občinsko glasilo

Hrpelje-Kozinaoktober 2021 І številka 8 І letnik XXII

občinsko glasilo

2021 • AKTUALNO • 32 • AKTUALNO • 2021

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017, [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, [email protected] Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 KozinaŠtevilo izvodov: 2140Odgovorna urednica: Ester MihaličUredniški odbor: Nives Mahne Čehovin, Helena Godina, Martina Poles, Andrej Bolčič, Andreja Tomažič Hrvatin, Vasja ValenčičLektorica: Nives Mahne ČehovinTisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, KoperFoto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno.Fotografije na naslovnici in na zadnji zunanji strani Občinskega glasila v letošnjem letu ureja Miha Tomažič, ljubiteljski fotograf iz Huj. Fotografiji sta bili posneti v okolici Slop.

IZ VSEBINE2 AKTUALNO

16 MED LJUDMI

33 ŠPORT

34 MLADARIJE

37 ZA VSAKEGA NEKAJ

47 NAPOVEDNIK

Javna razgrnitev pobude za pripravo združenega postopka za prenovo daljnovoda 110 kV Divača–Koper I s prehodom na 2 × 110 kVMinistrstvo za okolje in prostor, Di-rektorat za prostor, graditev in sta-novanja, kot pripravljavec prostor-skih aktov javno objavlja pobudo za pripravo združenega postopka za prenovo daljnovoda 110 kV Di-vača–Koper I s prehodom na 2 × 110 kV (v nadaljevanju: pobuda), ki jo je podalo Ministrstvo za infra-strukturo, Direktorat za energijo. Po-buda bo od 8. septembra 2021 do 8. oktobra 2021 javno objavljena v digitalni obliki na spletnem portalu GOV.SI (povezava: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/mini-strstvo-za-okolje-in-prostor/javne--objave-ministrstva-za-okolje-in--prostor/).Pobuda bo v tem času razgrnjena tudi v prostorih Občine Hrpelje - Ko-zina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina. Javnost ima možnost v času javne objave pobude nanjo dati pre-dloge in pripombe. Le-te lahko jav-nost poda na javnih predstavitvah ali jih pošlje na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski na-slov [email protected], pri čemer naj v rubriki »zadeva« navede ključne besede »Pobuda za daljnovod Diva-

ča–Koper«. Pripravljavec in pobudnik bosta skupaj z investitorjem in izde-lovalci analizirala prispele predlo-ge in pripombe javnosti ter podane smernice nosilcev urejanja prostora. Na podlagi analize bo pripravljen osnutek sklepa o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja in poslan v sprejem Vladi RS.

Predmet in cilj pobudePredmet pobude za pripravo držav-nega prostorskega načrta (DPN) je prenova daljnovoda 110 kVDivača–Koper I s prehodom na 2 × 110 kV v dolžini okrog 30 km. Z DPN bo zagotovljena umestitev teh v pro-stor. Območje prostorske ureditve, ki je predmet te pobude, se nahaja na območju občin Divača, Sežana, Hr-pelje - Kozina in Mestne občine Ko-per. Cilj načrtovane prenove DV 110 kV Divača–Koper I s prehodom na 2 × 110 kV je nadgradnja obstoječega enosistemskega v dvosistemski dalj-novod z namenom zagotoviti dolgo-ročno zanesljivost napajanja oziroma večjo zanesljivost obratovanja celo-tnega obalnega dela Primorske.

Opis prostorske ureditve (za Obči-no Hrpelje - Kozina)

Začetno točko elektroenergetskega voda predstavlja obstoječa razdelil-na transformatorska postaja (RTP) 400/220/110 kV Divača, končno toč-ko pa obstoječa RTP 110/20 kV Ko-per.Na območju Občine Hrpelje - Kozina je predvideno, da se RTP 35/20 kV Hrpelje z izgradnjo novega 110 kV stikališča vzanka v predmetni 110 kV DV. V ta namen je določeno širše območje pobude. Obravnavane va-riante v javni pobudi so opredeljene kot možni koridorji, znotraj katerih naj bi se umestila trasa elektroener-getskega voda. Vse variante se v naj-večji možni meri izogibajo poselitvi ter območjem varstva narave, kul-turne dediščine in drugim območjem z omejitvami za umeščanje elektroe-nergetskega voda v prostor.ODSEK HRPELJE - KOZINA:− Varianta HK1 (dolžine ca. 3,5 km) predstavlja obstoječi nadzemni po-tek DV 110 kV Divača - Koper I med SM56 in SM70. − Varianta HK2 (dolžine ca. 4,0 km) predstavlja nadzemni potek med SM56 in SM70.

Namen pobudeNamen pobude za pripravo DPN je na osnovi analize javno razpoložlji-vih podatkov in strokovnih podlag prikazati predlog izvedljivih variant z opredelitvijo njihovega območja. Po-buda je osnovni prostorski dokument za obravnavo prostorske ureditve v fazi odločanja o pripravi načrta. Na pobudo se pridobijo smernice no-silcev urejanja prostora in javnosti. Na tej podlagi pa bodo izoblikovane usmeritve za nadaljnje načrtovanje. Pripravljen bo sklep, s katerim se dovoli izvedba postopka državne-ga prostorskega načrtovanja, ki ga sprejme Vlada RS. V nadaljnjem po-stopku pripraveDPN bo izdelana študija variant z utemeljitvijo najustreznejše rešitve, ki bo v nadaljevanju postopka obrav-navana v DPN.

Alenka Pečar, občinska uprava

Občina Hrpelje - Kozina v projektu ADRIONET Občina Hrpelje - Kozina skupaj z Občino Koper sodeluje v projektu ADRIO-NET (Interreg Adrion), ki ga v Sloveniji kot partner vodi Regionalni razvojni center Koper. Vodilni partner projekta je regija Emilija – Romanja. V projek-tu, vrednem 1.287.950,00 EUR, sodeluje 7 partnerjev z jadransko-jonskega območja.Splošni cilj projekta je vzpostavitev mednarodne mreže avtentičnih krajev na območju ADRION (ob porečjih rek in jezer ter ob gričevnatih, gorskih, podeželskih robnih in obrobnih območjih). Mreža bo služila ohranjanju in promociji naravne in kulturne dediščine z razvojem, ki temelji na družbenih, okoljskih in gospodarskih načelih trajnosti, pri čemer sta kakovost življenja in blaginja lokalnega prebivalstva v središču.Izbrani pilotni območji v naši občini sta vasi Beka in Rodik, v koprski pa Ku-bed in Hrastovlje.V ponedeljek, 30. avgusta 2021, je bil v okviru projektnih aktivnosti organi-ziran posvet z uporabniki prostora z namenom, da se za oddajo akcijskega načrta pridobijo stališča, predlogi in ideje o ureditvi, povezanosti in nadalj-njem razvoju teh dveh vasi.Posvet smo s prebivalci Beke in Rodika imeli v prelepem vrtu družine Vale-čič, za kar se jim iskreno zahvaljujemo in upamo, da se od vseh idej, ki smo jih nizali eno za drugo, udejanji vsaj nekaj.

Valerija Pučko

Covid-19 v naši občiniStanje 14. 9.: • Aktivni: 94• Potrjeni: 3• Preboleli: 485 V avgustu in septembru je mobilna cepilna enota Zdravstvenega doma Se-žana izvedla več cepljenj po različnih vaseh, kar se bo predvidoma ponovi-lo tudi še v naslednjih mesecih – spremljajte objave na FB in na internetni strani občine www.hrpelje-kozina.si. Cepljenje je brezplačno in omogočeno vsem prebivalcem, ne glede na kraj bivanja. Predhodno naročanje ni potreb-no. Prav tako je bilo v pritličju občine cel september omogočeno testiranje vsak četrtek dopoldne. Informacije za oktober v času priprave glasila, še ni-smo imeli, zato spremljajte druge medije obveščanja. Na občini lahko v času uradnih ur oddate tudi vlogo za pridobitev smsPASS mobilne identitete.

Občinska uprava

4 • AKTUALNO • 2021 2021 • AKTUALNO • 5

Novo krožišče na Kozini… je bilo zaključeno ravno v času, ko smo praznovali naš občinski praznik. O simboliki smo že pisali v glasilu. Normalno je, da je nekaterim všeč, nekaterim pa ne, zagotovo pa je s svojo preprostostjo in hkrati impo-zantnostjo lepa dobrodošlica ob iz-stopu z avtoceste. Zamisel je ekstravagantni umetnik Dušan Erjavec obrazložil z besedami: »Oblika instalacije in otok krožišča sestavljata dva simbola grba Obči-ne Hrpelje - Kozina: Andrejev križ in kolo. Zasnovana je bila z mislijo na občane in vse bodoče generacije. Za celotno instalacijo sta bila inspiraci-ja grb občine in njegova zgodba. Na otok krožišča je položen križ, kot znak križišča smeri. Narejen je iz ka-mna (betona) in spominja na tlako-vano cesto, ki leži na zelenem polju. Na križ sta pritrjena dva v paru upo-gnjena jeklena loka, ki se s severne in južne strani prekrivata in spojita v kolo. Vgrajeni svetlobni elemen-ti v loku predstavljajo tekoč nočni promet. Gosti promet, ki se v poznih nočnih urah premika s tako hitrostjo, da oko zazna žaromet kot eno samo svetlobno črto. Kolo je delno vkopa-no v staro tlakovano cesto, ki zmer-no zavira in preusmerja konstanten, neustavljiv promet, ujet v današnji tempo. Tempo, ki je vedno hitrejši – kot da ure in minute več ne obsta-jajo. Obstale so le še sekunde. Ujeti v kolesu časa, štejemo le še vrtljaje znotraj njegove krožnice.«

Avtor ideje je bil tudi izvajalec, ob pomoči CPK, d. d., in Marjetice Koper ter drugih, ki so poskrbeli za končni videz. Kolo je iz nerjavečega jekla, temelji so betonski, podstavki za križ v obliki monolitov.Županja Saša Likavec Svetelšek je virtualno otvoritev krožišča ob ob-činskem prazniku pospremila z be-sedami: »Pomembno nam je, kako tu, na krožišču dveh velikih prometnic, na stičišču treh svetov, dajemo z iz-gledom naše občine vtis. Pomembno nam je, da smo čimbolj urejeni, čisti in da sporočamo značilnosti naše ob-čine. V skulpturi sama vidim kolo iz našega grba – tudi kot objem, topli-no, pa srce – ljubezen med ljudmi, ko se spuščaš iz AC vidiš jabolko naših Brkinov in še marsikaj. Zelo sem ve-sela, da se je tudi ta projekt zaključil in ga predajamo v življenje.« Simbolika instalacije se zelo lepo vidi

na fotografijah Andreja Petroviča.

Občinska upravaFoto: Andrej Petrovič

BETONIRANJE VIADUKTA GLINŠČICA NA DRUGEM TIRUV septembru se je nadaljevalo betoniranje viadukta Glin-ščica, ki bo z 215 metri dolžine prečkal dolino reke Glinšči-ce med Beko in Mihelami. Spodnjo ploščo so v osrednjem delu zabetonirali že v začetku avgusta, 2. in 3. septembra do 3. ure zjutraj pa so izvajalci gradnje viadukta uspešno zaključili še betoniranje južnega dela spodnje plošče pre-kladne konstrukcije proti predoru T2. V manj kot 24 urah so vgradili približno 920 m3 betona. Konec septembra so zabetonirali še krajši, zadnji del spodnje plošče na sever-ni strani proti bodočemu predoru T1.

V začetku septembra so izvajalci iz konzorcija Marko-Mark začeli tudi z betoniranjem prvega segmenta sten in zgornje plošče v osrednjem delu prekladne konstrukcije in 2. fazo opornika 1.

Stene in zgornja plošča bodo dale viaduktu videz zaprte škatlaste konstrukcije, ki je med drugim namenjena tudi varovanju narave v dolini Glinščice.Izvajalci projekta drugega tira ob tem opozarjamo, da je uporaba dostopnih cest v času gradnje nevarna in pre-povedana za vse, izjema so poleg gradbincev še lastniki zemljišč. V ta namen so na začetkih dostopnih cest na-meščene tudi dodatne opozorilne table.

2TDK

Transparentnost delovanja naše občine Na lestvici transparentno-sti delovanja slovenskih občin je naša @Občina Hrpelje - Kozina zasedla visoko 10. mesto, med primerljivimi občinami pa zasedamo 1. mesto! Glede na parametre ocenjevanja smo dosegli dober rezul-tat, ki pa si ga želimo še izboljšati. Nekateri ukrepi na področjih, na katerih je občina dosegla nižje šte-vilo točk, so že v pripravi. Pred kratkim smo zaklju-čili z zbiranjem predlogov za spremembo temeljne-ga akta občine - statuta. Prenovi statuta bo sledila še sprememba poslovni-ka ter drugih ukrepov in izboljšav. Skupaj z občani

želimo namreč skozi javno razpravo delovanje naše občine oblikovati na način, ki bo v prihodnje prinesel

še večjo transparentnost poslovanja, bolje dosto-pne podatke in tudi boljšo oceno transparentnosti na

raziskavah, kot jo najdete na spodnji povezavi.

Občinska uprava

Betoniranje viadukta Glinščica 2. septembra 2021

Opozorilna tabla o prepovedi uporabe dostopnih cest


(o krasnem športnem popoldnevu v posebnem članku), zatem pa bolj glasbeno na Mestnem trgu: najprej so na vrsto prišli najmlajši, ki sta jih zabavala klovn in klovnesa zavoda Enostavno prijatelji. Dobro uro sta zganjala norčije in marsikateri otrok se je lahko preizkusil v vragolijah. Sledili so ritmi hrvaških in slovenskih zimzelenih popevk v izvedbi Klape Semikanta iz Kopra in okolice s spremljajočim bendom. Odlični pevci, ki svoj nastop kronajo tudi s svojimi skladbami, so nas zazibali in noč se je že dobro spustila, ko so za instrumente poprijeli najprej skupina Gažeri in nas razgreli, zatem nenadkriljivi Rock Partyzani z odličnimi jugo pesmimi in na koncu še do jutra Lisjaki,

ki dobro vejo, kako se delajo žuri. Hvala redarstvu Janija Zupanca in gasilcem PGD Materija za pomoč pri izvajanju NMP ter spoštovanju ukrepov, CPK, d. d., in Režijskemu obratu OHK za tehnično podporo, Marjetici Koper in PGD Materija za pomoč, da je bilo nedeljsko jutro že na pospravljenem in počiščenem prostoru. Hvala tudi DBS, d. d., in Mesninčku za razumevanje, Elektro Primorski ter Maji Šprohar, s. p., iz Š'en bara za odlično postrežbo! Zelo smo bili veseli letos suhega vremena, saj je najlepše biti na prostem, posebno v teh časih.

Ester Mihalič

Nagrajenci ob občinskem prazniku

2020DRUŠTVO BRKINSKA GODBA 2000Društvo Brkinska godba 2000 sodi med tista kulturna društva v občini, ki imajo najdaljšo tradicijo. Njegovo poslanstvo je vzgoja otrok in mladih na godbenem področju, poleg tega pa je pomemben akter kulturnega življenja v našem prostoru.Njihova pot se je začela leta 2000, ko se je skupina staršev prve generacije godbenikov odločila, da ustanovi samostojno kulturno društvo v želji, da bi lahko resno zastavili godbeniško dejavnost.Začetne želje so kmalu prerasli, saj danes v društvu igra preko 40 mladih glasbenikov. V dvajsetih letih delovanja so nanizali nemalo koncertov, gostovanj in tudi uspehov. Leta 2011 so oblikovali še otroški orkester »Tamali«, v katerem svoje mesto najdejo tudi najmlajši glasbeniki. Brkinska godba 2000 je brez dvoma tisto društvo, ki kroji naš prostor v glasbenem in kulturnem življenju na sploh. Z resnim pristopom dirigenta in vodstva društva žanjejo odlične rezultate in se pri tem tudi zabavajo.Brkinski godbi 2000 prav zato podeljujemo priznanje Občine Hrpelje - Kozina za 20 let uspešnega delovanja na področju kulture.

KULTURNO DRUŠTVO BRKINI – FOLKLORNA SKUPINA BRKINIFolklorna skupina Brkini danes ni toliko prisotna v življenju našega občinskega prostora, vendar pa je 20 let njenega delovanja tako bogato in polno dosežkov na kulturnem področju, da si društvo zasluži občinsko priznanje. Ni kulture v občini brez ohranjanja izročila naših prednikov, in prav to odlikuje tudi folklorno skupino. Zapisali so nemalo pesmi, zgodb ljubih Brkinov in okolice, izdali knjigo ob 10-letnici društva, zaigrali v filmu ob 15-letnici in neštetokrat zaplesali na odru ali pa uprizorili prizore iz življenja Brkincev, ki so nas bodisi pošteno nasmejali bodisi iz duše potegnili solzo. Njihova pot se je začela na Mršah leta 1999, ko so plesalci plese predstavljali v črnih hlačah oz. krilih in belih srajcah, sčasoma pa so oblekli noše, kot so bile značilne v Brkinih pred 100 leti in več. Sledile so celovečerne igre, nastopi v najrazličnejših krajih in uspehi na tekmovanjih. Skoraj ni minil dogodek brez folklore.Prav zaradi vsega, kar so člani folklorne skupine darovali vsem nam, jim Občina Hrpelje - Kozina ob 20-letnici podeljuje priznanje.

Pohvala za naj prostovoljca za leto 2020: TADEJ JURIŠEVIČTadej Juriševič, ki stanuje v Gradišču pri Materiji, se je na poziv Občine Hrpelje - Kozina, da za zajezitev epidemije covida-19 potrebuje pomoč prostovoljcev, nemudoma

V okviru letošnjega občinskega praznika smo pripravili dogodke, ki so se odvijali predvsem na prostem, in v spoštovanju aktualnih ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom v tistem tednu, pri čemer se toplo zahvaljujemo za sodelovanje gasilcem PGD Materija in policistom Policijske postaje Kozina.

Pričeli smo s koncertom na plesni ploščadi jame Dimnice in pred njo, kjer je klapa San Lorenzo iz Portoroža ubrano zapela sicer maloštevilni publiki. Prekrasen ambient je navdušil tako pevce kot poslušalce in nastop je bil res nepozaben. Nadaljevali smo z zabavo ob zvokih banda Rekreativci, katerega člani izhajajo iz Hrpelj, bodisi po rodu bodisi po sedanjem statusu prebivališča. Talentirani glasbeniki so se dobre tri ure razdajali z raznolikim repertoarjem, pri čemer so takoj dobili enak odziv občinstva. Rezultat je bil krasen večer, ki ga bo treba še kdaj ponoviti. Rekreativci so bili tudi sami pobudniki koncerta, saj igrajo z dušo in srcem, za kar se jim toplo zahvaljujemo. Tako kot tudi gasilcem PGD Materija, jamarjem JD Dimnice Slivje in članom Turističnega društva Dimnice Slivje za pomoč pri organizaciji. Maja Šprohar, s. p., se je izkazala za odlično gostiteljico.

Na Golcu tudi letos nismo mogli izpeljati čezmejnega pohoda z našimi prijatelji iz Lanišća, so nas pa plani PD Slavnik vseeno popeljali po mističnih poteh Čičarije. Pohod smo zaključili pri gostoljubnih domačinih na Golcu. Zahvaljujemo se jim za lepo pripravljen prostor, Brkinsko kraški lovski zvezi pa za odličen golaž!

Slavnostna seja občinskega sveta se je odvila v Kulturnem

domu Hrpelje ob manjši udeležbi svetnikov in partnerjev občine zaradi spoštovanja ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom. Vendar zato nič manj slavnostno! Podelili smo priznanja za leti 2020 in 2021, saj lani izvedba seje ni bila možna. Ob vsakoletnem nagovoru županje Saše Likavec Svetelšek, ki je v celoti povzela dogajanje v občini, kot nekak presek stanja, smo izročili letošnje pohvale, priznanja in zahvale, kot predvideva pravilnik in kot ste se lahko tudi sami odzvali po pozivu spomladi. Pričeli so letošnji slavljenci na kulturnem področju, MoPZ Slavnik s himno, v nadaljevanju pa je program obogatila mlada Teja Udovič Kovačič na harmoniki.

V sklopu občinskega praznika smo zaključili z akcijo Moja občina, lepa in urejena, kar smo storili pri Sužnjevih na Beki – več o tem si lahko preberete v posebnem članku o akciji, kot tudi o odkritju spominskega obeležja v Spominskem parku na Kozini v članku Olge Knez. Po lanskem letu, ko zaradi ukrepov nismo izpeljali slavnostne seje in še marsičesa, smo letos podelili priznanja najzaslužnejšim občanom za leti 2020 in 2021. Nagrajence predstavljamo posebej ob tem članku. Teja je letos zaključila diplomski študij harmonike na Akademiji za glasbo. Podiplomski študij bo nadaljevala na akademiji v Ljubljani, hkrati pa se za semester odpravlja na izmenjavo v Strasbourg. Je večkratna zmagovalka mednarodnih tekmovanj in trikratna zmagovalka državnega tekmovanja Temsig. Redno koncertira na koncertnih ciklih Festivala Ljubljana, Glasbene mladine ljubljanske, Glasbene mladine Slovenije, ljubljanske Akademije za glasbo, nastopala pa je tudi na številnih festivalih. Svoj program je letos posnela za oddajo Mladi virtuozi na RTV Slovenija, nastopila je tudi z več orkestri – Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Obalnim komornim orkestrom, simfoničnim orkestrom Nova filharmonija, z orkestrom Slovenske filharmonije. Izjemni glasbenici se zahvaljujemo za sodelovanje. Več o samih nagrajencih pa v spremnem prispevku.

Glavni dan na Kozini smo letos preživeli v parku Žaga

Občinski praznik 2021 Občinski praznik 2021


odzval. Kot prostovoljec civilne zaščite je najprej opravljal različna dela, kot sta administrativna podpora občinskemu štabu civilne zaščite in podpora delovanju informacijskega sistema. Dnevno je spremljal dogajanje glede širitve koronavirusa ter o tem obveščal poveljnika in štab civilne zaščite. Dodatno je bil angažiran tudi na področju logistične oskrbe, predvsem oskrbe z materialnimi sredstvi in osebno varovalno opremo. Glede na izkazane potrebe je razvažal zdravila občanom in opravljal še druge naloge. Posredno ali neposredno je sodeloval je pri vseh aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči do preklica epidemije. V okviru dela prostovoljca civilne zaščite je med drugim v času razglašene epidemije sodeloval tudi pri oskrbi gasilskih enot ob gašenju velikega požara v Petrinjah, kjer je sodelovalo kar 100 enot. Pomagal je tudi pri izvedbi posveta na temo »Varstvo pred požari – ravnanje organov občine in intervencijskih enot ob sumu na požigalca«. Pri svojem delu je pokazal pozitiven odnos do dela in ljudi, vse naloge pa je opravil vestno, pošteno in pravočasno.

KATJA ŠKERJANCKatja Škerjanc je godbenica in članica Brkinske godbe 2000 že od samega začetka, torej 20 let. Je marljiva, vztrajna in zanesljiva. Od prve sestave orkestra je edina, ki kljub menjavi generacij ostaja. Od leta 2016 je aktivna članica upravnega odbora in velika vez med vodstvom in godbeniki ter starši, saj jih neumorno obvešča o vsem. Njene številne ideje so se realizirale v vidnih dejavnostih društva.Prav zato Katja Škerjanc prejme priznanje Občine Hrpelje - Kozina.

2021MOŠKI PEVSKI zBOR SLAVNIKMoški pevski zbor Slavnik združuje pevce različnih generacij, ki jih povezuje ljubezen do petja, druženja in ohranjanja pevske tradicije v domači občini. Z rednimi vajami je zbor začel septembra 1991. Njihov repertoar obsega priredbe slovenskih in tujih ljudskih pesmi ter umetne skladbe slovenskih in nekaterih tujih skladateljev. Nastopajo ob različnih kulturnih prireditvah, organizirajo samostojne

koncerte, prirejajo glasbene večere z gosti, sodelujejo na revijah pevskih zborov in zapojejo ob najrazličnejših priložnostih. Ob ustanovitvi je bil njihov prvi dirigent Edi Race, sledila mu je Fanči Kapun, zatem je umetniško vodenje prevzel Marko Kocjančič, zdaj pa je z njimi že vrsto let Andreja Hrvatin Tomažič. Ob 25-letnici so izdali knjigo »Pesmi in pevska tradicija v Občini Hrpelje - Kozina«. Knjiga zajema zgodovino petja, pevskih zborov, zborovodij in skladateljev v naših krajih, bogato pesmarico ljudskih napevov, ki so se peli pri nas, in opis trenutno delujočih pevskih društev v naši občini. Knjiga je pomemben doprinos k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine. Moškemu pevskemu zboru Slavnik prav zato podeljujemo priznanje Občine Hrpelje - Kozina za 30 let umetniškega ustvarjanja in negovanja pevske tradicije naših krajev.

JASNA MAJDA PERŠOLJAJasna Majda Peršolja je zgodovinarka in etnologinja, rojena v Rodiku. Življenje jo je popeljalo dlje na Kras, kjer je poučevala in ima družino. Poleg učiteljevanja je zbirala ljudsko blago in iskala zgodovinske vire. Po upokojitvi je gradivo uredila in ga začela postopoma objavljati. Izdala je več knjig, med njimi tudi Rodiške pravce in zgodbe. S Herto Sorta sta zbirali tudi stare ljudske pesmi, ki sta jih objavili v knjigi z naslovom »Tam v starodavnih časih - pesmi naših non s Krasa in Brkinov« v več zvezkih. Leta 2009 je izdala obsežno delo zgodovine rodiških rodov z naslovom Rodiški rodovi, v katerem je opisala vse rodiške družine od 16. stoletja do danes.S svojim delom Jasna Majda Peršolja predstavlja pomemben dejavnik ohranjanja ljudskih pripovedk iz roda v rod. Slovenija je neverjetno bogata dežela z narečji in ljudskim pripovedništvom, posebno težo pa ima, ko je to tudi zapisano. Knjiga Rodiške pravce in zgodbe ohranja dediščino slikovitega ljudskega izročila Rodika in okolice. Na tej osnovi smo zgradili Mitski park. Jasni Majda Peršolja Občina Hrpelje - Kozina podeljuje zahvalo za veliko delo na področju ohranjanja nesnovne kulturne dediščine.

Občinski praznik 2021 Občinski praznik 2021NAJ PROSTOVOLJEC zA LETO 2021: SREČKO MEMONČlovek je družabno bitje, svoje najplemenitejše lastnosti lahko razvije le skozi skupnost. V časih, v kakršnih živimo, ko nas življenje mnogokrat sili v to, da skrbimo zase in za svojo materialno prihodnost, je še toliko primerneje, da se spomnimo tudi tistih, ki jim je delo za skupnost vrednota. Letošnje priznanje gre v roke človeku, ki nikoli ne zamudi nobene delovne akcije v vasi, je aktiven član lokalnega društva in vsestransko dejaven. Srečku Memonu Občina Hrpelje - Kozina na podlagi zapisanega podeljuje pohvalo za naj prostovoljca za leto 2021.

ŠTAB CIVILNE zAŠČITE OBČINE HRPELJE - KOzINAŽupanja je 19. oktobra 2020 z Odredbo št. 843 – 8/2020

aktivirala štab civilne zaščite za operativno vodenje civilne zaščite, reševanje in pomoč ob razglašeni epidemiji covida-19.Dokler se ne zgodi naravna nesreča, se o teh ljudeh skorajda ne sliši. Ob nastanku naravne nesreče ali epidemije, ki smo ji bili priča v preteklem letu in pol, pa njihovo delo rešuje stiske ljudi, zdravje in celo življenja. Štab civilne zaščite se je takoj po razglasitvi epidemije organiziral, koordiniral dostavo hrane najbolj oddaljenim in ranljivim skupinam ter v sodelovanju z Obalnimi lekarnami zagotovil dostavo zdravil na dom. Kasneje, ob stopnjevanju epidemije, so s svojo prisotnostjo zagotavljali varno testiranje in cepljenje ter o tem stalno obveščali javnost. Za požrtvovalnost štab civilne zaščite prejme zahvalo Občine Hrpelje - Kozina za leto 2021.

ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA V SPOMIN NA ZMAGO OFV spominskem parku na Kozini so ob občinskem prazniku Občine Hrpelje - Kozina odprli spominsko obeležje na zmago Osvobodilne fronte slovenske-ga naroda nad fašizmom. Obeležje je postavila hrpeljsko-kozinska občina na pobudo pokrajinskih svetov ZZ NOB južne in severne Primorske, v avtor-stvu priznanega domačega arhitekta dr. Boštjana Bugariča in ob pomoči se-žanskega borčevskega združenja ter restavratorja in sežanskega častnega občana Srečka Rožeta. Postavljeno je v zahvalo hrabrim borcem in prebival-cem Brkinov, je povedala županja Saša Likavec Svetelšek.V govoru je županja poudarila zahvalo hrabrim borcem in prebivalcem Brki-nov z opominom bodočim rodovom, da se kaj takega ne bi več dogajalo. Obe-nem se je dotaknila okroglih obletnic, kot so 80-letnica začetka NOB, ko so se začela najtežja štiri leta, ki smo jih kot narod doživeli: morija, kakšne na-rod ne pomni, se je zaključila prav na naših tleh. Dobrih 20 let terorja, ki so ga izvajali fašisti nad našimi prebival-ci, je ljudi utrdilo v prepričanju, da brez letnega upora ni pričakovati svobode in vseh narodovih pravic. Seveda ni pozabila omeniti 30-letnice samostoj-nosti Slovenije in da s tokratno prire-ditvijo na glas povedo, da so ponosni na dejanja svojih prednikov, ponosni na svojo zgodovino in da nam je mar za Slovenijo in slovenski jezik, ki je bil

dobrega četrt stoletja zatiran. Odkrito spominsko obeležje pa predstavlja na Kozini spomin na zmago, ki so jo dose-gli partizanski borci narodne zaščite in domačini.Osrednji govornik, kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske dr. Martin Premk, je podrobneje orisal dogod-ke ob 78-letnici padca fašizma, ko so partizanski borci in domačini Brkinov, Istre in Primorske pod vodstvom OF slovenskega naroda dosegli razoroži-tev elitne italijanske mobilizirane divi-zije Evgen Savojski s približno 8 tisoč vojaki v dneh od 11. do 13. septembra 1943 na cesti Rupa–Kozina in s tem dosegli zmago nad fašizmom in kapi-tulacijo Italije. Prav tem dejstvom je posvečeno spominsko obeležje, ki so

ga tokrat odprli na Kozini. Ob tem pa je spomnil, da se spet pojavlja fašizem, ki so ga po 2. sv. vojni zabeležili 1975. leta, in da danes spet dviguje svojo glavo z enakimi cilji kot pred 80 leti. Ob plapolanju praporov so zapeli čla-ni Moškega pevskega zbora Slavnik, ki je za 30-letnico svojega delovanja prejel letošnje občinsko priznanje, pesmi upora pa je recitiral Igor Rojc. Rdeče nageljne so na spominsko obe-ležje postavili predstavniki družbene-ga življenja, med njimi tudi partizana 97-letni Dušan Puh iz Portoroža in 96-letni Alojz Maslo iz Ljubljane ter predsednik slovenske borčevske orga-nizacije Marijan Križman.

Olga Knez


navdušence, imamo skupaj z njim še veliko. Udeležba otrok in staršev, kljub stro-gim pravilom vstopa na prizorišče (iz-polnjevanje pogoja PCT), je bila nad pričakovanji. Še en dokaz, da si otro-ci želijo tudi kaj več kot samo igranje igric na različnih elektronskih napra-vah.Zahvala gre vsem sodelujočim, ki so pripravili pestre izzive in se za-res potrudili, da so otroci izkusili več športnih disciplin. Vsa predstavljena društva organizirajo vodene vadbe in vabijo k vpisu novih članov. Hvala tudi mladim na info točki, ki so poskrbeli za prijave in razdeljevanje nagrad.Zahvaljujemo se tudi podjetju Lira, d. o. o., iz Dekanov in zavarovalnici Vza-jemna, ki sta poskrbeli za priložno-stna darilca na koncu. Na stojnici so obiskovalci lahko poskusili »Mamine štruklje« Venčke Vatovec z Orehka – najbolj okusne domače brkinske kuha-ne štruklje različnih okusov.

Popoldne je bilo nasmejano in pestro in zagotovo ga bomo še ponovili, tudi ko bo park Žaga ponujal nove atrak-cije.

Valerija Pučko

ŠPORTNO POPOLDNE V PARKU ŽAGA Vsako leto si za občinski praznik že-limo sodelovanja čim večjega števila naših občanov. Tokrat smo k sodelo-vanju povabili športna društva, ki de-lujejo v naši občini in v njeni neposre-dni bližini. Sobotno popoldne smo aktivno obar-vali in za prizorišče izbrali krasen Park Žaga, ki nam že sam ponuja veliko mo-žnosti za rekreacijo. Ob prihodu na prizorišče so otroci do-bili kartonček. Na njem so zbirali žige iz vsake postaje, in kdor se je preizku-sil na vseh postajah, je na koncu dobil priložnostno darilo.Sodelujoči so pripravili najrazličnej-še pestre izzive. Rokometno društvo Jadran in RD Jadran Bluemarine je otroke navdušilo s poligonom, na ka-terem njihovi najmlajši člani trenirajo v času treningov. Košarkarsko društvo BC Koper je poleg mini košev in tar-če pripeljalo tudi maskoto Lipko, ki je razveseljevala vse na prizorišču. To pa ni bila edina maskota, kajti tudi Vza-jemna zdravstvena zavarovalnica, ki je poskrbela za brezplačna testiranja protiteles na koronavirus, je s seboj pripeljala zelo poskočnega Vzajemko-ta. Športno rekreacijsko društvo Vrhpo-lje je na svojem prostoru ponudilo

različne izzive, katere mladim ponuja med preživljanjem aktivnih športnih počitnic, ki jih prireja že od leta 2004. Gimnastično društvo Divača je s seboj pripeljalo blazine in izkušene telovad-ke, ki so prikazale veliko dih jemajočih gimnastičnih elementov. Obiskovalci njihove postaje so imeli preizkušnjo gibljivosti in motorike.S plesnim društvom Mavrica se je ple-salo. Kajak kanu klub Žusterna je s seboj pripeljal kanu in vsak je lahko sedel vanj in prijel za veslo. Pravi ob-čutek pa je seveda le na vodi, zato vse zainteresirane vabijo v Koper na pravo preizkušnjo.Planinsko društvo Slavnik je pripravi-lo izziv v zbijanju koze. Gre za staro pastirsko igro, ki pa se je izkazala za izredno zanimivo tudi za današnji čas. Očitno je, da otrokom ponujamo pre-več vnaprej pripravljenih rekvizitov, ko pa že nekaj palic na kupu poskrbi za aktivno preživljanja prostega časa.Športno društvo 3šport Koper je pred-stavilo triatlon. Plavanje je bilo seveda izpuščeno, vendar v klub vabijo vse, ki bi se želeli uriti naenkrat v treh špor-tnih disciplinah: plavanje, kolesarjenje in tek. Športno društvo BrkinSki že kar nekaj let pozimi organizira smučarske te-

čaje, poleti pa se z njimi naučite rola-nja. Rekviziti, ki so jih prinesli s seboj, so ponujali veliko več: hoja s hodulja-mi, hoja po gurtni ali slacklinu in veliko smeha.Nogometni klub Jadran Hrpelje - Ko-zina je, kot se spodobi, pripravil nogo-metni poligon, z željo navdušiti mlade, da se pridružijo treningom nogometa.Prostovoljno gasilsko društvo je po-zornost mladih obiskovalcev prite-gnilo z zbijanjem konzerve s curkom in razvijanjem prave gasilske cevi, ob strani pa je dogajanje radovedno opa-zovala njihova maskota medvedek.Punce iz preventive in vzgoje v ce-stnem prometu so na svoji postaji za pridobitev žiga postavile nekaj zanimi-vih vprašanj iz varnosti ter s podarjeno kresničko izpostavile, kako pomemb-no je, da smo na cesti vidni vsem ude-ležencem. Tako sodelujoči kot obiskovalci so preživeli prelepo aktivno popoldne. Ideja za izvedbo tega dogodka je prav-zaprav prišla s strani občanov. Pro-stovoljno se je v organizacijo priklju-čil Luka Skočaj, ki ga poznamo že iz decembrskega izziva, ko je doma na tekalni stezi odtekel 100 kilometrov. Zagotovo ni to edini športni dogodek, kajti idej, kako vključiti mlade športne


računalniško svetovanje; Švara Igo s.p. - Avtoprevozništvo in posredni-štvo ter podjetje VOGOS - čiščenje in storitve d.o.o.

za 20 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu za leto 2020 so zahvalo prejeli: BOVING - proizvodnja in pro-jektiranje tehnološke opreme, d.o.o.; Geodetsko podjetje Sežana - Geo-detske storitve d.o.o.; Grahor Robert s.p. - Gostinstvo in turizem; Magajna Robert s.p. – Avtoprevozništvo; Muha Andrej s.p. - Gostilna Muha; Resinovič Anita s.p. - Slaščičarstvo a – b; Silić Adam s.p. - Gradbena finalizacija Silić; Vrečko Domen s.p. - Čistilni servis in Železnik transporti d.o.o.

za 20 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu za leto 2021 so zahva-lo prejeli: Armeton - Proizvodnja be-tonskih, kovinskih in plastičnih izdel-kov d.o.o.; Barone d.o.o. - Proizvodnja, trgovina, gostinstvo, storitve; Čepar Vladimir s.p. - Prevoz oseb in stvari; Jagodić Simon s.p. - Okrepčevalnica skala; Leković Dževdet s.p. - Steklar-stvo Medin; Lindič Matjaž s.p. - Okrep-čevalnica, picerija – Apetit; Medvešček Darko s.p. – gradbeništvo; Mohorčič Tom s.p. - Optika Tom; Prosen Peter s.p. - Proel elektroinštalacije; Snovtex proizvodnja, storitve, trgovina d.o.o.; Škapin Tjaša s.p. - Atelje Tjaša in Tu-lek Idriz s.p. - Steklarstvo Tulek.

za 30 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu za leto 2020 so zahva-lo prejeli: Antončič Mira s.p. - »Frizer-ski salon Mira«, Čeh Damijan s.p. - DTP studio; Femc Jože s.p. – Pečarstvo, gik Obrov d.o.o. - podjetje za gradbeno in kamnoseško dejavnost; Graditeljstvo Henigman, - organizacija in izvedba stavbnih projektov, d.o.o.; Gostilna Skok; IRAS informacijske in računal-niške storitve d.o.o.; ME-PLAST Ko-zina - brizganje plastike, proizvodnja in trgovina d.o.o.; Mrevlje Marjan s.p. - Mizarstvo in sodarstvo; Ozbič Aleš s.p. – Slikopleskarstvo; Prunk Marko s.p. - Mesarija Prunk; RIGO d.o.o. - Prodaja in servisiranje šivalnih strojev; robotina - podjetje za inženiring, mar-keting, trgovino in proizvodnjo d.o.o.; Savi Guerrino - proizvodnja in montaža aluminijastih oken in vrat d.o.o.; Skok Blu, proizvodnja, storitve in trgovina, d.o.o.; Šiles d.o.o. - podjetje za naba-vo, predelavo in trgovino z lesom in lesnimi izdelki; Šircelj Colugnati Lea s.p. - Kozmetični salon Sirena; Tavčar

A & B d.o.o. - špedicija, izvoz, uvoz, transport; Trebec Robert s.p. - Rotor elektromehanika; Uršič Viljem s.p. - elektroinstalacije-montaža in servis ogrevalne tehnike; Vatovac Pavel s.p. – avtoprevozništvo in avtovleka Žer-jal

za 30 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu za leto 2021 so zahva-lo prejeli: Abram Branko s.p. – Avto-prevozništvo; Banles d.o.o. - Podjetje za proizvodnjo, prodajo, izvoz in uvoz lesenih izdelkov in opreme; Glumac d.o.o. - Čistilni servis in urejanje oko-lja; Gulič - transport in storitve, d.o.o.; Kljun Peric Erika s.p. - Cvetličarna Eri-ka; Kobal David s.p. - Oddajanje v na-jem; KOPED d.o.o. - Podjetje za odda-janje in obratovanje lastnih nepremič-nin; Koritnik Franko s.p. - Mlinarstvo Mlinko; PIKA - Tekstilna proizvodnja in trgovina, d.o.o.; Ravbar Ivan s.p. - Go-stilna Ravbar; Ražem Aljana s.p. - Ar-tex sitotisk; SEEL d.o.o. - Prodaja cer-kvene opreme Sežana; Skupina Mah-nič - Kreš - Proizvodnja in storitve, d.o.o.; Stepančič Darja s.p. – senčila; T & P CARS, proizvodno podjetje d.o.o.; Tavčar David s.p. - Brusilstvo Tavčar; Trost Jožica s.p. - Gostilna Trošt; Tu-lek Sulejman s.p. – Steklarstvo; Varil-stvo Benčina, proizvodnja, storitve in trgovina d.o.o. in Žiberna Zdenka s.p. - Elipsa - računovodske storitve.

za 40 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu za 2020 so zahvalo prejela: Hreščak Zlatko s.p. - Elek-tromehanika in energetika; Suhozemni terminal Sežana - inženiring, svetova-nje, vzdrževanje in trgovina d.o.o. in Klančar Žerjavi, najem, prodaja in ser-vis gradbene opreme, d.o.o.za 40 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu za leto 2021 so zahva-lo prejeli: ALEAS, - proizvodnja in tr-govina, d.o.o.

Priznanje za kakovost izdelkov, sto-ritev in inovatorske dosežke v obra-tovalnicah in podjetjih je prejelo kar sedem nagrajencev. Za leto 2020: IGOR SERAŽIN - Pomoč na cesti, STEPANČIČ DARJA s.p. - Senčila, STUDIO TERČON, grafično oblikovanje, Borut Terčon s.p., TU-LEK IDRIz s.p. - Steklarstvo Tulek Za leto 2021: Kovaštvo Furlan in LO-TRANS logistika in transport d.o.o.

Posebno priznanje, ki ga komisija po-deljuje tretjič in je namenjeno mladim

upom, ki z veseljem in ponosom opra-vljajo obrtni poklic ter tako ohranjajo vrednote obrti, je prejelo podjetje, ki je zelo mlado po zaposlenih. Povprečna starost je namreč 27 let: podjetje TNG oprema d.o.o.

Podeljen je bil tudi BRONASTI PE-ČAT OBRTNO PODJETNIŠKE zBOR-NICE SLOVENIJE, ki ga je letos za 40 let delovanja na področju obrti in pod-jetništva prejelo podjetje Aleas d.o.o.Začetki podjetja segajo v leto 1981, ko je Vladimir Udovič kupil prvi pakirni stroj in v garaži družinske hiše začel s polnjenjem servirnega sladkorja in soli. V štirih desetletjih so prehodi-li dolgo podjetniško pot in od prvega pakirnega stroja, ki je za svoje delo potreboval še pridne roke »sodelav-ca«, prešli na sodobno, avtomatizirano polnilno linijo. Poleg polnjenja servir-nih vrečk s soljo in sladkorjem proi-zvajajo tudi osvežilne robčke in papir-nate podstavke. Na vse izdelke nati-snejo logotip, po želji tudi sporočilo. Pri svojem delu so predani strankam, kakovosti, sledijo trendom ob tem pa ne pozabijo, da je pri delu treba poskr-beti tudi za naravo!

OOZ Sežana je v svojem 42-letnem delovanju prvič podelila NAzIV ČA-STNEGA ČLANA zbornice, ki se pra-viloma podeljuje posamezniku za dol-goletno uspešno opravljanje obrtne oziroma podjetniške dejavnosti ter plodne rezultate v poslovnem sodelo-vanju z obrtno zbornico in v delu njenih organov. Naziv častnega člana zborni-ce Sežana je skupščina na svoji 6. re-

PRIREDITEV OBMOČNE OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE SEŽANAV soboto, 11. septembra 2021, je Ob-močna obrtno-podjetniška zbornica Sežana organizirala tradicionalno prireditev, kjer so bila podeljena jubi-lejna priznanja za 10, 20, 30 in 40 let delovanja podjetjem, ki so praznovala v letu 2020 in 2021.Letošnja prireditev je bila še toliko bolj pomembna, saj so izzivi, s kate-rimi se še vedno srečujejo obrtniki in podjetniki, neusmiljeni, zato so jubile-ji, ki jih obrtniki beležijo, vredni poseb-ne pozornosti. Predsednik OOZ Sežana Jernej Bor-tolato je v uvodnem govoru poudaril: »Obrtniki smo močni, trdni, iznajdljivi in verjamem, da bomo kos posledicam epidemije covida-19. Čeprav vem, da ni enostavno in da je marsikomu še kako težko, vendar sem prepričan, da lahko skupaj in povezano premagamo izzive, s katerimi se moramo dnevno spopa-dati«. OOZ Sežana preko OZS-ja aktivno so-deluje tudi z Vlado Republike Slove-nije. Pri predlogih vladnih ukrepov je OZS dober pogajalec, žal pa je treba ob tem povedati, da smo sicer veliko-krat slišani, a premalo uslišani. In kot je še poudaril Bortolato: »Obrtniki in podjetniki znamo in zmoremo delovati v ekstremnih pogojih. Vajeni smo trde-

ga dela in neusmiljene borbe za svo-je preživetje in napredek, a se ob tem vsi močno zavedamo, da v nedogled takšno stanje ne bo mogoče. Zato, spoštovani županji in spoštovana žu-pana, prisluhnite nam in pridite nam naproti. Le skupaj lahko soustvarimo konkurenčnejše in spodbudno poslov-no okolje, iz katerega nam ne bo treba bežati čez mejo, saj bomo imeli doma možnost razvoja in napredka«.

za 10 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu za leto 2020 so zahva-lo prejeli: Abram Albin s.p., - Vzdrže-vanje objektov in okolice; Begić Mirzet s.p., - Zaključna dela v gradbeništvu; Bele Simon s.p. - Kamnoseštvo Bele; Benčič Jan s.p. - Posredovanje oglaše-valskega prostora; Črnetič Bojan s.p. – Avtoprevozništvo; Danoski - fasa-derska in druga gradbena dela, d.o.o.; Gec Andrej s.p. - Avtoservis Suzuki; Gradbena - trgovina z gradbenim ma-terialom d.o.o. Sežana; Kolman Ivica s.p. - ker-Kolman keramičarstvo, izo-lacije in adaptacije; Kosič Andrej s.p. - 1a adaptacije, oblaganje tal in sten; Mujanović Zuki-Zurijet s. p. - zaključ-na dela v gradbeništvu; Mušić Hazim s.p., - Zaključna dela v gradbeništvu; Popovič Katarina s.p. - Foto art; Rav-

bar Nataša s.p. - Mavrica zaves pro-daja, šivanje in svetovanje; Sam trans, - trgovina in storitve, d.o.o.; Sila An-drej s.p. - Urejanje okolice; Skok Jožko s.p. - Popravila, vzdrževanje strojev in naprav; Studio Matevljič, - Računo-vodske in poslovne storitve ter davčno svetovanje d.o.o.; Švagelj Andrej s.p. - Tošč mesnica in trgovina; Terčon Ma-teja Knap s.p. - Plesni studio in Volk Martin s.p. - Obdelava naravnega ka-mna.

za 10 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu za leto 2021 so zahva-lo prejeli: ABC dom plus, storitve in trgovina, d.o.o.; Bole pohištvo Bole Aleš s.p. - Posredništvo pri prodaji pohištva; Brajdih Samo s.p. - Grafični atelje; EUMAT, trgovina z gradbenim materialom d.o.o.; Fric Anej s.p. - x13, pakiranje peletov; Gregorič Andreja s.p. - Frizerski salon Andrejka; Kljun Elvis s.p. - Vzdrževanje in popravila motornih vozil; Kobal Marjan s.p. – Av-tomehanika; Marhold Jan s.p. – Avto-prevozništvo; mimas m&d - elektro in gradbene storitve d.o.o.; Mohorčič Da-mijan s.p. - Popravila kovinskih izdel-kov; Peric Kristina s.p. - Frizerski salon Kristina; Ravbar Vojko s.p. - Gradbena mehanizacija; Spetič Marko s.p. - RIS,


Zaključek nagradne akcije »Moja občina – lepa in urejena 2021«Cilj akcije »Moja občina – lepa in urejena« je izboljšati kakovost življenja prebivalcev občine in biti privlačni za obiskovalce ter tako prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi. Je spodbuda za povezovanje in sodelovanje občanov.V sklopu akcije smo to leto ocenjevali balkone, dvorišča, kmečke vrtove, poslovne objekte in naselja oz. vasi. Na zaključni dogodek so bili vabljeni sodelujoči, ki so svoj trud prijavili, pa tudi tisti, ki so jih občani ali komisija opazili med ocenjevanjem na terenu.Dogodek smo nameravali izvesti na zelenjavno rožnem vrtu družine Valečič z Beke. Ker nam je vreme pred začetkom nekoliko zagodlo, smo se prestavili pod streho, udeležencem s projekcijo fotografij pokazali ocenjevane elemente, razglasili rezultate in podelili nagrade v obliki vrednostnih bonov Marjetica Koper, d. o. o., ter Agromarket Vinakras

Kozina. Županja Saša Likavec Svetelšek se je zahvalila vsem, ki skrbijo za urejeno okolico svojih bivališč, pa tudi krajevnim skupnostim, ki s svojim skupnim delom skrbijo za urejene vasi. Upravičeno ponosna je na vse občane, ki skupaj z občino skrbimo, da so naše vasi in urbana okolja čista, urejena in privlačna za nas ter za obiskovalce, ki se v naše kraje radi vračajo. Posebna zahvala tudi komisiji: Jani Pečečnik in Danielu Banu, ki vsaki dve leti po vnaprej določenih merilih, skupaj s predstavnico občine, ocenita trud občanov.Zaključili smo ob kozarčku vina in feti pršuta Mirjana Valečiča, sladkih »Maminih štrukljev« Venčke Vatovec in poklepetali s sebi enakimi in s strokovnjaki s področja hortikulture.Akcija poteka vsaki dve leti in v letošnji so prostovoljno ali na naše povabilo sodelovali občani iz

različnih krajev. Trud vseh žal ni bil nagrajen, ampak verjamemo, da skrb za urejeno okolje ni namenjena tekmovanju, ampak osebnemu zadovoljstvu.

dni seji dne 22. februarja 2021 podelila dr. Stanislavu Renčlju. Dr. Stanislav Renčelj se je rodil 3. maja 1940 v Sežani. Po končani Biotehni-ški fakulteti je pridobil naziv živilski tehnolog. Zaposlil se je v sežanski kmetijski zadrugi, kjer je z izvedenci iz Parme zasnoval pršutarno v Šepuljah. Kot priznanega strokovnjaka za kuli-nariko ga srečujemo vedno pogosteje kot avtorja regionalnih monografij, kjer naravno in kulturno dediščino do-ločene slovenske pokrajine prepleta s krajinsko pogojenimi jedmi in pijačami. Njegova zelo pomembna dejavnost je etnološko zbiranje podatkov, ki jim je dodal še opise kulinarike, nači-ne priprave in uživanja jedi, ter opise naravne dediščine, vse to pa je nato izdal v vrsti zelo zanimivih in poučnih knjig: Izdelovanje klobas, salam in že-lodcev, Sušenje mesa, Tradicionalni

proizvodi in jedi območja od Turjaka do Kolpe, Kraški brinjevec in Brkin-ski slivovec, Okusi Krasa – etnološko kulinarično delo, Knjiga o notranjski kuhinji in drugih rečeh ter Kraška hiša in arhitektura Krasa. Dr. Stanislav Renčelj je sodeloval tudi pri postop-ku zaščite kraških kulinaričnih dobrot. Pobude za zaščito kraškega pršuta, kraške pancete in kraškega zašinka so se rojevale vzporedno z izgradnjo sodobne Kraške pršutarne v Šepuljah (1977). K njegovemu udejstvovanju v zvezi s kraškim pršutom prištevamo še blagovno znamko ROČNO REZAN PRŠUT– KRAŠKI PRŠUT, ki je uvelja-vljena in prepoznavna gastronomska posebnost Krasa. Namen te storitvene znamke je kakovostno izvajanje sto-ritve, ohranjanje tradicije, povečanje kakovosti in ugleda ročno narezane rezine pršuta kot posebne gastronom-

ske vrednote in spretnosti. Znamka je bila uradno registrirana 29. 3. 2013. V različnih vlogah se je ali se še udej-stvuje na področju gospodarstva. Dr. Stanislav Renčelj je pristen Kraševec, ki ljubi Kras. Vseskozi ga spremljajo ideje o skrbi za Kras ter promociji in zaščiti naravne in kulturne dediščine tega področja.

Spoštovani jubilanti in prejemniki pri-znanj, ste sinonim za inovativnost, prodornost, pogum in uspeh. Iskrene čestitke za vaše izjemne dosežke in zahvala, da skupaj soustvarjamo pri-hodnost, v kateri vsi z veseljem sobi-vamo in sodelujemo. Zahvala občinam Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Se-žana, ki so nas pri izpeljavi prireditve tudi finančno podprle.

OOZ SežanaFoto: Jan Antončič

ZELENA SHEMA SLOVENSKEGA TURIZMA – ANKETIRANJE PREBIVALCEVV začetku leta 2017 smo občine Di-vača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana vstopile v Zeleno shemo slovenskega turizma (ZSST) ter lo-čeno pridobile znake Slovenia Green Destination. S tem smo se zaveza-le, da bomo spodbujale trajnostno delovanje, združevale trajnostna prizadevanja ter promovirale lokalni značaj in zelene zgodbe. Tako smo se kraško-brkinske občine na sloven-skem, evropskem in globalnem trgu

pozicionirale do okolja kot družbeno odgovorne destinacije. Zavezale smo se tudi, da se bomo v roku treh let tesneje povezale in ustanovile skupno organizacijo na področju turizma ter se bomo sku-paj prijavile v postopek za pridobitev znaka ZSST oz. vstopile v ZSST kot skupna destinacija. Ker je za pri-dobitev skupnega znaka ZSST tre-ba izvesti tudi anketne vprašalnike med prebivalci, vas prosimo, da si

vzamete nekaj minut časa in izpolnite kratki spletni vprašalnik, ki je na tej pove-zavi: https://www.1ka.si/a/350225 oz. preko QR kode.Hvala, ker nam pomagate izboljšati kakovost trajnostnega poslovanja destinacije Kras in Brkini.

Ekipa VisitKrasObmočna razvojna agencija Krasa in Brkinov, d. o. o.

»Moja občina – lepa in urejena 2021« Čestitke še enkrat tako nagrajencem kot nominirancem,

zahvala za tako številčno udeležbo na dogodku in naj bo to spodbuda vsem, da skrbijo za urejenost našega okolja.Zahvaljujemo se tudi Marjetici Koper, d. o. o., ter Agromarketu Vinakras Kozina za del sponzorskih sredstev, akcijo »Moja občina – lepa in urejena« pa ponovimo čez dve leti.

Nagrajenci letošnje akcije po kategorijah so bili:Najlepši balkon: 1. Marta Mahne, Tatre; 2. Miranda Počkaj, Rodik; 3. Anica Prelc, RodikNajlepše dvorišče (okrasni vrt): 1. Helena Borg, Klanec; 2. Tanja in Simon Makuc, Rodik, 3. Slavka Kravos

Šuštarjeva, PetrinjeNajlepši kmečki vrt: 1. Neža Ljubič, Kozina; Mirjan in Emanuela Valečič, Beka; 3. Marija in Edo Andrejašič, OcizlaNajlepše urejen poslovni prostor: 1. Gostilna Mahorčič, Rodik; 2. Turistična kmetija Pri Friščevih, Rodik; 3. Ekološka kmetija Mahne, Darinka Mahne, TatreNajlepše naselje oz. soseska: 1. Markovščina, 2. Rodik, 3. ArtvižePohvalo za urejenost poslovnega objekta sta dobila tudi Še'n bar na Kozini in Bar Klanc v Klancu.

Za komisijo, Valerija Pučko

Najlepše naselje oz. soseska – Markovščina

Najlepše urejen kmečki vrt – Neža Ljubič, KozinaNajlepši balkon – Marta Mahne, Tatre

Najlepše urejen poslovni prostor – Gostilna Mahorčič, Rodik

Najlepše urejeno dvorišče (okrasni vrt) – Helena Borg, Klanec pri Kozini

16 • MED LJUDMI • 2021 2021 • MED LJUDMI • 17

Turistični vodniki so krizi navkljub še kako živiTurizem je v lanskem in letošnjem letu verjetno najbolj prizadeta gospodarska dejavnost. Turistični vodniki kot najbolj izpostavljeni terenski turistični delavci in ključni vezni člen sodobnega turizma – so namreč posredniki (neredko edini) med turisti in lokalnimi ponudniki oz. ponudbo – so do pred kratkim, ob odsotnosti vodniškega dela, bili prepuščeni sami sebi in marsikdo je zaprl svojo dejavnost.Domači vodniki, organizirani v Društvo turističnih vodnikov Krasa in Brkinov, pa se nismo prepustili malodušju. Celo več kot to, naredili smo tako velike razvojne korake kot še nikoli v 12 letih obstoja društva.Kot prvo smo se združili pod novim logotipom in sloganom. Če je slogan »Z nami doživite več« razumljiv sam po sebi, pa logotip potrebuje razlago: bordo rdeča je barva za Kras, zelena je za Brkine, »modri« pa smo mi, vodniki. Kompas kot prispodoba za vodenje kaže t. i. dinarsko smer (SZ–JV), kot sta si tudi skupaj soseda bratska Brkini in Kras. Povezuje ju marsikaj, čedalje bolj na področju turizma to aktivno počnemo tudi lokalni vodniki.

Vodnikom je ena prvih in najpomembnejša aktivnost v koledarskem letu obeležitev 21. februarja, mednarodnega dneva turističnih vodnikov. Svetovna zveza društev turističnih vodnikov WFTGA je bila ustanovljena 21. februarja 1985. Od leta 1990 se ta dan po celem svetu obeležuje kot Mednarodni dan turističnih vodnikov. Ob tej priliki se mnogi turistični vodniki po celem svetu predstavijo javnosti s promocijskimi brezplačnimi vodenji. V Sloveniji se to dogaja od leta 2016, v letu 2019 smo se akciji pridružili tudi turistični vodniki za Kras in Brkine. Izpeljali smo 11 tematsko in prostorsko raznolikih

vodenj, lani smo še pred zaprtjem javnega življenja uspeli v živo izpeljati 12 vodenj. Letošnja tema Mednarodnega dneva turističnih vodnikov je bila »Turistični vodniki: s kreativnimi zgodbami bogatimo turizem na podeželju«. Na našem koncu Slovenije, na matičnem Krasu in v Brkinih, smo bili aktivni zlasti od 21. februarja dalje, ko smo ob pomoči naše nove Facebook strani (FB: Turistični vodniki Kras in Brkini) izpeljali edina možna, torej virtualna vodenja. Ta so bila v obliki avtorskih, vnaprej posnetih videov naših članov. Okvirno 12 filmčkov se je postopoma zvrstilo za javnost s prikazom po eden na dan. Ob celi pahljači tematik in avtorskih pristopov smo dokazali, da kljub letošnjim novostim v tehniki in načinu dela še kako obvladamo naše osnovno vodniško delo, povezano z razkazovanjem in pojasnjevanjem obiskovalcem lokalnih zanimivosti, značilnosti in posebnosti, povezanih z ljudmi in naravo našega prostora, ki vključuje občine Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Miren - Kostanjevica in Sežana. Naše letošnje virtualne zgodbe so bile: V iskanju zakladov Divaške jame; Po poteh pra-prednikov med Krasom in Vipavsko dolino; Kali in ledenice; Opatje Selo – Zbirka 1. svetovne vojne in Hiša opajske tradicije; Kolesarski vodniki in vodiči za po Krasu; Rodik skozi čas; Štanjel - Grajžarjeva domačija in Jože Abram; Gorjansko naokrog v

smeri urnega kazalca; Podobe Toneta Kralja na Mirenskem gradu; Mitski park Rodik; Na potep z ljubezenskim romanom Murva Fabianijevih ter Dutovlje in Teranova krožna pot. Odziv javnosti je bil izjemen, saj nekateri videi beležijo že več tisoč ogledov. Videi so na ogled tudi na društveni YouTube strani.Poslanstvo društva je poleg omogočanja strokovne rasti svojim članom tudi promocija turističnega vodenja, domače turistične ponudbe in turizma nasploh. Glede na okoliščine, ki niso dopuščale fizičnega druženja in dela na terenu, smo bili letos zelo aktivni tudi pri internih izobraževanjih: 22 članov je opravilo intenzivno tridnevno (zoom) izobraževanje na temo prazgodovinska gradišča/ kaštelirji, 20 vodnikov se je udeležilo usposabljanja na temo Mitski park Rodik, 8 pa na temo Škratji Kras v Štanjelu. Preostanek leta bomo izkoristili za pripravo nove predstavitvene zgibanke in izobraževanje o osnovah videoprodukcije. Čeprav razmere niso rožnate in koronske krize še ni konec, pa ob vseh razvojnih novostih z optimizmom zremo v prihodnost in se že veselimo ponovnega druženja tudi z vami.

Bogdan Macarol, predsednik Društva turističnih vodnikov Krasa in Brkinov

BITI ALI LJUBITIŽe drugo leto zapored sežanska iz-postava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki jo že vrsto let vodi mar-ljiva in prizadevna Vladislava Navo-tnik, je v goste povabila mlade glas-benike Glasbene mladine ljubljanske v ciklu Jesenskih serenad, ki poteka po raznih krajih Slovenije že 45. leto. Jesenske serenade zvenijo na po-sebnih lokacijah, kot so muzeji, dvori, grajske kleti, viteške dvorane, cerkve … in razveseljujejo mlade in odrasle glasbenike ter ljubitelje odlične glas-be. Letos so se serenade, ki jih redno obišče tudi županja Saša Likavec

Svetelšek, začele v majhni brkinski vasici Bač pri Materiji, kjer je v zelo akustični in leta 2006 prenovljeni cerkvici sv. Jurija na Tabru nastopila komorna skupina Glasbenega dru-štva Tamburjaši iz Vipavske doline. Skupina deluje že 13 let, umetniška vodja skupine pa je odlična čemba-listka in dirigentka Mojca Lavrenčič. Predstavili so se na koncertu Jesen-skih serenad, poimenovanem »Biti ali ljubiti«. S tamburicami in čembalom so občinstvo popeljali v obdobje ba-roka z Bachovo in Vivaldijevo glasbo ter skladbami drugih skladateljev. S soneti Williama Shakespeara v pre-

vodih Janeza Menarta se je predsta-vil dramski igralec Tadej Pišek, ki se je s svojim enajstletnim profesional-nim delovanjem dodobra uveljavil tako v gledališču, filmu kot tudi na radiu in televiziji. Navotnikova se je zahvalila nastopajočim, ki so poželi obilen aplavz, kot tudi producentki Glasbene mladine ljubljanske Marin-ki Gombač. Zahvala za pomoč pri organizaciji do-godka velja gradbenemu odboru Ta-bor, PGD Materija in AH multimedija, Alen Hrvatin s. p.

Olga Knez

Participativni proračun: glasbena igrala na igrišču DinozavrčekObčina Hrpelje - Kozina s participa-tivnim proračunom nadaljuje tudi v letih 2021 in 2022. Prvi izveden pre-dlog v letošnjem letu je bila postavi-tev glasbenih igral na igrišču Dinoza-vrček na Kozini. Poleg klasične opre-me je igrišče tako dobilo dve novi glasbeni igrali, boben in metalofon. Igrali oddajata prijeten zvok in vabita male nadobudneže, da se preizkusijo tudi v glasbi.Ostale izbrane in izvedene predlo-ge vam bomo predstavili v naslednji številki glasila.

Občinska uprava

Trgovinica domačih izdelkovV Centru za obiskovalce Mitskega parka v Rodiku je od septembra dalje možen tudi nakup domačih izdelkov: marmelade, med, jabolčni sok in kis, Kraški brinjevec, brinje-vo olje, Brkinski slivovec in Ginbrin! Ponudbo redno dopolnjujemo.

Center je odprt vsak dan!Ponedeljek–petek: 9.00–15.00Sobota in nedelja: 9.00–16.00

Telefon: 070 569 882

Ekipa Mitskega parka


RCM d. o. o.Nov sodobni logistični center v OIC Hrpelje

Junija letos je družinsko podjetje RCM v naši coni v Hrpeljah predalo namenu nov sodobni logistični center. Podjetje v prihodnjem letu obeležuje 30 let delovanja na področju carinskega posredovanja, 20 let je bilo specializirano za posredovanje carinske dokumentacije, nato pa je z leti širilo svoj asortima storitev in z letošnjim letom trgu ponudilo celovite logistične storitve.Lokacija centra ima odlične prednosti: le streljaj stran od AC in železnice, v neposredni bližini Luke Koper, pristanišč v Trstu in na Reki ter Ljubljane in Zagreba.Celovita logistična ponudba zaokrožuje storitve na področju carinskega skladiščenja, carinskega posredovanja s 24-urno svetovalno podporo glede izvajanja carinskih postopkov tako pri uvozu kot izvozu in tranzitu (T1, T2, T2L, TIR), pri carinskem posredovanju, pregledih (carinskih, veterinarskih, fitosanitarnih in zdravstvenih) ter pri poročanju Intrastat. Organizirajo kopenski, pomorski in letalski transport.V novem carinskem skladišču v OIC Hrpelje imajo na voljo carinsko skladiščenje na 5000 m² zaprtih površin in zunanje površine v izmeri 15.000 m² za skladiščenju vseh vrst tovora, ki ga je mogoče manipulirati in skladiščiti na

prostem. Omogočajo skladiščenje kontejnerskega tovora, generalnega tovora, tovora na paletah ter obenem nudijo možnost najema parkirnih prostorov za tovorna vozila.RCM ima poslovne enote locirane na slovensko-hrvaški meji, kar omogoča carinjenje blaga 24/7. Skupaj z digitaliziranimi poslovnimi procesi tako zagotavljajo optimizacijo transportnih poti in stroške prevoza. Razpolagajo s carinskimi dovoljenji, ki razbremenijo plačilo dajatev ob uvozu. Zaradi dovoljenja za carinsko skladišče njihovi poslovni partnerji ob uvozu ne plačujejo dajatev, ampak šele ob sprostitvi iz carinskega skladišča. To omogoča tudi lažje obvladovanje zalog in prostorske stiske, lažja je organizacija in obvladovanje, zagotavljajo pa tudi distribucijo. Izkušnje so podjetje pripeljale do tega, da povsem obvladajo in razumejo logistične potrebe, zato odločitev za investicijo v sodobni logistični center ni bila težka. RCM d. o. o. je dobitnik prenovljenega standarda ISO 9001:2015, sistema vodenja kakovosti, imajo certifikat kot pooblaščeni gospodarski subjekt AEO C. Program AEO Evropske unije je del svetovne pobude, da se zagotovi varnost celotne dobavne verige. Potrdilo podjetju omogoča ugodnejši položaj pri uporabi poenostavljenih carinskih postopkov in predstavlja nižjo stopnjo tveganja v sistemu analize tveganja. Potrdilo podjetju omogoča, da je prepoznano kot varen in zanesljiv partner v mednarodni trgovini ter bo zaradi tega imelo manj pregledov v postopkih carinjenja. Od FURS-a so pridobili dovoljenja za poenostavljene postopke pri izvajanju carinskih formalnosti v carinskih postopkih, kar pomeni hitrejšo izvedbo carinskih postopkov. Po aktualnih finančnih in gospodarskih dosežkih jih bonitetna hiša Bisnode uvršča med prejemnike Zlate bonitetne odličnosti AAA, ki jo v Sloveniji dosega zgolj 2.648 registriranih podjetij. Imetniki certifikata Excellent SME dosegajo v primerjavi z drugimi

Kosovelova knjižnica Sežana z bralno akcijo Knjiga zažiga! v Mitskem parku RodikKosovelova knjižnica Sežana že tre-tje leto zapored organizira poletno bralno akcijo za osnovnošolce »Bodi kul, beri ful«, ki smo jo letos poi-menovali še »Knjiga zažiga!«. Veseli smo odziva otrok in tega, da mar-sikdo sodeluje že od vsega začetka. Mladi bralci so na zaključnem sreča-nju povedali, da se jim med branjem ni nič zažgalo na štedilniku, so se pa v domišljiji prižigale nove ideje in za-misli. Drugo soboto v septembru smo vse sodelujoče povabili na pravljični pohod v Mitski park Rodik. Gospa Va-

lerija Pučko nas je popeljala v mitični svet starodavnih zgodb, ki so razbur-kale našo domišljijo. Bralci različnih starosti smo z zani-manjem prisluhnili rodiškemu ljud-skemu izročilu, v katerem imajo po-membno vlogo kačon Lintver, hudič s šembilijo, štrige, vedamci, Krvavo stegno in druga nenavadna bitja. Ob veličastnih kamnitih skulpturah, ki so postavljene po celotnem parku, smo si jih lahko živo predstavljali. Na poti smo vsem osnovnošolcem, ki so čez poletje prebrali vsaj pet

knjig in oddali kartonček ter izdelek, podelili pohvale in jih, zahvaljujoč sponzorjema Elter, d. o. o., iz Komna in Založbi Miš, nagradili s kakovo-stno poučno knjigo slovenskih av-torjev. Fructal, d. o. o., je omogočil, da smo vsi dobili prigrizek in pijačo, Kosovelov dom Sežana pa žrebanje kino vstopnic. Dva nagrajenca bosta s svojima družinama lahko obiskala Kosovelovo domačijo v Tomaju, za kar bo poskrbela Kosovelova knjižni-ca Sežana. Triurni pohod smo zaključili prijetno utrujeni in dobre volje. V Kosovelo-vi knjižnici smo prepričani, da bodo mladi bralci tudi naslednje poletje povprašali po barvitem kartončku in sodelovali v akciji, saj knjiga zažiga!

Marja Filipčič MuličFoto: Neža Bandel

Obvestilo Pred kratkim smo v Knjižnici Ko-zina gostili izredno nadarjeno mlado slikarko Leo Gluvak. Lea je srednješolka, ki se veliko uči pri dedku, ki je naivni slikar. Če si ni-ste utegnili ogledati njenih slik, si lahko naknadno ogledate njene in dedkove slike na razstavi v stavbi divaške občine.

Patricija Dodič

Fotografijo je posnel Mirjan Mihalič iz Krva-vega Potoka. Na njej je polh, ki se je znašel sre-di njegovih trt pred hišo in v miru zobal grozdne jagode.

poslovnimi subjekti v Sloveniji izjemne rezultate, imajo 9 % višje prihodke na zaposlenega od povprečja te velikosti podjetij, ustvarijo še enkrat višji dobiček na zaposlenega in imajo za 1/6 višjo dodano vrednost na zaposlenega.

Več informacij lahko dobite na spletni strani www.rcm.si ali po e-pošti [email protected] in [email protected] pa na tel. št. 031 649 946.

Ester Mihalič


Opečnat svet Teje Ljubič v kozinski knjižniciNekdanja poslanka, virtuoz na har-moniki, violinistka, pevka, fotogra-finja, odvetnica, Javorka, Brkinka, predvsem pa srčno dekle, Teja Lju-bič, v septembru v Knjižnici Kozina razstavlja svoje črno-bele fotografi-je. Pravi, da se je želja po fotografiji pojavila spontano. Meni, da nas ume-tnost bogati in daje življenju piko na i.

»Odkar pomnim, je moje življenje po-vezano z umetnostjo – v najrazličnej-ših oblikah. Sprva, skozi najstniška

leta, me je spremljala glasba. Ure vaj na harmoniki, violini in solo petju, so predstavljale moj vsakdan. Kasne-je, ko se je moja pot nadaljevala na fakulteti, so se spremenile prioritete, vendar pa je vseskozi ostajala želja po najrazličnejšem ustvarjanju – od slikanja do raznih ročnih del. Tako mi je na primer letos med pripravami na opravljanje pravniškega državnega

izpita in prebijanjem skozi suhoparne zakone čas krajšala kvačka, s katero so nastajali številni puloverji, igrače

in še marsikaj drugega,« pove o sebi vedno prijazna Ljubičeva. Menda se ji je želja po fotografiji pojavila spon-tano, ker je v objektiv želela ujeti in ohraniti trenutke. »In nekaj najlep-šega je ravno to, da lahko to počneš znova in znova. Tako je pred skoraj petimi leti postal fotoaparat moja družba in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo v objektiv ujela tudi Jezerina, slepa dolina pod Javor-jem in Obrovom, nekoč pa poznana po mlinarstvu in Opekarni Obrov.« Danes propadajoča in zapuščena opekarna je bila navdih za serijo fo-tografij, ki se predstavljajo pod na-slovom »Opečnat svet« in na katerih je ujeta baletna zgodba, ki jo je med zidovi mistične opekarne, skozi gibe, pripovedovala čudovita Katarina Ju-riševič. Lesene podlage za fotografijo je sestri pripravil brat Andrej. Raz-stava je na ogled do 4. oktobra, zato vabljeni k ogledu, po novem tudi pri nas z ustreznim PCT.

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

Blagoslov križa na MršahV soboto, 21. avgusta letos, je bil blagoslovljen nov križ ob cesti Mate-rija–Mrše v Čuču. Križ, ki je bil posta-vljen na tem kraju pred 70 leti, je bil v slabem stanju in brez razpela – Je-zusa. Dobrotnik in donator domačin Vlado Cetin - Rot je sam dal izdelati leseni križ iz akacije in nanj pritrditi novega Jezusa. Izdelavo in montažo križa je naredilo »Mizarstvo« Marko Renko, s. p., iz Povžan. Ob zbrani množici vernikov je križ blagoslovil župnik Niko Čuk. Lepo vreme je omogočilo, da smo opravi-li skupno molitev in zapeli zahvalne pesmi. Stari križ pa je bil renoviran in postavljen na sredo vasi Mrše. Z lepim dogodkom smo nadaljevali druženje v prostorih vaškega doma na Mršah. Mize so bile bogato oblo-žene s hrano in pijačo. To so bile jedi in slaščice, ki so jih pripravile pridne in marljive domačinke.Naj bodo taki dogodki in dobra dela v zgled vsem nam in korajžo za na-

prej še na drugih naših krajih, kjer je to potrebno. S tem dokazujemo, da je ta prostor nas vseh ljudi in da tukaj živimo kristjani.Hvala za postrežbo in trud domačin-kam in vsem, ki so sodelovali pri tem

dogodku. Hvala gospodu župniku za opravljeni blagoslov križa. In najve-čja zahvala velja dobrotniku Vladu Cetinu - Rotu iz Mrš. Bog vas živi!

Maks Filipčič

Brinš'ca

Na praznik rojstva device Marije ali mali šmaren (8. september), kot se ga ponarodelo imenuje, je pri Brinš'ci nad Brezovico vsako leto manjši romarski shod, na katerem je letos g. Vid Premrl daroval sveto mašo. Kapelo Marijinega rojstva na Brinš'ci in okolico so za to priložnost Brezovčani lepo okrasili. Na sugestivni lokaciji, skoraj v večernem mraku je zadonela tudi lepa cerkvena pesem in povzdignila slovesnost.G. Vid je spomnil, da je praznik Marijinega rojstva za katoličane

praznik upanja in novega življenja, zato ker po Mariji prihaja z rojstvom sina Jezusa odrešenje. Zanimiva je bila še razlaga pomena imena šmaren, ki pomeni preprosto Sveta Marija.

Molitveni dan za duhovne pokliceNa Sveti gori je v soboto, 11. 9., potekal škofijski molitveni dan za duhovne poklice pod geslom »Pripadaj, išči in se odloči!«. Vodil ga je koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, ob njem so somaševali jubilanti zlatomašniki in srebrnomašniki ter drugi duhovniki. Med mašne pomočnike je bil sprejet Mel Kovic iz Mirna, ki se bo letos pripravljal na diakonsko posvečenje. Slušateljem Katehetsko-pastoralne šole, ki so zaključili biblični ali katehetski program, so bile izročene diplome.Škof Bizjak je geslo srečanja »Pripadaj, išči in se odloči!« naslonil na modrosti v Svetem pismu in poudaril: »Tri vrste ljudi živijo življenje, ki ni življenje: Pretrdi in premehki in črnogledi! Dobro premisli in pretehtaj, potem pa se odloči in odrini na globoko! Tudi če boš čez toliko časa videl, da si se zmotil, boš priznal, da si se zmotil, in boš rešil, kar se bo dalo! Marsikdo v strahu, da ne bi naredil kaj narobe, nič ne naredi, kar pa je najbolj narobe!«Župnija Hrpelje - Kozina je nazadnje praznovala mašniško posvečenje

pred 58 leti, ko je bil v duhovnika posvečen + g. Ludvik Kastelic iz Brezovice, leto prej, leta 1962, pa g. Franc Prelc iz Podgrada pri Vremah (takrat župnija Rodik). Vsak prvi četrtek v mesecu je posvečen molitvi za nove duhovne poklice. Tudi tu župnik Niko Čuk daruje mašo po tem namenu, da bi si izprosili novih duhovnikov, ki bodo posvečevali naše ljudi in kraje. Zato velja vsem vabilo, da okrepimo molitev.

Delavnice molitve in življenjaV župnišču v Hrpeljah se bo izvajal praktičen program, ki udeležencem pomaga naučiti se uporabljati Sveto pismo v vsakdanjem življenju ter poglobiti molitev. Uvodno srečanje bo 30. 9. ob 19.30. Več informacij: Jana Barba, tel. 050 754 237 ali [email protected].

Jana Barba

PEŠ IZ LENDAVE V KOPER V DOBRODELNE NAMENESkupina prijateljev in popotnikov, ki rada hodi v hribe in raziskuje Slove-nijo, si je tokrat zadala izziv, da bodo prehodili Slovenijo z namenom poma-gati sorodnici Mihaeli Rojht iz Morav-cev v Slovenskih goricah. Mihaela je 21-letno dekle, ki je od rojstva sle-pa, vendar pogumna in srčna punca. Osnovno šolo je končala v domačem kraju, nato pa nadaljevala srednjo šolo v Ljubljani. Sedaj je študentka na Visoki šoli za wellness in turizem na Bledu. Mihaelin cilj je po končanem študiju pridobiti dodatne kvalifikacije in odpreti svoj masažni salon, saj bi rada pomagala ljudem pri sprostitvi in boljšem počutju. Ker pa si sama ne more zagotoviti vseh potrebnih sred-

stev, so ji na pomoč priskočili družina in prijatelji pohodniki, ki so v ta na-men prehodili celo Slovenijo. Pot so začeli izpred Vivariuma v Lendavi in jo prepešačili v sedmih dneh ter skupno prehodili 307 km. Pohod so zaključili 4. septembra na koprski promenadi s skokom v morje. V času pohoda so se jim pridružili številni pohodniki in do-bri ljudje, ki so jim na poti pomagali. Tudi sama sem se pridružila na zadnji etapi potovanja. Vzdušje v ekipi je bilo veselo, veliko je bilo smeha in prevla-dovali sta vztrajnost in dobra volja. Ob prihodu na koprsko promenado nas je pričakala Mihaela Rojht z družino in prijatelji. Srečanje je bilo zelo čustve-no, ni manjkalo solz sreče in veselja

ob takšnem dosežku. Če želite poma-gati Mihaeli, še vedno lahko nakažete sredstva na TRR Turističnega društva Gomila, št: SI56 6100 0002 1749 396, namen: donacija za Mihaelo Rojht, in s tem postanete del Mihaeline zgodbe. Tudi sama sem prosila za pomoč nekaj ljudi in tukaj bi se jim rada zahvalila: Jožetu Urbasu iz Logatca, Patriciji Do-dič iz Knjižnice Kozina, Martini Frank s Kovčic, kmetiji Umek iz Križa pri Se-žani, trgovini Božič iz Izole, Jani Jurič iz Ociskega raja in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi pohoda, pa tudi vsem, ki ste donirali in s tem pomagali Mihaeli do uresničitve njenih sanj. Iskrena zahvala vsem.

Zlatka Pavlinič


še vedno skupno vsem staroselskim skupnostim. Od naravoverstva (ša-manizma) amazonskih plemen, se-vernoameriških Indijancev, Keltov, starih Kitajcev – daoistov in konfuci-jancev pa vse do naravoverstva naših prednikov pred prihodom krščanstva.Naravoverci izkušamo svetost na-rave v vseh njenih pojavnostih. Vse prežema nevidna življenjska sila, ki so jo naši predniki imenovali Nikrma-na. To je prasila, ki ureja vse vidno in nevidno. Je povsod in je v vsem. Težko jo je videti neposredno, lahko pa prepoznavaš, kako deluje in kako usmerja vse, kar obstaja. To isto silo so kitajski daoisti poznali kot qi, hin-dujske Vede pa jo imenujejo prana.Jože nam je na praktičnih primerih predstavil svoje videnje moči Zemlje v prostorih v naši bližini. Na mnogih starodavnih točkah moči, kjer kakor da bi zemlja napajala okolico z vital-

no energijo, danes stojijo cerkve, ki to energijo usmerjajo v nebo – kakor človek svojo pozornost vstran od bi-stvenega, od raja tukaj in sedaj v ne-beško onostranstvo.Jože je skozi celotno predavanje poudarjal potrebo po vrnitvi h ko-reninam, k razumevanju in ponovni povezavi z Veliko materjo – z Nara-vo. Danes živimo v družbi, ki ji vlada negativni aspekt moškega principa, ki se izraža v agresiji ter poskusih dominiranja in izkoriščanja drugih bi-

tij in narave. Kot že vrabci na strehi čivkajo, nas ta način pelje v samode-strukcijo.Jože Guardjančič je predavanje skle-nil s povabilom k premisleku o vre-dnotah, ki jih vede ali nevede negu-jemo, ter o smeri, v katero bi želeli kot posamezniki in družba zapluti. Druženje smo nadaljevali ob dobri hrani in pijači izpod rok gostiteljev ter ob zanimivih debatah in idejah, navdihnjenih s predavanjem.

Boris Magdalenc

Kako je Srečko Kosovel nagovoril novomašnika pred 50 leti

Ko je g. Pipan Peter začenjal svojo duhovniško pot, leta 1971, je revija Mladika pri Celjski Mohorjevi družbi objavila z novomašniki predstavitve-ne intervjuje. Takrat je Pipan na vpra-šanja odgovarjal z verzi iz Kosovelo-vih pesmi. Ta intervju je predstavil tudi ob ponovitvi zlate maše in do-dal, da povzema njegovo poslanstvo, ki mu sledi vse življenje ter mu tudi ob zlatem jubileju še vedno pripada.

Kaj je vplivalo na vas, da ste si iz-brali duhovniški poklic?Na vsa vprašanja odgovarjam z be-sedami pesnika Srečka Kosovela.

Upam, da dovolj iskreno in razumlji-vo.Kakor naraščanje temnih glasov raslo je, vstajalo iz globin, kakor zvonjenje nevidnih zvonov klicalo me je iz kraških dolin. (S. K.: Kakor naraščanje)

Ali se kot »klerik« čutite ločeni od vernega ali morda nevernega obče-stva, ali pa še bolj povezani z njim, posebej z mladino?Šel sem: med množico sem se po-topil, med te ljudi, krvaveče spoznanj, padal, umiral, dokler nisem stopil v tiho svetišče njih pričakovanj. (S. K.: Kakor naraščanje)

Na katerem posebnem področju bi kot duhovnik najraje delovali in ka-kšne načrte imate pred seboj?Jaz pojdem tja, kjer beda in krivica temnita zlati kraljevski sijaj, ponižanje, trpljenje, glad in beda, tam naj spoznanja željni duh spre-gleda. (S. K.: Gospodom pesnikom)

V dno srca skril bom svojo bolest za svoje samotne dni, jaz nočem, da vidite to srce, ko je bolno, ko krvavi.

In v svojih očeh bom nosil smeh,

na svojih ustnih dovtip, nikdo ne bo vedel, kako in kaj, kaj čutim tisti hip.

In ko bom v sinjem večeru sam in svetilka mi gasni, bom stopil v svetišče pred njen obraz, da se duša mi pomiri. (S. K.: Svojo bolest)

Kaj pričakujete od slovenske Cerkve v prihodnjih letih?Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila, ki bo življenje preoblikovala, in bo človeku zopet moč vrnila in kar bo lažnega, bo v strah steptala.(S. K.: Rdeči atom III)

In če je treba, prelij svojo kri, naj prešumi življenja bregove, da bo rodila kipeče ljudi, ki bodo strgali tesne okove raz sebe, porušili ozke zidove, v krajino našo prinesli luči. (S. K.: Pravim ti brat)

Morda bi bralcem nove Mladike ho-teli še kaj povedati?Če svet je teman, krut in teman, mar nas prostost pred njim obvaru-je? (S. K.: Kratko življenje je)

Kakšna bo usoda cerkve svetega Socerba na Artvižah?Ga ni Brkinca ali pa obiskovalca naše občine, ki ne pozna ali vsaj enkrat letno obišče cerkev sv. Socerba, ki leži na 817 m nadmorske višine na Artvižah. Od tu so neverjetni razgledi daleč naokrog, najlepši sončni zahodi oziroma prostor, kjer je človek najbližje raju. Žal pa je usoda ar-tviške cerkve zelo negotova. Preteklo jesen je občinski svet sprejel odlok, s katerim je razglasil cerkev sv. So-cerba za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pridobitev statusa spomenika lokalnega pomena je pogoj za prijavo na občinske in državne razpise za pridobitev denarja za obnovo. Pred tem pa je treba pridobiti še gradbeno dovo-ljenje. Občina Hrpelje - Kozina bo del stroškov pokrila iz javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih spomenikov in kulturne dediščine, preostalo finančno breme pa je župni-ja Hrpelje - Kozina prenesla na vaščane, naše sorodnike in lokalne vernike, saj kot zatrjujejo na župniji, nimajo la-stnih finančnih sredstev za sofinanciranje izdelave grad-benega dovoljenja. Tako moramo do konca novembra 2021 zbrati še manj-kajoči del, in sicer 3.500 EUR. Sami vaščani ne zmore-mo zbrati celotnega zneska, čeprav smo z nabirko dveh preteklih maš, ki sta bili namenjeni prav zbiranju prosto-voljnih prispevkov za obnovo, zbrali nekaj manj kot 1.000 EUR. Zato se obračamo prav na vse, vernike in tudi zgolj ljubitelje naše vasi in kulturne dediščine, da nam prisko-čite na pomoč.Verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo in bo cerkev postopoma sanirana ter tako še naprej krasila naj-višji vrh Brkinov. Da bo njen zvon še dolgo in daleč donel. Artvižci

Odnos do Zemlje in moč prostoraV septembru smo v kantini pr' Fej-sčinih na Beki gostili predavanje Odnos do zemlje in moč prosto-ra. Predavatelj in veliki poznavalec stare vere oz. naravoverstva (kot mu pravilneje sam pravi) Jože Gu-ardjančič nas je popeljal na raz-burljivo popotovanje po poteh do-jemanja in razumevanja preteklosti in sedanjosti človeka, neiztakljivo vtkanega v platno Velike matere. Naravoverstvo oz. staroverstvo je pojem, ki ga je v zadnjem času vse pogosteje moč slišati. A vendar je ljudem mnogokrat vse preveč ab-

strakten in težko razumljiv, saj je pokristjanjevanju uspelo izbrisati večino starega znanja in vzbuditi strah pred “čarovništvom”. In ker se je izročilo prenašalo ustno, ni ostalo nič zapisanega, tako da so tudi tisti, ki jih je potihem zanimalo, ostali pra-znih rok.A vendar ni naravoverstvo nič tujega. Zapisano je globoko v naših genih, saj je človek vso svojo daljno pre-teklost bil del narave. Ni se počutil ločenega od nje, Velike matere, ni ločeval duše od telesa, torej ni bil razdvojen. V tem smislu je bil eno z

vsem, kar obstaja.Ta ločenost (dualizem) je prišla ve-liko kasneje v zgodovini, šele nekaj tisoč let pred Kristusom, ko se je v antični Grčiji pojavila Platonova du-alistična miselnost. Pozneje jo je kr-ščanstvo dokončno zacementiralo v svojo (prvotno bolj vključujočo) koz-mologijo v 13. stoletju, z dualistič-nim sistemom misli – prevlade razu-ma nad čutenjem – izredno vplivnega krščanskega filozofa Tomaža Akvin-skega.Kot je Jože nazorno pokazal na pre-davanju, je naravoverstvo bilo in je

Svoje prispevke lahko nakažete na:TRR: SI56 1971 0500 7666 750sklic: 002-2021namen: za cerkev na ArtvižahŽupnija Hrpelje - KozinaHrpelje, Reška cesta 256240 Kozina


Godbeniki BRKINSKE GODBE 2000 na poletnih šolahMusica Creativa 2021Musica Creativa je poletni orkestrski tabor, ki poteka v Izoli vsako leto. V dveh pihalnih orkestrih združuje mla-de glasbenike iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Za mlajše je Orkester Mu-sica Creativa, v katerem sodelujejo otroci, stari 9–13 let, za starejše pa je zahtevnejši Slovenski mladinski

pihalni orkester, ki se ga lahko ude-ležijo mladi v starosti od 13 do 29 let. Letos je mlajšemu orkestru dirigiral Daniel Leskovic, ki je tudi organiziral letošnjo Musico Creativo, starejšemu pa dirigent Mitja Dragolič. Tabor je potekal od nedelje, 15. avgusta, do sobote, 21. avgusta 2021. Sodelu-joči smo večinoma bivali v Dijaškem

domu SŠ Izola, vaje pa smo imeli v osnovni šoli Vojke Šmuc. Za našo pri-pravo so skrbeli mentorji za vsako skupino instrumentov posebej, sam pa sem si izbral igranje na timpa-ne. Prav veliko prostega časa nismo imeli, saj smo v enem tednu pripravili tri koncerte. Prvi je bil že v četrtek, in sicer v parku Pietro Coppo v Izoli, kjer je nastopil pihalni orkester Musi-ca Creativa ter komorne skupine. Na-slednji dan sta v letnem kinu Arrigoni nastopila oba orkestra. V soboto pa smo se z avtobusi odpravili v Ljublja-no na zadnji nastop, ki je bil zvečer v Slovenski filharmoniji.Zame je bil nastop v Filharmoniji posebna čast, sploh, ker je koncert snemala RTV Slovenija. Posnetka nastopa sta bila na ogled na 2. pro-gramu RTV Slovenija v nedeljo, 12. septembra, ob 8:30 in v nedeljo, 19. septembra, ob 8:10 v jutranji Glasbe-ni matineji. Tabora sem se udeležil kot edini član Brkinske Godbe 2000.

Tine Lestan

Suhozidna gradnja ter flora in favna suhih zidov

»Kaj, ko bi v Rožicah obnovili kakšen suhozid?« je padel predlog s strani Renate Rozman, vodje projekta EN-GREEN, iz Parka Škocjanske jame. »Ja, seveda, zakaj pa ne,« smo bili složni vaščani. Suhi zidovi so vendar edinstven element kulturne krajine izpod pridnih rok naših prednamcev, ki so pomembni tudi za živali in ra-stline ter kot taki vredni ohranjanja.In tako se je začelo: določili smo da-tum: sobota, 18. 9. 2021, nato smo se sestali z Davidom Terčonom, mentor-jem Partnerstva za kraško suhozidno gradnjo, se dogovorili o organizaciji in začeli s predpripravami. Dva dni pred začetkom delavnice smo pripra-vili teren in material. Na predvečer praktične delavnice nam je gospod Terčon predstavil značilnosti suho-gradnje ter vse posebnosti, vezane na tako gradnjo, med predavanjem smo dobili tudi praktične napotke za

obnovo suhega zidu. V nadaljevanju nam je Renata Rozman predstavila tipične rastline in živali, ki domujejo v suhih zidovih, kajti zidovi niso le kup kamenja, ampak dajejo zavetje marsikateri živali in tudi rastlini. V soboto zjutraj ob 9.00 pa smo va-ščani in zunanji udeleženci delavnice zavihali rokave in s pomočjo mentor-jev Partnerstva za kraško suhozidno gradnjo, Davida Terčona in Mitja Ko-bala, uspeli obnoviti kar 20 metrov suhega zidu v Rožicah. Navdušenje je bilo veliko, sledil je obvezni likof – za odlično malico je poskrbela Gostilna

Križman. Hvala vsem, ki ste sodelo-vali, in vsem, ki ste nam omogočili to akcijo, ter nasvidenje na naslednji. Izobraževalni dogodek je bil izveden ob podpori Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija in Obči-ne Hrpelje - Kozina ter financiran v okviru projekta ENGREEN (Program Interreg V-A Italija - Slovenija 2014–2020).

Vlasta Vatovec, RožiceFoto: David Terčon in Martina Drožina Tomažič

Musikras 2021Letos sem se udeležil godbeniškega festivala Musikras. Potekal je od 26. do 29. avgusta v Štanjelu. Zbralo se nas je okoli 50 mladih glasbenikov, starih 9–15 let. Večina nas je priha-jala iz kraško-brkinskih občin, neka-teri pa tudi iz drugih koncev Sloveni-je. Veliko nas je bilo tudi iz Brkinske godbe 2000, na čelu z dirigentom Tomažem Škamperletom. Polovica udeležencev je spala v osnovni šoli, polovica pa se je vsako jutro vozila. Tisti, ki smo tam prespali, smo ime-li veliko časa za spoznavanje novih prijateljev. Po zajtrku smo se zbrali v učilnicah z mentorji, kjer smo bili razdeljeni po inštrumentih. V moji skupini smo bili samo trije saksofo-nisti. Moja mentorica je bila Sandra Rijavec. Sicer je bilo med godbeniki največ tolkalcev, trobentačev, klari-netistov in flavtistov. Vsak dopoldan smo imeli vaje s svojimi mentorji, po kosilu pa še skupno vajo do večera z

dirigentom Mirkom Orlačem. Po ve-čerji smo se igrali družabne igre in si ogledali filme. V soboto zvečer so nam mentorji pripravili lep koncert, v nedeljo pa smo še mi zaigrali za naše starše in prijatelje. Na taboru Musi-

kras mi je bilo zelo lepo, saj sem se veliko naučil in spoznal nove prijate-lje. Komaj čakam, da se ga naslednje leto spet udeležim.

Teo Resinovič


BRKINSKA GODBA 2000 NA TEKMOVANJU IRONMANGodbeniki Brkinske godbe 2000 smo tudi letos v naši občini z glasbo pri-čakali in spodbujali tekmovalce tria-tlonske preizkušnje Ironman. Priča-kali smo jih na krožišču pred Klancem v kolesarskem sklopu tekmovanja. Iskrene čestitke vsem »železnim« udeležencem!

Neža Korošec

Ko se srečata mehanika in elektronika Poletni meseci so se v podjetju ATech elektronika, ki letos praznuje 30 let, zaključili z nasmehi na obra-zih. Iz Primorske gospodarske zbor-nice so jim sporočili, da je bila njihova inovacija PipeCut 220 INOX na regio-nalnem tekmovanju za inovacijo leta ocenjena z največjim številom točk, za kar so na slavnostni podelitvi pri-znanja Severno Primorske gospodar-ske zbornice in Regionalne zbornice Postojna za leto 2021 20. septembra prejeli zlato priznanje in se tako uvr-stili v nacionalni izbor za najboljšo inovacijo leta.Prenosni rezalnik za cevi iz nerjave-čega jekla pa so kot zelo dobrodo-šlo novost na trgu prepoznali tudi ameriški strokovnjaki in ga razglasili za zmagovalca Pro Tool Innovation Awards v kategoriji posebnih žag. In kako je nastal PipeCut 220 INOX? V letu 2020 so Brkinski razvojniki in tehnologi, v sodelovanju s finskim podjetjem in priznanim industrijskim oblikovalcem Davorinom Špolja-rićem, razvili nov koncept prenosne-ga rezalnika za cevi iz nerjavečega jekla. Tako je nastal najnovejši član družine profesionalnih žag Exact Tools, ki omogoča tudi do 10-krat več rezov na nerjavečem jeklu v enakem času v primerjavi s predhodnimi reši-tvami. Z 1600 W motorjem in novim rezilom prenovljeni PipeCut 220 INOX zagotavlja popolne rezultate rezanja

cevi s premerom od 20 do 220 mm in z debelino sten do 12,5 mm. Kot novo generacijo orodij za rezanje cevi iz nerjavečega jekla ga odlikujeta so-dobna zasnova zobniškega predlež-ja, učinkovit dizajn motorja, dodane pametne funkcije, sodobna krmilna logika, laserski kazalec in semafor za prikazovanje stanje stroja med uporabo.Leta 2016 so se v ATechu odločili za nakup blagovne znamke Perles – ele-ktromehanskih orodij, prepoznanih

po izjemno močnih motorjih, dolgi vzdržljivosti in ergonomiji. Trendseterji elektronike se tako da-nes postavljajo ob bok najboljšim s področja ročnega in specializiranega orodja. Nakup blagovne znamke iz leta 2016 se je tako obrestoval. Z no-vim programom in prepletom znanja s področja mehanike in elektronike tako ATech postaja pomemben izzi-valec na trgu mehatronike.

Ekipa ATecha

Jubilejni PCT koncert - Pojemo celo tridesetletje30 let MoPz SlavnikMoški pevski zbor Slavnik Hrpelje - Kozina je (17. 9. 2021) v Kulturnem domu Hrpelje počastil 30-letnico svojega uspešnega delovanja z jubi-lejnim koncertom, ki so ga naslovili PCT koncert – pojemo celo tridese-tletje in na katerega so povabili za-nimive goste.Zametki zbora segajo v 70. leta prej-šnjega stoletja, ko so se zbrali fantje in možje v želji peti prelepo sloven-sko besedo in se iz kvarteta, ki so se mu priključili še drugi člani, preime-novali v skupino Fantje izpod Slav-nika. Po nekajletnem mrtvilu se je leta 1991 formiral Moški pevski zbor Slavnik, ki je dobil ime po 1.028 me-trov visokem hribu Slavnik, ki mu pra-vijo tudi Primorski Triglav. Prvo vajo so imeli pod vodstvom harmonikarja partizanskega zbora iz Bazovice, g. Pegana, kmalu je zbor prevzela Fan-či Klobučar in ga vodila štiri sezone. Zatem je dirigentsko paličico preda-la Jožetu Biščaku in po štirih letih je zbor prevzel Marko Kocjančič. Prizna-na dirigentka, pevka, skladateljica in režiserka Andreja Tomažič Hrvatin pa zbor vodi od leta 2004. Zbor je so-deloval na številnih nastopih doma in v tujini, posnel kaseto na Radiju Koper, izdal zgoščenko, ob 25-letnici pa še knjigo „Pesmi in pevska tradici-ja v Občini Hrpelje -Kozina“. V knjigi je opisana pevska tradicija v Brkinih skozi zgodovino, gora Slavnik in vsi pevski zbori in društva, ki so delovali na tem območju. Najdemo tudi bese-dila in notne zapise ljudskih pesmi, ki so se veliko prepevale v teh krajih.

Pevci hranijo tudi spomine na veliko prigod, ki so jih doživeli na vajah in nastopih. Gotovo je bilo nepozabno doživetje ob srečanju s skladateljem Ignacijem Otom, ki je prišel na njihove vaje, ko so se učili njegovih pesmi.V zboru je tudi še nekaj pevcev, ki po-jejo od samega začetka, kot je deni-mo Angel Segulin, ki prepeva že več kot 50 let. Številni pevci so že prejeli Gallusove značke. Tokrat pa je vodja sežanske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Vladislava Na-votnik podelila še tri zlate in dve sre-brni Gallusovi priznanji za ljubiteljsko pevsko udejstvovanje. Predvsem je poudarila, da pojejo iz srca zase in za mlajše generacije, ohranjajo lepo slovensko besedo, pesem, slovenski jezik in slovensko identiteto. Prepe-vanje slovenskih pesmi kot tudi ljud-skih ni samo hobi, ampak je vztrajno delo, na kar so kulturne institucije in združenja ponosni. Član Upravnega odbora Zveze pevskih zborov Primorske Janez Mizgur je v imenu predsednice združenja Janje Konestabo izročil hrpeljsko kozinske-mu zboru priznanje zveze za uspešno delo na področju zborovskega petja.Premierno so na jubilejnem koncertu predstavili videospot skladbe Doma-ča hiša, ki sta ga na Beki, Brezovem Brdu in v Vilenici posnela Martin Ši-škovič in Miloš Valenčič, pod montažo se podpisuje pevovodkinja Andreja Tomažič Hrvatin, za obdelavo zvo-ka pa je poskrbel Alen Hrvatin iz AH Multimedija. V videospotu sodeluje tudi Olga Črnetič z Brezovega Brda, ki bo januarja slavila 100. rojstni dan.

Pevci MPZ Slavnik sodelujejo z razni-mi skupinami, solisti in instrumen-talisti, zato so tudi na tokratni kon-cert, ki je bil posvečen tudi 30. letnici osamosvojitve Slovenije, povabili v goste zanimive pevce in glasbenike. Tako se je predstavila pevka Hanka Remešova s Češke, ki je s hrpeljsko--kozinskimi pevci sodelovala že na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu v Hrpeljah. Nastopila sta harmonikarja bratranca Matic Koro-šec in Gašper Tomažič, ki sta začela igrati že v otroštvu na ta priljubljeni ljudski inštrument. Maticu je prve ko-rake v glasbeni svet harmonike poka-zal stric Peter Filipčič, Gašper pa se je lani začel učiti v šoli Matica Štavarja. Prisrčen je bil tudi nastop glasbene družine Mavrič. Sestri Astrid, ki igra klavir, in Ajda, ki igra prečno flavto, obe sta tudi članici Brkinske godbe 2000, sta že od mladih nog zaljublje-ni v glasbo, z očetom Sebastijanom pa veliko skupaj prepevajo in imajo uspešne nastope. Kot gostje so na-stopili tudi člani domače glasbene skupine Lisjaki, ki so začeli svojo glasbeno pot že na osnovni šoli, sedaj pa uspešno nastopajo več kot 15 let.Ob zaključku koncerta, ki so ga skle-nili s skupno pesmijo Orglice, se je predsednik zbora Leon Štavar zahva-lil vsem, ki soustvarjajo zgodbo zbo-ra, dirigentom, Občini Hrpelje - Kozi-na, sponzorjem, napovedovalki Ester Mihalič, ekipi AH multimedija in TV Galeji.

Olga Knez


Malner cider tudi že na policah Štartaj Slovenija v Intersparih po vsej SlovenijiMalner cider, produkt Maje in Boštjana Pečarja iz Prešni-ce, je sedaj že na policah v Intersparih. Sliši se zelo eno-stavno, pa vendar je daleč od tega. Gre za kompleksen proces, ki je meni povsem nepoznan, zato sem Maji Pečar zastavila nekaj vprašanj. Maja, najprej me zanima, koliko časa je trajal ta proces – dobrega pol leta?Tako je. Sliši se zelo enostavno, ampak je daleč od tega. Pa tudi dlje od pol leta je trajal, le da je bilo zadnjega pol leta najbolj intenzivno. Če začnem od začetka, bi se vrnila več kot dve leti nazaj, ko sva se z bratom Boštjanom odločila, da se resno preizku-siva v novem proizvodu in poskusiva sadjarstvu dodati več dodane vrednosti. Po domače, začela sva razmišljati, kaj bi lahko naredila, da bi se od sadjarstva dalo živeti, oziroma kaj počnejo v tujini, da jim uspe, pri nas pa se nasadi opu-ščajo. Kar resno sva se tega lotila in sva šla po znanje tudi v Anglijo in Francijo. Pa v Sloveniji sva tudi našla podporo v Primorskem tehnološkem parku ter nekaterih inštitucijah, kot je Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, ki jih da-nes lahko zaradi določenih skupnih projektov imenujemo »partnerji«. Verjetno bi naši prvi testni produkti, ki mimo-grede niso bili stabilni, šli med ljudi na testiranje že en-krat konec lanskega leta, če ne bi bilo epidemije in znatnih sprememb v načinu življenja, sploh na področju druženja po lokalih. Na ta način bi svoj produkt lahko sčasoma izboljše-vali, ne vemo pa, kdaj bi prišli na to stopnjo, na kateri smo danes.

Zakaj pa odločitev za Spar? Oziroma sem verjetno že v vprašanju narobe napisala, gre za nekaj drugega, ne? Verjamem, da sta z bratom Boštjanom prišla do odloči-tve, da gresta s ciderjem še korak naprej in ga data na trgovske police, kako se je vse skupaj začelo? Ja, vprašanje ni najbolje zastavljeno, ker se ne »kar tako odločiš« za prodajo na policah enega izmed velikih trgo-vskih verig in si drugi dan že tam. Kot sem že omenila, naju je epidemija stisnila v kot. Začela sva razmišljati, da bo potrebnega ogromno truda za ozaveščanje potencialnih kupcev, kaj to cider sploh je, ter da se ne moremo omejiti le na prodajo po lokalih. Dobivala sva vedno več informacij o zahtevah za prodajo produkta v trgovinah in zmeraj bolj sva se začela zavedati, da bo potrebna investicija v teh-nološki proces proizvodnje. Seveda se za investicijo težko odločiš, če sploh nimaš dokončnega produkta ter ne veš, ali bo prodaja sploh stekla. Nekako je projekt Štartaj Sloveni-ja, ki so nam ga svetovali v Primorskem tehnološkem parku, odgovoril na vse naše dvome. Štartaj Slovenija je namreč projekt, kjer sodelujejo tri močna podjetja, Spar Slovenija, POP TV ter marketinško podjetje Formitas, da bi izbranim mladim podjetnikom omogočila podporo in čim boljše po-goje za prodor na trg. Govorimo torej o širši podpori, kot je le prisotnost na trgovski polici. Z odločitvijo za prijavo sva nekaj časa oklevala, potem pa se pognala vanjo z vso ener-gijo. Odločitev pa seveda ni dovolj, saj je bilo prijavljenih res veliko. Imela sva ta privilegij, da sva bila med osmimi

izbranimi po vsej Sloveniji. Tako sva verjela v to, da sva še pred rezultati izbora skočila v znatno investicijo in naro-čila novo opremo, ki nam danes omogoča, da je naš cider okusen, stabilen in polnjen v količinah, ki jih prehod v tak projekt tudi zahteva.

Kaj vse je potrebno, da gre lahko izdelek iz domače proi-zvodnje na trg?Če bi me to vprašala dobrega pol leta nazaj, bi verjetno re-kla le »večje količine«. Ko pa se spustiš v to, šele vidiš, kako kompleksno je vse skupaj. Odkar sva v projektu Štartaj Slovenija in sva šla čez proces priprave ciderja za prodajo na trgovski polici, veliko več berem in zaupam deklaraci-jam proizvodov, ker se šele sedaj zavedam, kaj vse stoji v ozadju; vsa specifikacija, dokumentacija, analize, sledlji-vost, poznavanje zakonodaj in uredb, logističnih sistemov, primernega pakiranja, skladiščenja in transporta. Morava priznati, da sva se s pomočjo podpore projekta Štartaj Slo-venija ogromno naučila v zelo kratkem času. Tako da danes na tvoje vprašanje odgovarjam: »predvsem vztrajnost in doslednost«.

Zdaj, ko je vse steklo in je bila 13. septembra otvoritev te nove sezone Štartaj Slovenija, šeste zapovrstjo, ti je verjetno odleglo. Sta bila zadovoljna, kako se je odvilo? Ja, zelo nama je odleglo. Sploh je pa izjemen občutek, ko po vsem vloženem trudu zagledaš svoj produkt na polici Štar-taj Slovenija v trinajstih Intesparih po vsej Sloveniji. Zelo sva ponosna in tudi zadovoljna, da sva tukaj, kjer sva. Pa da lahko širša javnost preizkusi naš cider, ki je iz lokalnih jabolk, ročno predelanih, polnjenih in pakiranih. Upamo, da jim bo všeč.Je pa res, da se zgodba ne konča tukaj, to je šele začetek – tako šeste sezone projekta Štartaj Slovenija kot tudi na-jine podjetniške poti. S 3. oktobrom se začnejo tudi oddaje Štartaj, Slovenija! na POP TV, na katerih se vsako nedeljo eden izmed osmih mladih podjetniških skupin projekta tudi predstavimo. Vabimo vas, da si naše zgodbe ogledate in nas podprete!Maja, hvala za pogovor in srečno na vajini podjetniški poti, pa tudi zasebni, sedaj, kot se pri tebi odpira novo poglavje.

Ester MihaličFoto: Aljoša Rebolj

Dan odprtih vrat na Sadjarski kmetiji PečarV petek, 10. septembra, smo na Sadjarski kmetiji Pečar (pri Malnerjevih) organizirali dan odprtih vrat. Z dogodkom smo želeli predstaviti naše delo, naše projekte in produkte, za kar sta že več kot 30 let nazaj postavila »temeljni kamen« Neda in Branko Pečar.

Zbrali smo se na terasi pred našo stavbo za predelavo in shranjevanje jabolk. Boštjan Pečar, mladi prevzemnik kme-tije, je obiskovalcem predstavil celoten proces predelave jabolk, od prezbiranja, čiščenja in prešanja jabolk do na-daljnjega procesa usedanja in pasteriziranja jabolčnega soka ter priprave jabolčnega vina in ciderja. Pri nas namreč jabolka predelujemo v pasteriziran stekleničen jabolčni sok s 100-odstotnim sadnim deležem, ki smo mu letos dodali nov produkt – cider (cider je angleška beseda in se prebere »sajder«). Sledila je degustacija produktov.V zadnjih letih pa smo začeli z intenzivnim sodelovanjem v partnerskih projektih, tako smo za to priložnost pripravili demonstracijo pridobljenega znanja preko projekta ESPe-ViJiM – Ekološko sadno peneče vino iz jabolk in malin, v katerem sodelujejo še Kmetijsko gospodarski zavod Nova Gorica, Ekološka kmetija Slavec in TRS, d. o. o. Projekt je fi-nanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode-želja: Evropa investira v podeželje (PRP 2014–2020) in je še v teku. Udeleženci so poleg predstavljenega znanja lahko tudi degustirali pilotni polprodukt. Celoten pilotni projekt bomo predstavili naslednje leto, ko se projekt končuje in bomo imeli več za povedati, pokazati in degustirati. Zato vabimo vse sadjarje, da nas v naslednjem letu spremlja-te, saj so te vsebine namenjene ravno sadjarjem, ki bi radi pridobili nekaj novega znanja in se preizkusili v proizvodnji sadnih penin, za katere vse kaže, da bodo postale trend.Dan odprtih vrat pri Malnerjevih pa je odlično sovpadal tudi z lansiranjem novega produkta: Malner cider. Ker so domači kraft (obrtni) ciderji večini slovenske populacije še neznana pijača, saj se jih največ dobi le v tujini, smo želeli to pijačo vsaj nekoliko približati lokalni skupnosti. To je osvežilna gazirana nižje alkoholna (najina ciderja vsebujeta 4,4 % oz. 5,8 % vol. alk.) pijača na osnovi jabolčnega vina. Mi verja-

memo, da je to pijača, ki ima prihodnost in lahko pomaga pri povečanju interesa za sadjarstvo med mladimi, saj je težko gledati, kako se sadjarstvo v Brkinih počasi opušča. Ob tej priliki bi se zahvalili vsem, ki ste nas obiskali, se poveselili z nami, zastavljali vprašanja, komentirali in nam podali še tako dragocene kritike in povratne informacije. Hvaležni smo za vso podporo. In vse, ki ciderja še ne pozna-jo, vabim, da pridejo k nam na obisk in ga poskusijo oziroma ga najdejo na policah Štartaj Slovenija v Intersparu.Pečarjevi

Sadjarska kmetija Pečar iz Prešnice ima že dolgo tradici-jo. Branko in Neda sta svoje prve nasade nasadila že leta 1989, leta 2006 pa sta sadjarstvu dodala še stavbo s prede-lavo, kjer svoja jabolka shranjujejo in predelujejo v jabolčni sok. To vse je družina Pečar počela ob službah, kar pa je po-stalo sčasoma preveč, saj so se otroci razkropili, sadjarstvo pa zahteva intenzivno fizično delo. Pred leti pa sta se brat in sestra Maja in Boštjan odločila, da bosta iz sadjarstva skušala iztisniti večjo dodano vrednost, da bi lahko od tega živela, in sta se zazrla po vzgledu iz tujine. Nastal je nov produkt – Malner cider. Cider je gazirana alkoholna pijača na osnovi jabolčnega vina. Maja in Boštjan sta danes že za-poslena doma in Malner cider, njun produkt, je že na policah v Intersparih.


Imate prostor v Trstu za tako delo? Prav za Big Johna smo najeli še eno veliko halo, ker tukaj, kjer smo, ni bilo dovolj prostora. Že samo okostje je bilo preveliko, kaj šele, da bi lahko delali okoli njega.

Zdaj je interes, da se proda? Ja, 1. septembra smo ga peljali v Pariz in smo ga tudi tam razstavili, skupaj z drugimi našimi kosi, 15. oktobra pa ga preselimo na dražbo. Do sedaj je že 23 resnih interesen-tov za nakup, tako da mislim, da bo kar zanimivo. Tomaž, hvala za pogovor in uspešno še naprej.

Kot zanimivost še dodajamo, da je salon podjetja Zoic v ulici Flavia v tržaškem predmestju ob petkih odprt za javnost, vendar se je zaradi ukrepov za obisk treba na-povedati. Ker imajo poleg Big Johna še nekaj drugih oko-stij in fosilov, sami pravijo, da je to »mali Jurski park«. »Hadrozavre smo začeli kopati leta 1994 v ribiškem na-selju pri Devinu. Odkrili in predstavili smo dva, Antonia in Bruna, zdaj sta v tržaškem naravoslovnem muzeju. Odkri-li smo še tretjega, ki pa je ostal v tleh. Poimenovali smo

ga Zdravko, po Zdravku Rebuli, gospodarju kamnoloma, ki je prvi odkrival dinozavre pri Devinu.« Prvega so v ce-loti preparirali leta 1997. V Wyomingu, Montani in Južni Dakoti na leto odkrijejo v povprečju dvajset dinozavrov. Najditelju Big Johna so plačali 150.000 evrov. Seveda je nakup lahko tudi maček v žaklju, saj kupijo bloke zemlji-ne in kamna, za katere je samo ocenjeno, koliko kosti je noter. »Pri Big Johnu smo imeli srečo. V zabojih z več tonami materiala smo našli precej več, kot smo pričako-vali.« Je največji najdeni triceratops, njegova lobanja v dolžino meri 262 cm; prejšnji primat je meril 2,5 metra. »Z DHL smo pripeljali ves ta material, kar seveda veliko stane. Pred tem pa je bilo treba vse dele pripraviti za pot. Odkrili so ga že leta 2015, izkopali in pripeljali v Trst pa smo ga novembra lani,« pripoveduje lovec na dinozavre. Starost Big Johna je težko ugotoviti, kajti njegove kosti so začele postopoma nazadovati. Bacchia ugiba, da je imel kakih 60 let. Vir: Delo, Boris Šuligoj

Ester Mihalič

Big John Big John je ime največjega dokumentiranega triceratop-sa, ki ga je sestavilo podjetje Zoic iz Trsta. 30. julija je bil tri dni postavljen na ogled sredi Trga enotnosti v Trstu, zatem pa je šel naprej, na razstavo v Pariz, kjer bo jeseni tudi naprodaj na dražbi. Njegova ocenjena vrednost je 1,5 mio EUR. Podjetje Zoic je delavnica oziroma salon, kjer preparirajo in sestavljajo več deset milijonov let stare ko-sti dinozavrov, ki jih potem prodajo na trgu. Po svetu je v različnih muzejih in zasebnih zbirkah najmanj 25 njihovih velikih dinozavrov. Trenutno obdelujejo doslej največjega triceratopsa na svetu, ki so ga poimenovali Big John.Del ekipe lastnika podjetja Flavia Bacchia (z njim vred je v podjetju osem stalno zaposlenih) je tudi Tomaž Starc, ki danes živi v Godnjah pri Dutovljah, je pa po rodu iz Ocizle. Tomaž je odličen kovinar, ročno spreten in iznajdljiv še za vrsto drugih stvari. Izdeluje nosilce za vsako kost pose-bej in za ogrodje, na katero obesijo celotno okostje, sicer tako velikega okostnjaka ne bi bilo mogoče seliti. Prav tako izdeluje zaboje in varna ležišča za posamezne kosti. Obenem je restavrator, skrbi za logistiko, transport, izde-luje embalažo ... in uživa v delu, o katerem se mu pred leti sanjalo ni. Flavio Bacchia pravi, da ima zlate roke. Tomažu sem sredi septembra, ko so malo lažje zadihali (v ekipi Zoica so poleg kovinarja še biolog, umetnik, eks-pert za dinozavre in modelar), postavila še nekaj vprašanj prav o njegovem delu.

Ko gledam slike, vidim, da gre dejansko za ustvarjanje, za morda posebno umetnost in spretnosti? So to tvoje lastnosti? So to znanja, ki si jih pridobil na svoji poklici poti?Ne ne, po izobrazbi sem mesar, a sem delal samo eno leto v pršutarni, potem sem tisto službo pustil in iskal naprej. Sledilo je še nekaj služb, ki pa niso bile prava izbira. Ve-dno sem hotel še zraven nekaj delati, priložnostno popol-dne. Dobro, da me je že tata naučil delati taka ročna dela, »švasati«, delati z lesom, »se znajti« – to mi je dalo zna-nje, ki mi zdaj pride prav. Nujno je tudi, da sam vidiš delo, veliko stvari moraš sam pogruntati, »izumiti«, nimaš kaj čakati, ampak rešiti, kar pride.

Kot razumem, delaš vse sorte takih obrtniških del v de-lavnici podjetja Zoic. Kako je prišlo do sodelovanja? Najprej sem pri svojem sedanjem gospodarju opravljal dela okoli njegove hiše in po dveh letih, ko je videl, da se lotim vsega, me je vprašal, če bi prišel na njegovo firmo. In sem šel pogledat. Prej ni niti želel povedati, kaj točno delajo, zato sem bil nemalo začuden, ko sem videl, s čim se ukvarjajo. Potegnilo me je. Takrat sem delal v skladi-šču in so mi ponudili dobro plačo – to in pa vrsta dela me je prepričalo, da sem si rekel, da nimam česa izgubiti. To je bilo septembra 2008.

Kaj te najbolj veseli? Verjamem, da je delo pestro. Kaj potegne za sabo? So te dinozavri potegnili?Do določene mere ja. Zmeraj si rečem, da bom kaj več po-gledal, ampak mi zmanjkuje časa. Delam na podjetju in potem še doma popoldne stvari zase – hišo končujem in okoli nje, kar me veseli. Seveda je vse odvisno od časa.

Ko smo delali za Big Johna, ga nisem imel nič, saj sem v Trstu delal cele dneve. Vsaj en takšen večji projekt na leto imamo.

ZAHVALANa slavnostni seji ob Občinskem prazniku Občine Hrpelje - Kozina je županja Saša Likavec Svetelšek pode-lila pohvalo našemu društvu za 20 let delovanja ter priznanje naši godbenici Katji Škerjanc za 20 let vse-stranske aktivnosti na področju kulture. Iskrena hva-la županji in Občini Hrpelje - Kozina! Obljubimo, da se bomo še naprej trudili po svojih najboljših močeh in z glasbo popestrili številne dogodke v naši občini in širše.

Katja Škerjanc in Brkinska godba 2000

Tomaž z ostalimi člani ekipe pri postavljanju Big Johna v Trstu

Ogrodje na fotografiji je v celoti delo Tomaža Starca

Big John pri selitvi v Pariz

SPREJELI 17 ČLANOV V ZELENO BRATOVŠČINO KRASA IN BRKINOVOb 15-letnici delovanja Kulturnega društva Kraški šo-pek, ki so ga na Bunčetovi domačiji kot gostje predsta-vili rogisti, so (10. 9. 2021) v Brkinsko kraško zvezo lo-vskih družin, ki v 13 društvih združuje blizu 600 članov zelene bratovščine, od tega 13 lovk, sprejeli 17 članov. Mladi lovci so podali javno zaprisego slovenskega lov-ca in podpisali etični kodeks, ki je nekaj posebnega in unikatnega v svetovnem merilu.Postati lovec je častna in odgovorna odločitev. Pomeni opraviti lovski izpit, ki ni enostaven. Po najmanj eno-letnem pripravništvu mora lovski pripadnik v lovski družini opraviti praktični del izpita, ki poleg preizkusa znanja iz varnega ravnanja z orožjem in prve pomoči predstavlja pogoj, da lahko kandidat pristopi k teore-tičnemu delu. V 52-urnih predavanjih doseže znanje, ki ga preveri komisija, imenovana s strani Ministrstva za kmetijstvo. Izpit je pisni in ustni. Po opravljenem lo-vskem izpitu pa sledi učenje v naravi, ki pravega lovca šele nauči svojih zakonitosti. Novo sprejetim lovcem je čestital tudi predsednik Br-kinsko kraške zveze lovskih družin Andrej Sila.

Olga KnezFoto: Olga Knez

2021 • ŠPORT • 3332 • MED LJUDMI • 2021

Prijateljsko in športno srečanjeČlani ŠRD Vrhpolje smo že dolgoletni prijatelji s klubom Skorba pri Ptuju – vse od davnega leta 1984, ko so prvič gostovali v našem Vrhpolju. Od takrat naprej smo se na začetku sre-čevali vsaki dve ali tri leta, zadnjih 15 let pa vsako leto gostujejo oni pri nas in mi pri njih.Vedno smo se pomerili v nogometu, letos smo dodali še namizni tenis, drugo leto pa planiramo še balinanje. Kot vedno so bili tudi v soboto, 18. 9., do nas zelo gostoljubni. Naši fantje ne morejo prehvaliti odlično pečene-ga odojka. Pa še rezultat, ki je manj pomemben: SKORBA : VRHPOLJE 1 : 1 (v namiznem tenisu boljša Skor-ba, v nogometu pa Vrhpolje).

Ekipa ŠRD Vrhpolje

Ujeli smo …Sredi poletnega kampa so članice ŠD Jadran Bluemarine ujele slovenske-ga junaka moderne dobe Miho De-želaka iz Radia 1, ki se je na poti iz Debelega rtiča ustavil pri prijateljici Maji Šprohar iz Š'en bara na Kozini. Takole so se vsi lepo postavili za skupno sliko. Deželak je na Debelem rtiču skupaj z ostalo ekipo Radia 1 obiskal otroke, ki so se letos lahko odpravili na morje prav po zaslugi njegove junaške dobrodelne akcije kolesarjenja po Sloveniji.

Uredništvo

Bluemarinkin poletni kampKonec avgusta smo poleg aktivnosti za najmlajše 1. DAN Z GIBALNO ABE-CEDO izpeljali še POLETNI KAMP za dve starostni kategoriji. Lahko reče-mo, da je postal tradicionalen, saj je bil organiziran že četrtič. Izvajali smo različne športne aktivnosti: štafete, elementarne igre, med dvema ognje-ma ... Najbolj priljubljena pa je igra džungla, kjer namišljeno bežimo pred levi in krokodili: hodimo po mostu, se vesimo na vrveh, plezamo po dreve-sih, se spuščamo v reko itd. Nismo pa pozabili tudi na aktivnosti za sprosti-tev in zabavo: modna revija, karaoke, pižama party, lov na skriti zaklad, di-sco night in za umiritev pred spanjem še ogled risank.V kolikor se nam želi še katera de-klica pridružiti v športnem društvu na raznoraznih aktivnostih, naj obišče našo spletno stran www.jadranblu-emarine.si.

Nina Furlan, ŠD Jadran Bluemarine

»Storytelling«V petek, 24. 9., smo v okviru Evrop-skega projekta Noč raziskovalcev pod okriljem Fakultete za humani-stične študije Univerze na Primor-skem v Mitskem parku v Rodiku sku-paj uspešno izvedli čaroben in ganljiv pripovedovalski večer. Kaj pomeni ti. »storytelling« na strokoven na-čin, nam je prikazala dramaturginja in profesorica Giovanna Comforto, svetovno znana predsednica Itali-janskega centra story-telling, pre-davateljica na International School of Storytelling (Emerson College, Združeno kraljestvo), soustanovite-ljica Stories in Place International Network iz Edimburga in docentka na študiju Arts managment na Univerzi IED v Rimu. Prav Mitski park predstavlja temelj-no idejo Noči raziskovalcev, ki sloni na prenosu znanosti v širšo javnost. Ideja namreč izhaja iz večdesetletnih raziskovalnih dosežkov, vendar se ne bi nikoli izvedla, če je ne bi podprla lokalna skupnost, prav Rodičani in Občina Hrpelje – Kozina so namreč dali pobudo zanj. Na večeru pri rodiški šembilji je izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget pred-stavila osnovno idejo parka. Pripo-vedovanje zgodb v živo so potem

prevzeli različni gostje, od arheolo-ginje ddr. Verene Perko iz Gorenjske-ga muzeja (društvo Zlata Kanglica), zapisovalke pripovednega izročila in pripovedovalke Dušice Kunaver ter vodje parka Valerija Pučko do ostalih izmed 40 udeležencev. Med najbolj zaželenimi pripovedovalkami je bila Jasna Majda Peršolja, ki je s svojo zbirko zgodb iz Rodika dala podlago za nastanek Mitskega parka. Sve-tovno znana pripovedovalka zgodb Giovanna Comforto s svojima dvema asistentoma je bila povsem očara-

na nad intimnim pripovedovalskim vzdušjem na večeru, prav tako kot nad Mitskim parkom, ki je po njenih izkušnjah edinstven park na svetu, kjer zgodbe osmišljajo prostor, iz ka-terega izhajajo.Še enkrat hvala občini, Noči razi-skovalcev in vsem, ki ste omogočili ta magičen večer. V prihodnje lahko še pričakujemo priložnosti, ko bodo zgodbe v tem edinstvenem Mitskem parku oživele!

Katja Hrobat Virloget

34 • MLADARIJE • 2021 2021 • MLADARIJE • 35

PRVI ŠOLSKI DANToplo septembrsko sonce je pred šolo pozdravilo 40 prvošolcev in nji-hove starše. Najprej jih je nagovoril ravnatelj Sebastijan Mavrič, nato županja Saša Likavec Svetelšek ter na koncu še policist. Nato so se prvo-šolci za kratek čas poslovili od star-šev in ob zvoku harmonike pogumno zakorakali skozi šolska vrata. V več-namenskem prostoru jih je že čakala

gospa Bazilika, ki jim je na zabaven način pripovedovala zanimivo zgod-bico. Na koncu predstave je učen-cem v dlani nasula celo čarobni prah. Vsak prvošolec je dobil prav poseb-no majčko z napisom »Postal sem šolar/-ka«. Ponosno so si jih oblekli in z učiteljicami, ki jih bomo pouče-vale, zakorakali proti učilnicama. Tam je vsakega čakala še rutka, ki ne

sme manjkati okoli vratu ponosnega prvošolčka, in seveda še sladko pre-senečenje – torta. Ko so se okrepčali, so jih starši že nestrpno čakali pred šolo. Tako se je njihov prvi šolski dan, ki je bil poseben, zaključil. Seveda so se pred odhodom domov še fotogra-firali za spomin na njihov prvi skok med šolske klopi.

Učiteljice

Varnost za prvošolčkeLeto se je obrnilo in zopet je tu 1. september, najbolj vznemirljiv dan za otroke, ki so prvič prestopili vrata šole. V naši občini jih je letos presto-pilo šolski prag 41. Čeprav je že dru-go leto ta dan v znamenju covida in različnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, pa to ni vplivalo na skrbno načrtovanje varne šolske poti. Tudi letos so prostovoljci, veterani PGD Materija in lokalni policisti od 1. do 3. septembra spremljali naše pr-vošolčke varno čez prehod za pešce, tako v šolo kot iz šole. Šolska pot je bila jasno označena s triopani, tudi plakati so opozarjali, da so otroci zopet v šolskih klopeh. Hvala vse, ki skrbite za varnost naših otrok.

SPV za Občino Hrpelje - Kozina

Varno v vrtec Sijajno nam je uspelo s pomočjo policistov. Pričakala sta nas pred vrtcem in nas odpeljala na učni sprehod, kjer smo pravilno hodili po pločniku, prečkali prehod za pešce, si ogledali prometne znake … Varno sta nas pripeljala nazaj v vrtec, nam podarila pobarvan-ko »Varno na poti v vrtec in domov« ter ob pozdravu prižgala še policijske luči in sireno. Otroci skupine Ribice pa so se podali še na policij-sko postajo, si ogledali tudi policijska vozila, opre-mo in se varno vrnili v vrtec. Obema policistoma, Tonki in Davidu, se zahvalju-jemo za izčrpne in poučne nasvete.

Strokovne delavke Ksenja, Jerca in Martina

2021 • ZA VSAKEGA NEKAJ • 3736 • MLADARIJE • 2021

Obrov včeraj, danes, jutriNa Facebooku sem oblikovala skupino, kjer objavljamo zanimive fotografije, dokumente, razglednice in drugo iz Obrova, predvsem z namenom zbiranja domoznanskega gradiva. Stara fotografija nam lahko pove marsikaj, zato je zanimiva tudi za širšo javnost. Po eno izbrano fotografijo bomo tako objavljali tudi v glasilu.

Patricija DodičFoto: Marko Rojc Pićetov

Obrov iz ptičje perspektive. Foto: Marko Rojc Pićetov

Skrbimo za okolico vrtcaRadi bi vam povedali, da še vedno neizmerno uživamo v novih prostorih vrtca, motijo pa nas smeti (odvržene plasten-ke in pločevinke), ki se nabirajo na našem parkirišču kljub smetnjakom na vaškem igrišču. Ker nam je mar in je naš vrtec že nekaj let vključen v eko projekt, kjer že mlajše otroke učimo ravnanja z odpadki, smo smeti pobrali in očistili okolico. Želeli bi, da taka tudi ostane.Pred vrtcem stoji tudi kontejner za zbiranje starega papirja. Sredstva, ki jih dobimo iz zbranega papirja, so vedno namensko porabljena za otroke. Žal pa smo tudi tukaj zaznali, da se vanj mečejo odpadki, ki tja ne sodijo, kar nam povzroča težave, saj ne dobimo takega izplačila, kot bi ga sicer. Hvala vsem, ki prinašate star papir in nam tako po-magate pri zbiranju sredstev. Drugi odpadki pač sodijo v druge zabojnike.

Otroci in strokovne delavke Vrtca Materija

VESELO V NOVO ŠOLSKO LETO

V Vrtec Materija smo v novem šolskem letu vstopili otroci dveh

skupin. V skupino Žogice so vključeni otroci prvega starostnega

obdobja, pri Balončkih pa domujejo otroci drugega starostnega

obdobja. Oba novinčka pri Žogicah in otroci, ki so že »veliki« (kot se sami radi pohvalijoJ) pri Ba-

lončkih, so se v novem okolju že lepo znašli in se lepo

vključujejo v vrtčevski vsakdan.

V uvajalnem obdobju veliko dejavnosti prilagajamo bi-

vanju na prostem: igramo se na igrišču, raziskujemo

bližnjo okolico vrtca, podali smo se že tudi na prvi dalj-

ši pohod.Tudi v igralnicah nam ni dolgčas, saj se zelo radi igra-

mo različne gibalne igrice, naučili smo se novo dekla-

macijo, usvajamo likovne veščine z različnimi tehnika-

mi, se igramo …

Veselimo se že jeseni in vseh izzivov, ki nas čakajo.J

Lepo vas pozdravljamo,

otroci in strokovne delavke iz Vrtca Materija

Luzius Wildhaber, švicarski sodnik in nekdanji predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice: »Tudi v času kriznih okoliščin morajo človekove pravice vedno ostati v veljavi.« Morda pa se nas bolj dotakne ta misel, ki jo je zapisal neznani avtor in jo preberemo v manj kot minutki. Verjamem, da bo odzvanjala ves mesec in še dlje: Družba, ki zdrave ljudi na-črtno odriva na rob, je bolna družba.Nives Mahne Čehovin

38 • ZA VSAKEGA NEKAJ • 2021 2021 • ZA VSAKEGA NEKAJ • 39

»Lahko izbiramo, kaj želimo izkusiti, in prav tako lahko na fino uglasimo svojo koncentracijo, da zablokiramo, česar ne želimo izkusiti. Kot bi zaprli tisti del sebe, kjer je čustvena bolečina. Blokiramo lahko neprijetna čustva, občutke ali svoje vedenje, da je nekaj narobe. Učimo se prezreti stvari, ki našim možganom niso smiselne, tako kot prezremo tistega možaka, preoblečenega v gorilo, ali bolečino v srcu, ki ostaja mesece po razhodu. A včasih teh stvari ne moremo prezreti, ker postanejo prevelike, preveč boleče. Prevzamejo nas in prisilijo, da jim posvetimo pozornost. In ko se to zgodi, se začenja zdravljenje.« (str. 15)

Vsi čutimo energije, eni bolj, drugi manj. Eni se pač s tem ne ukvarjajo ali jih poimenujejo drugače, eni pa zaznamo, če nam nek prostor ni všečen, če se je tam zgodilo kaj hudega; zaznamo, če je nekdo poln jeze; zaznamo, če je nekdo poln ljubezni; zaznamo energijo, ki se jo lahko reže z nožem, in tisto, ki je lahkotna, prelepa. Vse zaznamo. Velikokrat vam kdo reče, da se počuti dobro, ob vprašanju o počutju pa zaznate, da temu ni tako. Zgodi se, ko uporabite občutke, ko preberete informacijo vesolja, ko sledite intuiciji. Ko si dovolite to izkusiti in ko ničemur več ne prilepljate nalepke »štrigarija«. Včasih smo kot antene, predvsem takrat, ko smo sproščeni, ko smo uglašeni s prostorom, s sabo predvsem in z ljudmi. Ne, to ni nič čudnega ali norega ali nenavadnega, le običajno in pogosto občutenje, ki si ga pustiš, ga sprejmeš. Zdravljenje pomeni, da ste večino časa pristni. Ne zato, ker mislite, da bi morali biti zaradi bližnjih, zaradi sosedov, zaradi kogarkoli, temveč zaradi sebe. Seveda pa to pomeni, da potem, ko boste takšni, kot ste, ne boste najbrž več vsem všeč. In to je tisto, kar povzroča težave in skrbi – kaj bodo drugi rekli/mislili o tem ali onem. Vsakdo si želi biti sprejet, všečen, ljubljen. Zdravljenje pomeni, da počnete pravo stvar in da vi veste, da je prava. Zdravljenje pomeni odpustiti drugim, če so vas prizadeli. Verjemite, najprej in predvsem in prvenstveno so prizadeli sebe. Zdravljenje je izpuščanje nadzora nad vsem. Ne morete biti 'vsepovsodni', niste bog. Narejeni smo iz energije, ki ima zavest, ustvarjalno energijo, ki teče iz kdo ve kod,

predvsem pa je pomembna tista iz naše duše. Veliko je imen energije: prana, božanska milost, či itd. Energijsko zdravljenje je preureditev biološkega energijskega polja. Nanaša se na fizično, mentalno, čustveno in duhovno telo, ker so telesa povezana med seboj. Najbolj znana vrsta energijskega zdravljenja je reiki. Obstaja pa še veliko energijskih metod zdravljenja, ki jim lahko sledite preko medijev in v knjigah. Nekatera energijska zdravljenja so mešanica pogovora in energijskih tehnik, npr. EFT, potem je tu še šamanizem itd. Pri delu z energijami je zelo dobro, če ste pristni, usklajeni, potrpežljivi. Energijsko zdravljenje gre naravnost v energijski sistem telesa in osvobodi blokade, odpre pretok ter dvigne vibracijo. Za zdravljenje je bistven namen, usklajen z vsemi vidiki sebe, z vsemi vidiki duše. Dovolite si biti ozdravljeni. Naučite se sprejemati. Opažam, da veliko ljudi pravzaprav ne zna sprejemati … In pazite nase. Osrediščite se. Ustvarite v sebi prostor ljubezni. Ne ujemite se v misli. Če se, se odklopite in povrnite k dihanju, v stanje 'biti v prostoru'. Ustvarite okoli sebe zaščitni mehurček. Prizemljite se. Bodite hvaležni. Napolnite se z brezpogojno ljubeznijo in pošiljajte ljubezen in mir. Ja, pa vas slišim reči, kaj se grem. In da vse zveni tako pocukrano, motivacijsko ali kakor se reče po moderno. Pa ni nič modernega, je samo zelo ponavljajoče se, sugestivno – in če vam gre na živce, menim, da je skrajni čas, da nekaj iz sebe naredite. Ker takšne lepe želje niso le prazno govoričenje, ampak spodbuda, da iz sebe naredite boljšega človeka. In ko delate na sebi, sčasoma ugotovite, da gre za učenje, ki vam je bilo dano v pravem trenutku na pravem mestu. Abby Wynne je šamanska psihoterapevtka in energijska zdravilka, ki ima zasebno prakso. Uči ljudi, kako se ponovno povezati s svojim srcem in kako postati močnejši v svojem procesu zdravljenja. Ima štiri otroke in živi s svojo družino v Dublinu. Za informacije, kako delati z Abby, ali za njene druge knjige, delovne zvezke in posnete meditacije obiščite njeno spletno stran: www.abby-wynne.com. Prijetno branje do naslednjič, Patricija Dodič

Za ljube knjigoljubeENERGIJSKOZDRAVLJENJEAbby Wynne, Založba Gnostica, 2021

Ogenj, naš pomočnik in naš sovražnik S pojavom človeštva in s potrebo po hranjenju, ki je bilo sprva v najbolj osnovni, primitivni obliki, se je kazala nuja po »obdelavi« živil. Uživanje je bilo omejeno le na surovo hrano – ze-lenje, gozdne sadeže, meso živali, kože ..., ki so jih priložnostno, na različne načine, ujeli s ka-mnitimi, lesenimi in drugimi pomagali, prirejenimi v ta namen. Da bi se dobljeno ohranilo dlje časa, je bilo potrebno ustrezno spravilo, obdelava. Med drugim se je pojavila velika potreba po ognju. S to pridobitvijo so si ljudje izboljšali prehranjevalne, ogrevalne in druge potrebe. Ogenj jim je služil tudi za razsvetljavo. To pa jim ni prinašalo le koristi. Pokazala se je tudi negativna stran te dobrine. Spremembe, ki jih je človek s svojim delom ustvarjal, je ogenj uničil v zelo kratkem času. Spomin me nese za kar nekaj desetletij nazaj in mi osvežuje dogodke ob pripra-vah za »pečenje-kuhanje« apna in oglja. Tega dela so se za preživljanje svojih številčnih družin posluževali naši starši, stari starši in tako v preteklost. Za pripravo obojega je bil nujen ogenj. Po nekaj dneh in nočeh neprekinjenega kurjenja so dobili prepečen apnenec za izdelavo apna in oglje, ki sta še danes v uporabi na različne načine. Oboje so vozili na za to prirejenih vozovih v Trst in na Reko, kjer ni bilo težav s prodajo. Zasluženo so si vedno pravično razdelili. Občasno so se zgodile kakšne nevšečnosti, ki so marsikoga spravile »na kant« (v stečaj) – ljudje so izgubi-li vse svoje imetje, ko so jim zgorele hiše z gospodarskimi poslopji, z vso opremo in pripomočki za delo vred. Izvzeta ni bila niti živina ne drobnica. Poslopja, kjer so naši predniki stanovali, so bila zgrajena iz kamenja, lesa, slame, včasih tudi blata, šibja, zato ni bilo treba dosti, da je prišlo do nesreče. Najhuje je bilo, ko je bilo treba gasiti ogenj, ki se je z vso naglico razširil na celotno zgradbo. Reševanje je bilo malokdaj v celoti uspešno. Ljudje so si sicer med seboj pomagali, bili so zelo požrtvovalni, a kaj, ko niso imeli nikakršnih pripomočkov za gašenje. Edini način je bil ta, da so »kalali« (vlekli) vodo iz »štern« (vodnjakov), ki jo je imela vsaka hiša v vasi, in si to podajali od rok do rok ter nato polivali in gasili ogenj. V pomoč so jim bile tudi veje dreves, da so z njimi udarjali po ognjenih zubljih. Med vojno, 1943. leta, je po pripovedi vaščanke Angele, zagorelo pri sosedih ob enajstih zvečer, ko so ravno legli k počitku. Vnelo se je v skednju, zdru-ženim s štalo, kjer so imeli ovce. Sosed je takoj tekel po pomoč. Na hitro se je zbralo vse, kar je bilo živega v bližini. Vsak je skušal pomagati po svojih močeh. Ogenj so gasili po zgoraj opisa-nem načinu. Bil je tako mogočen, da se ni dalo dosti pomagati. Tudi drobnice se ni dalo rešiti. Dim je opravil svoje. S pomočjo mesarja so na hitro »rešili« živali in naslednje dni meso prodali po vasi, da so vsaj od tistega dobili nekaj škode povrnjene. Ob takih hudih dogodkih so si ljudje pomagali na vse načine. Družini so dali začasno brezplačno prebivališče, s hrano, s prostovolj-nim delom pri popravilih in izgradnji novih domov, z donacijo lesa in drugega materiala, da je prizadeti lažje prebrodil čas brezdomstva. Ogenj velikokrat ni prizanesel niti naravi. Dogajalo se je, da je prišlo do požara iz »neznanih« vzrokov. Ne spomnim se letnice, vem pa, da je močno gorel borov gozd »Na Glavicah« v smeri vasi Javorje, ki ga, kljub temu da so se vaščani trudili, da bi ga pogasili, niso uspeli. Na večji razdalji so ga uspeli omejiti z žaganjem dreves. Pomagali so si tudi z vejevjem, tako da so z udrihanjem poskušali pogasiti plamene. Bilo je zelo nevarno. Takim ognjenim posegom v naravo je običajno sledilo pogozdovanje opustele pokrajine. Bilo je organizirano čiščenje in sajenje novih dreves, tako imenovano pogozdovanje, ki se ga je zmeraj udeležilo večje število ljudi (slikovna priloga skupine domačink in domačinov iz Obrova in Ja-vorja z gozdarjem, ki je to vodil). Vem tudi, da je bil nekaj let organiziran odkup (nekaj malega so plačali) storžev belega in črnega bora, katerih semena so uporabljali za nove sadike (sejali so nekje v Ljubljani) in jih nato delili po Sloveniji za pogozdovanje. Naš ate pa je bil okrog leta 1957 ali tam nekje zaposlen v podjetju Silva produkt iz Ljubljane. Nastavljal je glinene lončke na iglavce, da se je tam iz zarezice natekla smola, ki jo je nato oddajal v Ljubljano.Danica Bubnič


PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJABač pri Materiji 28/b, 6242 Materija, tel. št.: 041 697-545 - predsednik, [email protected], www.pgdmaterija.si

INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JULIJU in AVGUSTU 2021INTERVENCIJE

Četrtek, 1. 7. 2021, ob 14.45: ODSTRANJEVANJE KAČE – BREzOVICAV garažo ob stanovanjski hiši v Brezo-vici je zlezla kača. Po pozivu ReCO Po-stojna so na intervencijo izvozili gasil-ci PGD Materija, ki so ugotovili, da se je kača splazila v visokotlačni čistilec, zato so ga razstavili in kačo varno od-stranili. V dogovoru s Herpetološkim društvom (Kačafon) so nato gasilci kačo spustili v naravo. Na intervenciji je sodelovalo pet gasilcev PGD Mate-rija z enim vozilom (še tri gasilci so bili v pripravljenosti v gasilskem domu).

Sobota, 3. 7. 2021, ob 14.56: NUDENJE PP – MATERIJAV stanovanjski hiši v Materiji se je ose-ba zgrudila in nezavestna obležala. Obstajal je sum zastoja srca. Po po-zivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so do prihoda zdravstvenega osebja osebi nudili prvo pomoč in nato pomagali pri oskrbi ter prenosu v reševalno vozilo. Osebo so reševalci odpeljali na nadalj-nje zdravljenje v izolsko bolnišnico. Na intervenciji je sodelovalo 10 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma (še šest gasilcev je bilo v pripravljenosti v gasilskem domu), zdravnik ter reševa-lec ZP Hrpelje.

Četrtek, 8. 7. 2021, ob 12.46: POPLAVLJENA KLET – HOTIČNAV Hotični je zaradi gradbenega pose-ga voda zalila klet stanovanjske hiše. Po pozivu ReCO Postojna so na inter-vencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so iz kleti izčrpali cca. 10 m³ vode. Na intervenciji je sodelovalo šest gasilcev PGD Materija z dvema voziloma (še ena gasilka je bila v pripravljenosti v gasilskem domu).

Nedelja, 25. 7. 2021, ob 10.03: PROMETNA NESREČA – KOzINAV krožnem križišču na regionalni ce-sti pri odcepu za Klanec pri Kozini sta padla voznik in voznica motornih ko-les, ki sta vozila iz smeri Kozine proti Kopru. V nesreči je bila voznica prvega motornega kolesa telesno poškodo-vana. Po pozivu ReCO Postojna so na

intervencijo izvozili gasilci PGD Mate-rija, ki so zavarovali kraj nesreče, po-magali pri zdravniški oskrbi in prenosu v reševalno vozilo ter na motornih ko-lesih izklopili vire energije. Poškodo-vano voznico so reševalci odpeljali na nadaljnje zdravljenje v izolsko bolni-šnico. Zaradi nesreče je bila regionalna cesta približno pol drugo uro zaprta za ves promet. Na intervenciji je sodelo-valo 11 gasilcev PGD Materija z dve-ma voziloma (še dva gasilca sta bila v pripravljenosti v gasilskem domu), zdravnik in reševalec ZP Hrpelje, reše-valci NMP Sežana, policisti PP Kozina in PPP Koper ter uslužbenec cestnega podjetja.

Nedelja, 25. 7. 2021, ob 11.17: PRO-METNA NESREČA – PETRINJENa regionalni cesti pri odcepu za Oci-zlo (Petrinje) sta trčila voznika motor-nega kolesa in osebnega avtomobila. V nesreči je bil voznik motornega ko-lesa telesno poškodovan. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvo-zili gasilci PGD Materija, ki so zavaro-vali kraj nesreče, pomagali pri zdrav-niški oskrbi in prenosu v reševalno vozilo, na vozilih izklopili vire energije ter nevtralizirali iztekle tekočine. Po-škodovanega voznika motornega ko-lesa so reševalci odpeljali na nadaljnje zdravljenje v izolsko bolnišnico. Zaradi nesreče je bila regionalna cesta pribli-žno eno uro zaprta za ves promet. Na intervenciji je sodelovalo devet gasil-cev PGD Materija z dvema voziloma (še pet gasilcev je bilo v pripravlje-nosti v gasilskem domu), zdravnik in reševalec ZP Hrpelje, reševalci NMP Sežana, policisti PP Kozina in PPP Ko-per ter uslužbenec cestnega podjetja.

Ponedeljek, 26. 7. 2021, ob 12.28: TEHNIČNA POMOČ – RITOMEČEPolicija je zaprosila za pomoč pri odpi-ranju vrat objekta v Ritomečah. Po po-zivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so s tehničnim posegom odprli vrata in po-licistom omogočili vstop. Na interven-ciji so sodelovali štiri gasilci PGD Ma-terija z enim vozilom (še pet gasilcev je bilo v pripravljenosti v gasilskem domu) in policisti.Ponedeljek, 26. 7. 2021, ob 13.37: POŽAR V NARAVI – TUBLJEOb glavni cesti v Tubljah pri Hrpeljah se je zaradi odpadlih zavornih oblog vozila vnel manjši požar. Prisebni do-mačin, ki je požar opazil, je takoj pričel z gašenjem. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar dokončno poga-sili in požarišče na površini 5 m² zalili z vodo. Na intervenciji so sodelovali štiri gasilci PGD Materija z enim vozilom (še šest gasilcev je bilo v pripravljeno-sti v gasilskem domu). Izvozili so tudi gasilci ZGRS Sežana, ki pa so bili še pred prihodom na kraj preklicani.

Petek, 30. 7. 2021, ob 11.25: PROMETNA NESREČA – HRPELJENa glavni cesti v Hrpeljah so verižno trčili vozniki tovornega, kombinira-nega in osebnega avtomobila, ki so vozili iz smeri Obrova proti Kozini. V nesreči sta bila voznik kombiniranega in sopotnica v osebnem avtomobilu telesno poškodovana. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so zavarovali kraj nesreče, do prihoda zdravstvene-ga osebja ponesrečenima nudili prvo pomoč, pomagali pri zdravniški oskrbi ter prenosu v reševalni vozili, na vo-zilih izklopili vire energije in nevtra-lizirali iztekle tekočine. Poškodovani osebi so reševalci odpeljali na nadalj-nje zdravljenje v izolsko bolnišnico. Zaradi nesreče je bila glavna cesta približno eno uro zaprta za promet. Na intervenciji je sodelovalo devet gasil-cev PGD Materija z dvema voziloma (še en gasilec je bil v pripravljenosti v gasilskem domu), zdravnik in reševalci

NMP Sežana, policisti PPP Koper ter uslužbenci cestnega podjetja.

Sreda, 4. 8. 2021, ob 23.58: POŽAR V NARAVI – MATERIJAPod vasjo Materija je na odlagališču materialov naravnega izvora zagorelo odpadlo vejevje. Po pozivu ReCO Po-stojna so na intervencijo izvozili gasil-ci PGD Materija, ki so požar pogasili in požarišče zalili z vodo. Na intervenciji je sodelovalo 12 gasilcev PGD Materi-ja s tremi vozili (še dva gasilca sta bila v pripravljenosti v gasilskem domu). Izvozili so tudi gasilci ZGRS Sežana, ki pa so bili še pred prihodom na kraj preklicani.

Torek, 10. 8. 2021, ob 12.50: PROMETNA NESREČA – KOzINANa glavni cesti na Kozini je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Obrova proti Kozini, naletno trčil v tovorno vozilo. V nesreči je bil voznik osebnega avtomobila telesno poškodovan. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so zavarovali kraj nesre-če, do prihoda zdravstvenega osebja ponesrečenemu nudili prvo pomoč in pomagali pri zdravniški oskrbi ter na osebnem avtomobilu izklopili vire energije. Zaradi nesreče je bila glavna cesta približno 30 minut zaprta za pro-met. Na intervenciji je sodelovalo 13 gasilcev PGD Materija z dvema vozilo-ma (še tri gasilci so bili v pripravlje-nosti v gasilskem domu), zdravnica in medicinska sestra ZP Hrpelje, reševal-ci NMP Sežana, policist PP Kozina ter uslužbenci cestnega podjetja. Na kraju je bil tudi gasilec PGD Senožeče, ki je naletel na nesrečo in še pred prihodom ostalih ekip ponesrečenemu nudil prvo pomoč.

Sreda, 11. 8. 2021, ob 15.46: PROMETNA NESREČA – OBROVNa glavni cesti pri naselju Obrov sta čelno trčila voznik osebnega avtomo-bila, ki je vozil iz smeri Obrova proti Kozini, in nasproti vozeč voznik kom-biniranega vozila. Zaradi silovitega trka je kombinirano vozilo odbilo na odbojno ograjo, osebni avtomobil pa je ostal na vozišču. V nesreči je bilo telesno poškodovanih šest oseb, in sicer voznik ter sopotnici v osebnem avtomobilu in voznik ter sopotnika v kombiniranem vozilu. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili ga-silci PGD Materija, ki so prometno in

protipožarno zavarovali kraj nesreče, do prihoda zdravstvenega osebja po-nesrečenim nudili prvo pomoč in po-magali pri zdravniški oskrbi, na vozilih izklopili vire energije, nevtralizirali iz-tekle tekočine in pomagali pri odstra-njevanju vozil. Štiri osebe so reševalci odpeljali na nadaljnje zdravljenje v izolsko bolnišnico, dve pa oskrbeli na kraju. Zaradi nesreče je bila glavna cesta približno tri ure zaprta za pro-met. Intervencija je bila zaključena ob 19.40. Na intervenciji je sodelovalo 17 gasilcev PGD Materija s tremi vozili (še ena gasilka je bila v pripravljeno-sti v gasilskem domu), reševalci NMP Ilirska Bistrica, NMP Postojna in NMP Sežana (skupno štiri reševalna vozila), policisti PPP Koper ter uslužbenci ce-stnega podjetja.

Sreda, 11. 8. 2021, ob 19.23: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – RODIKNa podstrešju stanovanjske hiše v Rodiku so sršeni postavili gnezdo in ogrožali stanovalce. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili ga-silci PGD Materija, ki so sršenje gnez-do varno odstranili. Na intervenciji so sodelovali tri gasilci PGD Materija z enim vozilom.

Sreda, 11. 8. 2021, ob 19.45: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – KOVČICEV gospodarskem objektu na Kovčicah so sršeni postavili gnezdo in ogrožali uporabnike. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so sršenje gnezdo varno odstranili.Na intervenciji so sodelovali tri gasilci PGD Materija z enim vozilom.

Ponedeljek, 16. 8. 2021, ob 19.17: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – RODIKPod ostrešjem lope ob stanovanjski hiši v Rodiku so sršeni postavili gnez-do in ogrožali stanovalce. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvo-zili gasilci PGD Materija, ki so sršenje gnezdo varno odstranili. Na interven-ciji so sodelovali tri gasilci PGD Mate-rija z enim vozilom.

Torek, 17. 8. 2021, ob 12.55: POŽAR V NARAVI – BRESTOVICAV dopoldanskem času (ob 11.15) se je nad Brestovico pri Komnu (Občina Komen) vnel večji požar v naravi. Za-

radi nedostopnega terena in močnega vetra je bilo aktivirano večje število gasilcev Kraške gasilske zveze, Ga-silske zveze Šempeter - Nova Gorica in Gasilske zveze Goriške ter poklicni gasilci ZGRS Sežana ter JZ GRD Nova Gorica. Pri gašenju je pomagal tudi helikopter SV. Do večera je bil požar omejen. Ponoči je delovala požarna straža, naslednjega dne pa se je ga-šenje nadaljevalo. Intervencija je bila zaključena 18. 8. v večernih urah. Po-gorelo je približno 7 ha površine.Skupno je na intervenciji sodelovalo 260 gasilcev s 60 vozili in ostale enote zaščite ter reševanja. Iz PGD Materija se je intervencije udeležil en gasilec, in sicer kot operater na vozilu PV-2 (18. 8. 2021 od 12.55 do 22.05).

Četrtek, 19. 8. 2021, ob 18.22: POŽAR VOzILA – AC KASTELECNa avtocesti izven predora Kastelec se je iz motornega dela tovornega vozila, ki je vozilo iz smeri Kopra proti Kozini, pričelo močno kaditi. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili ga-silci PGD Materija in JZ GB Koper, ki so na kraju ugotovili, da je dim povzročila napaka na motorju. Do požara ni pri-šlo. Gasilci so zavarovali kraj in vozilo pregledali s termovizijsko kamero. Na intervenciji je sodelovalo sedem ga-silcev PGD Materija z dvema voziloma (še pet gasilcev je bilo v pripravljeno-sti v gasilskem domu), sedem gasil-cev JZ GB Koper z dvema voziloma in policisti PPP Koper. Na intervencijo so izvozili (samoaktivacija) tudi tri gasilci ZGRS Sežana z enim vozilom.

Četrtek, 19. 8. 2021, ob 21.51: POŽAR VOzILA – KOzINA

Na počivališču Ravne na Kozini je za-gorelo tovorno vozilo. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili ga-silci PGD Materija, ki so zavarovali kraj, pogasili goreče vozilo, s tehnič-nim posegom razprli zbiralnik izpušnih plinov, kjer je nastal požar, in vozilo pregledali s termovizijsko kamero. Za-


hvaljujoč prisebnosti tam prisotnih vo-znikov tovornjakov, ki so požar uspe-šno omejili z gasilniki, in hitri interven-ciji, se požar ni razširil na celotno vozi-lo. Na intervenciji je sodelovalo 13 gasilcev PGD Materija s tremi vozili (še tri gasilci so bili v pripravljenosti v gasilskem domu), policisti PP Kozina in uslužbenci DARS-a.

Sobota, 21. 8. 2021, ob 11.04: POŽAR VOzILA – HRPELJENa parkirišču ene izmed proizvodnih hal v Obrtni coni v Hrpeljah je zagorelo kombinirano vozilo. Po pozivu ReCO Postojna so na inter-vencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so zavarovali kraj, pogasili goreče vo-zilo, izklopili vire energije, vozilo pre-gledali s termovizijsko kamero in ga odvlekli na varno mesto. Zahvaljujoč prisebnosti uslužbencev podjetja, ki so požar uspešno omejili z gasilniki, in

hitri intervenciji, je požar zajel le pred-nji del vozila. Na intervenciji je sodelo-valo 14 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma (izvozilo je tudi tretje vozilo, ki pa je bilo še pred prihodom na kraj preklicano) in policisti PP Sežana. Iz-vozili so tudi gasilci ZGRS Sežana, ki pa so bili še pred prihodom na kraj rav-no tako preklicani.

Sreda, 25. 8. 2021, ob 14.43: PRO-METNA NESREČA – AC KOzINA

Na avtocesti pri izvozu za Divačo (Ob-čina Divača) sta naletno trčila voznik tovornega vozila in voznica osebnega avtomobila, ki sta vozila iz smeri Ko-pra proti Ljubljani. V nesreči je bil voz-nik tovornega vozila telesno poškodo-van. Po pozivu ReCO Postojna so na in-tervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so zavarovali kraj, do prihoda zdravstvenega osebja po-nesrečenemu nudili prvo pomoč ter na tovornem vozilu izklopili vire energije. Poškodovanega voznika so reševal-ci oskrbeli na kraju. Na intervenciji je sodelovalo 12 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma (še en gasilec je bil v pripravljenosti v gasilskem domu), šti-ri gasilci ZGRS Sežana z dvema vozi-loma, reševalci NMP Sežana, policisti PP Kozina in PPP Koper ter uslužbenci DARS-a.

Bodi in ostani zdrava! – osveščanje o raku dojk

Rožnati oktober – mednarodni mesec osveščanja o raku dojkV Združenju Europa Donna Slovenija vsako leto obeležujejo rožnati oktober – mednarodni mesec osveščanja o raku dojk. Z različnimi aktivnostmi in dogodki osveščajo slovensko javnost o raku dojk in opozarjajo na pomen zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Letošnje aktivnosti bodo potekale pod sloganom “Bodi in ostani zdrava!”, saj želijo poudariti, da lahko sami veliko naredimo za svoje zdravje s preprostimi odločitvami za zdrav življenjski slog.

zdrav način življenja in zgodnje odkrivanjeŠtevilne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije bi lahko z zdravim načinom življenja preprečili 30–50 odstotkov primerov vseh rakov. Z redno telesno dejavnostjo, zdravo in uravnoteženo prehrano, vzdrževanjem telesne teže in pozitivno naravnanostjo lahko veliko prispevamo k svojemu zdravju. Redno mesečno samopregledovanje pa

pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Vsaka ženska bi morala že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Za pomoč pri rednem mesečnem pregledovanju je na voljo tudi brezplačna mobilna aplikacija Breast Test in prikaz na spletni strani breast-test.com.Za zgodnje odkrivanje raka dojk je pomembno tudi, da se ženske odzovejo na vabila državnega presejalnega programa DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk, in na katerega vsake dve leti na mamografijo povabijo vse slovenske ženske med 50. in 69. letom.

združenje Europa Donna SlovenijaV Združenju Europa Donna Slovenija že skoraj 25 let osveščajo o raku dojk in rakih rodil ter podpirajo bolnice in njihove svojce na poti k okrevanju. Aktivnosti združenja so širši javnosti najbolj vidne v rožnatem oktobru mesecu osveščanja o raku dojk, ko osveščajo o pomenu zdravega načina življenja, rednega mesečnega samopregledovanja dojk in preventivnih presejalnih programih DORA, ZORA in SVIT. Velik del aktivnosti združenja je namenjen podpori bolnicam in njihovim svojcem ob soočanju z boleznijo. Diagnoza rak vpliva na vse ravni življenja bolnice in prizadene tudi njene bližnje, zato si že vrsto let prizadevajo, da bi bolnicam poleg zgodnjega odkrivanja, učinkovitega in vsaki bolnici prilagojenega zdravljenja in celostne rehabilitacije lahko zagotovili tudi ustrezno psihosocialno podporo.Več na spletni strani www.europadonna.si

Polona Marinček, Združenje Europa Donna Slovenija

V 41. letu starosti nas je nepričakovano zapustil ljubljeni sin in brat

Jani Kocjaniz Sežane

Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja. Hvala vsem sostanovalcem Reške ceste 20 za podarjeno cvetje in bodrenje v času njegovega boja za življenje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Neutolažljiva mama Zvezdana z Adamom in brat Adnan Silič

Čeprav tvoj glas se več ne sliši,beseda tvoja v meni živi,z menoj vedno boš ostal,v mojem srcu si!

ZAHVALA

V 81. letu se je od nas poslovil

Emil Stančič Milan Mucetov z Artviž

stanujoč v Hrvatinih (25. 10. 1940 – 21. 8. 2021)

Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče.Hvala župniku Niku Čuku, pevcem skupine Utrip, Cvetki B. in Anici M. za zvonjenje, Majdi K. za poslovilne besede ter pogrebni službi KSP d.d. Sežana.Žalujoči žena Albina, sinova Robert in Slavko z Danielo, vnuka Tomaž in Tadej ter ostalo sorodstvo

Ker te ni, ne veš,kako velika je praznina,kako strašna je bolečina,kako skeleča slika je spomina.

ZAHVALA

Kruta neizprosna bolezen je bila močnejša od njene želje in volje – živeti, se veseliti vsakega novega dne. Naše drage mame, tašče in ljubljene none ni več med nami. Ostali smo brez nje v žgoči bolečini. Ostali so spomini na naše prelepe skupne dni in vezi, ki smo jih stkali v naših skupnih letih življenja.V teh za nas težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani v času njene bolezni, ji vlivali upanje in krajšali dneve, tedne, mesece …Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Titus, d. o. o., in Titus Technologies ter Koronarnemu društvu za izraženo sožalje, darovane sveče in cvetje.Hvala dr. Desanki Galamić in zdravnikom Onkološkega inštituta za vsa prizadevanja pri zdravljenju in lajšanju bolečin. Hvala tudi KSP Sežana za organizacijo pogreba, pevcem za odpete pesmi, govorniku za prebrani govor in gospodu župniku Niku Čuku za opravljeni pogrebni obred. Pogrešali te bomo in spomin nate bo za vedno ostal v naših srcih.Hčerka Barbara z Matjažem ter vnuka Gaja in Mark

V vseh stvareh, ki se morajo iz ljubezni datiin iz ljubezni jemljejo, me išči!Povsod sem jaz, je moja ljubezen.(Mila Kačič)

ZAHVALA

KNJIŽNICA Program Knjižnice

Kozina

OKTOBER 2021

● Inventura in čipiranje knjig (RFID, od 11. oktobra naprej bo knjižnica predvidoma dva tedna zaprta, zato sledite spletni strani!)

● Razstava: Monika Bubnič: Torbice šivam doma, razstava, na ogled v oktobru

● 3. srečanje ŠK Zgodbarnica: 29. oktobra ob 18.00

Nadija Negode(1953–2021)


Vabljeni v vrtnarijo Marjetica Koper, kjer imamo pester izbor okrasnih

in sadnih rastlin.

Sadno drevje iz lastne vzgoje, 3-letne sadike po 14,80 €, pestra izbira različnih sort.

Kontakt za vrtnarijo – trgovina: 05 66 33 783 in elektronska pošta: [email protected] stran: http://www.marjeticakoper.si

Marjetica Koper, d. o. o. - s. r. l.Ulica 15. maja 4, Koper

Ob tednu otroka vas vabimo na posebno predstavo na poseben kraj!

Dobimo se 9. oktobra ob 10.30 pri točki Cikova jama na Babini poti v Rodiku!Z nami bodo igralci in glasbeniki Zavoda Škrateljc s predstavo:

»Škratje s Krasa«Kaj le so ušpičili nagajivi kraški škratje!? Nekaj je narobe z burjo, s kraškim kamnom in pisanim

rujem! In zato Kras ni več takšen, kot bi moral biti. Še sreča, da so tu navihani otroci s Krasa, ki se ne ustrašijo škratjih škratovščin in rešijo Kras škratjega uroka. Pa pazite se kraških škratov, čisto nič

prijazni niso!

Glasbena pravljica Škratje s Krasa je nastala po slikanici Uroša Grilca in ilustratorja Zvonka Čoha. Glasbenika Ana Kravanja in Samo Kutin ter pripovedovalka Nina Peče Grilc vas popeljejo v zvoke

in barve Krasa ter vam razkrijejo številne njegove skrivnosti.

Dostop je iz Hrpelj po cesti mimo postajališča za avtodome (oznake) ali iz Rodika po Babini poti, ki je tudi označena. Za avtomobile je dostop po Babini poti, ki bo urejena enosmerno

(glej zemljevid).

Ob tednu otroka predstavo poklanja Občina Hrpelje - Kozina.

V primeru slabega vremena (dežja ali večjega mraza) bo predstava v Kulturnem domu Hrpelje. Za udeležbo je potrebno izpolnjevati pogoj PCT (za osebe nad 12 let) oziroma se ravnati v skladu z aktualnimi ukrepi v času možnosti okužbe s koronavirusom. Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa, če razmere ne

bodo dopuščale organizacije.

Kontakt: FB Občina Hrpelje - Kozina, 051 677 017, [email protected]

9. 10. 2021Organizira: Tenis klub Hrušica

Dolžina prog: 45 km, 28 km in 9 km

Prijave: na spletni strani do 5. 10. in na dneve dogodka – 8. in 9. 10.

Petek, 8. 10., ob 17h prihodi udeležencev, prijave, prevzemi startnih številk

Sobota, 9. 10., ob 7hprihodi udeležencev, prevzemi startnih številk.

Z biči po Čiči Rekreativna dirka z gorskimi kolesi

Info: www.prijavim.se

2021 • NAPOVEDNIK • 4746 • ZA VSAKEGA NEKAJ • 2021

KRAJEVNI URAD HRPELJEdo nadaljnega zaprt.KNJIŽNICA KOzINATel.: (05) 680 30 27, ponedeljek: 8.00–15.00 (malica: 11.00–11.30) ter sreda in petek: 11.00–18.00 (malica: 13.30–14.00)MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO (Partizanska cesta 82, Sežana): uradne ure: ponedeljek, sreda in petek: od 8. ure do 10. ure Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]ŠTA Kozina: 030 718 909Ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00–17.00Sreda: 9.00–18.00, Sobota, nedelja: /Banka Koper: 05 680 38 00Ponedeljek–petek: 8.30–13.00 in 14.00–16.30, Sobota, nedelja: /

Deželna banka Slovenije: 05 68 92 040Ponedeljek–petek: 8.00–12.00 in 13.00–16.00

zBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00 - 17.00, sre: 10.00 - 16.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00 - 13.00

Kontakt za info za zimsko službo: 05 6800 620

zDRAVSTVENA POSTAJA HRPELJE:Splošna ambulanta – Kristina Babič, dr. med.: 05 68 90 498Splošna ambulanta – Desanka Galamić, dr. med.: 05 68 90 499Dežurna služba: 05 68 90 490zobna amb. za šolarje in mladino in zobna amb. za odrasle: 05 68 90 492Patronažna služba: 05 68 90 494zdravstveno vzgojni center: 05 29 27 559Fizioterapija: 05 68 90 500zdravstveni zavod ODONTO Hrpelje: 05 68 00 350, 031 349 373

Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon, tor, čet,pet: od 8.30 do 14.00; (odmor: od 12 do 12.30) sre: 8.30 do16.00; sob: od 9.00 - 12.00

Lekarna Sežana: (05) 731 17 70dežurstvo: 19.00 - 21.00, sob: 9.00 - 12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00 - 11.00 in 19.00 - 20.00

Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon-pet: 7.30 - 19.00, sob: 7.30 - 13.00, nedelja in prazniki: 8.00 - 12.00

Varuh pacientovih pravic: E naslov: [email protected]; Telefon: 041 667 501; Uradne ure za naročene stranke: sreda od 15.30 ure do 21.30 ure / petek od 14.30 ure do 21.30 ure Tel. št. za naročanje 05 66 30 841, pon - pet od 8.00 do 14.00 ure. Uradne ure po telefonu (za osnovne informacije): ponedeljek, torek in četrtek od 18.00 do 20.00 ure na tel. št. 041 667 501 Več na: http://www.mz.gov.si/Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected] in nujna medicinska pomoč: 112 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)OU Koper, Ferrarska ulica 7, 6000 Kopertel: (05) 663 45 [email protected]@gov.si (to je e-naslov glavne pisarne v Lj)Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Darij Jelušič (041 282 453)Dnevni center Ruj: (05) 993 06 83BREzPLAČNI PREVOzI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]

Zakaj po očala v Optiko Tom? Hitro potrebujete očala? Ne morete dolgo čakati na pregled vida? Neostra slika je le očesna napaka, ki jo lahko odpravite z ustreznimi očali. Prav zato izpostavljamo 4 razloge za obisk Optike Tom:

Hitra izdelava očal po vaši meri, brez nepotrebnega čakanja

na pregled vida.

1. Enostavno in hitro naročanje na pregled vida.Pokličite na tel. številki 05 730 47 70 ali 041 444 882, pišite na e-naslov [email protected] ali odklikajte na spletno stran www.optikatom.com, kjer vam je na voljo koledar za rezervacijo terminov.

2. Brez dolgih čakalnih dob.Pri nas ste na vrsti v enem tednu in ob dogovorjenem času. To pomeni, da imamo za vas rezerviran termin brez čakanja v čakalnici, sledi pa temeljit pregled vida z optometristom dr. Emilom Oblakom.

3. Velika izbira okvirjev in strokovno svetovanje.Na voljo imamo več 1000 modelov okvirjev in uporabljamo le najbolj kakovostne očalne leče. Kot mojstri očesne optike skupaj z vami premišljeno izberemo okvir, nato pa jih pri nas tudi izdelamo.

4. Hitro do novih očal na enem mestu! Od pregleda do izdelave očal s 100% garancijo zadovoljstva.

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini in ji sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam ga bo lahko dostavila naknadno. Glasilo dobite brezplačno na občini, na voljo pa je tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.Prihodnja številka za NOVEMBER 2021 bo izšla v četrtek, 28. oktobra 2021 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: petek, 15. oktober 2021!Uredništvo

POTUJOČA KNJIŽNICA

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICE V OKTOBRU 2021

POSTAJALIŠČE DATUM URA

JAVORJE 7. 10. 2021 16.00–16.30

MATERIJA 14. 10. 2021 13.20–13.40

VELIKE LOČE 14. 10. 2021 14.00–14.30

GRADIŠČE PRI MATERIJI 14. 10. 2021 14.45–15.05

MARKOVŠČINA 14. 10. 2021 15.15–15.35

SLIVJE 14. 10. 2021 15.45–16.05

HOTIČNA 14. 10. 2021 16.40–17.00

BREzOVICA 14. 10. 2021 17.10–17.30

ROŽICE 14. 10. 2021 17.40–18.00

Za potujočo knjižnico: Nevenka GropajcPRIHAJA NA ODRE KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA

www.kosovelovdom.siProgram in več informacij:

Sobota, 9. oktober, ob 10.00

Kure?!Družinski muzikal po motivih Lile Prap

Novoizvaljeni piščanček (Maša Tiselj) razveseli Ata Petelina (Srđan Milovanović), Mamo Kokoš (Nuška Drašček) ter celotno kurjo družino. Zvedavo Malo pišče raziskuje svoje ptičje korenine, dinozavrske prednike in pravljičnega petelinjega zmaja, medtem pa spoznava tudi manj prijetne plati življenja v Rezikinem kurniku.Produkcija: Hiša kulture Celje.

Torek, 12. oktober, ob 20.00Gledališče Celje: Elaine Murphy – LJUBI MOJ (Little Gem)Komična drama.Režija: Andrej Jus.Igrajo: Živa Selan/Liza Marija Grašič k. g., Lidija Barbara Medvešček in Roza Anica Kumer k. g.

Sobota, 16. oktober, ob 20.00KONCERT VOKALNE SKUPINE KRESNIK Z GOSTI

Petek, 29. oktober, ob 20.00VITA MAVRIČ: NOKTURNO ŽLAHTNIH DUS

Ne spreglejte tudi našega bogatega KINO programa.

hrepelje septebmer.indd 1 15/09/2021 15:24:39

občinsko glasilo

Documents

Transcript of občinsko glasilo