Novis 03 marec 2016

03glasilo združenja zdravstvenih zavodov slovenije

letnik 43 marec 2016Novis

ISSN 1580-4917

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije v letu 2015Poslovna uspešnost javnih zdravstvenih zavodov v letu 2015 – navidezna ali prava?Poročilo o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2015Letno poročilo 2015Program dela in finančni načrt za leto 2016

Letno poročilo 2015Letno poročilo 2015

Program dela in finančni načrt za leto 2016


Izdajatelj/Publisher: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, direktor Metod Mezek. Uredniški odbor/Editorial Board: mag. Robert Cugelj, prof. dr. Ivan Eržen, doc. dr. Milena Kramar Zupan, Metod Mezek. Odgovorni urednik/Editor in Chief: Anton Zorko. Glavna urednica/Executive Editor: dr. Saška Terseglav. Oblikovanje/Design: Maja Rebov. Tisk/Print: Schwarz Print. Naslov uredništva/Adress of the Editorial Office: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija. Telefon/Phone: +386 (0) 592 27 190. Telefaks/Fax: +386 (0) 592 27 199. E - naslov/E - mail: [email protected]. Spletna stran/Internet Home Page: www.zdrzz.si. Letna naročnina z DDV/Year subscription rates with taxes included: 80 EUR. Naklada/Circulation: 1000 izvodov.

Revija izhaja desetkrat v letu. Izbor člankov v reviji je del uredniške politike. Prispevki niso honorirani. Odražajo predvsem poglede in stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so ti zaposleni, niti uredniškega odbora Novisa. Prispevki so uredniško pregledani in niso lektorirani. Razmnoževanje publikacije v celoti ali deloma ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.

NOVIS – Novice, Obvestila, Vesti, Informacije, Skupnost. Prva številka Novisa je izšla januarja leta 1974. Revija je namenjena zdravstvenemu managementu. Naročniki Novisa so člani Združenja – slovenski zdravstveni zavodi in drugi (domovi starejših občanov, lekarne ...).

Združenje je član Evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE) www.hope.be.

[Vsebina]

Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeAssociation of Healthcare Institutions of Slovenia

Impresum revije issn 1580 - 491

11

35

www.zdrzz.si www.facebook.com/pages/Združenje - zdravstvenih - zavodov - Slovenije/ https://twitter.com/ZdruzenjeZDRZZ

Komentar1 Združenje zdravstvenih

zavodov v letu 2015

Aktualno3 Poslovna uspešnost javnih

zdravstvenih zavodov v letu 2015 – navidezna ali prava?

5 Poročilo o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2015

Objavljamo rezultate poslovanja članov združenja (javnih zdravstvenih zavodov) v letu 2015, zbranih na podlagi podatkov o poslovanju za leto 2015.

11 Letno poročilo 2015 Delovanje združenja temelji na zakonu o

zavodih, zakonu o zdravstveni dejavnosti, statutu in poslovnikih o delu organov. Organi in delovne skupine združenja so v letu 2015 obravnavali aktualne in tekoče vsebine znotraj svojega delovnega področja in v skladu s pristojnostmi, ki jih določa statut. Vsebina njihovega dela je objavljena v letnem poročilu 2015 po posameznih področjih oziroma nalogah.

35 Program dela in finančni načrt za leto 2016

Novis | marec 2016 1

[Komentar]

zdravstveni zavodi, predvsem bolnišnice z nepokrito izgubo iz preteklih let. Da morajo zavodi zaradi ohranjanja likvidnosti vse bolj zamikati plačilo zapadlih obveznosti in s tem prenašati izgubo na dobavitelje, posledično pa se slovenski zdravstveni zavodi soočajo z vse bolj zastarelo in iztrošeno opremo (tre-nutna odpisanost opreme v zdravstvenih za-vodih je 80-90 %). Vse to smo na pomemb-nejših sestankih, zborih, srečanjih vsakič znova opozarjali vse veje oblasti, vključno z mediji.

Na področju dogovarjanja smo uspeli pre-pričati Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nada-ljevanju ZZZS) za ugodnejša oziroma doda-tna plačila izvajalcem: vplivali smo na dvig cen zdravstvenih storitev za 2,12 % na ra-čun odprave 3/4 plačnih nesorazmerij, dvig amortizacije za 25 % v cenah zdravstvenih storitev, plačilo do 20 % preseganja opera-tivnih posegov, plačilo po realizaciji za vso slikovno diagnostiko za rakave bolnike, pla-čilo MR po realizaciji, financiranje progra-ma endodontije iz obveznega zdravstvenega

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije v letu 2015

Spoštovani člani združenja,

delujemo v času, ko je finančno-gospodarska kriza uradno za nami in ko se tako zdravstve-ni sistem kot celotni javni sektor še vedno spopadata z njenimi negativnimi posledi-cami. V tej luči je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije v preteklem letu poglo-bljeno obravnavalo in se opredelilo do vrste pomembnih vsebin, ki so vplivale na celoten zdravstveni sistem. Ne da se jih vseh našteti v tem kratkem komentarju, a če nanje pogle-damo kot na celoto, lahko zagotovo trdimo, da je naše združenje postalo konstruktiven sogovornik uradnim zdravstvenim ustano-vam in pomemben soustvarjalec nekaterih sistemskih rešitev.

Med naše najpomembnejše dosežke v pre-teklem letu sodi ta, da so najodgovornejši akterji in odločevalci na področju zdravstva na osnovi argumentiranih in s podatki pod-krepljenih opozoril združenja prišli do zave-danja o ogrožajoči podfinanciranosti sistema zdravstva. To smo dosegli z vztrajnim opo-zarjanjem na velika bremena, ki jih imajo

zavarovanja, odprava glavarinskega sistema v mladinskem zobozdravstvu. Tudi na podro-čju uvajanja urgentnih centrov smo bili ves čas aktivni in smo glede financiranja dosegli, vezano na dane okoliščine, sprejemljiv obseg standardov za triažo in sprejem, opazoval-no enoto in dispečersko službo v urgentnih

centrih. Ne glede na trenutne okoliščine smo prepričani, da je združenje pri tem projektu odigralo pomembno povezovalno vlogo med vsemi akterji.

Delujemo v času, ko je finanč-no-gospodarska kriza uradno za nami in ko se tako zdrav-stveni sistem kot celotni javni sektor še vedno spopadata z njenimi negativnimi posledi-cami.

Metod MezekDirektor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije

2 Novis | marec 2016

[Komentar]

Argumentirano smo nasprotovali poskusu, da bi se prvi pozitivni prelivi ZZZS v celoti usmerili v dodatne storitve za odpravo čakal-nih dob. Čeprav se tega zavedamo in podpi-ramo usmeritev, da se čakalne vrste skrajšuje tudi s povečanjem obsega deficitarnih sto-ritev, smo zagovarjali načelno stališče, da je pred tem potrebno zavodom priznati in fi-nancirati z drugimi zakoni predpisane obve-znosti, ki so vplivale na poslovanje zavodov (odprava 3/4 plačnih nesorazmerij, napredo-vanja, DDV, nacionalne poklicne kvalifika-cije itd.). Pri teh prizadevanjih nas je delno podprlo resorno ministrstvo, sprejeta rešitev pa je bil kompromisni predlog, da se del to-vrstnih sredstev nameni tudi za odpravljanje čakalnih dob.

Strokovna služba združenja opravlja še vr-sto drugih nalog (pravno področje, računo-vodenje in notranji nadzor, javna naročila, elektronsko poslovanje, informatika, kako-vost, pripravniki, komuniciranje, mediacija, mednarodno povezovanje in izobraževanje), ki s kontinuiranim pristopom vplivajo na učinkovitejše delovanje in poslovanje čla-nov združenja. Na osnovi naših prizadevanj in posledično pozitivnih premikov je velika večina zavodov poslovno leto 2015 zaključila ugodneje kot v preteklih letih.

Združenje pa je odigralo tudi aktivno vlogo pri oblikovanju zdravstvene politike, saj smo se kritično odzivali na pobude ter predloge za spremembe in bili praviloma aktiven ude-

leženec teh iniciativ. Pri tem smo se glasno zavzemali za nujnost sprejetja zakonskih sprememb, ki bodo omogočale, da bodo jav-ni zdravstveni zavodi bolj učinkovito vode-ni in bolje upravljani. Za to potrebujejo več avtonomije, ustrezna pooblastila in sodob-na orodja za uresničevanje svojih ciljev. V novi zakonodaji zato pričakujemo, da bodo postavljeni motivi za dobro delo in dosega-nje pozitivnih rezultatov, kot tudi sodobna orodja za učinkovito vodenje zaposlenih (sprejemanje in odpuščanje, stimulativno nagrajevanje, specializacije …). Sedanji na-čin razpisovanja zdravniških specializacij, na primer, je po našem mnenju potreben teme-ljitih sprememb, predvsem v smeri, da se ga približa uporabnikom oziroma zdravstvenim zavodom, ki specialiste zaposlujejo in jim omogočajo nadaljnji strokovni razvoj.

Večjim pooblastilom managementa mora seveda slediti tudi večja odgovornost, boljše nadziranje in upravljanje s strani kompeten-tnejših nadzornih svetov, katerih člani so do-bri poznavalci zdravstvenega sistema. Istoča-sno zagovarjamo tudi korenite spremembe vrednotenja managarskega dela, saj je sedanji sistem plačila managementa nestimulativen, marsikdaj žaljiv in celo škodljiv za delovanje zdravstvenega sistema. Funkcija direktorja

ni privlačna tudi za zdravnike, ki ne izkazu-jejo interesa postati niti strokovni direktorji. Direktorji namreč pogosto prejemajo nižje plače od zaposlenih, ki jih vodijo.

Zato smo prepričani, da lahko javni zdra-vstveni zavodi v spremenjenih pogojih, ki jih predlagamo, uspešno, učinkovito in na pri-merno visokem strokovnem nivoju izvajajo

program zdravstvenega varstva v Sloveniji. V združenju sicer nismo nasprotniki koncesio-narjev in jih vidimo kot ustrezne izvajalce v primerih, ko javni zdravstveni zavodi dolo-čenega programa zaradi nekaterih omejitev (kadrovskih, prostorskih, teritorialnih …) ne morejo izvesti.

Vsem direktoricam in direktorjem, članom odborov in komisij, sodelavcem ter drugim sodelujočim partnerjem se zahvaljujem za podporo pri uresničevanju poslovnih ciljev in izjemen prispevek pri delu združenja v letu 2015. Verjamem, da bomo z zavzetim delom in kakovostnim sodelovanjem še na-prej uspešno delovali.■

Ne da se jih vseh našteti v tem kratkem komentarju, a če nanje pogledamo kot na celo-to, lahko zagotovo trdimo, da je naše združenje postalo kon-struktiven sogovornik urad-nim zdravstvenim ustanovam in pomemben soustvarjalec nekaterih sistemskih rešitev. Na osnovi naših prizadevanj

in posledično pozitivnih pre-mikov je velika večina zavo-dov poslovno leto 2015 zakl-jučila ugodneje kot v preteklih letih.

[Aktualno]

Tatjana JevševarZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Poslovno leto 2015 je zaključeno in znani so re-zultati poslovanja javnih zdravstvenih zavodov (v nadaljevanju JZZ), ki kažejo, da je za nami re-lativno uspešno poslovno leto. Dejstvo je, da so vsi JZZ skupaj izkazali presežek prihodkov nad odhodki v višini 26,4 mio EUR, kar je za 36,6 % več kot preteklo leto, in 9,4 mio EUR izgube, kar pomeni za 22,9 % nižjo izgubo kot preteklo leto. Prav tako je z izgubo zaključilo poslovno leto 2015 le 8, lansko leto pa 15 JZZ. Navedeni podatki izražajo kratkoročno uspešnost, ki je se nanaša le na poslovno leto 2015 in je razvidna iz izkazov uspeha JZZ za leto 2015.

Bistveno drugačna pa je slika uspešnosti poslo-vanja po opravljeni analizi podatkov po stanju 31. 12. 2015 iz bilanc stanja JZZ, ki kažejo vse nakopičene posledice in težave v poslovanju JZZ v zadnjih letih in sicer:

Ș vrednost zapadlih neporavnanih obveznosti vseh JZZ znaša 95,9 mio EUR, kar je le 5,5 % nižje od lanske vrednosti in predstavlja 5,4 % celotnih prihodkov vseh JZZ oziroma v bolnišnicah kar 7 % celotnih prihodkov, realiziranih v letu 2015,

Ș vrednost neporavnane izgube znaša 143,3 mio EUR in se je celo povečala v primerjavi z lanskim letom za 1,2 % ter pomeni celo 8 % celotnih prihodkov vseh JZZ in od tega v bolnišnicah kar 10,6 % celotnih prihodkov, realiziranih v letu 2015,

Ș stopnja odpisanosti vseh sredstev v vseh JZZ znaša 58 %, stopnja odpisanosti opreme pa kar 83,3 % in sta ostali na ravni lanskega leta.

Pri bolnišnicah je pomemben tudi podatek o prenosu razlike med stroški priznane amor-tizacije in stroški obračunane amortizacije, ki je bila v letu 2015 zaradi upoštevanja računo-vodske zakonodaje prenesena v breme sredstev prejetih v upravljanje in sicer v višini 10,9 mio EUR. Ta podatek pomeni na eni strani izboljša-

Poslovna uspešnost javnih zdravstvenih zavodov v letu 2015 – navidezna ali prava?

Na podlagi vseh navedenih po-datkov lahko ugotovimo, da je poslovna uspešnost JZZ v letu 2015 le navidezna!


[Aktualno]

nje izidov poslovanja bolnišnic za naveden zne-sek in na drugi strani znižanje njihovega vira za nabavo opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev.

Na podlagi vseh navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je poslovna uspešnost JZZ v letu 2015 le navidezna!

Razlogi za navedeno trditev so v ukrepih, ki so bili sprejeti v preteklih letih. Poslabšanje gospo-darskega in javnofinančnega stanja v Sloveniji v zadnjih nekaj letih je zahtevalo vpeljavo doda-tnih interventnih ukrepov za zagotovitev urav-noteženja javnih financ in stabilnega domačega makroekonomskega okolja. Nekateri varčeval-

ni ukrepi, sprejeti z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012 s spre-membami in dopolnitvami), Zakonom o siste-mu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02 s spremembami), Zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS, št. 95/14), Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, s spremembami) in drugi predpisi so prinesli številne spremembe na področju zapo-slovanja, plač, povračil stroškov dela in drugih prejemkov zaposlenih oz. omejitve stroškov v celotnem javnem sektorju.

Sprejete spremembe glede nižanja sredstev za plače in povračil drugih stroškov zaposlenih (jubilejne nagrade, stroški prevoza na delo, stroški prehrane idr.) skladno z zakonodajnim okvirom, so se upoštevale v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev in sicer: znižanje vkal-kulirane vrednosti programov zdravstvenih storitev za 2,5 % in priznane amortizacije za 20 % v letu 2009, znižanje sredstev za admini-strativno-tehnični kader in plačil za dežurstvo v letu 2011, v letu 2012 so se cene zdravstvenih storitev znižale za dodatne 3 %, v letu 2013 so se cene ponovno znižale za dodatne 3 % in pri-znana sredstva za administrativno tehnični ka-der za 1,5 %, glede na leto 2012, zmanjšala pa so se tudi priznana sredstva za regres, jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostno pomoč. V letu 2014 dodatnih znižanj cen zdravstvenih programov ni bilo, kot tudi ni bilo revaloriza-cije materialnih stroškov in ostalih kalkula-tivnih elementov cen zdravstvenih storitev. S sprejetimi aneksi k splošnemu dogovoru pa so

Breme navedenih interven-cijskih ukrepov za stabiliza-cijo javnofinančnega stanja v zadnjih letih je bilo torej preneseno na pleča javnih zdravstvenih zavodov in se rezultira v nakopičeni nepo-kriti izgubi, kadrovskih vrze-lih, neporavnanih zapadlih obveznostih, nezmožnostih investiranja in velikih likvid-nostnih težavah.

bila uveljavljena dodatna sredstva, predvsem za bolnišnice.

Pozitivni vpliv na poslovanje v letu 2015 je imela odprava znižanja amortizacije za 25 % in povra-čilo dela stroškov iz naslova izplačila dela razlike stroškov iz naslova odprave tretje četrtine neso-razmerij plač javnih uslužbencev zaradi odločbe Vrhovnega sodišča z dne 3. 9. 2013, kar je re-zultiralo v povišanju cen zdravstvenih storitev za 2,12 % z veljavnostjo od 1. 7. 2015 do 31. 12. 2015 . Na poslovni rezultat v letu 2015 je vplivala tudi sprostitev napredovanj javnih uslužbencev. V zadnjih letih je bila ureditev napredovanj pod-vržena interventnim ukrepom, opredeljenim v različnih zakonih. Javni uslužbenci, ki so v letu 2015 izpolnjevali pogoje za napredovanje, so prejeli pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. decembrom 2015. Izplačilo napre-dovanj skladno z zakonskim okvirom pa ni bilo upoštevano v cenah zdravstvenih storitev.

Breme navedenih intervencijskih ukrepov za stabilizacijo javnofinančnega stanja v zadnjih letih je bilo torej preneseno na pleča javnih zdravstvenih zavodov in se rezultira v nakopi-čeni nepokriti izgubi, kadrovskih vrzelih, nepo-ravnanih zapadlih obveznostih, nezmožnostih investiranja in velikih likvidnostnih težavah.

Pa vendar se kažejo nekateri pozitivni premiki v poslovanju, ki so se pokazali že v poslovnih re-zultatih leta 2014 in jih potrjujejo tudi poslovni rezultati leta 2015 ter so posledica razumeva-nja Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdra-vstveno zavarovanje, ki so skupaj z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije uspeli uveljaviti dodatna sredstva v splošnih dogovorih za leto 2014 in 2015. Največje priznanje pa si zaslužijo zdravstveni delavci oziroma vsi zaposleni v JZZ, ki so v teh izjemno težkih pogojih, s svojo veli-ko požrtvovalnostjo zagotovili vsem uporabni-kom primerno zdravstveno varstvo. Pomemben je prispevek managementa v zdravstvenih zavo-dih, ki je z ustreznimi ukrepi pripeljal zavode ponovno na pot konsolidacije poslovanja, ki pa bo še zelo dolga. Ob upoštevanju navedenega lahko ugotovimo, da poslovni rezultati, dose-ženi v letu 2015 izražajo pravo uspešnost po-slovanja, saj vodijo v dolgoročno normalizacijo delovanja, kar pa brez razumevanja resornega ministrstva oziroma vseh deležnikov v zdra-vstvu ne bo mogoča.■


[Aktualno]

Tatjana Jevševar, Metod MezekZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

V prispevku predstavljamo rezultate poslovanja članov združenja v letu 2015, ki smo jih izdelali na podlagi podatkov o poslovanju za leto 2015, ki so nam jih posredovali javni zdravstveni zavodi.

Vsi zdravstveni zavodi1. Rezultati poslovanja, ugotovljeni po načelu nastanka poslovnega dogodkaGlej tabelo 1.

PrihodkiCelotni prihodki, ugotovljeni po načelu nastanka poslovnega dogodka, so bili v letu 2015 v vseh JZZ višji za 64.656.289 EUR ali 3,8 % v primer-javi s preteklim letom. Od tega:

Ș so bili v bolnišnicah višji za 45.072.173 EUR ali za 3,6 %, Ș v zdravstvenih domovih so bili višji za 16.882.004 EUR ali za 4,5 % in Ș v ostalih JZZ so bili višji za 2.702.112 EUR ali za 2,9 %.

OdhodkiCelotni odhodki v vseh JZZ so bili v letu 2015 višji za 54.758.754 EUR ali 3,2 % v primerjavi s preteklim letom. Od tega:

Ș so bili v bolnišnicah višji za 40.600.919 EUR ali za 3,3 %, Ș v zdravstvenih domovih so bili višji za 10.790.897 EUR ali za 2,9 % in Ș v ostalih JZZ so bili višji za 3.366.938 EUR ali za 3,7 %.

Realizirani celotni prihodki vseh JZZ so bili v letu 2015 vrednostno najvišji v zadnjih petih letih, kar velja tudi za bolnišnice in zdravstvene

Poročilo o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2015

domove. Ostali JZZ niso primerljivi zaradi reorganizacije ZZV in IVZ v letu 2014. Celotni odhodki v vseh JZZ so v absolutnem znesku ostali na ravni iz leta 2011, v relativnem smislu pa so se v bolnišnicah in zdra-vstvenih domovih v letu 2015 povečali manj kot prihodki, kar je rezul-tiralo v boljših rezultatih poslovanja v primerjavi s preteklim letom, kar pa ne velja za ostale JZZ.

Poslovni izidGlej tabelo 2.

V letu 2015 je izkazalo izgubo 8 JZZ, v letu 2014 pa 15 JZZ (IND=53,3). Od tega:

Ș so poslovno leto 2015 zaključile z izgubo tri bolnišnice, v letu 2014 pa jih je bilo 7 (IND=42,9),

Ș trije zdravstveni domovi so z izgubo zaključili poslovno leto 2015, v letu 2014 pa jih je bilo 6 (IND=50,0),

Ș dva ostala zavoda sta zaključila poslovno leto 2015 z izgubo, prav tako kot v letu 2014 (IND=100).

Rezultati poslovanja JZZ v letu 2015 kažejo na bistveno uspešnejše po-slovanje JZZ v primerjavi z letom 2014, saj skupen presežek prihodkov nad odhodki znaša 26.446.427 EUR in je za 36,6 % višji v primerjavi s preteklim letom. Prav tako skupna višina izgube znaša 9.434.578 EUR in je nižja za 22,9 % v primerjavi s preteklim letom.V bolnišnicah so rezultati poslovanja v letu 2015 boljši od lanskih, saj znaša presežek 10.480.784 EUR in se je povečal za 23,3 % v primerjavi s preteklim letom. Skupna višina realizirane izgube v bolnišnicah znaša 9.087.248 EUR in je nižja za 21,5 % v primerjavi s preteklim letom.V zdravstvenih domovih so rezultati poslovanja v letu 2015 prav tako boljši od lanskih, saj znaša presežek 15.259.792 EUR in je višji kar za 58,6 % v primerjavi s preteklim letom. Skupna višina realizirane izgube v zdravstvenih domovih znaša le 69.931 EUR in je nižja za 86,7 % v primerjavi s preteklim letom.


[Aktualno]

V ostalih JZZ - jih (NIJZ, ZTM, Slovenija Transplant, NLZOH) pa v letu 2015 beležijo slabše rezultate poslovanja od realiziranih v prete-klem letu, saj znaša presežek 705.851 EUR in je nižji za 42,8 % v primer-javi s preteklim letom. Skupna višina realizirane izgube znaša 277.399 EUR in je višja za 96,8 % v primerjavi s preteklim letom.

Struktura stroškov v celotnih odhodkihGlej tabelo 3.

Spremembe strukturnih deležev posameznih vrst stroškov v celotnih odhodkih JZZ so bile v letu 2015 v primerjavi s preteklim letom sledeče:

Tabela 1: Prihodki in odhodki jzz v letih 2011 - 2015 (po načelu poslovnega dogodka)

leto indeks

2011 2012 2013 2014 2015 2015/11 2015/12 2015/13 2015/14

celotni prihodki

bolnišnice 1,270,155,829 1,255,178,937 1,198,601,175 1,241,394,909 1,286,467,082 101.3 102.5 107.3 103.6

zdr. domovi 376,084,159 374,869,929 365,906,367 375,642,450 392,524,454 104.4 104.7 107.3 104.5

ostali 102,019,003 97,215,636 93,375,317 92,259,154 94,961,266 93.1 97.7 101.7 102.9

skupaj 1,748,258,991 1,727,264,502 1,657,882,859 1,709,296,513 1,773,952,802 101.5 102.7 107.0 103.8

celotni odhodki

bolnišnice 1,277,680,093 1,268,390,558 1,238,490,562 1,244,472,627 1,285,073,546 100.6 101.3 103.8 103.3

zdr. domovi 371,371,206 371,649,673 367,261,545 366,543,696 377,334,593 101.6 101.5 102.7 102.9

ostali 101,778,184 97,235,240 95,442,824 91,165,876 94,532,814 92.9 97.2 99.0 103.7

skupaj 1,750,829,483 1,737,275,471 1,701,194,931 1,702,182,199 1,756,940,953 100.3 101.1 103.3 103.2

Tabela 2: Rezultati poslovanja JZZ - jev v letu 2015 v EUR

presežek izguba

dejavnost vrednost

2014vrednost

2015ind

15/14

delež v celotnem presežku

2014


2015vrednost

2014vrednost

2015ind

15/14

delež v celotni

izgubi 2014

delež v celotni

izgubi 2015

bolnišnice 8,502,135 10,480,784 123.3 43.9 39.6 11,579,853 9,087,248 78.5 94.6 96.3

zdr. domovi 9,622,658 15,259,792 158.6 49.7 57.7 523,904 69,931 13.3 4.3 0.7

ostali 1,234,203 705,851 57.2 6.4 2.7 140,925 277,399 196.8 1.2 2.9

skupaj 19,358,996 26,446,427 136.6 100.0 100.0 12,244,682 9,434,578 77.1 100.0 100.0


[Aktualno]

Ș delež stroškov dela se je v vseh JZZ znižal za 2,5 % in po JZZ: v bolnišnicah se je znižal za 3,3 %, v ZD se je povečal za 0,3 % in v ostalih zavodih se je znižal za 0,6 %,

Ș delež stroškov materiala in storitev se je v vseh JZZ povečal za 3,4 % in po JZZ: v bolnišnicah za 2,7 %, v ZD za 6,1 % in v ostalih zavodih za 3,2 %,

Ș delež stroškov amortizacije se je v vseh JZZ povečal za 13,5 % in po JZZ: v bolnišnicah se je povečal za 15,8 %, v ZD se je povečal za 21,4 % in v ostalih zavodih se je znižal za 3,1 %. Razlog je v višje priznanih stroških amortizacije v cenah ZZZS v letu 2015.

2. Delež tržne dejavnostiPodatki iz tabele kažejo, da se delež tržne dejavnosti v prihodkih vseh JZZ.jev v letih 2011–2015 bistveno ni spremenil, in tudi delež v od-hodkih vseh JZZ ostaja v zadnjih petih letih na približno enaki ravni. Navedeno ne velja za ostale zavode, katerih podatki niso primerljivi, zaradi reorganizacije ZZV in IVZ v letu 2014.

3. Rezultati poslovanja, ugotovljeni po načelu denarnega tokaGlej tabelo 5.

PrihodkiCelotni prihodki, ugotovljeni po načelu denarnega toka, so bili v letu 2015 v vseh JZZ višji za63.251.555 EUR ali 3,7 % v primerjavi s preteklim letom in od tega:

Ș so bili v bolnišnicah višji za 48.760.640 EUR ali za 3,9 %, Ș v zdravstvenih domovih so bili višji za 12.075.885 ali za 3,2 % in Ș v ostalih zavodih so bili višji za 2.415.030 EUR ali za 2,7 %.

Pomembna razloga povišanja prihodkov zavodov sta prejeta razlika prihodkov za leto 2014, ki je bila v skladu z dogovorom z ZZZSm v decembru 2014 nakazana zavodom v začetku leta 2015, ter višji prihod-ki s strani ZZZS od 1. 7. 2015 dalje zaradi povišanja cen zdravstvenih storitev za 2,12 %.

OdhodkiCelotni odhodki v vseh JZZ so bili v letu 2015 višji za 52.394.811 EUR ali 3,1 % v primerjavi s preteklim letom in od tega:

Ș so bili v bolnišnicah višji za 42.766.505 EUR ali za 3,4 %, Ș v zdravstvenih domovih so bili višji za 6.686.716 EUR ali za 1,8 % in Ș v ostalih zavodih so bili višji za 2.941.590 EUR.

Poslovni izidGlej tabelo 6.

Iz rezultatov poslovanja JZZ po denarnem toku je razvidno, da je bil v letu 2015 realiziran pozitiven rezultat v višini 26.599.471 EUR oziroma je bil za 31,1 % višji od realizacije v letu 2014. Od tega je bil realiziran pozitiven rezultat:

Ș v bolnišnicah v višini 10.778.662 EUR in je bil za 17,4 % višji kot v preteklem letu,

Ș v zdravstvenih domovih v višini 15.417.948 EUR in je bil za 56,1 % višji kot v preteklem letu in

Ș v ostalih zavodih v višini 402.860 EUR in je bil za 67,3 % nižji kot v preteklem letu.

Negativen rezultat poslovanja JZZ pa je bil realiziran v višini 5.027.914 EUR in je bil 47,5 % nižji kot v letu 2014. Negativen rezultat je bil v najvišji meri realiziran v bolnišnicah, kjer znaša 3.909.615 EUR in je bil nižji za 52,9 % kot v preteklem letu. V zdravstvenih domovih znaša 739.245 EUR in je bil višji za 25,7 % kot v preteklem letu. V ostalih zavodih pa je bil realiziran v višini 379.054 EUR in je bil za 44,4 % nižji kot v preteklem letu.Navedeni podatki kažejo boljšo likvidnost JZZ v letu 2015, kot je bila v letu 2014.

4. Neporavnane obveznosti na dan 31. 12. 2014Iz podatkov o neporavnanih obveznostih na zadnji dan leta 2014 in 2015 je razvidno, da je bila realizirana vrednost neporavnanih obveznosti vseh JZZ na dan 31. 12. 2015 v višini 95.943.007 EUR, ki je bila za 5.701.229 EUR ali za 5,6 % nižja kot stanje na isti dan v preteklem letu. Od tega so se:

Ș neporavnane obveznosti do 30 dni po zapadlosti znižale za 230.924 EUR ali za 0,7 %,

Tabela 3: Rasti in deleži stroškov JZZ - jev v celotnih odhodkih v letih 2013–2015 v %

stroški dela ind.stroški materiala

in storitev ind. amortizacija ind. drugi stroški

leto 2013 2014 2015 2015/14 2013 2014 2015 2015/14 2013 2014 2015 2015/14 2013 2014 2015

bolnišnice 53.6 52.0 50.3 96.7 41.9 43.6 44.8 102.7 3.7 3.7 4.3 115.8 0.8 0.3 0.3

zdr. domovi 69.0 66.7 66.9 100.3 26.4 26.3 27.9 106.1 3.8 3.7 4.5 121.4 0.9 0.5 0.4

ostali 44.2 43.1 42.8 99.4 50.4 50.9 52.5 103.2 4.4 4.1 4.0 96.9 0.6 0.5 0.5

skupaj 56.4 54.8 53.4 97.5 39.0 40.2 41.6 103.4 3.8 3.8 4.3 113.5 0.8 0.3 0.3


[Aktualno]

Ș neporavnane obveznosti od 30 do 60 dni po zapadlosti znižale za 1.095.798 EUR ali za 4,9 %,

Ș neporavnane obveznosti po zapadlosti od 60 do 120 dni znižale za 6.035.180 EUR ali za 25,7 % in

Ș neporavnane obveznosti nad 120 dni po zapadlosti povečale za 1.660.673 EUR ali za 7,1 % glede na preteklo leto.

Zaskrbljujoč je podatek o povečanju neporavnanih obveznosti nad 120 dni po zapadlosti v bolnišnicah, kjer so se povečale za 6,2 % ali za 1.445.041 EUR in predstavljajo kar 87,0 % celotnega zneska povečanja teh obveznosti. Skrb vzbuja tudi podatek o povečanju stanja neporavnanih zapadlih ob-veznosti v primerjavi s preteklim letom pri zdravstvenih domovih, saj je bila realizirana vrednost neporavnanih obveznosti ZD na dan 31. 12. 2015 v višini 4.091.286 EUR in je bila za 817.938 EUR ali za 25,0 % višja kot stanje na isti dan v preteklem letu. Najbolj se je povečala vrednost neporavnanih obveznosti po zapadlosti od 60 do 120 dni. Tudi v drugih zavodih so se povečale neporavnane zapadle obveznosti in sicer za 1.559.227 EUR ali za 841,5 %.

5. Poslovni izid v JZZ - jih po podatkih bilance stanja Iz tabele 8 je razvidno, da je skupen presežek oziroma pozitiven po-slovni izid JZZ na dan 31. 12. 2015 znašal 77.116.408 EUR in se je povečal v primerjavi s preteklim letom za 10.752.473 EUR ali za 16,2 %, negativen poslovni izid pa je znašal 143.343.547 EUR in je višji za 1.746.296 EUR ali za 1,2 %, kljub temu da so rezultati poslovanja, z vi-dika višine ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki, v letu 2015 boljši kot v preteklem letu. Še vedno ostaja problem nepokritih izgub JZZ, ki v letu 2015 predstavljajo 8,1 % celotnih prihodkov in v bolni-šnicah kar 10,6 % celotnih prihodkov, kar ima največji vpliv na njihove likvidnostne težave.Od tega se je pozitiven poslovni izid najbolj povečal v bolnišnicah, in sicer za 41,8 %, in povečal v ZD za 21,7 %. V ostalih zavodih pa se je znižal za 3,5 %. Negativen poslovni izid pa se je najbolj povečal v bolnišnicah, in sicer za 3,1 %, znižal pa se je v ZD za 26,8 %, v ostalih zavodih pa se je povečal za 14,1 %.Strukturni delež presežka ZD v celotnem presežku je največji in znaša 50,2 %, strukturni delež izgube bolnišnic v celotni izgubi pa je največji in znaša kar 95 %.

6. Stopnja odpisanosti sredstev v JZZ - jih Podatki v tabeli 9 kažejo, da se je stopnja odpisanosti sredstev do leta 2015 stalno povečevala, in tudi v letu 2015 dosegla v vseh JZZ kar 58,0 %. Stopnja odpisanosti sredstev je v letu 2015 v bolnišnicah znašala 56,2 % , v ZD 61,7 % in v ostalih kar 70,6 %.Podatki v tabeli 10 kažejo, da je še slabše stanje na področju odpi-sanosti opreme, saj se je stopnja odpisanosti opreme v zadnjih letih prav tako povečevala, v letu 2015 pa se je minimalno znižala in do-segla v vseh JZZ 83,3 %. Stopnja odpisanosti opreme v bolnišnicah je v letu 2015 znašala 83,6 %, v ZD 81,3 % in v ostalih zavodih kar 86,1 %. Navedeno je posledica velikih težav z likvidnostjo, kar je imelo za posledico nezmožnost novih nabav opreme in drugih investicijskih vlaganj.

Tabela 4: Delež tržne dejavnosti JZZ - jev v letih 2011–2015 v %

leto 2011 2012 2013 2014 2015

celotni prihodki

bolnišnice 3.0 3.2 3.1 3.0 3.0

zdravstveni domovi 9.1 9.0 9.1 8.7 8.4

ostali 36.2 30.7 31.0 20.5 20.2

skupaj 5.7 5.6 5.5 5.2 5.1

celotni odhodki

bolnišnice 2.8 2.9 2.8 2.7 2.8


ostali 34.8 30.1 31.2 19.9 19.7

skupaj 5.3 5.3 5.2 4.9 4.9

Tabela 5: Podatki o poslovanju JZZ - jev po načelu denarnega toka v letu 2015 v EUR

leto 2014 2015 ind. 2015/14

skupaj prihodki

bolnišnice 1,242,597,915 1,291,358,555 103.9

zdravstveni domovi 382,618,184 394,694,069 103.2

drugi zavodi 89,829,003 92,244,033 102.7

skupaj 1,715,045,102 1,778,296,657 103.7

skupaj odhodki

bolnišnice 1,241,723,003 1,284,489,508 103.4

zdravstveni domovi 373,328,649 380,015,365 101.8

drugi zavodi 89,278,637 92,220,227 103.3

skupaj 1,704,330,289 1,756,725,100 103.1


[Aktualno]

Tabela 6: Rezultati poslovanja JZZ - jev po načelu denarnega toka v letu 2015 v EUR

presežek izguba

dejavnost vrednost

2014vrednost

2015ind

15/14


2014


2015vrednost

2014vrednost

2015ind

15/14

delež v celotni

izgubi 2014

delež v celotni

izgubi 2015

bolnišnice 9,177,311 10,778,662 117.4 45.2 40.5 8,302,399 3,909,615 47.1 86.7 77.8

zdr. domovi 9,877,499 15,417,948 156.1 48.7 58.0 587,964 739,245 125.7 6.1 14.7

drugi zavodi 1,231,630 402,860 32.7 6.1 1.5 681,264 379,054 55.6 7.1 7.5

skupaj 20,286,440 26,599,471 131.1 100.0 100.0 9,571,627 5,027,914 52.5 100.0 100.0

Tabela 7: Neporavnane obveznosti na dan 31. 12. 2014 in 31. 12. 2015 v EUR

neporavnane zapadle obveznosti na dan 31.12.2014

do 30 dni 30 do 60 dni 60 do 120 dni nad 120 dni skupaj

bolnišnice 30,146,691 21,285,339 23,374,175 23,379,400 98,185,604

zdravstveni domovi 2,070,674 1,016,555 119,707 66,413 3,273,348

drugi zavodi 185,284 0 0 0 185,284

skupaj 32,402,649 22,301,894 23,493,882 23,445,812 101,644,236

neporavnane zapadle obveznosti na dan 31.12.2015

do 30 dni 30 do 60 dni 60 do 120 dni nad 120 dni skupaj

bolnišnice 28,828,696 19,911,294 16,542,779 24,824,441 90,107,210

zdravstveni domovi 2,577,795 1,139,975 326,302 47,215 4,091,286

drugi zavodi 765,234 154827 589621 234829 1,744,511

skupaj 32,171,725 21,206,095 17,458,702 25,106,485 95,943,007

indeks 2015/2014

bolnišnice 95.6 93.5 70.8 106.2 91.8


drugi zavodi 413.0 - - - 941.5

skupaj 99.3 95.1 74.3 107.1 94.4


[Aktualno]

7. PovzetekNe glede na to, da so rezultati poslovanja v letu 2015, ugotovljeni po načelu poslovnega dogodka, boljši od lanskih rezultatov poslovanja, pa podatki o solventnosti zavodov oziroma podatki o neporavnanih obveznostih na dan 31. 12. 2015 kažejo, da je bila likvidnost zavodov, še posebej bolnišnic, v letu 2015 še vedno zelo slaba, saj se je vrednost vseh neporavnanih zapadlih obveznosti zmanjšala le za 5,6 % v primerjavi s preteklim letom.Pomembnejši razlogi za navedene rezultate poslovanja v letu 2015 so bili:

Ș dodatno priznana finančna sredstva po aneksih k SD 2014, ki so bila priznana zavodom šele ob koncu leta 2014 in so bila zavodom naka-zana v prvih mesecih leta 2015,

Ș doseženo boljše vrednotenje programov v SD za leto 2014 in povečanje cen zdravstvenih storitev za 2,12 % od 1. 7. 2015 dalje,

Ș stabilno avansiranje zavodov s strani ZZZS.Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da sta bila uveljavitev bolj-šega vrednotenja programov v letu 2014 in povišanje cen zdravstvenih storitev v letu 2015 nujna, saj so bili pogoji poslovanja do leta 2013 izjemno težki. Podatki kažejo, da se poslovanje in upravljanje JZZ, ne glede na povečanje doseženih pozitivnih izidov poslovanja v zadnjih dveh letih, le počasi izboljšuje, kar kažejo predvsem podatki o stanju neporavnanih zapadlih obveznostih, stanje nepokritih izgub in izjemno visok odstotek odpisanosti opreme. Omeniti velja tudi veliko kadrovsko podhranjenost JZZ, ki je posledica sprejetih intervencijskih ukrepov na področju zaposlovanja v zadnjih letih. Nujna je torej celovita obravnava vseh elementov poslovanja z vseh vi-dikov in ne le z vidika kratkoročnih pozitivnih poslovnih rezultatov, ki so vsekakor nujni zato, da se dolgoročno normalizira likvidnost zavo-dov in s tem redno poravnavanje vseh obveznosti, zmožnost investi-ranja in zapolnitev kadrovskih vrzeli. Zaradi navedenega je potrebno zavodom povrniti najmanj neporavnane stroške iz naslova odprave ¾ plačnih nesorazmerij in zagotoviti sredstva za vse dodatne stroške, ki jih prinaša sprejeta zakonodaja (napredovanja, višji regres ipd.). Razlogov za podaljšanje veljavnosti povišanja cen, ki je bila uveljavljeno v letu 2015, je veliko, zato so pričakovanja o podaljšanju veljavnosti cen zdravstvenih storitev s strani JZZ upravičena.■

Tabela 8: Poslovni izid JZZ - jev v bilanci stanja na dan 31. 12. 2014 in 2015 v EUR

presežek izguba

dejavnost vrednost

2014vrednost

2015ind

15/14


2014


2015vrednost

2014vrednost

2015ind

15/14

delež v celotni

izgubi 2014

delež v celotni

izgubi 2015

bolnišnice 11,223,559 15,913,067 141.8 16.9 20.6 132,066,184 136,216,430 103.1 93.3 95.0

zdr. domovi 31,786,101 38,675,176 121.7 47.9 50.2 9,161,534 6,705,584 73.2 6.5 4.7

ostali 23,354,275 22,528,165 96.5 35.2 29.2 369,533 421,533 114.1 0.3 0.3

skupaj 66,363,935 77,116,408 116.2 100.0 100.0 141,597,251 143,343,547 101.2 100.0 100.0

Tabela 9: Stopnja odpisanosti sredstev v JZZ - jih v obdobju 2011–2015

stopnja odpisanosti vseh sredstev v % indeks

leto 2011 2012 2013 2014 2015 2015/14

bolnišnice 53.1 53.4 55.5 56.7 56.2 99.1

zdr. domovi 57.8 59.1 61.6 62.4 61.7 98.9

ostali 65.7 67.6 69.7 72.5 70.6 97.4

skupaj 54.6 55.1 57.3 58.5 58.0 99.2

Tabela 10: Stopnja odpisanosti opreme v JZZ - jih v obdobju 2011–2015

stopnja odpisanosti opreme v % indeks

leto 2011 2012 2013 2014 2015 2015/14

bolnišnice 67.0 74.7 80.8 83.3 83.6 100.4

zdr. domovi 78.9 79.2 81.6 82.8 81.3 98.2

ostali 81.8 84.8 84.8 87.3 86.1 98.6

skupaj 76.9 78.6 81.2 83.4 83.3 99.9


Letno poročilo 2015Letno poročilo 2015


Vsebina5 Poročilo Upravnega odbora Poslovno poročilo – poročilo o delu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 20156 1) Uvod8 2) Dogovarjanje o obsegu in vrednotenju

programov zdravstvenih storitev in spremljanje izvajanja sprejetih dogovo-rov ter sklenjenih pogodb

8 2.1) Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2015

9 2.2) Splošni dogovor za pogodbeno leto 20169 3) Obravnava predlogov sprememb

zakonov in podzakonskih aktov ter kolektivnih pogodb

9 3.1) Predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči – oblikovanje

pripomb in predlogov10 3.2) Predlog Resolucije o nacionalnem planu

zdravstvenega varstva 2015 - 2025 “Sku-paj za družbo zdravja” (v nadaljevanju: Res NPZV)

10 3.3) Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti

10 3.4) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev

11 3.5) Predlog Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija

11 3.6) Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020

11 3.7) Pravilnik o registru in izvajalcih v de-javnosti zdravstvene in babiške nege

11 3.8) Predlog dopolnitve in spremembe glede plač v javnem sektorju

11 3.9) Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov

11 4) Spremljanje izvajanja sprejetih zakonov in podzakonskih aktov ter kolektivnih pogodb

11 4.1) Sodni spor za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij – poročilo

12 4.2) Priporočila članom glede postopkov v primeru napovedi stavke

12 4.3) Problematika plačila ur, ki so se »prenašale« v naslednja referenčna

obdobja12 4.4) Presežek prihodkov nad odhodki 12 4.5) Sklep o posebnih programih, predlog za

podaljšanje veljavnosti12 4.6) Odgovor Združenja zdravstvenih

zavodov Slovenije Zdravniški zbornici Slovenije

12 4.7) Sodelovanje z Zavodom RS za za-poslovanje glede zaposlovanja mladih zdravnikov

12 4.8) Sodelovanje v projektu Vzpostavitev Reg-istra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu« (RIZDDZ)

12 4.9) Povračilo stroškov zdravstvenega pregleda specializanta

13 4.10) Statusno preoblikovanje iz s. p. v d. o. o. in prenos že podeljene koncesije

13 4.11) Podeljevanje koncesij13 5) Izvajanje nalog s področja

računovodenja in obdavčevanja14 6) Zbiranje podatkov in priprava

informacij in kazalcev o delu zdravstvenih zavodov

14 7) Izvajanje notranjega nadzora v javnih zdravstvenih zavodih

15 8) Izvajanje skupnih javnih naročil15 9) Baza cen 15 10) Elektronsko poslovanje in arhiviranje16 11) Sodelovanje pri vzpostavitvi

informacijskih sistemov v zdravstvenih zavodih

16 11. 1) Projekt eZdravje16 11. 2) Analiza stanja informatike v zdravstvenih

zavodih17 11.3) Priprava predloga o povečanju

namenskih sredstev za informatizacijo za splošni dogovor

17 11.4) Kupovanje namiznih čitalnikov za sistem KzzOnLine

17 11.5) Prenova Spremljanja zunajbolnišničnih obravnav (eSZBO)

17 11.6) Prenova Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZZDZ)

17 11.7) Projekt prenove zdravstveno informacijskega sistema (ZIS)

17 12) Standardizacija in uvajanje kakovosti v zdravstvenih zavodih

18 13) Urgentni centri18 14) Zbiranje podatkov za povračilo

stroškov dela pripravnikov in sekundarijev

19 15) Komuniciranje in odnosi z javnostmi19 16) Mediacija v zdravstvu19 17) Sodelovanje Združenja zdravstvenih

zavodov Slovenije s HOPE19 18) Organizacija izobraževanj20 19) Publicistična dejavnost20 20) Športne igre slovenskih bolnišnic20 21) Sodelovanje pri pripravi dokumenta

Analiza zdravstvenega sistema pod okriljem Ministrstva za zdravje

20 22) Druge naloge Združenja zdravstveni zavodov Slovenije

Računovodsko poročilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 201521 1) Finančni načrt 201521 2) Izkaz prihodkov in odhodkov od 1. 1. do 31. 12. 201521 2.1) Članarina22 2.2) Prihodki od financiranja in

prevrednotovalni poslovni prihodki22 2.3) Stroški blaga, materiala in storitev23 2.5) Amortizacija 23 3) Poslovni izid 201525 4) Bilanca stanja na dan 31. 12. 201525 4.1) Dolgoročna sredstva in sredstva v

upravljanju 25 4.2) Kratkoročna sredstva25 4.3) Kratkoročne obveznosti 25 4.4) Lastni viri in dolgoročne obveznosti

Seznam tabel6 Tabela 1: Pregled sej ZDRZZ v letu 201519 Tabela 2: Posveti, usposabljanja in

izobraževanja v letu 201520 Tabela 3: Publikacije in druga interna gradiva

izdana v letu 2015 21 Tabela 4: Prihodki, realizirani v letu 201522 Tabela 5: Članski prispevek (ČP) v letu 201522 Tabela 6: Članski prispevek (ČP) v letu 201523 Tabela 7: Stroški storitev24 Tabela 8: Obseg, rast in struktura prihodkov

in odhodkov ZDRZZ od 1. 1.–31. 12. 201526 Tabela 9: Stanje sredstev in njihovih virov na

dan 31. 12. 2015


Delovanje Upravnega odboraPoslovanje Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je v letu 2015 v skladu s statutom vodil izvršilni organ ZDRZZ – Upravni odbor, ki se je sestal na petih rednih sejah.Upravni odbor so sestavljali: mag. Stanislav Pu-šnik, predsednik, Mira Retelj, namestnica pred-sednika in člani: mag. Marjan Ferjanc, prof. dr. Ivan Eržen, Zora Levačić, doc. dr. Milena Kra-mar Zupan, prim. Gorazd Sajko, Jože Veternik, mag. Simon Vrhunec do meseca julija, ko ga je zamenjal mag. Robert Cugelj, in prof. dr. Bojan Zalar. Seje Upravnega odbora so v letu 2015 potekale 5. marca, 23. julija, 1. oktobra, 11. novembra in 16. decembra. Na sejah je Upravni odbor skrbno in odgovor-no sodeloval pri oblikovanju politike ZDRZZ, obravnaval tekočo problematiko v zvezi z de-lovanjem in poslovanjem zavodov, vrednotil in sodeloval v dogovarjanju za splošni dogovor, obravnaval izvajanje pomembnih projektov,

Poročilo Upravnega odbora mag. Stanislav PušnikPredsednik Upravnega odbora

sprejetih sklepov odborov ter v skladu s poslov-nikom opravljal vse druge naloge.

Sklepi Upravnega odboraMed pomembnejšimi vsebinami, ki jih je Uprav-ni odbor obravnaval v letu 2015, so bile:

Ș Obravnava in sprejem Letnega poročila Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2014 (poslovno in računovodsko poročilo).

Ș Obravnava in sprejem Programa dela ter Finančnega načrta Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2015.

Ș Obravnava rezultatov poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v v letu 2014, prvem polletju leta 2015 in in v obdobju januar-september 2015.

Ș Resolucija o nacionalnem planu zdravs-tvenega varstva 2015-2025 – oblikovanje dopolnitev in pripomb.

Ș Obravnava Splošnega dogovora za pogod-beno leto 2015 – seznanitev s sprejetimi

spremembami in Aneksa št. 1 k Dogovoru 2015.

Ș Oblikovanje predlogov za spremem-bo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 in imenovanje predstavnikov združenja za dogovarjanje za Splošni dogo-vor za pogodbeno leto 2016.

Ș Oblikovanje spornih vprašanj za Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016 ter obrav-nava poročila o poteku arbitraže.

Ș Obravnava rezultatov poslovanja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije v prvem polletju leta 2015 in v obdobju januar-sep-tember 2015.

Ș Imenovanje novih članov komisij. Ș Področje kakovosti in varnosti v zdravst-

venih zavodih.


1) UvodDelovanje ZDRZZ temelji na Zakonu o zavodih, Zakonu o zdravstveni dejavnosti, statutu in poslovnikih o delu organov ZDRZZ. ZDRZZ je pravna oseba javnega prava, je določeni uporabnik kontnega načrta, ni pa posredni uporabnik prora-čuna.Na dan 31. 12. 2015 je imel ZDRZZ 95 članov.V skladu s statutom ZDRZZ je bil na 1. seji Skupščine, ki je bila 17. 3. 2015, sprejet program dela, s katerim so bile določene naloge za leto 2015.Najvišji organ ZDRZZ je Skupščina. Njeni organi v letu 2015 so bili: Upravni odbor, pet odborov dejavnosti (Odbor bolnišnične dejavnosti, Odbor terciarne dejavnosti, Odbor psihiatrične bolnišnične dejavnosti, Odbor osnovne zdravstvene dejavnosti in Odbor zobozdravstvene dejavnosti) ter šest komisij (Komisija Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti, Pravna komisija, Ekonomska komisija, Komisija za infor-macijske sisteme, Komisija za notranji nadzor in Komisija za kakovost).Organi ZDRZZ so se v letu 2015 sestali na skupno 46 sejah.

Tabela 1: Pregled sej ZDRZZ v letu 20151 seja Skupščine (17. 3. 2015)5 sej Upravnega odbora (5. 3. 2015, 23. 7. 2015, 1. 10. 2015, 11. 11. 2015 in 16. 12. 2015)5 sej Odbora bolnišnične dejavnosti (14. 1. 2015, 15. 4. 2015, 15. 6. 2015, 8. 7. 2015, 24. 9. 2015)4 seje Odbora terciarne dejavnosti (8. 7. 2015, 25. 9. 2015, 27. 10. 2015, 11. 11. 2015)4 seje Odbora psihiatrične bolnišnične dejavnosti (25. 5. 2015, 7. 7. 2015, 25. 9. 2015 2. 12. 2015)5 sej Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti (29. 1. 2015, 1. 4. 2015, 7. 5. 2015, 16. 6. 2015, 22. 9. 2015)3 seje Odbora zobozdravstvene dejavnosti (4. 2. 2015, 10. 6. 2015, 28. 10. 2015)2 seji Komisije Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti (18. 6. 2015, 10. 9. 2015)6 sej Pravne komisije (12. 2. 2015, 12. 5. 2015, 9. 7. 2015, 17. 9. 2015, 20. 10. 2015, 17. 12. 2015)2 seji Ekonomske komisije (16. 4. 2015, 9. 9. 2015)3 seje Komisije za informacijske sisteme (24. 3. 2015, 14. 5. 2015, 8. 10. 2015)2 seji Komisije za notranji nadzor (24. 4. 2015, 10. 6. 2015)4 seje Komisije za kakovost (19. 2. 2015, 26. 3. 2015, 22. 10. 2015, 9. 12. 2015)

Poslovno poročilo – poročilo o delu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2015

Poleg tega so se predstavniki ZDRZZ udeleževali sej Državnega zbora RS in njegovih odborov ter sodelovali v številnih drugih delovnih skupinah za pripravo predlogov rešitev na različnih področjih.Organi in delovne skupine so obravnavali zadeve s svojega področja dela v skladu s pristojnostmi, ki jih določa statut. Vsebina dela je predstavljena po posameznih po-dročjih oz. nalogah.

Delovanje Odbora bolnišnične dejavnosti → Oblikovanje predlogov za spremembo splošnega dogovora (Aneks št. 1 k

Dogovoru 2015 in Dogovor 2016). → Naročanje lokalne hrane in njene prednosti ter možnosti povečanja njenega

deleža – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. → Analiza stanja informatike v zdravstvenih zavodih. → Prostovoljstvo v bolnišnicah. → Predstavitev ARAG zavarovanje pravne zaščite. → Spremljanje poslovanja bolnišnic. → Simulacija uvedbe novega gruperja SPP 6.0 – predstavitev podatkov s strani

Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). → Prenova Spremljanja zunajbolnišničnih obravnav (eSZBO) in prenova Registra

izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZZDZ). → Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 - 2025 »Skupaj za

družbo zdravja« – oblikovanje dopolnitev in pripomb. → Klinične študije v bolnišnicah. → Urgentni centri.

Delovanje Odbora terciarne dejavnosti → Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 - 2025 »Skupaj za

družbo zdravja« – oblikovanje dopolnitev in pripomb. → Oblikovanje predlogov za spremembo splošnega dogovora (Aneks št. 1 k

Dogovoru 2015 in Dogovor 2016). → Konstituiranje Odbora terciarne dejavnosti – izvolitev predsednika in name-

stnika predsednika odbora. → Vsebina terciarne dejavnosti in njeno financiranje. → Pristojnosti Odbora terciarne dejavnosti. → Mreža terciarnih institucij oz. pogoji za pridobitev naziva terciarne institucije. → Določitev definicije terciarne dejavnosti.


→ Predstavitev problematike terciarne dejavnosti predstavnikom Ministrstva za zdravje (mreža terciarnih institucij oz. pogoji za pridobitev naziva terciarne in-stitucije, določitev definicije in vsebine terciarne dejavnosti, opredelitev glede financiranja terciarne dejavnosti).

Delovanje Odbora psihiatrične bolnišnične dejavnosti → Kadrovski normativi in standardi. → Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 - 2025 »Skupaj za

družbo zdravja« – oblikovanje dopolnitev in pripomb. → Oblikovanje predlogov za spremembo splošnega dogovora (Aneks št. 1 k Do-

govoru 2015 in Dogovor 2016). → Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 – oblikovanje dopol-

nitev in pripomb. → Organizacija forenzične psihiatrije v Sloveniji – prenova projektne naloge, iz-

delane v letu 2011. → Specializacija iz psihoterapije kot nove specializacije v zdravstvu.

Delovanje Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti → Oblikovanje predlogov za spremembo splošnega dogovora (Aneks št. 1 k Do-

govoru 2015 in Dogovor 2016). → Statusno preoblikovanje koncesionarjev iz s. p. v d. o. o. → Urgentni centri. → Informacije o bodoči reorganizaciji nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju

NMP). → Predstavitev ARAG zavarovanje pravne zaščite. → Predstavitev ankete o zadovoljstvu pacientov na primarni zdravstveni ravni. → Analiza stanja informatike v zdravstvenih zavodih. → Obravnava predloga Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. → Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 - 2025 »Skupaj za

družbo zdravja« – oblikovanje dopolnitev in pripomb. → Predstavitev projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju.

Delovanje Odbora zobozdravstvene dejavnosti → Ovrednotenje storitev specializacije iz zobnih bolezni in endodontije. → Pobuda za pregled uvrščanja zobozdravnikov na delovna mesta na podlagi po-

sebnih pogojev dela v zdravstvenih domovih. → Normativ za zobne tehnike. → Mladinsko zobozdravstvo – odprava glavarinskega sistema financiranja. → Kazalci kakovosti na področju zobozdravstvene vzgoje in preventive v otro-

škem in mladinskem zobozdravstvu. → Predlogi za Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016

Delovanje Komisije Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti → Spremembe pri uvajanju urgentnih centrov – nadaljevanje aktivnosti zdravstve-

nih domov. → Organizacija zdravstvenovzgojnih centrov. → Obravnava Enotne metodologije organizacije urgentnih centrov v Republiki

Sloveniji.

Delovanje Pravne komisije → Sodni spor za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij – aktivnosti

za sklenitev dogovora po mirni poti z Ministrstvom za zdravje in ZZZS. → Oblikovanje Priporočila članom glede postopkov v zvezi z najavo stavk. → Oblikovanje menja o predlogu Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. → Oblikovanje mnenja o pripravi na delo zdravnikov izven zavoda. → Oblikovanje mnenja o predlogu Resolucije o nacionalnem planu zdravstvene-

ga varstva 2015 - 2025 »Skupaj za družbo zdravja«. → Oblikovanje mnenja o obveznosti JZZ za plačila stroškov zdravstvenega pre-

gleda za specializante. → Oblikovanje pobude Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu glede spre-

membe kolektivnih pogodb. → Obravnava problematike plačila ur, ki so se »prenašale« v naslednja referenčna

obdobja. → Oblikovanje mnenja o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zako-

na o zdravstveni dejavnosti. → Oblikovanje mnenja o predlogu Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pra-

vilnika o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.

→ Obravnava problematike o izvajanju NMP po 1. 1. 2016.

Delovanje Ekonomske komisije → Problematika izvajanja davčnih nadzorov glede podjemnih pogodb. → Rezultati poslovanja JZZ za leto 2014 in medletna poročila v letu 2015. → Obravnava predlogov za spremembo splošnega dogovora (Dogovor 2015,

Aneks št. 1 k Dogovoru 2015 in Dogovor 2016). → Različne ekonomske analize:

→ analiza sedanjega nivoja financiranja urgentne dejavnosti s strani ZZZS na primarnem in sekundarnem nivoju;

→ analiza dejanskih stroškov delovanja urgentne dejavnosti v sedanji orga-niziranosti;

→ analiza dejanskih stroškov delovanja urgentne dejavnosti v novi organizi-ranosti;

→ ocena dodatnih stroškov z uvedbo urgentnih centrov v SB Brežice in SB Trbovlje;

→ analiza priznanih in dejanskih stroškov laboratorijskih storitev za vse zdra-vstvene dejavnosti;

→ analiza poslovanja oz. primerjava poslovanja Nacionalnega inštituta za jav-no zdravje (v nadaljevanju NIJZ) in nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju NLZOH) v »stari« in »novi« organizira-nosti,

→ analiza dodatnih stroškov JZZ v zvezi s sprostitvijo napredovanj od 1. 12. 2015 dalje.

→ Druge aktivnosti: zahteva po spremembi tolmačenja 25. člen ZPacP s strani Ministrstva za zdravje, oblikovanje predlogov sprememb pri izdelavi »roza knjige« za leto 2014, pridobitev mnenja Finančne uprave RS (v nadaljeva-nju FURS) o pravilnosti (ne)obračunavanja DDV pri zaračunavanju sani-tarnih obdukcij, zdravniških potrdil in obračuna dnevnic v državi, opozo-rilo sindikatov na podcenjenost ocenitev nekaterih zaposlenih v zdravstvu in zahteva po spremembi ocenitev v okviru sprememb ZSPJS, izdelava no-vega standarda za delovanje triaže in opazovalnice v urgentnem centru in obravnava problematike uvajanja davčnih blagajn.

Delovanje Komisije za informacijske sisteme → Projekt eZdravje, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje – obravnava tekoče pro-

blematike na terenu ter priprava predlogov in pripomb na nekatere vsebine podprojektov.

→ Dokončanje obširne analize stanja informatike v zdravstvenih zavodih in pri-prava predloga o povečanju namenskih sredstev za informatizacijo za splošni dogovor.

→ Kupovanje namiznih čitalnikov za sistem KzzOnLine v bodoče – obravnava potreb v zavodih in sodelovanje pri pripravi tehničnih specifikacij za skupno javno naročilo na ZZZS.


→ Prenova Spremljanja zunajbolnišničnih obravnav (eSZBO), ki ga pripravlja NIJZ, in priprava predlogov in pripomb na projekt.

→ Prenova Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), ki ga pripravlja NIJZ, in priprava predlogov in pripomb na projekt.

Delovanje Komisije za notranji nadzor → Sodelovanje pri izvajanju aktivnosti za pridobitev finančnega pokritja stroškov

zagotavljanja notranjega nadzora javnih financ s strani financerjev javne zdra-vstvene dejavnosti.

→ Priprava metodoloških in vsebinskih pripomočkov zagotavljanja skladnosti notranjega revidiranja v javnih zdravstvenih zavodih z Usmeritvami za držav-no notranje revidiranje.

→ Svetovanje pri reševanju vprašanj in dilem, s katerimi se srečujejo JZZ pri iz-polnjevanju zakonskih določil na področju notranjega nadzora javnih financ.

→ Izvedba ankete o skupnem javnem naročilu za notranje revidiranje. → Predstavitev delovanja komisije Ministrstvu za zdravje. → Ogled delovanja in predstavitve skupne Službe za notranjo revizijo v Mestni

občini Ljubljana. → Izvedba strokovne ekskurzije – ogled delovanja in predstavitve skupne Službe

za notranjo revizijo bolnišnic na Dunaju.

Delovanje Komisije za kakovost → Kazalci poslovne uspešnosti. → Uskladitev vprašalnikov raziskave mnenja pacientov v bolnišnicah in zdra-

vstvenih domovih. → Vprašalnik raziskave mnenja zaposlenih. → Program Kakovost v zdravstvu Slovenije – predstavitev predstavnika Medicin-

ske fakultete in predlogi za nadaljevanje. → Pregled prejetih podatkov za pravilen in enoten izračun kazalnikov poslovne

učinkovitosti. → Mesto in vloga ZDRZZ pri uresničevanju ciljev Resolucije o nacionalnem pla-

nu zdravstvenega varstva 2015 - 2025 »Skupaj za družbo zdravja« na področju upravljanja s kakovostjo.

→ Vprašalnik o zadovoljstvu pacientov za zdravstvene domove in bolnišnice. → Vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih za zdravstvene domove in bolnišnice. → Ažuriranje poslovnih kazalnikov za tekoče leto 2016. → Kazalniki kakovosti za bolnišnice. → Pregled akreditacijskih standardov in priprava minimalnega standarda za de-

lovanje bolnišnic. → Priprava protokola za obvladovanje nasilnih dogodkov nad zdravstvenimi de-

lavci.

2) Dogovarjanje o obsegu in vrednotenju programov zdravst-venih storitev in spremljanje izvajanja sprejetih dogovorov ter sklenjenih pogodbZDRZZ je kot eden od partnerjev, opredeljenih v 63. členu Zakona o zdravstve-nem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), sodeloval pri dogovarjanju o obsegu in vrednosti programov zdravstvenih storitev. V letu 2015 je ZDRZZ obravnaval:

→ Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2015. → Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016. → Splošni dogovor za pogodbeno leto 2015.

2.1) Aneks št. 1 k Splošnewwmu dogovoru za pogodbeno leto 2015Na podlagi 73. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2015 (v nadaljevanju Dogovor 2015) so partnerji, sestavljeni iz predstavnikov Ministrstva za zdravje,

ZZZS, ZDRZZ, Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju ZZS), Lekarniške zbornice Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Skupnosti organizacij za usposabljanje Slovenije, na seji 14. 8. 2015 ter na podlagi sklepov arbitraže z dne 23. 9. 2015 in sklepov Vlade RS z dne 16. 12. 2015 sprejeli besedilo Aneksa št. 1 k Dogovoru 2015. Pobudo za sprejem aneksa je 27. 7. 2015 podal ZDRZZ predvsem zaradi zagotovitve sredstev za delo-vanje novih urgentnih centrov v bolnišnicah. Poleg tega pa je ZDRZZ v predlogu aneksa izpostavil še širitve programa za fizioterapijo, ortodontijo in onkologijo v UKC Maribor, plačilo po realizaciji za vso slikovno diagnostike za rakave bolnike, ureditev referenčnih ambulant, vključitev dodiplomskega izobraževanja nazaj v terciarno dejavnost ter povišanje sredstev z terciar. Predstavniki partnerjev za sprejem splošnega dogovora so na prvem sestanku par-tnerjev dne 14. 8. 2015 obravnavali 35 predlogov, od tega 18 predlogov ZDRZZ. Sprejetih je bilo 10 predlogov, trije predlogi so bili s strani predlagateljev uma-knjeni. Predlog za ureditev financiranja urgentnih centrov v bolnišnicah s strani Ministrstva za zdravje in ZZZS ni bil sprejet. Na arbitraži dne 23. 9. 2015 so partnerji obravnavali 36 spornih vprašanj, od tega je ZDRZZ podal 16 spornih vprašanj. Arbitri so potrdili šest spornih vprašanj, dva predloga sta bila umaknjena. Vse nesprejete predloge je obravnavala Vlada RS dne 16. 12. 2015. Do obravnave odprtih vprašanj na Vladi RS se je ZDRZZ večkrat sestal s partnerji in se poskusil uskladiti v najpomembnejših vprašanjih in večkrat podal pobudo za sklic sestanka z Ministrstvom za zdravje za pripravo kalkulacij za urgentne centre. Vlada RS je obravnavala 29 spornih vprašanj partnerjev, od tega jih je sprejela 19. Sprejeti Aneks št. 1 k Dogovoru 2015 ima 13 členov in vsebuje sprejete predloge partnerjev na sestanku partnerjev, sprejete predloge na arbitraži in odločitve Vlade RS. Aneks št. 1 k Dogovoru 2015 tako vsebuje naslednje spremembe:

→ Zavod v pogodbah z izvajalci specialistično ambulantne dejavnosti za pro-grame, ki se načrtujejo v točkah (razen za programe v dejavnosti RTG, UZ, mamografija, urgentne ambulante), dogovori planirano število prvih in kon-trolnih pregledov.

→ V 25. členu so se zagotovila sredstva za 150 referenčnih ambulant. → Za program Presejanje diabetične retinopatije so se zagotovljena sredstva v

Dogovoru 2015 s tem aneksom razporedila med izvajalce. → V 25. členu so se zagotovila sredstva za onkologijo v UKC Maribor, pedia-

trični primeri za SB Slovenj Gradec, sredstva za fizioterapijo, storitve MR v UKC Ljubljana, sredstva za zobozdravstvo za odrasle v OZG Kranj, sredstva za UKC Ljubljana za zobozdravstveno oskrbo varovancev s posebnimi potrebami v splošni anesteziji na Centru za otroško in preventivno dejavnost, sredstva za program ortodontije za šest zdravstvenih domov, sredstva za paradontologijo / zobne bolezni in endodontijo za tri izvajalce, sredstva za okrepljene ambulante in drugo.

→ Podrobnejša razdelitev sredstev po vrstah storitev za Nevromodulacijski pro-gram draženja zadnjih stebričkov hrbtenjače. Določile so se nove šifre.

→ Sprejeto je, da bo Zavod pri končnem letnem obračunu za koledarsko leto 2015 za endoproteze kolka in kolena, koronografije, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, endoproteze gležnja, operacija na stopalu – hallux valgus, operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije žolčnih kamnov, operacije na ožilju in operacije kile plačal izvajalcem do 20 % preseganje pogodbenega plana, pri končnem letnem obračunu 2016 in naprej pa 10 % preseganje.

→ Sprejeto je, da bo Zavod pri končnem letnem obračunu za leto 2015 plačal do 20 % preseganje pogodbenega plana prvih pregledov v specialistično ambulantni dejav-nosti, pri končnem letnem obračunu 2016 in naprej pa 10 % preseganje.

→ Na novo se v okviru 40. člena po realizaciji plačajo naslednji programi: aplika-cija Qutenza obliža, slikovna diagnostika za odkrivanje ali zdravljenje rakavih bolezni od 1. 11. 2015 (UZ, mamografija, ki ni del Dore, MR, RTG, CT in PEC


CT) in MR preiskave od 1. 1. 2016 naprej. → V Prilogi I se k obstoječi kalkulaciji »112 303 E0113 Transplantacija srca« doda

besedilo »in E0423 Vstavitev umetnega srca«. Briše se kalkulacija E0423 Vsta-vitev umetnega srca.

→ V Prilogi I v kalkulaciji »218 227 Spec. – nevrologija« se vkalkulirana sredstva za amortizacijo povečajo za 25 %.

→ Spremenjena je kalkulacija 406 114 Zdravljenje zob in ustne votline. → Za delovanje novih urgentnih centrov so sprejeti standardi za triažo in spre-

jem, opazovalno enoto, dispečersko službo (DMS, ZT, ZDRAVNIK). → Spremenil se je program zdravstvene vzgoje za otroke, šolarje, študente, odra-

sle, šole za starše in reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk. → Program DORA se širi še na bolnišnice SB Ptuj, BGP Kranj, SB Izola, SB Nova

Gorica. → V Prilogi ZD ZAS II/a se Dejavnost mladinskega zobozdravstva od 1. 1. - 31.

12. 2015 financira po enakem modelu kot v letu 2014. → ZD Brežice in ZD Slovenj Gradec se namesto B enote NMP prizna C enota

NMP.

2.2) Splošni dogovor za pogodbeno leto 2016Ministrstvo za zdravje, ZZZS, ZDRZZ, ZZS, Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije so na podlagi 63. člena ZZVZZ dne 20. 10. 2015 na sestanku partnerjev obravnavali 220 predlogov vseh partnerjev, od tega je ZDRZZ predlagal 111 predlogov. Sprejetih je bilo 28 predlogov. Na arbitraži dne 1. 12. 2015 so partnerji obravnavali 200 spornih vprašanj, od tega 111 posredovanih s strani ZDRZZ. Sprejetih je bilo 24 spornih vprašanj, o ne-sprejetih spornih vprašanjih bo odločala Vlada RS. S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2016 (v nadaljevanju Dogovor 2016) so bile med partnerji potrjene naslednje vsebine:

→ Pri dejavnosti nevrofiziologija se ne načrtujejo prvi pregledi, ker jih ni. Prav tako se prvi pregledi ne načrtujejo pri skupnostni psihiatrični obravnavi na domu in preventivni pregledi vrhunskih športnikov, ki jih izvajata UKC Ljubljana in ZD Celje. V pogodbah se več ne opredeli plan kontrolnih pregledov.

→ Priznan je povečan program zdravstvenih storitev v oskrbovanih stanovanjih DSO Ljubljana Vič – Rudnik v višini 5.486 EUR.

→ Poenostavitev členov v zvezi z vodenjem čakalnih dob. → Sistemska ureditev 37., 38., 39. in 57. člena. → Plačilo Anti-VEGF brez zdravila po realizaciji. → Pri nadzorih zagotavljanja nekaterih pravic iz OZZ, ZZZS ugotavlja škodo, za

katero izstavijo račun. Za račune pod 15 evrov Zavod le te izvajalcu ne bo za-računal.

→ Onkološkemu inštitutu se za program ZORA, ki je v letu 2015 pridobil doda-tna sredstva, sprejme, da se, v kolikor iz poročila o opravljenem programu, ki ga izvajalec predloži ZZZS izhaja, da namensko sredstva niso bila porabljena v celoti, neporabljen del odšteje pri prvem obračunu.

→ Dodelitev 0,8 tima razvojne ambulante za ZD Krško. → Partnerji so določili novo razmerje 40 % nege, 60 % protetike in črtanje so-

glasja Zavoda. → V zobozdravstveni dejavnosti se lahko odkloni novega opredeljenega, ko iz-

vajalec za 10 % preseže povprečno število opredeljenih na zobozdravnika v svoji dejavnosti na območju območne enote Zavoda, kjer ima sedež dejavnosti.

→ Ob obračunu postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo v akutni bolni-šnični obravnavi se, kadar je to strokovno doktrinarno utemeljeno, v speciali-stični ambulantni dejavnosti »213 222 Klinična genetika« lahko obračuna tudi preimplantacijska genetska diagnostika, in sicer s šifro »46642 (PVO) Kromo-somska preiskava celic«.

→ Pod zdravljenje možganske kapi - diagnoze (kategorija, koda) se doda dve za-poredni številki, in sicer Vaskularna mielopatija in Možganska arteriovenska duralna fistula.

→ Sredstva za amortizacijo specialne opreme se bodo upoštevala v ceni magi-stralnih pripravkov, v kolikor bodo za to zagotovljena dodatna sredstva v Do-govoru 2015.

→ V 17. členu, v (2) odstavku se je črtalo drugi odstavek. ZZZS je prek seznama A neposredno (kot LZM) plačeval vsa ampulirana zdravila, zato je določba, da bo Zavod zagotovil izvajalcem dodatna sredstva za ampulirana zdravila, če bi presežen znesek 1.771,48 evrov na tim nepotrebna in brezpredmetna.

→ Kazalniki kakovosti se umaknejo iz priloge Splošnega dogovora in se objavijo na spletnih straneh Ministrstva za zdravje.

Sprejeto na arbitraži: → V 2. členu v (1) odstavku črtajo točke: 1, 2, 4, 5, 8, 9, 10, 11, 14, 15, 16, 18, 19,

20, 21, 22. → Zagotovi se financiranje kliničnih farmacevtov na primarni zdravstveni ravni,

sprejeti so tudi kriteriji in mreža kliničnih farmacevtov na primarni ravni. → V okviru 17. člena se stroški za diapozitive na področju ortodontije ne plačujejo

več kot ločeno zaračunljivi material, temveč se vključijo v materialne stroške v kalkulaciji 401 110 ortodontija, ki se povečajo za 330 EUR.

→ Ortodonti morajo z letom 2016 obravnavati najmanj 80 oseb na leto. → V 17. člen se kot LZM doda fotodinamična diagnostika pri odkrivanju in zdra-

vljenju raka sečnega mehurja ter Oskrba (prebrizgavanje) podkožne valvule pri onkoloških bolnikih.

→ Dializa VI (nova dializa) za kronično dializno zdravljenje otrok z nizko telesno težo (20 KG) Pediatrični kliniki.

→ Sprejeta je korekcija obračunskega modela za dejavnost fizioterapije, v katerem mora izvajalec za zagotovitev 100 % plačila doseči ali planirano število uteži ali planirano število primerov.

→ Iz dogovora se briše obveza izvajalcev, da Zavodu do 10. februarja posredujejo obrazložitev več kot 10 % preseganja plana ločeno zaračunljivega materiala.

→ V 40. členu se alineja »radioterapija v specialistično ambulantni dejavnosti« spremeni v »radioterapevtske storitve v specialistično ambulantni dejavnosti«.

→ Pri dejavnosti medicine dela, prometa in športa ter v zdraviliščih se ne načrtu-jejo prvi pregledi, ker jih ni.

→ Sprejeto je povečanje Programa in ordinacijskega časa splošne ambulante za obsojence in pripornike za ZD Novo mesto.

3) Obravnava predlogov sprememb zakonov in podzakonskih aktov ter kolektivnih pogodb Delo pravne službe je bilo v letu 2015 v večji meri usmerjeno v sodelovanje z dru-gimi službami ZDRZZ, izvajanje predpisov in kolektivnih pogodb. Pravna služ-ba je tako v letu 2015 obravnavala predloge sprememb zakonov in podzakonskih aktov ter kolektivnih pogodb, nanje dajala pripombe ter posredovala pobude za njihove spremembe.

3.1) Predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči – oblikovanje pr-ipomb in predlogovPretežni del leta 2015 smo se v ZDRZZ ukvarjali s predlogom Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. V ZDRZZ smo tudi opozarjali:

→ da vsebina predloga pravilnika presega pooblastilo iz drugega odstavka 6. člena ZZDej;

→ da se s predlogom pravilnika ustvarjajo nove zbirke podatkov (npr.: evidenca prvih posredovalcev, mreža AED, evidenca razpoložljivih zmogljivosti bolni-šnic, sistem sledenja in navigacije), kar je v nasprotju s pravno ureditvijo, saj je


za vzpostavitev posamezne zbirke potrebna zakonska podlaga; → da ni jasna opredelitev ustanoviteljstva urgentnih centrov in satelitskih urgen-

tnih centrov (v nadaljevanju SUC); → da precejšnje nerazumevanje povzročajo nove opredelitve določenih pojmov,

pravilnik pa sestavlja vrsta kratic, ki niso razložene, množica kratic povzroča tudi nerazumljivost stavkov; neenotno uporabo terminologije smo zaradi pre-glednosti opredelili v komentarjih k posameznim členom;

→ na nedomišljenost izvajanja dela v UC/SUC (»vključevanje zdravnikov«). Z vidika delovnopravnih predpisov smo opozarjali na dejstvo, da bi lahko opravljanje dela v UC/SUC za zdravnike, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pomenilo spremembo kraja opravljanja dejavnosti, opredeljene v pogodbe o zaposlitvi, kar ima za posledico sklenitev nove pogodbe o za-poslitvi. Izvajanje urgentne službe na drugi lokaciji tako zahteva sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če do soglasja volj pogodbenih strank ne pride, pa bo potrebno izpeljati postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponud-bo nove, kar lahko povzroči tudi veliko nejevolje. Opozarjali smo tudi na dejstvo, da bodo v UC delo opravljali delavci dveh delodajalcev. Navedeno pomeni, da mora vsak opravljati delo po navodilu svojega delodajalca in »enotno« vodenje UC tako ne pride v poštev, razen če si mogoče izvajanje dejavnosti v modrozelenem sektorju ne predstavljajo na podlagi sklenjenih podjemnih pogodb, kar bi bilo v tem trenutku najmanj zapleteno, po drugi strani pa je dejavnost NMP preveč pomembna, da bi se lahko izvajala na podlagi podjemnih pogodb;

→ ker je 11. člen predloga pravilnika med drugim določal, da je območje od-govornosti UC določeno na podlagi teritorialnega območja bolnišnic, smo opozorili, da se teritorialna območja posamezne bolnišnice in s predlogom pravilnika določenih UC ne pokrivajo;

→ da predlog pravilnika službe NMP ne ureja v celoti, ker ne opredeljuje dispe-čerske službe zdravstva, niti izvajanja službe NMP s helikopterjem;

→ da ni jasno, kako bo morebitni sprejem tega pravilnika vplival na: → Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/2008 z

dne 11. 11. 2008), Pravilnik o prevozih pacientov (Uradni list RS, št. 107/09 in 31/10),

→ Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 94/2010 z dne 26. 11. 2010),

→ Sklep o določitvi skupnih izvajalcev neprekinjene nujne medicinske pomo-či in delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo (Uradni list RS, št. 23/11).

3.2) Predlog Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 - 2025 “Skupaj za družbo zdravja” (v nadaljevanju: Res NPZV) V ZDRZZ smo ugotavljali, da je predlog Res NPZV zelo splošen, praviloma sku-pek izzivov, ne podaja pa načina oz. predlogov za reševanje opredeljenih izzivov. Predlog Res NPZV napotuje tudi na sprejem vrste kasnejših, novih strategij, ki pa bi po našem razumevanju morale biti njen sestavni del.Predlog Res NPZV ni pripravljen v skladu z ZZVZZ, ker:

→ ne določa meril za mrežo javne zdravstvene službe, upoštevaje dostopnost zdravstvenih storitev po območjih;

→ ne določa nosilcev nalog za uresničevanje plana zdravstvenega varstva (»bomo« ...);

→ ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje in ne Vlada RS in pri pripravi predloga plana zdravstvenega varstva niso sodelovali Zdravstveni svet, pristojne zbor-nice, združenja zdravstvenih in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, in Svet za zdravje, ampak zgolj Ministrstvo za zdravje, NIJZ in ZZZS, kot to izhaja iz poglavja 1.3. predloga Res NPZV. Pravna komi-sija je ugotovila, da se za ZDRZZ in ZZZS lahko šteje, da sta bila v pripravo

predloga Res NPZV vključena posredno, saj sta kot aktivna udeleženca sode-lovala na posvetu v mesecu juniju 2014 pod pokroviteljstvom predsednika RS, kar šteje tudi za izhodišče tega predloga.

Opozorili smo, da ni jasno, ali je namen Res NPZV zgolj izpostaviti določena po-dročja, ki jih le-ta zajema, neomenjena pa pustiti nespremenjena, ali kaj drugega. Pojavlja se občutek, da je velik del pozornosti pripravljavcev predloga Res NPZV na-menjen področjem, ki so v pretežni meri v pristojnosti drugih resorjev (dolgotrajna oskrba, paliativa, nagrajevanje zaposlenih, nevladne organizacije …). Predlagali smo, da se iz predloga Res NPZV črtajo poglavja, ki vsebujejo podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva in se iz njih oblikuje ločen dokument.Opozorili smo tudi na nedoslednost pri uporabi pojma, ki ga ZZDej opredeljuje kot »zdravstveno dejavnost na primarni ravni«, in sicer: primarno zdravstvo, pri-marna raven zdravstvenega varstva, primarno zdravstveno varstvo in primarna in zdravstvena dejavnost. 3.3) Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni de-javnostiV ZDRZZ smo pozdravili predlog tega zakona, predvsem namero predlagatelja, da želi urediti področje izdajanja dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti in področje koncesij za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V predlogu zakona so zajeta izhodišča, ki jih ZDRZZ tudi ves čas zagovarja, in sicer: podelitev kon-cesije v primeru, ko JZZ ne zagotavlja izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določeno z mrežo javne zdravstvene službe, oz. ko JZZ ne more zagotoviti dostopnosti zdravstvenih storitev, ki jo določa mreža javne zdravstvene službe, ter izrecna določitev, da koncesija za izvajanje javne zdravstvene službe ni pred-met pravnega prometa. Zaradi enake obravnave vseh koncesionarjev (doseda-njih in bodočih) pa ocenjujemo, da je potrebno preveriti že izdana dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in že sklenjene koncesijske pogodbe. Glede podeljevanja koncesije, ko JZZ ne zagotavlja izvajanja zdravstvene dejavno-sti v obsegu, oz. ko JZZ ne more zagotoviti dostopnosti zdravstvenih storitev, ki jo določa mreža javne zdravstvene službe, smo opozorili, da je potrebno določiti postopek, po katerem se ugotavlja, zakaj JZZ ne (more) zagotavlja(ti) javne službe, pri tem pa opozorili, da je nezmožnost zagotavljanja dostopnosti v večini prime-rov posledica dolgotrajne prakse podeljevanja koncesij, ki je temeljila (tudi) na odvzemu programa JZZ. Opozorili smo na spornost določila, da se pravni osebi lahko koncesija podeli le pod pogojem, da je edini ali večinski lastnik pravne osebe odgovorni nosilec zdra-vstvene dejavnosti, kar predstavlja prevelik poseg v lastninsko pravico oz. lastniško strukturo pravne osebe in je kot taka lahko tudi ustavno sporna. Opozorili smo tudi na vprašanje dopustnosti retroaktivnosti na način, kot to dolo-čata 10. in 11. člen predloga zakona.

3.4) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovnem izpopol-njevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev V ZDRZZ smo opozorili, da drugi odstavek 70. člen ZZDej, ki je pravna podlaga za predlagani pravilnik, daje pooblastilo ministru, pristojnem za zdravje, da do-loči vsebino, roke in postopke strokovnega izpopolnjevanja, razen za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi višjih medicinskih sester/višjih medicinskih tehni-kov/višjih zdravstvenih tehnikov, diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov in diplomiranih babic/diplomiranih babičarjev, kar določa predlog pravilnika. Opozorili smo tudi, da predlog pravilnika v nasprotju z ZZDej iz sistema stro-kovnega izpopolnjevanja zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev izloča tudi višje medicinske sestre/višje medicinske tehnike/višje zdravstvene tehnike, diplomirane medicinske sestre/diplomirane zdravstvenike in diplomirane babice/diplomirane babičarje).


3.5) Predlog Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustano-vitelj je Republika Slovenija V ZDRZZ smo predlog zakona podprli kljub nekaterim pomislekom. Navajali smo, da je imel veljavni Zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (v nadaljevanju ZIJZ) v bolnišnicah (splošnih, regijskih in specializiranih ter obeh univerzitetnih kliničnih centrih) ter NIJZ in NZLOH oz. njihovih pravnih prednikih pozitivne učinke.Tako kot navaja predlagatelj v oceni stanja in razlogih za sprejem predloga zakona, je tudi ZDRZZ prepričan, da »vedno večji tehnološki razvoj in na drugi strani potrebe prebivalstva in zahteve po vedno višjih standardih zdravstvenih storitev zahtevajo stabilna vlaganja proračunskih sredstev v ohranjanje in posodabljanje celotne zdravstvene infrastrukture, tako stavb in opreme.« Ker pa se zdravstvena dejavnost kot javna služba v okviru javne zdravstvene mreže opravlja tudi na primarni ravni, torej v javnih zdravstvenih domovih, kjer so usta-noviteljice občine (lahko tudi v soustanoviteljstvu), smo v ZDRZZ predlagali, da se to področje enako uredi tudi za zdravstvene domove. Na področju zdravstvenih domov se čuti še večji primanjkljaj sredstev, saj le malokatere ustanoviteljice za-gotavljajo sredstva za investicijske potrebe, kar se kaže v neenakomernem razvoju primarnega zdravstva po posameznih občinah oz. regijah. Glede 5. člena predloga, ki opredeljuje vir sredstev za investicijska vlaganja, smo predlagali, da se kot vir sredstev porabijo vsa sredstva iz naslova neporabljenih pravic porabe integralne postavke proračunske postavke Ministrstva za zdravje. Iz predloga zakona izhaja, da se porablja 50 % teh sredstev, višji odstotek pa pod pogojem, če to omogočajo javnofinančne razmere.V sklopu »namenskih sredstev« smo predlagali nedvoumno opredelitev, da se iz vira investicij izločijo tista donatorska sredstva, ki se izrecno nanašajo na do-ločen JZZ. Spremembe gredo v pravo smer, cilj pa mora vsekakor biti ta, da ustanovitelj v celoti prevzame investicije in da se te ne financirajo iz sredstev za plačilo zdra-vstvenih storitev. 3.6) Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 V zvezi s Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 smo uvodoma opozorili na nesprejemljivost, da pri pripravi predloga strategije niso sodelovale psihiatrinje ali psihiatri, glede na to, da obravnava pacientov z demenco poleg v UKC Ljubljana in UKC Maribor poteka v vseh slovenskih psihiatričnih bolnišni-cah. Glede predloga strategije smo opozorili, da temelji na podatkih, ki so napačni oz. nepopolni. Opozorili smo tudi, da zdravniki pri svojem delu uporabljajo smer-nice za obravnavo nemira pri bolnikih z demenco iz leta 2002 oz. iz leta 2013, ki bi vsekakor morale prestavljati temelje predlagane strategije. 3.7) Pravilnik o registru in izvajalcih v dejavnosti zdravstvene in babiške negeGlede predloga Pravilnika o registru in izvajalcih v dejavnosti zdravstvene in babiške nege je ZDRZZ izpostavil splošno pripombo, in sicer nujnost razmisleka, katere izva-jalce v dejavnosti zdravstvene in babiške nege je sploh potrebno vpisati v register ter katere je potrebno vpisati v register in morajo hkrati imeti veljavno licenco.

3.8) Predlog dopolnitve in spremembe glede plač v javnem sektorju V ZDRZZ smo tudi letos opozarjali na neustreznost plačnega sistema, še posebej na:

→ problematiko Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju z namenom pra-vičnejšega vrednotenja njihove funkcije v primerjavi z delovnimi mesti drugih javnih uslužbencev;

→ problematiko vrednotenja delovnih mest zdravnikov na primarni ravni; → podcenjenost delovnih mest v plačni skupini J.

Glede delovnih mest v plačni skupini J je ZDRZZ na podlagi pripomb članov po-novno zaključil, da je ta plačna skupina podvrednotena. Člani ugotavljajo, da so delovna mesta te plačne skupine ocenjena tri do štiri plačne razrede nižji od skupi-ne E3, posebej je bila izpostavljena podvrednotenost delovnih mest v VI. tarifnem razredu. Večkrat je bilo izraženo stališče, da bi morali omogočiti uvrščanje zapo-slenih v plačni skupini J v skladu s Katalogom funkcij, delovnih mest in nazivov (ki je nastal kot zbir z različnih področij), torej ne glede na kolektivno pogodbo dejavnosti, ki velja za delavca in delodajalca. S tem bi izničili vse razlike, ki so med različnimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti nastale. Kot kriterij za uvrščanje bi bilo potrebno upoštevati sestavljenost del, saj v manjših zavodih zaposleni opra-vljajo več različnih del in opravil, poznati morajo širša področja zakonodaje, ni specializacije.Glede na podane predloge je ZDRZZ tudi oblikoval predlog spremembe za Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za javno upravo, da bi primerljivost delovnih mest najlaže dosegli z uvajanjem stopnjevanih delovnih mest (npr. III, II in I). S tako odločitvijo delovnih mest bi bila po mnenju ZDRZZ dosežena večja primer-ljivost in lažje organiziranje delovnega procesa v posameznem JZZ. 3.9) Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravst-vene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamovMinistrstvo za zdravje je Janjo Močan imenoval v delovno skupino za preučitev predlaganih sprememb in dopolnitev Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Delovna skupina je opozarjala, da uvedba eNaročanja presega zakonsko podlago obstoječega pravilnika, zato je najprej potrebna sprememba in dopolnitev pred-vsem zakonskih predpisov (ZPacP). Delovna skupina je tudi ugotavljala, da vnos sprememb in dopolnitev pravilnika, ki so omogočene brez sprememb zakona ZPacP, ne bi prenesle bistvenih sprememb in izboljšanja trenutnega stanja na po-dročju vodenja čakalnih seznamov in posledično tudi ne zmanjšanja števila čaka-jočih. Prav tako je predlagala Ministrstvu za zdravje, da na podlagi že pripravljenih dveh novel ZPacP, ki vključujeta kar nekaj predlaganih sprememb in dopolnitev, naprej pripravi pregled le-teh in na podlagi preučitve omenjenih predlogov, pri-pravi predlog novele ZPacP, ki bo vključevala spremembe in dopolnila, vključno s spremembami, ki jih bo prinesel projekt eNaročanje. Vzporedno se pripravijo tudi ustrezni podzakonski akti.

4) Spremljanje izvajanja sprejetih zakonov in podzakonskih ak-tov ter kolektivnih pogodb Vsebina te točke se nanaša na spremljanje izvajanja sprejetih zakonov in podza-konskih aktov ter kolektivnih pogodb na področju zdravstva in ostalih zakonov, ki veljajo za zdravstvene zavode kot pravne osebe javnega prava.

4.1) Sodni spor za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij – poročiloTudi v letu 2015 se je ZDRZZ ukvarjal s problematiko plačila sredstev za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. ZDRZZ je ocenjeval, da skladno s 66. členom ZZVZZ, ki kot element za oblikovanje cen programov oz. storitev upošteva tudi plače in druge prejemke v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti, obstaja možnost uspeha v sodnem postopku. Odbor bolnišnične dejavnosti in Odbor osnovne zdravstvene dejavnosti sta se tako izrekla za sproži-tev sodnega spora, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno, da bi bilo nujno, da čim več zavodov pristopi k tej odločitvi ter s tem izrazi nestrinjanje z ravnanjem Vlade RS in financerja. Glede na nova dejstva (poplačilo teh sredstev v drugih dejavnostih javnega sektorja) je Pravna komisija ZDRZZ predlagala, da ta pospeši aktivnosti za sklenitev dogovora po mirni poti z Ministrstvom za zdravje in ZZZS.


Pravna komisija je ugotovila, da je potrebno odpraviti neenak položaj javnih zavo-dov pri poplačilu sredstev iz naslova tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, še posebej zato, ker gre za iste pravne podlage.

4.2) Priporočila članom glede postopkov v primeru napovedi stavkeKer so bile v dejavnosti zdravstva spomladi ponovno napovedane stavke, je ZDRZZ svojim članom posredoval priporočila glede stavke.

4.3) Problematika plačila ur, ki so se »prenašale« v naslednja referenčna ob-dobjaZDRZZ se je ukvarjal tudi s plačilom ur, ki se v posameznem referenčnem obdo-bju ne izravnajo. Pri določitvi dolžine referenčnega obdobja je treba upoštevati dejstvo, da so te za posamezne poklicne skupine različne.Glede na sodbo Vrhovnega sodišča S RS VIII Ips 80/2015 in sodbo VDSS Pdp 261/2014 se referenčna obdobja določajo za posamezno koledarsko leto, in sicer od vsakega 1. 1. dalje v posameznem koledarskem letu po predpisanih časovnih obdobjih (npr. od 1. 1. do 31. 4.; od 1. 5. do 31. 8. in od 1. 9. do 31. 12. oz. od 1. 1. do 31. 6. in od 1. 7. do 31. 12.).Pri članih, kjer je ugotovljen »višek« ur iz preteklih obdobij, smo priporočali skle-nitev dogovora s sindikati o rokih za plačilo, rokih za ugotovitev dejanskega stanja in obročnem plačilu.

4.4) Presežek prihodkov nad odhodki V ZDRZZ smo oblikovali mnenje glede vse pogostejših interesov ustanoviteljev (predvsem na primarni ravni) po zasegu njihovih ustvarjenih presežkov. ZDRZZ je ustanovitelje ponovno opozoril, da kot ustanovitelj javnih zdravstvenih zavodov upoštevajo zakonska določila, ki zahtevajo, da ugotovljeni presežek prihodkov pravne osebe javnega prava najprej porabijo za pokritje presežka odhodkov iz prejšnjih let, preostanek pa se razporedi za druge namene v skladu s predpisi. Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. Izrazili smo tudi pričakovanja, da bodo ustanovitelji upoštevali navedena dobronamerna opozorila in še naprej podpirali vodstva JZZ pri uspešnem premagovanju poslovnih težav ter njihove pozitivne rezultate usmerjali za razvoj zdravstvene dejavnosti na določenem področju. Na ta način bodo vodstva JZZ tudi v enakopravnem položaju pri razporejanju presežkov v primerjavi s koncesionar-ji, ki delujejo na teh področjih, saj ti popolnoma samostojno odločajo o razporejanju presežkov, pri čemer so financirani iz istih virov kot JZZ.

4.5) Sklep o posebnih programih, predlog za podaljšanje veljavnostiZDRZZ je Ministrstvo za zdravje tudi v letošnjem letu zaprosil, tako kot vse od uveljavitve novele ZZDej iz leta 2012 dalje, da minister za zdravje s sklepom potr-di posebne programe, za izvajanje katerih sme JZZ sklepati, poleg storitev v okviru državnih presejalnih programov, podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi, in je zagotovljen vir financiranja.

4.6) Odgovor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Zdravniški zbornici SlovenijeZDRZZ je oblikoval tudi mnenje glede očitkov ZZS glede trenutnega sistema zdravniških specializacij. Ponovno smo zavzeli stališče, da je sedanji sistem spe-cializacij, za katerega verjamemo, da je bil pred leti vpeljan z dobrimi nameni in pozitivnimi cilji, potreben temeljitih sprememb, predvsem v smeri, da se ga pri-bliža uporabnikom oz. zdravstvenim zavodom, ki specialistom nenazadnje omo-gočajo delo in kasneje tudi njihov strokovni razvoj. Naše pomisleke in predloge smo zbornici izrazili in predstavili na skupnem sestanku 1. 7. 2014. ZDRZZ je ZZS pojasnil, da nikakor ne želi restavrirati slabega načina sistema specializacij. V preteklosti smo se vsi skupaj soočali s pomanjkanjem specialistov,

vendar ne le in zgolj po krivdi vodstev zavodov. Glavni razlog za deficit speci-alistov je bil v izrazitem pomanjkanju diplomantov medicine in nizkemu vpisu študentov na medicinsko fakulteto v preteklem desetletju. Tudi aktivnosti in ini-ciative ZDRZZ za povečanje vpisa na medicinsko fakulteto in podpora k odprtju nove, mariborske medicinske fakultete so pripomogle k temu, da se je število zdravnikov začelo povečevati. Da je potrebno današnji vpis glede na aktualne družbene trende in projekcije nadzorovano prilagajati, ni dvoma.Prav tako smo ZZS ponovno opozorili, da ne drži njihova navedba, da ZDRZZ želi načrtovati sistem specializacij in da je to (slabo) počelo tudi v preteklosti. Po mnenju ZDRZZ bi odgovornejšo vlogo moralo odigrati Ministrstvo za zdravje. ZDRZZ ni nikoli želel načrtovati sistema specializacij, želi pa, da se JZZ sliši in upošteva glede njihovih potreb po novih specialistih in da JZZ niso zgolj naslov, na katerem specializant prejema plačo. Vsekakor pa gre za problem, ki je skupen. Zelo je narobe, če nanj ne znamo pogledati z distance in ga personaliziramo z vodstvi organizacij. ZDRZZ se pri uvajanju vseh sprememb v slovenskem zdravstvu, ki jih bomo zagotovo morali sprejeti v bližnji prihodnosti, zavzema za odprt dialog, spoštljivo ter z dejstvi podprto in odprto komunikacijo.

4.7) Sodelovanje z Zavodom RS za zaposlovanje glede zaposlovanja mladih zdravnikovKer se tudi v 2016 nadaljuje pilotni projekt okrepljenih ambulant, zaradi katerega bo povečano povpraševanje po zdravnikih s strokovnim izpitom brez specializa-cije, smo skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje glede zaposlovanja mladih zdrav-nikov pripravili skupen sestanek, na katerega so bili povabljeni mladi zdravniki z namenom, da bi jim strokovnjaki – specialisti urgentne medicine – podrobneje predstavili delo v urgentnem centru s poudarkom na znanju in veščinah, ki se pričakujejo od mladih zdravnikov. Predvidoma bodo mladi zdravniki pomagali pri izvajanju NMP praviloma v ur-gentnih centrih v tako imenovanem Sektorju za hitre preglede. 4.8) Sodelovanje v projektu Vzpostavitev Registra izvajalcev zdravstvene de-javnosti in delavcev v zdravstvu« (RIZDDZ)Skupaj s predstavniki NIJZ, Ministrstva za zdravje, ZZS in ZZZS sta Sara Rozman in Janja Močan sodelovali pri projektu RIZDDZ. Gre za enega od te-meljnih pridruženih projektov v okviru razvojnega projekta eZdravje. ZDRZZ se je vključeval predvsem v aktivnosti glede nabora podatkov.

4.9) Povračilo stroškov zdravstvenega pregleda specializantaZDRZZ se je v letu 2015 ukvarjal tudi s problematiko povrnitve stroška predhodno usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda, ki ga mora opraviti speciali-zant v postopku kandidiranja za specializacijo. Javni razpisi specializacij zdravnikov namreč od leta 2013 dalje za posamezna specialistična področja za potrebe javne zdravstvene mreže, ki jih objavlja ZZS, vsebujejo tudi določilo, da mora delodajalec, ki ga skladno z določili Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravni-kov (v nadaljevanju: pravilnik), kandidatu, ki mu je bila na razpisu odobrena speci-alizacija, ob zaposlitvi povrniti stroške navedenega zdravniškega pregleda.Iz mnenja Ministrstva za zdravje št. 603-14/2015 z dne 17. 8. 2015 glede povračila stroškov zdravstvenega pregleda specializanta izhaja, da je JZZ dolžan specializan-tu, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi, dolžan povrniti strošek predhodno usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda, ki ga mora opraviti speciali-zant v postopku kandidiranja za specializacijo.Takemu mnenju pa že nekaj časa nasprotuje Pravna komisija oz. ZDRZZ, in sicer:»Javni razpisi specializacij zdravnikov od leta 2013 dalje za posamezna specialistič-na področja za potrebe javne zdravstvene mreže, ki jih objavlja ZZS, vsebujejo tudi


določilo, da mora delodajalec, ki ga skladno z določili Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, kandidatu, ki mu je bila na razpisu odobrena speciali-zacija, ob zaposlitvi povrniti stroške navedenega zdravniškega pregleda.ZDRZZ je že večkrat opozoril na nesprejemljivost omejevanja specialistov medici-ne dela, prometa in športa, ki smejo opravljati predhodne usmerjene preventivne zdravstvene preglede kandidatom, ki se prijavljajo na razpis, vendar so naši ugo-vori pripeljali le do povečanega števila specialistov v razpisu za leto 2014. ZDRZZ je tudi predlagal, da naj bodo tudi stroški tega zdravniškega pregleda predmet re-fundacije, kar se pa žal ni uredilo. JZZ, ki so z odločbo ZZS določeni kot delodajalci, stroška usmerjenega preventiv-nega zdravstvenega pregleda specializantu, ki ga je opravil kot kandidat ob prija-vi na razpis specializacij, praviloma ne povrnejo, ker menijo, da za povrnitev teh stroškov nimajo pravne podlage. Zdravstveni zavodi kandidata (specializanta) na tak zahtevani zdravniški pregled niso napotili oz. je le-to (zdravniško spričevalo) obvezna sestavina njegove prijave na razpis in se je nanj napotil sam kandidat. Pri tem še navajamo, da navedenega zdravniškega pregleda (ne glede na dikcijo 4. točke prvega odstavka 13. člena omenjenega pravilnika) nikakor ne moremo razumeti kot zdravniško spričevalo v sklopu sklepanja pogodbe o zaposlitvi, saj je le-to vezano na izjavo o varnosti z oceno tveganja na posameznem delovnem mestu v posameznem zdravstvenem zavodu. Nenazadnje pa se nam zastavlja tudi vprašanje, kako naj zdra-vstveni zavod poravna plačilo zdravniškega pregleda kandidatu, ko le-ta v tem času še ni imel statusa specializanta, ni mu bila izdana napotnica oz. naročilnica za napo-titev na zdravniški pregled, prav tako pa tudi ni izstavljen račun na JZZ in kako bi se o takem ravnanju izreklo Računsko sodišče RS.Izvajalci zdravstvene dejavnosti ZDRZZ tudi opozarjajo na grožnje ZZS, da »v ko-likor kandidatu stroškov navedenega zdravniškega pregleda v najkrajšem možnem času ZD ne bo povrnil, bo ZZS specializantu dodelila novega delodajalca, ZD pa novih specializantov za delodajalca ne bo več določala.«

4.10) Statusno preoblikovanje iz s. p. v d. o. o. in prenos že podeljene konc-esije ZDRZZ je z dopisi večkrat opozoril Ministrstvo za zdravje na problematiko preno-sa podeljevanja koncesij iz s. p. na d. o. o. ter status koncesij, ki so dodeljene pravni osebi d. o. o., torej v primeru statusnih preoblikovanj. Ministrstvo za zdravje je tudi pozval, naj koncedente na primarni ravni opozori, da je v primeru preoblikovanja statusa izvajalca zdravstvene storitve potrebno izpeljati ponovni postopek javnega razpisa za dodelitev koncesije.V Sloveniji je vse pogostejša praksa, da se izvajalci (nosilci) zdravstvene dejav-nosti, katerim je bila koncesija podeljena kot s. p., preoblikujejo v kapitalsko družbo. Statusnemu preoblikovanju pa ponekod sledi tudi prenos že podeljene koncesije.V ZDRZZ ugotavljamo, da – vsaj kar se podeljene koncesije tiče – ne moremo govoriti o avtomatičnem prenosu koncesije iz s. p. na pravno osebo oz. ne gre za univerzalno nasledstvo. ZDRZZ je prepričan, da je v takšnem primeru zato po-trebno izvesti nov postopek podelitve koncesije in tako ponovno presojati, ali in v kolikšni meri so zadoščene potrebe po javni zdravstveni dejavnosti oz. z vidika razpisanega obsega zdravstvenih programov (timov).

4.11) Podeljevanje koncesijZDRZZ je Ministrstvo za zdravje tudi v tem letu opozarjal na svoja stališča glede podeljevanja koncesij. ZDRZZ zagovarja princip javnega zdravstva tako z vidika izvajanja, kot tudi z vidika financiranja. Cilj prizadevanj je ohranitev javnega zdra-vstvenega sistema, ki mora biti neprofitno, transparentno, pravično financirano, na solidarnosti naravnano, kakovostno in enako dostopno vsem državljanom. ZDRZZ zavzema stališče, da je samo javno zdravstvo tisto, ki lahko zagotovi kakovostne in varne zdravstvene storitve državljanom v okviru omenjenih vrednot.

ZDRZZ meni, da izvajanje zdravstvenega varstva prek JZZ omogoča oz. zagota-vlja izvajanje storitev na kakovosten in varen način, zato koncesije dopuščamo le v primeru nezmožnosti zagotavljanja zdravstvenega varstva v okviru javne službe zaradi zagotavljanja enakomerne dostopnosti. Koncesije je po mnenju ZDRZZ mogoče podeljevati le izjemoma in le za do-ločeno (omejeno) časovno obdobje (preprečevanje univerzalnega nasledstva v primerih statusnih preoblikovanj izvajalca zdravstvene dejavnosti, kateremu je podeljena koncesija) in za dejavnosti, ki so na podlagi meril za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti deficitarne oz. jih ni mogoče zagotoviti v tej dejav-nosti. Zaradi podeljevanja koncesij se ne sme zmanjševati obseg programa JZZ iz istega območja. Za podelitev ne zadošča zgolj zahteva prosilca, temveč objektiv-na potreba. Opredeliti je treba pogoje za podeljevanje koncesij. Opozarjali smo tudi, da je pomembno izpolnjevanje enakih standardov (na področju kadrov, opreme, programa storitev), kar se na enoten način preverja pri vseh izvajalcih javne zdravstvene dejavnosti.ZDRZZ odločno nasprotuje dosedanji praksi podeljevanja koncesij, ki je pravilo-ma temeljila na odvzemu programov zdravstvenim domovom ali bolnišnicam in prehodu nosilcev dejavnosti med koncesionarje. Pri podeljevanju koncesij je bil tako v veliki večini zanemarjen osnovni interes po širitvi mreže javne zdravstve-ne službe. Prihajalo je zgolj do odvzema programov zdravstvenim domovom ter bolnišnicam in do prehoda nosilcev dejavnosti med koncesionarje, kar je še do-datno poslabšalo pogoje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov. Dosedanje izkušnje s podeljevanjem koncesij so vse prej kot zgodba o uspehu. Z odvzemom programov JZZ so se pogoji poslovanja in posledično rezultati JZZ poslabšali. Dostopnost do zdravstva se je v nasprotju s pričakovanji poslabšala, kar je še posebej očitno na področju zobozdravstva (v 70 % izvaja preko po-deljenih koncesij), ki je težje dostopno in dražje, kot je bilo, ko se je izvajalo v zdravstvenih domovih.JZZ morajo ostati mesto, kjer se usklajeno izvaja in koordinira zdravstveno var-stvo s ciljem zadovoljevanja zdravstvenih potreb prebivalcev in se s podeljeva-njem koncesij ne sme ogrožati njihovega obstoja.S podeljevanjem koncesij oz. s podajanjem soglasij ne smemo rušiti vloge zdra-vstvenega doma kot osrednjega izvajalca zdravstvene dejavnosti ter osrednjega koordinatorja delovanja vseh izvajalcev osnovne zdravstvene dejavnosti ter ko-ordinatorja izvajanja službe NMP na primarni ravni.

5) Izvajanje nalog s področja računovodenja in obdavčevanjaNa področju računovodenja in obdavčevanja je v letu 2015 strokovna služba ZDRZZ pripravljala strokovne napotke, pojasnila in predloge za pravilno izvrše-vanje predpisov s tega področja v praksi JZZ. Za potrebe članov so jim bila po-sredovana priporočila v zvezi s sestavljanjem finančnih načrtov in letnih poročil, knjiženjem različnih poslovnih dogodkov, vrednotenjem sredstev in obveznosti, priznavanjem prihodkov in odhodkov, ugotavljanjem rezultatov poslovanja, ob-računavanjem in izkazovanjem amortizacije, obračunavanjem in izplačevanjem plač, povračil stroškov, razmejevanjem prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe in tržno dejavnost, plačilnimi roki in z drugimi področji dela. Nadaljevali smo s prakso izdelave mesečnih obvestil o veljavnih osnovah za obračun mesečnih plač, povračil stroškov in drugih dohodkov. Na področju obdavčevanja je bil izveden posvet v zvezi z davčno problematiko s poudarkom na posebnostih v zdravstvu in vprašanjih glede pravilnosti upošteva-nja določil Zakona o dohodnini, Zakona o davku na dodano vrednost in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Skladno z navedenim smo pridobili tudi neka-tera tolmačenja s strani Ministrstva za finance, FURS.ZDRZZ je znotraj računovodenja in obdavčevanja izvedel številne aktivnosti, in sicer:

→ pridobitev različnih pojasnil ministrstev in FURS (obračunavanje DDV, obra-


čunavanje dnevnic ipd.); → iskanje rešitev glede uveljavitve povračila sredstev JZZ za izplačano razliko iz

naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih usluž-bencev v JZZ;

→ iskanje sistemskih rešitev za pokrivanje izgub JZZ iz preteklih let in za trajno odpravo insolventnosti v zdravstvu;

→ sodelovanje pri reševanju vprašanja obdavčevanja dela zdravnikov oz. pri iska-nju ustreznih rešitev iz ugotovitev FURS po opravljenih nadzorih v slovenskih bolnišnicah;

→ sodelovanje z ustanovitelji tistih JZZ, katerim je bil posredovan predlog za odvzem presežkov prihodkov iz preteklih let s ciljem obrazložitve zakonskih možnosti in pravilnosti prikazovanja teh presežkov v bilancah;

→ sodelovanje z JZZ pri ugotavljanju vzrokov za nastale presežke odhodkov in presežke prihodkov pri poslovanju;

→ sodelovanje pri evalvaciji uspešnosti uvedbe eRačunov s predlogi za popravo ugotovljenih pomanjkljivosti;

→ sodelovanje pri pripravi izhodišč za pripravo finančnih načrtov in programov dela JZZ za leto 2015;

→ sodelovanje pri pripravi navodil za sestavo letnega poročila za leto 2014 za JZZ; → svetovanje glede reševanja obstoječih vprašanj s celotnega finančno-računo-

vodskega in davčnega področja.Z JZZ smo sodelovali tudi na področju priprave navodil za ugotavljanje prihodkov in odhodkov za področje javne službe in tržne dejavnosti po stroškovnih mestih in sodil za delitev posrednih stroškov.

6) Zbiranje podatkov in priprava informacij in kazalcev o delu zdravstvenih zavodovV letu 2015 je ZDRZZ od svojih članov zbiral in obdeloval podatke o rezultatih njihovega poslovanja in tudi druge podatke, vezane na njihovo poslovanje. Večina podatkov je bila zbranih iz letnih poročil JZZ, ki se pripravljajo v skladu z raču-novodskimi predpisi, drugi podatki pa so bili zbrani iz poročil, ki jih morajo JZZ pripravljati na podlagi drugih predpisov, ki urejajo njihovo poslovanje oz. delova-nje na zahtevo ustanovitelja.Tudi v letu 2015 je ZDRZZ pripravil zbirko Podatki in kazalci poslovanja javnih zdravstvenih zavodov za leto 2014 (roza knjiga) z izkazi poslovanja (izkaz prihod-kov in odhodkov, izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti, izkaz pri-hodkov in odhodkov po načelu denarnega toka, bilanca stanja, stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev), neporavnanimi zapadlimi obveznostmi, zaposlenimi, bolniškimi posteljami in ležalni dobi, reali-zacijo pogodbenega programa, številom opredeljenih zavarovanih oseb in drugimi podatki, ki so pomembni za članstvo ZDRZZ. Publikacija je bila v letu 2015 na po-budo naših članov prenovljena in posodobljena. Zbirko smo vizualno spremenili in tudi vsebinsko dopolnili. Na podlagi zbranih podatkov so bili izračunani tudi kazalniki poslovanja članov ZDRZZ po posameznih dejavnostih za daljše petletno obdobje. Izračunani so bili kazalniki gospodarnosti, dobičkovnosti, obračanja in odpisanosti sredstev, investi-ranja, financiranja in likvidnosti. Prav tako je ZDRZZ izvedel vrsto anket oz. analiz na podlagi sklepov odborov. Te analize so bile podlaga za področje dogovarjanja in drugi sestankov s predstavniki Ministrstva za zdravje in ZZZS za ureditev plačevanja storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med izvajalci in ZZZS. V letu 2015 so bile izvedene še naslednje analize oz. pripravljena obvestila o:

→ rezultatih poslovanja JZZ v obdobju I-XII 2014, → rezultatih poslovanja JZZ v obdobju I-VI 2015, → rezultatih poslovanja JZZ v obdobju I-IX 2015 in oceni za celotno leto 2015, → zapadlih neporavnanih obveznostih v JZZ na dan 31. 12. 2014, → zapadlih neporavnanih obveznostih v JZZ na dan 30. 6. 2015,

→ zapadlih neporavnanih obveznostih v JZZ na dan 30. 9. 2015, → vrednostih predvidenih stroškov iz naslova sproščenih napredovanj zaposlenih

v JZZ za leto 2015 in 2016, → dejanskih in priznanih stroških laboratorija v letu 2014, → obsegu sredstev za plače zaradi sprostitve napredovanj, → narejenem neplačanem programu bolnišnic v letu 2014, → primerjavi rezultatov poslovanja ZZV in IVZ ter NIJZ in NLZOH v stari in

novi organizaciji, → podatkih o obstoječem financiranju urgentnih centrov ter o razpoložljivih in

potrebnih kadrih, → podatkih o Intenzivnih enotah v psihiatričnih bolnišnicah, → podatkih o stroških v porodnišnicah, → podatkih o diagnozah gerotopsihiatričnih pacientov v psihiatričnih bolnišni-

cah, → veljavnih mesečnih osnovah za obračun plač, povračil stroškov in drugih do-

hodkov.Posebna pozornost ZDRZZ je bila namenjena uvajanju nove dejavnosti v sloven-skem zdravstvu, in sicer izgradnji in uveljavitvi delovanja urgentnih centrov. Za ta namen smo izdelali številne analize dejanskih, priznanih in potrebnih finančnih sredstev za delovanje na primarnem in sekundarnem nivoju ter za sistem zdra-vstva kot celote.

7) Izvajanje notranjega nadzora v javnih zdravstvenih zavodihDelovanje ZDRZZ na področju notranjega nadzora poteka v okviru Komisije za notranji nadzor. Najpomembnejše naloge na področju notranjega nadzora v JZZ so bile naslednje:

→ Sodelovanje pri izvajanju aktivnosti za pridobitev finančnega pokritja stroškov zagotavljanja notranjega nadzora javnih financ (v nadaljevanju NNJF) s strani financerjev javne zdravstvene dejavnosti.

→ Priprava metodoloških in vsebinskih pripomočkov zagotavljanja skladnosti notranjega revidiranja v JZZ z Usmeritvami za državno notranje revidiranje.

→ Svetovanje pri reševanju vprašanj in dilem, s katerimi se srečujejo JZZ pri iz-polnjevanju zakonskih določil na področju notranjega nadzora javnih financ.

→ Izvedba, analiza in predstavitev ankete za morebitno izvedbo skupnega javnega naročila za notranje revidiranje, v kateri je sodelovalo 65 JZZ.

→ Predstavitev delovanja komisije direktorju Direktorata za zdravstveno ekono-miko Ministrstva za zdravje.

→ Ogled delovanja in predstavitve skupne Službe za notranjo revizijo v Mestni občini Ljubljana.

→ Izvedba strokovne ekskurzije oz. ogled delovanja in predstavitve skupne Službe za notranjo revizijo bolnišnic na Dunaju.

→ Izvajanje priprav za oddajo skupnega javnega naročila za notranje revidiranje. → Svetovanje strokovnim službam v zavodih na vprašanja s področja NNJF.

Omeniti velja, da je člane komisije ob koncu leta zelo presenetil predlog Ministr-stva za finance za prenovo obstoječe ureditve NNJF, ki je zasnovan na ideji o po-polni centralizaciji notranjega revidiranja na področju proračunskih uporabnikov v okviru Ministrstva za finance, Urada za nadzor proračuna. Po sklepu komisije je ZDRZZ skladno z navedenim predlogom Ministrstvu za finance posredoval do-pis, s katerim je izrazil nasprotovanje k njihovemu predlogu nove organiziranosti NNJF, ki ga je argumentiral s predstavitvijo prednosti obstoječe organiziranosti in delovanja lastnih notranje revizijskih služb v nekaterih bolnišnicah. Po mnenju članov komisije obstoječe lastne notranjerevizijske službe (v nadalje-vanju NRS) predstavljajo primere dobre prakse delovanj notranjerevizijske dejav-nosti, zato bi se ustanovitev lastnih NRS moralo uveljaviti v vseh bolnišnicah oz. večjih JZZ, za kar bo komisija pripravila ustrezne kriterije. Naveden dopis je pod-prl tudi Upravno odbor ZDRZZ in je bil posredovan v vednost tudi Ministrstvu za


zdravje. Ugotovitve navedenih obiskov in izkušnje delovanja lastnih notranje revi-zijskih služb v nekaterih bolnišnicah bodo članom KNN pomemben pripomoček pri oblikovanju modelov delovanja NRS v JZZ v prihodnosti in hkrati pomemben argument proti centralizaciji NNJF na nivo MF

8) Izvajanje skupnih javnih naročilZDRZZ je v letu 2015 izvedel elektronsko povpraševanje za nova obdobja v okviru veljavnega skupnega javnega naročila za dobavo energentov, in sicer za vse štiri sklope: elektrika, kurilno olje, utekočinjen naftni plin in zemeljski plin. Izvedlo je tudi novo povpraševanje v javnem naročilu za dobavo zdravil, dokončalo javno naročilo za pisarniški potrošni material in pričelo z izvedbo javnega naročila za omrežje zNET.V javnem naročilu za dobavo energentov (JN5238/2012), kjer ima ZDRZZ sklenje-ne okvirne sporazume z 10 ponudniki za 4-letno obdobje, se konkurenca odpira po posameznih sklopih. Tokratno odpiranje konkurence je bilo hkrati zadnje v vseh štirih sklopih tega javnega naročila, in sicer za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. V sklopu za dobavo električne energije, delno pridobljene iz obnovljivih virov (OVE) in/ali soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom (SPTE) je sodelovalo 88 članov ZDRZZ. Od šestih ponudnikov, ki so oddali ponudbo, je bil ponovno najugodnejši Petrol d.d., Ljubljana, ki je ponudil fiksno neto ceno 0,04944 EUR za kWh Energije VT, 0,03279 EUR za kWh Energije MT in 0,04229 EUR za kWh Energije ET. Končno ceno sestavljajo še zakonsko predpisane daja-tve in davki ter omrežnina, ki pa se plačuje po ločenem računu. Upoštevana so bila tudi določila Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13 in 89/14), ponudnik pa je ponudil 45 % električno ener-gijo, ki bo proizvedena iz OVE in/ali SPTE.V sklopu za dobavo ekstra lahkega kurilnega olja, v katerem je sodelovalo 41 članov ZDRZZ, imamo sklenjen okvirni sporazum le z enim ponudnikom – Petrol d.d., Ljubljana. V tokratnem povpraševanju je ponudil fiksen popust v višini 0,015 EUR na liter glede na maksimalno prodajno ceno z vključenimi vsemi dajatvami. Cena na liter ekstra lahkega kurilnega olja je tako maksimalna prodajna cena z vključenimi vsemi predpisanimi dajatvami, zmanjšana za popust, pri čemer zaje-ma vse stroške, ki jih naročnik zahteva – vključno s transportom. V sklopu za dobavo utekočinjenega naftnega plina (čisti propan) je ZDRZZ pod-pisal okvirni sporazum z dvema ponudnikoma. V 2. fazi je bil vključen le en zavod, kot najugodnejši ponudnik pa je bilo ponovno izbrano podjetje Interina d.o.o., Ljubljana, ki je ponudilo ceno 0,7688 EUR na liter utekočinjenega naftnega plina (cena s popustom ter z vsemi stroški, dajatvami, dostavo in DDV). Strošek postavi-tve plinohrama v primeru odločitve naročnika je 0 EUR, pri čemer se naročnik in dobavitelj predhodno dogovorita o možnostih postavitve plinohrama, morebitne stroške plinske instalacije pa nosi naročnik. V sklopu za dobavo zemeljskega plina, v katerem je sodelovalo 30 članov ZDRZZ, smo prejeli tri popolne ponudbe od štirih ponudnikov, s katerimi smo v letu 2012 sklenili okvirni sporazum, pri čemer sta dva ponudnika oddala ponudbo z enaki-mi najugodnejšimi cenami. Skladno z določbami okvirnega sporazuma smo naro-čilo oddali podjetju GEN-I, d.o.o., ki je v sistem prvi vnesel izbrano ceno. Fiksna neto cena je 0,2431 EUR na m3 zemeljska plina, ki zaradi spremembe energetske zakonodaje zajema tudi stroške vstopnih kapacitet tako na distribucijskem, kot tudi na prenosnem omrežju. Za zdravstvene zavode na prenosnem omrežju je tako izbrani ponudnik dolžan zagotoviti tudi ustrezen zakup kapacitet na vstopni točki, za kar ni potrebno podpisati posebne pogodbe. Končno ceno – tako kot že zdaj – sestavljajo še zakonsko predpisane dajatve in davki ter omrežnina, ki se plačuje po ločenem računu. V okviru javnega naročila za dobavo zdravil (JN5078/2013) je ZDRZZ v sklopu za zdravstvene domove izvedel ponovitev povpraševanja za tiste zdravstvene domove, ki so že v preteklih obdobjih podpisali pogodbe z lekarnami. Tako je bilo izvedeno

povpraševanje za štiri skupine (devet zdravstvenih domov), in sicer za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. Izbrane so bile štiri lekarne, vsaka v svoji skupini. ZDRZZ je dokončal tudi javno naročilo za dobavo pisarniškega potrošnega ma-teriala (JN11248/2014), ki ga je pričel izvajati v letu 2014. Razpis je bil razdeljen v dva sklopa. Izvedel se je odprti postopek s sklenitvijo okvirnega sporazuma z dve-ma gospodarska subjektoma za obdobje dveh let, in sicer v dveh fazah. Po prejemu prvotnih ponudb je namreč ZDRZZ izvedel še elektronske dražbe za dodatno zni-žanje cen. V sklopu 1: Pisarniški potrošni material smo prejeli štiri ponudbe, sklop pa oddali ponudniku Extra Lux d.o.o., ki je bil najugodnejši v elektronski dražbi. V sklopu 2: Tonerji, kartuše in trakovi smo prav tako prejeli pet ponudb ter sklop po izvedeni elektronski dražbi oddali ponudniku Mladinska knjiga Trgovina d.o.o. Pooblastilo za izvedbo tega javnega naročila je dalo 47 članov.V letu 2015 je ZDRZZ na predlog Ministrstva za zdravje pričel izvajati tudi javno naročilo Okvirni sporazum za storitve najema IP VPN komunikacijskih pove-zav različnih prenosnih hitrosti za potrebe omrežja zNET (JN5330/2015). Do konca novembra 2015 je namreč omrežje zNET, katerega uporaba je za storitve eZdravja obvezna za vse zdravstvene zavode in lekarne, financiralo Ministrstvo za zdravje, za tem pa je ta strošek prešel zavode. Javno naročilo do konca leta 2015 še ni bilo dokončano zaradi prejema revizijskega zahtevka, ki je bil s strani Državne revizijske komisije sicer zavrnjen. Izvajal se je odprti postopek s sklenitvijo okvir-nega sporazuma, pri čemer je vsaka lokacija predstavljala svoj sklop. Pooblastilo za izvedbo tega javnega naročila je dalo 87 članov ZDRZZ in 20 lekarn. Na predlog Komisije za notranji nadzor je ZDRZZ pričel tudi z zbiranjem sklepov in pooblastil za izvedbo javnega naročila za izvedbo storitev notranjega revidi-ranja, vendar ga zaradi premajhnega zanimanja članov nato ni izvedlo.V letu 2015 je Ministrstvo za zdravje izvedlo javni razpis za »prijavo predlogov investicijskih projektov za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstve-ne dejavnosti v RS za leto 2015, ki bodo sofinancirani iz proračuna Ministrstva za zdravje ter vključeni v načrt razvojnih programov za čas trajanja projekta«, ki je bil namenjen nakupu prenosnih urgentnih ultrazvokov. ZDRZZ je na predlog Ministrstva za zdravje izvedel vprašalnik v zvezi z načrtovanimi nakupi, zbralo pred-račune zdravstvenih domov in pripravilo predlog za poenotenje, na podlagi katerega so bile nato dosežene nižje cene pri nakupu ultrazvokov. ZDRZZ je svojim članom tudi svetoval na področju javnih naročil in izvedlel Posvet o javnem naročanju, na katerem so strokovnjaki s področja javnega naro-čanja predstavili novo sprejeti Zakon o javnem naročanju, ki bo pričel veljati 1. 4. 2016, prakso Državne revizijske komisije, objavo statističnih podatkov in pogodb ter drugo aktualno tematiko in praktične primere.

9) Baza cen Na podlagi predlogov Odbora bolnišnične dejavnosti in Odbora osnovne zdra-vstvene dejavnosti je Upravni odbor sklenil, da bo strokovna služba ZDRZZ zbra-la podatke o cenah materialov po posameznih zavodih. Te podatke je ZDRZZ v letu 2015 razširil in jih bodo bolnišnice in zdravstveni domovi posredovali v letu 2016.

10) Elektronsko poslovanje in arhiviranjeVsi zdravstveni zavodi morajo od 1. 1. 2015 zaradi nove računovodske zakonodaje prejemati račune v elektronski obliki. Uprava za javna plačila RS je enotna vsto-pna/izstopna točka za vse elektronske račune. Ker računi in spremljajoči dokumenti praviloma sodijo med dokumentarno gradivo, jih je potrebno skladno zakonodajo hraniti v izvirni obliki. Pogoj za zagotavljanje varne dolgoročne hrambe v digitalni obliki so sprejeta notranja pravila, ki jih mora potrditi Arhiv RS. Ta poleg arhivske zakonodaje upošteva Enotne tehnološke zahteve Arhiva RS. Da ne bi vsak zavod sam pripravljal notranja pravila, je ZDRZZ že v letu 2014 pristopil k pripravi Vzorčnih notranjih pravil za zajem in hrambo gradiva v


digitalni obliki za javne zdravstvene zavode (v nadaljevanju VNP). Celoten do-kument s prilogami je Arhiv RS potrdil marca 2015, tako da so jih zavodi lahko pričeli prevzemati in personalizirati v nadaljevanju leta 2015. Za lažjo personali-zacijo je ZDRZZ pridobil dokumentacijo za e-račun od Pošte Slovenije, ki bila v državnem razpisu izbrana za hrambo e-računov, v tem razpisu pa je sodelovala ve-čina članov ZDRZZ. Prav tako je ZDRZZ organiziral posebno delavnico za uved-bo VNP, ki se jo je udeležilo 140 predstavnikov zavodov, med letom pa zavodom svetoval pri personalizaciji in sprejemanju VNP v svojih zavodih. Ker je Ministrstvo za zdravje že leta 2014 dokončalo in zavodom posredovalo Enotni klasifikacijski načrt za zdravstvo (v nadaljevanju EKN), ki naj bi ga ti uporabljali, je ZDRZZ uporabil EKN tudi kot eno od prilog VNP. Predstavniki zavodov so že na delavnicah za uvedbo EKN opozorili na nekatere pomanjkljivosti in nujne popravke, zato je ZDRZZ Ministrstvu za zdravje predlagal imenovanje delovne skupine. Ministrstvo za zdravje trenutno ne sodeluje na tem področju, je pa delovno skupino za posodobitev EKN imenoval ZDRZZ, vse zavode pa ob koncu leta pozval k posredovanju predlogov za posodobitev EKN. Delovna skupi-na jih bo pregledala in predloge predstavila Ministrstvu za zdravje. ZDRZZ se je tudi aktivno udeležil posveta Stanje po uvedbi e-računa, ki ga je organiziral zavod GS1. Ta se ukvarja z mednarodnimi standardi za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji in je bil aktiven tudi pri pripravi standarda e-Slog, ki se uporablja za eRačun. Na posvetu so s svojim prispevkom sodelovali tako ponudniki, ki pošiljajo e-račune proračunskim uporabnikom, kot tudi ponudniki, ki ponujajo storitve elektronskih poti pošiljanja e-računov ali njihovega arhiviranja. ZDRZZ je s svojim prispevkom predstavljal svoje člane – proračunske uporabnike, ki morajo skladno z zakonodajo s 1. 1. 2015 račune pre-jemati elektronsko. Po predhodno prejetih podatkih od svojih članov je ZDRZZ v prispevku z naslovom Izkušnje javnih zdravstvenih zavodov pri poslovanju z e-računi predstavil prednosti in slabosti, ki so jih člani ZDRZZ ugotovili v praksi prejemanja in izstavljanja e-računov v prvih štirih mesecih uporabe.Zaradi vse večjega problema pri hrambi gradiva (tako fizičnega, kot tudi digitalne-ga), je ZDRZZ v sodelovanju z UKC Ljubljana organiziral še Strokovni seminar o upravljanju z dokumentarnim gradivom in uporabo notranjih pravil na ka-terem so predavatelji predstavili pravno podlago in praktične primere upravljanja z dokumentarnim gradivom v fizični in digitalni obliki, primere s področja in-formatike in arhivistike v najširšem smislu. Seminarja se je udeležilo več kot 140 predstavnikov zavodov, tisti udeleženci, ki imajo strokovni izpit iz arhiviranja, pa so pridobili tudi 0,7 kreditne točke Arhiva RS.

11) Sodelovanje pri vzpostavitvi informacijskih sistemov v zdravstvenih zavodihDelovanje ZDRZZ na področju informatike poteka v okviru Komisije za infor-macijske sisteme, ki na svojih sejah obravnava različne nacionalne projekte in problematiko s področja informatike v zdravstvenih zavodih.

11. 1) Projekt eZdravjeeZdravje je največji projekt informatike v zdravstvu v zadnjih letih in je bil obrav-navan na vsaki seji komisije. Vodja projekta eZdravje pri Ministrstvu zdravje je poročala o stanju in načrtovanih rešitvah v posameznih projektih (predvsem Interoperabilni hrbtenici, omrežju zNET, eReceptu in eNaročanju), komisija in ZDRZZ pa so jo opozarjali na problematiko in predlagali določene rešitve.Uporaba aplikacij eZdravja je bila do sredine leta 2015 neobvezna, zato je bilo tudi v Interoperabilno hrbtenico (IH) vključenih le 50 izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Komisija je Ministrstvu za zdravje predlagala določene izboljšave glede elektronskega podpisovanja dokumentov in o kopijah avtoriziranih verzij, ki se hranijo v IH.26. 6. 2015 je bila sprejeta novela Zakona o zbirkah podatkov s področja zdra-vstvenega varstva, s katero je uporaba eZdravja postala obvezna. Zakon namreč

določa Centralni register podatkov o pacientih (CRPP), ki je sestavljen iz vseh zbirk podatkov eZdravja, te pa so kot posamične zbirke tudi priloga novega zako-na. Tako je bila izpolnjena tudi zahteva Informacijskega pooblaščenca, na podlagi katere je tudi ZDRZZ Ministrstvu za zdravje predlagal sprejem tega zakona. Novi zakon je predvidel tudi, da se projekt eZdravje z Ministrstva za zdravje 1. 12. 2015 prestavi na NIJZ, ki je tako postal upravljavec vseh zbirk. ZDRZZ je imenoval tudi predstavnika v novoustanovljeni Usmerjevalni odbor eZdravja, kjer bo predsta-vljal predloge in zahteve zavodov. Zaradi obvezne uvedbe eZdravja v vseh zavo-dih, je ZDRZZ Ministrstvu za zdravje predlagal izvedbo in obliko usposabljanj zdravstvenih delavcev za uporabo rešitev eZdravja, ki so jih pripravile programske hiše. Tako se je lahko vsak zainteresirani zavod prijavil za sodelovanje, Ministrstvo za zdravje pa mu je povrnilo stroške.Na podlagi zakona je Ministrstvo za zdravje pripravilo tudi tri podzakonske akte, ki podrobneje določajo pogoje in terminski načrt vključitve izvajalcev zdravstvene dejavnosti v posamezni projekt eZdravja, roke hrambe dokumentacije in vpogle-dih vanjo. Na vse predpise je predloge in pripombe podal tudi ZDRZZ. V varno zdravstveno omrežje zNET so bili že v letu 2015 vključeni vsi zdravstveni zavodi. Stroške povezave je do novembra 2015 krilo Ministrstvo za zdravje, za tem je strošek prešel za zavode. ZDRZZ je tako pričel z izvedbo skupnega javnega naro-čila za najem komunikacijskih povezav zNET po tem presečnem datumu. Eden od večjih projektov, ki se je pričel uvajati konec leta 2015, je bil eRecept. Po terminskem načrtu, določenim v Pravilniku o pogojih, rokih in načinu vključitve ter uporabe eZdravja za obvezne uporabnike, so eRecept najprej uvedle lekarne, nato pa vzporedno s papirnimi recepti vsi izvajalci na primarni ravni. Predpisovanje izključ-no eReceptov (razen izjem) se je na primarni ravni pričelo 2. 11. 2015. Komisija je Ministrstvo za zdravje opozarjala na določene pomanjkljivosti in težave v zavodih, še posebej glede uporabe profesionalnih kartic in PIN kod. ZDRZZ je tudi imenoval predstavnika v Strokovno skupino za eRecept, ki jo je ustanovil NIJZ.

V projektu eNaročanje so programske hiše do sredine leta pripravile nadgradnje zalednih sistemov za potrebe aplikacije. Komisija je že ob času priprav na uvedbo ob predstavitvi na komisiji predlagala nekatere izboljšave, prav tako je ZDRZZ nanje opozoril Ministrstvo za zdravje na strokovnem srečanju »eZdravje v luči novele Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva«, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zdravje. Pogoj uvedbe eNaročanja v vsakem zavodu je bila uskladitev lokalnega šifranta s šifrantom vrst zdravstvenih storitev, pri kateri so morali sodelovati zdravniki iz bolnišnic in programske hiše. Na predlog ZDRZZ je Ministrstvo za zdravje objavilo dva razpisa za dodelitev sredstev za povezo-vanje s centralnimi storitvami eZdravja ter za uvajanje rešitev eNaročanje pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Predmet razpisov je bila omenjena uskladitev šifrantov in nakup opreme, strokovna služba ZDRZZ pa je članom ZDRZZ po-magala pri prijavi na oba razpisa in posledični pridobitvi sredstev. eNaročanje se je skladno s pravilnikom pričelo postopoma uvajati 1. 11. 2015 pri izvajalcih na sekundarni in terciarni ravni, vendar le kot poročanje o čakalnih dobah in prvih prostih terminih. ZDRZZ je imenoval tudi predstavnika v Strokovno skupino za eNaročanje, ki jo je ustanovil NIJZ.

11. 2) Analiza stanja informatike v zdravstvenih zavodihStrokovna služba ZDRZZ je v sodelovanju z delovno skupino komisije dokončala analizo stanja informatike v zdravstvenih zavodih, ki jo je skupaj s priporočili di-rektorjem predstavila na odborih in jo v celoti objavila v Novisu.Najpomembnejše ugotovitve analize so naslednje:

→ V primerjavi s tujino imajo slovenski zdravstveni zavodi veliko nižji odstotek zaposlenih informatikov, prav tako vodja v večini zavodov ni član višjega vod-stva oz. ožjega kolegija direktorja, kar bi bilo sicer priporočljivo.

→ V kar tretjini vseh zavodov vodstvo samo brez sodelovanja informatike uskla-


juje in odloča o realizaciji finančnega načrta s področja informatike, kar je ne-navadno in kaže na to, da informatika ni ustrezno organizacijsko umeščena v tretjini zavodov.

→ Velika večina zavodov ocenjuje, da ima premajhno ekipo za informatiko in bistveno več naslovljenih zahtev, kot so jih kadrovsko sposobni opraviti sami. Da je potreb vse več, govorijo podatki o mednarodni primerljivosti, pa tudi dejstvo, da se uvajajo številni nacionalni projekti.

→ Prav tako zaposleni informatiki iz velike večine zavodov ocenjujejo, da zaradi pomanjkanja sredstev in časa ne morejo pridobivati nujno potrebnih strokov-nih znanj.

→ V primerjavi z mednarodnim povprečjem za zdravstvo namenjajo slovenski zdravstveni zavodi občutno manjši odstotek sredstev za informatiko v celotnih prihodkih, kar pomeni, da je informatika še vedno prevečkrat razumljena kot strošek namesto dodana vrednost.

→ V zavodih 90 % svojih virov za informatiko prejmejo od ZZZS kot namenska sredstev za informatizacijo. Teh je nekajkrat premalo za potrebe informatike, zato zavodi razliko od teh namenskih sredstev pokrivajo iz lastnih sredstev (iz materialnih stroškov in amortizacije), kar pa je odvisno od finančne sposobno-sti in določanja prioritet posameznega zavoda.

11.3) Priprava predloga o povečanju namenskih sredstev za informatizacijo za splošni dogovor Na podlagi rezultatov analize je strokovna služba ZDRZZ pripravila predlog o povečanju sredstev za informatiko za Dogovor 2016. Zdravstveni zavodi trenu-tno prejemajo namenska sredstva za informatizacijo, ki so vključena le v večino standardov za ambulantne storitve v Prilogi I SD. Ta sredstva že zdaj ne zadoščajo, še posebej pri bolnišnicah, zato bi bilo potrebno namenska sredstva postopoma dvigniti in delno približati mednarodnemu povprečju ter jih po enakem ključu namenjati vsem zavodom. ZDRZZ je kot nov ključ predlagal delež pogodbene vre-dnosti z ZZZS in ne več kot namenska sredstva v standardih. Predlog ZDRZZ se je tako glasil: »Namenska sredstva za informatiko se v pogodbi z iz-vajalcem določi v višini 2 % pogodbene vrednosti v letu 2016. V letu 2017 se namenska sredstva za informatiko določijo v višini 3 % pogodbene vrednosti. Izvajalec je Zavodu ob koncu leta dolžan posredovati poročilo o namenski porabi sredstev za informatiko. V kolikor sredstva niso porabljena namensko, se razlika vrne Zavodu.«

11.4) Kupovanje namiznih čitalnikov za sistem KzzOnLineKer je pogodba o dobavi namiznih čitalnikov kartic, ki se uporabljajo v sistemu KzzOnLine, ZZZS potekla januarja 2016, se je ZDRZZ pričel dogovarjati z ZZZS o najboljši rešitvi za zavode v prihodnje, saj so ti sami kupovali čitalnike po pogodbi iz razpisa ZZZS.ZDRZZ je zato med člani izvedel vprašalnik o čitalnikih, komisija pa je obravnava-la rezultate, pripravila predlog nekaterih rešitev in imenovala delovno skupino, ki je na ZZZS sodelovala pri pripravi tehničnih specifikacij novega razpisa.

Delovna skupina se je z ZZZS dogovorila o naslednjih rešitvah, ki naj bi področje naročanja čitalnikov v bodoče izboljšale tako, da se poveča konkurenca in znižajo cene:

→ Možnost izbire o uporabi dveh enorežnih čitalnikov ali enega dvorežnega či-talnika na delovišču.

→ Oblikovanje treh ločenih sklopov in s tem možnost prijave več ponudnikov: Sklop 1: dobava dveh tipov enorežnih čitalnikov; Sklop 2: dobava in vzdrževa-nje pametnih dvorežnih čitalnikov in Sklop 3: vzdrževanje pametnih čitalnikov (obstoječih, ki jih uporabljajo zavodi).

→ Oblikovanje sklopa 3 tako, da mora ponudnik v okviru »osnovnega servisnega paketa« zagotavljati obstoječih čitalnikov opraviti nabor opravil, ki so bila zdaj

ločena zaračunana in občutno predraga. → Določitev strogih varnostnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati kateri koli po-

nujeni čitalnik. → »Firmware« z vsemi nadgradnjami bo brezplačno dostopen, prav tako bodo vsi

operacijski sistemi podprti brezplačno.

11.5) Prenova Spremljanja zunajbolnišničnih obravnav (eSZBO)Komisija je na svoji seji obravnavala tudi projekt eSZBO, ki ga pripravlja NIJZ, njegov namen pa je spremljanje zunajbolnišničnih obravnav na ravni osebe. Komisija je NIJZ predlagala naslednje: pridobitev mnenja Informacijskega pooblaščenca o projektu; pri-dobitev podatkov iz uradnih registrov oz. drugih primarnih virov, kjer je to mogoče; nujnost vnosa zahtevanih podatkov šele od uvedbe projekta naprej, ne pa tudi za nazaj; vključitev stroke v projekt in izobraževanje zdravstvenega osebja; nujnost pravočasne priprave metodoloških navodil s terminskim načrtom in dovolj dolgim rokom za iz-vedbo in testiranje ter zagotovitev financiranja nadgradenj zalednih sistemov.

11.6) Prenova Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravs-tvu (RIZZDZ)NIJZ je v sodelovanju z vsemi deležniki pripravljal projekt prenove RIZZDZ, saj je obstoječa Baza podatkov o izvajalcih zastarela in zato tudi neažurna. Nova rešitev prinaša naslednje novosti: avtomatiziran vnos podatkov tam, kjer podatki nastaja-jo, in nekateri novi podatki; pripravljanje rednih letnih poročil ter dva možna na-čina dostopa do RIZZDZ (spletna aplikacija za vnos podatkov ali paketni prenos podatkov iz kadrovskega informacijskega sistema). Komisija je NIJZ predlagala nekatere izboljšave glede paketnega prenosa podatkov, nujnost pravočasne pripra-ve tehničnih specifikacij, zagotovitev financiranja in možnost uvedbe med letom 2016, saj s 1. 1. 2016 to ne bo mogoče.

11.7) Projekt prenove zdravstveno informacijskega sistema (ZIS)Projekt ZIS, ki poteka v petih zdravstvenih domovih, se je v letu 2015 nadaljeval. Program se je glede na potrebe in želje uporabnikov, pa tudi zahtev Ministrstva za zdravje, ZZZS in NIJZ sproti dograjeval in optimiziral.Predstavniki ZDRZZ so se udeležili kongresa Slovenskega društva za medicinsko informatiko z motom »Boljše zdravstvo – tudi s sodobno zdravstveno informati-ko«. Na Komisiji za informacijske sisteme so se poleg omenjenih projektov obrav-navali tudi drugi projekti.

12) Standardizacija in uvajanje kakovosti v zdravstvenih zavodihKomisija za kakovost je v letu 2015 aktivnosti usmerjala v realizacijo sprejetih ci-ljev za obdobje 2013-2017. Tako je v okviru ciljev pripravila predloge v zvezi z ažu-riranjem nabora kazalnikov poslovanja in poslovne učinkovitosti v bolnišnicah in kazalnikov kakovosti, ki se zbirajo v okviru projekta kakovost v zdravstvu.

ZDRZZ je v začetku leta 2015 Projektnemu svetu za eZdravje predlagal, da se zbi-ranje kazalnikov iz bolnišnic umesti v eZdravje kot poseben podprojekt, za katere-ga bi pridobili tudi EU sredstva. Namen predloga je bil, da se strokovni in poslovni kazalniki ustrezno strukturirajo in da se za njihovo zbiranje zagotovi enotna infor-macijska podpora. Trenutno se spremlja 76 kazalnikov:

→ 31 kazalnikov zbira ZZS, → 36 kazalnikov zbira NIJZ in → 9 strokovnih ter poslovne kazalnike zbira Ministrstvo za zdravje.

Predlog ni dobil podpore s strani ZZS, ki želi še naprej sama zbirati kazalnike, ki jih poročajo zdravniki. NIJZ pa že sam zagotavlja informacijsko podporo za zbira-nje in poročanje. Od vseh kazalnikov bi bilo tako smiselno v enoten informacijski sistem zajeti le devet strokovnih kazalnikov in poslovne kazalnike, ki jih bolnišnice posredujejo Ministrstvu za zdravje.


Ocenjujemo, da je to področje zbiranja in poročanja zelo nedorečeno in bo potre-bovalo več aktivnosti tudi v prihodnjem letu. Ugotavljamo, da je nabor kazalnikov kakovosti, ki jih morajo zbirati bolnišnice, preobsežen. Evalvacije in rezultatov zbiranja omenjenih kazalnikov, ki bi bili podlaga pri poslovnem odločanju, še ve-dno ni ali pa so s preveliko zamudo. Na dogovarjanju za Dogovor 2016 so partnerji sprejeli predlog ZDRZZ in ZZZS, da strokovni kazalniki kakovosti in kazalniki poslovne učinkovitosti niso več vsebina splošnega dogovora, temveč se objavijo na spletnih straneh Ministrstva za zdravje. S tem se omogoči hitrejše ažuriranje, glede na potrebe in izkušnje.Komisija je oblikovala poenoten vprašalnik o zadovoljstvu uporabnikov, ki je bil v letu 2015 uporabljen v več 10 zdravstvenih domovih. V pripravi je tudi standar-diziran vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih v zdravstvenih domovih. Vprašalnik, ki ga uporabljajo bolnišnice ostaja SIOK. Člani komisije so ugotovili, da je zelo kakovosten ter omogoča ne le ugotavljanje in primerjavo v zavodu skozi več let, ampak tudi primerjavo organizacijske klime v celotnem slovenskem prostoru s primerjavo prek 12 različnih kategorij.ZDRZZ je v sodelovanju z SIQ na pobudo in predlog komisije pripravil ponudbo za skupinske pridobitve ISO standarda 9001, nadgradnjo ISO standarda 9001 s standardom EN 14225 in celotno vzpostavitev sistema kakovosti in varnosti za zdravstvene domove. Izvedba skupinske pridobitve ISO standarda bi potekala sko-zi tri ključne aktivnosti, in sicer:

→ usposabljanje koordinatorjev/vodij projekta, → izvedbe izobraževalnih delavnic za vzpostavitev sistem in → s stalno podporo mentorstva.

Žal interesa zdravstvenih domov, ki nimajo vpeljanega ISO standarda, ni bilo. V okviru predloga, da se vzpostavi enotni informacijski sistem za spremljanje kakovo-sti v JZZ s povezavo do Ministrstva za zdravje, ZZZS in NIJZ je komisija v ta namen povabila več predstavnikov družb, ki so predstavili svoje storitve in ponudbe.

13) Urgentni centriV letu 2015 so se nadaljevale aktivnosti glede vzpostavitve in realizacije projek-ta urgentnih centrov. Ministrstvo za zdravje je sprejelo Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči ter Enotno metodologijo organizacije urgentnih centrov v Republiki Sloveniji.V ZDRZZ je bilo sklicanih veliko sestankov na temo organizacije in delovanja urgen-tnih centrov, podanih veliko predlogov za izboljšanje sistema ter opozoril glede tveganj v zvezi z novo organizacijo na primarni in sekundarni ravni, na katere so bili vabljeni tudi predstavniki Ministrstva za zdravje. ZDRZZ se je udeležil sej Odbora za zdravstvo ter aktivno sodelovalo s predlogi pri pripravi Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Na podlagi Enotne metodologije organizacije urgentnih centrov v Republiki Sloveniji, ki jo je Ministrstvo za zdravje objavilo avgusta 2015, je bila pripravljena fi-nančna ocena potrebnih dodatnih sredstev ter na podlagi kadrovskega normativa v urgentnih centrih predlogi standardov za triažo, opazovalnico, dispečersko službo ter urgentno kirurgijo in internistiko. Predlogi financiranja so bili posredovani na dogo-varjanje za Aneks št. 1 k Dogovoru 2015 in Dogovor 2016. Tematiko urgentnih centrov sta na svojih sejah večkrat obravnavala tudi Odbor osnovne zdravstvene dejavnosti in Odbor bolnišnične dejavnosti. ZDRZZ je Ministrstvu za zdravje večkrat posredoval dopise z usmeritvami in opozorili JZZ, ki se bodo vključevali v mrežo NMP. ZDRZZ je poudarjal, da je potrebno s sred-stvi EU zgraditi urgentne centre v bolnišnicah in z njimi uredi bolnišnično NMP. Dobro delujoč sistem NMP na terenu oz. v zdravstvenih domovih pa naj se ohrani v dosedanji obliki vse dokler ne bodo zagotovljeni kadrovski in finančni pogoji za nadgradnjo sedanjega sistema. Nov sistem mora namreč postati nadgradnja dobro delujočega dosedanjega sistema. Da ne bo prišlo do prevelikih težav pri delovanju sistema SNMP, ki zdaj zelo dobro deluje v okviru razpoložljivih finančnih sredstev,

je v prehodnem obdobju nujno potrebno zagotoviti postopno uvajanje novega sis-tema SNMP na podlagi izpolnitve vseh naslednjih pogojev:

→ dostopnost in varnost pacientov mora ostati najmanj na enaki ravni kot je zdaj; → zagotovljeni morajo biti vsi kadrovski pogoji, (zadostno število urgentnih

zdravnikov); → zagotovljeni morajo biti prostori za celoten tim SNMP; → zagotovljena mora biti vsa zahtevana oprema,; → zagotovljena morajo biti finančna sredstva za delovanje SNMP in → izdelan mora biti Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, kjer morajo biti

nedvoumno opredeljene odgovornosti primarne in sekundarne zdravstvene ravni pri delovanju SNMP.

Bolnišnice so morale zaradi črpanja evropskih sredstev za izgradnjo urgentnih centrov začeti z delovanjem s 1. 1. 2016, s 15. 1. 2016 pa se je v delo vključila tudi večina zdravstvenih domov. Opozarjajo, da v projektu urgentnih centrov niso bile zagotovljene ustrezne pravne osnove, ki bi morale zagotoviti enotno vodenje in or-ganiziranje dela v urgentnih centrih. Tako se zdaj pojavljajo problemi pri usklaje-vanju strokovnega dela, kjer se srečujeta primarni in sekundarni del, prav tako tudi ni ustrezno urejeno financiranje urgentnih centrov. Najmanj pa je bilo narejenega za področje pediatrične urgence. ZZZS, ki je financer dejavnosti, namreč ni bil vključen v projekt v takšni meri, da bi uredil prestrukturiranje sredstev za dežurno službo izvajalcem skozi splošni dogovor.ZDRZZ je vseskozi opozarjal Ministrstvo za zdravje na probleme vzpostavitve no-vih urgentnih centrov, ki so se in se pojavljajo tako v bolnišnicah kot v zdravstve-nih domovih. Prek dogovarjanja in tudi na ločenih sestankih je ZDRZZ kritično ocenjeval nefinanciranje novih urgentnih centrov in pripravilo za skupne sestanke ter dogovarjanje več kalkulacij. Dogovarjanja za plačevanje nove organizacije ur-gentnih centrov se bodo v prihodnje še aktivno nadaljevala.

14) Zbiranje podatkov za povračilo stroškov dela pripravnikov in sekundarijevV letu 2015 je ZDRZZ zbiral in ZZZS posredoval podatke za povračilo stroškov dela za pripravnike.V obdobju januar - marec je ZZZS vsem izvajalcem skupaj (bolnišnice, zdravstveni domovi, drugi JZZ, zasebniki, zdravilišča, posebni vzgojni in drugi socialni za-vodi) povrnil stroške dela v višini 4.342.947,29 EUR, za obdobje april - junij v višini 4.653.169,36 EUR, za obdobje julij - september v višini 4.315.721,33 EUR, za obdobje oktober - december pa v višini 4.814.804,11 EUR. ZZZS je v letu 2015 povrnil stroške dela v višini 18.126.642,09 EUR.Vsi izvajalci skupaj so v letu 2015 na novo zaposlili 1918 pripravnikov.Zaradi drugačnega seznama poklicev zdravstvenih delavcev in sodelavcev skuša ZDRZZ prek Ministrstva za zdravje oblikovati nov seznam delovnih mest, za kate-ra bi lahko pripravniki sklepali pogodbe o zaposlitvi. Seznam bi predstavljal pod-lago za povrnitev določenih stroškov izvajalcem, ki so v mreži javne zdravstvene službe, skladno z določili vsakoletnega splošnega dogovora.ZDRZZ je izvajal tudi aktivnosti za dopolnitev Seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti, ki je stopil v veljavo 3. 2. 2014 skladno z Odredbo o seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/14), in sicer s poklici, pomemb-nimi za izvajanje dejavnosti psihiatrije (socialni pedagog, kineziolog, likovni, glasbeni terapevt).Poskušalo se je uskladiti glede:

→ višine povračila stroškov regresa za letni dopust; → morebitnega plačila odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, poveča-

nih prispevkov zaradi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so posledica no-vosti iz leta 2013 na področju delovnih razmerji in trga dela (ZDR-1 in ZUTD, oba iz 2013);

→ morebitnega plačevanja tolmača za gluhe in


→ morebitnega plačevanja dodatka za mentorstvo.ZDRZZ je na podlagi pogodb o medsebojnem sodelovanju zasebnikom in ostalim izvajalcem, ki niso člani združenja, zaračunal storitve zbiranja in obdelave podat-kov v višini, ki jo je določil Upravni odbor (18 EUR na mesec za posameznega pripravnika).

15) Komuniciranje in odnosi z javnostmiKomunikacijske aktivnosti službe za odnose z javnostmi imajo povezovalno in usklajevalno vlogo pri komuniciranju ZDRZZ s člani in drugimi zunanjimi javnostmi. Med pomembnejše aktivnosti v letu 2015 so bile vključene naslednje:

→ Zagotavljanje in izvajanje komunikacij v podporo odločitvam organov, odbo-rov in komisij ZDRZZ (oblikovanje strategij komuniciranja v različnih prilo-žnostih).

→ Obravnava javnega komuniciranja zdravstvenih zavodov na odborih dejavnosti. → Komuniciranje z mediji: v letu 2015 je ZDRZZ proaktivno pripravljal in po-

sredoval vsebine medijem, organiziral srečanja z novinarji ter se redno odzival na vprašanja medijev v zvezi s temami, ki zadevajo poslovanje JJZ. Tudi to leto je združenje doseglo več kor 300 pojavljanj v slovenskih medijih (tiskanih, elektronskih).

→ Urejanje in izdajanje glasila Novis: publikacija je v letu 2015 izšla v 12-ih števil-kah (od tega sta bili dve dvojni), ki so vsebovale štiri stalne rubrike (komentar, aktualno, intervju, novosti v zavodih). Objavljenih je bilo 10 tematskih prilog, ki so poglobljeno obravnavale tematike z različnih delovnih področij poslova-nja JZZ (določanje letnega dopusta, mediacija, e-Zdravje …).

→ Razvoj spletne strani ZDRZZ in sodobnih komunikacijskih kanalov: v letu 2015 je ZDRZZ svoje delo in blagovno znamko promoviral tudi prek sodobnih orodij komuniciranja oz. družbenih medijev (facebook, twitter).

→ Skrb za komunikacijsko strategijo in krepitev blagovne znamke ZDRZZ.

16) Mediacija v zdravstvuMediacijska napotitvena služba ZDRZZ je v letu 2015 področje izvajanja storitev mediiranja (izvedeni mediacijski primeri) in svetovanja članom glede uporabe mirnih metod reševanja sporov v zdravstvu okrepila z izdelavo celostnih modelov upravljanja s spori. Mediacijski pisarni UKC Maribor in ZD Maribor ter Medi-acijskemu centru UKC Ljubljana se je v letu 2015 pridružil še Mediacijski center ZD Ljubljana. ZDRZZ je nudil pomoč pri pripravi projektnega načrta nove me-diacijske pisarne, pripravil vso dokumentacijo za njeno delovanje in ves čas nudil strokovno podporo pri izvajanju tamkajšnjih mediacijskih storitev. Na področju izobraževanj s področja mediacije je ZDRZZ izvedel: 1. enodnevno nadaljevalno delavnico iz utrjevanja mediacijskih veščin (novem-

ber 2015) in2. 2 osnovni usposabljanji iz mediacije in poznavanja mediacijskih veščin, vsako

v trajanju 100 pedagoških ur (marec 2015 in november 2015).Posebno skrb je ZDRZZ namenil zagotavljanju kakovosti izvedenih mediacij-skih primerov:

→ ponujanje mentorstva mediatorjem, ki so se usposobili v okviru ZDRZZ (me-diiranje z izkušenimi mediatorji);

→ omogočanje obzerviranja naših mediacijskih primerov mediatorjem, ki so se usposobili v okviru ZDRZZ;

→ dve vodeni interviziji za mediatorje v zdravstvu (februar 2015 in oktober 2015).

17) Sodelovanje Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije s HOPESodelovanje ZDRZZ s HOPE je v 2015 zajemalo naslednje temeljne aktivnosti:

→ Udeležba predstavnikov ZDRZZ (Simon Vrhunec v vlogi slovenskega guver-

nerja ter Maja Zdolšek v vlogi liaison officerja in nacionalnega koordinatorja programa izmenjave) na zasedanjih HOPE-a v mesecu juniju, oktobru in no-vembru.

→ Obveščanje evropske zveze o vseh zahtevanih informacijah (npr. podatki o vplivu gospodarske krize na naš zdravstveni sistem, ki so bili objavljeni v poro-čilu HOPE-a »The crisis, hospitals and healthcare«).

→ Obveščanje članov ZDRZZ o mednarodnih izobraževalnih obiskih. → Informiranje članov ZDRZZ o dogajanju na področju evropske zdravstvene

politike. → Vključitev ZDRZZ v program izmenjave zdravstvenega osebja (exchange pro-

gramme). Program izmenjave je v letu 2015 potekal pod sloganom: »Hospitals 2020« s pričetkom 4. maja 2015 in se je zaključil z evalvacijsko konferenco 2. junija 2015 v Varšavi.

18) Organizacija izobraževanjOrganizacija izobraževanj za zaposlene v JZZ je ena od pomembnih nalog, ki jih skozi vsa leta izvaja ZDRZZ. Na ta način svojim članom na stroškovno učinkovit način pomaga pri reševanju njihovih specifičnih vprašanj in problemov, tistih, ki so pretežno prisotni le v zdravstveni dejavnosti. Pri izvajanju programa posame-znega posveta, seminarja in delavnice v letu 2015 so poleg zunanjih predavateljev sodelovali tudi zaposleni v strokovni službi ZDRZZ, ki so udeležencem mnogokrat podali pojasnila o možnih rešitvah najpomembnejših problemov oz. informacije o pridobljenih pojasnilih in tolmačenjih pristojnih institucij.

Tabela 2: Posveti, usposabljanja in izobraževanja v letu 2015

Datum in kraj izvedbe Naslov, kratek opis

9. 3. 2015, Ljubljana Posvet v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem javnih uslužbencev

19. 3. 2015, Ljubljana Delavnica za uvedbo Vzorčnih notranjih pravil z zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki za javne zdravstvene zavode

24. 9. 2015, Ljubljana Posvet Uvedba »davčne blagajne« in uporaba m – obrazcev preko portala e-vem

3. 11. 2015, Ljubljana Posvet o javnem naročanju

5. 11.-6. 12. 2015, Ljubljana

Osnovno usposabljanje »Mediacijske veščine in mediator v zdravstvu«

12. 11. 2015, Ljubljana

Strokovni seminar o upravljanju z dokumentar-nim gradivom in uporabo notranjih pravilZDRZZ je strokovni seminar organiziral v sode-lovanju z UKC Ljubljana, udeleženci pa so pri-dobili tudi kreditne točke Arhiva RS.

26. in 27. 11. 2015, Debeli rtič

Posvet poslovodnih delavcev javnih zdravstve-nih zavodov

30. 11. 2015, Ljubljana

Posvet v zvezi z davčno problematiko poslovanja JZZ


21) Sodelovanje pri pripravi dokumenta Analiza zdravstvenega sistema pod okriljem Ministrstva za zdravjeZDRZZ je sodeloval pri pripravi analiz20 e zdravstvenega sistema Ministrstva za zdravje. Obseg analize je vključeval naslednja področja:1. pregled delovanja zdravstvenega sistema;2. pregled izdatkov zdravstvenega sistema;3. pregled virov financiranja zdravstvenega sistema;4. pregled plačevanja v zdravstvenem sistemu in optimizacijo zdravstvenih storitev.V strokovno skupino je Ministrstvo za zdravje imenovalo Miriam Komac in Heleno Ulčar Šumčić, in sicer pri pripravi pregleda plačevanja v zdravstvenem sistemu in optimizaciji zdravstvenih storitev. Aktivnosti so bile vezane na »Pregled obračunskih modelov v zdravstvenem sistemu« v okviru katerega smo pripravili pravna izhodišča (pregled zakonskih podlag), področje plačevanja zdravstvenih storitev iz več različnih vidikov in skozi vse tri nivoje, proces pogajanja ter metode plačevanja, ki temeljijo na rezul-tatih kakovosti. Na vseh področjih je ZDRZZ izpostavil pozitivne in negativne vidike posameznih metod plačevanja zdravstvenih storitev in podal predloge izboljšav.

22) Druge naloge Združenja zdravstveni zavodov SlovenijeZDRZZ v svojem dolgoletnem delovanju oz. pri izvajanju svojega programa dela vseskozi sodeluje s predstavniki ostalih izvajalcev programov zdravstvenih stori-tev, ZZZS, ministrstvi, občinami in številnimi drugimi inštitucijami.Strokovna služba ZDRZZ nudi vsem članom delovnih teles prostorske, kadro-vske, administrativno-tehnične in druge pogoje, da lahko kar najbolj učinkovito izvajajo svoje naloge oz. pristojnosti.

19) Publicistična dejavnostZDRZZ je v letu 2015 izdal več publikacij in druga interna gradiva, ki so bila pri-pravljena za potrebe izobraževanj in posvetov.

Tabela 3: Publikacije in druga interna gradiva izdana v letu 2015

Letno poročilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2014.

Program dela Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2015.

Knjiga Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2014.

Glasilo Novis (12 številk in 10 prilog letnika 2015).

Gradivo za posvete, seminarje in izobraževanja.

20) Športne igre slovenskih bolnišnicZDRZZ je organiziral 10. jubilejne športne igre slovenskih bolnišnic, ki so pote-kale na Otočcu. Poleg športnikov in športnic slovenskih bolnišnic so se vabilu na športne igre odzvali tudi predstavniki Ministrstva za zdravje. Tekmovanja se je udeležilo 21 ekip z več kot 500 tekmovalkami in tekmovalci, ki so se pomerili v številnih tekmovalnih panogah.Zmagovalno 1. mesto 10. športnih iger slovenskih bolnišnic v skupnem seštevku je zasedla ekipa Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – SOČA, sledili sta ji ekipa UKC Maribor na drugem in ekipa SB Novo mesto na tretjem mestu.


1) Finančni načrt 2015Finančni načrt Združenja je bil sprejet na skupščini ZDRZZ v marcu 2015 v višini 873.000 EUR, od tega so bili prihodki iz naslova članarine določeni v vi-šini 728.000,00 EUR. Predlagana višina sredstev je temeljila na programu dela ZDRZZ za leto 2015, ki je glede na program leta 2014 vseboval tudi nekatere do-datne programe. Na podlagi sprejetega finančnega načrta je Upravni odbor sprejel stopnje za ob-račun članskega prispevka za leto 2015 za posamezen razred, v katerega so razvr-ščeni člani glede na doseženi celotni prihodek v preteklem letu. Vrednosti posa-meznih razredov s pripadajočimi stopnjami za obračun članskega prispevka v letu 2015 so prikazane v spodnji tabeli in se že nekaj let niso spremenile.

Tabela 4: Prihodki, realizirani v letu 2015

Razred (glede na celotni prihodek leta 2014)

Veljavne stopnje ČP v letu 2015 (‰) (od celotnega prihodka člana v letu 2014)

do 4.590.220 € 0,78

od 4.590.221 do 20.864.630 € 0,66

od 20.864.631 € do 41.729.260 € 0,46

od 41.729.261 € dalje 0,35

Računovodsko poročilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2015

2) Izkaz prihodkov in odhodkov od 1. 1. do 31. 12. 2015Celotni prihodki so znašali 970.433 EUR in so višji od planiranih prihodkov za 11,2 % ter so bili višji od realiziranih prihodkov leta 2014 za 12,3 %. Poslovni prihodki predstavljajo kar 95,9 % (98,6 % v letu 2014; v nadaljevanju: v oklepajih so prikazani primerljivi podatki za leto 2014) vseh prihodkov, 0,3 % (0,7 %) pa predstavljajo prihodki od financiranja, ki se nanašajo na obresti od danih depozi-tov. Pomemben del prihodkov predstavljajo realizirani prevrednotovalni prihodki, ki so bili realizirani v višini 36.872 EUR in so bili višji od planiranih za 309,7 % in za 487,2 % od realizacije leta 2014, oziroma predstavljajo kar 3,8 % (0,7%) delež v vseh prihodkih. Razlog je v pridobljenih odškodninah iz naslova zavarovanj v višini 9.159 EUR in odpisa obveznosti iz preteklih let v višini 27.713 EUR. Pretežni del poslovnih prihodkov in sicer 77,8 % (83,0 %) predstavlja članarina članov ZDRZZ, ki je bila realizirana v višini 723.349 EUR.

2.1) ČlanarinaUgotovljeni prihodki iz naslova članarine v letu 2015 so znašali skupaj 723.349 EUR. Ker so bili v letu 2015 delno nedokončani programi s področja mediacije, komuniciranja in odnosov z javnostmi, pridobivanja EU sredstev v zdravstvu ter izgradnje sistema kakovosti v zdravstvu in se nadaljujejo tudi v letu 2016, smo del prihodkov od zaračunane članarine v ocenjeni višini 66.000 EUR časovno razme-jili z namenom kritja teh stroškov v prihodnjem letu. Pri obračunu članarine za leto 2015 je bil upoštevan doseženi prihodek članov ZDRZZ v preteklem letu, zmanjšan za nabavno vrednost prodanega blaga, pri če-mer višina članarine posameznega člana ni bila nižja od 0,3 % (2.619 EUR) in ne višja od 10 % vrednosti sprejetega finančnega načrta ZDRZZ za leto 2015 (87.300 EUR).Neplačana članarina dvanajstih zavodov predstavlja 6,5 % celotne letne obvezno-sti vseh članov ZDRZZ za leto 2015. V letu 2015 je komisija za popis predlagala oblikovanje popravka vrednosti terjatev oz. spornih terjatev v višini 39.399 EUR in sicer gre za terjatve, ki so zapadle 90 in več dni po zapadlosti.


Tabela 5: Članski prispevek (ČP) v letu 2015

PRIHODKI FN 2015 Realizacija 2015 IND real. 2015 / FN 2015 STRUKTURA 2015 v %

iz članarin 728.000 723.349 99,4 74,5

iz tržne dejavnosti 131.000 147.413 112,5 15,2

finančni prihodki 5.000 3.162 63,2 0,3

prevrednotovalni poslovni prihodki in ostali prihodki (plačane sporne terjatve, odškodnine, odpisi obveznosti preteklih let, odprava odloženih prihodkov)

9.000 96.509 1.072,3 9,9

SKUPAJ PRIHODKI 873.000 970.433 111,2 100

Tabela 6: Članski prispevek (ČP) v letu 2015

Zavodi Število zavodov Obračunan ČP Delež v celotnem ČP Neplačan ČP Število neplačnikov

Bolnišnice 27 429.610 59,4 42.495 9

Zdravstveni domovi 58 244.970 33,9 1.309 1

Ostali 7 48.769 6,7 3.295 2

Skupaj 92 723.349 100 47.099 12

Med drugimi poslovnimi prihodki so izkazani prihodki, ki jih ZDRZZ doseže z zaračunavanjem dodatnega števila izvodov glasila Novis ter pripravo dokumen-tacije za povrnitev stroškov pripravnikov in sekundarijev nečlanom ZDRZZ, pri-hodki od organizacij usposabljanj, zaračunanih povračil stroškov organiziranja športnih iger, prihodki iz naslova aktivnega vključevanja na področjih mediacije ter komuniciranja in odnosov z javnostmi v zdravstvu in prihodki od odprave rezervacij iz preteklih let za investicijsko vzdrževanje. Ti prihodki so doseženi v višini 207.050 EUR, od tega prihodki iz »tržne dejavnosti« v višini 147.413 EUR, prihodki iz naslova odprave rezervacij v višini 47.608 EUR in prevrednotovalni prihodki za plačane sporne terjatve v višini 12.029 EUR.

2.2) Prihodki od financiranja in prevrednotovalni poslovni prihodkiPrihodki iz tega naslova so bili realizirani v višini 3.162 EUR in predstavljajo obre-sti od vezanih začasnih presežkov finančnih sredstev Združenja. Prevrednotovalni poslovni prihodki so bili realizirani v višini 36.872 EUR in pomenijo prejeto od-škodnino zavarovalnice v višini 9.159 EUR in odpravljene obveznosti preteklih let v višini 27.713 EUR.Celotni odhodki so znašali 932.058 EUR in so višji od načrtovanih odhodkov za leto 2015 za 6,8 % ter višji od celotnih odhodkov leta 2014 za 13,8 %. Delež celotnih odhodkov v celotnih prihodkih se je povečal in znaša 96 % v primerjavi z letom 2014, ko je znašal 94,6 %. Razlog za povečanje je predvsem v izvedenem

investicijskem vzdrževanju prostorov ZDRZZ, ki je bilo načrtovano že več let in zaradi oslabitve nepravočasno poravnanih terjatev za 39.399 EUR.V celotnih odhodkih leta 2015 predstavljajo stroški dela največji delež – 64,2 % (plan 67,8 %), sledijo stroški blaga, materiala in storitev – 29,5 % (plan 29,3 %), drugi stroški 5,3 % (plan 1,5 %) in stroški amortizacije 1,0 % (plan 1,4 %).

2.3) Stroški blaga, materiala in storitev2.3.1) Stroški blaga in materialaStroški blaga in materiala so bili v primerjavi z realiziranimi stroški preteklega leta višji za 16,2 % in višji tudi od načrtovanih za 8,2 %. Razlog za povečanje je v povečanem nakupu strokovne literature in materiala, povezanega z vzdrževanjem. V celotnih odhodkih predstavljajo le majhen delež in sicer 1,6 %.

2.3.2) Stroški storitev Stroški storitev so bili v letu 2015 višji od stroškov storitev v preteklem letu za 20,1 %, od planiranih pa za 7,3 %. Razlog je v izvedenih vzdrževalnih storitvah in pove-čanju aktivnosti Združenja na področjih, kjer so bile izražene večje zahteve članov (sodelovanje s tujino, dodatni posveti, posodobitev spletne strani in »roza knjige« ipd.). Delež teh stroškov v skupnih odhodkih znaša 27,9 %. Po posameznih vrstah stroškov storitev so pri nekaterih ugotovljene nižje, pri drugih pa višje rasti od realiziranih v lanskem letu, kar je razvidno iz tabele v nadaljevanju:


Tabela 7: Stroški storitev

2014 2015 ind.15/14

1.2.4. storitve po pogodbah 54.421 36.720 67,5

Stroški storitev - zavarovalne premije za zavarovanje materialnih naložb 482 357 74,0

Stroški storitev - predavanja na posvetih 3.368 8.083 240,0

Stroški storitev - komunalne storitve (smeti, dimnik. storitve) 433 412 95,1

Stroški storitev - odvetniške, pravne, notarske, prevajalske 3.480 1.700 48,8

Stroški storitev sejnin, izplačila po avtorskih pogodbah 39.895 20.034 50,2

Stroški varovanja poslovnih prostorov, upravljanja in skupnih storitev 6.763 6.134 90,7

1.2.11. ostale storitve 50.188 63.636 126,8

Stroški storitev najema dvorane in opreme 3.164 3.242 102,5

Stroški storitev plačilnega prometa 1.211 1.323 109,3

Stroški storitev računalniških programov in vzdrževanja računalniške opreme 1.822 8.871 486,9

Storitve - zaračunane v ceni usposabljanja, pogostitev na predavanjih, športne igre 24.819 29.853 120,3

Stroški storitev - razno 19.172 20.347 106,1

2.4) Stroški delaMed stroške dela so uvrščene bruto plače in nadomestila plač, prispevki za social-no varnost delodajalca in drugi stroški dela za 11 zaposlenih na ZDRZZ. Stroški dela predstavljajo 69,2 % delež v celotnih odhodkih. Realizirani stroški dela so bili višji za 1,2 % v primerjavi s planiranimi stroški za ta namen.Povprečna mesečna bruto plača z nadomestili na delavca je znašala 3.542 EUR in je v primerjavi s povprečno plačo preteklega leta nižja za 1,3 %.Med drugimi stroški dela se, poleg stroškov regresa, ki je bil izplačan v skladu z določili Dogovora o višini regresa za letni dopust za leto 2015 v višini 692,00 EUR bruto na zaposlenega izkazujejo tudi stroški povračil za prehrano med delom, za prevoz na delo, kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev in dodatno pokojninsko zavarovanje. Prispevki delodajalca za socialno varnost zaposlenih so se obračunavali od bruto plač in drugih prejemkov delavcev na podlagi veljavnih predpisov.

2.5) Amortizacija V letu 2015 so znašali stroški obračunane amortizacije 8.862 EUR in so predsta-vljali vir za nove nabave osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Strošek amor-tizacije je nižji od planirane višine za 26,2 % zaradi nižjega obsega investiranja od planiranega. Osnova za obračun amortizacije za opredmetena osnovna sredstva v letu 2015 je bil Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoroč-nih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. V letu 2015 so bila porabljena ta sredstva v višini 7.896 EUR predvsem za obnovo računalniške opreme in za nakup dodatnih stolov za sejno sobo.

Med drugimi stroški v višini 49.107 EUR so prikazani stroški za članarine v strokovnih združenjih v višini 4.033 EUR, stroški nadomestila za stavbno ze-mljišče v višini 963 EUR, takse v višini 110 EUR, oslabitev terjatev v višini 39.399 EUR, stroški predčasnega odpisa OS v višini 722 EUR, ostali odhodki v višini 169 EUR in davek od dohodkov pravnih oseb v višini 3.711 EUR. Osnova za ob-račun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) je bila ugotovljena kot razlika med prihodki in odhodki, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost, pri čemer so bila upoštevana Sodila, ki so bila sprejeta v maju 2015. Združenje od storitev, ki jih opravlja izven programa, obračunava tudi davek na dodano vrednost (DDV) v skladu z zakonodajo. Začasni odbitni delež je za leto 2015 znašal 17 %, izračunan končni za leto 2015 in hkrati začasni delež za leto 2016 pa prav tako znaša 17 %.

3) Poslovni izid 2015Razlika med prihodki in odhodki, ugotovljena po načelu nastanka poslovnega dogodka, izkazuje pozitivni poslovni izid za leto 2015 oziroma presežek prihod-kov nad odhodki v višini 42.086 EUR. Z upoštevanjem obračunanega davka od dohodka pravnih oseb v višini 3.711 EUR pa znaša 38.375 EUR in je nižji od doseženega v lanskem letu za 14,8 %, ko je znašal 45.020 EUR.Iz tabele v nadaljevanju je razvidna razčlenitev celotnih prihodkov in odhodkov leta 2015, njihova primerjava s planiranimi za leto 2015 in realiziranimi v prete-klem letu ter njihova struktura za leto 2015.


Tabela 8: Obseg, rast in struktura prihodkov in odhodkov ZDRZZ od 1. 1.–31. 12. 2015

Konto Realizacija 2014

Plan 2015

Realizacija 2015

INDEKS INDEKS Deleži v CP/CO

I-XII 15/14 I-XII 15/PLAN LETO2014

PLAN 2015

LETO2015

1 2 3 4 5=4/2*100 6=4/3*100 7 8 9

CELOTNI PRIHODKI 864.391 873.000 970.433 112,3 111,2 100,0 100,0 100,0

1. Poslovni prihodki 852.213 859.000 930.399 109,2 108,3 98,6 98,4 95,9

1.1 članarina 707.199 728.000 723.349 102,3 99,4 81,8 83,4 74,5

1.2 drugi poslovni prihodki 145.014 131.000 207.050 142,8 158,1 16,8 15,0 21,3

2. Prihodki od financiranja 5.899 5.000 3.162 53,6 63,2 0,7 0,6 0,3

3. Prevrednotovalni prihodki 6.279 9.000 36.872 587,2 409,7 0,7 1,0 3,8

CELOTNI ODHODKI 819.373 873.000 932.058 113,8 106,8 100,0 100,0 100,0

1. Stroški blaga, materiala in storitev 229.353 256.000 274.919 119,9 107,4 28,0 29,3 29,5

1.1 stroški blaga in materiala 13.045 14.000 15.152 116,2 108,2 1,6 1,6 1,6

1.1.1 pisarniški material 3.524 4.000 3.515 99,7 87,9 0,4 0,5 0,4

1.1.2 strokovna literatura 4.364 4.500 5.515 126,4 122,6 0,5 0,5 0,6

1.1.3 drug porabljen material 5.157 5.500 6.122 118,7 111,3 0,6 0,6 0,7

1.2 Stroški storitev 216.308 242.000 259.767 120,1 107,3 26,4 27,7 27,9

1.2.1 poštne in telefonske storitve 12.766 13.000 12.761 100,0 98,2 1,6 1,5 1,4

1.2.2 storitve vzdrževanja OS 4.880 40.000 47.799 979,5 119,5 0,6 4,6 5,1

1.2.3 storitve tiskanja, razmnož., oblik. gradiv 20.905 23.000 21.548 103,1 93,7 2,6 2,6 2,3

1.2.4 storitve po pogodbah 54.421 40.000 36.720 67,5 91,8 6,6 4,6 3,9

1.2.5 storitve priprave razpisnih dokumentacij, 13.145 13.500 14.533 110,6 107,6 1,6 1,5 1,6

1.2.6 izobraževalne storitve 7.313 7.500 6.819 93,2 90,9 0,9 0,9 0,7

1.2.7storitve čiščenja poslovnih prostorov 4.404 4.500 4.410 100,1 98,0 0,5 0,5 0,5

1.2.8 dnevnice, prevoz. str, sejnine, nagrade 24.440 25.000 27.530 112,6 110,1 3,0 2,9 3,0

1.2.9 reprezentanca 4.472 4.500 5.314 118,8 118,1 0,5 0,5 0,5

1.2.10 računovodske storitve 19.374 20.000 18.697 96,5 93,5 2,4 2,3 2,0

1.2.11 ostale storitve 50.188 51.000 63.636 126,8 124,8 6,1 5,8 6,8

2. Stroški dela 566.737 592.000 599.170 105,7 101,2 69,2 67,8 64,2

2.1 Plače in drugi stroški dela 498.775 521.000 525.158 105,3 100,8 60,9 59,7 56,3

2.1.1 bruto plače in nadomestila plač 430.059 457.000 467.512 108,7 102,3 52,5 52,3 50,2

2.1.2 drugi stroški dela 68.716 64.000 57.646 83,9 90,1 8,4 7,3 6,2

2.2. Davki in prispevki 67.962 71.000 74.012 108,9 104,2 8,3 8,1 7,9



Plan 2015

Realizacija 2015

INDEKS INDEKS Deleži v CP/CO

I-XII 15/14 I-XII 15/PLAN LETO2014

PLAN 2015

LETO2015

3. Amortizacija 8.381 12.000 8.862 105,7 73,8 1,0 1,4 1,0

4. Ostali drugi stroški 14.902 13.000 49.107 329,5 377,7 1,8 1,5 5,3

Čisti poslovni izid 45.018 0 38.375 85,2 0

4) Bilanca stanja na dan 31. 12. 20154.1) Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju Združenje ima med dolgoročnimi sredstvi in sredstvi v upravljanju evidentirano računalniško in pisarniško opremo ter opremo za informacijsko komunikacijski promet.V letu 2015 je bila nabavljena nova programska oprema (licence) v višini 1.691,12 EUR, nova računalniška oprema v višini 1.815,49 EUR, projektor v vi-šini 1.300,63 EUR, druga oprema v višini 1.875,96 EUR in drobni inventar v višini 1.212,69 EUR.Popisna komisija je pri rednem letnem popisu popisala vsa sredstva in vire sred-stev ZDRZZ konec leta 2015 in ugotovila, da se dejansko stanje sredstev ujema s knjigovodskim stanjem glede na število in opis. Iz uporabe so se zaradi zastarelosti in večkratnih okvar izločila naslednja osnov-na sredstva, ki jih je predlagala inventurna komisija za popis sredstev in virov (po seznamu); programska oprema licence, ki so amortizirane v višini 4.280,33 EUR, računalniška in druga oprema v višini 9.020,46 EUR, ki je v celoti amorti-zirana in nima sedanje vrednosti, in drobni inventar v višini 4.802,38 EUR. Ko-misija pa je predlagala v odpis tudi osnovno sredstvo računalnik Lenovo YOGA 3 PRO, ki je bilo poškodovano in bi bilo popravilo neracionalno s sedanjo vre-dnostjo 722,25 EUR.

4.2) Kratkoročna sredstvaMed kratkoročnimi sredstvi so zajeta denarna sredstva na transakcijskem računu, kratkoročne terjatve in finančne naložbe - kratkoročno dani depoziti. Največji de-lež med kratkoročnimi sredstvi predstavljajo dani depoziti v finančne institucije oziroma Delavsko hranilnico Ljubljana, na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je ustrezno potrjena oziroma razvidna iz usklajevalnega zapisnika. Kratkoročne terjatve se pretežno nanašajo na neplačan članski prispevek za leto 2015. V mesecu novembru 2015 so bili izdani usklajevalni obrazci terjatev in obveznosti (IOP) na dan 31. 10. 2015. Terjatve in obveznosti za leto 2015 so bile medsebojno usklajene. Neplačnikom so se posredovali tudi opomini za odprte terjatve oziroma dolgove.V letu 2015 so bili opravljene oslabitve terjatev v skupnem znesku 39.399 EUR za nekaj članov, ki niso poravnali redno svojih obveznosti oziroma niso bile porav-nane v 90 in več dneh po zapadlosti. Za neplačane terjatve ZDRZZ izvaja postopke opominjanja in usklajevanja z dolžniki ter v skrajnih primerih tudi sodno izterja-vo, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti.

4.3) Kratkoročne obveznosti Med kratkoročnimi obveznostmi ima ZDRZZ konec leta evidentirane obvezno-sti do dobaviteljev, uporabnikov enotnega kontnega načrta (drugi in določeni uporabniki), obveznosti iz naslova plač in druge kratkoročne obveznosti.Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi se nanašajo na prejeti material in osnovna sredstva oziroma opravljene storitve konec leta oziroma v mesecu de-

cembru 2015 in so v rokih poravnane v prvih mesecih leta 2016, glede na njihovo zapadlost. Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta na dan 31. 12. 2015 znašajo 0 EUR in so bile po sklepu inventurne komisije 31. 12. 2015 v višini 27.713 EUR prenesene v prihodke kot odpisi obveznosti iz preteklih let. Inventurna komisija je proučila dokumente, ki dokazujejo obstoj teh obve-znosti iz preteklih let in ugotovila, da te obveznosti izvirajo iz projekta NSA, ki je bil v celoti zaključen. Združenje je obveznosti iz tega naslova do ZZZS poravnalo. Med kratkoročnimi obveznostmi se izkazujejo tudi vnaprej odloženi prihodki, ki so namenjeni pokrivanju posebno določenih stroškov iz naslova članarine, kar je posebej obrazloženo v okviru doseženih prihodkov v letu 2015.

4.4) Lastni viri in dolgoročne obveznosti V pasivi bilance stanja ZDRZZ izkazuje lastne vire oziroma sklad premoženja (knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev) in presežek prihod-kov nad odhodki, ki že vključuje pozitivni poslovni rezultat leta 2015. Lastni viri ZDRZZ so izkazani konec leta 2015 v višini 534.820 EUR in predstavljajo v večini presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Spremembe pri sredstvih in obveznostih do virov sredstev v letu 2015 so razvidne iz tabele 9.

Zakonske in druge pravne podlage za pripravo računovodskega poroči-la:

→ Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedi-lo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617),

→ Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE),

→ Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10),

→ Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 – popr., 104/10 in 104/11) ),

→ Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08 in 112/09),

→ Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/05, 10/06 – popr., 58/06, 112/06 – popr., 112/06 – popr., 3/07, 12/08, 119/08, 1/10, 90/10 – popr., 80/11, 2/12, 64/12, 94/14, 2/15 – popr., 95/15 in 98/15),

→ Navodilo o predložitvi letnih poročil pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 109/10),

→ Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb


Tabela 9: Stanje sredstev in njihovih virov na dan 31. 12. 2015

Naziv skupine kontovLETO LETO Indeks

2014 2015 2015/14

1 SREDSTVA – AKTIVA 654.579 674.313 103,0.1.1 DOLG. SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 58.181 55.280 95,0

.1.1.1 neopredmetena sredstva 5.536 2.947 53,2

.1.1.2 popravek vrednosti neopredmetenih sredstev 4.061 634 15,6

.1.1.3 oprema 108.814 100.474 92,3

.1.1.4 popravek vrednosti opreme 52.108 47.507 91,2

.1.2. KRATKOROČNA SREDSTVA 596.398 619.033 103,8

.1.2.1 denarna sredstva na računih 6.117 7.828 127,9

.1.2.2. kratkoročne terjatve do kupcev 366 0 0

.1.2.3 dani predujmi in varščine 665 100 15,0

.1.2.4 kratkoročne terjatve 95.626 73.986 77,4

.1.2.5 KFN, terjatve iz financiranja 493.444 536.602 108,7

.1.2.6 AČR 180 517 287,2

2 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV - PASIVA 654.579 674.313 103,0

.2.1 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 158.133 139.493 88,2

.2.1.1 kratkoročne obveznosti do zaposlenih 0 39.211

.2.1.2 kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 8.748 19.060 217,9

.2.1.3 druge kratkoročne obveznosti 8.065 15.222 188,7

.2.1.4 kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN 27.713 0 0

.2.1.5 PČR 113.606 66.000 58,1

.2.2 LASTNI VIRI 496.446 534.820 107,7

Vrednost aktive in pasive v bilanci stanja ZDRZZ se je na dan 31. 12. 2015 v primerjavi s stanjem konec leta 2014 povečala za 3,0 % oziroma za 19.734 EUR.

javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 – ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12 in 100/15),

→ Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmete-nih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10, 108/13 in 100/15),

→ Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15),

→ Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 60/07, 55/13 in 92/15),

→ Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07 in 68/09),

→ Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno preči-

ščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15), → Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št.

141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14),

→ Statut Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, → Pravilnik o računovodstvu, → Pravilnik o popisu, → Pravilnik o plačah, → Sodila za razmejitev prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti, → Sklep o povračilih stroškov in nagrad.

Metod MezekDirektor


Vsebina

Program dela Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 20163 1) Dogovarjanje o obsegu in vrednotenju

programov zdravstvenih storitev in spre-mljanje izvajanja sprejetih dogovorov ter sklenjenih pogodb

3 2) Obravnava predlogov predpisov in predpi-sov (zakonov in podzakonskih aktov) ter kolektivnih pogodb

3 3) Spremljanje izvajanja sprejetih predpisov (zakonov in podzakonskih aktov) ter kolektivnih pogodb

3 4) Izvajanje nalog s področja računovodenja in obdavčevanja

3 5) Zbiranje podatkov in priprava informacij in kazalcev o delu zdravstvenih zavodov

4 6) Izvajanje notranjega nadzora v javnih zdravstvenih zavodih

4 7) Izvajanje skupnih javnih naročil4 8) Sodelovanje pri vzpostavitvi informacijskih

sistemov v zdravstvenih zavodih 4 9) Standardizacija in uvajanju kakovosti v

zdravstvenih zavodih4 10) Zbiranje podatkov za povračilo stroškov

dela pripravnikov in sekundarijev4 11) Komuniciranje in odnosi z javnostmi4 12) Mediacija v zdravstvu5 13) Sodelovanje z Evropsko zvezo bolnišnic in

drugih zdravstvenih organizacij (HOPE)

5 14) Organizacija izobraževanj5 15) Sodelovanje in povezovanje ter usklajevanje

stališč5 16) Sodelovanje združenja pri pridobivanju

evropskih sredstev 5 17) Elektronsko poslovanje in arhiviranje5 18) Vzpostavitev skupne baze cen5 19) Opravljanje drugih nalog glede na interes

in potrebe članov, skladno z določili statuta združenja

Finančni načrt Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 20166 1) Načrtovani prihodki za leto 2016 6 1.1) Članarina6 1.2) Drugi poslovni prihodki 7 1.3) Prihodki od financiranja7 1.4) Prevrednotovalni prihodki7 2) Načrtovani odhodki za leto 20167 2.1) Stroški materiala in storitev 7 2.2) Sredstva za plače in drugi stroški zaposlenih7 2.3) Davki in prispevki7 2.4) Amortizacija7 2.5) Drugi odhodki 7 3) Bilanca stanja


Program dela Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2016

Temeljni cilj Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije (v nadaljevanju ZDRZZ) je uresničevanje skupnih interesov njegovih članov. V skladu s sprejetimi usme-ritvami za delo združenja bodo v letu 2016 organi in strokovna služba opravljali naslednje naloge:

1) Dogovarjanje o obsegu in vrednotenju programov zdravstvenih storitev in spremljanje izvajanja sprejetih dogovorov tewr sklenjenih pogodbZDRZZ bo pripravljal predloge za spremembe Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 (v nadaljevanju Dogovor 2017) v skladu s predlogi članov in sklepi or-ganov. Predstavniki združenja bodo sodelovali v skupinah za pripravo splošnega dogovora in v delovnih skupinah, ki se oblikujejo za izdelavo konkretnih rešitev posameznih določil splošnega dogovora. ZDRZZ si bo prizadeval za pošteno ureditev plačevanja zdravstvenih storitev iz-vajalcem. Med procesom dogovarjanja si bo prizadeval za organiziranje in izved-bo čim večjega števila individualnih sestankov s partnerji dogovarjanja za dosego ključnih sprememb in dopolnitev določil splošnega dogovora. Spremljal bo izva-janje določil splošnega dogovora in sodeloval pri sklepanju pogodb o izvajanju programov zdravstvenih storitev med izvajalci in Zavodom za zdravstveno zava-rovanje Slovenije (ZZZS) ter spremljalo njihovo izvajanje.Ker je Ministrstvo za zdravje odgovorno za celotni resor zdravja in mora odločati, kako in kaj je v interesu sistema in pacienta, je tudi v letu 2016 ena izmed prvih nalog, ki si jih je ZDRZZ zadal, da bo vodstvo Ministrstva za zdravje prepričalo v pravilnost in podporo predlogov združenja.

2) Obravnava predlogov predpisov in predpisov (zakonov in podzakonskih aktov) ter kolektivnih pogodbZDRZZ bo sodeloval pri pripravi in se vključeval v javne razprave o predlogih zakonov, podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb s področja zdravstvene de-javnosti in ostalih področij poslovanja javnega sektorja ter oblikoval pripombe in predloge na besedila aktov.ZDRZZ bo svoja stališča v zvezi s predlogi zakonodaje predstavljal tudi v Držav-nem zboru RS in Državnem svetu RS.ZDRZZ bo aktivno sodeloval tudi pri pripravi stališč članov v zvezi s sprejeman-jem evropske zdravstvene zakonodaje.

3) Spremljanje izvajanja sprejetih predpisov (zakonov in podzakonskih aktov) ter kolektivnih pogodb ZDRZZ bo tudi v letu 2016 spremljal izvajanje sprejetih zakonov in podzakonskih aktov ter kolektivnih pogodb na področju zdravstva ter ostalih zakonov, ki veljajo za zdravstvene zavode. ZDRZZ bo zahteval razlage ter pripravljal priporočila in vzorčne akte kot pomoč pri izvedbi zakonov in drugih predpisov ter pri tem sodeloval s pristojnimi ministrstvi in ostalimi organizacijami. Nadaljeval bo s strokovnimi srečanji predstavnikov Ministrstva za zdravje in združenja.

4) Izvajanje nalog s področja računovodenja in obdavčevanjaZDRZZ bo tudi v letu 2016 spremljal izvajanje sprejetih zakonov in podzakonskih aktov in vse novosti v predpisih za področje financ in računovodstva ter davčnih obveznosti. Na podlagi ugotovljenih sprememb navedene zakonodaje bodo izve-dene številne aktivnosti strokovne službe združenja in njegovih organov.Posebna pozornost bo usmerjena v izvajanje različnih ekonomskih analiz za po-trebe dogovarjanja in uveljavljanja realnih standardov financiranja JZZ. Poleg navedenega bo posebna delovna skupina poznavalcev računovodskega področja pripravila predlog posodobljenih različnih pravil s tega področja in predlog sodil za delitev prihodkov in odhodkov po stroškovnih mestih in vrstah dejavnosti za potrebe JZZ.

5) Zbiranje podatkov in priprava informacij in kazalcev o delu zdravstvenih zavodovV letu 2016 bo strokovna služba zbirala vse tiste podatke, ki jih bodo ZDRZZ in njegovi organi potrebovali pri opravljanju svojih načrtovanih nalog, predvsem pa tiste podatke, ki sestavljajo že nekako stalne zbirke. Predvsem se načrtuje zbiranje naslednji podatkov:

→ podatkov, potrebnih za pripravo predlogov za spremembe Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, skupaj z aneksi,

→ podatkov o ocenah poslovanja med letom, → podatkov iz letnih poročil o poslovanju zdravstvenih zavodov za leto 2016, → podatkov o realizaciji programa zdravstvenih storitev po dejavnostih, → podatkov o zaposlenih v zdravstvenih zavodih po delovnih mestih, → podatkov o zapadlih neporavnanih obveznostih, → podatkov o kadrih in stroških v novih urgentnih centrih,


→ podatkov o številu zaposlenih zdravnikov in specializantov po posameznih specializacijah,

→ podatkov o plačnih razredih po vseh aktualnih profilih in dejavnostih, → drugi podatkov na osnovi sklepov organov združenja.

6) Izvajanje notranjega nadzora v javnih zdravstvenih zavodih Delovanje Komisije za notranji nadzor bo tudi v letu 2016 usmerjeno v uresniče-vanje sledečih nalog:

→ Prizadevanje za ustrezno vsestransko podporo notranjemu revidiranju s strani ustanovitelja in tudi nosilca strategije razvoja NNJF (Ministrstvo za finance – Urad za nadzor proračuna).

→ Svetovanje pri reševanju vprašanj in dilem, s katerimi se srečujejo zdravstveni zavodi pri izpolnjevanju formalnih določil s področja vseh sestavin notranjega nadzora javnih financ (finančnega poslovodenja, notranjih kontrol in notra-njega revidiranja).

→ Zasnova modela skupne notranje revizijske službe za potrebe javnih zdravstve-nih zavodov, ki nimajo lastne notranje revizijske službe.

→ Vzpostavitev foruma v okviru spletne strani združenja za medsebojno obve-ščanje članov komisije o novostih na različnih strokovnih področjih, o spre-membah zakonodaje, za izmenjavo mnenj in izkušenj.

→ Predstavitev postopkov izvedbe notranjih revizij posameznih področij v zavo-dih z lastno notranje revizijsko službo.

→ Komisija bo obravnavala tudi ostale vsebine s svojega področja, ki bodo aktu-alne v letu 2016 in za katere bodo potrebo izrazili člani združenja ali njegovi organi.

7) Izvajanje skupnih javnih naročilZDRZZ bo tudi v letu 2016 aktiven na področju skupnih javnih naročil. Glede na to, da vsa javna naročila niso primerna oz. uspešna kot skupna javna naročila, bo ZDRZZ skupaj s člani pripravil predlog tistih, za katere meni, da bi bila uspešno izvedena (npr. javno naročilo za dobavo energentov za novo štiriletno obdobje, javno naročilo za mobilno telefonijo in javno naročilo za fiksno telefonijo). Izbira izvedbe javnih naročil je odvisna od pripravljenosti članov za sodelovanje in po-treb v zavodih.ZDRZZ bo dokončal tudi izvedbo javnega naročila za zNET ter ponovil povpraše-vanja v javnem naročilu za zdravila za tiste zdravstvene domove, ki so sodelovali do zdaj.

8) Sodelovanje pri vzpostavitvi informacijskih sistemov v zdravstvenih zavodih Strokovna služba združenja se bo v letu 2016 na področju informatike skupaj s Ko-misijo za informacijske sisteme osredotočila predvsem na naslednje naloge:

→ Sodelovanje v Usmerjevalnem odboru in strokovnih skupinah projekta eZ-dravje, ki ga izvaja NIJZ.

→ Priprava pobud NIJZ pri izvajanju projekta eZdravje (eRecept, eNaročanje CRPP in ostalih projektih).

→ Sodelovanje pri izvedbi projektov Prenova spremljanja zunajbolnišničnih obravnav in prenova Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu, ki ju izvaja NIJZ.

→ Skupaj z delovno skupino v okviru Komisije za informacijske sisteme priče-tek priprave dokumenta s priporočili in smernicami za področje informatike v zdravstvu.

→ Organizacija usposabljanj in izobraževanj za predstavnike JZZ v zvezi z infor-matiko v zdravstvu ter z informatiko povezanimi temami.

→ Aktivno sodelovanje na konferencah in srečanjih s področja informatike. → Sodelovanje pri razvojnih projektih na področju IKT rešitev v zdravstvu.

→ Sodelovanje pri oblikovanju standardov zdravstvene informatike (vključno s pravnimi podlagami).

→ Skupaj z ostalimi partnerji sodelovanje pri morebitni organizaciji izobraževa-nja v okviru slovenske podružnice HL7.

9) Standardizacija in uvajanju kakovosti v zdravstvenih zavodihZDRZZ bo v okviru Komisije za kakovost spremljal izvajanje določil Dogovora 2015 in pripadajočih aneksov v zvezi s kakovostjo in obravnaval aktualna stro-kovna vprašanja, ki se poleg standardov kakovosti nanašajo tudi na standarde kadrovanja. Komisija za kakovost je sicer za obdobje 2013-2017 sprejela plan dela z usmeritvenimi, zavezujočimi in operativnimi cilji. Med drugim namerava komi-sija v letu 2015:

→ Spremljati novosti na področju sistemov vodenja kakovosti doma in po svetu. → Dajati pobude na področju razvoja zdravstvenega sistema Slovenije s stališča

zagotavljanja kakovostne in varne zdravstvene oskrbe prebivalcev. → Oblikovati mnenja in predloge za aktualne teme s področja kakovosti v zdra-

vstvu. → Pripraviti model hierarhičnih agregatnih kazalcev kakovosti, ki bo omogočal

merjenje in spremljanje uspešnosti zdravstvenih zavodov po temeljnih vidi-kih upravljanja, kot npr. vidik procesov, zaposlenih, uporabnikov, družbene odgovornosti in finančnega izida.

→ Pripraviti kazalnike poslovne uspešnosti in kakovosti zdravstvenih organizacij, s katerimi bi mesečno/trimesečno spremljali zavode in jih rangirali. Hkrati bi ti služili tudi za preverjanje uspešnosti vodstev zavodov.

→ Omogočiti skupno statistično obdelavo veljavnih enotnih vprašalnikov merje-nja zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih za potrebe analize in sprejemanja izboljšav v okviru združenja.

→ Izdelati predlog pristopa za povečanje varnosti zaposlenih v zdravstvenih zavodih.

10) Zbiranje podatkov za povračilo stroškov dela pripravnikov in sekundarijevZDRZZ bo tudi v letu 2016 zbiral in obdeloval podatke za povračila stroškov dela pripravnikov in sekundarijev ter jih posredoval Zavodu, ki bo v skladu z Dogovorom 2016 zagotavljal povračila stroškov.

11) Komuniciranje in odnosi z javnostmiZDRZZ bo še naprej krepil aktiven dialog z vsemi za združenje in njegove čla-ne pomembnimi javnostmi. V letu 2016 bo izvajal naloge na naslednjih področ-jih:

→ Zagotavljanje in izvajanje komunikacij v podporo odločitvam vodstva, orga-nov in komisij ZDRZZ (komunikacijske strategije).

→ Izdajanje glasila Novis – 12 številk, 10 prilog. → Komuniciranje z mediji in drugimi javnostmi. → Izvajanje izobraževanj s področja komuniciranja in odnosov z javnostmi. V

letu 2016 bodo članom ponujene zlasti izobraževalne vsebine s področja ko-municiranja med zaposlenimi.

→ Izdelava raziskave o javnem komuniciranju v JZZ v sodelovanju s katedro za odnose z javnostmi in marketing na FDV.

→ Skrb za komunikacijsko strategijo in krepitev blagovne znamke ZDRZZ.

12) Mediacija v zdravstvuZa leto 2016 si je ZDRZZ na področju mediacije v zdravstvu zadal naslednje na-loge:

→ Svetovanje zavodom s področja izdelave celostnih modelov upravljanja s spori, s poudarkom na mediaciji (ustanavljanje njihovih notranjih mediacijskih na-


potitvenih služb). → Svetovanje s področja uporabe mediacije pri reševanju sporov, ki izhajajo iz

zdravstva. → Ponujanje storitev mediiranja. → Organizacija mediacijskih izobraževanj:

→ osnovno izobraževanje iz mediacije in mediacijskih veščin, → program usposabljanja traja 100 pedagoških ur (in vključuje še dodatnih

14 pedagoških ur e-učilnice), → nadaljevalno mediacijsko izobraževanje za specifična področja (etične

dileme, uravnoteženje moči, specifika mediacije v sporih na delovnem mestu, delovnopravna mediacija, kako v težkih situacijah s čustvi, itd.). Nadaljevalno izobraževanje se izvede v eno ali dvo-dnevnih delavnicah;

→ vodene intervizije za mediatorje, ki so se izobrazili v okviru združenja. → Skrb za kakovost izvedenih mediacijskih primerov. → Nadgradnja spletne strani o mediaciji v okviru ZDRZZ.

13) Sodelovanje z Evropsko zvezo bolnišnic in drugih zdravstvenih organizacij (HOPE)S ciljem spodbujanja izmenjave znanja, izkušenj in dobrih praks med zdravstvenim osebjem znotraj Evropske unije, se bo ZDRZZ v okviru HOPE-a v 2016 ponovno vključil v program izmenjave zdravstvenega osebja (exchange programme).Kot član HOPE-a bo ZDRZZ sodeloval pri delu te evropske organizacije in pred-stavljalo svoja stališča na evropski ravni.

14) Organizacija izobraževanjTudi v letu 2016 bo ZDRZZ organiziral vsa tista izobraževanja oziroma posvete, za katere bo ocenjena ali s strani članov izkazana potreba po organizaciji. Predvsem bodo to področja zdravstvene zakonodaje, varnosti in zdravja pri delu, sistema plač, računovodstva, nadzora in davčne zakonodaje, javnih naročil, informatike oz. drugih aktualnih novostih, pomembnih za delovanje JZZ.

15)Sodelovanje in povezovanje ter usklajevanje stališčZDRZZ bo velik del svojih aktivnosti namenil iskanju skupnih rešitev na pod-ročjih, kjer bo ugotovljen skupni interes članov, predvsem skupaj z Minis-trstvom za zdravje in ostalimi ministrstvi, ZZZS, Zdravniško zbornico Slove-nije, Lekarniško zbornico Slovenije, Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije, Skupnostjo organizacij za usposabljan-je, sindikati in drugimi pristojnimi organizacijami.

16) Sodelovanje združenja pri pridobivanju evropskih sredstev ZDRZZ v letu 2016 načrtuje svoje storitve nadgraditi s svetovanjem javnim zdrav-stvenim zavodom pri prijavah na razpise za projekte, ki so sofinancirani iz evrop-skih sredstev in ki se bodo nanašali na področje zdravstva.

17) Elektronsko poslovanje in arhiviranjeZDRZZ bo tudi v letu 2016 aktiven na področju e-poslovanja in arhiviranja. Tako bo strokovna služba združenja še naprej svetovala članom pri persona-lizaciji vzorčnih notranjih pravil za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki za javne zdravstvene zavode in uvedbi novosti pri e-poslovanju (npr. davčnih blagajnah). Zaradi velikega zanimanja bo ZDRZZ v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana ponovil Strokovni seminar o upravljanju z dokumentarnim gradivom in uporabo notranjih pravil. Prav tako bo v okviru delovne skupine za posodobitev Enotnega klasifikacijskega načrta za zdravstvo (EKN) pripravil predlog posodobitev, če bo Ministrstvo za zdravje kot skrbnik EKN pristalo na spremembo in objavo EKN.

18) Vzpostavitev skupne baze cenZDRZZ si bo v letu 2015 prizadeval vzpostavljeno bazo cen za zdravstvene domo-ve in bolnišnice sproti ažurirati in dopolnjevati glede na pripravljenost članov za sodelovanje in na potrebe v zavodih. K sodelovanju bo poskušal pritegniti več za-vodov, ki podatkov še niso posredovali. Podatki bodo skladno z dogovorom sicer na voljo samo tistim zavodom, ki bodo tudi sami posredovali svoje podatke. Smi-selno bi bilo, da bi bilo število zdravstvenih zavodov, vključenih v projekt skupne baze cen čim večje oziroma da bi bili vanj vključeni vsi.

19) Opravljanje drugih nalog glede na interes in potrebe članov, skladno z določili statuta združenjaStrokovna služba združenja bo svojim članom nudila pomoč in storitve svetovanja za vsa področja delovanja združenja, še zlasti na področju dogovarjanja, pravnem področju, področjih obračunavanja in izplačevanja plač, računovodstva, davkov, revizije, javnih naročil, komunikacije in mediacije. Svetovanje se bo izvajalo telefonsko, osebno ali po elektronski pošti, odvisno od vrste vprašanj (skupinska, individualna). Spremljale se bodo aktivnosti glede enot-nega klasifikacijskega načrta in njegove implementacije po JZZ. Strokovna služba združenja se bo, glede na potrebe svojih članov, povezala s stro-kovnjaki na področju svetovanja v zvezi z načrtovanjem in pripravo projektne in ostale spremljevalne dokumentacije za zagotovitev učinkovitega črpanja nepovrat-nih sredstev v okviru nove finančne perspektive 2014-2020.


Osnova za pripravo Finančnega načrta Združenja zdravstvenih zavodov Slovenija (ZDRZZ) za leto 2016 so naloge, ki so združenju predpisane s statutom in podprte s tekočimi potrebami članov. Finančni načrt pomeni ovrednotenje programa dela ZDRZZ za leto 2016, ki vse-buje nadaljevanje obstoječih aktivnosti in okrepitev nekaterih od njih kot npr. izvajanje javnih naročil, pomoč pri uvajanju in krepitvi sistema kakovosti, predsta-vitve primerov dobrih praks in pomoč pri pridobivanju EU sredstev. Pri izdelavi Finančnega načrta za leto 2016 je združenje upoštevalo tudi težke ekonomske raz-mere poslovanja članov, saj ne načrtuje povečanja prihodkov iz naslova članarine, kar je razvidno iz priložene tabele 2. Načrtovani prihodki in odhodki se, glede na podatke o realizaciji le-teh v letu 2015 bistveno ne spreminjajo, zato je večina vrednosti postavk med seboj primerljivih. Iz tabele 2 je razvidna členitev prihodkov in odhodkov s pripadajočimi deleži ter njihove primerjave z realiziranimi vrednostmi v preteklem letu.Skladno z določili Statuta združenja, Upravni odbor oblikuje dokončen predlog Finančnega načrta ZDRZZ za posamezno poslovno leto in ga posreduje v obrav-navo in sprejem Skupščini združenja.

1) Načrtovani prihodki za leto 2016 Načrtovani celotni prihodki znašajo 896.000 EUR, od katerih pretežni del ozi-roma kar 80,8 % predstavljajo prihodki iz naslova članarin članov ZDRZZ. Pri načrtovanju celotnih prihodkov smo upoštevali:

→ prihodke iz naslova članarin članov načrtujemo v višini realizirane vrednosti članarine v letu 2015, saj smo upoštevali svoje nujne potrebe in ekonomske razmere poslovanja članov,

→ druge poslovne prihodke načrtujemo v višini predvidene realizacije prihodkov iz naslova tržne dejavnosti združenja,

→ prihodke od financiranja načrtujemo glede na ocenjeno višino prejetih obresti v letu 2016 in

→ prevrednotovalne poslovne prihodke načrtujemo v ocenjeni višini izterjanih spornih terjatev iz preteklih obdobij.

1.1) ČlanarinaPrihodki iz naslova članarin v letu 2016 so načrtovani v višini 723.300 EUR in so skoraj enaki, kot doseženi prihodki iz naslova članarin v preteklem letu. Tudi

za leto 2016 je osnova za določitev višine članarine posameznega člana dosežen celotni prihodek v letu 2015, znižan za nabavno vrednost prodanega blaga. Za leto 2016 načrtujemo, da bo končna vrednost obveznosti iz naslova članarine čla-nov v absolutnem znesku enaka zaračunani vrednosti članarine v letu 2015, saj bomo članom razliko obračunali kot popust na članarino za leto 2016. Načrtovana skupna vrednost popusta znaša 26.700 EUR in predstavlja razliko iz naslova 3,8 % povečanja prihodkov članov v letu 2015 v primerjavi s preteklim letom. Članarina bo v letu 2016 obračunana po enakih stopnjah kot so določene v statutu ZDRZZ, ki so razvidne iz tabele 1:

Tabela 1: Razredi in stopnje za obračun članskega prispevka v letu 2016

Razred (glede na celotni prihodek leta 2015)

Veljavne stopnje ČP v letu 2016 (‰) (od celotnega prihodka člana v letu 2015)

do 4.590.220 EUR 0,78

od 4.590.221 do 20.864.630 EUR 0,66

od 20.864.631 EUR do 41.729.260 EUR 0,46

od 41.729.261 EUR dalje 0,35

Po določilih Statuta združenja, članarina posameznega člana v letu 2016 ni nižja od 0,3 % (2.688,00 EUR) in ne višja od 10 % vrednosti sprejetega finančnega na-črta (89.600,00 EUR) oziroma načrtovanih celotnih prihodkov ZDRZZ za leto 2016.Poleg navedenega je potrebno poudariti še ugotovljeno dejstvo, da ZDRZZ nudi svojim članom posamezna izobraževanja, ki jih izvajajo tudi nekatere gospodarske družbe kar pomeni, da bi, skladno s 5. členom Zakona na dodano vrednost in 3. toč-ko 16. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, del članarine morali obdavčiti z DDV, ker predstavljajo te storitve obdavčljivo dejavnost. Zaradi upoštevanja določil Zakona na dodano vrednost predlagamo, da člani ZDRZZ odslej poravnajo nastale stroške teh

Finančni načrt Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2016


izobraževanj v obliki plačila kotizacije, pri čemer se neto vrednost kotizacije (vred-nost brez DDV) upošteva pri znižanju obveznosti za članarino. Plačilo DDV od teh kotizacij pomenil dodaten strošek, ki ga bodo ZDRZZ poravnali člani ob plačilu stroškov za izobraževanje (v ocenjeni letni višini 6.000 EUR za vse člane).

1.2) Drugi poslovni prihodki Načrtovani drugi poslovni prihodki vsebujejo pričakovane prihodke iz naslova tržne dejavnosti združenja in sicer: od storitev priprave podatkov za povrnitev stroškov pripravnikov in sekundarijev, iz zaračunane naročnine za glasilo Novis za nečlane ZDRZZ in iz prihodkov iz naslova kotizacij za izobraževanje. Navedeni načrtovani prihodki znašajo 144.700 EUR in so načrtovani približno na nivoju realizacije preteklega leta.

1.3) Prihodki od financiranjaNačrtovani prihodki od financiranja znašajo 3.000 EUR in predstavljajo načrto-vano višino obresti na depozite prostih denarnih sredstev ZDRZZ pri bankah, ki pa so v odvisnosti od razpoložljivih prostih denarnih sredstev ZDRZZ in gibanja obrestnih mer pri bankah.

1.4) Prevrednotovalni prihodkiNačrtovani prevrednotovalni prihodki znašajo 25.000 EUR in pomenijo načrtova-no višino plačanih spornih terjatev iz preteklih let.

2) Načrtovani odhodki za leto 2016 Planirani celotni odhodki za leto 2016 znašajo 896.000 EUR in so za 3,9 % nižji od lanske realizacije. Celotne odhodke za delo ZDRZZ predstavljajo stroški nabave materiala in storitev, stroški dela zaposlenih, stroški amortizacije in drugi odhodki.Načrtovani celotni odhodki vsebujejo stroške materiala in storitev za leto 2016 in so nižji za 6,2 % od realizacije 2015 kljub temu, da načrtujemo nekoliko večji obseg dela. Načrtovani stroški dela so višji od realiziranih v letu 2015 za 3,1 %, zaradi pred-videnih dodatnih stroškov iz naslova napredovanj zaposlenih, jubilejnih nagrad in zakonske določitve višjega regresa za letni dopust za leto 2016. Načrtovani stroški amortizacije pomenijo predračun obračuna stroškov amortizacije za leto 2016, načr-tovani drugi odhodki pa vsebujejo oceno višin članarin in drugih odhodkov.

2.1) Stroški materiala in storitev Za leto 2016 so stroški materiala in storitev načrtovani v višini 258.000 EUR in so nižji za 6,2 % v primerjavi z realiziranimi stroški v letu 2015, saj v letu 2016 na-

črtujemo nižje stroške vzdrževanja. Odhodki za material in storitve so načrtovani na osnovi doseženih odhodkov preteklega leta in na osnovi načrtovanih nalog v programu dela v letu 2016. V finančnem načrtu za leto 2016 so višji od realiziranih v preteklem letu tudi stroški storitev za poštne in telefonske storitve, storitve tiskanja, razmnoževanja in oblikovanja gradiv, izobraževanja, povračila stroškov (dnevnice, prevoz, sejnine), načrtovani stroški pisarniškega materiala in storitev po pogodbah, zaradi načrto-vanih dodatnih nalog v programu dela za leto 2016.

2.2) Sredstva za plače in drugi stroški zaposlenihStroški dela so za leto 2016 načrtovani v višini 618.000 EUR, kar je za 3,1 % več od realizacije leta 2015, zaradi predvidenih dodatnih stroškov iz naslova napredovanj zaposlenih, jubilejnih nagrad in zakonske določitve višjega regresa za letni dopust v letu 2016. Sredstva za plače in druge stroške dela so za leto 2016 predvidena v višini 541.000 EUR, od tega 481.000 EUR za bruto plače in nadomestila plač in 60.000 EUR za druge stroške dela. V okviru sredstev za plače in druge stroške zaposlenih so zajeti odhodki za plače in nadomestila plač in drugi stroški dela, kot so regres za letni dopust, prehrana med delom, prevoz na delo in z dela, DPPZ, odpravnine in jubilejne nagrade.

2.3) Davki in prispevkiPrispevki delodajalca (prispevki na plače za socialno varnost zaposlenih) so za leto 2016 načrtovani v višini 77.000 EUR.

2.4) AmortizacijaNačrtovani stroški amortizacije za leto 2016 znašajo 10.000 EUR in pomenijo vir za obnovo iztrošene opreme združenja.

2.5) Drugi odhodkiMed načrtovane druge odhodke v višini 10.000 EUR je vključena članarina za evropsko medicinsko združenje HOPE in drugi odhodki, ki niso vključeni v ostale postavke odhodkov oziroma stroškov.

3) Bilanca stanjaNačrtujemo, da se ob kocu leta 2016 vrednost aktive in pasive v bilanci stanja ZDRZZ ne bo bistveno spremenila, saj ne pričakujemo večjih odstopanj od sedanjih vrednosti sredstev in njihovih virov.

Tabela 2: Finančni načrt Združenja zdravstvenih zavodov Slovenje za leto 2016


Plan 2016

IND

Deleži v CP/CO

Real. 2015 Plan 2016

1 2 3 4=3/2 5 6

Celotni prihodki 970.433 896.000 92,3 100 100

1. Poslovni prihodki 930.399 868.000 93,3 95,9 96,9

1.1 članarina 723.349 723.300 100,0 74,5 80,8

1.2 drugi poslovni prihodki 207.050 144.700 69,9 21,3 16,1



Plan 2016

IND

Deleži v CP/CO


1 2 3 4=3/2 5 6

2. Prihodki od financiranja 3.162 3.000 94,9 0,3 0,3

3. Prevrednotovalni poslovni prihodki 36.872 25.000 67,8 3,8 2,8

Celotni odhodki 932.058 896.000 96,1 100 100

1. Stroški materiala in storitev 274.919 258.000 93,8 29,5 28,8

1.1 stroški materiala 15.152 15.000 99,0 1,6 1,7

1.1.1 pisarniški material 3.515 3.700 105,3 0,4 0,4

1.1.2 strokovna literatura 5.515 5.000 90,7 0,6 0,6

1.1.3 drug porabljen material 6.122 6.300 102,9 0,7 0,7

1.2 Stroški storitev 259.767 243.000 93,5 27,9 27,4

1.2.1 poštne in telefonske storitve 12.761 13.000 101,9 1,4 1,5

1.2.2 storitve vzdrževanja 47.799 10.000 20,9 5,1 1,1

1.2.3 storitve tiskanja, razmnož.,oblik. gradiv 21.548 23.000 106,7 2,3 2,6

1.2.4 storitve po pogodbah 36.720 50.000 136,2 3,9 5,6

1.2.5 storitve priprave razpisnih dokumentacij, 14.533 14.500 99,8 1,6 1,6

1.2.6 izobraževalne storitve 6.819 8.500 124,7 0,7 1,0

1.2.7storitve čiščenja poslovnih prostorov 4.410 4.500 102,0 0,5 0,5

1.2.8 dnevnice, prevoz. str, sejnine ,nagrade 27.530 30.000 109,0 3,0 3,4

1.2.9 reprezentanca 5.314 5.500 103,5 0,6 0,6

1.2.10 računovodske storitve 18.697 19.000 101,6 2,0 2,1

1.2.11 ostale storitve - najemnine 63.636 65.000 102,1 6,8 7,3

2. Stroški dela 599.170 618.000 103,1 64,3 69,8

2.1 Plače in drugi stroški dela skupaj 525.158 541.000 103,0 56,3 61,1

2.1.1 bruto plače in nadomestila plač 467.512 481.000 102,9 50,2 54,3

2.1.2 drugi stroški dela 57.646 60.000 104,1 6,2 6,8

2.2. Davki in prispevki 74.012 77.000 104,0 7,9 8,7

3. Amortizacija 8.862 10.000 112,8 1,0 1,1

4. Drugi odhodki 49.107 10.000 20,4 5,3 1,1


Plan 2016

IND

Deleži v CP/CO


1 2 3 4=3/2 5 6

2. Prihodki od financiranja 3.162 3.000 94,9 0,3 0,3

3. Prevrednotovalni poslovni prihodki 36.872 25.000 67,8 3,8 2,8

Celotni odhodki 932.058 896.000 96,1 100 100

1. Stroški materiala in storitev 274.919 258.000 93,8 29,5 28,8

1.1 stroški materiala 15.152 15.000 99,0 1,6 1,7

1.1.1 pisarniški material 3.515 3.700 105,3 0,4 0,4

1.1.2 strokovna literatura 5.515 5.000 90,7 0,6 0,6

1.1.3 drug porabljen material 6.122 6.300 102,9 0,7 0,7

1.2 Stroški storitev 259.767 243.000 93,5 27,9 27,4

1.2.1 poštne in telefonske storitve 12.761 13.000 101,9 1,4 1,5

1.2.2 storitve vzdrževanja 47.799 10.000 20,9 5,1 1,1

1.2.3 storitve tiskanja, razmnož.,oblik. gradiv 21.548 23.000 106,7 2,3 2,6

1.2.4 storitve po pogodbah 36.720 50.000 136,2 3,9 5,6

1.2.5 storitve priprave razpisnih dokumentacij, 14.533 14.500 99,8 1,6 1,6

1.2.6 izobraževalne storitve 6.819 8.500 124,7 0,7 1,0

1.2.7storitve čiščenja poslovnih prostorov 4.410 4.500 102,0 0,5 0,5

1.2.8 dnevnice, prevoz. str, sejnine ,nagrade 27.530 30.000 109,0 3,0 3,4

1.2.9 reprezentanca 5.314 5.500 103,5 0,6 0,6

1.2.10 računovodske storitve 18.697 19.000 101,6 2,0 2,1

1.2.11 ostale storitve - najemnine 63.636 65.000 102,1 6,8 7,3

2. Stroški dela 599.170 618.000 103,1 64,3 69,8

2.1 Plače in drugi stroški dela skupaj 525.158 541.000 103,0 56,3 61,1

2.1.1 bruto plače in nadomestila plač 467.512 481.000 102,9 50,2 54,3

2.1.2 drugi stroški dela 57.646 60.000 104,1 6,2 6,8

2.2. Davki in prispevki 74.012 77.000 104,0 7,9 8,7

3. Amortizacija 8.862 10.000 112,8 1,0 1,1

4. Drugi odhodki 49.107 10.000 20,4 5,3 1,1

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE!

1. MEDNARODNISEJEM SODOBNE MEDICINE

14. - 16. 4. 2016Gornja Radgona

• Sodobni načini odkrivanja in zdravljenja bolezni

• Medicinska oprema, pripomočki in storitve

• Brezplačna strokovna svetovanja in merjenja vitalnih znakov

• Ponudba izdelkov za dobro počutje in zdrav življenjski slog

Več informacij na www.pomurski-sejem.si, kjer lahko spremljate dogajanje, ali na 02/564 2118.

Otroci so naše največje bogastvo, a vendar si jih mo-ramo vse bolj deliti z različnimi zasloni, kjer preživijo veliko časa v svetu virtualnih odnosov. Znanstveniki s področja nevrologije ugotavljajo, da se zmanjšuje njihova zainteresiranost za stike z ljudmi v resničnem svetu. Sedeč, neaktiven stil življenja, ki ga terjajo za-sloni pa poraja tudi skrb, kakšno je in bo psihofizično zdravje naših potomcev?

O tem bodo spregovorili vrhunski strokovnjaki s področja zdravstva, družinske in športne psihologije, spletnega komuniciranja ter vzgoje in izobraževanja na problemski konferenci KAKO VZGOJITI ZDRAVEGA OTROKA V SVETU ZASLONOV?V skladu z navodili z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport bomo vsakemu udeležencu izdali pismeno potrdilo o udeležbi na strokovnem srečanju, ki se upošteva kot strokovno izobraževanje.Kotizacije ni. Prosimo, da udeležbo obvezno prijavite do 7. aprila 2016 na elektronski naslov: [email protected] ali na telefon: 01 542 5004. Samo pravočasno prijavljenim udeležencem lahko zagotovimo prost vstop na prire-ditveni prostor sejma Medical, udeležbo na sami konferenci in delovno gradivo. Dodatne informacije na tel. 01 542 5004 (ga. Lovšin).

Vljudno vabljeni!

konferenca_lezece.indd 1 22/03/16 12:35

Kako se bomo v Sloveniji starali?Prebivalstvo v Sloveniji se hitro stara. Povečuje se delež prebivalstva 65+ let,

hkrati se zmanj šuje delež prebivalstva v aktivni dobi.

Za uspešen prehod v pokoj in prilagoditev življenja S predupokojitvenimi aktivnostmi za delavce bi zmanjšali breme treh

najboij razširjenih bolezni pri starejših - bolezni srca in ožilja, rakave in duševne bolezni.

V letu 2013 je bil delež starejših od 65 let 17,3 % leta 2050 naj bi se povišal na kar 29,9 % vseh

prebivalcev in se na tej ravni ustalil.

Vsak dan pomoč in nego potrebuje 60.000 ljudi

V letu 2013 je delež delovno sposobnega prebivalstva (20‑64 let) predstavljal slabi dve tretjini

vseh prebivalcev. Ta delež naj bi se do leta 2050 zmanjšal na okrog eno polovico vseh prebivalcev.

V starosti 80 let vsako leto pade 50 % starostnikov.

V prihodnjih 35 letih se bo delež starejših skorajPODVOJIL

Gre za ljudi, ki se brez takšne pomoči ne morejo normalno vključevati v vsakdanje

življenje.

Do leta 2025: povečati družbeno zavest o padcih in njihovi preventivi in zmanjšanje pojavnost

padcev in njihovih posledic za 10%

2013 2050

Ob nadaljnjih geografskih spremembah postajajo padci vse bolj pomembno javnozdravstveno področje.

Delež starejših

2013

Delež starejših

2050

Skupaj lahko ustvarimo pogoje za zdravo in aktivno starost.

VSE GENERACIJE - PREMAKNIMO RAZUMEVANJE STARANJA V NOVO KVALITETO.The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union.

Aha-Infografika.indd 2 3.2.2016 18:05:08

Novis 03 marec 2016

Documents

Transcript of Novis 03 marec 2016