OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT STANOVANJSKA SOSEKA TABOR

DOPOLNJEN OSNUTEK Naročnik: AA INVEST d.o.o. Potoška cesta 12A, 1370 Logatec Pripravljalec: OBČINA LOGATEC Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec Izdelovalec: URBI d.o.o. Oblikovanje prostora Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

Direktor: Saša Dalla Valle, univ.dipl.inž.arh.

Odgovorni vodja projekta: Mojmir Slaček, univ.dipl.inž.arh.

Št. naloge: 1603 Datum: marec 2017

2

DOPOLNJEN OSNUTEK

Na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl.US, 14/15-ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na svoji __. seji dne ____. sprejel

ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

STANOVANJSKA SOSESKA TABOR

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen (predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjska soseska Tabor (v nadaljnjem besedilu: OPPN). (2) Ta odlok določa: – ureditveno območje OPPN, – umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s

sosednjimi območji, – zasnovo projektnih rešitev prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske

infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo, – rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih virov

ter ohranjanje narave, – rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z

varstvom pred požarom, – etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

2. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)

(1) S tem OPPN je na delu območja načrtovana gradnja 13 stanovanjskih stavb s spremljajočimi objekti ter gradnja cest, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. (2) Zemljišča, ki se bodo urejala v kasnejši fazi, so opredeljena kot zelene površine in se uporabljajo v skladu z dejansko namensko rabo.

3. člen (sestavni deli OPPN)

(1) Ta odlok vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Grafični del odloka obsega naslednje načrte:

1. list: Izsek iz občinskega prostorskega plana M 1:5 000 2. list: Geodetski načrt s prikazom ureditvenega območja M 1:500 3. list: Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih

rešitev prostorskih ureditev M 1:500 4. list: Načrt prometne ureditve M 1:500 5. list Zbirni načrt komunalnih vodov M 1:500 6. list: Elementi za parcelacijo in zakoličenje M 1:500 7. list: Vplivi in povezave s sosednjimi območji M 1:500

3

4. člen

(priloge OPPN)

Priloge OPPN so: – obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – povzetek za javnost.

4. člen (izdelovalec OPPN)

OPPN je izdelalo podjetje Urbi, d.o.o. Oblikovanje prostora, Ljubljana, pod številko projekta 1603, januarja 2017.

II. OBMOČJE OPPN

5. člen (ureditveno območje OPPN)

Območje OPPN obsega naslednje zemljiške parcele št.: 320, 316/1, 316/12, 319, 316/13, 312/6 del, 312/5, 316/3 del, vse parcele so v k.o. Gorenji Logatec.

III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti) (1) V območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti: – enostanovanjske (CC SI 11100) in dvostanovanjske stavbe (CC SI 11210), – v stanovanjskih stavbah so dopustne tudi naslednje dejavnosti: predelovalne dejavnosti;

poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; dejavnosti izobraževanja; dejavnosti zdravstva in socialnega varstva; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti; dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,

– površina prostorov za dejavnost sme biti največ 40% NTP posamezne stanovanjske stavbe, – z dejavnostjo se ne sme povečati negativni vpliv na bivanje in bivalno okolje, ne sme se

povečati stopnja hrupa in drugih emisij, glede na obstoječe obremenitve.

7. člen (vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del)

(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: – priprava stavbnega zemljišča, – gradnja novih objektov, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve

objektov, – spremembe namembnosti objektov so dopustne za dopustne dejavnosti, – gradnja, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitev prometne, komunalne, energetske,

telekomunikacijske in druge infrastrukture, – urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kot jih določajo predpisi o razvrščanju objektov

glede na zahtevnost gradnje,

4

– v območju kulturne dediščine so dopustni le posegi, ki so v skladu s predhodno izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji.

(2) Zelene površine, ki se bodo urejale v kasnejši fazi, se uporabljajo v skladu z dejansko namensko rabo.

8. člen (regulacijski elementi)

(1) Na območju OPPN so določene gradbene meje (GM), ki so v oddaljenost 4,0 m od roba ceste oziroma parcelne meje. (2) Regulacijski elementi so prikazani na listu 3: Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev.

9. člen (lega objektov na zemljišču)

(1) Lega objektov mora upoštevati gradbene meje (GM). (2) Stanovanjske stavbe morajo biti oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,50 m. Pri odmikih se šteje najbolj izpostavljen del objekta (npr. napušč, balkon). (3) Navedeni odmiki so lahko zaradi razmer na terenu tudi manjši od navedenih, če se z manjšim odmikom pisno strinja lastnik sosednjega zemljišča. Za manjši odmik je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da manjši odmik ne poslabšuje prostorske zasnove na sosednjih zemljiščih. (4) Stavbe morajo biti z daljšo stranico orientirane vzporedno s plastnicami terena. (5) Kota pritličja oziroma kleti objektov se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z niveleto ceste in stanjem terena.

10. člen (tipologija zazidave in oblikovanje objektov)

(1) V območju OPPN je določen tip objektov AE – nizki prostostoječi objekti, eno ali dvostanovanjska prostostoječa stavba. (2) Višinski gabarit stavb je največ P+1+M ali vkopana klet (K+P+1+M). Na strmem terenu je dopustna izvedba v celoti vkopane druge kleti. (3) Višina slemena stavb ne sme presegati 11 m nad urejenim terenom. (4) Tloris stavb mora biti podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4. (5) Fasadne odprtine (okna, vrata) naj bodo simetrično razporejene in praviloma pokončne oblike, fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene. (6) Prizidki morajo biti oblikovani v skladu z oblikovanjem osnovnega objekta. (7) Fasade so lahko klasične ali tankoslojne, dopusten je rezan les in kamen. Barva ometa je bela ali svetla pastelna barva v zemeljskih barvnih tonih. Cokel je lahko temne barve, dopustna je izvedba v kamnu. Uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena. (8) Ograje balkonov, lož in teras so lahko lesene, kovinske ali steklene. (9) Strehe so lahko simetrične dvokapnice z naklonom strešin 35 do 45 ali ravne ozelenjene strehe. Orientacija slemena strehe z naklonom je po dolžini objekta, temna kritina rdeče, rjave ali sive barve. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dopustni so čopi. (10) Za osvelitev mansarde so na strehi dopustne frčade, strešna okna in zatrepi v skupni površini največ 25 % celotne strehe. (11) Na strešinah je dopustna postavitev sončnih kolektorjev in fotovoltajičnih panelov, vendar le-ti ne smejo segati preko slemena streh. Postavitev mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko je tudi sestavni del strehe.

5

11. člen (faktor zazidanosti in izrabe)

Na območju OPPN je določen faktor zazidanosti (FZ) največ 0,4 in faktor izrabe (FI) največ 1,2.

12. člen (nezahtevni in enostavni objekti)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost gradnje in v skladu s predpisano dopustno dejavnostjo. (2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani v skladu z oblikovanjem osnovnega objekta. (3) Površina pomožnega objekta ali skupine pripadajočih pomožnih objektov ne sme presegati 30% površine osnovnega objekta. Na gradbeni parceli je dopustna postavitev največ treh enostavnih ali nezahtevnih objektov, razen opornih zidov, ki se gradijo glede na višinske razlike terena. (4) Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko podolgovati tloris, strehe so lahko ravne ali kot eno in dvokapnice v naklonu v skladu z naklonom strehe osnovnega objekta. Ravne strehe so lahko izvedene kot zelena streha. (5) Ograje med parcelami so lahko visoke do 1,5 m. Ograje so lahko postavljene 0,5 metra od meje sosednje parcele, oziroma na parcelno mejo s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Ograje so lahko lesene ali lahke kovinske. (6) Oporni zidovi ob parcelnih mejah se lahko gradijo tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče in da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Oporni zid je lahko postavljen 0,5 metra od meje sosednje parcele, oziroma na parcelno mejo s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. (7) Če je sosednje zemljišče občinska cesta, je najmanjši odmik ograje, škarpe in podpornega zidu od cestišča 2 metra, oziroma skladno s pisnim mnenjem upravljavca ceste.

13. člen (ureditev zunanjih površin)

(1) Na prostih površinah ob stavbah se uredijo površine za parkiranje in manipulacijo ter zelene in tlakovane površine. (2) Za urejanje infrastrukture in gradbenih parcel so dopustni večji posegi v nagnjen teren in izravnave terena. Višinske razlike terena se praviloma premoščajo z ozelenjenimi brežinami. Na mestih, kjer to ni mogoče, je dopustna izvedba opornih zidov. Višina vidnega dela opornega zidu je do 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer skupna višina opornega zidu večja od 2 metra, se priporoča oporni zid izvesti v kaskadah. Na oporni zid se lahko postavi ograja. Oporni zid mora biti delno izveden iz kamna in intenzivno ozelenjen. (3) Oporni zidovi in ograje ob cestah morajo biti odmaknjeni od cestišča 2 metra, oziroma skladno s pisnim mnenjem upravljavca ceste. (4) Na gradbeni parceli je treba zasaditi vsaj 2 drevesi.

IV. PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

14. člen

(ceste in druge prometne površine) (1) Območje OPPN je dostopno z Zadružne poti (JP 726766); zemljišča, ki se bodo urejala v kasnejši fazi so dostopna z Zadružne poti po cestah A1 in A2 ter s ceste Tabor (LK 228441) preko obstoječe dovozne ceste in javne poti na zahodu.

6

(2) Dostop do gradbenih parcel je po cestah B in A1, ki se priključuje na Zadružno pot. Cesti morata biti projektirani za projektno hitrost 30 km/h. (3) Prečni pofil cest A1, A2 in B je vozišče 3,50 m + pločnik širine 1,30 m + bankina 0,75 m. Cesta B se na koncu zaključi z razširitvijo, ki omogoča obračanje vozil. Vozišče in pločnik sta v istem prečnem nivoju, ločena s poglobljenim robnikom. Niveleta ceste B se mora prilagoditi terenu. (4) Priključek na Zadružno pot je pravokotno na os Zadružne poti in je širine min. 5,0 m. Priključek mora zagotavljati preglednost v pregledni bermi in v preglednostnem trikotniku. (5) Priključki na cesto B morajo biti pregledni ter urejeni tako, da ne ovirajo prometa in ne poškodujejo ceste in cestnih objektov. (6) Na gradbeni parceli je potrebno zagotoviti 3 parkirna mesta/stanovanje, za morebitne druge dejavnosti se upoštevajo parkirni normativi, ki so določeni v Odloku o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec. (7) Manipulativne in parkirne površine na gradbeni parceli morajo biti urejene tako, da omogočajo obračanje vozil in čelno vključevanje vozil na cesto. (8) Na gradbenih parcelah, v pasu širine 1 m od cestnega sveta (parcelna meja ceste) trajni posegi lastnikov zemljišč niso dovoljeni. (9) Odtekanje vode z Zadružne poti zaradi novega priključka ali posegov v cestni svet ne sme biti ovirano. Padavinske in druge vode z območja OPPN ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

15. člen (komunalna infrastruktura)

(1) Na območju OPPN ni komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Za načrtovane objekte je potrebno zagotoviti oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih vod, oskrbo z elektriko in priklučitev na telekomunikacijsko infrastrukturo. (2) Komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, vključno s priključki do objektov ter odmiki in križanji z drugo infrastrukturo, mora biti načrtovana in izvedena v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in pogoji upravljavcev infrastrukture. Če tega ni možno zagotoviti, je potrebno izvesti ustrezno zaščito. (3) Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi in naprave morajo biti zemeljske izvedbe, potekati morajo praviloma po javnih površinah in v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljalcev. (4) Pred pričetkom del je treba traso komunalnih vodov in naprav zakoličiti. Izkop jarkov je lahko le ročen, dno jarka je potrebno ustrezno utrditi. Potrebno je paziti, da se med izkopom tras zagotovi stabilnost obstoječih naprav in podzemnih napeljav ter terena. (5) Vodovod: – ureditveno območje je potrebno opremiti z novim javnim sekundarnim vodovodnim

omrežjem, ki se priključi na obstoječ vodovod DUCTIL 100, ki poteka po Zadružni poti. Na obstoječem omrežju je tlak 2 bara,

– novo vodovodno omrežje poteka po Zadružni poti ter po cestah A1 in B in je zasnovano tako, da je omogočena stalna izmenjava vode. Za priključitev objektov na območju kasnejše realizacije oziroma parcel, ki so zunaj območja OPPN in so ali bodo v bližnji prihodnosti zazidljive in jih je logično komunalno opremiti, je potrebno izvesti odcepe s priključnim ventilom,

– za vodovod je potrebno uporabiti vrsto cevi, ki ustreza tehničnim normativom in obratovalnemu tlaku,

– vodovod mora biti projektiran in izveden tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za vzdrževanje in popravila,

– za nov vodovod je potrebno izdelati hidravlični izračun in dimenzioniranje z opisom bodočega hidravličnega stanja in porabe vode, da bo omogočena nemotena oskrba ureditvenega območja in zagotovljen ustrezen tlak,

– vodovodni priključki se izvedejo z vodovodno cevjo PE ustrezne dimenzije, ki je vložena v zaščitno cev ustrezne dimenzije do zunanjega vodomernega jaška. Globina vodovodne cevi

7

mora biti minimalno 1,2 m (povozne površine). Za vsak objekt je potrebno izvesti ločen vodovodni priključek in vodomerni števec,

– na priključkih je potrebno prevideti prilagoditev cestnih kap, pokrovov jaškov in drugih elementov vodovoda niveleti ceste,

– vodomerni jašek mora biti na gradbeni parceli čim bližje priključka na javno vodovodno omrežje. Vodomerni jašek mora biti izven objekta in ustreznih dimenzij (najmanj 120x80x120 cm za števec 3/4) ter termično zaščiten z urejenim odvodnjavanjem ali tipski termo jašek,

– za požarno zaščito so na na vodovodu predvideni trije hidranti, – na traso javnega vodovoda oziroma v njegovom varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati

vseh vrst gradbenih objektov ter saditi sadna in okrasna drevesa ter druge trajne nasade. V varovalnem pasu javnega vodovoda ni dovoljeno dodajati ali odvzemati zemljine, kar bi povzročilo zvišanje ali znižanje globine vodovoda od predpisane.

(6) Odvajanje komunalne odpadne vode: – odvajanje odpadnih vod je zasnovano v ločenem sistemu, – komunalne odpadne vode iz objektov se odvajajo v kanalizacijo, ki poteka ob cestah B in

A1 in se priključuje na obstoječo kanalizacijo PVC 250 v revizijskem jašku ob Zadružni poti,

– sekundarno kanalizacijsko omrežje naj bo iz keramike, umetne mase PP, PeS, PVC ustreznih premerov, najmanjše temenske togosti SN8 oziroma iz drugega materiala najmanj enakovredne kvalitete ali obbetonirano oziroma morajo ustrezati tehničnim normativom,

– kanalizacijo je potrebno projektirati tako, da bo možna priključitev objektov na območju kasnejše realizacije oziroma parcel, ki so zunaj območja OPPN in so ali bodo v bližnji prihodnosti zazidljive in jih je logično komunalno opremiti,

– kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in izvedeno tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za vzdrževanje in popravila,

– črpališča morajo biti izven povoznih površin, minimalne dimenzije 80 z vorteks tekačem. V črpališča je potrebno namestiti lovilne košare; elektro omarico za napajanje črpališča je potrebno postaviti v neposredno bližino črpališča tako, da ne ovira dostopa do črpališča. V črpališča je potrebno namestiti sistem za javljanje napak strojne in elektro opreme v obliki SMS sporočil na določeno številko. Vsa oprema v črpališču mora biti iz litoželeznega materiala ali nerjavečega jekla,

– svetli premer revizijskih jaškov do globine 2,0 m je najmanj 80 cm, pri večji globini pa 100 cm za premer cevi manjši ali enak 800 mm. Za večje premere cevi in globine mora velikost jaška zagotavljati varno delo pri vzdrževanju kanalizacije,

– kanalizacijo je potrebno projektirati na največji potencialni dotok odpadne vode oziroma predpisati kolikšen je lahko največji dotok odpadne vode za nemoteno delovanje kanalizacije,

– objekti, ki imajo pritličje oziroma klet pod nivojem kanalizacije, se priključujejo na javni kanal s prečrpavanjem,

– pred končno ureditvijo javnih površin je potrebno izvesti vse kanalizacijske hišne priključke tako, da je na vsaki gradbeni parceli revizijski jašek,

– pokrovi jaškov in drugih podobnih elementov kanalizacije se morajo prilagoditi stanju urejenega zemljišča ali niveleti ceste,

– ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno predhodno očistiti oziroma sprati interno kanalizacijsko omrežje in vse revizijske jaške na gradbeni parceli,

– v javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih voda, podtalnice, vodotokov ter padavinskih voda.

(7) Odvajanje padavinske odpadne vode – padavinsko vodo, ki odteka s cest je treba razpršeno odvajati, če je to tehnično izvedljivo.

Razpršeno odvajanje padavinskih vod s cestišča javnih cest ima prednost pred odvajanjem v javno kanalizacijo,

– pri dimenzioniranju naprav za ponikanje je potrebno upoštevati količino odpadne padavinske vode z vseh prispevnih površin ter ponikovalno sposobnost tal. Če se na podlagi geomehanskega poročila in s ponikalnim testom izkaže, da ponikovalna sposobnost

8

tal za izvedbo razpršenega ponikanja padavinske odpadne vode s cest ni ustrezna, je možno padavinsko vodo priklopiti na javni kanalizacijski sistem. V primeru priklopa padavinske odpadne vode na javni kanalizacijski sistem je potrebno izdelati hidravlično presojo obstoječega kanalizacijskega sistema do centralne čistilne naprave glede prevodnosti in ustreznosti dimenzij obstoječe javne kanalizacije ter predvideti izdelavo sanacij,

– padavinske vode s streh objektov se odvajajo v zbiralnik padavinskih vod, višek vode se ponika. Zbiralnik padavinskih vod je potrebno izvesti na vsaki gradbeni parceli in mora biti ustreno dimenzioniran (naliv),

– padavinske vode z gradbenih parcel in zaledne vode ni dovoljeno odvajati preko javnih površin, cest in priključkov, jih mešati z ostalimi odpadnimi vodami in jih priključevati na javno kanalizacijo oziroma jih priključevati na sistem odvodnjavanja meteornih vod z javnih površin in cest. Padavinsko vodo s strešin objektov in zasebnih utrjenih površin je potrebno speljati preko peskolovov v ponikovalnice na gradbeni parceli.

(8) Električno omrežje: – za oskrbo ureditvenega območja z električno energijo bo potrebno zgraditi novo

transformatorsko postajo TP 20/0,4 s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem do posameznega merilnega oziroma odjemnega mesta,

– predvidena transformatorska postaja mora po konstrukcijski zasnovi in elektroenergetski zasnovi ustrezati potrebam območja. Nova transformatorska postaja bo kompaktne kovinske ali montažne betonske izvedbe kot samostojen objekt na lastnem zemljišču, ki zagotavlja stalni dostop za osebna vozila in gradbeno mehanizacijo,

– nova transformatorska postaja bo vključena v distribucijsko omrežje v prostozračen delu izvoda DV 20 kV Kalce z zemeljskimi kabli tipiziranega prereza,

– objekti se napajajo z električno energijo z nizkonapetostnimi zemeljskimi kabli tipiziranih prerezov, ki potekajo od nove TP do prostostoječih priključno merilnih omaric na gradbenih parcelah. Prostostoječe priključno merilne omarice morajo biti postavljene na rob gradbene parcele tako, da so stalno dostopne. Po trasi nizkonapetostnih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec,

– vsi predvideni zemeljskimi vodi, ki bodo potekali pod povoznimi povšinami oziroma bodo križali komunalne vode se morajo uvleči v elektro kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.

(9) Javna razsvetljava: – ob cestah A1 in B je javna razsvetljava z napajanjem iz novega prižigališča ob novi

transformatorski postaji, – javna razsvetljava mora biti izvedena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega

onesneževanja ter ostalimi predpisi in normativi, v čim varčnejši izvedbi, – kablovod javne razsvetljave mora biti položen v zaščitno cev ustrezne dimenzije, – praviloma je potrebno pri vsaki svetilki in pred prižigališčem vgraditi kabelski jašek, – krmiljenje osvetlitve površin glede na predpisane vrednosti osvetljenosti mora omogočiti

delovanje v različnih režimih. (10) Ogrevanje objektov: – objekti se ogrevajo z lesno bio maso ali s toplotnimi črpalkami ali drugimi obnovljivimi viri.

Po dograditvi javnega plinovodnega omrežja je mogoča kasnejša priključitev stavb na plinovod.

(11) Telekomunikacijsko omrežje: – stavbe se bodo priključile na telekomunikacijsko oziroma KKS omrežje, ki poteka ob po

cestah A1 in B ter po Zadružni poti do priklopa na obstoječe TK KK omrežje na Tržaški cesti.

(12) Odstranjevanje odpadkov: – ob vsakem objektu je potrebno zagotoviti zbirno in odjemno mesto za komunalne odpadke.

Velikost platoja mora ustrezati številu posod za ostale odpadke in posod za ločeno zbrane odpadke (embalaža, papir, biološki odpadki). Plato mora mora biti utrjen, da je možno čiščenje in praviloma zaščiten z nadstrešnico ter mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko tehničnim in požarnovarnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa,

9

– kuhinjske biološke odpadke iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad je potrebno zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih sekundarnih surovin in od mešanih komunalnih odpadkov. Kuhinjske odpadke ni dovoljeno rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo,

– ob cesti B, ob vstopu v območje je zbiralnica ločenih frakcij komunalnih odpadkov.

V. NAČRT PARCELACIJE

16. člen (načrt parcelacije)

Elementi za parcelacijo in zakoličenje so prikazani na Listu 6: Elementi za parcelacijo in zakoličenje.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE TER VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV

17. člen

(ohranjanje narave) Vzhodni del območja OPPN je v ekološko pomembnem območju (EPO). Za vse posege na območju ohranjanja narave je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo narave.

18. člen (celostno varstvo kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN je v območju arheološkega najdišča Logatec – Arheološko najdišče Longaticum (ESD 11102). Pred vsakim posegom v prostor je potrebno zagotoviti predhodno arheološke raziskave. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda prostojno ministrstvo za varstvo kulturne dediščine. (2) Skrajni jugovzhodni del parcele št. 316/3 k.o. Gorenji Logatec je v območju naselbinske dediščine Logatec – trško jedro (ESD17399), ki je v območju kasnejše realizacije kjer posegi niso dovoljeni. (3) Pri vseh posegih je potrebno upoštevati varstveni režim enot kulturne dediščine. Pred izdajo gradbenega dovoljenja, kot tudi pred posegom, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje (npr. enostavni objekti), je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

19. člen (varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN je uvrščeno v II. območje varstva pred hrupom, ki dopušča mejne vrednosti 45 dBA za noč in 55 dBA za dan. V primeru prekoračitve navedenih vrednosti je treba izvesti ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu. (2) Ukrepi za varovanje pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v okolju. (3) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate.

20. člen (varstvo tal in voda)

(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in

10

gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba posebne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi. (2) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam. (3) Pri gradnji stavb in objektov ter drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja, oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. (4) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za zunanje ureditve. (5) Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijo, padavinske vode s cest se odvajajo preko cestnih požiralnikov z lovilcem olj v lastno meteorno kanalizacijo, padavinske vode s streh objektov se odvajajo v zbiralnik padavinskih vod, višek vode se ponika, če pa to ni mogoče pa v javno meteorno kanalizacijo.

21. člen (varstvo zraka)

(1) V času gradnje je potrebno upoštevati in izvajati ukrepe pred prekomernim onesnaževanjem zraka tako, da ta ne preseže dovoljenih nivojev. Ti ukrepi so predvsem: vlaženje in prekrivanje sipkih materialov in nezaščitenih površin, prepoved kurjenja, uporaba tehničnih plinov po predpisih itd. (2) Stroji in naprave, ki povzročajo prašne emisije, morajo biti opremljeni z ustrezno odsesovalno napravo s filtri. Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje naprav in praznjenje silosov.

22. člen (erozijska in plazljiva območja)

Območje OPPN ne leži na erozijsko in plazljivo ogroženem območju, zato je potrebno pri graditvi objektov in drugih posegih upoštevati in izvajati običajne protierozijske ukrepe in ukrepe proti plazenju terena. Za gradnjo na mestih, kjer je pobočje z naklonom, večjim od 25%, je potrebno k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti predhodno opravljeno geomehansko preveritev nosilnosti tal.

23. člen (varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Pri osvetljevanju dostopa in dvorišča je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, kot jih določajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih, premičnih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

24. člen

(zagotavljanje ustreznega osončenja) (1) Pri gradnji stanovanjskih stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo. (2) Pri gradnji stavb je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah.

11

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

25. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje urejanja ne leži na ogroženem območju poplav, visoke podtalnice, erozije in plazovitosti terena. (2) Posegi, ki bi lahko sproščali gibanje hribin ali drugače ogrožali stabilnost zemljišč ter oblikovali hudournike, niso dovoljeni. (3) Potresna ogroženost območja je ocenjena na projektni pospešek 0,2 g. Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s cono potresne ogroženosti. (4) Območje urejanja ni v območju, kjer je pri gradnji objektov potrebna ojačitev prve plošče. (5) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh.

26. člen (varstvo pred požarom)

(1) V območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali požarno ogroženost okolja. (2) V območju OPPN ni predvidena uporaba požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara. Odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov in gozda preprečujejo možnost širjenja požara ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. (3) Upoštevani ukrepi za varstvo pred požarom: objekti morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik ljudi, živali in premoženja iz

katerega koli prostora. Ob stavbah je zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi, živali in dobrin iz stavb,

odmiki objektov od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov zagotavljajo ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte. Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem odmika od sosednjih zemljišč omejeno širjenje požara na sosednje parcele. Objekti v ureditvenem območju oziroma prizidki, ki se stikajo z objekti, morajo biti na stikih izvedeni požarno varno. V objektih je treba zagotoviti ločitev požarno bolj obremenjenih prostorov,

– dostop interventnih vozil je z Zadružne poti po cestah A1 in B. Postavitvene površine za intervencijska vozila so na javnih površinah. Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbah,

– zadostne količine požarne vode so zagotovljene iz obstoječega, oziroma predvidenega hidrantnega omrežja v naselju. Razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote omogoča ustrezno požarno zaščito.

(4) Stanovanjske stavbe so požarno manj zahteveni objekti, varnost pred požarom se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«. Za požarno zahtevne objekte se varnost pred požarom dokazuje v elaboratu »študija požarne varnosti«.

VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

27. člen

(dopustna odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju stavb in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega,

12

oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in so k novim rešitvam pridobljena ustrezna soglasja. Spremembe ne smejo bistveno spreminjati načrtovanih rešitev. (2) Dopustne so spremembe velikosti in oblike novih zemljiških parcel zaradi ustreznejših rešitev dostopov in umestitve objektov, pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ter bivalni in delovni pogoji. (3) Dopustna so odstopanja pri odmiku gradbenih mej (GM) od ceste zaradi ustreznejših umestitev objektov in uvozov na nagnjenem terenu, pri tem se ne sme poslabšati varnost prometa na cesti. Za tako odstopanje je treba pridobiti soglasje upravljavca infrastrukture. (4) Dopustne so spremembe in prilagoditve poteka cest, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, priključkov in naprav zaradi ustreznejših rešitev, ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora ter če je s tem zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje upravljalcev infrastrukture in lastnikov zemljišč. (5) V podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja zazidanosti zemljišča (FZ) in faktorja izrabe zemljišča (FI) izjemoma lahko prekoračita za največ 10 % navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. (6) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljalcem distribucijskega omrežja – Elektro Ljubljana d.d.. (7) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti.

IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

28. člen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostopov do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani. (2) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju. (3) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor. (4) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo oziroma zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. (5) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic, podanih k temu OPPN in vso veljavno zakonodajo.

29. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)

(1) OPPN velja do izvedbe predvidenih prostorskih ureditev, prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom občine. (2) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi: – odstranitev naprav in objektov, – vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objekta in

konstrukcijska zasnova objekta, – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustne v območju OPPN, – spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju

OPPN, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin,

– vzdrževalna dela v javno korist oziroma rekonstrukcije javnih cest.

13

X. KONČNE DOLOČBE

30. člen

(nadzor)

Nadzor nad zakonitostjo odloka izvaja pristojno ministrstvo, nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojna inšpekcijska služba.

31. člen (vpogled v OPPN)

OPPN je stalno na vpogled na Občini Logatec, v prostorih za okolje in prostor.

32. člen (uveljavitev)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu. Številka: Berto MENARD, l. r. Datum: Župan Občine Logatec

14

2. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

2.1 Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta

Območje, za katerega se izdeluje OPPN obsega zemljiške parcele št. 320, 316/1, 316/12, 319, 316/13, 312/6 del, 312/5, 316/3 del, vse parcele so v k.o. Gorenji Logatec. Območje obsega dvignjen teren nad obstoječo zazidavo v Gorenjem Logatcu.

Pobudo za izdelavo OPPN je podal lastnik dela zemljišč, ki ima namen zgraditi 13 stanovanjskih stavb. Lastniki zemljiških parcel št. 320, 316/3, 312/5, 312/6 niso zainteresirani za gradnjo, zato so opredeljena kot zelene površine, ki se bodo urejale v kasnejši fazi. Do spremembe se ta zemljišča uporabljajo v skladu z osnovno namensko rabo.

Pravna podlaga za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta je Odlok o občinskem podrobnem načrtu občine Logatec (Logaške novice, št. 10/12, 12/12-popr., Uradni list RS, št. 97/12) (v nadaljevanju: OPN). Po določilih OPN je obravnavano območje po osnovni namenski rabi opredeljeno kot območja stavbnih zemljišč, po podrobnejši namenski rabi pa kot SS- stanovanjska območja.

Izrez iz Občinskega prostorskega načrta Občine Logatec

15

2.2 Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je gradnja 13 stanovanjskih stavb s spremljajočimi objekti ter gradnja prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. 2.3 Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev Vrste dopustnih dejavnosti V območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti: – enostanovanjske (CC SI 11100) in dvostanovanjske stavbe (CC SI 11210), – v stanovanjskih stavbah so dopustne tudi naslednje dejavnosti: predelovalne dejavnosti;

poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; dejavnosti izobraževanja; dejavnosti zdravstva in socialnega varstva; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti; dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,

– površina prostorov za dejavnost sme biti največ 40% NTP posamezne stanovanjske stavbe, – z dejavnostjo se ne sme povečati negativni vpliv na bivanje in bivalno okolje, ne sme se

povečati stopnja hrupa in drugih emisij, glede na obstoječe obremenitve. Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: – priprava stavbnega zemljišča, – gradnja novih objektov, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve

objektov, – spremembe namembnosti objektov so dopustne za dopustne dejavnosti, – gradnja, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitev prometne, komunalne, energetske,

telekomunikacijske in druge infrastrukture, – urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin, – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kot jih določajo predpisi o razvrščanju objektov

glede na zahtevnost gradnje, – v območju kulturne dediščine so dopustni le posegi, ki so v skladu s predhodno izdanimi

kulturnovarstvenimi pogoji. Zelene površine, ki se bodo urejale v kasnejši fazi (zemljiške parcele št. 320, 316/1, 316/12, 319, 316/13, 312/6 del, 312/5, 316/3 del, vse parcele so v k.o. Gorenji Logatec), se uporabljajo v skladu z dejansko namensko rabo. Urbanistična zasnova Urbanistična zasnova upošteva dvignjen teren nad obstoječo pozidavo ob Zadružni poti, s katere je tudi dostop. Pogojena je z umestitvijo ceste B na strm teren tako, da so zagotovljeni ustrezni gradbenotehnični elementi ceste s čim manjšimi posegi v teren (vkopi, nasipi). Ob cesti so razvrščene parcele namenjene za gradnjo tako, da je zagotovljen neposreden dostop do vsake parcele.

Urbanistična zasnova upošteva možnost kasnejšega urejanja parcel, ki so opredeljene kot zelene površine. Zemljiška parcela št. 320 na severozahodni strani OPPN je dostopna z Zadružne poti po cestah A1 in A2, po teh cestah je možna gradnja tudi celotne komunalne infrastrukture.

Zemljiški parceli št. 312/5, 312/6 na južni strani območja OPPN so dostopne s ceste Tabor po obstoječi dovozni cesti, po kateri je možna tudi izvedba potrebne komunalne infrastrukture.

Zemljiška parcela št. 316/3 je dostopna z javne poti na zahodni strani območja OPPN, ki se na jugu priključuje na cesto Tabor. Po javni poti je tudi možna izvedba potrebne komunalne infrastrukture.

16

Regulacijski elementi Lega objektov jr določena z gradbenimi mejami (GM), ki so v oddaljenost 4,0 m od roba ceste oziroma parcelne meje.

Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko se jo dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, namenjenega za gradnjo. Lega objektov na zemljišču Lega objektov mora upoštevati gradbene meje (GM). Stanovanjske stavbe morajo biti oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,50 m. Pri odmikih se šteje najbolj izpostavljen del objekta (npr. napušč, balkon).

Navedeni odmiki so lahko zaradi razmer na terenu tudi manjši od navedenih, če se z manjšim odmikom pisno strinja lastnik sosednjega zemljišča. Za manjši odmik je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da manjši odmik ne poslabšuje prostorske zasnove na sosednjih zemljiščih.

Stavbe morajo biti z daljšo stranico orientirane vzporedno s plastnicami terena.

Kota pritličja oziroma kleti objektov se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z niveleto ceste in stanjem terena. Tipologija zazidave in oblikovanje objektov V območju OPPN je v skladu z določili OPN, določen tip objektov AE – nizki prostostoječi objekti, eno ali dvostanovanjska prostostoječa stavba.

Višinski gabarit stavb je največ P+1+M ali vkopana klet (K+P+1+M). Na strmem terenu je dopustna izvedba v celoti vkopane druge kleti.

Višina slemena stavb ne sme presegati 11 m nad urejenim terenom.

Tloris stavb mora biti podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4.

Fasadne odprtine (okna, vrata) naj bodo simetrično razporejene in praviloma pokončne oblike, fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene.

Prizidki morajo biti oblikovani v skladu z oblikovanjem osnovnega objekta.

Fasade so lahko klasične ali tankoslojne, dopusten je rezan les in kamen. Barva ometa je bela ali svetla pastelna barva v zemeljskih barvnih tonih. Cokel je lahko temne barve, dopustna je izvedba v kamnu. Uporaba signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija vpadljivih in kontrastnih barv ni dovoljena.

Ograje balkonov, lož in teras so lahko lesene, kovinske ali steklene.

Strehe so lahko simetrične dvokapnice z naklonom strešin 35 do 45 ali ravne ozelenjene strehe. Orientacija slemena strehe z naklonom je po dolžini objekta, temna kritina rdeče, rjave ali sive barve. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dopustni so čopi.

Za osvelitev mansarde so na strehi dopustne frčade, strešna okna in zatrepi v skupni površini največ 25 % celotne strehe.

Na strešinah je dopustna postavitev sončnih kolektorjev in fotovoltajičnih panelov, vendar le-ti ne smejo segati preko slemena streh. Postavitev mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko je tudi sestavni del strehe. Faktor zazidanosti in izrabe Na območju je določen faktor zazidanosti (FZ) največ 0,4 in faktor izrabe (FI) največ 1,2.

17

Nezahtevni in enostavni objekti Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost gradnje in v skladu s predpisano dopustno dejavnostjo.

Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani v skladu z oblikovanjem osnovnega objekta.

Površina pomožnega objekta ali skupine pripadajočih pomožnih objektov ne sme presegati 30% površine osnovnega objekta. Na gradbeni parceli je dopustna postavitev največ treh enostavnih ali nezahtevnih objektov, razen opornih zidov, ki se gradijo glede na višinske razlike terena. Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko podolgovati tloris, strehe so lahko ravne ali kot eno in dvokapnice v naklonu v skladu z naklonom strehe osnovnega objekta. Ravne strehe so lahko izvedene kot zelena streha.

Ograje med parcelami so lahko visoke do 1,5 m. Ograje so lahko postavljene 0,5 metra od meje sosednje parcele, oziroma na parcelno mejo s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Ograje so lahko lesene ali lahke kovinske.

Oporni zidovi ob parcelnih mejah se lahko gradijo tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče in da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Oporni zid je lahko postavljen 0,5 metra od meje sosednje parcele, oziroma na parcelno mejo s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Če je sosednje zemljišče občinska cesta, je najmanjši odmik ograje, škarpe in podpornega zidu od cestišča 2 metra, oziroma skladno s pisnim mnenjem upravljavca ceste. Ureditev zunanjih površin Na prostih površinah ob stavbah se uredijo površine za parkiranje in manipulacijo ter zelene in tlakovane površine.

Višinske razlike terena se praviloma premoščajo z ozelenjenimi brežinami. Na mestih, kjer to ni mogoče, je dopustna izvedba opornih zidov. Višina vidnega dela opornega zidu je do 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer skupna višina opornega zidu večja od 2 metra, se priporoča oporni zid izvesti v kaskadah. Na oporni zid se lahko postavi ograja. Oporni zid mora biti delno izveden iz kamna in intenzivno ozelenjen.

Oporni zidovi in ograje ob cestah morajo biti odmaknjeni od cestišča 2 metra, oziroma skladno s pisnim mnenjem upravljavca ceste.

Na gradbeni parceli je treba zasaditi vsaj 2 drevesi. 2.4 Priključevanje objektov na gospodarsko javno ingrastrukturo in grajeno javno

dobro Ceste in druge prometne površine Območje OPPN je dostopno z Zadružne poti (JP 726766); zemljišča, ki se bodo urejala v kasnejši fazi so dostopna z Zadružne poti po cestah A1 in A2 ter s ceste Tabor (LK 228441) preko obstoječe dovozne ceste in javne poti na zahodu.

Dostop do gradbenih parcel je po cestah B in A1, ki se priključuje na Zadružno pot. Cesti morata biti projektirani za projektno hitrost 30 km/h.

Prečni pofil cest A1, A2 in B je vozišče 3,50 m + pločnik širine 1,30 m + bankina 0,75 m. Cesta B se na koncu zaključi z razširitvijo, ki omogoča obračanje vozil. Vozišče in pločnik sta v istem prečnem nivoju, ločena s poglobljenim robnikom kar omogoča srečevanje vozil, začasno ustavljanje, pluženje in vzdrževanje ceste. Niveleta ceste B se mora prilagoditi terenu.

Priključek na Zadružno pot je pravokotno na os Zadružne poti in je širine min. 5,0 m. Priključek mora zagotavljati preglednost v pregledni bermi in v preglednostnem trikotniku.

Priključki na cesto B morajo biti pregledni ter urejeni tako, da ne ovirajo prometa in ne poškodujejo ceste in cestnih objektov.

18

Na gradbeni parceli je potrebno zagotoviti 3 parkirna mesta/stanovanje, za morebitne druge dejavnosti se upoštevajo parkirni normativi, ki so določeni v Odloku o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec.

Manipulativne in parkirne površine na gradbeni parceli morajo biti urejene tako, da omogočajo obračanje vozil in čelno vključevanje vozil na cesto.

Na gradbenih parcelah, v pasu širine 1 m od cestnega sveta (parcelna meja ceste) trajni posegi lastnikov zemljišč niso dovoljeni.

Odtekanje vode z Zadružne poti zaradi novega priključka ali posegov v cestni svet ne sme biti ovirano. Padavinske in druge vode z območja OPPN ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. Komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura Na območju OPPN ni komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Za načrtovane objekte je potrebno zagotoviti oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih vod, oskrbo z elektriko in priklučitev na telekomunikacijsko infrastrukturo.

Komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, vključno s priključki do objektov ter odmiki in križanji z drugo infrastrukturo, mora biti načrtovana in izvedena v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in pogoji upravljavcev infrastrukture. Če tega ni možno zagotoviti, je potrebno izvesti ustrezno zaščito.

Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi in naprave morajo biti zemeljske izvedbe, potekati morajo praviloma po javnih površinah in v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljalcev.

Pred pričetkom del je treba traso komunalnih vodov in naprav zakoličiti. Izkop jarkov je lahko le ročen, dno jarka je potrebno ustrezno utrditi. Potrebno je paziti, da se med izkopom tras zagotovi stabilnost obstoječih naprav in podzemnih napeljav ter terena.

Vodovod: – ureditveno območje je potrebno opremiti z novim javnim sekundarnim vodovodnim

omrežjem, ki se priključi na obstoječ vodovod DUCTIL 100, ki poteka po Zadružni poti. Na obstoječem omrežju je tlak 2 bara,

– novo vodovodno omrežje poteka po Zadružni poti ter po cestah A1 in B in je zasnovano tako, da je omogočena stalna izmenjava vode. Za priključitev objektov na območju kasnejše realizacije oziroma parcel, ki so zunaj območja OPPN in so oziroma bodo v bližnji prihodnosti zazidljive in jih je logično komunalno opremiti, je potrebno izvesti odcepe s priključnim ventilom,

– za vodovod je potrebno uporabiti vrsto cevi, ki ustreza tehničnim normativom in obratovalnemu tlaku,

– vodovod mora biti projektiran in izveden tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za vzdrževanje in popravila,

– za nov vodovod je potrebno izdelati hidravlični izračun in dimenzioniranje z opisom bodočega hidravličnega stanja in porabe vode, da bo omogočena nemotena oskrba ureditvenega območja in zagotovljen ustrezen tlak,

– vodovodni priključki se izvedejo z vodovodno cevjo PE ustrezne dimenzije, ki je vložena v zaščitno cev ustrezne dimenzije do zunanjega vodomernega jaška. Globina vodovodne cevi mora biti minimalno 1,2 m (povozne površine). Za vsak objekt je potrebno izvesti ločen vodovodni priključek in vodomerni števec,

– na priključkih je potrebno prevideti prilagoditev cestnih kap, pokrovov jaškov in drugih elementov vodovoda niveleti ceste,

– vodomerni jašek mora biti na gradbeni parceli čim bližje priključka na javno vodovodno omrežje. Vodomerni jašek mora biti izven objekta in ustreznih dimenzij (najmanj 120x80x120 cm za števec 3/4) ter termično zaščiten z urejenim odvodnjavanjem ali tipski termo jašek,

19

– za požarno zaščito so na na vodovodu predvideni trije hidranti, – na traso javnega vodovoda oziroma v njegovom varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati

vseh vrst gradbenih objektov ter saditi sadna in okrasna drevesa ter druge trajne nasade. V varovalnem pasu javnega vodovoda ni dovoljeno dodajati ali odvzemati zemljine, kar bi povzročilo zvišanje ali znižanje globine vodovoda od predpisane.

Odvajanje komunalne odpadne vode: – odvajanje odpadnih vod je zasnovano v ločenem sistemu, – komunalne odpadne vode iz objektov se odvajajo v kanalizacijo, ki poteka ob cestah B in

A1 in se priključuje na obstoječo kanalizacijo PVC 250 v revizijskem jašku ob Zadružni poti,

– sekundarno kanalizacijsko omrežje naj bo iz keramike, umetne mase PP, PeS, PVC ustreznih premerov, najmanjše temenske togosti SN8 oziroma iz drugega materiala najmanj enakovredne kvalitete ali obbetonirano oziroma morajo ustrezati tehničnim normativom,

– kanalizacijo je potrebno projektirati tako, da bo možna priključitev objektov na območju kasnejše realizacije oziroma parcel, ki so zunaj območja OPPN in so ali bodo v bližnji prihodnosti zazidljive in jih je logično komunalno opremiti,

– kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in izvedeno tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za vzdrževanje in popravila,

– črpališča morajo biti izven povoznih površin, minimalne dimenzije 80 z vorteks tekačem. V črpališča je potrebno namestiti lovilne košare; elektro omarico za napajanje črpališča je potrebno postaviti v neposredno bližino črpališča tako, da ne ovira dostopa do črpališča. V črpališča je potrebno namestiti sistem za javljanje napak strojne in elektro opreme v obliki SMS sporočil na določeno številko. Vsa oprema v črpališču mora biti iz litoželeznega materiala ali nerjavečega jekla,

– svetli premer revizijskih jaškov do globine 2,0 m je najmanj 80 cm, pri večji globini pa 100 cm za premer cevi manjši ali enak 800 mm. Za večje premere cevi in globine mora velikost jaška zagotavljati varno delo pri vzdrževanju kanalizacije,

– kanalizacijo je potrebno projektirati na največji potencialni dotok odpadne vode oziroma predpisati kolikšen je lahko največji dotok odpadne vode za nemoteno delovanje kanalizacije,

– objekti, ki imajo pritličje oziroma klet pod nivojem kanalizacije, se priključujejo na javni kanal s prečrpavanjem,

– pred končno ureditvijo javnih površin je potrebno izvesti vse kanalizacijske hišne priključke tako, da je na vsaki gradbeni parceli revizijski jašek,

– pokrovi jaškov in drugih podobnih elementov kanalizacije se morajo prilagoditi stanju urejenega zemljišča ali niveleti ceste,

– ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno predhodno očistiti oziroma sprati interno kanalizacijsko omrežje in vse revizijske jaške na gradbeni parceli,

– v javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih voda, podtalnice, vodotokov ter padavinskih voda.

Odvajanje padavinske odpadne vode: – padavinsko vodo, ki odteka s cest je treba odvajati v padavinsko kanalizacijo in vodi v

razpršeno ponikanje s standardiziranim lovilcem olj, če ponikovalna sposobnost tal to omogoča. Ponikanje padavinskih vod s cestišča javnih cest ima prednost pred odvajanjem v javno kanalizacijo,

– pri dimenzioniranju naprav za ponikanje je potrebno upoštevati količino odpadne padavinske vode z vseh prispevnih površin ter ponikovalno sposobnost tal. Če se na podlagi geomehanskega poročila in s ponikalnim testom izkaže, da ponikovalna sposobnost tal za izvedbo razpršenega ponikanja padavinske odpadne vode s cest ni ustrezna, je možno padavinsko vodo priklopiti na javni kanalizacijski sistem. V primeru priklopa padavinske odpadne vode na javni kanalizacijski sistem je potrebno izdelati hidravlično presojo obstoječega kanalizacijskega sistema do centralne čistilne naprave glede prevodnosti in ustreznosti dimenzij obstoječe javne kanalizacije ter predvideti izdelavo sanacij,

20

– padavinske vode s streh objektov se odvajajo v zbiralnik padavinskih vod, višek vode se ponika. Zbiralnik padavinskih vod je potrebno izvesti na vsaki gradbeni parceli in mora biti ustreno dimenzioniran (naliv),

– padavinske vode z gradbenih parcel in zaledne vode ni dovoljeno odvajati preko javnih površin, cest in priključkov, jih mešati z ostalimi odpadnimi vodami in jih priključevati na javno kanalizacijo oziroma jih priključevati na sistem odvodnjavanja meteornih vod z javnih površin in cest. Padavinsko vodo s strešin objektov in zasebnih utrjenih površin je potrebno speljati preko peskolovov v ponikovalnice na gradbeni parceli.

Električno omrežje: – za oskrbo ureditvenega območja z električno energijo bo potrebno zgraditi novo

transformatorsko postajo TP 20/0,4 s pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem do posameznega merilnega oziroma odjemnega mesta,

– predvidena transformatorska postaja mora po konstrukcijski zasnovi in elektroenergetski zasnovi ustrezati potrebam območja. Nova transformatorska postaja bo kompaktne kovinske ali montažne betonske izvedbe kot samostojen objekt na lastnem zemljišču, ki zagotavlja stalni dostop za osebna vozila in gradbeno mehanizacijo,

– nova transformatorska postaja bo vključena v distribucijsko omrežje v prostozračen delu izvoda DV 20 kV Kalce z zemeljskimi kabli tipiziranega prereza,

– objekti se napajajo z električno energijo z nizkonapetostnimi zemeljskimi kabli tipiziranih prerezov, ki potekajo od nove TP do prostostoječih priključno merilnih omaric na gradbenih parcelah. Prostostoječe priključno merilne omarice morajo biti postavljene na rob gradbene parcele tako, da so stalno dostopne. Po trasi nizkonapetostnih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec,

– vsi predvideni zemeljskimi vodi, ki bodo potekali pod povoznimi povšinami oziroma bodo križali komunalne vode se morajo uvleči v elektro kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.

Javna razsvetljava: – ob cestah A1 in B je javna razsvetljava z napajanjem iz novega prižigališča ob novi

transformatorski postaji, – javna razsvetljava mora biti izvedena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega

onesneževanja ter ostalimi predpisi in normativi, v čim varčnejši izvedbi, – kablovod javne razsvetljave mora biti položen v zaščitno cev ustrezne dimenzije, – praviloma je potrebno pri vsaki svetilki in pred prižigališčem vgraditi kabelski jašek, – krmiljenje osvetlitve površin glede na predpisane vrednosti osvetljenosti mora omogočiti

delovanje v različnih režimih.

Ogrevanje objektov: – objekti se ogrevajo z lesno bio maso ali s toplotnimi črpalkami ali drugimi obnovljivimi viri.

Po dograditvi javnega plinovodnega omrežja je mogoča kasnejša priključitev stavb na plinovod.

Telekomunikacijsko omrežje: – stavbe se bodo priključile na telekomunikacijsko oziroma KKS omrežje, ki poteka ob po

cestah A1 in B ter po Zadružni poti do priklopa na obstoječe TK KK omrežje na Tržaški cesti.

Odstranjevanje odpadkov: – ob vsakem objektu je potrebno zagotoviti zbirno in odjemno mesto za komunalne odpadke.

Velikost platoja mora ustrezati številu posod za ostale odpadke in posod za ločeno zbrane odpadke (embalaža, papir, biološki odpadki). Plato mora mora biti utrjen, da je možno čiščenje in praviloma zaščiten z nadstrešnico ter mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko tehničnim in požarnovarnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa,

– kuhinjske biološke odpadke iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad je potrebno zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih sekundarnih surovin in od mešanih komunalnih odpadkov.

21

Kuhinjske odpadke ni dovoljeno rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo,

– ob cesti B, ob vstopu v območje je zbiralnica ločenih frakcij komunalnih odpadkov. 2.5 Rešitve in ukrepi za ohranjanje narave, celostno ohranjanje kulturne dediščine ter

varstvo okolja in naravnih virov

Ohranjanje narave Vzhodni del območja OPPN je v ekološko pomembnem območju (EPO). Za vse posege na območju ohranjanja narave je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo narave. Celostno ohranjanje kulturne dediščine Območje OPPN je v območju arheološkega najdišča Logatec – Arheološko najdišče Longaticum (ESD 11102).

Skrajni jugovzhodni del parcele št. 316/3 k.o. Gorenji Logatec je v območju naselbinske dediščine Logatec – trško jedro (ESD17399), ki je v območju kasnejše realizacije kjer posegi niso dovoljeni.

Pri vseh posegih je potrebno upoštevati varstveni režim enot kulturne dediščine. Pred izdajo gradbenega dovoljenja, kot tudi pred posegom, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje (npr. enostavni objekti), je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Varstvo pred hrupom Območje OPPN je uvrščeno v II. območje varstva pred hrupom, ki dopušča mejne vrednosti 45 dBA za noč in 55 dBA za dan. V primeru prekoračitve navedenih vrednosti je treba izvesti ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu.

Ukrepi za varovanje pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v okolju. Vse naprave, ki so lahko vir hrupa in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate. Varstvo tal in voda Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba posebne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi.

V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.

Pri gradnji stavb in objektov ter drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja, oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.

Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za zunanje ureditve.

Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijo, padavinske vode s cest se odvajajo preko cestnih požiralnikov z lovilcem olj v lastno meteorno kanalizacijo, padavinske vode s streh objektov se odvajajo v zbiralnik padavinskih vod, višek vode se ponika, če pa to ni mogoče pa v javno meteorno kanalizacijo.

22

Varstvo zraka V času gradnje je potrebno upoštevati in izvajati ukrepe pred prekomernim onesnaževanjem zraka tako, da ta ne preseže dovoljenih nivojev. Ti ukrepi so predvsem: vlaženje in prekrivanje sipkih materialov in nezaščitenih površin, prepoved kurjenja, uporaba tehničnih plinov po predpisih itd.

Stroji in naprave, ki povzročajo prašne emisije, morajo biti opremljeni z ustrezno odsesovalno napravo s filtri. Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje naprav in praznjenje silosov. Erozijska in plazljiva območja Območje OPPN ne leži na erozijsko in plazljivo ogroženem območju, zato je potrebno pri graditvi objektov in drugih posegih upoštevati in izvajati običajne protierozijske ukrepe in ukrepe proti plazenju terena. Za gradnjo na mestih, kjer je pobočje z naklonom, večjim od 25%, je potrebno k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti predhodno opravljeno geomehansko preveritev nosilnosti tal. Varovanje pred svetlobnim onesnaženjem Pri osvetljevanju dostopa in dvorišča je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, kot jih določajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih, premičnih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

Zagotavljanje ustreznega osončenja Pri gradnji stanovanjskih stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo.

Pri gradnji stavb je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah. 2.6 Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z

varstvom pred požarom

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Območje urejanja ne leži na ogroženem območju poplav, visoke podtalnice, erozije in plazovitosti terena.

Posegi, ki bi lahko sproščali gibanje hribin ali drugače ogrožali stabilnost zemljišč ter oblikovali hudournike, niso dovoljeni.

Potresna ogroženost območja je ocenjena na projektni pospešek 0,2 g. Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s cono potresne ogroženosti.

Območje urejanja ni v območju, kjer je pri gradnji objektov potrebna ojačitev prve plošče.

V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh. Varstvo pred požarom V območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali požarno ogroženost okolja. V območju ni predvidena uporaba požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara. Odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov in gozda preprečujejo možnost širjenja požara ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.

Upoštevani ukrepi za varstvo pred požarom:

23

objekti morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik ljudi, živali in premoženja iz katerega koli prostora. Ob stavbah je zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi, živali in dobrin iz stavb,

odmiki objektov od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov zagotavljajo ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte. Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem odmika od sosednjih zemljišč omejeno širjenje požara na sosednje parcele. Objekti v ureditvenem območju oziroma prizidki, ki se stikajo z objekti, morajo biti na stikih izvedeni požarno varno. V objektih je treba zagotoviti ločitev požarno bolj obremenjenih prostorov,

– dostop interventnih vozil je z Zadružne poti po cestah A1 in B. Postavitvene površine za intervencijska vozila so na javnih površinah. Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbah,

– zadostne količine požarne vode so zagotovljene iz obstoječega, oziroma predvidenega hidrantnega omrežja v naselju. Razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote omogoča ustrezno požarno zaščito.

Stanovanjske stavbe so požarno manj zahteveni objekti, varnost pred požarom se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«. Za požarno zahtevne objekte se varnost pred požarom dokazuje v elaboratu »študija požarne varnosti«. 2.7 Dopustna odstopanja od načrtovanih funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih

rešitev Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju stavb in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in so k novim rešitvam pridobljena ustrezna soglasja. Spremembe ne smejo bistveno spreminjati načrtovanih rešitev.

Dopustne so spremembe velikosti in oblike novih zemljiških parcel zaradi ustreznejših rešitev dostopov in umestitve objektov, pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ter bivalni in delovni pogoji.

Dopustna so odstopanja pri odmiku gradbenih mej (GM) od ceste zaradi ustreznejših umestitev objektov in uvozov na nagnjenem terenu, pri tem se ne sme poslabšati varnost prometa na cesti. Za tako odstopanje je treba pridobiti soglasje upravljavca infrastrukture.

Dopustne so spremembe in prilagoditve poteka cest, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, priključkov in naprav zaradi ustreznejših rešitev, ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora ter če je s tem zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje upravljalcev infrastrukture in lastnikov zemljišč.

V podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja zazidanosti zemljišča (FZ) in faktorja izrabe zemljišča (FI) izjemoma lahko prekoračita za največ 10 % navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora.

Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljalcem distribucijskega omrežja – Elektro Ljubljana d.d..

V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti.

24

2.8 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

Drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostopov do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.

Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.

V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.

Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo oziroma zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.

Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic, podanih k temu OPPN in vso veljavno zakonodajo. Posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev OPPN velja do izvedbe predvidenih prostorskih ureditev, prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom občine.

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi: – odstranitev naprav in objektov, – vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objekta in

konstrukcijska zasnova objekta, – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustne v območju OPPN, – spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju

OPPN, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin,

– vzdrževalna dela v javno korist oziroma rekonstrukcije javnih cest.

25

3. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA 3.1 Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so podali smernice Nosilci urejanja prostora Številka Datum 1. Ministrsvo za kulturo

Maistrova ulica 10,1000 Ljubljana 35012-26/2017/5 10.3.2017

2. Zavod RS za varstvo narave Območna enota Ljubljana Cankarjeva cesta 10, 1000 Ljubljana

3-III-86/2-O-17/HT 17.2.2017

3. Komunalno podjetje Logatec d.o.o. Tržaška cesta 27, 1370 Logatec

S-1-17/501-24/2017-2 13.3.2017

4. Elektro Ljubljana d.d. DE Ljubljana okolica Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana

413/2017 10.3.2017

5. Telekom Slovenije d.d. Sektor za dostopovna omrežja Center za dostopovna omrežja Ljubljana-Kranj Stegne 19, 1000 Ljubljana

76/02-00112201702130086 16.2.2017

6. Občina Logatec Občinska uprava Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec

3505-1/2017-2 20.3.2017