Oblike 1-ZASCITA PRED ZUNANJIMI DEJAVNIKI
-
Upload
zalozba-rokus-klett-doo -
Category
Documents
-
view
236 -
download
5
description
Transcript of Oblike 1-ZASCITA PRED ZUNANJIMI DEJAVNIKI
Zaščita pred zunanjimi dejavnikiZunanje površine rastlin in živali so zaščitna pregrada med okolico in telesom organizma. To nalogo dobro opravljajo celice, ki so pri vseh organizmih tesno zložene druga ob drugi.
Potom potenja se narav iznebi notranjih
strupenih snovi. Vsak pot, ki ga ne
povzroča vročičen napad, je blagodejen.
Potenje je najbolj naravno zdravljenje;
kajti koža s svojimi preboji (kožnimi
odprtinicami) je naravno cedilo ter je
z vsemi notranjimi organi v stiku in
neprestanem vzajemnem delovanju.------Lea Fatur (psevdonim F. Magister),
slovenska pisateljica (1865–1943),
Zel in plevel, 1926
Povrhnjica rastlin je prva pregrada, ki ločuje rastline od okolja• Vrstecelicvpovrhnjicisopovezaneznalogo,kijovnjejopravljajo • SpecializiranecelicepovrhnjicesorežeinlaskiKoža je prva pregrada, ki razmejuje živali od njihovega okolja• Kožajenajvečjivretenčarskiorgan • Kožovretenčarjevsestavljajopokožnica,usnjicainpodkožje
Ključni pojmi
kutikula
levitev
pokožnica
povrhnjica
reža
usnjica
Povrhnjica rastlin je prva pregrada, ki ločuje rastline od okolja
Primarnanalogapovrhnjicejenadzor nad vstopanjem in izstopa-njem vodevrastlinoiniznje.Vodavrastlinovstopaskozikore-nine,zatomorabitikoreninskapovrhnjicaoblikovanatako,dajevstopvodečimlažji.Nadrugistranimorabitipovrhnjicanadze-mnihdelovdobrozavarovanapredizgubljanjemvode.
Učinkovitost povrhnjice. (a) Če zdravo rastlino zmernega podnebnega pasu, npr. jetrnik, izrujemo iz tal in korenine nimajo dostopa do vira vode, bo ovenela v nekaj urah. Dokler je bila v tleh, je vodo sicer izgubljala s transpiracijo, a jo je ves čas nadomeščala s črpanjem prek koreninskega sistema. (b) Če izrujemo sočno rastlino, kot je agava, ki skozi posebej prilagojeno povrhnjico izgublja zelo malo vode, bo ostala turgidna, tj. polna vode, tudi več mesecev.
a b
Plutne celice so tesno zložene ena do druge in med njimi ni medceličnih prostorov.
Rastlinenapadajorazličnipatogeniorganizmi–virusi,bakterije,glive,gliste,patudirastlinojedi,odžuželkdovečjihživali.Povrhnji-cajeprva obrambna črta pred napadalci (Organizmiimajoprednapadalcidobrorazviteobrambnesisteme)inimaposebneprila-goditve,kipreprečujejopritrjanjeinvstoporganizmovvrastlino,grizenje,sesanje,odlaganjejajčec,celopristajanje.Povrhnjicepo-gostovsebujejostrupeneindražečesnovi,kiodganjajocelovečježivali.Povrhnjiceimajopomembnovlogo pri razmnoževanju,karveljapredvsemzakritosemenke.Vcelicahpovrhnjicesorazličnereceptorskemolekule,kiomogočajoprepoznavanjemedpelodominbrazdo.Priprivabljanjuopraševalcevstapomembnibarvainsestavavenčnihlistovindrugihcvetnihdelov,kisovelikokratpo-vezaniscelicamipovrhnjice.
Vzrelihtkivihrastlinepovrhnjicopogostonadomestizaščitnotkivo–pluta(àRastinrazvoj)Plutneceliceimajoodebeljenese-kundarneceličnestene,vkaterihjevelikovoskastesnovisuberina(I,Celicainnjeniorganeli).Suberiniziranotkivopreprečujeiz-gubljanjevode.Plutnecelicesoobičajnourejenevpravilnihnizihinmednjiminimedceličnihprostorov.Vzrelistopnjirazvojajeplutamrtvotkivo.Prilesnihrastlinahjeplutadellubja(Notranjitransport).Razvijatisezačnevglobljihplastehživihcelic,kerpajeneprehodnazaplineinvodo,tkivananjenizunanjistraniodmrejo.
kutikula
192 Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Navadne celice listne povrhnjice ciklame (a) in mesnatega luskolista čebule (b) so tesno povezane druga z drugo in med njimi ni medceličnih prostorov. Pogled s svetlobnim mikroskopom.
Vrste celic v povrhnjici so povezane z nalogo, ki jo v njej opravljajo
Večinozelnategarastlinskegatelesapokrivajonavadnecelicepovrhnjice,kisotesnopovezanedrugazdrugoinmednjiminimedceličnihprostorov.Mednavadnimicelicamipovrhnjicesonameščeneboljspecializiranecelice.
Večcelični žlezni in nežlezni laski v povrhnjici lista paradižnika. Pogled z vrstičnim elektronskim mikroskopom.
a
b
Zunanjestenecelicpovrhnjicepoganjkaprekrivavoskastakutiku-la.Taščitirastlinopredprevelikimizgubljanjemvodeinodbijapre-sežkesončnegasevanja.Kerjeneprebavljivaintežkorazgradljiva,rastlinodobroščititudipreddrugimiorganizmi.Kutikuloprekriva-jovoski(I,Gradnikiživljenja),kišedodatnoščitijorastlinskeorgane.
Specializirane celice povrhnjice so reže in laski
Vpovrhnjicisoodprtine–reže,katerihvelikostnadzorujejocelicezapiralke(Oskrbashranili,Izmenjavaplinov).Režesošeposebejštevilčnevlistihinsteblih.
Izpovršinepovrhnjiceštrlijolaski.Nobenarastlinanipopolnomabrezlaskov,povečinijihimajovečkotensamtip.Laskiopravljajoštevilneinzeloraznolikenaloge.Lahkosozaščitnialižlezni,kilahkoizločajovodo,nektar,sluz,lepljivesnovi,prebavneencimeinstrupe.
193Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Koža je prva pregrada, ki razmejuje živali od njihovega okolja
Kožaživalivarujepredvdoromškodljivihsnoviinmikroorganiz-movterščitiprednenadnimifizikalnimispremembamivnjihovineposredniokolici.
Zametek»kože«imajožeenoceličneživali.Tojenekakšenovoj,kiobdajaceličnomembrano.
Mnogoceličneživaliimajoboljalimanjrazvitokožo.Prinevretenčar-jihjenavadnoenoplastna.Običajnoizločarazličnodebelokutikulo,kilahkoizločatudisluz.Tankainenoplastnakožanudidokajslabozaščito,vendarpalahkoskoznjoprehajajopliniinvoda,zatojepred-vsemvvodnemokoljukožatudidihalo (Izmenjavaplinov).
Koža je največji vretenčarski organ
Kožapokrivacelotnozunanjopovršinotelesainimapričlovekupovršinopribližnodvakvadratnametra.Kožaščitiorganizempredpoškodbami,predvdorompovzročiteljevbolezni,nazrakupredizsuševanjeminvvodipredvdoromvode.Prispevakuravnava-njustalnetelesnetemperatureinizločanjunekaterihnerabnihsnovi.Kožajetudičutilniorganzazaznavodotika,bolečineintemperature(Odzivinaokolje).VkožinastajatudivitaminD.
Pri žuželkah enoslojna kožna plast izloča debelo kutikulo. Ta je sestavljena iz zunanjega ogrodja ( Gibanje in opora) iz hitina, ki je na površini prekrito s plastjo voska in je zato popolnoma nepropustno za vodo ter je hkrati odlična mehanska zaščita.
Zgradba kože
dlaka ali las
živčni končiči
žleza lojnica
kapilare
maščobno tkivo
žila
živčno vlakno
mišica naježevalka
receptorska celica
žleza znojnica
žila
lasni mešiček
pokožnica
podkožje
usnjica
194 Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Ker poroženela koža plazilcev ne raste z živaljo, se morajo plazilci leviti.
Ribje luske se prekrivajo kakor strešniki.
Kožo vretenčarjev sestavljajo pokožnica, usnjica in podkožje
Pokožnica je tanka zunanja plast kože
Povrhnjicovretenčarskekožeimenujemopokožnica.Zgrajenaizvečplastiploščatihcelic.Živajelevspodnjihplasteh.Novecelice,kinastajajolevnajglobljihzarodnihplastehpokožnice,vesčasodrivajostarecelicepokožniceprotipovršini,sčimerteizgubljajopreskrboshraniliinkisikom.Zatoodmrejoinotrdijooziromaporo-ženijo.Poroženeleodmrleceliceseluščijoinsprotinadomeščajoznovimicelicami.
Priribah kostnicah telopokrivajoluske,kiseprekrivajokakorstre-šniki.Ribjakožaizločasluz,kipriplavanjuzmanjšujetrenjemedtelesominvodo.
Pokožnicapridvoživkahjetankainvlažna,zatoomogočaizmenja-voplinovindelujetudikotdihalo.Vkožištevilnihdvoživksožleze,kiizločajoboljalimanjstrupeneizločke.
Pokožnica plazilcevjemočnoporoženelainpopolnomasuha.Lu-skenarazličnihdelihtelesasorazličnovelikeinoblikovane,vsepaplazilcemomogočajodobromehanskozaščitoinjihobvarujejopredprekomernoizgubovode.Tohkratipredstavljatežavopriohlajanju,šezlastikerplazilcinimajostalnetelesnetemperature,večinomapaživijovvročihhabitatih.Kersenemorejohladitizizhlapevanjemvode,sevdnevnivročiniumaknejovsenco.Zaradimočnoporoženelekožele-tanerasteskupajzživaljo.Zatosemo-rajoplazilcileviti(Gibanjeinopora;Rastinrazvoj),medkaterotudirastejo.Novapovrhnjicasčasomaspetporoženi.
V koži dvoživk so pogosto strupene žleze.
195Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Pričloveku jepokožnicanajdebelejšanadlanehinpodplatih.Od-mrlecelicesceličnimidelitvamiobnovijoporoženeleplastivsakedvatedna.Poroženelaplastščitikožopredmehanskimivplivi,izsušitvijoinvdorommikroorganizmov.Čemikroorganizmivdre-jovkožo,jihodstranjujejoposebneimunskecelicevpokožnici.Vspodnjihplastehpokožnicesošecelice,kivsebujejobarvilomela-nin.Melaninobarvakožo.Čegajeveliko,jekožatemna,čegajemalo,jesvetla.Kojekožaizpostavljenasoncu,teceliceizdelajovečmelanina.Melaninabsorbiraultravijoličnosvetlobosoncaintakozmanjšujepoškodbezaradisevanja,kilahkovodijodonastankakožnegaraka.Vpokožnicinikrvnihžil.
Zakaj imajo Eskimi temno polt?
Nazemljevidusvetazbarvamikožeimajoljudstvaobekvatorju
najtemnejšeodtenkekože,ljudstvabližjezemeljskimpolompasvetlejše
odtenke.MedslednjimiizstopajoEskimi.Čepravživijovledenihobmočjih
severneKanadeinAljaske,zavitivtoplaoblačila,injihsončnižarki
takorekočnedosežejo,jenjihovapolttemnejša,kotbipričakovalizato
zemljepisnoširino.
Meritvesopokazale,daimajoljudjenavsakihdesetstopinjzemljepisne
širineodekvatorjaprotisevernemupoluzaosemodstotkovsvetlejšo
barvokože.BarvakožesovpadaskoličinosevanjaUV-žarkovnaZemlji.
Najtemnejšajenaekvatorju,kjerjedeležsevanjaUV-žarkovnajvečji,in
najsvetlejšaprotiZemljinimpolom,kjerjenajmanjši.UV-žarkiaktivirajo
nastanekmelaninainznjimpotemnitevkožeterpovečanozaščitopred
sevanjem.PrevečUV-sevanjapovzročasončneopeklineinlahkovodi
donastankakožnegaraka.VendarpaUV-sevanjezanasnileslabo.
OmogočanamrečnaravnopretvorboholesterolavvitaminD(Hormoni
uravnavajoprocesevorganizmih).
PrednikisodobnegačlovekasobilipokritizdlakoinUV-sevanjenjihove
koženidoseglo–antropologisoprepričani,dasobilisvetlopolti.Z
razvojemječlovekvekvatorskiAfrikidlakoizgubilinsestemmed
lovomboljučinkovitoohlajal.Brezdlakesobiliuspešnejšitemnejši
posamezniki,kisobilizizdelovanjemmelaninazaščitenipredsoncem.
Obpreseljevanjunaseverječlovekovatemnapoltpreprečevalazadostno
absorpcijoUV-žarkovzanastanekvitaminaD.Vtakihrazmerahsobili
uspešnejšitistiposamezniki,kisoimelisvetlopolt.Eskimipadobijo
dovoljomenjenegavitaminanadrugačennačin.Njegovnastanekni
vezannasonce,ampakgadobijosprehranjevanjemzmastnimiribami,
kisobogatnaravnivirvitaminaD.Zatosolahkotemnejšiindobroo
zaščitenipredsvetlobo.
196 Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Različni proizvodi pokožnice: perje (a), lasje, obrvi, dlake, trepalnice (b), nohti, kremplji (c), kopita (d).
Dlaka, perje, kopita, lasje in nohti nastajajo v pokožnici
Perjepriptičih,dlakaprisesalcihinlasje priljudehnastajajoizpokožnice,kijeglobokougreznjenavusnjico.Perjeindlakastaodličnatoplotnaizolatorja,kiživalimpomagatavzdrževatitelesnotemperaturo.Dodatnoizgubljanjetoplotepreprečujetudizrak,kiseujamemedperjeindlako.
Peresarastejoizperesnih mešičkov,dlakainlasjepaizlasnih me-šičkov.Nalasnimešičeksepripenjadrobnagladkamišicanaježe-valka.Čenaszebe,sedlakenaježijoindobimokurjopolt.
Lasjeindlakeščitijotelopredsonceminmrazom.Obrviintrepal-niceščitijookopredtujki,prahominznojem.Obrvitudipoudarjajoobraznomimiko.Celice,izkaterihnastajajodlakesougreznjenevusnicoinsezelohitrodelijo.Novonastalecelicehitroodmrejo,poroženijoinsevgradijovrastočodlako.Lasjeindlakeimajokonč-norast.Dlakezrastejoodnekajmilimetrovdonekajcentimetrov,lasjepalahkozrastejovečkotenmeter.Lasrastepribližnotrileta,potemodpade.Prirazličnihljudehlasjerastejorazličnodolgo.Zatobiimeliljudjenaravnorazličnodolgelase,tudičesijihnebistrigli.
Nohtjeroženastrukturanakoncuprstovrokinnog,kijoizdelujepokožnica.Korennohtajepodkožo,stranskarobovaležitavko-žnemžepu.Živalskikrempljiimajopodobnozgradbokotnohti,vendarsodrugačeoblikovani.Nohtiinkrempljiščitijokoniceokon-činpredudarci,hkratijihpotrebujemotudizaoprijem,praskanje,kopanjealizaobrambo.Kerneprestanorastejoinseobnavljajo,lahkonjihovoprednjoodmrlopovršinoobčasnoodrežemo.
Nekatereživali,kotsoovce,govedo,jeleniinantilope,imajonakoncuokončinnamestonohtovalikrempljevkopita.Vevolucijisoteživaliizgubilenekatereprste.Hodijopopreoblikovanihnohtihpreostalihprstov,kisosespremenilivtrdnaroževinastakopita.
a
cd
b
197Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Rogovi so lahko kožne ali kostne strukture
Številneživaliimajorogove,kipanimajoenotnegaizvorainzgradbe.
Rogovinosorogovsokožnetvorbe,sestavljeneizzlepljenedlake.Medkeratinskimivlakniinpredvsemvsredicirogasokalcijevimineraliinkožnipigmentmelanin.Kerjesredicatrdnejšaodzuna-njosti,sezunanjideliprejobrabijo,zatojerogkoničast.
Ovce,kozeingovedoimajorogovesestavljeneizbeljakovinekera-tina.Vrogovisredicijekost,kiizraščaizlobanjeinjoobdajarože-vinasttulec.Takirogovisenikolinerazvejajoinnikolineodpadejo.Prijelenihsorogovikoščenibrezroževine,vednorazvejaniinvsakoletoodpadejo.Vsakoletojelennarogovihdobienizrastek–paro-žek–več.
Podobno zgradbo kakor rogovi imajo tudi ptičji kljuni
Tuditisokoščenestrukture,kisopokritesporoženelopovrhnjico.Kljunisolahkozelorazličnooblikovani.Njihovaoblikajevtesnipovezaviznačinomprehranjevanjanjihovihlastnikov.
Rogovi koz so koščeni in obdani z roževinastim tulcem (a), medtem ko rogovi jelenov (b) nimajo roževine.
Tukani (a) s kljunom trgajo plodove, kolibriji (b) z njim srkajo medičino iz cvetov, ujede (c) trgajo meso, pelikani (d) pa s kljunom zajemajo ribe iz vode.
a b
dc
a
b
198 Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Usnjica je vezivno tkivo pod pokožnico
Podpokožnico jedebelejšidelkože,zgrajenizvezivnegatkiva,imenovanegausnjica.Usnjicapovezujepokožnicospodkožjem.Vmedceličniniusnjicesobeljakovinskanitastakolagenskainelastič-navlakna.Kolagenskavlaknazagotavljajokožičvrstost,elastičnaparaztegljivost.Česenpr.uščipnetevroko,bodočvrstakolagenskavlaknapreprečila,dabisekožaodtrgala,elastičnavlaknapajiomo-gočilavrnitevvprvotenpoložaj,kojobosteizpustili.Vusnjicisočutilnatelesca,živci,dlakezgladkimimišicami,žlezeznojnice,lojni-ce,dišavnice,manjšežileinmezgovnice.Zgornjapovršinausnjicejenagubana.Usnjicajedobroprekrvljena.Pretokkrviskozikožopri-spevakuravnavanjutelesnetemperature.Komirujemoinjetem-peraturazmerna,jepretokkrviskozikožo300ml/min,medvelikotelesnodejavnostjovvročinipalahkodo7000ml/min.Večjipretokvkožiučinkovitejehladitelo,hkratipaomogočaobilnejšeznojenje.
Podkožje je rahlo vezivno tkivo, bogato z maščevjem
Podkožjeležimedkožoinspodajležečimitkivi,kotsodenimomi-šiceinkosti.Maščevjepodkožotoplotnoizolirateloingaščitipredmehanskimipoškodbami.Maščevjejezalogaenergije,kijoorga-nizemporabivpresnovnihprocesihzapridobivanjeATP;izločapatudinekaterehormone.
Receptorske celice so v vseh plasteh kože
Vvsehplastehkožesoreceptorske celice(Odzivanjenaokolje)zaotip,hladno,toploinbolečino.Zaotipjevečvrstreceptorskihcelic;nekateresoprilagojenezamočnepritiske,drugezarazte-govanjealitresljajekože.Zeloobčutljivesoreceptorskeceliceobdlaki.
Žleze v koži
Žleze znojniceležijovusnjiciinizločajoznoj.Sovoblikizavitecevke.Vznojusopolegvode,natrijeveinkalijevesolišemaščob-nekisline,beljakovine,mlečnakislinainsečnina.Znojizhlapevaspovršinekože,pričemerporabljatelesnotoplotointakoprispevakuravnavanjutelesnetemperature.Izločanjeznojatelosicerohlaja,atohkratipovzročiizgubovodeinnekaterihsoli,karmoramona-domestitispitjemvodeinhrano.Večinazdlakoprekritihživaliimaznojnicelenagolih,neporaščenihpovršinahtelesa,predvsemnablazinicahšapinsmrčku.Pessevhudivročiniohlajaspospešenimdihanjem,pričemerodpregobeciniznjegapomolijezik.
Dražji od zlata
Rogjeučinkovitoorožjenosoroga,
žalpatudinjegovoprekletstvo.Ta
kožniizrasteklahkotehtadoosem
kilogramov,cenazagramrogapana
črnemtrgudosegadvakratnovrednost
zlataalikokaina.Zaradizdravilne
vrednosti,kijotradicionalnamedicina
nekaterihvzhodnoazijskihnarodov
pripisujenosorožjemurogu,seje
povpraševanjeponjemmočnopovečalo.
Posledičnosejevzadnjemdesetletju
povečaltudidivjilovnateživali,zlasti
vKeniji,ZimbabvejuinJužniAfriki,kjer
živijonajvečjepopulacijenosorogov.
Samovprvipolovicileta2012sov
Južnoafriškirepublikidivjilovcipobili
okrog400belihinčrnihnosorogov.Kljub
trududržav,dabiustavilepobijanje
nosorogovintrgovinoznjihovimirogovi,
senadaljujetavčedaljevečjemobsegu.
Sevedaniresnihznanstvenihraziskav,
kibidokazovalezdravilnosposobnost
pripravkovizrogovnosorogov,vendar
sozaradislepeverevtradicionalno
medicino,pohlepainvelikanskih
zaslužkovnekaterevrstenosorogov,
kotjenpr.javanskinosorog,žeizumrle.
Zvsakimnosorogommanjpavskladu
zekonomskologikooponudbiin
povpraševanjucenanjihovihrogovše
raste,zatosezdi,dazanjenirešitve.
199Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Žlezedišavnicesospremenjeneznojnice,kiseizlivajovlasneme-šičkealimešičkedlak.Največjihjevpazduhiinobzadnjiku.Žlezedišavnicepostanejodejavnevpubertetipodvplivomdelovanjaspolnihhormonov(Hormoniuravnavajoprocesevorganizmih).Vsluhovodusospremenjeneznojnice,kiizločajoušesnomaslo.
Žlezelojnicesooblasnemmešičkuvusnjiciinseizlivajovlasnimešiček.Lojniceizločajoloj,kivsebujeskupekrazličnihlipidovinmastipovršinokože.Delujekotzaščitakožepredvodoinmikroor-ganizmi.Česežlezelojnicezamašijoinvnamejo,nastanejomozolji(akne).Dlaniinpodplatinimajonitidlaknitilojnic.
Kožnežlezesotudimlečne žleze.Mlekojenekolikopodobnoizloč-komznojnicinlojnic.Vsebujevodossolmi,mlečnimsladkorjem(laktozo),beljakovinamiinemulzijotrigliceridov(I,Gradnikiži-vljenja).Mlekovsebujetudivelikoprotiteles,kiščitijonovorojenč-ka.Tašenimarazvitegalastnegaimunskegasistema.
Poškodbe in bolezni kože
Celjenje ran
Kadarsipoškodujemo kožo,potekace-
ljenjevvečstopnjah.Izpoškodovanihžil
izlitakrisestrdizaradidelovanjakrvnih
beljakovininkrvnihploščic(Notranji
transport).Nastanekrvnistrdek,kisena
površiniposuši,zatemnastanekrasta.
Strdekinkrastapreprečitanadaljevanje
krvavitveinvdormikroorganizmov.V
ranopridejoposebnilevkociti,kifagociti-
rajo(I,Membranskitransport)mikro-
organizmeterodmrleinpoškodovane
celice.Zrobaranesepokožnicaširiprotinotranjostiranesceličnodeli-
tvijo.Kojepokožnicaobnovljena,sekrastaodlušči,celicevezivaizdelajo
kolagenskavlakna.Namestuglobljeraneostanebrazgotina.
Opekline kože
Opeklinalahkonastanezaradineposrednegastikazvročino,lahkopa
tudizaradiinfrardečegasevanja,ionizirajočegasevanja,električnega
toka,jedkihsnovialidrugihdejavnikov.Posebnovrstoopeklinekožepov-
zročajoultravijoličnižarki.Opeklinajelahkolepovršinska,kadarjepriza-
detalepokožnica.Vtakihprimerihzarodneplastinisopoškodovanein
kožasevcelotiobnovi.Pripoškodovaniusnjicijeregeneracijaodvisnaod
globinepoškodbe.Kadarnipoškodovanlasnimešiček,sekožalahkodo-
broregeneriraizzarodnihcelicvlasnihmešičkihinžlezah.Čepasouni-
čenevsezarodnecelicevkoži,sekožadelnoregeneriralezrobaopekline,
večjidelpasezabrazgotini.Priopečenihvelikihpovršinahkožejepotreb-
napresaditevkože.Obsežneinglobokeopeklinesosmrtnonevarne.
200 Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Pri najhujših opeklinah je prizadeto tudi podkožje. Taka opeklina ne boli,
saj so uničeni tudi živčni končiči, ki posredujejo zaznavo bolečine. Taka
opeklina ni rdeča, saj so poškodovane tudi žile. Pri taki opeklini je velika
nevarnost okužbe in izsušitve telesa.
Pri opeklinah se koža vname, pri tem se žile razširijo, poveča se količina
medceličnine in poveča se pretok krvi. To npr. povzroča značilno rdečico
kože po prekomerni izpostavljenosti soncu. Zaradi vnetja je opečena koža
topla na otip in boleča. Stene kapilar postanejo bolj prepustne in tekočina
izstopa. Zaradi lokalnih sprememb žil v koži in izgube vode se lahko ob-
čutno zniža krvni tlak. Srce skuša premostiti padec krvnega tlaka tako, da
začne hitreje biti. Zato je močno obremenjeno in pri obsežnih opeklinah
lahko odpove.
Pri opeklini je najpomembnejša hitra prva pomoč s hlajenjem opeče-
ne kože s čisto hladno vodo. Hladimo najmanj četrt ure. Opečeno kožo
prekrijemo s sterilno gazo. Če je opečeni pri močeh, lahko pije, sicer mu
izgubljeno tekočino v bolnišnici nadomestijo z dodajanjem tekočine v kri
(infuzijo).
Kožni rak je lahko melanomski ali nemelanomski
Tveganje za nastanek melanomskega kožnega raka ali malignega mela-
noma je večje, če smo imeli v preteklosti sončne opekline. Žarki UV lahko
povzročijo mutacije, ki povečajo tveganje za nastanek kožnega raka. Tve-
ganje je večje tudi pri ljudeh s svetlo kožo, ki imajo večje število znamenj,
ali ljudeh, ki uporabljajo solarij. Nastanek nemelanomskega kožnega
raka je posledica dolgotrajnega izpostavljanja soncu. Ljudje, ki so bili v
otroštvu izpostavljeni sončnim žarkom, imajo pozneje večje tveganje, da
zbolijo za rakom kože. Da bi ga zgodaj odkrili, je pomembno samopregle-
dovanje kože. Če ga zgodaj odkrijemo in nam ga pravočasno odstranijo,
je zelo verjetno, da se še ni razširil po telesu. Pri samopregledovanju kože
moramo biti pozorni na vsako spremembo na koži, na primer spremembo
barve, oblike ali velikosti znamenja, pa tudi spremembo na koži, ki krvavi,
srbi ali peče in se ne zaceli.
Pred škodljivimi vplivi sončne-
ga sevanja se lahko zaščitimo.
Izogibajmo se izpostavljanju
soncu med deseto uro dopol-
dne in četrto uro popoldne.
Nosimo obleko in pokrivalo,
ki pred soncem zakriva ne-
posredno izpostavljeno kožo.
Uporabljajmo zaščitno kremo
z visokim faktorjem zaščite za UV-A in UV-B. Nosimo sončna očala, saj
ultravijolična svetloba poškoduje tudi roženico, beločnico in očesno lečo.
Ne uporabljajmo umetnih ultravijoličnih luči za porjavitev v sončnih stu-
dijih ali doma.
201Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Ključna spoznanja v tem poglavju
☞ Osnova hitrih gibanj rastlin je sprememba turgorskega tlaka.
☞ Koža ščiti organizem pred poškodbami, pred vdorom povzročiteljev bolezni, na zraku pred izsuševanjem in v vodi pred vdorom vode. Prispeva k uravnavanju stalne telesne temperature in izločanju nekaterih nerabnih snovi. Koža je tudi čutilni organ.
☞ Pokožnica je zgrajena iz več plasti ploščatih celic. Žive celice so v spodnjih plasteh, poroženele in odmrle pa na površini.
☞ Dlaka, perje, kopita, lasje in nohti nastajajo v pokožnici.
☞ Pod pokožnico je usnjica z nitastimi kolagenskimi in elastičnimi vlakni, ki koži zagotavljajo čvrstost in raztegljivost. V usnjici so čutilna telesca, živci, dlake, žleze znojnice, lojnice, dišavnice, manjše žile in mezgovnice.
202 Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Uporabite svoje znanje
Odgovorite na vprašanja.
1 Naštejte nekaj hitrih gibanj pri rastlinah.
2 Kakšno vlogo imajo žleze znojnice?
3 Ali imajo lasje neomejeno rast?
4 Zakaj koža včasih pordi, včasih pa pobledi?
Premislite skupaj s sošolci in učiteljem.
1 Zakaj se moramo izogibati izpostavljenosti soncu med deseto uro dopoldne in četrto uro popoldne?
2 Zakaj imajo nekatere vrste rib in ptic zelo živo obarvane luske oziroma peresa?
203Zaščita pred zunanjimi dejavniki