavnosti je osnovnemu objektu za namen dejavnosti dovoljeno dodajanje pomožnih volumnov,«

Glede njegovih navedb oz. pripomb v zvezi z objektom za obrt se pojasnjuje, da je objekt, skupaj z dejavnostjo, možno legalizirati po pogojih, določenih za tip objekta suburbana stanovanjska stavba (tip2), saj je ta določen praviloma za obstoječe stavbe v prostoru (merila za ta tip objekta veljajo za legalizacijo, dozidavo in nadzidavo ter rekonstrukcijo objekta tega tipa). Dejavnost v objektu je dopustna glede na določeno podrobno namensko rabo (v tem primeru objekt leži na območju CD – druga območja centralnih dejavnosti), opravljanje le-te ni vezana na tipologijo objekta. (5) Pripomba št. 81 (vključuje pripombe od 1 - 8): Predlagatelj: VAŠKA SKUPNOST PREDSTRUGE Predlog (1): Predlaga ukinitev zazidljivosti parc. št. 2379/7 k.o. Cesta, ki je zazidljiva od zadnje spremembe prostorskega plana leta 2004, čeprav je v naravi poplavno območje. Prilaga fotografije suhe struge Rašice v Predstrugah nasproti Gozdarskega doma, posnete dne 30.5.2006 na parc. št. 2379/7 k.o. Cesta ob priliki manjše poplave, saj je voda poniknila že po nekaj urah, ter slike večje poplave iz leta 2010. Na tej parceli so tudi večinoma že zasuta dva požiralnika, ki sta ob manjših poplavah v preteklosti požrla ogromno vode. Predlaga, da se požiralnika v prostorskih aktih označita in ustrezno zaščitita. Ugotovitev, stališče: Omejitve glede posegov na območju posameznega razreda poplavne nevarnosti v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč so določene s splošnimi PIP za poplavna območja, v 95. členu odloka. Pripomba se ne upošteva. Požiralnika se evidentirata v sklopu Prikaza stanja prostora, za kar je potrebno dopolniti tudi strokovne podlage: »Evidenca ponikev /požiralnikov, ponikev, grezov, estavel, vrtač/ na območju občine Dobrepolje«, št. 2847-164/2013-01, izdelovalec Geologija d.o.o. Idrija. Predlog (2): Protipoplavni nasip na območju PRS13 in PRS14 ob cesti od parc. št. 462/7 k.o. Cesta proti Ponikvam ni potreben, ker so v Predstrugah zadostni naslednji ukrepi, ki so predlagani v poplavni študiji: odstranitev mostu, saniranje poplavne struge in ureditev protipoplavnih nasipov od par. št. 462/7 k.o. Cesta proti Vidmu (PRS17).

Ugotovitev, stališče: Trasa v.v. nasipa je bila določena na podlagi modela gladin za potrebe OPN. Dejanska dolžina bo definirana v nadaljnjih fazah projektiranja (PGD, PZI), kjer bo uporabljen detajlnejši matematični model za manjše območje. Pripomba se ne upošteva. Predlog (3): V grafičnem in tekstualnem delu prostorskih aktov naj se opredeli in zavaruje prostor ob glavnih prometnicah za izgradnjo kolesarskih stez in pešpoti in se ta prostor ustrezno zavaruje pred pozidavo. Ugotovitev, stališče: Pripomba je v tekstualnem delu upoštevana, v grafičnem delu se ne upošteva. V 70. členu odloka je med ostalim že navedeno:

45

»(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu s področno zakonodajo in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih je dovoljeno le redno vzdrževanje. (7) V naseljih je treba ob cestah izvesti pločnike za pešce, v naseljih v okviru urbanističnega načrta naselja Videm pa tudi javno razsvetljavo. Javna razsvetljava se mora načrtovati v skladu z veljavno zakonodajo s področja svetlobnega onesnaževanja. (8) Pri načrtovanju pločnikov in kolesarskih stez ob vozišču je treba preveriti prostorske možnosti, pri čemer »utapljanje« vhodov v historične stavbe in stavbe dediščine ni dopustno.«

Predlog (4): V 8. točki (Poslovna stavba) 106. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Dobrepolje – Gabariti-Tlorisni gabariti naj se zazidana površina v Predstrugah izenači z zazidano površino v ostalih naseljih (200 m2). Nasprotuje, da je maksimalna zazidana površina v Predstrugah 550 m2. Ugotovitev, stališče: Razlogov za nasprotovanje ne konkretizira. Dovoljena maksimalna zazidana površina pri tipu objekta Poslovna stavba je določena v tistih naseljih, ki so v hierarhiji naselij pomembnejša (Videm, Predstruge, Ponikve), pri čemer je umeščanje objekta s to tipologijo vezana tudi na podrobno namensko rabo (PNR), določeno za posamezne dele naselja. Dejanska velikost objekta je seveda odvisna tudi od izpolnjevanja drugih pogojev (velikosti razpoložljivega zemljišča za gradnjo, izpolnitve pogoja glede stopnje izkoriščenosti zemljišča (FZ), zagotovitve potrebnih manipulativnih in drugih površin glede na dejavnost, ki se bo na parceli opravljala, zagotovitve potrebnih odmikov od mej sosednjih zemljišč ipd.). Ugotavlja se tudi, da so večji objekti v tem prostoru tudi prisotni. Pripomba se ne upošteva. Predlog (5): V 10. točki (Objekti za obrt) 106. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Dobrepolje Gabariti-Tlorisni gabariti naj se določi maksimalna zazidana površina v naseljih 200,00 m2. V sedaj veljavnem Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za Občino Dobrepolje prostori za gospodarske dejavnosti skupaj ne smejo presegati 200,00 m2 in predlaga, da tako tudi ostane. Večje objekte za obrt, poslovne stavbe in poizvedovalne objekte naj se umesti v obrtne cone. Ugotovitev, stališče: Dovoljena maksimalna zazidana površina pri tipu objekta Objekt za obrt je določena v tistih naseljih, ki so v hierarhiji naselij pomembnejša (Videm, Predstruge, Ponikve), pri čemer je umeščanje objekta s to tipologijo vezana tudi na podrobno namensko rabo (PNR), določeno za posamezne dele naselja. Dejanska velikost objekta je seveda odvisna tudi od izpolnjevanja drugih pogojev (velikosti razpoložljivega zemljišča za gradnjo, izpolnitve pogoja glede stopnje izkoriščenosti zemljišča (FZ), zagotovitve potrebnih manipulativnih in drugih površin, zagotovitve potrebnih odmikov od mej sosednjih zemljišč ipd.). Dejavnosti so omejene glede na posamezno PNR z upoštevanjem drugih meril in pogojev, ki so navedeni pri Objektu za obrt. Pripomba se ne upošteva. Vezano na pripombo je bila opravljena preveritev glede velikosti dovoljene zazidane površine v naseljih, zaradi česar se pri tipu objekta: Objekt za obrt črta besedilo: »zazidana površina objekta praviloma ne sme presegati 550 m2,« ter doda naslednje besedilo: »- zazidana površina v naseljih Videm, Predstruge in Ponikve je lahko do 550 m2, - zazidana površina v ostalih naseljih je lahko do 200 m2,« Predlog (6): Iz 8. odst. 11. člena tekstualnega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Dobrepolje naj se črta: »Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja predvsem obstoječi kamnolom Predstruge.«, saj mora biti eksploatacija zaključena leta 2021.

46

Ugotovitev, stališče: Pripomba se upošteva. Iz odloka se črta navedeno določilo.

Predlog (7): V 122. členu točka (16) Predstruge PRS6; Stari kamnolom naj se črta: »Strelišče se primerno uredi in zavaruje« Strelišča v Predstrugah uradno nikoli ni bilo, zato ni potrebe po urejanju in zavarovanju strelišča, ker ga ni. Ugotovitev, stališče: Za EUP PRS6; Stari kamnolom je v 122. členu določeno: »Strelišče se primerno uredi in zavaruje. Območje se nameni tudi kot prireditveni prostor z možnostjo taborjenja. V območju se dovoli tudi: 55.3 Dejavnost avtokampov in taborov, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač ter gradnjo pripadajočih objektov za normalno funkcioniranje dejavnosti, ki naj smiselno upoštevajo določila odloka glede tipologije objektov.« Pripomba je smiselna in se upošteva; prvi stavek se črta.

Predlog (8): Poudarja, da se bo zaradi nejasno definiranih in preohlapnih meril glede umeščanja objektov v prostor anarhija na tem področju še povečala in osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Dobrepolje ni usmerjen k varovanju zdravega življenjskega okolja in kakovosti življenja občanov, saj po ovinkih dovoljuje vsakršne posege v prostor, pa tudi v bivalni prostor. Ugotovitev, stališče: Pripomba je pavšalna in ni utemeljena z navedbami. (6) Pripomba št. 118: Predlagatelj: KPL d.d., Tbilisijska ulica 61, Ljubljana Predlog: Na podlagi 5. odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (UR.l RS št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12) – dalje (ZPNačrt) ter javnega naznanila o podaljšanju javne razgrnitve dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN), objavljenega na spletni strani občine, na osnovi katerega lahko vsi zainteresirani v času do 27.02.2015 podajo pripombe in predloge, podaja v nadaljevanju dopisa v odprtem roku javne razgrnitve naslednje pripombe in sicer: »

1. Uvodoma navedemo, da se naše pripombe nanašajo na dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta, ki ga je pod št. OPN 1/2009, december 2014, izdelala družba ACER Novo mesto d.o.o. Podbevškova ulica 12, Novo mesto – za strateški del in družba TOPOS d.o.o. Kočevarjeva ulica 1, Novo mesto – za izvedbeni del (dalje OPN), kot je razvidno iz naslovnic posameznih delov OPN, kar vse je objavljeno na spletni strani občine Dobrepolje. Objavljena dokumentacija je v treh mapah, od katerih je prva poimenovana OPN_1_tekstualni del, druga – OPN_2_grafični del, tretja OP (okoljsko poročilo). Vpogled v grafični del OPN je bil opravljen na matični občini, vpogled v tekstualni del pa preko internetne povezave. Pri tem smo ugotovili, da niso javno objavljene smernice, ki so navedene v tekstualnem delu kot priloge k odloku OPN, kar je nedopustno.

2. Uvodoma ugotavljamo, da je v grafičnem delu OPN za območje kamnoloma Predstruge predvideno občutno zmanjšanje površine namenske rabe napram površini, ki je v sedanjem prostorskem aktu namenjena za izkoriščanje. Zmanjšana površina je omejena le na območje pridobljenih pravic, za katero ima podjetje KPL koncesijo za izkoriščanje, preostalo območje namenske rabe za izkoriščanje pa je spremenjeno v prvotno namensko rabo, to je gozd. S tem v zvezi ni jasno, na osnovi česa je občina izvedla takšno zmanjšanje namenske rabe. Prepričano smo, da je

47

takšno zmanjšanje območja trenutne namenske rabe brez utemeljenih razlogov oz. brez strokovnih podlag v neskladju z državno rudarsko strategijo, ki je po 11. členu Zakona o rudarstvu (UR.l. RS št. 14/14-urad. preč. besedilo) – dalje (Zrud-1), strokovna podlaga pri izdelavi prostorskih dokumentov in v neskladju z uredbo o prostorskem redu Slovenije, (Ur.l. RS št. 122/04), ki v 80. členu določa, da imajo prednost pri oskrbi prebivalcev s tovrstnimi materiali, širitve kamnolomov.

3. Občina je po zakonu dolžna načrtovati zagotavljanje oskrbe s tovrstnimi mineralnimi surovinami, zlasti s takšnimi, ki so v najsplošnejši rabi (11.člen Zrud-1). Sklepamo, da je v tem smislu tudi v 8. odstavku 11. člena odloka o OPN navedeno, da bo občina zagotavljala uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami na širšem območju občine iz kamnoloma Predstruge. V povezavi z ostalimi odločbami odloka o OPN (41. in 124. člen) pa ni jasno, kako bo občina zagotavljala omenjeno oskrbo po letu 2021, ko naj bi KPL prenehala veljati koncesija za izkoriščanje v obstoječem pridobivalnem prostoru. Prepričani smo, da se bo zaradi tega tveganje za nelegalno izkoriščanje v občini zelo povečalo. Sploh pa ni jasno, zakaj je občina v določbe odloka o OPN zapisala datum, do katerega trenutno velja rudarska pravica za izkoriščanje in zahteve, da se mora do tedaj izkoristiti vse zaloge, če zakon dopušča tudi možnosti podaljšanja koncesije, če se do izteka koncesije ne izkoristijo vse zaloge in možnosti širitve pridobivalnega prostora z novo koncesijo. Zato predlagamo, da občina ponovno prouči svoje odločitve o zmanjšanju površin namenske rabe, kdo je dal za to pobudo in strokovne podlage in v čem so se spremenili pogoji, pod katerimi je bila določena trenutno veljavna površina namenske rabe.

4. Za območje zmanjšane namenske rabe za izkoriščanje mineralne surovine je v odloku o OPN predvidena izdelava OPPN (124.člen). S tem se podjetje KPL ne more strinjati iz razloga, ker je podjetje za to območje že izdelalo prostorski izvedbeni akt, ki je bil predložen občini v sprejem, občina pa je postopek sprejema že pričela in ga do danes še ni končala. Zato smo prepričani, da naš kamnolom po zakonu spada v prehodne določbe zakona, za katere velja, da bi se morali postopki za sprejem izvedbenega akta dokončati po prej veljavnih predpisih. Tudi zato bi se moralo v dopolnjenem osnutku OPN upoštevati celotno površino trenutno veljavne namenske rabe za območje kamnoloma, saj smo prepričani, da ni utemeljenega razloga za zmanjšanje območja namenske rabe. Prav tako smo prepričani, da občina po zakonu ni pristojna samoiniciativno spremeniti namensko rabo, zlasti kadar gre za poseg v pridobljene pravice gospodarskega subjekta. V kolikor bo občina vztrajala pri predlaganem zmanjšanju namenske rabe, bomo za zaščito interesov podjetja KPL in njenih lastnikov uporabili vsa sredstva, da se takšen OPN ne sprejme ali naknadno razveljavi.

5. Postopek za sprejem prostorskega izvedbenega akta za območje obstoječega kamnoloma Predstruge in njegove predvidene širitve, ki upošteva namensko rabo iz planskega akta iz leta 2004, je bil pričet na zahtevo KPL s programom priprave lokacijskega načrta za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v Občini Dobrepolje, (Ur.l. RS št. 9/05, 18/05 in 119/05). na osnovi tega programa je bil izdelan predlog odloka z naslovom: »Odlok o lokacijskem načrtu za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepolje« s katerim bi se sprejel izvedbeni akt. Vse to je podjetje KPL v letu 2006 predalo občini v postopek, ki je postopek tudi pričela, nikoli pa ga ni končala. Prav tako pa tudi zakon ne določa, da se lahko tak postopek konča ne da bi se prostorski akt sprejel. Zato smo prepričani, da bi se moral postopek sprejema izvedbenega akta zaključiti po prej veljavnih predpisih, najmanj pa nadaljevati po sedanjih predpisih. Vse to pa iz odloka o OPN vnese tudi ustrezna določba, na osnovi katere bi se postopek sprejema prej omenjenega akta nadaljeval kot postopek sprejema OPPN, kar bi bilo skladno z določbami ZPNačrt (3. odstavek 98. člena).

6. V odloku o OPN (41. in 124. člen) je predvideno, da se območje našega kamnoloma po izvedbeni sanaciji nameni za turistično ali športno-rekreativno rabo za potrebe

48

širšega prostora. Prepričani smo, da za takšno spremembo namenske rabe ni podlage v nobenih strokovnih podlagah. Ne glede nato, pa se kot lastniki večine zemljišč na območju kamnoloma in zavezanec za sanacijo ne strinjamo s predlagano spremembo, saj bi bila takšna sprememba povezana z večjimi stroški kot pa je sanacija z namensko rabo za potrebe gozdnih zemljišč. Sicer pa se sprašujemo, kako bo občina realizirala predlagano spremembo brez soglasja lastnikov. Zato predlagamo, da se namesto sanacije za potrebe športno rekreacijske dejavnosti zapiše, da se s sanacijo zemljišča usposobijo kot gozdna zemljišča.

S tem so naše pripombe na dopolnjen osnutek OPN v postopku javne razgrnitve utemeljene! Predlagamo, da se dopolnjen osnutek OPN in odloka s katerim bo sprejet OPN, ustrezno dopolni z našimi pripombami, ki smo jih navedli po točkah od 1 do 6 ter da nam za neupoštevane pripombe skladno s 6. odstavkom 50. člena ZPNačrt podate ustrezno pisno pojasnilo. Nesprejemljivo bi bilo, da bi se nesoglasja med Občino in KPL iz preteklosti, reševala na oblastni način, četudi s kršitvijo načela zakonitosti, saj je sedanje vodstvo KPL dokazalo, da želi dejavnosti izkoriščanja izvajati tudi v korist kraja.« Ugotovitev, stališče: OPN glede na določbe ZPNačrt vsebuje tekstualni del (odlok) in grafične prikaze (strateški, del, izvedbeni del) ter obvezne priloge, med katere med ostalimi dokumenti sodi okoljsko poročilo (OP) ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. OPN ter njegove obvezne priloge (naštete v 3. členu odloka) so bile v celoti elaborirane v analogni in digitalni obliki. V javnem naznanilu o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) in okoljskega poročila (OP) je naveden tudi način seznanitve zainteresirane javnosti z razgrnjenim dokumentom. Na mestu javne razgrnitve je bil možen vpogled v vse sestavne dele OPN in njegove obvezne priloge, tako tudi vse pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora. Obvezna objava celotnega dokumenta z vsemi prilogami v svetovnem spletu ni predpisana. Pri pripravi dopolnjenega osnutka OPN so bile smiselno upoštevane smernice pristojnega ministrstva za področje izkoriščanja mineralnih surovin (Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za energijo, Ljubljana, št. 350-2/2009-322 z dne 7.10.2009) ter odločitev občine glede uporabe prostora po poteku koncesijske pravice. V izdanih smernicah je med ostalim navedeno: »II. Koncesijska razmerja- rudarska pravica za izkoriščanje mineralnih surovin Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno upoštevati, da je na območju občine država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine na enem pridobivalnem prostoru (Glej Tabelo 1. in grafične priloge). Tabela 1: Območja izkoriščanja mineralnih surovin, za katere je podeljena rudarska pravica.

Nahajališče Koncesionar Surovina Predmet Doba trajanja koncesije

Predstruge KPL d.d. Tehnični kamen - apnenec

PP (4,8 ha)

20 let (do 20.12.2021)

III. Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS. št. 33//7- ZPNačrt) Zakon o prostorskem načrtovanju uvršča prostorske ureditve namenjene izkoriščanju mineralnih surovin med prostorske ureditve lokalnega pomena. Po določbah ZPNačrt sodi načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v pristojnost občin, ki v skladu z ustavo, zakoni in hierarhično višjimi prostorskimi akti pripravljajo in sprejemajo občinske prostorske akte za svoje območje. Na podlagi določb ZRud je podlaga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor z namenom raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin prostorski izvedbeni načrt (občinski podrobni prostorski načrt).« ter še:

49

»IV. Usmeritve glede ustreznosti podatkov prikaza stanja prostora Glede zahteve, da je potrebno vsebine, ki izhajajo iz pravnih režimov delovnega področja v zvezi s predlagano prostorsko ureditvijo konkretizirati do take mere natančnosti, da jih občina lahko neposredno upošteva pri pripravi dopolnjenega OPN Občine Dobrepolje podajamo sledeče splošne usmeritve in zahteve:

Območja mineralnih surovin Na območju občine je eden površinski kop (pridobivalni prostor) tehničnega kamna – apnenca, za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Območje pridobivalnega prostora se z osnovno namensko rabo prostora opredeli kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora). V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki so potrebni sanacije ali so deloma že samosanirani. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.« Postopek za sprejem prostorskega izvedbenega akta za območje obstoječega kamnoloma Predstruge in njegove predvidene širitve, ki upošteva namensko rabo iz planskega akta iz leta 2004, ni bil zaključen na podlagi odločitve občinskega sveta Občine Dobrepolje, sprejete na seji v letu 2009. Organi lokalne skupnosti v času priprave tega OPN glede nadaljevanja postopka priprave prostorskega izvedbenega akta za območje kamnoloma niso sprejeli drugačne odločitve, zato v okviru izdelave OPN ni bilo določeno, da se postopek sprejema prej omenjenega akta glede na določbe ZPNačrt (3. odstavek 98. člena) nadaljuje kot postopek sprejema OPPN. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 13 …………………………………………………………………………………..........………………… Naselje: PRI CERKVI – STRUGE (1-8) Pripombe št. 32, 33, 34, 35, 36, 44 in 45, 46, 50: Predlagatelj: P. J., (pripomba št. 32): Predlog: Parcele št. 701, 700, 699, 710/1 in 710/2 k.o. Podtabor uporablja kot obdelovalno površino (travnik, njive) za hrano in za krmo za živali. Spremembe namembnosti ni predlagal on, zato prosi za vrnitev v nezazidljive parcele. Pred leti so sami čistili zgoraj omenjene parcele (dolga leta je na njih bilo na tone kamenja, raslo je grmovje in grmičevje), da bi jih lahko koristili kot kmetijsko zemljišče. Prosi, da se njegova želja upošteva. Predlagatelj:P. J. (pripomba št. 33): Predlog: Parcele št. 698/1 in 698/3 k.o. Podtabor ima za obdelavo, ker na ostalih parcelah pride voda. Prosi za spremembo namembnosti parcel Predlagatelj: K. K. (pripomba št. 34):

50

Predlog: Prosi za spremembo namembnosti parcel št. 698/1 in 698/3 k.o. Podtabor. Na parcelah brat P. J. prideluje krmo. Ne namerava na njih graditi, niti jih prodati. Predlagatelj: P. A. (pripomba št. 35): Predlog: Prosi za spremembo namembnosti parcel št. 698/1 in 698/3 k.o. Podtabor. Predlagatelj: N. B., N. J. (pripomba št. 36): Predlog: Nasprotujeta, da sta parceli št. 694/9 in 694/3 k.o. Podtabor zazidljivi. Ta zemlja je kolikor toliko rodovitna in služi za samooskrbo njune družine. Družba veliko vlaga v izboljšanje njiv – odstranjevanje kamenja in melioracijo, ta zemlja pa ni potrebna, da bi se v njo kaj vlagalo, ker je rodovitna in primerna za obdelavo. V Strugah je veliko bolj primerne zemlje za zidanje hiš, tam, kjer je teren kamnit in položen. Poleg tega pa je kar veliko hiš, ki se prodajajo in tisti, ki bi rad zidal, lahko kupi hišo, ki je prosta na zazidljivi parceli, bo od teh potrebno plačati davek. Imata majhno pokojnino in ne bosta plačevala za zemljo, ki nikoli ne bo pozidana. Tudi je ne mislita prodati, ker imata družino, ki jo bo še kako potrebovala za lastne potrebe. Predlagatelj: G. M. In G. J (pripomba št. 44 in 45): Predlog: Prosita, da se parcele št. 694/1, 694/6 in 694/8 k.o. Podtabor izvzamejo iz namenske rabe – zemljišče za gradnjo stavb in se zavedejo pod kmetijsko zemljišče. Solastnika navedenih nepremičnin sta G. J. in G. M.. Predlagatelj: D. J. (pripomba št. 46): Predlog: Želi izključitev iz območja zazidljivosti vseh označenih parcel iz priloge. Zaradi neinteresa po gradnji in bojazni pred plačevanjem davkov. Predlagatelj: R. A. (pripomba št. 50): Predlog: Prosi, da se parcela (del parcele) št. 174/133 k.o. Podtabor izloči iz zazidljivosti. Oblika parcele in konfiguracija terena ne omogočata kakršnokoli gradnjo. Ugotovitev, stališče: Pripombe se nanašajo na ukinitev stavbnih zemljišč na vzhodnem delu naselja, kjer je zaradi velikosti območja in racionalne izrabe ter zagotovitve infrastrukture predviden OPPN. Predlog se upošteva tako, da se izvede redukcija stavbnih zemljišč na predlaganem območju in sicer v izvedbenem delu, v strateškem delu pa se območje pozidave ohranja kot potencialne razvojne površine naselja. (9) Pripomba št. 39: Predlagatelj:P. G. Predlog: Predlaga, da se poveča zazidljivost na parceli št. 19/2 k.o. Potiskavec, ker smatra, da je premajhna parcela 19/5, 19/6, da bi lahko postavil hišo. Ugotovitev, stališče: Predlog se nanaša na del parcele, ki je v dopolnjenem osnutku OPN izvzet iz območja pozidave. Redukcija (ukinitev) stavbnega zemljišča je bila izvedena na podlagi izdelanih strokovnih podlag »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje - predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat«, št. D53-ŠNS/11, junij 2012, izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana ter elaborata »Evidenca ponikev /požiralnikov, ponikev, grezov, estavel, vrtač/ na območju občine Dobrepolje«, št. 2847-164/2013-01, november 2013, izdelovalec Geologija d.o.o. Idrija. Pripomba se ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 14

51

…………………………………………………………………………………………...........………… Naselje: TISOVEC (1) Pripomba št. 55: Predlagatelj: N. O. Predlog: Prosi, da se parcelo št. 1617/4 k.o. Potiskavec uvrsti v seznam zazidljivih parcel. Na parceli ima postavljeno manjšo brunarico, ki služi le krajšemu oddihu. Ker je parcela na skalnatem območju, ne služi nobenemu drugemu namenu, brez brunarice bi bila nekoristna. Parcela je blizu vasi. Utemeljitev predloga je z osebnimi podatki, ki tukaj niso navedeni (razvidni iz spisa o postopku). Parcela 1617/4 k.o. Potikavec je nad njeno rojstno hišo, ob dedovanju je bila namembnost parcele pašnik, kasneje je bila spremenjena v gozd. Na tej parceli sta si s pokojnim možem postavila brunarico v velikosti cca 35 m2, kjer sta se zadrževala, ko sta prihajala v Tisovec. V brunarici ni elektrike, niti vode, služi z oddih in počitek. Ker bi rada legalizirala postavitev brunarice, prosi da se parcelo 1617/4 k.o. Potiskavec spremeni v zazidljivo parcelo. Brez brunarice je parcela namreč popolnoma neuporabna, saj je to območje skalnato, je blizu rojstne hiše in sama brunarica ničesar in nikogar ne ovira. Ugotovitev, stališče: Prvotna pobuda je bila že obravnavana pred pripravo dopolnjenega osnutka OPN; ker gre za razpršeno poselitev, ni bila upoštevana.

Ponovni predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva.

(2) Pripomba št. 58: Predlagatelj: R. V. Predlog: Podaja predlog za uvrstitev v seznam zazidljivih parcel, parcelo št. 1617/3 k.o. Potiskavec, ki bi moralo biti po vseh informacijah in zagotovilih zazidljivo, saj je objekt postavljen že 50 let in so vsa zemljišča v bližini zazidljiva in vse gradnje legalizirane. Prav tako navedeni objekt ni moteč za nikogar, ne stoji na vplivnem območju ter se vklaplja v tamkajšnjo arhitekturo in prispeva k širjenju podeželske krajne. Utemeljitev predloga je z osebnimi podatki, ki tukaj niso navedeni (razvidni iz spisa o postopku). Na delu parcele, ki je na podlagi dedovanja prešla v njeno last ( parc.št. 1617/3), je že od nekdaj stal pomožni objekt z dostopom, sprva lopa za orodje namenjena paši, nato pa jo je oče preuredil in sicer z namenom, da so otroci, ko so prišli domov na obisk tam prespali, kajti domača hiša je bila premajhna za vse. Ko je parcelo podedovala, nekje po letu 1995, jo je začela uporabljati, brez, da bi na njej izvajala kakršnekoli večje gradbene posege. Objekt je prebelila in počistila, nikakor pa ni spreminjala dimenzij in tlorisa objekta. Objekt je bil umeščen na skalnat pašnik, kasneje se je zaradi opuščanja paše zarasel in bil brez njene vednosti spremenjen v gozdno zemljišče. V konkretnem primeru ne gre za novo gradnjo temveč za gradnjo staro več kot 50 let. Ni ji znano, kako je bilo z gradbenim dovoljenjem, vseskozi pa je menila, da ima objekt vso potrebno dokumentacijo, saj je med drugim plačevala tudi davke. Poleg tega pa stoji na parc. št. 1617/2, ki je zazidljiva (in s parcelacijo katere je nastala parc. št. 1617/3) stanovanjska stavba, ki ima vso potrebno dokumentacijo, tako, da se ni vedela, da je zazidljiv samo en del parc. št. 1617/2, drugi del, kateri je pa izvedenem zapuščinskem postopku po pokojnem očetu in parcelaciji prešel v njeno last, pa ne. Objekt je bolj intenzivno začela koristiti po letu 1995 in sicer predvsem za urejanje parcele. Sedaj se je izkazalo da parcela 1617/3 nima vseh potrebnih dokumentov. S tem se ne strinja v celoti, saj je potrebno upoštevati, da se po zakonu o graditvi objektov, gradbena dovoljenja za objekte zgrajene pred letom 1967, ne terja. Glede na to, da z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga, je tudi takoj obiskala pristojne inštitucije, da stanje preveri in si dokumente pridobi. Podala je predlog za spremembo namembnosti zemljišča parc. št. 1617/3 k.o. Potiskavec, ki bi moralo biti po vseh informacijah in zagotovilih zazidljivo, saj je objekt postavljen že 50 let

52

in so vsa zemljišča v bližini zazidljiva in vse gradnje legalizirane. Navaja še, da navedeni objekt ni moteč za nikogar, ne stoji na vplivnem območju ter se vklaplja v tamkajšnjo arhitekturo in pripomore k širjenju podeželske krajine Ugotovitev, stališče: Prvotna pobuda je bila že obravnavana pred pripravo dopolnjenega osnutka OPN; ker gre za razpršeno poselitev, ni bila upoštevana. Pridobitev uporabnega dovoljenja po zakonu ni predmet tega OPN, ampak se o takem zahtevku odloča v upravnem postopku, pri pristojni upravni enoti (če je zahtevek podan).

Ponovni predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (3) Pripomba št. 108: Predlagatelj: J. St. Predlog: Parcela 1512/2 spada v sklop kmetije, katero ima pod vložno št. 37 k.o. Potiskavec vpisanih 46 parcel in obsega 32 ha zemljišč. Parcela 1512/2 se nahaja v kompleksu 29 ha, ki se drži matične kmetije, to so parc. št. 92, 1512/1, 1446, 1445, 1433/8, 1617/1. Zato je nesmiselno širiti zazidljivost na parc. 1512/2, ker nihče ne bo gradil na tej lokaciji niti nima namena prodati te parcele. Bolj smiselno, da se da za zazidljivost parc. št. 1210, 1189, 1465, 1462 ali 1617/5, 1617/6. Ugotovitev, stališče: Parcela št. 1512/2 k.o. Potiskavec je v solastnini (predlagatelj je solastnik do 38/192). Parcela ima status stavbnega zemljišča že po sedaj veljavnem planskem aktu, kar je bilo upoštevano tudi pri pripravi dopolnjenega osnutka OPN. Pripomba se zato ne upošteva. Ostale navedene parcele, za katere predlaga zazidljivost (opredelitev stavbnega zemljišča) so na območju kmetijskih zemljišč in gozda. Predlog se lahko šteje le kot pobuda za opredelitev novih stavbnih zemljišč, ki se pa v tem postopku ne upošteva (več v zvezi s tem tudi pojasnilo v začetnem delu dokumenta). …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 15

….................................................................................................................................................. Naselje: VIDEM (1) Pripomba št. 5-1: Predlagatelj: J. A. Predlog: Podaja pripombo na EUP VI17, kjer je lastnik dela tega območja in želi, da je namenjeno stanovanjski gradnji in ne šolski dejavnosti: parcele št. 1319, 1315/1 in 1323/5 k.o. Podgora. Ugotovitev, stališče: Gre za parcele v okviru že opredeljenih stavbnih zemljišč (po veljavnem planskem aktu), katerim je v dopolnjenem osnutku OPN določena podrobna namenska raba CU – osrednja območja centralnih dejavnosti. V okviru te PNR so dopustni naslednji tipi objektov:

- osnovni objekti: sodobna stanovanjska stavba, tradicionalna stanovanjska stavba,

suburbana stanovanjska stavba (tip1), suburbana stanovanjska stavba (tip 2), poslovno

stanovanjska stavba, poslovna stavba, objekt družbene infrastrukture, objekt za obrt,

kapela, poslovilna stavba - ostali objekti: ostali spremljajoči objekti

53

Prevladujejo dejavnosti, naštete v 111. členu, pri čemer je dopustno tudi bivanje. Pripomba za spremembo PNR se glede na koncept prostorskega razvoja naselja Videm ne upošteva. (2) Pripomba št. 5-2: Predlagatelj: J. A. Predlog: Podaja pripombo na EUP VI14, kjer je lastnik dela tega območja in želi, da ni zazidljivo, saj ga uporablja za kmetijsko dejavnost. Parceli št. 1323/62 in 1323/4 k.o. Podgora. Ugotovitev, stališče: Pripomba se nanaša na parceli, ki sta vključene v območje razvojnih površin naselja Videm. Pripomba se upošteva tako, da se kot stavbna zemljišča izključijo iz izvedbenega dela OPN, v strateškem delu pa ostajajo v ureditvenem območju naselja Videm. (3) Pripombi št. 30 in 60: Predlagatelj: ZAVOD SV. TEREZIJE, Videm 33a, Videm - Dobrepolje (pripomba 30): Predlog: Na javni razgrnitvi in obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) in okoljskega poročila (OP) v Jakličevem domu, v sredo 28.januarja 2015 so podali ustno pripombo na protipoplavno zaščito in ukrepe, ki jih predvideva OPN. Podajajo še uradno, pisno pripombo: Tako v OPN, kot v OP je v naselju Videm, predvidena protipoplavna zaščita na zahodni in južni strani Vidma, vendar je prav območje okoli Zavoda sv. Terezije brez protipoplavne zaščite. Prav tako se predvideva, da ostaja Krajčkova dolina kot ohranjeno poplavno področje z »urejenim požiralnikom« Verni dol. Da ta »požiralnik« niti slučajno ne opravlja svoje funkcije in ga zato ne morejo imenovati požiralnik, se je izkazalo ob zadnjih poplavah novembra 2014. Ko je voda začela teči v Krajčkovo dolino, je bila zalita v 20 minutah in je ostala tam vse do novega leta 2014. V kolikor bi požiralnik deloval, bi voda odtekla bistveno hitreje, nikakor pa ne bi stala tam 2 meseca. Po OPN in OP ostaja Zavod sv. Terezije v poplavnem območju, brez protipoplavne zaščite, kar je nesprejemljivo in nelogično. V zavodu biva 77 starejših prebivalcev, od tega jih je 39 nepokretnih! Ti v primeru nevarnosti naravnih nesreč spadajo v najbolj ogroženo in ranljivo skupino prebivalstva. Naša država je že po Ustavi (2.člen) socialna država, kar gotovo pomeni tudi povečano skrb za populacijo, kot je v Zavodu sv. Terezije. Ob upoštevanju vsega je gotovo potrebno predvideti dobro in primerno protipoplavno zaščito doma starejših, Zavoda sv. Terezije tako s samo dokumentacijo, torej OPN in OP, kot tudi s samo dejansko izvedbo. Prav glede dejanske zaščite prosi, da se jih obvesti, kakšne urgentne ukrepe se namerava sprejeti v izogib morebitnim poplavam. Predlagatelj: VAŠKI ODBOR VIDEM, Videm 35, Videm – Dobrepolje (pripomba 60): Predlog: Vaški odbor Videm se pridružuje pripombi, ki jo je podala direktorica zavoda, da je predvidena protipoplavna ureditev okrog Zavoda sv. Terezije neustrezna, in poziva projektanta in občino, da zagotovita boljšo rešitev, posebej v luči dejstva, da v zavodu biva veliko nepokretnih ljudi. Na javni razgrnitvi in obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) in okoljskega poročila (OP) V Jakličevem domu, v sredo 28. januarja 2015, so podali ustno pripombo na protipoplavno zaščito in ukrepe, ki jih predvideva OPN. V nadaljevanju podajajo še uradno, pisno pripombo: »Tako v OPN, kot v OP je v naselju Videm, predvidena protipoplavna zaščita na zahodni in južni strani Vidma, vendar je prav območje okoli zavoda sv. Terezije brez protipoplavne zaščite. Prav tako se predvideva, da ostaja Krajčkova dolina kot ohranjeno poplavno področje z »urejenim požiralnikom« Verni dol. Da ta »požiralnik« niti slučajno ne opravlja

54

svoje funkcije in ga zato ne moremo imenovati požiralnik se je izkazalo ob zadnjih poplavah novembra 2014. Ko je voda začela teči v Krajčkovo dolino, je bila zalita v 20 minutah in je ostala tam vse do novega leta 2015. v kolikor bi požiralnik deloval, bi voda odtekla bistveno hitreje, nikakor pa ne bi stala tam 2 meseca. Po OPN in OP ostaja Zavod sv. Terezije v poplavnem območju, brez protipoplavne zaščite, kar je nesprejemljivo in nelogično. V zavodu biva 77 starejših prebivalcev, od tega je 39 nepokretnih! Ti v primeru nevarnosti naravnih nesreč spadajo v najbolj ogroženo in ranljivo skupino prebivalstva. Naša država je že po Ustavi (2. člen) socialna država, kar gotovo pomeni tudi povečano skrb za populacijo, kot je v Zavodu sv. Terezije. Ob upoštevanju vsega je gotovo potrebno predvideti dobro in primerno protipoplavno zaščito doma starejših, Zavoda sv. Terezije, tako s samo dokumentacijo, torej OPN in OP, kot tudi s samo dejansko izvedbo. Prav glede dejanske zaščite vas prosimo, da nas tudi obvestite, kakšne urgentne ukrepe nameravate sprejeti v izogib morebitnim poplavam.« Ugotovitev, stališče: V grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN so izvedbe protipoplavnih ukrepov vrisane na lokacijah, ki jih določa HH elaborat, kar velja tudi na območju JZ dela Vidma, pred Krajčkovo dolino. Gre za območje, ki mu je določen EUP VI33. Pripomba se upošteva tako, da se območje EUP poveča tako, da zajame širše območje, tudi Krajčkovo dolino ter vključi še sosednja EUP za izvedbo protipoplavnih ukrepov (VI31 in VI32). S tem se omogoči, da se v sklopu nadaljnjih faz priprave dodatnih strokovnih podlag in prostorske izvedbene dokumentacije oz. projektne dokumentacije preverijo in podajo take rešitve, ki bodo zagotovile optimalno varovanje tega dela naselja pred poplavami. Tako oblikovan EUP dobi sedaj (zaradi zaporedja oštevilčenja) oznako EUP VI31. (4) Pripombi št. 40 in 61: Predlagatelj: OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE, Videm 80, Videm- Dobrepolje (pripomba 40): Predlog: Po pogovoru s predsednikom Sveta staršev g. Jernejem Staretom je oblikovano mnenje, da je nujno potrebno uvesti v OPN dopolnitve kot navaja: »Označiti pri vseh naseljih ali v naseljih prostor za avtobusna postajališča. Ob tem predlagamo, da poleg obstoječih postajališč uvrstite še postajališče ob regionalni cesti Videm - Rašica za del naselja Videm – Videmski hrib. V OPN je potrebno vrisati obe cesti, ki vodila od bodočega vrtca proti Podgorici in za prečno komasacijsko cesto. Ob teh dveh cestah (ob eni strani) tudi predlagamo vnos pločnikov v kartografske predloge OPN-ja.« Predlagatelj: VAŠKI ODBOR VIDEM, Videm 35, Videm – Dobrepolje (pripomba 61): Predlog: Vaški odbor Videm predlaga, da se v OPN upošteva oz. zagotovi možnost, da se obstoječa komasacijska pot spremeni v občinsko cesto s pločnikom ali vsaj v urejeno pešpot. Obrazložitev: Varna pot je nujno potrebna za zagotovitev prometne varnosti za otroke, ki prihajajo v šolo peš iz smeri Podpeči oz. trgovine Trgojan. Tovrstna pobuda je bila že podana s strani OŠ Dobrepolje in sveta staršev. Vaški odbor se pridružuje pobudi. Ugotovitev, stališče: Določitev lokacij avtobusnih postajališč je predmet posebnega postopka, v katerega se vključujejo predstavniki lokalne skupnosti, upravljavca cest ter drugih udeležencev v prometu. Izvedba teh objektov je možna po določilih tega OPN ter veljavne zakonodaje s tega področja brez predhodne določitve lokacij v okviru tega dokumenta. Pripomba se ne upošteva. Vzpostavitev prečne povezave – predlog je z vidika organizacije prometnic v sistemu naselja smiseln, vendar se s to komunikacijo posega na najboljša kmetijska zemljišča, ki so bila predmet komasacije. Po veljavni zakonodaji o kmetijskih zemljiščih je take poti prepovedano modernizirati do take mere, da je usposobljena za javni promet.

55

Kljub gornjim dejstvom se zaradi smiselnosti prečne cestne povezave predlog vključi v nadaljnje faze priprave OPN, kjer bo k predlogu OPN svoje mnenje podalo še ministrstvo, prisojno za področje varstva kmetijskih zemljišč. (5) Pripomba št. 4 in 66; Predlagatelj: Ž. I. (pripomba 4) Predlog: Želi izključitev parcele št. 1042 k.o. Videm Dobrepolje iz območja zazidljivosti, ker kot lastnica nima namena na njej graditi oziroma jo ne namerava prodati.

Predlagatelj: B. Z. (pripomba 66) Predlog: Prosi, da se na podlagi predložene skice del zemljišča, ki je pobarvan z rdečo barvo, na parc. št. 1048/388 in 1048/465 k.o. Videm Dobrepolje, spremeni iz zazidljivega v kmetijsko zemljišče. Ker je lastnica že štirih zazidljivih parcel upa, da bo njena pripomba upoštevana in o odločitvi obveščena. Ugotovitev, stališče: Parcele ležijo v sklopu že opredeljenih stavbnih zemljišč nekdaj počitniškega naselja Kračice (opredeljenim s sedaj veljavnim planskim aktom). Na predmetnem območju je bila v sklopu dopolnjenega osnutka OPN že izvedena redukcija stavbnih zemljišč zahodnega dela naselja, kjer je teren za gradnjo manj primeren. Za območje preostalih nepozidanih stavbnih zemljišč je predlagano, da se ohranjajo kot razvojne površine naselja, ki pa se ga zaradi zagotovitve racionalne rabe prostora ureja s podrobnim prostorskim načrtom (predviden OPPN), parcela 1048/456 k.o. Videm Dobrepolje pa je zaradi lege in velikosti priključena sosednjemu EUP (pogoji za gradnjo določeni v okviru tega OPN). Predlagane izključitve (redukcija) stavbnih zemljišč iz tega razloga niso smiselne, zato se pripombi ne upoštevata. (6) Pripombi št. 19 in 59: Predlagatelji: S. J. in SKUPINA KRAJANOV NASELJA KRAČICE (pripomba 19): Predlog: Podpisani krajani naselja Kračice (Videmski hrib«) predlagajo, da se v OPN spremeni status naselja iz počitniškega v stanovanjsko, z enakimi pravicami in omejitvami, kot velja za stanovanjska naselja v občini. Obrazložitev: Koncept počitniškega naselja je v Kračicah že dolgo časa preživet, saj je stalno naseljenih okrog 75 % hiš; tako je vsaj že petnajst let. Naselje ima vso infrastrukturo, potrebno za stalno prebivanje, med drugim elektriko, vodovod, telefon in delno širokopasovni internet; skoraj v celoti je dokončano kanalizacijsko omrežje, odvoz odpadkov je urejen, lokalna cesta je asfaltirana in redno vzdrževana ter pozimi plužena, naselje je opremljeno z javno razsvetljavo. Krajani Kračic so vključeni v lokalno okolje enako kot prebivalci drugih naselij, njihovi otroci obiskujejo šolo in vrtec na Vidmu. Ne glede na OPN so Kračice de facto že stanovanjsko in ne počitniško naselje, kar priznava tudi župan, ki podpira njihovo pobudo. Zaradi tega je nepojmljivo, da morajo biti krajani Kračic še danes podvrženi omejitvam, ki jih prinaša status počitniškega naselja. Omejitve velikosti hiš so za stalno naseljene objekte, v katerih prebivajo tudi večje družine, neprimerne. Marsikatera družina trpi za prostorsko stisko – največji delovni tloris hiše ne dosega niti 50% tistega v stanovanjskem naselju. Do nedavnega okrog hiš niso bili dovoljeni nikakršni pomožni objekti. Komunalni prispevek je v Kračicah nekajkrat višji kot v stanovanjskih naseljih. Posebni status naselja ne izključuje možnosti, da bodo nepremične v prihodnje podvržene večji davčni obremenitvi. Krajani Kračic so visoko ceno statusa počitniškega naselja plačali tudi z dolgim čakanjem na nekatere pridobitve, ki so za stanovanjska naselja samoumevne, npr. cesta je bila asfaltirana šele leta 2011. Zaradi težav in omejitev so se pri urejanju bivalnega okolja dostikrat primorani zateči k nepopolnim, neustreznim in dragim rešitvam. Vse našteto izrazito negativno vpliva na kvaliteto življenja v tem naselju in jih postavlja v neenakopraven položaj napram krajanom drugih naselij. Predlagana statusna izenačitev Kračic z drugimi stanovanjskimi naselji odpravlja zgoraj opisane težave, krati pa formalizira dejansko stanje. Krajani Kračic zahtevajo, da se v

56

pravicah in možnostih, ki izhajajo iz OPN, izenačijo s krajani drugih naselij v občini. K vlogi priložen tudi seznam 31 podpisanih krajanov naselja. Predlagatelj: VAŠKI ODBOR VIDEM, Videm 35, Videm - Dobrepolje (pripomba 59): Predlog: Vaški odbor Videm se pridružuje pobudi za spremembo statusa naselja Kračice iz počitniškega v stanovanjsko, z enakimi pravicami in omejitvami, kot veljajo za stanovanjska naselja v občini. Pobuda je utemeljena v priloženem dokumentu. Krajani naselja Kračice (»Videmski hrib«) so na javni obravnavi dne 28.1.2015 uradno vložili pripombo na OPN, in sicer zahtevajo spremembo naselja iz počitniškega v stanovanjsko, z enakimi pravicami in omejitvami, kot veljajo za stanovanjska naselja v občini. Vaški odbor Videm v celoti podpira pobudo. Na podlagi občinskega statuta vaški odbor vlaga pripombo na OPN občine, ki je enaka pripombi, vloženi s strani podpisanih krajanov s prvopodpisanim S. J.. Vaški odbor Videm se v celoti strinja z argumentacijo, ki so je predstavili krajani. Vaški odbor posebej izpostavlja naslednja dejstva:

velika večina hiš (75%) v Kračicah je že vsaj 15 let stalno naseljenih, tam ima stalno prebivališče okrog 40 ljudi;

naselje Kračice ima vso infrastrukturo, potrebno za stalno bivanje (elektrika, vodovod, telefon, internet, izgrajena kanalizacija, urejen odvoz odpadkov, asfaltirana občinska cesta, javna razsvetljava);

osnutek OPN v Kračicah sploh ne dovoljuje stalnega bivanja, kar je v nasprotju z obstoječim stanjem in z osnovnimi pravicami tamkaj živečih krajanov, in terja popravo akta;

omejitve počitniškega naselja (velikost hiš) so za stalno naseljene objekte neprimerne in postavljajo tamkaj živeče krajane v enakopraven položaj napram krajanom drugih naselij;

sprememba statusa naselja v stanovanjsko pomeni formalizacijo obstoječega stanja – da so Kračice že dolgo v resnici stanovanjsko naselje, posredno priznava tudi občina, ki je zagotovila zgoraj navedeno infrastrukturo.

Vaški odbor Videm vlaga pripombo skladno z javnim naznanilom o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta in okoljskega poročila ter z javnim naznanilom o podaljšanju razgrnitve. Ugotovitev, stališče: Boljša komunalna oprema stavbnih zemljišč na območju Kračic (kot počitniško naselje je bilo opredeljeno že s sedaj veljavnim planskim aktom) se vzpostavila pogoje tudi za stalno bivanje. Ker gre za mešano stanovanjsko počitniško območje, danes pretežno namenjeno bivanju, se pripomba upošteva. V dopolnjenem osnutku OPN predlagana podrobna namenska raba SP – površine počitniških hiš se spremeni v SS – stanovanjske površine. Območja EUP se ne spreminja, za severni del naselja (območje pretežno nepozidanih stavbnih zemljišč) pa je potrebna izdelava podrobnega prostorskega načrta (predviden OPPN). (7) Pripomba št. 73: Predlagatelj: M. M. Predlog: Omilitveni ukrep v okoljskem poročilu na strani 85 (poplave) Videm: Visokovodni nasip 1 m v dolžini 740 m (VI33) je na napačni lokaciji. Nasip mora biti na mestu, ki preprečuje izlitje poplavnega toka Rašice v Krajčkovo dolino. V Krajčkovo dolino je namreč speljana kanalizacija, zato je vsa škoda v poplavah 2010 in 2014 nastala po zalitju Krajčkove doline in preko kanalizacije. Zaradi zalitja se posledično dvigne tudi nivo podtalnice, ki vpliva na sosednje objekte.

57

Ugotovitev, stališče: V kolikor je v Krajčkovo dolino speljana kanalizacija, je potrebno na iztoke namestiti protipovratne ventile. Je pa to eden od požiralnikov, skozi katerega naj bi ob primernem vzdrževanju (kar je potrebno vzpostaviti), odtekala poplavna voda. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 16 ……………………………………………………………………………………………………........... Naselje: VODICE (1) Pripomba št. 2: Predlagatelj: P. M. Predlog: Predlaga spremembo iz počitniške rabe v stanovanjsko, ker tu stanujeta dve družini. Gre za objekt, zgrajen na parceli št. 2212/2 k.o. Cesta. Ugotovitev, stališče: Vris stavbnega zemljišča na delu predmetne parcele je bil v dopolnjenem osnutku OPN izveden kot tehnični popravek, na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-145/96, ki ga je izdala Upravna enota Grosuplje z dne 17.4.1998 in sicer za legalizacijo počitniške hišice. Iz tega razloga in ker gre za primer razpršene gradnje, se pripomba ne upošteva. (2) Pripomba št. 18: Predlagatelj: N. M. Predlog: Predlaga, da se parcela št. 2239/9 k.o. Cesta spremeni iz zazidljivega v nezazidljivo zemljišče. Želi, da je celotna parcela nezazidljiva, namreč uporablja jo izključno za kmetijsko rabo in nima namena zidati. Tudi davki so zelo visoki. Priložila tudi grafični prikaz predloga. Ugotovitev, stališče: Predlog za redukcijo (ukinitev) stavbnega zemljišča se nanaša na zahodni in južni del parcele, ki ima status stavbnega zemljišča že po veljavnem planskem aktu. Pripomba se upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 16 ……………………………………………………………………………………………………...........Naselje: ZAGORICA (1) Pripomba št. 31: Predlagatelj: T. B. Predlog: Zaradi majhne zazidljive parcele k obstoječem objektu potrebuje povečanje zazidljivosti za postavitev nujno potrebnih pomožnih objektov: parcela št. 754/1 v celoti, št. 753/2 vzporedno z mejo 754/1, vse k.o. Zagorica. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 18

58

……………………………………………………………………………………………………...........Naselje: ZDENSKA VAS (1) Pripomba št. 7: Predlagatelj: K. I. in K. A. Predlog: Na parceli št. 666/1 k.o. Zdenska vas želita postaviti samostojno hišo za osebno rabo, zato prosita, da se pripomba upošteva in parcelo št. 666/1 k.o. Zdenska vas vnese v izmeri približno 1000 m2, kot je prikazano na sliki 1 v zazidljivo območje. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (2) Pripomba št. 24: Predlagatelj: J. M. Predlog: Predlaga parcele št. 286/1, 292 in 301 k.o. Zdenska vas kot zazidljive, ker so v zemljiškem katastru že sedaj opredeljene kot odprto skladišče. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (3) Pripomba št. 42: Predlagatelj: B. D. Predlog: Od leta 2011 je ostal brez zaposlitve, zato se je zaposlil kot kmet na domači kmetiji. Kmetija mu je del življenja in glavni vir zaslužka. V začetku zaposlitve na kmetiji je bila ta last očeta. Bila je manjša, saj je štela samo 10 glav živine. Leta 2012 mu je oče prepisal celotno kmetijo. Od takrat pa je začel povečevati stalež živali zaradi finančnega dohodka. Sedaj ima 34 glav živine. Ukvarja se s proizvodnjo mleka. Na dan ga proizvede 300 l, kar pa je premalo za preživljanje družine. Leta 2014 je kandidiral za evropska sredstva na javnem razpisu za mladega prevzemnika. Na razpisu so mu bila odobrena evropska sredstva, katera bo porabil za povečanje črede in gradnjo novega hleva. Sedanji hlev je premajhen in nima možnosti prizidka. Zaradi urejanja prostora in zgradb na njihovi parceli k.o. 264 ni mogoče nove gradnje, ker je premalo prostora. Z odobritvijo prošnje za širitev zemljišča kmetijske proizvodnje bi lahko širil kmetijsko dejavnost, kar bi mu omogočilo prestavitev hleva izven stanovanjskega območja, s tem bi se tudi izognil smradu, ki moti sosede. To je zanj edina možnost gradnje hleva, saj nima nikjer drugje možnosti gradnje oziroma ustrezne parcele. Na tem zemljišču bi rad postavil sodoben hlev in silos za spravilo krme. Predlog se nanaša na parcelo št. 263 k.o. Zdenska vas. Ugotovitev, stališče: Predlog je pobuda za opredelitev novega stavbnega zemljišča in se v tem postopku ne upošteva. (4) Pripomba št. 74: Predlagatelj: Š. A. Predlog: Parcela 631 je dejansko stanje (100%) kmetijsko zemljišče (njiva). Parcela je za gradnjo objektov preozka, saj bi na njej lahko stal objekt v širini manj kot 6 m (odmik od sosedov). Parcela 5/1 je dejansko stanje v (48%) sadovnjak. Izjavlja, da v obeh primerih (parceli 631 in 5/1) v naslednjih 15 letih ne bo gradil nikakršnih objektov.

59

Ugotovitev, stališče: Predlog za redukcijo (ukinitev) stavbnega zemljišča se nanaša na dve parceli med obstoječo pozidavo, v ureditvenem območju naselja. Pripomba se ne upošteva. …............................................................................................................................................... Grafični prikazi: PRILOGA 19 …................................................................................................................................................ OSTALE PRIPOMBE

(1) Pripomba št. 56: Predlagatelj: B. R. Predlog: Kot strokovna podlaga k predlaganemu OPN je navedena poplavna študija Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje – predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat«, št. D53-ŠNS/11, junij 2012, izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana. V študiji so na podlagi predhodno izvedene študije poplavne varnosti za dejansko stanje, predvideni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti obstoječih objektov in potencialnih površin, namenjenih gradnji.

V četrtem (4) odstavku 95. člena dopolnjenega osnutka je navedeno: Na poplavnih območjih so dopustni samo tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.

Ali to pomeni, da se na podlagi predhodno izdelane študije poplavne varnosti lahko potencialno poplavno ogrožene objekte in zemljišča zaščiti pred poplavno vodo z lokalnimi omilitvenimi ukrepi, pri čemer je potrebno s ponovnim izračunom izkazati, da posamezen ukrep nima vpliva na poplavni režim v bližnji okolici ali okolici nasploh' ob tem se vsekakor za nameravane gradnje upošteva predpise (zakonodajo), ki veljajo za poplavno ogrožena območja.

V nadaljevanju je v šestem (6) odstavku 95. člena navedeno: Na poplavnih območjih je na zazidanih stavbnih zemljiščih do izvedbe omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, določenih v strokovnih podlagah iz prvega odstavka tega člena, dopustno le vzdrževanje objektov.

Odstavek šest (6) je v neskladju s četrtim (4) odstavkom 95. člena, oz. je ustavno sporen, saj ne dovoljuje enakosti strank pri odpravi poplavne problematike. Dejansko se lahko na dveh poplavno enako ogroženih zemljiščih (razred poplavne nevarnosti in globina vode sta enaka) diskreditira enega od lastnikov zemljišča, v kolikor je to zemljišče v območju vpliva omilitvenih ukrepov. Dejansko pa bi bila poplavna varnost dosegljiva že z izvedbo parcelnih ukrepov, ki ne bi imeli vpliva na ožje ali širše poplavno območje.

Poleg tega so omilitveni ukrepi, predvideni v študiji zelo obsežni in s finančnega vidika, samo s strani občine, težko izvedljivi. Določen del ukrepov bi se lahko izvajalo fazno, kar bi pomenilo morda tudi delno udeležbo lastnikov pri zagotavljanju poplavne varnosti.

Predlagamo, da se v šestem (6) odstavku 95. člena dopolni možnost, da je tudi na območju omilitvenih ukrepov možna gradnja oz. zaščita pred poplavnimi vodami ob dokazanem dejstvu, da se ne poslabšujejo poplavne razmere na ožjem oz. širšem poplavnem območju.

Predlagamo tudi, da se v odlok doda možnost parcialne oz. fazne izvedbe omilitvenih ukrepov, pri čemer je potrebno izkazati vpliv določenih parcialnih rešitev. S tem se bo dejansko lahko tudi realno pristopilo k načrtovanju posameznih ukrepov ter morda tudi k njihovi izvedbi. Ob tem bo omogočena možnost, da določene ukrepe parcialno rešujejo tudi lastniki zemljišč.

60

Ugotovitev, stališče: Gradnja brez omilitvenih ukrepov je možna je v razredu majhne nevarnosti Pm, to je območje z globino vode H<0,50m in kjer ne poplavlja 10-letna visoka voda. Seveda je potreben dvig temeljev ali lokalen dvig terena na poplavno vodo Q100. Za vse druge lokalne omilitvene ukrepe, če niso upoštevani v HH elaboratu, je potrebno izdelati ponoven izračun, v katerem mora biti dokazano, da ni poslabšanja glede na obstoječe stanje. V samem HH elaboratu je že predvidena faznost izvedbe v.v zaščite v celi občini. Možno je seveda tudi te odseke razdeliti na manjše odseke, ki pa ne smejo poslabšati obstoječega stanja okoliškim objektom. (2) Pripomba št. 120: Predlagatelj: P. S. Predlog: Pripombe in predlogi se nanašajo na celotno območje občne Dobrepolje in sicer: POBUDA, PRIPOMBA IN VPRAŠANJA št. 1 Inštitut za vode RS je v dopisu št. IZVRS 192 z dne 18.06.2012 v zadevi/3500-534-11-OPN podal mnenje na strokovno podlago »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje in Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje, predvidena ureditev« ki ga je izdelal INŽENIRING ZA VODE d.o.o., Ljubljana, št. projekta B80-ŠNS/ in D53-ŠNS/11, za potrebe OPN Dobrepolje.

V mnenju je med drugim navedeno sledeče:

Iz elaborata ni razvidno kateri so bili uporabljeni koeficienti hrapavosti v matematičnem modelu, tako za strugo Rašice kot za poplavno območje. Za vodotok Rašica v elaboratu ni podanih uporabljenih prečnih prerezov, ti niso razvidni v grafičnih prilogah. Za batimctrijo 2D modela ni podane velikosti celic modela, leda je narejena na podlagi Lidar snemanja. Iz elaborata ni razvidno kateri visokovodni valovi Rašice so bili uporabljeni, oziroma so bili merodajni za računanje poplavnih območij (z največjo konico vala ali z največjim volumnom vala). Iz elaborata ni razvidna merodajna padavina za določitev velikosti zadrževalnega bazena ob OC Predstruge. Poleg navedenega, je v mnenju IZVRS na strokovno podlago navedeno tudi:

– da je iz elaborata razviden minimalen vpliv predlaganih omilitvenih ukrepov za razmere dolvodno in

– da naj avtorica elaborat dopolni s pojasnili na vprašanja in pripombe v začetku (zgoraj citiranega) tega mnenja.

Kot izhaja iz OP je bila Analiza poplavnosti in predvidena ureditev izhodišče za izdelavo Okoljskega poročila. Dne 14.1 (v času razprave) sem med razgrnjenimi dokumenti na občini Dobrepolje želel pridobiti dopolnila za elaborat. Odgovor pristojne osebe za urejanje prostora oz. skrbnice s strani občine za pripravo OPN-ja je bil, da občina nima dopolnil na elaborat.

Iz navedenega sklepam, da bi že sedaj, kakor tudi v prihodnje uporabljena pomanjkljiva analiza lahko imela negativne posledice na poplavno področje oz. omilitvene ukrepe, saj le ti ne bi dosegli želenega učinka. Zaradi odstopanj od dejanskega stanja iz katerega niso razvidni in evidentirani nekateri osnovni parametri, je tovrstna analiza lahko tudi slabo izhodišče za izdelavo vseh nadaljnjih prostorskih dokumentov, kateri so nujno potrebni za vsa poplavna področja v občini.

Glede na zgoraj navedeno predlagam, da pristojni pripravljavci prostorskih dokumentov (OPN-ja in OP-ja) ponovno preučijo, če je tovrstna (obstoječa) Analiza dovolj velik »garant« in prava osnova za izdelavo teh in vseh nadaljnjih prostorskih dokumentov. Na javni predstavitvi (Jakličev dom – Videm – januar 2015) je bilo s strani pripravljavca poudarjeno, da Analiza ima soglasje pristojne inštitucije in je verodostojna podlaga za izdelavo OPN-ja. ARSO (27.11.2012) je v Smernicah s področja upravljanja z vodami za pripravo OPN-ja zapisal:

61

V nadaljnjih postopkih načrtovanja je treba upoštevati, da se po poplavni karti (ARSO, 2007) v občini Dobrepolje nahajajo poplavna območja. Izdelana sta bila elaborata »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje« in »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje predvidena ureditev«, ki pa nista bili potrjeni s strani pristojnega organa.

Kot je razvidno iz izseka Smernic, Analiza ni bila potrjena s strani pristojnega organa. Prosim za pojasnilo oz. odgovor na vprašanje: Kateri je pristojni organ ki potrjuje Analizo poplavnosti? Ali je nepotrjena Analiza verodostojen dokument za nadaljnje postopke izdelave OPN – ja? Za občino Dobrepolje, kakor za njihove občane je kaj slaba tolažba pripis IZVRS, »da za ustreznost strokovnih podlag za določitev območij poplavne erozijske nevarnosti in meril za določitev poplavne in erozijske nevarnosti ter ranljivosti ter določitev razreda ranljivosti odgovarja izdelovalec elaborata«. Ugotovitev, stališče: Vse pripombe iz mnenja so predmet usklajevanja z IzVRS in soglasodajalcem. Vsa pojasnila ne vplivajo na verodostojnost analize poplavnosti, ampak gre le za dopolnitev poročila z uporabljenimi podatki. Na samo strokovnost pri izdelanem elaboratu ni bilo pripomb in je bilo podano tudi pozitivno mnenje. Za izračun gladin v strugi je bil uporabljen programski paket MIKE 11, ki je eno-dimenzionalen matematični model za določitev poteka gladin z enakomernim in neenakomernim tokom v naravnih in reguliranih strugah. Za poplavno območje pa je bil uporabljen programski paket MIKE FLOOD, ki je dvodimenzijski matematični model, na podlagi katerega je bilo določeno poplavno območje in višina vode na njem. V 2D model so se vnesli podatki terena in določil se je koeficient hrapavosti za teren (ng od 0,05 do 0,066), velikost računskih celic pa je 9x9m. Za strugo Rašiče v Ponikvah in Predstrugah je bil uporabljen koeficient hrapavosti ng=0,045.

POBUDA OZ. PRIPOMBA št. 2 V OP je navedeno: Cit »Izvedba OPN predvideva tudi ureditev industrijskega tira za potrebe prevoza materialov iz kamnoloma Predstruge. Zaradi navedenega se bo na odseku med kamnolomom na Grosupljem povečal tudi tovorni promet. Število vlakov v tej fazi ni znano, vendar glede na obseg kamnoloma lahko pričakujemo največ do enega tovornega vlaka dnevno, kar predstavlja dva dodatna premika dnevno in sicer v delovnem času in samo ob delavnikih. Z obnovo industrijskega tira bo vpliv na povečanje železniškega prometa nebistven«.

Po pregledu vseh ostalih dokumentov OPN-ja (tekstualni kakor tudi kartografski del) nisem zasledil, da je predvidena gradnja oz. obnova industrijskega tira. Posledica, da se je »obudila« obnova industrijskega tira je verjetno v drugih prostorskih dokumentih, kateri niso bili nikoli sprejeti ali kako drugače verificirani in bi imeli status veljavnosti. Med drugim tudi OP (okoljsko poročilo na katerega se sklicuje »kot vir informacij« izdelovalec OP za OPN), kateri je bil izdelan v času, ko je bil v proceduri spreminjanja Odlok o širitvi in sanaciji kamnoloma v Predstrugah. Tako Odlok kakor tudi OP (za predvideno sanacijo kamnoloma) sta bila predmet razprave na OS občine Dobrepolje in tudi zavrnjena.

Predlagatelja oz. izdelovalca OP naprošam, da pojasni vse o »graditvi« oz. sanaciji industrijskega tira za namen odvoza kamna iz kamnoloma Predstruge. Ugotovitev, stališče: Navedena pripomba se upošteva, na način da se vsebine, ki se nanašajo na navedbe o ''ureditvi industrijskega tira za potrebe prevoza materialov iz kamnoloma Predstruge'' se izbrišejo iz okoljskega poročila. V sklopu izvedbenega dela OPN ni posebej predvidena izvedba načrtovane ureditve, tako da tudi ni predmet okoljskega poročila. Navedene navedbe so pomotoma ostale v vsebini poročila zaradi vzporedne izdelave poročila in DO OPN in se z izbrisom teh navedb na končno ovrednotenje vplivov ne bo vplivalo.

62

POBUDA OZ. PRIPOMBA št. 3 V (Okoljskem poročilu) OP je navedeno: Oskrba s pitno vodo Dopolnjen osnutek OPN v 19. členu strateškega dela določa, da se za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. V nadaljevanju določa, da se osnovno varstvo vodnih virov zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve:

v dopolnjenem Osnutku Odloka (januar 2015) se 19. člen glasi oz. navaja:

(1) V naseljih Videm in Pri Cerkvi – Struge ter na območjih z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi v drugih naseljih je treba zgraditi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v večjih strnjenih stanovanjskih območjih, kar se zagotavlja z nivojskimi ureditvami. Na ostalih območjih se površine za mirujoči promet razvijajo skladno z razvojem drugih dejavnosti v prostoru.

(2) Gradnja novih javnih objektov oz. ureditev novih dejavnosti se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(3) Potrebna je dograditev in ureditev obstoječih parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih (cerkve, šole, železniška proga ipd.) in gospodarskih conah ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami dejavnosti v teh objektih. Poleg tega se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaj parkirnih površin v okolici novih objektov.

(4) Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. PRIPOMBA OZ. OBRAZLOŽITEV SLEDNJE:

Iz teksta obeh dokumentov je razvidno, da po OP naj bi 19. člen dopolnjenega osnutka urejal oskrbo s pitno vodo, dejansko pa 19. člen dopolnjenega osnutka navaja vse o urejanju prostora. Oskrba z vodo in urejanje naselij sta tematsko povsem različna segmenta. Prosim za pojasnila zaradi neskladja med obema dokumentoma. Ugotovitev, stališče: Pripomba se upošteva. V začetku izdelave okoljskega poročila sta bila strateški in izvedbeni del odloka zasnovana še kot ločena dokumenta, ki pa sta bila potem združena, kar je imelo za posledico spremembo oštevilčenja členov, v zaključku okoljskega poročila pa to ni bilo popravljeno (usklajeno). Gre za tehnični popravek. POBUDA OZ. PRIPOMBA IN VPRAŠANJE št. 4 Za izsekom iz strateškega dela OPN navaja naslednje besedilo: 1.) Med naseljem Videm in Podgorica je vrisan vodni vir. Za kakšne oz. katere vodne vire je mišljena označba? Prosim za podrobno pojasnilo. 2.) V naselju Zdenska vas in Bruhanja vas je vrisano »kot« obstoječa čistilna naprava. Ker na navedenih lokacijah ni ČN (so pa predvidene) piktogram ni pravilen glede na oznake iz legende. Ugotovitev, stališče: Vrtini med naseljema Videm in Podgorica sta vodna vira, ki nista več v uporabi. Podatek o vrtinah izhaja iz Digitalnega zajema prostorskega plana Občine Dobrepolje, ki ga je leta 2004 izdelal Geodetski zavod Slovenije. Glede na navedeno se lokaciji izbrišeta iz strateške karte GJI. Pripomba se upošteva. Obe čistilni napravi se v strateški karti GJI označita kot predvideni. Za ČN Zdenska vas je bilo v letu 2014 pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ravno tako je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno za ČN Bruhanja vas, vendar že leta 2007 in je poteklo.

63

Slika: izsek iz spremenjene strateške karte zasnove gospodarske javne infrastrukture POBUDA OZ. PRIPOMBA št. 5 Za izsekom iz strateškega dela OPN navaja naslednje besedilo: Na področju vasi Podgora ni vrisana obstoječa bazna postaja. Prosi za popravek. Ugotovitev, stališče: Pripomba se upošteva. Strateška karta GJI se dopolni s prikazom bazne postaje mobilnega operaterja Simobil d.d., ki se nahaja zahodno od naselja Podgora.

64

Slika: izsek iz spremenjene strateške karte zasnove gospodarske javne infrastrukture POBUDA, PRIPOMBA OZ. VPRAŠANJE št. 6 Za izsekom iz strateškega dela OPN navaja naslednje besedilo: 1.) V naselju Predstruge je vrisana kolesarska pot kot povezava s Ponikvami in Vidmom. Trasa predvidene kolesarske poti poteka po isti trasi (v naselju Predstruge) kjer so predvideni protipoplavni nasipi. Ali je tehnično možno izvesti oba projekta (kolesarska steza, protipoplavni nasip) na isti trasi? 2.) Iz naselja Predstruge proti Ponikvam je predvidena cestna povezava »mimo kamnoloma« preko železniške proge v OC Predstruge z navezavo na cesto proti Ponikvam. S kakšnim namenom je predvidena »obvozna« cesta in ali je predviden urejen prehod čez železniško progo? 3.) Predlagam, da se navedena obvozna pot izbriše iz kartografskega dela. Ugotovitev, stališče: Potek kolesarske steze je tehnično izvedljiv na protipoplavnem nasipu. Predvidena cestna povezava iz naselja Predstruge proti Ponikvam je predlagana z namenom razbremenitve naselja Predstruge zaradi eksploatacije kamnoloma. Prehod čez železnico je izven nivojski z nadvozom. Predlog, da se cesta izbriše iz kartografskega dela, se upošteva.

65

POBUDA OZ. PRIPOMBA št. 7 V OP – str. 84 je navedeno: V 43. členu Izvedbenega dela dopolnjenega osnutka OPN je navedeno (Opomba: navedene določbe so v 95. členu odloka), cit:

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Na poplavnih območjih so dopustni samo tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.

K posegom iz predhodne alineje je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami.

Na poplavnih območji je na zazidalnih stavbnih zemljiščih do izvedbe omilitvenih ukrepov za zmanjšanje popravne nevarnosti, določenih v Analizi poplavnosti v občini Dobrepolje – predvidena ureditev (iS Projekt D.O.O., ŠT. D53-ŠNŠ/11, junij 2012), dopustno le vzdrževanje objektov.

Požiralnike in druga ponikalna območja je na kmetijskih površinah prepovedano zasipavati ali izvajati druge posege, ki bi lahki vplivali na spremembo obstoječega terena ali kakorkoli ogrozili funkcijo odvodnika poplavnih vod. Če se požiralnik ali drugo ponikalno območje nahaja v ureditvenem območju naselja (na stavbnem zemljišču), je gradnja objektov in izvedba drugih ureditev možna le ob pridobitvi predhodnih pogojev in soglasja organa, pristojnega za upravljanje z vodami.

V 43. členu dopolnjenega osnutka OPN, kateri ima podlago v OP OPN-ja pa je navedeno:

Sanacije nelegalnih površinskih kopov v bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtuje z uvajanjem ustreznih nadomestnih rab, ki pa ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami predpisov, ki urejajo rudarstvo oz. graditev objektov...

66

Sanacije počitniško – stanovanjskih območij razpršene gradnje s pregosto pozidavo in neustreznimi dimenzijami ter namembnostjo objektov so opredeljena in se izvajajo v okviru urejanja območij razpršene gradnje.

Za vsa ta območja veljajo tudi usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora.

Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje z načrtovanjem in izvajanjem sanacij, za katere je treba pripraviti ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.

PRIPOMBA: Odlok ne sledi OP OPN in navedenimi prepovedanimi dejavnostmi in omilitvenimi protipoplavnimi ukrepi s posegi v prostor. V izvedbenem delu OPN-ja v 43. členu niso določeni PIP za poplavna področja. Zato je neskladje med OP in Odlokom OPN-ja občine. Ugotovitev, stališče: Pripomba se upošteva. Na 84. strani Okoljskega poročila je napačen sklic na člen v OPN. Navedeno besedilo (glede poplavnih območij) je v OPN navedeno v 95. členu in ne v 43. Popravi se navedba (sklic na člen OPN) v Okoljskem poročilu na strani 84, tako da se navede 95. člen namesto 43. člena. Oikos d.o.o. popravi okoljsko poročilo. POBUDA, PRIPOMBA OZ. VPRAŠANJE ŠT. 8 OP OPN str:85 Cit; na samem območju OC Predstruge je potrebno predvideti dodatno retenzijo (zadrževalni bazen), ki bo zadržal vode zaradi večjega odtoka iz pozidanih površin. Potreben volumen zadrževalnega bazena je V=819 m3 (npr. b/h/v=29/14/2 m). Pri določitvi potrebnega volumna je bila upoštevana celotna površina območja (F=97,360 m2) in ca 70 % odtok. Sam zadrževalnik s kontroliranim iztokom mora biti zasnovan tako, da te vode lahko odtečejo, ko se gladina poplavne vode zniža. VPRAŠANJE OZ. PRIPOMBA: Ali je potrebno spremeniti (dopolniti) že pridobljeno gradbeno (za OC Predstruge) dovoljenje s predlagano rešitvijo (bazen za cca 800 m3), v kolikor je le to že bilo izdano, ne glede na to, da podrobni prostorski načrt za OC Predstruge tega (bazena) ni predvideval in se v tem primeru upošteval 130. člen Odloka OPN-ja? Ali je takšen omilitveni ukrep smiseln in ekonomsko sprejemljiv? Kakšna merodajna padavinska voda je bila upoštevana za izračun volumna zadrževalnika? Kakšno izboljšanje oz. manjša ogroženost zaradi poplav je dolvodno ob suhi strugi Rašce predvidena zaradi zadrževalnika za 800 m3 vode in kakšno dodatno poplavnost lahko predstavlja »dodatnih« 800m3 vode v primeru da se bazen ne zgradi. Ugotovitev, stališče: Predvideva se, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje brez vodnega soglasja. HH elaborat je bil izdelan naknadno, za potrebe izvedbe mostu čez suho strugo Rašice, kjer pa so bili podani tudi pogoji za načrtovano pozidavo znotraj OC Predstruge. V OPN ni detajlnejših obdelav, zato tudi ni predviden ta zadrževalnik. Moral bi pa biti v OPPN. PRIPOMBA ŠT. 9 V kazalu – tekstualni del – je pod 3.6.2. Tipologija gospodarskih objektov ni identičen tekst kot je v Osnutku Odloka. Dopolni se tekst v »vsebini oz. kazalu, tako kot je navedeno v Osnutku Odloka – t.j. 3.6.2. Tipologija gospodarskih, pomožnih kmetijskih in ostalih spremljajočih objektov. Ugotovitev, stališče: Pripomba se upošteva.

67

PRIPOMBA IN VPRAŠANJE: št. 10 V OP je navedeno: »Poplavljene površine v območju obrtne cone je potrebno opredeliti kot poplavno območje, ki ga ni več dopustno pozidati, kar je tudi omilitveni ukrep. Gorvodno od premostitve se gladina nekoliko dvigne (maksimalno za 0,27 m), vendar se vpliv izniči po ca 115 m, kar je se v območju obrtne cone. Tako gladina na tem odseku doseže maksimalno višino 556.20 m n.v«. VPRAŠANJE OZ. PRIPOMBA: OC Predstruge se nahaja na cca 455 m n.v. (+- 1,5m). Zakaj je predviden dvig platoja OC za cca 100 m oz. Na cca 556 m n.v. (+- 1,5 m). Očitno izdelovalec OP ni uporabljal pravih podatkov. Tovrstno »napako« bi sicer lahko okarakteriziral kot »lapsus«, če le teh v tekstu ne bi bilo nešteto. Ugotovitev, stališče: Gre za tiskarsko napako. Pravilna kota je 456.70 m n.m. gorvodno od premostitve, dolvodno od premostitve pa je minimalno 455.80 m n.m. Pri tem je že upoštevana varnostna višina 0,50 m. Podatek se popravi v okoljskem poročilu. PRIPOMBA, POBUDA OZ. VPRAŠANJE: št. 10 V OP je navedeno: »Območje Bruhanje vasi ni ogroženo pred 100-letnimi vodami, je pa v območju katastrofalnih poplav. Omejitev glede pozidave znotraj strnjenega naselja ni, razen za objekte posebnega pomena (gasilci, šola, vrtec,....). Ni pa dopustna eventualna širitev na poplavno območje, ki se ga ohranja«. VPRAŠANJE: Kje na kartah je označeno poplavno območje za Bruhanjo vas? Na območju naselja Bruhanja vas ni objektov posebnega pomena (gasilci, vrtec, šola.......) kar je le dokaz, da izdelovalcu OP ni poznana struktura vasi in ni seznanjen s strukturo vasi oz. naselja. Očitno je izdelovalec podatke obdeloval in jih vnašal v OP na podlagi virtualnih predstav. Izdelovalec OP naj opiše in prikaže dejansko stanje za posamezna naselja. Neskladja se pojavljajo tudi pri drugih naseljih. Ugotovitev, stališče: Glede posega v poplavno območje je podano le splošno priporočilo, da se v poplavna območja v bodočnosti ne sme posegati. PRIPOMBA OZ. VPRAŠANJE: št. 11 V OP je navedeno: »Ugotavljamo, da se v poplavnih območjih nahajajo …................. . Pri tem je potrebno poudariti, da je površina EUP PRS7/m,p znotraj območja preostale poplavne nevarnosti 0,8m2 in povšina EUP PRS7/m,p znotraj območja preostale poplavne nevarnosti 0,8 m2 in površina EUP KO27- oppn znotraj območja preostale poplavne nevarnosti 137,7 m2. V navedenih dveh primerih gre za robove območij preostale poplavne nevarnosti. Daljinski vpliv je ugotovljen, saj voda ni lokalno omejen segment okolja. Negativni vpliv na okoljski cilj bo imelo umeščanje novih stavbnih zemljišč v poplavna območja. Vprašanje: Ali ima izmerjena poplavna nevarnost na površini 0,8 m2 lahko negativen vpliv na umeščanje novih stavbnih zemljišč? Kaj se lahko gradi na območju velikem 0,8m2? Predlagam, da se 0,8 m2 izloči iz zazidalnega načrta. Ali je bila s takšno mero natančnosti, ko so detajli z natančnostjo manj kot 1m2 izdelani in obdelani vsi detajli prostora, katerega obravnava OPN?

68

Ugotovitev, stališče: Pripomba se ne upošteva, saj navedene ugotovitve predstavljajo rezultat izvedene GIS analize primerjave poplavnih površin in presekov s PNRP z namenom prikaza trenda gibanja izbranih kazalcev za vrednotenje vplivov na izbrane okoljske cilje. PRIPOMBA OZ. VPRAŠANJE: št. 12 V OP je navedeno: »V izvedbenem delu OPN so v 43. členu določeni splošni PIP za poplavna območja, ki so povzeti v prejšnjem odstavku. Podrobnejši PIP za posamezne EUP, ki segajo na poplavna območja v primeru vseh širitev (razen PRS19-oppn in KO27-oppn) določajo naslednje: na območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi skladno z določbami 43. člen odloka o OPN Občine Dobrepolje. Ocenjujemo, da so PIP delno ustrezni. Namreč pri podrobnejšemu pregledu smo ugotovili nekaj pomanjkljivosti, ki lahko pomenijo bistvene neposredne in posredne ter trajne vplive na zastavljen okoljski cilj«. V navedenem delu OPN-ja v 43 členu nismo določeni PIP za poplavna področja. V 43 členu Osnutka dopolnjenega OPN-ja je sledeča določba: »sanacije nelegalnih površinskih kopov v bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtujejo z uvajanjem ustreznih nadomestnih rab, ki pa ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami predpisov, ki urejajo rudarstvo oz. graditev objektov.......« PRIPOMBA: to je le še eno neskladje me OP in dopolnjenim osnutkom OPN-ja. Izdelovalec naj OP uskladi oz. popravi glede na Osnutek tekstualnega dela Odloka OPN-ja. Ugotovitev, stališče: Pripomba se upošteva. V začetku izdelave okoljskega poročila sta bila strateški in izvedbeni del odloka zasnovana še kot ločena dokumenta, ki pa sta bila potem združena, kar je imelo za posledico spremembo oštevilčenja členov, v zaključku okoljskega poročila pa to ni bilo popravljeno (usklajeno). Gre za tehnični popravek. POBUDA OZ. PRIPOMBA št. 13 V OP je navedeno: »16., 22., 25., 26., in 36. člen odloka se dotikajo ohranjanje narave. Med drugim odrejajo ureditev smetišč in odlagališč odpadkov tako, da niso dostopna rjavemu medvedu, zaščito pašnikov z električnimi ograjami, ohranjanje visokodebelnih sadovnjakov, gozdnih robov, drevesnih otokov, mejic, obvodne zarasti in posameznih dreves v kmetijski kulturni krajni, ohranitev vegetacije na mejah, markantnejših dreves, skupin dreves, obraščene struge vodotokov in žive meje pri urejanju zemljišč, uporabo avtohtonih vrst pri zasaditvah, ureditev iztoka čistilnih naprav na način, da ni speljan neposredno v jame ali požiralnike in drugo. V kolikor se bodo upoštevali predpisi v odloku in omilitveni ukrepi večjih negativnih vplivov na naravo ne pričakujemo«. PRIPOMBA: Nič v nekaterih zgoraj navedenih členih Odloka ni povezano z ohranjanjem narave. Citirani 16. člen Odloka navaja, kako se ureja in prenavlja cestno omrežje, 26. člen Odloka ureja zasnovo z električno energije in 36 člen tega istega Odloka podaja smernice o urbanističnem oblikovanju naselij. Predvidevam, da je izdelovalec OP v času nastajanja (pisanja) Okoljskega poročila imel za izhodišče in podlago neki povsem drugi Osnutek Odloka s povsem drugačno vsebino dokumentov na podlagi katerih je izdeloval OP. Ugotovitev, stališče: Pripomba se upošteva. V začetku izdelave okoljskega poročila sta bila strateški in izvedbeni del odloka zasnovana še kot ločena dokumenta, ki pa sta bila potem združena, kar je imelo za posledico spremembo oštevilčenja členov, v zaključku okoljskega poročila pa to ni bilo popravljeno (usklajeno). Gre za tehnični popravek.

69

POBUDA OZ. PRIPOMBA št. 14 V OP je navedeno: »Na podlagi ugotovitev tega okoljskega poročila ocenjujemo, da je dopolnjen osnutek OPN Občine Dobrepolje (TOPOS d.o.o., februar 2014) iz vidika vplivov izvedbe OPN na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine sprejemljiv ob upoštevanju podanih omilitvenih ukrepov in izvedbi potrebnih uskladitev, ki izhajajo iz tega poročila ter iz smernic nosilcev urejanja prostora«. Kot izhaja iz zgornjega zapisa, je bil kot podlaga za izdelavo OP OPN dopolnjen osnutek OPN Občine Dobrepolje. Glede na to, da se izdelovalec v OP sklicuje na nekatere določbe iz Odloka in jih tudi navaja ter vsebinsko pojasnjuje. Dejstva pa so povsem drugačna, saj nekatere navedbe niso vsebinsko niti kako drugače povezana in niso v sozvočju med obema dokumentoma. Zato izražam dvom, da je bil Osnutek Odloka s strani izdelovala OP izveden dovolj natančno in da v bodoče ne bi prihajalo do neskladja in različnih, morebitno tudi kontradiktornih tolmačenj posameznih določb med OP OPN-ja in Odloka o OPN-ju. Da je prišlo do neskladij pa obstaja tudi druga možnost. Ta je, da je pripravljalec OPN-ja (Topos d.o.o.) za osnovo izdelovalcu OP v pregled in presojo predložil neki »drugi« osnutek Odloka OPN-ja. Predvidevam da tistega, kateri je bil obravnavan na neformalni javni razgrnitvi in predstavitvi leta 2013 (od 6 do 31. maja). Odlok OPNja iz l 2013 je bil vsebinsko podoben za »izvedbeni del » toda brez strateškega dela. Ugotovitev, stališče: Pripomba se upošteva. V začetku izdelave okoljskega poročila sta bila strateški in izvedbeni del odloka zasnovana še kot ločena dokumenta, ki pa sta bila potem združena, kar je imelo za posledico spremembo oštevilčenja členov, v zaključku okoljskega poročila pa to ni bilo popravljeno (usklajeno). Gre za tehnični popravek. POBUDA OZ. PRIPOMBA ŠT.15 V OP je navedeno: Dopolnjen osnutek OPN v strateškem delu predvideva v skladu z Programom odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda za obdobje 2013-2016 (JKP Grosuplje d.o.o., 2012) zagotovitev sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju naselij Ponikve, Predstruge, Cesta, Zdenska vas, Videm, Podpeč, Bruhanja vas, Zagorica, Podgora, Kompolje in Potiskavec. Na predvideno čistilno Bruhanja vas se bodo odvajale komunalne odpadne vode iz naselij Videm, Podgorica, Bruhanja vas, Zdenska vas, Predstruge, Podpeč, Zagorica, Predstruge, Cesta in Mala vas. V naselju Kompolje se predvidi čistilna naprava za potrebe naselij Kompolje in Podgora. Naselji Potiskavec in Ponikve odvajata in čistita komunalne odpadne vode v lastnih čistilnih napravah. PRIPOMBA: Zapisano ne odraža dejanskega stanja. Ugotovitev, stališče: V javno razgrnjenem OPN je že upoštevano dejansko stanje, tako da se 4. odstavek 24. člena OPN glasi: »(4) Na čistilno napravo Bruhanja vas se odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij Predstruge, Videm, Podgorica, Podpeč, Bruhanja vas, Zagorica, Podgora in Kompolje. Na čistilno napravo Zdenska vas se odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij Cesta, Zdenska vas in Mala vas.« Uskladitev z dejanskim stanjem je bila v OPN opravljena tik pred javno razgrnitvijo, okoljsko poročilo pa je povzemalo prejšnjo verzijo določil glede sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Pripomba se upošteva tako, da se v OP popravi navedba in se uskladi z navedbo v OPN. POBUDA OZ. PRIPOMBA ŠT. 16 V OP (Omilitveni ukrepi) str. 89 je zapisano:

70

Zaradi zagotavljanja pogojev za preprečevanje onesnaženja zraka predlagamo, da se v 37. člen izvedbenega dela OPN doda novi 38. člen (splošni PIP za varstvo okolja), v katerega se vključi naslednje: »Na vseh območjih proizvodnih dejavnosti (IG in IK) za objekte z dejavnostmi, za katere ni obvezna presoja vplivov na okolje, niti ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, bi pa dejavnost lahko imela vpliv na okolje oziroma bi ta vpliv segal do najbližjih sosednjih objektov, zahteva izdelava strokovne ocene vplivov na okolje. Navedeno strokovno oceno zahteva občinski organ za varstvo okolja v projektnih pogojih za gradnjo objekta. Sestavni del strokovne ocene je tudi segment zrak in sicer z vsebinami skladnimi z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur.l. RS, št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13).« PRIPOMBA: Izdelovalec OPN-ja ni sledil priporočilom iz OP in ni v osnutek Odloka dodal novega člena (splošni PIP za varstvo okolja). Predlagam, da naj se člen z vsebino kot je predlagana v OP, upošteva in vnese v tekstualni del OPN-ja. Takšnih in podobnih napak je v obeh načrtih nešteto.

Na podlagi javnega naznanila je od 6.5.2013 do vključno 31.5.2013 potekala neformalna javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN-ja- izvedbeni del. V času trajanja neformalne javne razgrnitve sem podal 8 (osem) pripomb na dopolnjen osnutek. Pripombe so se nanašale na; evidentiranje grobišč, protipoplavni nasip na Vidmu (Krajkčova dolina), evidentiranje požiralnikov,........... K tekstualnemu delu sem priložil tudi grafični prikaz stanja v prostoru. Po nekaterih »neuradnih« informacijah, se nekatere takrat podane pripombe (pa ne tiste katere sem podal jaz) niso evidentirale niti niso bile predmet strokovne presoje. Zato naprošam, da so moje pripombe iz meseca maja 2013 obravnava s sedaj podanimi pripombami. Prav tako dajem pobudo, da se tudi ostale pripombe iz l. 2013, katere niso bile predmet strokovne presoje, ponovno presoja in se jih upošteva v tistem delu, kjer se sedanji tekstualni in grafični del od neformalne javne razgrnitvi (maj 2013) do sedaj, ne spreminja. V osebnih stikih z občani sem namreč izvedel, da ob tej javni razgrnitvi ne mislijo dajati pripomb, saj so jih podali že leta 2013. Ne vedo pa in niso seznanjeni, če so bile njihove pripombe iz leta 2013 sploh obravnavane. Ugotovitev, stališče: Predlagan omilitveni ukrep se ne upošteva. Zahteva občinskega organa za varstvo okolja v fazi projektiranja glede potrebnosti izdelave strokovne ocene vplivov na okolje nima zakonske podlage. Poleg tega se s kasnejšim določanjem za vsak primer posebej posega v pristojnosti predstavniškega telesa, ki sprejme prostorski akt. Pri taki ugotovitvi se opiramo na stališče Ministrstva za okolje in prostor, ki navaja, da mora občina s splošnim aktom vnaprej, jasno in nedvoumno določiti pravila oziroma pogoje glede umeščanja objektov v prostor. Nejasna in pogojna določila bistveno zmanjšujejo pravno in investicijsko varnost subjektov na območju urejanja takega prostorskega akta. Predlog, da se podane pripombe v času neformalne javne razgrnitve iz leta 2013 ponovno obravnava v tem sklopu pripomb, se ne upošteva. Na podane pripombe je bil izdelan predlog stališč in posredovan občini v pregled in potrditev. Sprejeta stališča so bila upoštevana pri pripravi dopolnjenega osnutka OPN.

71

III. PRIPOMBE IN PREDLOGI OBČINSKE UPRAVE OBČINE DOBREPOLJE S STALIŠČI

Ažurirati pravno podlago v uvodu Stališče: SE UPOŠTEVA 2. člen (2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij: 8. Priloga 2: Dovoljene vrste objektov …

Stališče:

SE UPOŠTEVA

STRATŠKI DEL

Vrtini Hočevje/ Videm – povzeto iz veljavnega plana, ker jih v resnici ni?

Bazne postaje – Podgora?

ČN Bruhanja vas – ima gradbeno dovoljenje, vendar je rešitev v tem trenutku neustrezna (zastarel sistem) – torej bo potrebno novo gradbeno dovoljenje

10. člen/ (2) – obvozne ceste …

11. člen/ (8) – kamnolom …

Stališče: - k prvi alineji: Podatek o vrtinah, ki nista več v uporabi, izhaja iz Digitalnega zajema prostorskega plana Občine Dobrepolje, ki ga je leta 2004 izdelal Geodetski zavod Slovenije. Glede na navedeno se lokaciji izbrišeta iz strateške karte GJI. - k drugi alineji: Strateška karta GJI se dopolni s prikazom bazne postaje mobilnega operaterja Simobil d.d., ki se nahaja zahodno od naselja Podgora. - k tretji alineji: Čistilna naprava se v strateški karti GJI označi kot predvidena. Zanjo je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar že leta 2007 in je poteklo. - k četrti alineji: Pripomba je bila v javno razgrnjenem OPN že upoštevana. 2. odstavek 10. člena OPN se glasi: “(2) Predvidene so obvozne ceste naselij Zdenska vas in Ponikve.« - k peti alineji: Iz 8. odst. 11. člena tekstualnega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Dobrepolje se črta določilo: »Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja predvsem obstoječi kamnolom Predstruge.«

4. člen (2) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku, ki opredeljujejo tipologijo objektov, imajo naslednji pomen:

- Sodobna stanovanjska stavba je enostanovanjska stavba oz. dvostanovanjska stavba. Stališče: SE UPOŠTEVA

- Poslovno stanovanjska stavba je delno stanovanjska delno nestanovanjska stavba, pri čemer je nestanovanjski del namenjen za upravne pisarniške, trgovske in druge storitvene dejavnosti. - Objekt družbene infrastrukture je stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjska stavba za posebne namene ali nestanovanjska stavba, namenjena kulturi, vzgoji, šolstvu, zdravstvu oz. drugim javnim funkcijam.

72

- Poslovna stavba je nestanovanjska stavba, namenjena za poslovno dejavnost (npr. hotelska stavba, gostilna, restavracija xxx). - Objekt za obrt je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti. - Objekt za proizvodnjo in obrt je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti, ki po gabaritu odstopa od ostalih vrst objektov. - Servisni objekt je nestanovanjska stavba, namenjena za potrebe vzdrževanja zelenih površin, površin v območjih gospodarske infrastrukture, skladiščenju rekvizitov itd. - GIO so …

OBJEKTI PO KLASIFIKACIJI (NESTANOVANJSKE STAVBE/GIO) NAJ SE V RAZLAGI IZRAZOV RAZDELIJO MED NAVEDENE TIPOLOŠKE OBJEKTE V OPN. DA SE JASNO VE, KAM KAKŠEN OBJEKT SPADA IN DA SE VE KJE JE DOVOLJEN (NPR. GIO SO DOVOLJENI NA VSEH PNR – A VSI?, POSLOVNE STAVBE SO DOVOLJENJE NPR. NA SK – A VSI OBJEKTI ZNOTRAJ TE SKUPINE?) Stališče: SE NE UPOŠTEVATA Pripomba pri poslovni stavbi: S tako opredelitvijo je določena le tipologija objektov, dejavnosti pa so določene v okviru posamezne PNRP. GIO so določeni z Enotno klasifikacijo vrst objektov in jih ni potrebno v odloku posebej pojasnevati (glej še določbo 3. odstavka 4. člena) - Počitniški objekt je stavba za občasno bivanje. Stališče: SE NE UPOŠTEVA Glede na pripombo prebivalcev nekdaj počitniškega naselja Kračice se spremeni PNRP v SS. V delu naselja Hočevje (vzhodni del) ostaja PNRP SP, kjer pa se ohranja občasno bivanje. Namen počitniškega objekta ne more biti stalno bivanje. - Domačija/kmetija je sklop stavb, ki služijo opravljanju kmetijske dejavnosti emu gospodarstvu (stanovanjska hiša z gospodarskimi in drugimi spremljajočimi pomožnimi objekti, ipd.).

Stališče: SE UPOŠTEVA - Pomožni objekt je bodisi pomožni kmetijski objekt ali ostali spremljajoči objekt, ki pripada osnovni stavbi na gradbeni parceli. - Pomožni kmetijski objekti so nestanovanjske stavbe, zgrajene kot spremljajoči kmetijski objekti domačije/kmetije (garaža za kmetijsko mehanizacijo, skedenj, senik, silos, kozolec, ipd.) ne glede na zahtevnost gradnje. TERMINE POENOTITI V ODLOKU

Stališče: SE UPOŠTEVA - Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so tisti pomožni kmetijski objekti, ki so po uredbi razvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte. TERMINE POENOTITI V ODLOKU Stališče: SE UPOŠTEVA

73

- Ostali spremljajoči objekti so nestanovanjske stavbe, zgrajene kot spremljajoči objekti v okviru naselja (garaža, nadstrešek ipd.) ne glede na zahtevnost gradnje. TERMINE POENOTITI V ODLOKU Stališče: SE UPOŠTEVA - Objekti za lastne potrebe so tisti ostali spremljajoči objekti, ki pripadajo osnovi stanovanjski stavbi in

spadajo po uredbi pod majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave. TERMINE POENOTITI V ODLOKU Stališče: SE UPOŠTEVA (Opomba: terminologija je bila že usklajevana za dopolnjen osnutek)

PRILOGA 1 K1/ K2 –

dodati v seznam opisa podrobnih oznak: objekt za rejo živali/ čebelnjak ali samo čebelnjak

dodati x pri K1/K2 za vodnjak

vprašljivi x K1/ K2/G pri npr. kolesarski poti, pešpoti ipd., igrišču na prostem ter pri pomolu

Spominska obeležja in Začasni objekt ne spadajo po uredbi med enostavne in nezahtevne objekte in jih tudi ni navedenih v Prilogi 1/ PNR? Prav tako je napačno sklicevanje na 18. člen odloka Priloge št. 1.

Stališče: PRVA ALINEJA: SE UPOŠTEVA V 66. členu se popravi: »(10) Čebelnjake Objekti za rejo živali: čebelnjake se lahko postavlja tudi izven robov grajenega tkiva naselja (na EUP odprtega prostora), pri čemer je potrebno predhodno pridobiti pozitivno...« V Prilogi 1 je posebej vrstica »objekt za rejo živali«, doda pa se še novo vrstico : objekt za rejo živali - čebelnjak in določi, kje se lahko postavljajo. DRUGA IN TRETJA ALINEJA: SE UPOŠTEVA Popravi se v Prilogi 1 ČETRTA ALINEJA: SE UPOŠTEVA V 66. členu odloka se črta 12. odstavek (spominska obeležja) Začasne objekte se posebej doda v naslovu 66. člena. V Prilogo 1 se jih ne doda. PRILOGA 2 Osnovni objekti

sodobna stanovanjska stavba, trška ipd. na PNR – zakaj so pod osnovnimi objekti navedeni GIO? Ostali objekti

pri navedenih dopustnih tipih objektov pri pPIP za PNR SK je naveden kozolec, v prilogi v seznamu pri SK pa ni označen.

pri navedenih dopustnih tipih objektov pri pPIP za PNR SS so navedeni vsi pomožni kmetijski objekti, v prilogi v seznamu pri SS pa niso označeni.

CU – ostali (kmetijski) objekti??? USKLADITI TEKST pPIP PNR in PRILOGE! Stališče: SE UPOŠTEVA Iz Tabele Priloga 2 brisan GIO pod Osnovni objekti, pod Ostali objekti pa je dodan kozolec pod SK (je pomotoma izpadel), nepopravljeno tudi pri SS.

74

Za fazo predloga OPN bo ponovno opravljena preveritev ustreznosti OPREDELITVE CU 55. člen

(1) Območja EUP za naselja, območja razpršene poselitve in za prostorsko in funkcionalno povezana območja razpršene gradnje so označena z osnovno oznako, ki predstavlja skrajšano poimenovanje naselja (npr. BRV; Bruhanja vas), dodana je tekoča številka EUP, podrobni oznaki 1 in 2 v oklepaju pa določata arhitekturno tipologijo naselja oz. njegovega dela ter arhitekturno tipologijo objektov.

Stališče:

SE UPOŠTEVA

57. člen (3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v spodnji preglednici, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v členih od 106. do 113. ter v 116. členu tega odloka. NAJ SE PREVERI! (4) Za območja s podrobnejšo namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PO), zelene površine (ZS, ZD, ZK), celinske vode (VC) in območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N) so podrobnejši PIP za posamezno PNR opredeljeni v členih 114. in 115. ter v 119. in 120. tega odloka. NAJ SE PREVERI!

Stališče:

SE UPOŠTEVA

V tretjem odstavku 57. člena se v prvem delu besedila doda:

»(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v spodnji preglednici (S, C, I, B in A), glede

namembnosti...«

Navedba členov v obeh odstavkih je tako pravilna.

58. člen (3) Če se v obstoječih, legalno zgrajenih objektih že opravlja dejavnost, ki ni skladna s podrobno PNR, je te objekte za potrebe posodobitve dejavnosti dovoljeno rekonstruirati oz. izvesti kot novogradnje (dozidava, nadzidava), pri čemer se ne sme povečevati negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve. (4) Na območjih obstoječih kmetijskih gospodarstev so poleg dejavnosti, določenih v sklopu podrobnejših PIP dovoljene tudi dejavnosti A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo in I Gostinstvo (turistične kmetije s sobami) ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji. OBSTOJEČ (LEGALNO ZGRAJEN?) OBJEKT/ DEJAVNOST

Stališče:

SE UPOŠTEVA

59. člen (1) V EUP so na površinah PNR dopustni gradnje objekti (stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe in gradbeni inženirski objekti), ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali EUP.

75

V PODROBNEJŠIH PIP ZA PNR ALI EUP NI PODROBNEJŠE RAZDELITVE DOVOLJENIH GRADENJ OBJEKTOV, ZGOLJ OSNOVNA RAZDELITEV – ZADOSTNO?

Stališče:

SE UPOŠTEVA Z GORNJIM POPRAVKOM (vezano na tč. 4. Dopustni objekti pri posamezni PNRP)

(3) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Preglednici 1 in 2, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. NAJ SE PREVERI!

Stališče:

SE UPOŠTEVA

60. člen (8) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcija, dozidava ali nadzidava, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti ni dovoljeno. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja ostalih objektov, pri čemer je dopustna gradnja tistih, ki so dopustni na površini PNR z enakim namenom, kot je ugotovljen namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje. DOLOČILO NI V SKLADU S TABELO DOVOLJENIH POSEGOV NA K1/ K2: 117. ČLEN – DOVOLJENE GRADNJE NA K1/ K2: REKONSTRUKCIJE IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV – VELJA ZA LEGALNO ZGRAJENE OBJEKTE.

Stališče:

SE UPOŠTEVA Z ZGORNJIM POPRAVKOM

Opomba: zapisano besedilo je dopuščalo gradnjo, če bi bila gradbena parcela tako velika, da bi bil prostor še za kakšen objekt

61. člen

(2) Objekti oz. domačije v obcestnem naselju (o) so razpostavljeni pravokotno ali vzporedno s komunikacijo in med seboj, pri čemer tvorijo razpotegnjeno naselbinsko telo. Osnovni objekt je postavljen neposredno ob javni prostor oz. komunikacijo, ostali objekti pa za njo v nizu oz. vzporedno z njo in oblikovani tako, da v prostoru kompleksa ne dominirajo. Zadnji objekt v smeri odprte krajine je praviloma samostojen pomožni kmetijski objekt v leseni izvedbi, npr. kozolec ali senik. V primeru, ko se obcestno naselje širi v globino parcel, kjer se ustvari sekundarna linija osnovnih objektov velja, da grajena struktura prehaja v krajino tako, da je zadnji objekt v nizu objektov na parceli v smeri odprte krajine, pomožni kmetijski objekt v leseni izvedbi.

76

Stališče:

SE UPOŠTEVA Z ZGORNJIM POPRAVKOM

Opomba: mišljeno je bilo, da se omeji samo na pomožne kmetijske objekte, vendar se podano

pripombo upošteva

62. člen (3)Linijski objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč, ostali objekti GJI in gradbeni inženirski objekti pa morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m.

Stališče:

SE UPOŠTEVA

(5) Novi nezahtevni in enostavni objekti, katerih višina ne presega 4,0 m, morajo biti od mej sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, objekti, višji od 4,0 m, pa najmanj eno polovico višine objekta. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Pomožni infrastrukturni objekti, podporni zidovi, ograje, ograje za pašo živine, začasni objekti, vadbeni objekti ter urbana oprema morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je odmik nezahtevnega ali enostavnega objekta (ne glede na višino) lahko tudi manjši oz. se ga lahko postavi do posestne meje.

Stališče:

SE UPOŠTEVA

(6) Dovoljeni pomožni kmetijski objekti ter začasni objekti in dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti v EUP odprtega prostora, katerih višina ne presega 4,0 m, morajo biti od mej sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, objekti, višji od 4,0 m, pa najmanj eno polovico višine objekta. Odmik objekta (ne glede na višino) je lahko tudi manjši ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. KATERI ZAČASNI OBJEKTI PA SO DOVOLJENI V EUP ODPRTEGA PROSTORA?

Stališče:

SE UPOŠTEVA

63. člen (15) V primeru gradnje nizkoenergetskega pasivnega objekta se le-ta načrtuje skladno s predpisi. Dopustno je odstopanje pri umestitvi objekta, gabaritih in oblikovanju ter uporabi materialov, pri čemer pa mora biti zagotovljeno kvalitetno arhitekturno oblikovanje objekta.

Stališče:

SE UPOŠTEVA

66. člen

(5) Objekti za lastne potrebe: na gradbenih parcelah, ki pripadajo eno- ali dvostanovanjski stavbi, se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste (kar ne velja za nadstrešek) in toliko objektov, da ni presežena skupna površina 80 m2 ter faktor zazidanosti, določen za obravnavano podrobno namensko rabo. Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb se lahko za vsako

77

stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da faktor zazidanosti ni presežen. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente.

Stališče:

SE UPOŠTEVA

Opomba: mišljeno je bilo, da je lahko nadstreškov več (npr. pred vhodom, nad teraso, za avto..)

(6) Ograje: pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oz. značilnih obstoječih ograj, značilnih za naselje. Praviloma se uporabljajo žične ali lesene ograje. Transparentne medsosedske ograje (žične, kovinske) v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m, netransparentne ograje pa ne višine 1,40m. V urbanih naseljih so dovoljeni urbani tipi okrasnih ograj, ob uporabi kovine, betona in kamna, vendar morajo biti zasnovani transparentno, ne masivno. Vstopna in uvozna vrata se morajo obvezno odpirati proti parceli. Ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je treba za postavitev ograje pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dopustno, razen v primeru obore za rejo divjadi oz. ograje za pašo živine, ograje za trajne nasade ter fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč. Ograja za pašo živine naj bo lesena, po vzoru tradicionalnih ali žična.

Stališče:

SE UPOŠTEVA

(10) Čebelnjake se postavlja izven robov grajenega tkiva naselja (na EUP odprtega prostora), pri čemer je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red. Pri postavitvi čebelnjaka je treba paziti na osončenost, zaščito objekta pred vetrom ter varstvo bivalnega okolja. Čebelnjaki so zunaj naselij prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Če se izkaže potreba po večjem čebelnjaku, je dovoljeno postaviti dve enoti skupaj (skupna površina do 40 m2).

Stališče:

SE UPOŠTEVA

95. člen

(1) Območja poplavne nevarnosti in razredi poplavne nevarnosti so določeni na osnovi izdelanih strokovnih podlagah »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje«, Hidrološko hidravlični elaborat, št. B80-ŠNS/10, april 2011, izdelovalec IZVO, d.o.o., Ljubljana ter »Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje - predvidena ureditev, Hidrološko hidravlični elaborat«, št. D53-ŠNS/11, junij 2012, izdelovalec IS Projekt, projektiranje in urejanje voda d.o.o., Ljubljana. Območja požiralnikov in drugih ponikalnih območij so evidentirana v elaboratu »Evidenca ponikev /požiralnikov, ponikev, grezov, estavel, vrtač/ na območju občine Dobrepolje«, št. 2847-164/2013-01, november 2013, izdelovalec Geologija d.o.o. Idrija.

Stališče: SE UPOŠTEVA

78

106. člen

3 Suburbana stanovanjska stavba (tip 1)

Fasade:

- - fasada objekta (vključno s prizidki) naj bo oblikovana tako, da je zagotovljena skladnost celotne podobe objekta,

- dovoljena uporaba stekla, kovine, lesa in kamna, - omet naj bo v svetlejših odtenkih toplih barv, dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih

(do 20%) IN DRUGOD.

Stališče: SE UPOŠTEVA

12 Počitniški objekt

Lega:

- postavlja se vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z značilnimi bližnjimi objekti (lahko tudi prečno na pobočje, če je to prevladujoče v okolici).

Gabariti:

Tlorisni gabarit: v - osnovi podolgovat, zazidana površina do največ 80 90m².

Stališče: SE UPOŠTEVA

Višinski gabarit: - do K+P+M, kolenčni zid do 1,20 m, - klet je lahko popolnoma ali delno vkopana.

Druga merila in pogoji:

- skupna površina vseh pomožnih objektov ne sme presegati zazidane površine počitniškega objekta Stališče: SE UPOŠTEVA

15 Servisni objekt

Lega:

- postavlja se v okviru športnih zelenih površin kot objekt za javno rabo v smislu servisnega objekta za potrebe športnih in drugih vaških prireditev.

Gabariti in oblikovanje:

- tlorisna zasnova objekta naj bo v osnovi pravokotna, - zazidana površina objekta je lahko največ 80 90m², - objekt je lahko le pritličen, višine največ 8 m, - streha je lahko simetrična dvokapnica, s smerjo slemena po daljši stranici objekta,

79

- oblikovanje objekta naj bo enostavno, pri večjih dimenzijah naj objekt praviloma ne bo v celoti zaprt.

Stališče: SE UPOŠTEVA

Druga merila in pogoji:

11 Objekt za proizvodnjo in obrt

Druga merila in pogoji:

- zagotovljen mora biti neoviran dostop za dostavna vozila za potrebe dejavnosti, kateri je objekt namenjen. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa in ne posegajo na sosednja zemljišča,

- okolica objekta naj bo urejena, ob upoštevanju potrebnega manipulativnega prostora se naj zasadi z visoko avtohtono vegetacijo,

- v okviru parcele je treba zagotoviti potrebna parkirna mesta, - vplive na bivalno okolje je treba omejiti v skladu z zakonodajo, - skladiščenje materialov, potrebnih za dejavnost, naj se uredi v zaprtih prostorih,

- izjemoma se dovoli odprta skladišča in sicer v zaledju parcele, za gradbeno linijo objekta, vendar naj bodo od okolice ločeni z zeleno bariero.

Stališče: SE UPOŠTEVA 110. člen

SS – stanovanj

1 Dopustni tipi objektov: osnovni objekti: sodobna stanovanjska stavba (razen v EUP s podrobno oznako 2: »t«), tradicionalna stanovanjska stavba, suburbana stanovanjska stavba (tip 1), suburbana stanovanjska stavba (tip 2), trška stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«), večstanovanjska stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«), poslovno stanovanjska stavba, poslovna stavba, objekt družbene infrastrukture, objekt za obrt, počitniški objekt (samo v EUP s podrobno oznako 2: »t« in »p«), kapela ostali objekti: ostali spremljajoči objekti (v jedrih in urbanih delih naselij)?, gospodarska stavba domačije (hlev), pomožni kmetijski objekti (druge kmetijske stavbe, silos, kozolec) in ostali spremljajoči objekti (v tradicionalnih in podeželskih delih naselij)?. Stališče:

SE NE UPOŠTEVA

PNRP in omejitve so bile določene z razlogom. V jedrih in urbanih delih naselja gospodarska stavba

domačije (hlev), pomožni kmetijski objekti (druge kmetijske stavbe, silos, kozolec) niso dovoljeni

5 Dopustne gradnje: Skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, določenih v 12. 60. členu. Stališče: SE UPOŠTEVA

80

6 Merila in pogoji za oblikovanje: Skladno s splošnimi PIP o tipologiji objektov, določenih v 106., 107., 108. in 109. členu. Skladno s splošnimi PIP o oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 66. členu. Stališče: SE UPOŠTEVA

IN DRUGOD - Stališče: SE DELNO UPOŠTEVA Je vezano na določene tipe objektov, ki se dopustijo v posamezni PNRP, je pregledano in popravljeno, kjer je bila napaka

SP – površine počitniških hiš

3 Dopustne dejavnosti: (1) Občasno bivanje. Lahko tudi oddajanje zasebnih sob gostom, če velikost gradbene parcele zagotavlja ureditev potrebnih površin za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. (2) Vrste dejavnosti v okviru površin počitniških hiš, kjer je predvidena izdelava občinskega podrobnega

prostorskega načrta, bodo določene v podrobnih prostorskih načrtih.

PREBIVALCI TAM VEČINOMA STALNO BIVAJO – POTREBNO SPREMENITI TE NAVEDBE! Stališče: SE NE UPOŠTEVA Pri PNRP SP se ne more dovoliti stalnega bivanja. Za Kračice se spreminja PNRP v SS 111. člen

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

1 Dopustni tipi objektov:

osnovni objekti: sodobna stanovanjska stavba (razen v EUP s podrobno oznako 2: »t«),

tradicionalna stanovanjska stavba, suburbana stanovanjska stavba (tip1), suburbana stanovanjska stavba (tip 2), trška stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«), večstanovanjska stavba (samo v EUP s podrobno oznako 2: »j«), poslovno stanovanjska stavba, poslovna stavba, objekt družbene infrastrukture, objekt za obrt, kapela, poslovilna stavba

ostali objekti: ostali spremljajoči objekti

POTREBNO NUJNO PREVERITI OBMOČJA CU, KER SO OBMOČJA V NEKATERIH PRIMERIH NESMISLENO DOLOČENA, ČE JE OMEJITEV PRI (NE) POSTAVLJANJU KMETIJSKIH OBJEKTOV (EKOLOŠKA VAS KUKOVO, CENTER STRUG, OB ŠOLI NA VIDMU, V TISOVCU, KOMPOLJE 2X, PONIKVE 2X IPD.), KJER JE PODEŽELJSKO OBMOČJE IN JE POSTAVITEV KMETIJSKIH OBJEKTOV LOGIČNO. Stališče: Za fazo predloga OPN bo ponovno opravljena preveritev ustreznosti OPREDELITVE CU. Ob tem je treba pojasniti, da se z opredelitvijo določene PNR usmerja bodočo izrabo v posameznih delih naselja, ki bo dolgoročno omogočila določeno prestrukturiranje v jedrih naselij. 117. člen

K1 – najboljša kmetijska zemljišča

81

3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo

4 Dopustni objekti:

vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,

omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,

rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti,

posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

začasni objekti,

rastlinjaki, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči, lovske preže, čebelnjaki in dostopi do objektov IN DRUGOD,

nezahtevni in enostavni objekti, navedeni v Prilogi 1. Stališče:

SE UPOŠTEVA

5 Dopustne gradnje in druga dela: Dopustne so gradnje skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:

agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih,

vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda,

sanacije površinskih kopov,

zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja oz. odlaganje zemljine (npr. zasutje depresij), pri čemer mora biti zagotovljena ustrezna sanacija in rekultivacija,

rekonstrukcije in vzdrževanje objektov – velja za legalno zgrajene objekte IN DRUGOD. Stališče: SE UPOŠTEVA

POSEBNI PIP/ EUP

VI1

Ohranitev zelenih površin ob cesti – nasproti mrliške vežice in med igriščem ter predlog za spremembo predlagane PNR na površini sedanjega igrišča v CU – osrednja območja centralnih dejavnosti.

Stališče:

SE UPOŠTEVA

Med območjem ZS (igriščem) in cesto se »trikotni« površini spremeni PNR – iz CU v ZD – druge urejene

površine (kot zelena bariera med pokopališko dejavnostjo in drugo rabo), na površini ZS – površine za

oddih, rekreacijo in šport pa izvede sprememba PNR in sicer v CU – osrednja območja centralnih

dejavnosti.

VI17

rezerviramo prostor zaradi premika telovadnice?

območje šole se ureja skladno z izhodišči izbrane rešitve arhitekturnega natečaja? Stališče:

SE NE UPOŠTEVA

82

37. člen – koncept prostorskega razvoja Videm. Med drugim v drugem odstavku: »... V naselju se zagotovi dovolj velike površine za rekreacijo in šport (novo športno dvorano), ohranja se identiteto in prepoznavnost in varujeta se tipična kulturna in naravna krajina v njegovi okolici.« Glede na to, da je bil arhitekturni natečaj izveden, je logično, da je ta kot del PIP VI36

območje LN v OPN se zmanjša/ redukcije zaradi poplav in predviden vv nasip – uskladiti potrebno določila z zmanjšanim območjem LN ter predvidenim ukrepom

Stališče:

JE ŽE UPOŠTEVANO

glej 125. člen VI36 /OPPN/

ČE3

dovoli se tudi gradnja počitniškega objekta? Dovoljuje to SK/ CD?

Stališče:

POJASNILO: Posebnosti oz. druge pogoje se določi s posebnimi PIP, kar velja za predmetni EUP. HO10, HO11/OPPN

potrebno se je zavedati, da bo na teh parcelah dovoljena samo omejeno izvajanje dokler ne bodo sprejeti OPPN!!!

Stališče:

Zagotovitev boljše cestne in komunalne infrastrukture se lahko celovito uredi le na podlagi OPPN, zato

je ta predpisan v OPN. V OPPN se bodo poleg ostalega opredelile tudi javne površine cestne in ostale

infrastrukture. Z OPN, brez vsaj idejnih zasnov, ni možno predpisati pogoje tako, da bo to izvedljivo.

Rešitve je smiselno tudi javno obravnavati (tudi zaradi ureditev lastniških razmerij).

KO1

ZD/ Frjačevski studenc - uskladiti površino z dejanskim stanjem hudournika + površina PO?

Stališče:

SE UPOŠTEVA. Iz površine ZD – površine za druge urejene površine se izloči južni del parcele 1645/2 k.o. Kompolje (po podatku o lokaciji Frjačevskega studenca iz TTN). Površina PO se ne spreminja. PA1

trasa ceste Gregorič?

Stališče:

Pri izločanju površin PC je upoštevano pravno stanje, za fazo predloga OPN se opravi dodatna preveritev. PO8

83

smiselnost OPPN? Stališče:

POJASNILO: Predviden zaradi zagotovitve racionalne izrabe prostora in ustrezne dostopnosti ter komunalne opreme glede na velikost nepozidanega območja PG4, PG5

preveri naj se območje EUP PG4/ Pekarna Blatnik!

meja med EUP PG4 in PG5 – kovinska galanterija, mizarstvo, parkirne površine delovnih strojev, pekarna

Stališče:

SE UPOŠTEVA

Na območju celotne IG se določi en EUP (PG4), EUP PG6 se preštevilči v PG5, nato se doda nova EUP

PG6 (kapelica).

Dovoljene dejavnosti so določene v 112. členu, v posebnih PIP pa se EUP PG5 črta in popravi besedilo za

PG4 tako, da se glasi:

»PG4; /v,u/ Gospodarska cona Ratike: Razvoj cone mora zagotoviti ustrezno oblikovanje robnih

območij (zasaditve, ograje ipd.) ter varstvo naravnih vrednot v bližini in varstvo občutljivega kraškega

okolja, skladno z usmeritvami pristojnih služb. Na območju registriranega arheološkega najdišča je

potrebno za posege pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Na

območju poplavne nevarnosti so dopustni posegi skladno z določbami 95. člena tega odloka.«

POPRAVITI V GRAFIČNIH PRIKAZIH

- vriše naj se SZ kapelice poleg PG7

Stališče:

SE UPOŠTEVA: Kapelica na parceli 1261 k.o. Podgora (v vogalu ob cesti) se vriše s PNR CU ter določi

poseben EUP PG8, ostali EUP v nadaljevanju pa se preštevilčijo. POPORAVITI V GRAFIČNIH PRIKAZIH

PP1/ PP3

h.š. 33 je v PP3 in ne v PP1

Stališče:

SE UPOŠTEVA V odloku se besedilo: »Opuščena hiša Podpeč 33: zatočišče netopirjev, ki so na Rdečem seznamu

ogroženih vrst: vsa dela na objektu ali njegovi neposredni bližini naj se izvajajo v sodelovanju s pristojno

službo za varstvo narave. Osvetljevanje objekta je možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na

netopirje čim manjši. Pri izvedbi razsvetljave in osvetljevanju zunanjih površin naj se upoštevajo

določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.« premakne iz EUP PP1 v EUP

PP3 ter v tej EUP črta besedilo: »Ni posebnih PIP.«

PT11

kategorizirana cesta, ki ni v dejanski rabi, naj se ukine PC!

84

Stališče:

SE NE UPOŠTEVA.

Cesta je kategorizirana, podatek iz BCP. Ukinitev naj se najprej predlaga v odloku o občinskih cestah.

PCS1

g, j/ CD – na teh površinah ni dovoljeno postavljati kmetijske objekte/ nesmiselno … so obstoječe kmetije!

Stališče:

Za fazo predloga OPN se opravi dodatna preveritev OPREDELITVE CD (glej še pojasnilo k ostalim

tovrstnim pripombam)

ostali objekti – so dovoljeni le v EUP s podrobno oznako »t« in »p«

PON2

CU – ustrezno, glede na to da tam močno obratuje MIX/ trgovina z gradbenim materialom?

vris podtlačne postaje – kanalizacija Ponikve Stališče:

Ob pregledu vrst dejavnosti, določenih na CU, je ta dejavnost dopustna (111. člen odloka). Podtlačna postaja Ponikve, zgrajena za potrebe delovanja kanalizacijskega sistema, se vriše na podlagi

izdanega gradbenega dovoljenja, s PNR O- območje okoljske infrastrukture.

PON16

vv nasip je že izveden Stališče:

SE UPOŠTEVA. V odloku se za PO16 spremeni besedilo tako, da se glasi: » PON16; Ni posebnih PIP.« VL19

uskladiti območje v PA z Občino Velike Lašče! Stališče:

SE UPOŠTEVA. Uskladitev je bila za fazo dopolnjenega osnutka že opravljena, pri pripravi predloga se opravi dodatna

preveritev (na podlagi pridobljenega novega DKN).

PRS1

plačilo komunalnega prispevka – sprejet Zn in UrN? Stališče:

SE NE UPOŠTEVA. Obračun komunalnega prispevka ni predmet določil za urejanje v okviru posameznega EUP. PRS15

85

preveriti ZP/ ZS in določila sprejetega ZN in UrN Stališče:

SE UPOŠTEVA Za obe območji se določi PNR - površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), na SV delu EUP se območje ZS

zmanjša (poveča SS do vključno zaključka dostopne ceste).

PRS17

oppn - Izločiti območje urejevanja protipoplavnih ukrepov na J delu in območja ureditve železniške postaje s P+R iz celovitega območja ureditev križišča. Območje žp se lahko ureja s splošnimi določili, ni potrebno z OPPN!

K2 v območju križišča se v delu preoblikuje v SZ zaradi variant reševanja križanj lc s jp in nadvozom/ podvozom železniške proge

Stališče:

- prva alineja: SE UPOŠTEVA Območju ureditve železniške postaje se določi poseben EUP (PRS22), EUP PRS 17 pa se zmanjša na

način, da vključuje območje izvedbe protipoplavnih ukrepov z eventualnimi drugimi potrebnimi

ureditvami.

V 122. členu, pod (16) Predstruge, se za zadnjim EUP dodata dva nova EUP, besedili pa se glasita:

»- PRS17; Območje protipoplavnih ukrepov z izvedbo protipoplavnega nasipa. Rešitve zavarovanj

naselja pred poplavami se podajo s projektno dokumentacijo. Za območje se lahko izdela tudi

občinski podrobni prostorski načrt. Za določitev protipoplavnih ukrepov se izdelajo variantne rešitve

križanja železnice s cestno infrastrukturo.

- PRS22; Območje železniške postaje Predstruge: Jedro naselja se oblikuje ob železniški postaji, še

posebej po rekonstrukciji železniške proge ter vzpostavitvi potniškega postajališča. Ob rekonstrukciji

železniške proge se uredi križišče in križanje ceste s železnico. Parkirne površine se uredijo za

potrebe železniške postaje, delno pa tudi za potrebe drugih dejavnosti v neposredni okolici.

Upošteva se tudi pogoje varstva pred poplavno nevarnostjo.«

V 124. členu, pod (5) Predstruge, se besedilo pod EUP PRS17; /oppn/ črta.

- druga alineja: SE NE UPOŠTEVA

Predlog za spremembo namenske rabe (K2 v SZ) pomeni spremembo po že izvedeni javni razgrnitvi.

RA5

objekti na V delu padejo izven zazidljivosti Stališče:

SE NE UPOŠTEVA Dva kmetijska objekta TI6

SP-BT/ Zakaj je razlika med PNR na tako majhnem prostoru? Stališče:

Pobudo za zazidljivost parcele 1639/22 k.o. Potiskavec za namen počitniške hiše je podala Štefanija

Prijatelj (št. vloge 43), pobudo za parcelo št. 1639/24 iste k.o. pa Veronika Žagar (št. vloge 45). V slednji

je navedeno, da sta si z možem poleg čebelnjaka uredila zasilno bivanje. V vlogi še navaja, da bi

»sprememba namembnosti omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja, dodaten objekt pa bi

86

pripomogel k oživljanju propadajoče vasi Tisovec. To bi bil lahko dodatni motivator za mlade družine,

katere bi se množičneje odločale, da ostanejo na podeželju in v naši vasi.«

Pri obravnavi vloge v 2009 je bilo predlagana PNR BT v južnem delu iz razloga, da lahko poleg

počitniškega objekta postavi tudi drug objekt, namenjen turizmu (dodatni pobudi).

Če predlog ni aktualen, se PNR poenoti za obe stavbni zemljišči (kot SP). Še pojasnilo: na BT je dovoljeno tudi bivanje, če je zgrajen objekt že namenjen bivanju, na SP pa to ni

dovoljeno.

POPRAVITI V GRAFIČNIH PRIKAZIH. ZA1

PO površine – privat lastnina!

Stališče:

SE UPOŠTEVA

PNR sicer ni vezana na lastništvo. Predlog, da se predlagana namenska raba ne upošteva (zadostna

parkirišča že izvedena v okviru parcele v lasti občine), se upošteva tako, da se PO spremeni v SK za

potrebe širitve domačije/kmetije.

PC/ POVRŠINE

Uskladitev širin in lociranje tras cest PC z BCP – definirati cestno telo (npr. Četež, Potiskavec, Predstruge, Vodice ipd.)

Stališče:

SE NE UPOŠTEVA

Upošteva se pravno stanje (površine javnega dobra). Odstopanja od dejanskega stanja je potrebno

urediti z drugimi (geodetskimi) postopki. Pri OPN uporabljene podlage (DKN, DOF, TTN) niso take

natančnosti, da bi lahko to izvedli, poleg tega pa so ti v zamikih (ni atributnih podatkov).

KO9/ ZA4/ … – ali je smiselno, da je do objekta vrisana trasa PC? Stališče: POJASNILO Po kmetijski zakonodaji novih cest (dostopov) ni dovoljeno izvesti na kmetijskih zemljiščih (zato je v 117. členu pod K1 dopustno le rekonstrukcija javnih cest in poti). V naravi v obeh primerih dostopa že obstajata. V OPN je potrebno predlagati spremembo namenske rabe (iz K1 v PC), da bo gradnja možna. V 60. členu, 5. odstavek, je sicer navedeno, da je »gradnja GJI vključno s priključki nanjo dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami, …« vendar se je v postopku izdaje gradbenih dovoljenj že izkazalo, da je to lahko velik problem, če se stavbnemu zemljišču ne omogoči priključevanja na obstoječo GJI.

87

88

89

KOMASACIJA PODGORA

Nov zemljiški kataster!

Stališče:

SE UPOŠTEVA Po njegovi pridobitvi se zamenja DKN. Če bi nastal problem glede zamika PNR, bo potreben poseben dogovor glede uskladitve. ODMIKI

Ozke vrstne vasi – Kompolje, Podpeč/ soglasja za rekonstrukcijo objektov, novogradnje/ dozidave+nadzidave objektov, ki so postavljeni direktno na mejo … definirati posebne pogoje!

Stališče:

SE UPOŠTEVA (glej še stališče k pripombi št. 43) V 62. členu odloka za četrtim odstavkom doda nasedanje besedilo: »(5) Manjši odmik objekta od meje sosednjih zemljišč je brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča dopusten pri prenovi ali nadomestitvi legalno zgrajenega objekta na istem mestu z enakimi gabariti, pri čemer morajo biti zagotovljeni ustrezni požarno-varnostni odmiki med objekti oz. določeni ukrepi požarnega varstva.« KOLESARSKE POTI

Ponikve – Videm, Videm – Kompolje/ rezervirana stran regionalne ceste v komasaciji od Bruhanje vasi do Kompolj-končano!

Stališče:

SE UPOŠTEVA

Površine cestnega sveta (PC) vriše (uskladi) na podlagi novega DKN.

OPPN – pravila in vključitev že izpeljanih postopkov in vključitev sprememb, ki jih bo prinesel OPPN Stališče: V fazi priprave predloga OPN se opravi dodatna preveritev v sklopu določb 125. člena odloka. ZAČASNI OBJEKTI – KAM TO SPADA IN UVRSTITI JIH V SEZNAM, KJE JIH JE DOVOLJENO POSTAVLJATI?

90

OPOMBA – UPOŠTEVA SE TEKST IN PRILOGE

Stališče:

SE UPOŠTEVA IK Preselitev dveh kmetij: Novi kmetiji naj se načrtujeta po vzoru tradicionalnih. Gradnji se lahko izvajata fazno, pri čemer pa morata biti gospodarska objekta (hleva) zgrajena pred ali vsaj sočasno s stanovanjskima stavbama. Stališče:

SE UPOŠTEVA Pri EUP CE10, kjer je sedaj podan predlog za ukinitev stavbnega zemljišča za preselitev kmetije Nose, se besedilo popravi (za eno kmetijo). II. PODROČJE GJI Str. 12: čl. 15/17 Kaj je z rekonstrukcijo križišča R3-168/647 in železnice v Predstrugah, za katero je komisija Vlade RS zza ureditev železniških prehodov določila rok za rekonstrukcijo? Stališče:

Rekonstrukcija tega in drugih križišč je zajeta v določilih 2. odstavka 17. člena.

Str. 17: čl. 24 Na novo bo potrebno določiti naselja, katerih odpadne vode se odvajajo v ČN Bruhanja vas in MKČN Zdenska vas. Stališče:

Pripomba je bila v javno razgrnjenem OPN že upoštevana po navodilih Občine Dobrepolje. 4. odstavek 24. člena OPN se glasi: (4) Na čistilno napravo Bruhanja vas se odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij

Predstruge, Videm, Podgorica, Podpeč, Bruhanja vas, Zagorica, Podgora in Kompolje. Na čistilno

napravo Zdenska vas se odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij Cesta, Zdenska vas in

Mala vas.

Str. 18: čl. 25 Kaj je z odlaganjem odpadkov na RCERO Ljubljana?

Stališče:

V 25. členu je zdaj določeno: »Predelava in odlaganje odpadkov poteka v centru za ravnanje z odpadki

in odlagališču Špaja dolina.« Odpadke je možno odlagati tudi na druga odlagališča, če bo sprejeta

takšna odločitev.

Str. 54 čl. 66 Objekti za oglaševanje – 5 m pas ob javnih cestah je v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji.... rezerviran za postavitev prometne signalizacije.

91

Stališče:

SE UPOŠTEVA

V 66. členu se pod (10) Objekti za oglaševanje prvi del stavka dopolni tako, da se glasi:

»(10) Objekte za oglaševanje: dopustno jih je postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in

obveščanju in ob poprejšnjem soglasju pristojne službe občine (v pasu 5 m), pri čemer je ….«

Str. 59 čl. 73 Meteorno pravilno.

Stališče:

ŽE UPOŠTEVANO

Peti odstavek 73. člena se v dopolnjenem osnutku OPN že glasi: »(5) Padavinske vode je treba, če ne

obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti

ponikovalnice locirane izven vpliva...«

Str. 62 čl. 77 (3) Poglejte v zakon o prostorskem načrtovanju, kdaj se območje šteje za opremljeno, naša dikcija ni čisto v skladu z njim.

Stališče:

SE UPOŠTEVA

v tretjem odstavku se črtata besedi »... električno energijo«, stavek pa se tako v celoti glasi:

(3) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske in nestanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.«