Niko Praznik - · PDF fileNiko Praznik ŠAH ZA OSNOVNE ŠOLE 1 UČBENIK ZA IZBIRNI...

ŠAHNiko Praznik

za osnovne šole 1

Niko

Praznik ŠA

H Z

A O

SNO

VN

E ŠO

LE 1

29,0

0 €

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

naslovnica sah1-ok.pdf 1 7/18/17 9:55 AM

Niko Praznik

ŠAH ZA OSNOVNE ŠOLE 1

UČBENIK ZA IZBIRNI PREDMET IN INTERESNO DEJAVNOST ŠAH

Ljubljana 2017

SAH za osnovne sole UCBENIK-210x297-188strani.indd 1 8/1/17 2:47 PM

KAZALO

KNJIGI NA POT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5BESEDA AVTORJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7PRAVILA VEDENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8TEKMOVALNE ZVRSTI PRI ŠAHU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10PRVINE IN PRAVILA ŠAHOVSKE IGRE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Šahovnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Začetna pozicija in figure . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Gibanje in jemanje šahovskih figur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Rokada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Šah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Mat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Pat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Patna kombinacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Remi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Večni šah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

ŠAHOVSKA NOTACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61VREDNOST ŠAHOVSKIH FIGUR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69OSNOVNE KONČNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Vodenje kmeta v damo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77Matiranje z damo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89Matiranje s trdnjavo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Matiranje z dvema lovcema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Matiranje z lovcem in s skakačem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

ŠAHOVSKI ZEMLJEVIDI IN VLOGA SREDIŠČA ŠAHOVNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Dama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112Trdnjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113Lovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113Skakač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114Kralj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116Kmet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117Značilnosti figur na šahovnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122

ŠAHOVSKA TEORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127Faze šahovske igre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127Miniature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131Otvoritve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138Načela šahovske igre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153Kombinacija pri šahovski igri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155Načrtovanje v šahovski partiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161


ANALITIČNO IGRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167VIRI IN LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169ObRAZEC ZA ANALITIČNO IGRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171IZbIRNI PREDMET ŠAH 1 – ŠAHOVSKE OSNOVE

LETNI uČNI NAČRT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173REŠITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181


5

Šah za osnovne šole 1

KNJIGI NA POT

Šahovske knjige na Slovenskem so prava redkost, čeprav je šah pri nas zelo priljubljen tako med mladimi kot med odraslimi.

Naj navedemo prvega pisca knjig o šahu, dr. M. Vidmarja, ki je s knjigama Šah in Raz-govori o šahu z začetnikom zaoral ledino in za Slovence postavil temeljni deli šahovske literature. Obe sta danes že malce zastareli, a zato nič manj pomembni. Kasneje so bile šahovske knjige pri nas zelo redke. Med njimi ne gre prezreti knjige dr. S. Bavdka Šah, ki je namenjena tako začetnikom, pa tudi tistim, kot pravi avtor v uvodu knjige, ki naj bi jih napeljala k iskanju novih spoznanj v zahtevnejši literaturi.

Knjiga, ki je pred vami, je plod izkušenj avtorja, mednarodnega mojstra Nika Praznika, ki je več let delal v osnovnih šolah kot učitelj izbirnega predmeta Šah 1, 2 in 3 ter vodil interesno dejavnost šah. Spoznal je, da ob pomanjkanju šahovske literature nasploh v Sloveniji tako učitelji izbirnih vsebin šaha kot tudi učenci pouka izbirnih vsebin pa tudi mladi potrebujejo takšen učbenik. To ni samo učbenik za predmet Izbirne vsebine v osnovni šoli, ampak je uporaben tudi za mentorje šahovskih krožkov, pa tudi za učence, ki te krožke obiskujejo, prav tako tudi za vse ostale ljubitelje šaha. Uporaben je tako za začetnika kot za tiste, ki hočejo pri osnovah šaha narediti še nekaj korakov naprej.

Avtor na sistematični način obdela pravila vedenja šahista, predstavi tekmovalne zvrsti, prvine in pravila šahovske igre, notacijo, vrednost šahovskih figur, šahovske zemljevide in vlogo središča šahovnice, faze šahovske igre, miniaturne šahovske partije, otvoritve, kombinacije in središčnico ter osnovne šahovske končnice.

Knjiga je napisana na podlagi številnih poučnih zgledov in vaj, ki naj bi jih bralci reševali, nato pa s pomočjo rešitev preverjali, če so primere pravilno rešili.

Knjiga bo zapolnila še eno vrzel na področju slovenske šahovske literature, podobno kot so to opravili pred nekaj leti trije učbeniki s celotnim programom za srednjo šahovsko šolo in nalogami z rešitvami A. Praznika.

Knjigo priporočam vsem, ki hočete narediti korak naprej v skrivnostni šahovski svet.

Vzemite knjigo v roke in se prepričajte o njeni vrednosti in praktični uporabnosti.

Anton Praznik, zaslužni učitelj za SŠŠ, mojster in trener FIDE



6

BESEDA AVTORJA

Za pisanje učbenika sem se odločil po večletnih delovnih izkušnjah, ki sem si jih pridobil v osnovni šoli, ko sem na različnih šolah poučeval izbirne predmete Šah 1 – šahovske osnove, Šah 2 – šahovsko kombiniranje in Šah 3 – šahovska strategija, glede na to, da v slovenskem prostoru še ni podobnega učbenika v tiskani obliki, ki bi v celoti pokrival potrebe posameznega izbirnega predmeta čez vse šolsko leto. Najdemo lahko sicer ogromno gradiva, ki pa je razpršeno in ga mora učitelj poiskati in izbrati za izvajanje posameznih tem pri izbirnem predmetu, poleg tega pa tudi učenci nimajo dostopnega celovitega gradiva. Namen učbenika je, da je v pomoč bodisi učitelju pri izvajanju izbirnega predmeta Šah 1 – šahovske osnove bodisi učencu pri obiskovanju predmeta.

Učbenik je primeren tako za začetnike, ki šele spoznavajo šahovsko igro, kot tudi za tiste, ki imajo že nekaj več znanja in jih zanima šahovska igra tudi s pedagoškega vidika. Zelo primeren je tudi za mentorje, ki bi ga želeli uporabljati pri interesni dejavnosti šah ali pa za začetnike, ki bi radi spoznali osnove šahovske igre.

V učbeniku so predstavljena temeljna šahovska znanja, ki so pomembna tako za šahista začetnika, ki bi želel pozneje še nadgraditi svoje šahovsko znanje, kot tudi za vsakogar, ki se želi seznaniti s šahovskimi osnovami. Namen učbenika je dati posamezniku pregled oziroma osnovno poznavanje šahovske igre, ki je lahko dobra podlaga za nadaljnje učenje.

Ob izidu učbenika bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri nastanku učbenika.

Niko Praznikmednarodni šahovski mojster


Prvine in pravila šahovske igre

39

Mat

Mat je šah, pred katerim napadeni kralj nima obrambe. Ne more se nikamor umakniti, ker so vsa polja v njegovi okolici napadena ali zasedena s figurami. Kralja tudi ni mogoče zakriti niti ni mogoče prekiniti napada na kralja z jemanjem. Za matiranje sta potrebni dve figuri ali več, v določenih primerih pa le ena (kadar igralčeve lastne figure ovirajo napadenega kralja in mu onemogočajo umik).

Mat je glavni cilj šahovske igre. Stran, ki matira nasprotnikovega kralja, zmaga v partiji.

Zgled 1

Mat! Bela trdnjava napada črnega kralja, ki se ne more izogniti napadu.

Zgled 3

Mat! Bela trdnjava matira črnega kralja na prvi vodoravnici, bela dama pa sodeluje, saj onemogoča črnemu kralju umik na drugo vrsto.

Zgled 2

Mat! Tokrat je v vlogi figure, ki matira, bela dama, pomaga ji oz. varuje pa jo kralj.

Zgled 4

Mat! V prikazanem primeru matira črnega kralja beli skakač, nekaj drugih figur pa pri matu sodeluje tako, da onemogoča črnemu kralju umik.



40

Vaja

1. Beli na potezi izvede mat v eni potezi!

Rešitev: 1.


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.



41

Vaja


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.

6. Črni na potezi izvede mat v eni potezi!

Rešitev: 1…


Rešitev: 1.



42

Vaja


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.



43

Pat

Pat je položaj, ki nastane, ko eden od nasprotnikov ne more igrati z nobeno figuro, ko je na potezi. Vse figure so blokirane ali kako drugače zvezane in nimajo nobenega polja, naš kralj pa ni v šahu, ampak je na prostem (nenapadenem) polju, vsa polja okoli njega pa so napadena ali zasedena. Pat je ena od oblik neodločenega izida partije.

Pat se zelo pogosto zgodi začetnikom, ki so neprevidni pri matiranju, ko ima nasprotnik le še kralja in je brez vseh drugih figur.

Zgled 1

Pat! Črni kralj je na prostem polju, a nima nobene poteze, saj vsa polja okrog njega napada bela dama.

Zgled 3

Pat! Beli ne more odigrati poteze s kraljem, saj bi stopil v šah. Ne more narediti niti poteze s kmetom niti s skakačem, saj je prvi blokiran, drugi pa vezan na kralja.

Zgled 2

Pat! Beli je patiral črnega kralja s kmetom in kraljem. Črni nima poteze.

Zgled 4

Pat! Črni kralj je v patu kljub temu, da je v središču šahovnice, saj mu bele figure jemljejo vsa polja, na katera bi lahko stopil.



44

Patna kombinacija

Zgled 5

Beli je postavil trdnjavo na polje e3 in črnega prisilil, da je z damo vzel trdnjavo in naredil pat, saj bi v nasprotnem primeru izgubil damo. 1.Te3+ Dxe3 pat. Patna kombinacija je običajno kombinatorna rešitev iz izgubljenega položaja.



45

Vaja

1. S katero potezo črni izsili pat?

Rešitev: 1…

3. S katero potezo beli izsili pat?

Rešitev: 1.


Rešitev: 1.


Rešitev: 1…



46

Vaja


Rešitev: 1…


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.



47

Vaja


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.


Rešitev: 1.


Rešitev: 1…



48

Remi

Neodločenemu izidu v šahovski igri pravimo remi. Do remija pride v naslednjih primerih:

– če na šahovnici ostaneta le kralja oziroma če ima eden od igralcev premalo materiala za matiranje;

– v primeru pata;– če je trikrat ponovljena pozicija (če pride trikrat do iste pozicije);– če se v petdesetih potezah ne premakne noben kmet ali ne zamenja nobena figura

(pravilo petdesetih potez);– če pride do večnega šaha (posledica tega je trikrat ponovljena pozicija oziroma začne

veljati pravilo petdesetih potez);– če se igralca sporazumeta.

Oglejmo si zglede za vsakega od naštetih primerov, ki vodijo do remija.

Primer, ko na šahovnici ostaneta le kralja oziroma ima eden od igralcev premalo materiala za matiranje:

Zgled 1

Na šahovnici sta ostala samo kralja. Partija se konča neodločeno oziroma z remijem.

Zgled 2

Čeprav ima beli lovca več, se partija tudi v tem primeru konča z remijem, saj z lovcem ni mogoče matirati nasprotnika. Enako velja tudi v primeru, če bi enemu od igralcev ostal le skakač.



49

Zgled 4

Primer trikrat ponovljene pozicije 1.Ke4 Ke6

2. Kf4 Kf6 3.Ke4 Ke6 4.Kf4 Kf6 5.Ke4 Ke6. Zaradi trikrat ponovljene pozicije na šahovnici (trikrat iste pozicije), se partija konča z neodločenim izidom (z remijem).

Zgled 3

Primer pata

Nastala je pat pozicija. Beli na potezi nima poteze. Partija se konča z remijem.



50

Zgled 5

Pravilo petdesetih potez

Beli skuša matirati črnega z lovcem in s skakačem. Pravilo je, da v kolikor se v petdesetih potezah ne premakne noben kmet in ne zamenja nobena figura, se partija konča remi. Ker gre v našem primeru za zelo zahtevno matiranje, se začetnikom pogosto zgodi, da ne uspejo matirati v predpisanem številu potez in partija se konča z remijem.

Zgled 6

Pravilo petdesetih potez

V drugem primeru imata beli in črni vsak po eno trdnjavo. Boljši igralci se običajno v takšni poziciji sporazumejo za remi, saj ni realno pričakovati spregleda trdnjave nasprotnika. Začetniki s partijo pogosto nadaljujejo in pozicija se razglasi za remi po odigranih petdesetih potezah, v kolikor prej ne zamenjata trdnjavi ali pa ne pride do spregleda.



51

Zgled 7

Primer večnega šaha

Beli je v podrejenem položaju, saj je materialno v slabšem položaju. Pozicija mu omogoča izvedbo večnega šaha. Sledilo bi 1.Tg7+ Kh8 2.Tg8+ Kh7 3.Tg7+ in partija bi se končala z remijem z večnim šahom, ki bi pripeljal do trikrat enake pozicije. V nekaterih primerih lahko pride tudi do pravila petdesetih potez.

Zgled 8

Primer, ko se igralca sporazumeta

Zgled prikazuje blokirano pozicijo, kjer niti beli niti črni ne moreta zmagati. Beli in črni se sporazumeta za remi. Če se nasprotnika ne bi sporazumela za remi, bi se partija končala z remijem po pravilu petdesetih potez.



52

Vaja

1.Kxg61. Partija se je končala z remijem. Ugotovi, kako je prišlo do remija! Obkroži pravilno rešitev!

A) premalo materiala za matiranje

B) pat

C) pravilo petdesetih potez

D) trikrat ista pozicija

1.Lxg6 hxg62. Partija se je končala z remijem. Ugotovi, kako je prišlo do remija! Obkroži pravilno rešitev!


B) pat





53

Vaja

1.Sc63. Partija se je končala z remijem. Ugotovi, kako je prišlo do remija! Obkroži pravilno rešitev!


B) pat



4. Partija se je končala z remijem. Ugotovi, kako je prišlo do remija! Obkroži pravilno rešitev!


B) pat



Sledilo je 1...Dg3+ 2.Kh1 Dh3+ 3.Kg1 Dg3+ 4.Kh1 Dh3+ 5.Kg1 Dg3+ remi.



54

Vaja – Prepoznavanje remi pozicij

Minilo je petdeset potez od zadnje menjave figur oziroma premika kmeta. Remi.



B) pat





B) pat



Sledilo je 1...Le3+ 2.Kg3 Lf4+ 3.Kf2 Le3+ 4.Kg3 Lf4+ Kf2 5.Le3+ remi.



55


1...Kxg47. Partija se je končala z remijem. Ugotovi, kako je prišlo do remija! Obkroži pravilno rešitev!


B) pat



Črni je zadnjih petdeset potez igral potezi Kh8 in Kg7. Remi.



B) pat





56


1.Ke5 Ke7 2.Kd5 Kd7 3.Ke5 Ke7 4.Kd5 Kd7 5.Ke5 Ke7 6.Kd5 Kd7 remi.



B) pat



1.Tb710. Partija se je končala z remijem. Ugotovi, kako je prišlo do remija! Obkroži pravilno rešitev!


B) pat





57


1.Lb3+ Kb5 2.Lc4+ Ka4 3.Lb3+ Kb5 4.Lc4+ Ka4 5.Lb3+ remi.



B) pat



1...Ta8 2.Tc6 Th8 3.Te6 Ta8 4.Tc6 Th8 5.Te6 Ta8 6.Tc6 remi.



B) pat




Šahovski zemljevidi in vloga središča šahovnice

111

ŠAHOVSKI ZEMLJEVIDI IN VLOGA SREDIŠČA ŠAHOVNICE

Pomembnost polj na šahovnici je odvisna od gibljivosti in udarnosti figur na posameznem polju. Bolj ko se bližamo središču šahovnice, večja je gibljivost in udarnost figur, kar bo ponazorjeno s številom udarov (udar je delovanje figure na prazno polje ali nasprotnikovo figuro) posameznih figur na posameznih poljih na prazni šahovnici. Iz tega bomo ugotovili, da največji boj med figurami poteka v središču šahovnice in da so tam figure najmočnejše. Šahovnico lahko primerjamo s hribom, na katerega se vzpenjamo. Više kot se vzpnemo, boljši razgled imamo in bolj ko se bližamo središču šahovnice, večje bo število udarov in hkrati moč posameznih figur. Šahovnica je zgolj na videz ravna plošča, saj ob upoštevanju omenjenih dejstev lahko govorimo o ukrivljenosti oziroma o stopničasti obliki šahovnice, ki se dviga proti središču.

Zgled

Polja na šahovnici delimo na robna, prirobna, polsrediščna in središčna polja.



112

Dama

Zgled 1 Zgled 2

Dama na robnih poljih ima 21 udarov, na prirobnih pa 23.

Zgled 3 Zgled 4

Na polsrediščnih poljih se število udarov dame poveča na 25, v središču pa je njena moč največja, 27 udarov.



113

Trdnjava

Zgled 1

Za trdnjavo je značilno, da ima na katerem koli polju na šahovnici enako število udarov, in sicer 14.

Lovec

Zgled 1 Zgled 2

Število udarov lovca se od robnih polj k središčnim povečuje, tako kot pri dami. Lovec na robu šahovnice ima 7 udarov, na prirobnih poljih pa 9.



114

Zgled 3 Zgled 4

Na polsrediščnih poljih se lovcu število udarov poveča na 11 in na središčnih na 13 udarov.

Skakač

Zgled 1 Zgled 2

V kotu ima skakač le dva udara. Če ga premaknemo za eno polje od kota na robni vrsti, se mu število udarov poveča na tri.



115

Zgled 3 Zgled 4

Bolj ko se skakač bliža središču, večje število udarov ima. Na zgledu 3 vidimo, da ima štiri, na zgledu 4 pa že šest udarov.

Zgled 5

Skakač doseže maksimalno število udarov (osem) na polsrediščnih in središčnih poljih.



116

Kralj

Zgled 1 Zgled 2

V kotu šahovnice ima kralj najmanjše število udarov, in sicer tri. Če ga premaknemo iz kota na polje b1, se število udarov poveča na pet.

Zgled 3

Kot kaže zgled 3, doseže kralj največje število udarov že na prirobnih poljih, kjer ima osem udarov. Enako število udarov ima tudi na polsrediščnih in središčnih poljih.



117

Kmet

Zgled

Za kmeta je značilno, da ima na prirobnih, polsrediščnih in središčnih poljih 2 udara, robni kmet pa ima le enega.



118

Vaja

1. Koliko udarov ima trdnjava na prazni šahovnici? Obkroži pravilno rešitev!

A) 13

B) 14

C) 15

D) 17

2. Koliko udarov ima dama v središču na prazni šahovnici? Obkroži pravilno rešitev!

A) 23

B) 25

C) 27

D) 30

3. Koliko udarov ima skakač v središču prazne šahovnice? Obkroži pravilno rešitev in označi udare na šahovnici!

A) 4

B) 5

C) 6

D) 8



119

Vaja

4. Koliko udarov ima lovec na središčnih poljih prazne šahovnice? Obkroži pravilno rešitev!

A) 9

B) 11

C) 13

D) 15

5. Kateri od kmetov ima večje število udarov? Obkroži pravilno rešitev!

A) kmet a

B) kmet f

C) kmeta imata enako število udarov

6. Kateri od kraljev ima večje število udarov? Obkroži pravilno rešitev!

A) beli kralj

B) črni kralj

C) kralja imata enako število udarov



120

Vaja

7. Katera trdnjava ima večje število udarov? Obkroži pravilno rešitev!

A) bela trdnjava

B) črna trdnjava

C) obe trdnjavi imata enako število udarov

8. Kateri od skakačev ima večje število udarov? Obkroži pravilno rešitev!

A) beli skakač

B) črni skakač

C) oba skakača imata enako število udarov

9. Kateri od lovcev ima večje število udarov? Obkroži pravilno rešitev!

A) beli lovec

B) črni lovec

C) oba lovca imata enako število udarov



121

Vaja

10. Razvrsti lovce glede na število udarov od največ do najmanj!

1.

2.

3.

4.

11. Razvrsti trdnjave glede na število udarov od največ do najmanj!

1.

2.

3.

4.

12. Razvrsti skakače glede na število udarov od največ do najmanj!

1.

2.

3.

4.


Niko Praznik - · PDF fileNiko Praznik ŠAH ZA OSNOVNE ŠOLE 1 UČBENIK ZA IZBIRNI...

Documents

Transcript of Niko Praznik - · PDF fileNiko Praznik ŠAH ZA OSNOVNE ŠOLE 1 UČBENIK ZA IZBIRNI...