OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT gospodarska cona … · 2017-04-06 · Izvedla se bo tudi...

OPPN gospodarska cona Piskovka – dopolnjen osnutek - 1 - št. projekta: 13299-00

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT

gospodarska cona Piskovka

Faza: DOPOLNJEN OSNUTEK

Naročnik:

Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica

Št. projekta: 13299-00

Izdelovalec:

Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring d.d., Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško

Uprava Savaprojekt, d.d.: Glavni direktor:

Peter Žigante, univ.dipl.biol.

Odgovorni prostorski načrtovalec: Aleš Janžovnik, univ. dipl. inž. kraj. arh. identifikacijska št. ZAPS 1334 KA

Pripravljavec: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica

Predstavnik pripravljavca: ga. Meta Špendal, univ. dipl. inž. arh. Datum sprejema: (v sprejetem dokumentu) Podatki o objavi podrobnega načrta: (v sprejetem dokumentu) Krško, julij 2015


Pri pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta so sodelovali: Delovna skupina izdelovalcev: Savaprojekt Krško d.d. Aleš Janžovnik, univ.dipl.inž.kraj. arh. Dušan Blatnik, univ. dipl. inž. arh. Jagica Ganc, arh. teh. Petra Žarn, univ.dipl.inž.grad. Silvija Umek, grad. teh. Nuša Vanič, univ.dipl.ekol. Andrej Trošt, univ.dipl.geog.


Kazalo:

A) Tekstualni del podrobnega načrta (odlok)

1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE ..................................................................................................................................... 7

1.1. NAMEN OPPN ................................................................................................................................................................................. 7

1.2. OBMOČJE OPPN .............................................................................................................................................................................. 7

1.3. POSEGI IZVEN OBMOČJA OPPN ......................................................................................................................................................... 8

2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR .................................................................................................. 8

2.1. VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI ..................................................................................................... 8

2.2. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN..................................................................................................................................... 8

2.3. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO ......................................................................................................................... 9

2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru .................................................................................................... 9

2.3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja ........................................................................................................................10

2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo ..........................................................................................................................................11

2.3.4. Stopnja izkoriščenost zemljišč za gradnjo .........................................................................................................................................................11

3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO .................................................................. 12

3.1. SKUPNE DOLOČBE ........................................................................................................................................................................... 12

3.2. PROMETNA INFRASTRUKTURA .......................................................................................................................................................... 12

3.3. OSKRBA Z VODO ............................................................................................................................................................................. 13

3.4. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA .................................................................................................................. 13

3.5. ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE ...................................................................................................................................................... 14

3.6. ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE .......................................................................................................................................................... 14

3.7. ODPADKI ........................................................................................................................................................................................ 14

4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE ........................................................ 15

5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE .......................... 15

5.1. VARSTVO VODA IN TAL ..................................................................................................................................................................... 15

5.2. VARSTVO ZRAKA ............................................................................................................................................................................. 15

5.3. VARSTVO PRED HRUPOM ................................................................................................................................................................. 15

5.4. VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM ................................................................................................................................ 15

5.5. VAROVANJE PRED SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM ............................................................................................................................ 16

5.6. OHRANJANJE NARAVE...................................................................................................................................................................... 16

6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM ............................................................................................................................................... 16

6.1. OBRAMBA IN ZAŠČITA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI ....................................................................................... 16

6.2. VARSTVO PRED POPLAVAMI, EROZIJSKA OGROŽENOST OBMOČJA IN PLAZLJIVOST TERENA ...................................................................... 16

6.3. SEIZMOLOŠKE ZAHTEVE ................................................................................................................................................................... 16

6.4. POŽARNO VARSTVO......................................................................................................................................................................... 17

7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN ................................. 17

7.1. ETAPNOST GRADNJE ....................................................................................................................................................................... 17

7.2. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV ...................................................................................................................................... 17

8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV ........ 18


B) Grafični del podrobnega načrta B1 Izsek iz grafičnega dela Občinskega prostorskega načrta M 1: 5 000 B2 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji in omejitve v prostoru M 1: 5 000 B3 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1: 1 000 B4 Ureditvena situacija s prerezom območja M 1: 1 000 B5 Prikaz ureditev glede poteka in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1: 1 000 B6 Prikaz ureditev, pomembnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1: 1 000 B7 Načrt parcelacije M 1: 1 000

C) Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi z obrazložitvijo in utemeljitvijo

D) Priloge podrobnega načrta D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta D2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju D3 Strokovne podlage D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora D5 Povzetek za javnost


Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca V skladu s 16. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07) in v skladu s 55. in 56. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-odl.US) izjavljam, da je Občinski podrobni prostorski načrt gospodarska cona Piskovka, št. naloge: 13229-00, izdelan v skladu z občinskim prostorskim načrtom in z drugimi predpisi, ki veljajo na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ali se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev. Odgovorni prostorski načrtovalec: Glavni direktor podjetja Savaprojekt, d.d.: Aleš Janžovnik, univ.dipl.inž.kraj.arh. Peter Žigante, univ.dipl.biol. identifikacijska št. ZAPS 1334 KA Podpis: Osebni žig: Krško, julij 2015


A) Tekstualni del podrobnega načrta (odlok) Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/10 - ZKZ-C, 106/10 - popr., 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 - sklep US RS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2, 27/08 - odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF) ter ____. člena Statuta Občine Ivančna Gorica – UPB 1 (Uradni list RS, št. 11/2015) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica, na ____ seji, dne ________ sprejel

ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

Gospodarska cona Piskovka

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (predmet OPPN)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Piskovka (v nadaljevanju: OPPN

GC Piskovka). (2) OPPN GC Piskovka je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 13229-00.

II. VSEBINA OPPN

2. člen

(sestavni deli OPPN) (1) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:

A) TEKSTUALNI DEL OPPN (ODLOK) 1. Opis prostorske ureditve

1.1 Namen OPPN 1.2 Območje OPPN 1.3 Posegi izven območja OPPN

2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

3.1 Skupne določbe 3.2 Prometna infrastruktura 3.3 Oskrba z vodo 3.4 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda 3.5 Elektroenergetsko omrežje 3.6 Elektronske komunikacije

3.7 Odpadki 4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave

5.1. Varstvo voda in tal 5.2. Varstvo zraka 5.3. Varstvo pred hrupom 5.4. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem 5.5. Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem 5.6. Ohranjanje narave

6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom


6.1. Obramba in zaščita 6.2. Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost območja in plazljivost terena 6.3. Seizmološke zahteve 6.4. Požarno varstvo

7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN 7.1. Etapnost gradnje 7.2. Obveznosti investitorjev in izvajalcev

8. Velikost dopustnih odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

B) GRAFIČNI NAČRTI B1 Izsek iz grafičnega dela Občinskega prostorskega načrta M 1: 5 000 B2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1: 1 000 B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1: 5 000 B4 Ureditvena situacija s prerezom območja M 1: 1 000 B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko infrastrukturo ter

grajeno javno dobro M 1: 1 000 B6 Potek ureditev, pomembnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

vključno z varstvom pred požarom M 1: 1 000 B7 Načrt parcelacije M 1: 1 000

C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI TER

OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV

D) PRILOGE OPPN D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta D2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju D3 Strokovne podlage D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora D5 Povzetek za javnost

1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

1.1. Namen OPPN

3. člen (1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev za umestitev nove gospodarske cone Piskovka v prostor. (2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno

funkcioniranje ter gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture. Na območju je načrtovana gradnja petih poslovno proizvodnih objektov, ureditev zelenega pasu vzdolž vodotoka Ženski dol, ureditev nove dostopne ceste in transformatorske postaje, ki bo območje napajala z električno energijo ter ureditev ekološkega otoka. Na območju se bo obstoječ 20kV daljnovod kabliral. Izvedla se bo tudi pripadajoča gospodarska javna infrastruktura.

1.2. Območje OPPN

4. člen (1) Lokacija gospodarske cone se nahaja na severozahodnem delu Višnje Gore, južno od avtocestnega priključka

avtoceste A2 Ljubljana – Novo mesto in ob regionalni železniški progi C2 Ljubljana – Novo mesto. (2) Meja ureditvenega območja OPPN obsega površino v izmeri 2,06 hektara in vključuje naslednje parcelne številke v

k.o. Dedni dol: 232/9, 232/3, del 349/2, 233/5, 233/6, 233/1, 233/2, 233/3, 233/4, del 246/11, del 246/4, del 246/25, 234/2, 234/1, 246/12, del 349/1 in del 772/2.

(3) Meja ureditvenega območja je skladna z mejo enote urejanja prostora VIG-OPPNe, določene v občinskem prostorskem načrtu. Na severnem in zahodnem delu meja poteka ob koridorju regionalne železniške proge, na jugu ob potoku Ženski dol, na vzhodu pa ob obstoječem večstanovanjskem objektu in lokalni cesti LC 111060, ki pelje v Višnjo Goro ter ob javni poti JP 638471.


1.3. Posegi izven območja OPPN

5. člen (1) Izven območja OPPN se načrtuje naslednje ureditve, ki bodo omogočale normalno funkcioniranje vseh stavb znotraj

obravnavanega območja: - rekonstrukcija lokalne ceste LC 111060, ki je potrebna zaradi zagotavljanja preglednosti novega priključka v

gospodarsko cono. Rekonstrukcija bo potekala na zemljiščih parc. št. 232/2, 232/8, 235/1, 349/1, 795/2, 812/1, 812/2 in 812/3, k.o. Dedni dol;

- izgradnja vodovodnega omrežja od obstoječega vodovodnega jaška pri stanovanjskem bloku Ulica Antona Tomšiča 29 do gospodarske cone po zemljiščih parc. št. 235/4 in 772/2, k.o. dedni dol;

- izvedba izpusta čistih padavinskih voda v vodotok Ženski dol (parc. št. 815/1, k.o. Dedni dol); - ostale ureditve ter infrastrukturni vodi potrebni za normalno funkcioniranje celotnega območja gospodarske

cone. (2) Potek infrastrukturnih vodov izven meje OPPN je lahko tudi drugačen če se pri projektiranju in gradnji izkaže oziroma

najde boljša tehnična rešitev od predvidene, pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov.

(3) Za priključne vode se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, ki veljajo na območju, kjer potekajo.

2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

6. člen (1) Zaradi pomanjkanja prostora za razvoj in širitev gospodarske dejavnosti v naselju Višnja Gora, se je Občina Ivančna

Gorica odločila urediti površine za potrebe nove gospodarske cone v Višnji Gori. Predvidena gradnja cone bo spremenila podobo vhoda v naselje Višnja Gora, zato so v nadaljevanju podana merila za pozidavo ter smernice za umestitev in oblikovanje stavb in objektov.

(2) Območje gospodarske cone Piskovka se nahaja tik ob regionalni železniški progi C2 Ljubljana – Novo mesto. To pomeni, da se večji del cone nahaja znotraj varovalnega progovnega pasu regionalne železniške proge.

(3) Preko območja v smeri zahoda poteka javna pot JP 638451, ki se zaradi načrtovanih ureditev ukine oziroma se naveže na načrtovano javno prometnico znotraj cone.

(4) Preko območja poteka 20kV daljnovod Polica. Obstoječ 20kV daljnovod se ukine in nadomesti z 20kV kablovodom zgrajenim v kabelski kanalizaciji. Vsled ukinitvi daljnovoda se prestavi tudi daljnovodni steber Fe jambor št. 112 na severno mejo območja.

(5) Obravnavana gospodarska cona se nahaja ob potoku Ženski dol, ki ga je treba ohranjati in varovati pred morebitnim onesnaženjem zaradi delovanja gospodarskih dejavnosti.

2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin

7. člen (funkcionalna zasnova)

(1) V gospodarsko cono Piskovka se umestijo objekti kot so: poslovno servisni objekti, druge stavbe za storitvene

dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča, objekti cestne in komunalne infrastrukture (cestna baza) in podobno. (2) Zaradi dejavnosti, ki so bodo izvajale v coni, se pričakuje povečanje tovornega prometa, zato je predvidena izvedba

novega cestnega priključka v gospodarsko cono, ki se uredi iz lokalne ceste LC111060. Zaradi zagotavljanja preglednosti na križišču se obstoječo lokalno cesto LC 111060 rekonstruira tako, da se poveča obstoječ horizontalni radij krivine in s tem zagotovi ustrezna preglednost.

(3) Znotraj gospodarske cone se načrtuje javna prometnica, ki omogoča dostop do vseh parcel namenjenih gradnji novih stavb. Interna prometnica poteka od lokalne ceste LC 111060 v smeri juga, proti vodotoku Ženski dol, kjer se izvede trikrako križišče s krakoma v smeri zahoda in vzhoda. V smeri zahoda javna prometnica poteka do javne poti JP 638451, kjer se izvede navezava ter uredi obračališče. Vzhodni krak se zaključi kot slepa ulica z obračališčem tik ob parceli P1. V 1. fazi se dostop do cone omogoči tudi preko lokalne ceste javna pot JP 638471, vendar se dostop ukine takoj, ko se izvede cestni priključek iz lokalne ceste LC 111060.


(4) Vozišče javne prometnice se izvede širine 2 x 2,75m z možnostjo ureditve enostranskega pločnika minimalne širine 1,5m. Minimalni karakteristični profil javne prometnice je 7,50m.

(5) Del obstoječe javne poti JP 638451 se ohrani kot dostop do prestavljenega daljnovodnega stebra Fe jambor št. 112. (6) Parkirna mesta za potrebe obiskovalcev ter zaposlenih se zagotovijo znotraj posamezne parcele za gradnjo. (7) V coni so določene parcele za gradnjo nestanovanjskih stavb, parcela za postavitev nove transformatorske postaje,

parcela za postavitev daljnovodnega stebra, parcele javnih prometnic ter parcela vodne površine. Stavbe se gradijo na površini znotraj določene gradbene meje ter upoštevajoč določeno gradbeno linijo. Višina stavb je max. 15m od določene kote platoja.

(8) Nezahtevni in enostavni objekti se gradijo na parceli namenjeni gradnji pod pogoji tega odloka. (9) Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev pod

pogojem, da je iz vsake parcele namenjene gradnji omogočen uvoz/izvoz na javno prometnico in omogočena izvedba priključka na infrastrukturne vode.

(10) Obstoječ 20kV daljnovod Polica na območju cone se odstrani. Povezava se izvede v kabelski kanalizaciji. Obstoječ steber Fe jambor št. 112 se prestavi v severni del cone. Dostop do prestavljenega stebra se omogoči preko javne poti JP 638451.

(11) Tik ob javni prometnici se načrtuje nova transformatorska postaja iz katere se načrtujejo nizkonapetostni priključki do posamezne parcele. Transformatorska postaja se postavi na samostojno parcelo v sklopu katere se uredita dva parkirna mesta za vzdrževalno vozilo upravljavca TP.

(12) Ob koncu vzhodnega kraka javne prometnice se uredi ekološki otok za potrebe zbiranja ločeno zbranih frakcij iz območja gospodarske cone.

(13) Z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost gospodarske cone iz smeri avtoceste in naselja Višnja Gora. Znotraj gospodarske cone se zasaditve in zelene površine prilagajajo organiziranosti, velikosti ter postavitvi objektov na parceli. Vzdolž vodotoka Ženski dol se varuje zeleni pas, ki se ga zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem.

(14) Obstoječi betonski ploščadi, ki se nahajata na območju gospodarske cone se porušita oziroma odstranita.

8. člen (učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)

(1) V fazi projektiranja stavb je treba izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah. Uporabljajo naj se sončni kolektorji, geotermalne vrtine, toplotne črpalke, fotovoltaika ter ostali alternativni obnovljivimi viri energije, ki pa morajo biti namenjeni lastni potrebi objektov.

2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru

9. člen (vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z namenom načrtovanih objektov navedenih v naslednjem

odstavku s poudarkom na poslovnih in industrijskih dejavnostih, skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih.

10. člen (vrste dopustnih osnovnih objektov glede na namen)

(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov navedenih v

nadaljevanju. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja objektov z možnostjo bivanja (stavnega ali začasnega) ni dopustno.

(2) V skladu z enotno klasifikacijo objektov so dopustni naslednji osnovni objekti: 1 / STAVBE

12 / Nestanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe: 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 122 Poslovne in upravne stavbe; 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen bencinski servisi; 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; 125 Industrijske stavbe in skladišča:


12520 Industrijske stavbe; 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča; 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje;

2 / GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI 21 / Objekti prometne infrastrukture:

211 Ceste; 212 Železniške proge;

22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 24 / Drugi gradbeno inženirski objekti; 242 Drugi gradbeno inženirski objekti.

11. člen

(vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na območju OPPN je možna gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu in pod pogoji določenimi v

veljavnem predpisu za tovrstne objekte, razen pomolov, športnih igrišč na prostem, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijskih in gozdarskih objektov, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožnih letališčih, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču.

12. člen

(vrste gradenj) (1) V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:

- gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave), - rekonstrukcije objektov, - odstranitve objektov ali njihovih delov, - spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v sklopu opredeljenih dejavnosti, - vzdrževanje objektov.

2.3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja

13. člen (regulacijski in funkcijski elementi)

(1) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:

- Parcela namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji objektov, ureditvi parkirišč, dostavnih poti, zelenih površin in podobno.

- Površina za razvoj objekta (določena z gradbeno mejo GM): predstavlja površino, na kateri je možna gradnja osnovnih stavb ter nezahtevnih in enostavnih objektov.

- Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je osnovna stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost.

- Gradbena linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

- Zelenica: je površina namenjena hortikulturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice). Zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah.

- Brežina: je površina za premostitev večjih višinskih razlik, predvsem kot posledica novih prometnic.

14. člen

(lega, velikost in oblikovanje osnovnih stavb) (1) Osnovne stavbe se locirajo na površini za razvoj objekta, ki je omejena z gradbeno mejo (GM) ter upoštevajoč

določeno gradbeno linijo (GL). Na posamezni parceli je lahko postavljenih tudi več osnovnih stavb, vendar pod pogojem, da prva stavba upošteva gradbeno linijo (GL).

(2) Maksimalna višina stavb na določeno koto pritličja je 15m. Nad to višino je dovoljena postavitev klima naprav, anten, kolektorjev, fotovoltaike ter podobnih naprav.

(3) Kota pritličja je določena v grafični prilogi. Dovoljeno je odstopanje od predpisane kote pritličja za ± 0,50m, razen na parceli P1, ki se nadviša na poplavno varno koto, ki znaša 358,80m n. v. + 50cm varnosti, ker znaša 359,30m


nadmorske višine. Objekt se locira na nadmorsko višino 359,50m.. Možna je izvedba kleti, ki se popolnoma vkoplje v teren.

(4) Sodobno oblikovanje arhitekture (industrijsko-arhitekturni slog) naj odraža tipologijo objektov. Objekti so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja.

(5) Stavbe se oblikuje: - konstrukcija: svobodno. - streha: ravna (naklon do 5 stopinj) ali enokapna (naklon do 12 stopinj). Na streho je možno postavljati vse vrste

svetlobnikov, strešna okna, kolektorje, oddajnike. - kritina: material kritine poljuben, barva kritine - vsi sivi odtenki in črna barva, dovoljena je tudi transparentna

streha, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov. Pri ravnih strehah se uporabi PVC membranska kritina, prodec, zelena streh.

- fasada: omet, steklo, beton ali fasadne obloge iz različnih trajnih materialov, svetlih toplih barv. Dopustna je kombinacija več odtenkov.

- oblikovanje odprtin: svobodno. (6) Gradnja osnovnih stavb na razdalji 12m od skrajnega železniškega tira ni dovoljena.

15. člen (lega, velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Nezahtevne in enostavne stavbe se gradi na površini za razvoj objekta, ki je določena z gradbeno mejo. Odmik od

sosednjega zemljišča je lahko tudi manjši vendar s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. (2) Ograje in oporni zidovi se lahko gradijo na parcelnih mejah vendar v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča. (3) Velikost se določi v skladu z veljavnim predpisom za tovrstne objekte. (4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno poenoteni z osnovnimi stavbami. (5) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na razdalji 12m od skrajnega železniškega tira ni dovoljena.

2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

16. člen

(1) Na obravnavanem območju se izvede nova parcelacija v skladu z grafičnim načrtom. Pred pričetkom izvajanja parcelacije se izvede mejno ugotovitveni postopek v skladu z veljavno zakonodajo, ki natančno določi potek obstoječih parcelnih mej. Odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji so možna, kot posledica mejno ugotovitvenega postopka, ki natančneje določi potek parcelnih meja. Parcelacija je prikazana na grafični prilogi. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.

(2) Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo ali delijo zaradi prilagajanja idejnim zasnovam posameznih investitorjev, pod pogojem, da je omogočen dostop na javno prometnico. Z združevanjem parcel se poveča površina za razvoj objekta.

2.3.4. Stopnja izkoriščenost zemljišč za gradnjo

17. člen (1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele

namenjene gradnji je do 0,8. V zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov. (2) Na parceli namenjeni gradnji se uredi vsaj 10% zelenih površin.


3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

3.1. Skupne določbe

18. člen

(1) Načrtovani objekti se priključujejo na obstoječo javno infrastrukturo, in sicer na prometno omrežje, vodovod, kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod in komunalnih odpadnih vod, energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij in ostalo infrastrukturo.

(2) Pred nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in upoštevanja posebnih pogojev upravljavcev v fazi izvedbe del v izogib morebitnim poškodbam voda.

(3) V območju varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa.

(4) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane. Prav tako je v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture prepovedno deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.

(5) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.

(6) V fazi izdelave projektne dokumentacije se novo načrtovanim infrastrukturnim vodom določi ustrezne varovalne pasove.

(7) Za priključitev objektov na GJI oziroma, če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta obstoječih priključkov, se pridobi soglasje k projektu ali soglasje za priključitev skladno s predpisi o graditvi objektov in sektorskimi predpisi.

(8) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.

3.2. Prometna infrastruktura

19. člen (cestna infrastruktura)

(1) Obstoječ priključek javne poti JP 638451 na lokalno cesto LC 111060 se zaradi neustreznih prometno tehničnih

parametrov cestnih elementov, ukine. (2) Dostop v gospodarsko cono se načrtuje iz obstoječe lokalne ceste LC 111060. Zaradi zagotavljanja preglednosti na

križišču je potrebno obstoječo lokalno cesto LC 111060 rekonstruirati tako, da se poveča obstoječ horizontalni radij krivine in s tem zagotovi ustrezna preglednost (minimalni radij krivine 45m).

(3) V 1. fazi izgradnje se lahko uredi začasni dostop v cono preko javne poti JP 638471, ki pa se takoj po izgradnji cestnega priključka na lokalno cesto LC 111060, ukine.

(4) Znotraj gospodarske cone se uredi javna prometnica, ki omogoča dostop do vseh parcel namenjenih gradnji. Minimalni karakteristični profil javne prometnice je 7,50m. Vzdolž prometnice je možna izvedba pločnikov minimalne širine 1,5m.

(5) Pri projektiranju javne prometnice na območju gospodarske cone se upošteva zakonodaja in pravilniki s področja projektiranja cest.

(6) Vsi cestni priključki morajo omogočajo zahtevno preglednost (ustrezni preglednostni trikotnik). Neposredna okolica cestnih priključkov in križišč se uredi tako, da je zagotovljena zadostna preglednost s ceste na priključek in obratno.

(7) V sklopu posameznih parcel se uredijo parkirna mesta za osebna vozila ter parkirišča za tovorna vozila, avtobuse in podobno, če tako zahteva dejavnost, ki se bo odvijala v stavbah. Število parkirnih mest se določi v skladu z občinskim prostorskim načrtom. V sklopu posamezne parcele mora biti zagotovljen prostor za obračanje vozil, tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javne prometnice. Izjema je parkirišče urejeno v sklopu parcele transformatorske postaje.

(8) Javna pot JP 638451 se ohrani v zahodnem delu kot dostop do prestavljenega daljnovodnega stebra. (9) Odvodnjavanje interne prometnice se uredi preko lovilca olj v vodotok Ženski dol. (10) Funkcionalno oviranim osebam se omogoči dostop do vseh javnih površin (pločniki, ekološki otok, javne stavbe,…). (11) V zahodnem in vzhodnem delu območja se uredi obračališče za komunalna vozila ter vozila zimske službe.


20. člen (železniška infrastruktura)

(1) Severno od gospodarske cone poteka regionalna železniška proga C2 Ljubljana – Novo mesto. Predvidena

gospodarske cona je locirana znotraj 100 metrskega varovalnega pasu železniške proge. Prečkanje železniške proge z infrastrukturnimi vodi ni predvideno.

(2) V skladu z veljavno zakonodajo, je v varovalnem progovnem pasu na razdalji 12m od skrajnega železniškega tira, postavitev stavb prepovedana. V varovalnem progovnem pasu (100m od skrajnega železniškega tira) je možna postavitev stavb maksimalne višine 15m.

3.3. Oskrba z vodo

21. člen (pitna voda)

(1) Za oskrbo gospodarske cone s pitno vodo se dogradi obstoječe javno vodovodno omrežje Višnja Gora (alkaten

∅110). (2) Načrtovani objekti se priključijo na javno vodovodno omrežje v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi ter po pogojih

upravljavca vodovodnega omrežja. Priključitev se izvede v obstoječem vodovodnem jašku pri stanovanjskem bloku Ulica Antona Tomšiča 29. Novo vodovodno omrežje se izvede iz alkaten cevi ∅110.

(3) Na posamezni parceli namenjeni gradnji znotraj gospodarske cone naj se izvede vodomerni jašek. Vodomerni jašek se izvede izven objekta na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu, na parceli uporabnika. Biti mora stalno dostopen upravljavcu vodovoda. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena.

(4) Gospodarska cona Piskovka mora biti opremljena z ustrezno dimenzioniranim hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljal požarno varnost območja.

22. člen

(požarna voda) (1) Za zagotovitev požarne vode se izvede hidrantna mreža po pogojih upravljavca vodovoda (vsaj dva nadzemna

hidranta).

3.4. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda

23. člen (komunalno odpadna voda)

(1) Območje ni opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem. (2) Zgradi se ločen sistem za odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode. (3) Za naselje Višnja Gora je izdelana projektna dokumentacija »Kanalizacija naselja Višnja Gora«, št. projekta: P-

2012/36, izdelal GPI Novo mesto ter idejna zasnova dela kanalizacijskega sistema Spodnje Brezovo. Izgradnja kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod je predvidena vzdolž načrtovane javne prometnice znotraj gospodarske cone. Komunalne odpadne vode iz gospodarske cone se spelje v načrtovano kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih vod, v skladu z navedenima projektoma. Priključitev se izvede v jašku VG 12-3.

(4) Čiste padavinske vode iz območja cone se prioritetno zbira v zbiralnike deževnice za ponovno uporabo kot sanitarna voda, zalivanje zelenic, pranje motornih vozil in podobno. Viške padavinskih voda se spelje v bližnji vodotok Ženski dol. Onesnažene padavinske vode se pred izpustom v podtalje ustrezno očistijo v lovilcih olj. Ponikanje padavinske vode na območju gospodarske cone, na podlagi geološko geomehanskega poročila, ni mogoče.

(5) Vse industrijske odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred izpustom v vodotok Ženski dol, predhodno ustrezno očiščene v ustreznih lovilcih olj do predpisane vrednosti. V vseh prostorih kjer je možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena. Morebitne pretekalne ploščadi za surovine potrebne v proizvodnem procesu morajo biti zgrajene tesnjeno, z dvignjenim betonskim robnikom zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla.


3.5. Elektroenergetsko omrežje

24. člen (1) Na območju gospodarske cone se nahaja 20 kV daljnovod Polica, ki se pri infrastrukturnem urejanju cone, prestavi

v zemljo (kabelska kanalizacija). Obstoječ 20kV daljnovod Polica napaja z električno energijo naselje Višnja Gora. Daljnovod se v nadaljevanju zaključi v RP 20kV Ivančna Gorica, ki je njen glavni napajalni vod.

(2) V jugovzhodnem delu območja se nahajajo nizkonapetostni elektro zemeljski vodi »3. Žel. postaja«, ki se napajajo iz TP Višnja Gora.

(3) Zaradi previsoke obremenjenosti transformacije v RTP 110/20 kV Grosuplje in napajalnih SN vodov za RP 20kV Ivančna Gorica, se priključitev območja gospodarske cone Piskovka na električno omrežje izvede še le po izgradnji DV 2 x 110kV Trebnje – Ivančna Gorica, ki pomeni razbremenitev 20kV daljnovoda Polica.

(4) Kabliranje 20kV daljnovoda Polica se izvede od obstoječega kotnega A-droga na meji parcel 347/4 in 772/1, k.o. Dedni dol, do obstoječega Fe jamborja št. 112 na parceli 233/2, k.o. Dedni dol. Fe jambor št. 112 se prav tako prestavi v smeri severozahoda na parcelo 232/9, k.o. Dedni dol. Pri premiku Fe jamborja se ustrezno projektno obdela sprememba razpetine preko državne ceste in železnice. Pokablitev daljnovoda se izvede v skladu s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo upravljavca elektro voda.

(5) Za priključitev novih stavb na nizkonapetostno elektro omrežje se gradi nova transformatorska postaja (TP Piskovka), ki se locira tik ob javno prometnico. TP mora po konstrukcijski zasnovi in energetski velikosti ustrezati potrebam območja. TP 20kV se izvede iz betonske montažne konstrukcije kot samostojni objekt na pripadajoči parceli. V sklopu parcele se zagotovi dve parkirni mesti za vzdrževalno vozila upravljavca TP. Vključitev nove TP 20kV v distribucijsko omrežje se zagotovi z vzankanjem v predhodno kabljen del izvoda 20kV DV Polica (zemeljski vodnik minimalnega tipiziranega prereza Al 150mm2).

(6) Nizkonapetostni elektro vodi do posameznih odjemalcev se izvedejo iz Al 4x70 + 1,5mm2, Al 4x150 + 1,5mm2 oziroma Al 4x240 + 1,5mm2.

(7) Javna razsvetljava območja se izvede iz nove TP. Z javno razsvetljavo se opremi vse javne površine (ceste, pločniki). Osvetlitev v nočnem času ne sme biti moteča za uporabnike prometnih in drugih javnih površin ter udeležence v prometu. Drogovi za javno razsvetljavo ter svetila morajo biti na celotnem območju cone poenotene oblike. Za razsvetljavo uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.

(8) Pred izvajanju del v neposredni bližini obstoječih nizkonapetostnih vodov na območju OPPN se ustrezno označi in zaščiti v skladu z navodili upravljavca elektro vodov. Vse elektro kablovode, ki bodo potekali pod povoznimi površinami se ustrezno mehansko zaščiti.

3.6. Elektronske komunikacije

25. člen (1) Na območju gospodarske cone se nahaja telekomunikacijsko omrežje (zemeljski vod). (2) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki bo zaradi načrtovanih posegov tangirano, se ustrezno prestavi v območje

interne prometnice, ostalo omrežje pa se zaščiti. (3) Načrtovane stavbe se priključi na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij v skladu s pogoji upravljavca voda.

3.7. Odpadki

26. člen (1) Na celotnem območju gospodarske cone je ravnanje z odpadki obvezno za vse uporabnike. (2) Na območju gospodarske cone se med parcelo P1 in P2 uredi ekološki otok za potrebe nove gospodarske cone. (3) Območje ekološkega otoka se uredi v takšni velikosti, da je omogočena postavitev vsaj 6 zabojnikov za ločeno

zbiranje odpadkov (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, mešano embalažo, steklo, papir in karton). Ekološki otok se uredi na betonskem platoju in s treh strani ogradi s kovinsko ograjo, da se prepreči prevrnitev posod.

(4) Ob ekološkem otoku se uredi parkirišče / obračališče za osebna vozila uporabnikov ekološkega otoka in komunalnim vozilom ter vozilom zimske službe.

(5) Na vsaki parceli namenjeni gradnji nestanovanjskih stavb se zagotovi zabojnik za mešane komunalne odpadke. Te odpadke lokalno podjetje redno odvaža na deponijo odpadkov. Odpadki iz dejavnosti se zbirajo v posebnih posodah v sklopu parcele namenjene gradnji in se predajajo pooblaščenim organizacijam v nadaljno predelavo ali pa se organizirano odvažajo v center za ravnanje z odpadki. Odjemna mesta na posamezni parceli se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov tik ob javno prometnico.


(6) Odjemno mesto za posodo za odpadke na posamezni parceli in ekološkem otoku mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

27. člen (1) Na območju gospodarske cone Piskovka ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato posebni ukrepi niso potrebni.

V OPPN je upoštevana tipologija sosednjega poslovnega območja.

5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE

5.1. Varstvo voda in tal

28. člen (1) Odvajanje odpadnih voda mora biti urejeno s pogoji, določenimi v občinskih predpisih, ki urejajo odvajanje le teh.

Odpadne komunalne vode se spelje v javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, čiste padavinske vode pa spelje v vodotok Ženski dol. Onesnažene padavinske vode se predhodno očistijo v lovilcu olj.

(2) Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z: - izgradnjo kanalizacijskega sistema območja, - rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.

(3) Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo uporabiti za ureditev zelenic.

(4) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil.

5.2. Varstvo zraka

29. člen (1) Dejavnosti, ki se bodo izvajale v stavbah ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev

zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.

(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene z uredbo.

5.3. Varstvo pred hrupom

30. člen (1) Glede na obstoječo namensko rabo je območje gospodarske cone Piskovka opredeljeno kot območje proizvodnih

dejavnosti – gospodarska cona (IG). V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005 in 34/2008) se gospodarska cona nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Raven hrupa mora ostati v mejah dovoljenega.

5.4. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

31. člen (1) Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati

obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.


5.5. Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem

32. člen (1) Pri načrtovanju in osvetljevanju objektov se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0% ter upošteva

določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

5.6. Ohranjanje narave

33. člen (1) Na območju gospodarske cone Piskovka ni evidentiranih naravni vrednost, ekološko pomembnih območij ali območij

Nature 2000, zato posebni ukrepi niso potrebni.

6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

6.1. Obramba in zaščita ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

34. člen (1) Pri gradnji načrtovanih objektov je treba upoštevati zakone s področja obrambe in zaščite. (2) Glede na določbe, ki jih določa uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, je obvezna ojačitev prve plošče tako, da

zdrži rušenje objekta nanjo. Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji se ne predvideva.

6.2. Varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost območja in plazljivost terena

35. člen (1) Zaradi neposredne bližine vodotoka Ženski dol je območje gospodarske cone Piskovka potencialno poplavno

ogroženo. (2) Za naselje Višnja gora je izdelana Analiza poplavnosti v Višnji Gori, št. proj.: 56-S/14, izdelal ISprojekt d.o.o.

Ljubljana. Iz strokovne podlage je razvidno, da območje gospodarske cone Piskovka ni poplavno ogrožena. Manjše poplave so mogoče le na skrajnem jugovzhodnem delu cone, kjer bi voda ob poplavah lahko segala do višine 0,5m (preostala nevarnost). Da ne bi prišlo do poplavljanja območja se plato parcele P1 nadviša na poplavno varno koto, ki znaša 358,80m n. v. + 50cm varnosti, ker znaša 359,30m nadmorske višine. Objekt se locira na nadmorsko višino 359,50m.

(3) Za območje gospodarske cone Piskovka je izdelano Geološko geomehansko poročilo št. 3005-101/2014-01, julij 2014, izdelal Geologija d.o.o. Idrija, na podlagi katere je razvidno, da območje cone ni erozijsko ogročeno tre ni plazljivo.

(4) Pred pričetkom projektiranja se izvede ustrezno preverbo geoloških in geomehanskih lastnosti tal, s pogoji temeljenja ter ostalih pogojev, ki lahko vplivajo na stabilnost terena ter stavbe (geomehansko poročilo).

6.3. Seizmološke zahteve

36. člen (1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o

mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. (2) Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega

pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,2 g. (3) Za projektiranje objektov na območju cone je treba pridobiti geomehansko poročilo. Vsi posegi v območju urejanja

morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.


6.4. Požarno varstvo

37. člen (1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi

predpisi. Širitev požara na sosednje objekta je preprečena z medsebojno minimalno razdaljo, ki znaša 8m (razdalja med objekti) oziroma minimalno 4m od parcelnih mej.

(2) Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.

(3) V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. (4) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti se v sklopu projektne dokumentacije izdela študija

požarne varnosti. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti.

7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN

7.1. Etapnost gradnje

38. člen (1) Na območju OPPN je možno stavbe in gradbeno inženirske objekte graditi fazno. Etapnost izgradnje objektov je

pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.

(2) V 1. fazi je načrtovana izgradnja cestnega priključka iz lokalne ceste LC 111060, gradnja interne prometnice, ki bo povezala ukinjeno javno pot JP 638451 in izvedba pripadajoče infrastrukture. Možno je tudi izvesti začasni dostop do cone iz javne poti JP 638471, ki se ukine takoj ko je izveden nov cestni priključek iz lokalne cesta LC 111060.

(3) V 2. fazi je načrtovana gradnja stavb.

7.2. Obveznosti investitorjev in izvajalcev

39. člen (1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vse

pridobljene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. (2) Obveznosti investitorjev:

- pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe in gradbeno inženirske objekte,

- pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji,

(3) Obveznosti izvajalcev del: - dolžan je zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in

pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. V pasu komunalnih vodov širine 2 x 5m niso dovoljene deponije gradbenega in drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov,

- v času gradnje je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.

- po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,

- zagotoviti mora, da se preko komunalnih vodov in naprav ne vozi s težko gradbeno mehanizacijo, razen na posebej utrjenih in zaščitenih prevodih, ki se določijo v dogovoru s pooblaščenim predstavnikom upravljavca komunalne infrastrukture neposredno na terenu.


8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

40. člen (1) Odstopanja so:

- odstopanje od določene kote pritličja v grafičnem delu znaša ± 50 cm. Pritličje stavb na parceli P1 mora biti minimalno na nadmorski višini 359,30m. Stavbe imajo lahko izvedene kleti, če je le ta popolnoma vkopana v teren in če to omogočajo pogoji iz geomehanskega poročila;

- dopustne so spremembe pri prometnem in komunalnem urejanju ter izvedba priključkov na omrežja GJI, v kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav, gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Takšna odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci vodov ter pristojni nosilci urejanja prostora, ki so tangirani s temi odstopanji;

- skladno z dopustnimi odstopanji prejšnjega odstavka se lahko spremeni tudi parcelacija javnega dobra. Meja parcele javne ceste se določi po zunanjem robu cestnega sveta, skladno s predpisom, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih,

- dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji stavb kot posledica odstopanj iz prejšnjega odstavka in kot posledica prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem aktom.

(2) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske zahteve po tem odloku.

III. KONČNE DOLOČBE

41. člen

(vpogled v OPPN) (1) OPPN je na vpogled na Občini Ivančna Gorica in na Upravni enoti Grosuplje.

42. člen (inšpekcijsko nadzorstvo)

(1) Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

43. člen (začetek veljavnosti)

(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.


B) Grafični del podrobnega načrta B1 Izsek iz grafičnega dela Občinskega prostorskega načrta M 1: 5 000 B2 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji in omejitve v prostoru M 1: 5 000 B3 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1: 1 000 B4 Ureditvena situacija s prerezom območja M 1: 1 000 B5 Prikaz ureditev glede poteka in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1: 1 000 B6 Prikaz ureditev, pomembnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1: 1 000 B7 Načrt parcelacije M 1: 1 000


C) Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi z obrazložitvijo in utemeljitvijo Postopek priprave OPPN Na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta gospodarska cona Piskovka (v nadaljevanju OPPN GC Piskovka) (Uradni list RS št. 82/13, z dne 8.10.2013) je bil marca 2013, izdelan osnutek OPPN. Pripravljavec OPPN (zanj po pooblastilu izdelovalec Savaprojekt) je pozval nosilce urejanja prostora, da podajo smernice za njegovo pripravo. Vloge za izdajo smernic so bile posredovane dne 18.3.2013. Do maja 2013 so smernice izdali vsi pozvani nosilci urejanja prostora, razen Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Območje Ljubljana, ki smernic niso izdali, ker se območje OPPN ne nahaja v varovalnem pasu državne ceste. S strani Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje, je bila pridobljena Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje na okolje v okviru priprave OPPN – odločba št. 35409-58/2014/2 z dne 26.3.2014. Odločba pravi, da za območje OPPN gospodarska cona Piskovka ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje. Julija 2014 je bila izdelana strokovna podlaga Geološko geomehansko poročilo št. 3005-101/2014-01, julij 2014, izdelal Geologija d.o.o. Idrija, Prešernova 2, 5280 Idrija. Prav tako je v izdelavi Analiza poplavnosti v Višnji Gori, št. proj.: 56-S/14, izdelal ISprojekt d.o.o. Ljubljana, Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana. Na podlagi pridobljenih vseh smernic nosilcev urejanja prostora ter izdelanih strokovnih podlag, je bil decembra 2014 izdelan dopolnjen osnutek. Obrazložitev in utemeljitev načrtovanih ureditev Občinski prostorski načrt za občino Ivančna Gorica predvideva v naselju Višnja Gora ureditev nove gospodarske cone Piskovka. Območje je v občinskem prostorskem načrtu označeno z enoto urejanja prostora VIG - OPPNe. Načrtovanje nove gospodarske cone Piskovka je predvsem v pomankanju prostora za razvoj in širitev gospodarske dejavnosti v naselju Višnja Gora. Prav tako se v neposredni bližini (vzhodno od območja Piskovke) že nahaja poslovni kompleks Elvez, ki bo skupaj z območjem Piskovke tvoril novo cono, v kateri se bodo odvijale storitvene, obrtne in proizvodnje dejavnosti. Prav tako se območje nahaja tik ob avtocestnem priključku Višnja Gora, kar je za novo gospodarsko cono izrednega strateškega pomena. Območje se nahaja tik ob regionalni železniški progi C2 Ljubljana – Novo mesto. Preko območja poteka 20kV daljnovod Polica, vzdolž južnega roba območja pa teče potok Ženski dol. Na območju se nahaja tudi ostala javna gospodarska infrastruktura kot je telekomunikacijsko omrežje in nizkonapetostno elektro omrežje. Na območje cone je trenutno urejen cestni priključek iz lokalne ceste LC 111060, ki je s prometno tehničnega vidika neustrezen. Za normalen dostop v novo gospodarsko cono je tako predvidena ureditev novega cestnega priključka, ki bo omogočil dostop tudi večjim tovornim vozilom. Zaradi zagotavljanja preglednosti na križišču se obstoječo lokalno cesto LC 111060 rekonstruira tako, da se poveča obstoječ horizontalni radij krivine in s tem zagotovi ustrezna preglednost. Znotraj gospodarske cone se načrtuje javna prometnica, ki omogoča dostop do vseh parcel namenjenih gradnji novih stavb. Javna prometnica poteka od lokalne ceste LC 111060 v smeri juga, proti vodotoku Ženski dol, kjer se izvede trikrako križišče s krakoma v smeri zahoda in vzhoda. V smeri zahoda javna prometnica poteka do javne poti JP 638451, kjer se izvede navezava ter uredi obračališče, vzhodni krak pa se zaključi kot slepa ulica z obračališčem tik ob parceli P1. V 1. fazi se dostop do cone omogoči tudi preko lokalne ceste javna pot JP 638471, vendar se dostop ukine takoj ko se izvede cestni priključek iz lokalne ceste LC 111060. V gospodarski coni Piskovka je določenih pet parcel namenjenih gradnji stavb. Stavba na parceli P1 se izkoristi za prestavitev cestne baze iz naselja Višnja Gora. Parcele P2 do P5 pa omogočajo umestitev novih poslovno proizvodnih stavb. Pri umeščanju novih stavb v prostor je treba upoštevati določeno gradbeno mejo ter gradbeno linijo. To pomeni, da morajo biti nove stavbe umeščene znotraj določene gradbene meje, glavna fasada stavbe pa mora potekati vzdolž določene gradbene linije. Prostor med javno prometnico in stavbo se nameni ureditvi manipulativnih površin ter površin za parkiranje zaposlenih in obiskovalcev posamezne stavbe.


Parcele namenjene gradnji se lahko združujejo in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev pod pogojem, da je iz vsake parcele namenjene gradnji omogočen uvoz/izvoz na javno prometnico in omogočena izvedba priključka na javno gospodarsko infrastrukturo. Višina stavb je omejena na 15m od urejenega platoja, zaradi varovalnega pasu glavne železniške proge, ki meji na cono. Objekti naj bodo sodobno oblikovani z upoštevanjem tradicionalnih arhitekturnih proporcev in gabaritov obravnavanega območja. Členitev fasade naj upošteva funkcijo objekta, velikosti in oblike odprtin pa naj bodo prilagojeni dobrim praksam arhitekturnega oblikovanja proizvodnih in poslovnih objektov (naprimer objekt Elvez OC Višnja Gora, objekt Lukše IPC Prihova Nazarje,…) Na območju OPPN je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. Z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost gospodarske cone iz smeri avtoceste in naselja Višnja Gora. Znotraj gospodarske cone se zasaditve in zelene površine prilagajajo organiziranosti, velikosti ter postavitvi objektov na parceli. Pri zasaditvi se prednostno uporablja listopadna avtohtona drevnina. Vzdolž vodotoka Ženski dol se varuje zeleni pas, ki se ga zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem. Obstoječi betonski ploščadi, ki se nahajata na območju gospodarske cone se odstranita. Po južnem robu območja poteka potok Ženski dol. Na podlagi Analize poplavnosti v Višnji Gori, št. proj.: 56-S/14, območje gospodarske cone ni poplavno ogroženo. V skrajnem jugovzhodnem delu cone poteka linija poplavne nevarnosti, kjer voda doseže višino do 0,5m. Da ne bi prišlo do poplavljanja območja smo plato parcele P1 ter koto pritličja stavbe nadvišali na poplavno varno koto Za območje gospodarske cone je bilo izdelano Geološko geomehansko poročilo št. 3005-101/2014-01, julij 2014, izdelal Geologija d.o.o. Idrija, Prešernova 2, 5280 Idrija. Iz poročila je razbrati, da območje ni plazljivo ter da zaradi sestave zemljine, ponikanje oziroma izvedba ponikovalnic za odvodnjavanje čiste padavinske vode iz območja cone, ni možno. Vsa čista padavinska voda se tako ustrezno odvede v vodotok Ženski dol. Preko cone poteka 20kV daljnovod Polica, ki se ukine oziroma izvede v kabelski izvedbi. Obstoječ Fe jambor št. 112 se prestavi v osi obstoječega daljnovoda v smeri železniške proge. Do nove lokacije stebra se uredi dostop po delu javne poti 638451. Na območju gospodarske cone se zgradi nova transformatorska postaja, ki se bo napajala iz obstoječega daljnovoda 20kV Polica. Z nove TP se uredijo nizkonapetostni priključki do posamezne stavbe. Iz TP se prav tako izvede javna razsvetljava. Ob parceli P1 se uredi ekološki otok za potrebe zbiranja ločeno zbranih frakcij iz območja gospodarske cone.


D) Priloge podrobnega prostorskega načrta D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta • IZVLEČEK IZ ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE IVANČNA GORICA (UR. L. RS, ŠT.

73/13). STRATEŠKI DEL OPN 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine » 8. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine) … (4) Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica so:

- skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami državnih prostorskih aktov in z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja in ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot,

- povezanost s sosednjimi in drugimi občinami, s katerimi si deli nekatere upravne funkcije in medobčinsko gospodarsko javno infrastrukturo, kot so občine Grosuplje, Litija, Šmartno pri Litiji, Dobrepolje, Mestna občina Ljubljana, Trebnje, Žužemberk idr.,

- ohranjanje temeljnih značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, - ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine, - občina ima podeželski značaj, poleg tega pa je v bližini nacionalnega središča, kar je privlačno za bivanje in razvoj

turizma, katerega potenciali so premalo izkoriščeni, - dobra prometna dostopnost omogoča razvoj dejavnosti v prostoru, še posebej v vodilnih naseljih v bližini

avtoceste, na drugi strani pa je dobra dostopnost tudi vzrok za povečanje dnevnih migracij v druge občine.« » 9. člen (cilji prostorskega razvoja občine in razvojni projekti) (1) Občina okrepi svojo vlogo v okviru Ljubljanske urbane regije in širše. Ivančna Gorica okrepi svojo vlogo v omrežju

naselij in postane moderno ter v širšem prostoru prepoznavno občinsko središče. Občina sprejme prostorske in druge ukrepe za spodbujanje povečanja števila prebivalcev in razvoj delovnih mest.

(2) Občina spodbuja uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij. Poselitev se usmerja v večja naselja. Preprečuje se nadaljnje širjenje razpršene gradnje.

(3) Zagotavljajo se zadostne površine za razvoj obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Omogoča in spodbuja se razvoj turističnih in športno-rekreativnih dejavnosti. Razvija se javna družbena infrastruktura….

… (9) Razvojni projekti občine so: - izgradnja južne povezovalne ceste in zahodne obvoznice od Ivančne Gorice do Stične, - izgradnja in rekonstrukcija povezave vzdolž železniške proge v Višnji Gori in prekategorizacija le-te v regionalno

cesto ter obenem prekategorizacija obstoječe regionalne ceste skozi staro mestno jedro Višnje Gore v lokalno cesto, - ureditev obvoznice Šentvida, - ureditev sistema »parkiraj in se odpelji« (P+R) v Ivančni Gorici in Višnji Gori, - ureditev prometno-logističnega centra, - vzpostavitev omrežje varnih javnih kolesarskih poti v navezavi na stanovanja in omrežje turističnih in športno-

rekreativnih programov, - nadgradnja kanalizacijskega sistema, - nadgradnja vodovodnega sistema in prevzem vodovodnih sistemov občine v okviru gospodarske javne infrastrukture, - ureditev zbirnega centra za prevzem in predelavo gradbenih odpadkov, - zagotovitev kakovostnega komunikacijskega omrežja, - ureditev trajnostne ekososeske Marof s centrom zdravja na območju nekdanje farme Stična, - ureditev sistem varstva starejših občanov – vzpostavitev medgeneracijskih centrov, varovanih stanovanj in oskrbe

na domu, - razvoj družbene infrastrukture: zagotovitev ustreznih objektov za vzgojo in izobraževanje ter rekreacijo, ureditev

turističnih lokacij in turistično informacijskih centrov,


- razvoj gospodarskih dejavnosti: gospodarska cona Ivančna Gorica, regijski center za pridobivanje biomase, podjetniški inkubator,

- postopna nadgradnja urbanistično-arhitekturne in krajinske podobe naselij.« 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine » 10. člen (zasnova prostorskega razvoja občine) … (3) Poudarjen prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na avtocesto in regionalne ceste ter na železnico se spodbuja v naseljih vzhodno in zahodno od občinskega središča ter ob regionalni cesti proti Litiji, to je na širšem območju Višnje Gore na zahodu ter na širšem območju Šentvida pri Stični, Temeniške doline, Doba pri Šentvidu in Hrastovega Dola na vzhodu. V Višnji Gori se zagotavljajo pogoji za intenziven gospodarski razvoj območij vzdolž avtoceste in železnice, za razvoj družbene infrastrukture in turizma v navezavi na prenovo jedra Višnje Gore in za razvoj stanovanjske poselitve na ugodnih legah. Na vzhodu, predvsem v Šentvidu pri Stični, Sobračah, Temenici, Radohovi vasi, Dobu pri Šentvidu in Hrastovem Dolu, se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, storitvenih in gospodarskih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj in turizma. Hkrati se v tem prostoru (na zahodu in vzhodu) predvsem na hribovitih območjih omogoča ohranjanje manjših naselij ter se omejuje razpršena pozidava….« » 11. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) … (2) Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Izboljša se ponudba kvalitetnih delovnih mest, predvsem na območju Ivančne Gorice, Višnje Gore, Šentvida ter Stične, v manjši meri pa tudi na območju drugih lokalnih središč, tako da si ta naselja ne konkurirajo, temveč si medsebojno dopolnjujejo ponudbo. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. (3) Razvoj oskrbnih in storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v pomembnejših lokalnih središčih Ivančna Gorica in Višnja Gora ter v lokalnih središčih Šentvid, Stična, Zagradec-Fužina, Muljava, Krka, Ambrus in središču lokalnega pomena Temenici. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo se nove površine ter ureditve za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti, skupaj z ustrezno dostopnostjo, da se doseže visoka kakovost oskrbe prebivalcev in za ohrani zadostno število prebivalcev v posameznem gravitacijskem območju oskrbnih središč. …« » 12. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) (1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve. To je podprto z razmeščanjem centralnih funkcij, družbenih, gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter stanovanj, pa tudi z zagotavljanjem prometne dostopnosti in povezovanjem z drugimi občinskimi in regionalnimi središči ter z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo. … … (3) Višnja Gora se razvija kot pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena, kot gospodarsko, oskrbno, zaposlitveno, stanovanjsko in kulturno-turistično središče. Pospešuje se intenziven gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za industrijske, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta in območja za organizirano stanovanjsko gradnjo različnih tipov in gostot. Načrtuje se prenovo zgodovinskega jedra Višnje Gore. …« 2.4.1 Prometna infrastruktura » 18. člen (prometna infrastruktura) (1) Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo obvozne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest. (2) Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje omogočajo dober dostop do gospodarskih con in območjih storitvenih dejavnosti ter do pomembnejših turističnih točk. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. …« » 19. člen (lokalno cestno omrežje) (1) Vzdržujejo in prenavljajo se vse lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v pomembnejše lokalno središče in občinsko središče Ivančno Gorico, v pomembnejše lokalno središče Višnja Gora


ter v lokalna središča Stična, Šentvid pri Stični, Muljava, Zagradec – Fužina, Krka in Ambrus. Vzdržuje in prenavlja se tudi lokalno cestno omrežje za dostop do pomembnejših lokacij s turističnim pomenom. …« 2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij 2 31. člen (splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij) … (2) V pomembnejših lokalnih središčih, v lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah. …« 2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih » 35. člen (razvoj dejavnosti po naseljih) … (2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometno dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih oziroma v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica). (3) Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V lokalna središča in središča lokalnega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja. (4) Za ureditve gospodarskih con, zlasti pa za tiste na ranljivih območjih, se pri določanju novih površin in samih ureditev ter pri opredeljevanju namembnosti podrobneje preverijo tudi razmere na terenu. Na teh lokacijah je treba pred urejanjem novih površin in umeščanjem dejavnosti podrobneje preučiti možne negativne vplive izbranih dejavnosti na okolje ter predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih vplivov, bodisi z ustreznim mikrolociranjem, bodisi z zahtevnejšimi tehnološkimi rešitvami. (5) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v pomembnejši lokalni središči in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi. …« 2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt » 43. člen (koncept razvoja naselja Višnja Gora) (1) Višnja Gora ima tako zaradi lege tik ob avtocestnem priključku, kot zaradi bogatega zgodovinskega razvoja in številnih razvitih dejavnosti pomembno vlogo v omrežju naselij, razvija se kot drugo najpomembnejše naselje v občini, kot pomembnejše lokalno središče – središče občinskega pomena. Prostorski razvoj je usmerjen predvsem v zapolnjevanje nepozidanih stavbnih zemljišč, tako stanovanjskih, gospodarskih, kot površin za centralne dejavnosti. Razvoj območja kulturnega spomenika je usmerjen v njegovo prenovo, revitalizacijo, s poudarkom na izboljšavah obstoječega grajenega tkiva. (2) Zgodovinsko jedro Višnje Gore se varuje v celotni, neokrnjeni in izvirni podobi. Posegi so podrejeni ohranjanju spomenika, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora in arhitektur. Za obstoj in razvoj spomenika se predvidi celovita prenova na osnovi konservatorskega načrta za prenovo. V skladu z zgodovinskim značajem mestnega jedra se ohranja stanovanjska funkcija, smiselno dopolnjena z javnim programom v pritličjih. Pobočja reliefnega pomola s starim mestnim jedrom se ohranjajo trajno nepozidana. Ohranjajo se kvalitetne vizure in prepreči se zlitje z novejšimi deli naselja. V širšem smislu se jedro naselja nadaljuje v kraku proti zahodu (do osnovne šole), kjer se razvijajo mestotvorne centralne dejavnosti: izobraževalne, oskrbne, storitvene, družbene, turistične in druge. (3) Novo jedro Višnje Gore se ureja na dobro dostopnem območju v bližini avtocestnega priključka in železniške proge s postajo ter ob regionalni cesti. S prenovo se vzpostavi urejeno in prepoznavno novo mestno središče z mestotvornimi centralnimi dejavnostmi. Dejavnosti, ki niso združljive z naravo jedra naselja, se preselijo na ustreznejše lokacije. (4) Obstoječa stanovanjska območja se zapolnjujejo, večja širitev je predvidena na južnem delu naselja, kjer se v obliki organizirane gradnje uredijo nove stanovanjske površine.


(5) Gospodarske dejavnosti se razvijajo na dobro dostopnih lokacijah ob avtocestnem priključku, ob železnici in regionalni cesti. V pasu med avtocesto, železnico in regionalno cesto se na vzhodnem robu naselja urejajo parkirne površine za tovorna vozila. (6) Območje Žabjeka na severni strani avtoceste je zaradi vpliva hrupa z avtoceste ter neugodnih reliefnih pogojev omejeno za razvoj stanovanjskih površin. Ohranja in ureja se jedro Žabjeka s cerkvijo, pokopališčem in drugimi centralnimi dejavnostmi. Na zahodnem robu se tik ob avtocestnem priključku uredi območje centralnih ali sorodnih dejavnosti, ki so vezane na dobro prometno dostopnost in jim hkrati hrup z avtoceste ne prestavlja obremenitve. (7) Ključna prvina zelenega sistema so ohranjeni gozdovi, ki segajo vse do strnjene pozidave in nepozidana pobočja reliefnega pomola pod starim jedrom. Obrežja Višnjica se ohranjajo trajno nepozidana. Urejene zelene površine so razporejene po posameznih predelih mesta: športne površine ob šoli ter na jugu starega jedra, športni center na skrajnem vzhodnem robu ob Višnjici, pokopališče v Žabjeku, zelene cezure ipd., med seboj se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin ter z gozdnatimi in kmetijskimi površinami v zaledju. (8) Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura. Večji del obstoječe regionalne ceste skozi mestno jedro se prekategorizira v lokalno cesto. Lokalna cesta na Polževo se v celoti prekategorizira v regionalno cesto. V regionalno cesto se delno prekategorizirata tudi lokalni cesti do priključnih ramp na avtocesto. Predvidi se odsek novogradnje regionalne ceste, ki v nadvozu prečka železniško progo Ljubljana–Novo mesto.« IZVEDBENI DEL OPN » 115. člen (podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti) … (3) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG): 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: FZ: do 0,60, FI: 1,00 3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti, proizvodne, industrijske dejavnosti, promet in skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti. 4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno-inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v Prilogi 2 tega odloka. 5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. 6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 79. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: � poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma organizirajo ob javnem prostoru.

Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje od stavb ob javnem prostoru; � tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih

oziroma prevladujočih obstoječih stavb na območju. Nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki.

Streha: � strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so objekti, v katerih so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti

gospodarske družbe in objekti s posebnimi tehnološkimi zahtevami; � za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne in enokapne strehe naklona do 20° ali ločne strehe; � dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru prilagajanja obstoječim objektom. Fasade: � zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin

in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni; � fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim

oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni ambienti. 7 Druga merila in pogoji: � zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 10 % območja; � spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav

za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov;

� omrežje javnih komunikacij (cest s pločniki, kolesarskimi stezami, lahko z drevoredi) naj bo enostavno, opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro označeno;


� parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene obstoječemu reliefu in omrežju cest;

� dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z gorivom za dopustne dejavnosti.« 3.6 PIP na območjih predvidenih OPPN » 131. člen (splošni pogoji za urejanje območij, za katere se pripravi OPPN) (1) Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN: c) Na območju UN Višnja Gora:

zap. št. šifra enote ime enote 1 VIG - OPPNa OPPN Zgodovinsko jedro Višnje Gore 2 VIG - OPPNb OPPN Novo jedro Višnje Gore 3 VIG - OPPNe OPPN Gospodarska cona Piskovka 4 VIG - OPPNf OPPN Žabjek 5 VIG - OPPNi OPPN Cestna baza

«

» 132. člen (splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN) (1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi površinami in GJI ter da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev. (2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje. (3) PNR in poteki GJI na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja območje. (4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo so dopustne dejavnosti za območja SSs oziroma SKs oziroma skladno s kartografskim prikazom tega odloka. Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom. Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način, da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se načrtujejo. (5) Določila tega člena odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve veljavnih OPPN. (6) Na območjih veljavnih OPPN in OPPN v postopkih sprememb in dopolnitev so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR. Za dovoljevanje posegov v prostor se uporabljajo določila veljavnega OPPN.«


D2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju • Uvodna obrazložitev Prikaz stanja prostora je na podlagi 86. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-odl.US) in na podlagi Pravilnika o prikazu stanja prostora (Uradni list RS, št. 50/08), obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov. • Opis obravnavanega območja Območje OPPN gospodarska cona Piskovka je velikosti 2,05 hektara in zajema območje južno od avtocestnega priključka Višnja Gora. Območje je razvidno iz priloženih grafičnih prikazov. • Varstveni režimi Kulturna dediščina (vir podatka: Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), Ministrstvo za kulturo, december 2014) Na obravnavanem območju ni evidentiranih varstvenih režimov s področja kulturne dediščine. Ohranjanje narave (vir podatka: Agencija RS za okolje, Atlas okolja, december 2014) Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ali območij Nature 2000.. Poplavna, erozijska in plazljiva območja (vir podatka: Agencija RS za okolje, Atlas okolja, december 2014) Območje ni poplavno ogroženo ali plazljivo. Obravnavano območje se ne nahaja na erozijskem območju. • Gospodarska javna infrastruktura: Gospodarska javna infrastruktura je razvidna iz spodnjih prikazov (vir podatka: http://www.geoprostor.net/piso/, december 2014)

Slika 4: Cestna infrastruktura


Slika 5: Elektro omrežje

Slika 7: Elektronske komunikacije • Dejanska kmetijska raba Dejanska raba na območju OPPN je sledeča (vir podatka: http://www.geoprostor.net/piso/ , december 2014):

ID rabe Raba Površina [m2] %

1300 trajni travnik 16672 81,3%

1500 drevesa in grmičevje 195 0,95%

3000 pozidano in sorodno zemljišče 3640 17,75%

SKUPAJ 20507 100,00%


Slika 8: Kmetijska raba (dejanska)


D3 Strokovne podlage Strokovne podlage upoštevane pri OPPN:

- Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Ur. l. RS, št. 73/13) - Geodetski načrt s certifikatom št. JKPG-10-2012-GN, september 2012, izdelal JKP Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko

7, 1290 Grosuplje - Geološko geomehansko poročilo št. 3005-101/2014-01, julij 2014, izdelal Geologija d.o.o. Idrija, Prešernova 2, 5280

Idrija - Analiza poplavnosti v Višnji Gori, št. proj.: 56-S/14, izdelal ISprojekt d.o.o. Ljubljana, Pot za Brdom 102, 1000

Ljubljana


D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter postopek CPVO Marca 2014 so bili nosilci urejanja prostora, pozvani, da podajo smernice za načrtovanje na osnutek OPPN. Do maja 2014 so smernice izdali vsi pozvani nosilci urejanja prostora, z izjemo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Območje Ljubljana, ki so nam telefonsko zagotovili, da smernic ne bodo izdali ker se ne nahajamo v varovalnem pasu državne ceste. S strani Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje, je bila pridobljena Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje na okolje v okviru priprave OPPN – odločba št. 35409-58/2014/2 z dne 26.3.2014. Odločba pravi, da za območje OPN gospodarska cona Piskovka ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje. Tabela 1 – odločba MOP o potrebnosti izvedbe CPVO postopka

ŠT. NOSILCI UREJANJA PROSTORA

Datum pošiljanja Številka odločbe Datum

odločbe

Datum

prejetja

odločbe

Opomba

1. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in

okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na

okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana

18.3.2014 35409-58/2014/2 26.3.2014 4.4.2014

Tabela 2 – seznam nosilcev urejanja prostora, pozvanih k izdaji smernic na osnutek in seznam prejetih smernic

ŠT. NOSILCI UREJANJA PROSTORA

Datum pošiljanja Številka smernice Datum

smernice

Datum

prejetja

smernice

Opomba

1. Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo,

Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova

cesta 61, 1000 Ljubljana

18.3.2014 350-43/2014-2-DGZR 21.3.2014 25.3.2014

2. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in

okolje, Agencija RS za okolje, Oddelek območja

Srednje Save, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana

18.3.2014 35001-154/2014-3 26.5.2014 28.5.2014

3. Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo

in prostor, Direkcija RS za ceste, sektor za

upravljanje ceste, Območje Ljubljana, Trdinova

ulica 8, 1000 Ljubljana

18.3.2014 / / / Smernic ne bodo izdali ker ni posegov v varovalni pas državne ceste

4. Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo

in prostor, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za

železnice, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana

18.3.2014 032-1/2014/140-

00711194

5.5.2014 7.5.2014

5. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,

Območna enota Ljubljana, Cankarjeva cesta 10,

1000 Ljubljana

18.3.2014 3-III-189/2-O-14/HT 24.3.2014 28.3.2014 smernice / mnenje ni potrebno

6. Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295

Ivančna Gorica

18.3.2014 351-0094/2014-02 31.3.2014 2.4.2014

7. Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.,

Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje

18.3.2014 6-79/2014 7.4.2014 8.4.2014

8. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota

Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516

Ljubljana

18.3.2014 213/2014 15.4.2014 17.4.2014

9. Telekom Slovenije d.d., Sektor za dostopovna

omrežja Ljubljana – Kranj, Stegne 19, 1000

Ljubljana

18.3.2014 21984-LJ/509-BS 9.4.2014 11.4.2014

10. Krajevna skupnost Višnja Gora, mestni trg 21,

1294 Višnja Gora

18.3.2014 / 15.12.2014 15.12.2014

(po

elektronski

pošti)

Do decembra 2014 ni bilo s strani KS pridobljenih smernic


glede priključevanja GC na vodovodno omrežje

Priloga:

- Odločba MKO, Sektorja za CPVO - smernice nosilcev urejanja prostora


D5 Povzetek za javnost

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT gospodarska cona … · 2017-04-06 · Izvedla se bo tudi...

Documents

Transcript of OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT gospodarska cona … · 2017-04-06 · Izvedla se bo tudi...