Nevarne kemikalije v vsakdanjem - deloindom.delo.si · 70% teh snovi ni znano, kako se razgra-dijo...

48
Nevarne kemikalije v vsakdanjem življenju in kako se jim izogniti

Transcript of Nevarne kemikalije v vsakdanjem - deloindom.delo.si · 70% teh snovi ni znano, kako se razgra-dijo...

Nevarne kemikalije v vsakdanjem življenju in kako se jim izogniti

Naslov: Nevarne kemikalije v vsakdanjem življenju in kako se jim izogniti

Priročnik uredili: mag. Mojca Langerholc Žgeč in Lea Cirnski

Naklada: 2000 kosov

Priročnik izdalo: Društvo ECHo

Društvo ECHo, Dornava 50, 2252 Dornava

e-mail: [email protected] www: www.ech-o.org, www.motovilec.si,

www.pesticidi.net, www.partnerskokmetovanje.si

Izdelavo tega priročnika so finančno podprli

Global Greengrants Fund, PAN Germany in Sigrid Rausing Trust

Maribor 2011

impr

essu

m

vsebina02 uvod02 › 03 kemikalijeinčlovek04 kemijske snovi v gospodinjstvu05 sredstva za nego pohištva,

talnih oblog, stekla06 odstranjevalci vodnega

kamnainčistilazaodtoke07 pralna sredstva in belila08 dezinfekcijska sredstva09 osvežilciprostorov10 šamponi11 sredstva za tuširanje in

nego telesa, kreme12 zobne paste13 deodoranti, parfumi14 lak za nohte, maskara15 barva in lak za lase, razna

sredstva za nego las

16 tekstil 17 umetni materiali, pvc 18 pohištvo iz laminata19 barve, laki, lepila20 › 21 uničevalciinodganjalciinsektov22 igrače23 stekleničkezadojenčke24 oblačila25 tehničniizdelki26 › 27 avtomobili 28 živila29 predelanaživila30 sobne rastline 31 pijače32 zdravila33 zrak v zaprtih prostorih 34 viri in koristne povezave36 zanimivi izdelki

uvod

02

Knjižica,ki jepredvami, jeprevodknji-žice,kijojeizdalamadžarskanevladnaorganizacija LEVEGO. V Društvu ECHo smo tekste dopolnili, obnovili in dodali obširen seznam koristnih povezav, kjer lahko najdete še dodane podatke in in-formacije, ki bi vas utegnile zanimati.Morda boste ob naslovu dejali »…še ena tistihknjižic,kinasstraši...takoali takoježevsezastrupljeno...takoali takonemoremonareditiničesar…«!Delno ima-te prav, ali pa tudi ne. Še vedno, posebej vSloveniji,imamomožnostbivanjavči-stem okolju, uživanja ekološko pridela-ne hrane, pitja zdrave vode in gibanja na svežemzraku.Vednoboljse tudizave-damo, da moramo odgovornost za svo-jezdraveindobropočutjeprevzetisami.Če pa ne zase, pa smo to dolžni stori-tizasvojeotroke.Onisonašanajvečjasreča,patudinajvečjaskrbinnajdono-snejša investicija, ki se bo bogato povr-nila,čebomovložiliprimerentrud.Res je, da je za »zdravo« življenje po-trebno vložiti nekaj več energije in tru-da: v gojenje lastnega sadja in zelenjave brez uporabe sintetičnih sredstev, v iz-delavo lastnih čistil in kozmetike, v izo-braževanjeinučenjeonajvečkratlenanovo odkritih načinih priprave hrane, vpreživljanje prostega časa na prostemskupajzotroci,v iskanjenaravnihnači-nov zdravljenja vsakdanjih težav in bo-lezni. Knjižicajerazdeljenapopodročjih,kjerse dnevno srečujemo s kemikalijami.Na kratko so razložena možna tvega-nja, ki so navedena z namenom, da vas

spodbudijo k iskanju rešitve. Nekaj reši-tev je zapisanih, vas pa vabimo, da jih še več poiščete sami. Na koncu knjiži-ce najdete koristne povezave na spletne straniternasloveknjig,kjerizvestevečodoločenitemi.Pavsedobro!

Leta 2002 so na vprašanje EUROBA-ROMETRA, kateri okoljski vplivi so naj-bolj škodljivi za naše zdravje, prebivalci Evrope odgovorili enoznačno: radioak-tivno sevanje in kemijske snovi. Tudi na podlagi ankete, izvedene leta 2003, kar 93% Evropejcev meni, da kemijske sno-vi vplivajo na naše zdravje. Naši strahovi sožalutemeljeni.VEvropskiuniji,torejtudivnašidomovini,jeprisotnihvečkotstotisočkemičnihsnovi,kijihjeustvarilčlovek inovelikivečini le-tehnevemo,kako vplivajo na naše zdravje. Na pod-lagi raziskave, ki so jo izvedli v Uniji, se za 80% kemijskih snovi, ki jih masovno uporabljamo,neve,alipričlovekupov-zročajo raka oziroma ali škodljivo vpli-vajo na plodnost ali naše potomce. Za 85% kemikalij ne vemo, ali se kopičijov naravi ali v prehranjevalni verigi in za 70% teh snovi ni znano, kako se razgra-dijo v okolju. Naš organizem se dnevno srečuje z deset tisočimi umetnimi spo-jinami. Kemijske snovi nas pravzaprav obkrožajonavsakemkoraku.Insicernesamo čistila za gospodinjstvo, tudi ve-lik del kozmetike, zdravil, barv, pestici-dovalikrmezaživali jeproizvodkemij-ske industrije. Umetne kemijske snovi najdemovpohištvu,oblačilih,tehničnih

03

kemikalijeinčlovek

izdelkih inžal tudivživilih inosvežilnihpijačah.SamozE-jioznačenihdodatkovzaužijemonaletovečkilogramov.

kemikalije niso nenevarneKemijske snovi so postale del ekosiste-ma, zato je dandanes na Zemlji malo ta-kšnihživihbitij,kinebibilaizpostavljenavplivom kemikalij. Presenetljivo je, da je kemikalije, ki se uporabljajo v industriji, v velikihkoličinahmožnonajtitudivtelesiharktičnihživali.Ovplivihkemijskihsnovina zdravje še zdaleč ni na voljo dovoljinformacij. Na podlagi raziskav, je mogo-čevkrvievropskegačlovekarazpozna-ti300različnihumetnihkemijskihsnovi,na primer zaviralce gorenja, pesticide ali snovizamehčanjeplastike.Topomeni,da se po našem telesu pretaka popolno-ma nesledljiv kemijski koktajl, katerega vplivovnimogočepredvideti.Naosnoviraziskave Evropske sindikalne konfede-racije (ETUC), so za vsaj 18-30% vseh poklicnih bolezni odgovorne kemijske snovi. V Sloveniji vsako leto za rakom zboli 10.000 ljudi, umre pa jih 6.000. Na podlagi študije Mednarodne agencije za raziskave raka je v preteklih dveh de-setletjih število otrok obolelih za rakom naraslo za 1% na leto, število obolelih mladostnikov pa za 1,5%. Poleg snovi, ki spodbujajo nastajanje raka, so v upo-rabi tudi številne snovi, ki so škodljive za živčni, imunski in hormonski sistem terogrožajo gene in reprodukcijski proces.Alergije so v razvitem svetu narodna bolezen, v naši domovini ima vsaj če-trtina prebivalstva izkušnje z alergijami.

Vzporedno s porastom uporabe kemika-lijinpovečanjemonesnaženostizrakajenaraščalo tudi število obolenj za alergi-jami. V našem vsakdanjiku se v kozmeti-ki,čistilihinživilihsrečujemosštevilnimitakšnimi kemijskimi snovmi, ki izzovejo alergično reakcijo pri človeku občutlji-vem na le-te, veliko snovi pa v interakci-jiprispevakalergičnemuobolenju.Našimunski sistem se ne zna odzvati na de-set tisoče spojin, ki prej niso obstajale.Vzrokzavečinoalergijskihobolenj,medkatere sodi tudi alergija na cvetni prah, je mogoče iskati v nerazumni uporabikemikalij. Zato je potrebno v boju pro-ti alergijam poleg iztrebljanja ambrozi-jedatienakomočanpoudarek tudipre-ventivi. Tveganje pri uporabi kemikalij je povečano pri nezaščitenih zarodkih inotrocih. Posebej nevarne so tiste snovi, ki vplivajo na hormonski sistem, škodu-jejo delovanju reprodukcijskih organov in privedejo do poškodb zarodka. Ke-mijske snovi poleg otrok bolj ogrožajotudi ženske, saj so večkrat v stiku sčistili in kozmetiko.Del kemijskih snovinajdenih v materinem telesu, oziroma karpetinale-tehpreidenarazvijajočegase otroka v maternici, kasneje pa lahko preidejo tudi v materino mleko. Na osnovi ameriških testov so opredelili kar 287 umetnih kemijskih snovi v popkovini. O številnih snoveh, ki so prej veljale za nedolžne, se je razkrilo, da na dol-gi rok škodljivo vplivajo na zdravje. Priporočljivo je torej, da izvemo čimveč o kemijskih snoveh in se jimposkušamo izogibati.

04

kem

ijske

sno

vi v

gos

podi

njst

vu Skupnaznačilnost raznihčistil je ta,dadražijokožo,očiinsonevarnazazdrav-je, nekatera med njimi so pretirano kisla ali bazična. Tem proizvodom velikokratdodajo še dišave, ki pa prav tako škodlji-vo vplivajo na zdravje.

SPLOŠNAPRIPOROČILA:Koizbiramočistilo,barvo ali lak, dajmo prednost izdelkom na vodni osnovi pred izdelki, katerih osnova je organsko topilo. Pri uporabi organskih snovi, izberimo izdelke rastlinskega izvo-ra namesto tistih, ki vsebujejo naftne de-rivate.Slednji,kljubindustrijskemučišče-nju, vsebujejo snovi, ki onesnažujejo insevelikopočasneje razgradijokotsnovirastlinskega izvora. Namesto mineralnih kislin, kot npr. solna kislina, uporabljajmo naravne kisline: kis, limona. Čistilni pra-ški (praški za drgnjenje) vsebujejo klori-ranesnovi in fosfate,nekateračistila zaumivanje posode pa tudi močne kisline

oziroma baze (natrijev hidroksid, kalijev hidroksid) z namenom uničiti patogene(bodisi bakterije ali viruse). Poleg tega, da ta sredstva onesnažujejo okolje, ne ko-ristijo zdravju. Takšna sredstva pogosto vsebujejo benzen, ki je npr. rakotvoren. Začiščenjeposode jepovsemprimerenkisali limona.Začiščenje zdrgnjenjempriporočamokuhinjskosol,pralnosolozi-roma sodo bikarbono. Preizkusimo lah-ko tudi robčke izmikrovlaken,ki jihupo-rabljamobrezčistilalizzelomaločistila.Številnenasveteinreceptezadomačači-stilna sredstva najdete na spletni poveza-vi www.motovilec.si.

Te kemikalije lahko dražijo kožo in oči.Tako je, naprimer, sestavina čistila zasteklo navadno glikol akril eter, ki dra-ži naše oči, grlo in nos. Redna upora-ba pa škoduje jetrom in ledvicam, pogo-stovdihavanjelahkopovzročicelosmrt.Hlapi,kinastanejopriuporabičistil zasteklo, so vnetljivi, zato jih ne upora-bljajmo,čekdovbližinikadi.Vnekate-rih se najde tudi najverjetneje rakotvo-ren dioksan (dietilen dioksid), kot tudi metilni alkohol (metanol), ki je znan kot močanstrup.Čistilazakovinopogostovsebujejo amonij, zaradi česar se lah-kosproščajoneprijetni,strupeniplini,kilahkopovzročajotežavepridihanju.

REŠITEV:Začiščenjeokennamestoku-pljenih čistil uporabimo vodo s kisom.Za nego pohištva je zelo ustrezna upo-rabačebeljegavoska,kot tudinekate-rih naravnih olj (olivno, laneno). Prepro-gabopridobilasvojoprvotnobarvo,čejo skrtačite s kuhinjsko soljo,madežepa lahko velikokrat odstranite s šam-poniranjem. Kromirane površine lahko polepšate z uporabo jabolčnega kisaali koncentriranega alkohola.

sredstva za nego pohištva, talnih oblog, stekla

05

06

odstranjevalcivodnegakam

nainčistilazaodtoke Odstranjevalci vodnega kamna somoč-

ne kisline, medtem ko so čistila za od-tokemočnebazičnesnovi.Tesnovi sozelo jedke inpristikuskožo lahkopov-zročijoopekline.Škodujejookolju inpo-rušijo mikrobiološko ravnovesje. Pozor!Če se odstranjevalec vodnega kamnameša s snovmi, ki vsebujejo natrijev hi-poklorit, nastane strupen klorov plin.

REŠITEV: Za raztapljanje vodnega ka-mna uporabimo kis ali limonino kisli-no,izogibajmosečistilom,kivsebujejoklor. Preprečimo prehod ostankov hra-ne in las v odtoke z namestitvijo me-hanske ovire. V primeru zamašitve, naj-prejfizičnosčistimoodtokinuporabimo

gumijasti zvon. S kisom pomešana soda bikarbona deluje proti zamaši-tvi. Za odstranjevanje vodnega kamna izpralnegastroja,namestomehčalcevvode uporabimo kis. Enkrat na leto v strojzlijemo2litra20%kisainzažene-mo enega od programov prekuhavanja. Pred prvim izplakovanjem izklopimo stroj in pustimo vodo s kisom stati nekaj ur, nato ponovno vklopimo stroj in za-ključimo program. Dobro je vedeti, dasepripranjuprinižjihtemperaturahvo-dnikamenkopičipočasneje.

Nekatere sestavine pralnih sredstev dražijokožo,lahkopasotudistrupene(npr dodatki za beljenje), oziroma ško-dujejo vodnemu okolju (npr. površinsko aktivne snovi). Mehčalci pogosto vse-bujejo dišave, ki lahko izzovejo aler-gijske reakcije. Fosfor, ki ga vsebujejo pralna sredstva in preide v vodo, v oko-lju poruši biološko ravnovesje. Najbolj razširjena sestavina za beljenje, natri-jev hipoklorit, ob reakciji z organskimi snovmi povzroča nastajanje kloriraneorganske snovi, ki povzroča številnezdravstvenetežave.

REŠITEV: Pri nakupu dajmo prednost pralnim sredstvom brez fosfatov. Pri strojnem pranju se lahko uporablja tudi pralna soda, naribano pralno milo ali pralnioreščki.Izogibajmosedodatkom,kiodišavijo,omehčajoinolajšajosuše-nje! Preverimo, kolikšna je najmanjša

zadostna količina pralnega sredstva.Količine, ki jih navajajo proizvajalci naembalaži, so večje, kot so dejanskopotrebne. Pri pranju belega perila do-dajmo limonin sok, pri pranju pisanega perila pa dodajmo kis, saj s tem ohra-nimo barve in povečamo moč pralnihsredstev. Namesto sredstev, ki vsebu-jejo natrijev hipoklorit, uporabimo manj škodljiv,vendarenakoučinkovitvodikovperoksid.Najboljnaraviprijazno je,čebelo perilo sušimo na soncu. Ne upo-rabljajmo mehčalcev! Pralno sodo inostalekoristnesnovijemogočekupitivvednovečbio trgovinah tudivSloveni-ji(seznamnajdetenakoncupriročnika).

07

pralna sredstva in belila

Dezinfekcijska sredstva običajno vse-bujejonatrijevhipoklorit.Nepozabimo!Četapridevstikskislino,naprimerzodstranjevalcem vodnega kamna, na-stane strupeni klorov plin. Klorov plin že v majhnih količinah draži oči, v ve-čjihkoličinahpaškodljivovplivanaplju-ča.Vraznihsredstvihjerazširjentriklo-san,kidelujeantibakterijsko,sekopičivčloveškemtelesu,negativnovplivanadelovanje hormonskega sistema in vse-buje rakotvorne snovi. Fenol in krezol, kiseuporabljatakot razkuževalca,stadokazano rakotvorna, v majhnih količi-nah povzročata drisko in bruhanje, re-dna uporaba pa škoduje jetrom in ledvi-cam. V nasprotju z oglaševanjem, je le redko potrebno uporabiti razkuževalce.

Sterilno okolje v otroštvu stopnjuje mo-žnostirazvojaalergij.

REŠITEV: Izogibajmo se redni upora-bidezinfekcijskihsredstev!Čepajenji-hova uporaba nujna, pa upoštevajmo navodila za uporabo, ki jih najdemo na embalaži.Nepozabimo:tudivročavodauničipatogene(bakterijeinviruse)!Me-šanica kuhinjske soli in kisa je zelo do-bročistilo.

08

dezi

nfek

cijs

ka s

reds

tva

09

osvežilciprostorovUmetne dišave za dom (spray, dišečasveča, električni osvežilec zraka) izlo-čajokemikalijevoblikihlapov.Vsebuje-jo naftalen in formaldehid, ki lahko pov-zročaglavobolinslabost,dietilftalat,kivpliva na hormonski sistem, in ostale snovi,kilahkoizzovejoalergije.Izdiše-čihpalčk,izdelanihnaosnovisintetičnihsestavin,sevzraksproščarakotvornasnov. Mednarodne raziskave so pokaza-le, da redna uporaba raznovrstnih spra-yev v veliki meri pripomore k nastanku astmatičnegaobolenja.Pravtakoseiz-ogibajteumetnoodišavljenemuparafinusveč,kiproizvajanevarnestranskepro-dukte, kot so na primer saje. Uporabljaj-telečebeljivosekzbombažnimstenjem.

REŠITEV: Zračimo! Tudi sobne rastli-ne pripomorejo k boljši kakovosti zraka. Prostor lahko odišavimo tudi s posuše-nimi rastlinami, kot so na primer sivka, limonina lupina ali meta. Enak učineklahko dosežemo z nekaj kapljicami či-stega naravnega eteričnega olja in na-ravnimi dišavami. V trgovinah so na vo-ljo številne dišave na osnovi naravnih sestavin. Kljub temu svetujemo, da pred nakupom preveritecertifikateinizbiratele tiste, ki le-te imajo.

Pogosta sestavina šamponov je natri-jev lavrilsulfat (SLS), agresivna snov, ki jo dodajajo izdelkom, da se penijo, v bi-stvupapovzročavečrazličnihtveganjza zdravje, povrh tega pa zelo izsušuje kožoinlase.DMDMHydantionjepogo-sta sestavina šamponov, ki lahko pov-zroča alergije, glavobol, astmo, v boljresnih primerih tudi depresijo in slabi imunski sistem. Pogosta sestavina iz-delkov,kisooznačenikot»naravni«,jeCocamidopropyl Betaine. Ta kemikali-ja lahko povzroči alergijo, pogosto jeonesnažena s škodljivimi nitrozamini.

V povezavi s Trietanolaminom se ome-nja, da je lahko alergen, rakotvoren in škodljivzapljuča.

REŠITEV: Izogibajmo se pogostemuumivanjulas!Šeposebejselahkoumi-vanju las izogibamo pri otrocih. Upora-bljajmo šampone, katerih sestavine so naravne, morda bazične bio šampone.Med naravnimi lahko najdemo tudi ta-kšne, ki so narejeni s kokosovim milom in kalijevim karbonatom (pepeliko).

10

šam

poni

Kozmetika in zdravstveni izdelki pogosto vsebujejo antibakterijska sredstva, kot je na primer triklosan.Snov draži kožoin negativno vpliva na hormonsko rav-novesje in imunski sistem, uničuje kori-stnebakterijeinstemomogočamnože-nje mikroorganizmov. Zaradi škodljivih vplivov je Evropska komisija uvrstila tri-klosanmedsnovi, ki onesnažujejooko-lje. Sredstva za tuširanje imajo navadno kisel pH (med pH 5,0 in pH 5,5), kar ni zdravo. Sporno je, da kakovostna ra-stlinska olja nadomestijo s cenejšimi mi-neralnimi olji, ki poleg tega da zapirajo pore, učinkujejo le navidezno. Raznedišave,kisododanekozmetičnim izdel-kom,soškodljivezakožo in lahko izzo-vejo alergije. Iz ameriških raziskav sle-di,dajetudiuporabakremzasončenjetvegana za zdravje. Nekaj teh izdelkov ni nudilozaščitepredUV-Ažarki,kidolgo-ročnoškodujejokoži.Sestavinele-tehsona svetlobi neobstojne ali pa so škodljive za zdravje (škodljive za hormonsko rav-novesje,povzročajoalergije).

REŠITEV: Snovem, ki škodujejo kožiin zdravju, se bomo najučinkoviteje iz-ognili tako, da spremljamo rezultate

testov in publikacije, ki so namenjene varstvu potrošnikov. Lahko se odlo-čimo za uporabo nadzorovane narav-ne kozmetike s pridobljenimi certifikati(BDIH,ECOCERT, BIOCONTROL, SoilAssociation), ki je prav tako učinkovi-takotsintetični izdelki. Izberemolahkotudi izdelke bazične kozmetike, katerepHje7aliveč.Bazičnakozmetikakožiomogoči dihati, jo obnavlja in skrbi zaprimerno ravnovesje med maščobamiin vlago. Poleg tega razstruplja telo in zagotavlja, da koža opravlja svojo pri-marno nalogo: iz telesa odvaja odpa-dnesnovi.Primernajetudizadojenčkein otroke. Seveda pa si lahko tudi sami pripravite svojo lastno kozmetiko. Ne-kaj receptov najdete na www.motovilec.si.Predultravijoličnimižarkisenajlažjezaščitimotako,daseizogibamosonče-njuvčasumed10:00in16:00innosimooblačila,kinasvarujejoprednevarnimižarki.Uživanjenasoncuvzgodnjihdo-poldanskih in poznih popoldanskih urah pa pospeši proizvodnjo vitamina D.

11

sredstva za tuširanje in nego telesa, kreme

Večina zobnih past vsebuje natrijevfluorid.Natrijevfluoridjeodpadekizin-dustrije in se uporablja tudi kot strup za podgane.Takemijskasnovvvečjihko-ličinahučinkujedražeče,verjetnopajetudistrupena,škoduježivčnemuinpre-bavnemu sistemu. Nikar prepogosto ne uporabljajtetekočinzaizpiranjeindez-infekcijo ust oz. se jim v celoti odpovej-te, saj izsušujejo ustno sluznico. V zob-nih pastah najdemo tudi antibakterijsko sredstvo triklosan, za katerega je zna-čilno,dasekopičivorganizmu.VZDAje triklosan registriran kot pesticid. Nje-govakemičnastrukturajepodobnase-stavi najbolj strupenih kemikalij, kot so dioksini in PCB. Ocenjuje se, da triklo-san zelo slabo vpliva na zdravje; sodi namrečmedklorofenole,zakatereob-staja utemeljen sum, da so rakotvorni. Zobne paste pa vsebujejo še natrijev lavrilsulfat (SLS). V stiku z drugimi se-stavinami se pretvori v nitrosamine, ki so potencialno kancerogeni. SLS se v telesuzadržidopetdni inv temčasupoškodujesrce,jetra,pljučainmožga-ne.Pravtakoneiščitebližnjicedolepihzobzuporabožvečilnihgumijev.Veči-na vsebuje bodisi sorbitol ali aspartam. Sorbitol je zelo pogosta sestavina iz-delkov, predvsem zato, ker je zamenja-va za sladkor. Njegova raba je prepo-vedana v hrani za otroke. Podobno je s sladilom aspartam, za katerega vse

večštudijugotavlja,daškodljivodelujenamožgane.

REŠITEV: Poiščimo zobne paste breznatrijevega fluorida, brez triklosana inbrez SLS-a. Morate pa se zavedati, da je zdravje zob odvisno od več dejavni-kov. Eden najpomembnejših dejavnikov jehrana.Zatouživajtečimvečsadjainzelenjave, izogibajte se beli moki, veli-kim količinam mesnih in jajčnih belja-kovin ter rafiniranemu sladkorju. Pravsladkor je eden izmed najpogostejših povzročiteljevkariesa,sajpredensmoga začeli uporabljati, zobne gnilobeskorajda ni bilo. Otrokom ponudite suho ali sveže sadje in se strogo izogibajtelizalkam in vsem sladkim pijačam. Le-

-te zelo dolgo ostanejo v ustih in posto-pno topijo zobno sklenino. Poleg tega na zdravje zob vpliva tudi stres, prema-lo gibanja, zdravila, kajenje in škodljivi dodatkivpredelanihživilih.Rajekotdauporabite»problematično«zobnopastoaližvečilnigumi,sizobevsajdvakratnadan nežno umijte s kakovostno zobnoščetko,ki imavelikomehkihščetin.Ta-kšna bo dosegla tudi skrite kote v vaših ustihintemeljitomehanskoočistilatuditežkodostopnepredele.Česeneželiteodpovedati ustni vodi, si jo lahko pripra-vite kar sami (recept najdete na www.motovilec.si).

12

zobn

e pa

ste

Parabeni so konzervansi, ki se pogo-stouporabljajovkozmetičnihsredstvih,tudi v deodorantih. Te kemijske snovi sevpijejovkožo,negativnovplivajonahormonsko ravnovesje in so zelo verje-tno tudi rakotvorne. Prav tako onemogo-čajonormalnodelovanjekože, torejseodpadne snovi, ki bi semorale izločitiskozi pore, zadržujejo v telesu in vra-čajovobliki strupov. Izdelki, kupljeni vtrgovinah, zagotovo vsebujejo konzer-vanse. V nasprotju z ostalimi kozme-tičnimisredstvi,naembalažiparfumovni potrebno podrobno navesti dišav-nih snovi, le-te preprosto poimenujejo zbesedo»parfume«.Pripripravidišavseuporablja na tisoče kemijskih snovi,testirali so lemajhendelež teh.Ugoto-vitve kažejo, da so nekatere povzroči-le težave z dihalnimi organi ali izzvalealergijsko reakcijo. Med zelo pogostimi reakcijamipaso tudi izpuščajo insplo-šno draženje kože. Povprečen parfumvsebuje tudi do 200 sestavin.

REŠITEV: Kupujmo deodorante brez parabenov, izogibajmo se parfumov. Uporaba eteričnih olj kot dišav segav daljno preteklost. Potrebna pa je le majhnakoličina.Na to,kakoboste»di-šali«,vvelikimerivplivatudito,karbo-stedalivsebeinnasebe.Večkemikalijkot boste pojedli ali namazali na kožo,večjihboteloprisiljenoizločiti.Poglejtesi zanimiv animirani spot in si ustvarite svoje mnenje: http://storyofstuff.org/cosmetics/ (v angleškem jeziku)

13

deodoranti, parfumi

Malokdo ne pozna značilnega vonjaraznih lakov in odstranjevalcev lakov. Hlapljive sestavine le-teh so zdravju škodljive. Takšen je na primer toluen, sestavinalakovzanohte,kidražikožo,ješkodljivzajetra,kožo,živčni,dihalniinobtočnisistem,vvečjihkoličinahlah-kopovzročitudisplav,zatošeposebnopazite,čedelatevkozmetičnemsalonu.Nekateri proizvajalci maskar uporablja-jo kot konzervans derivate formaldehi-da, ki potencialno povzroča nastanekraka. Poleg tega lahko maskare pogo-sto vsebujejo nikelj in krom, ki lahko iz-zoveta alergijo.

REŠITEV: Predenseodločimozaupo-rabotehsnovi,razmislimootveganjih!Raje uporabljate blagovne znamke laka za nohte, ki ne vsebuje toluena. Poskr-bimozazdravjeočiinrazmislimoonuj-nosti uporabi maskare. Po mnenju ofta-mologovveljavodoodpornarazličicazamanj škodljivo rešitev.

14

lak

za n

ohte

, mas

kara

Leta 2009 je bila objavljena študija o tem, da je pri tistem, ki si na leto vsaj devetkrat barva lase, verjetnost, da zbo-lizalevkemijo,60%večja.Sestavinesorazlične glede na to, kakšna je barvaza lase. Svetle barve za lase pogosto vsebujejo vodikov peroksid. Ta sesta-vina je jedka, pri vdihavanju lahko pov-zročaglavobol inbruhanje,škodujepalahko tudi delovanju živčnega sistema.Temne barve za lase pa lahko vsebujejo p-fenilendiamin, ki je potencialno muta-gen, lahko poškoduje dedni zapis DNK, je potencialno rakotvoren, alergen, vpli-vadražeče,škodiživčnemu,dihalnemuin imunskemu sistemu ter ledvicam. Pri pršenju utrjevalca za lase lahko snovi preidejovpljučainškodujejonjihovemudelovanju. Laki za lase vsebujejo tolu-en,ki jevelikškodljivecživčnegasiste-ma, dihanja in lahko povzroči omoticoter glavobol. Pogosta uporaba sprajev za lase lahko zaradi vsebnosti ftalatov privede tudi do razvojnih poškodb pri otrocih, zato bodite še posebej previdni,

čedelatevfrizerskemsalonu.

REŠITEV: Za prekrivanje sivih las uporabimo naravne barve za lase (npr. kana, poparek iz orehovih listov, kami-lica). Razredčena voda z limono nare-di laseboljbleščeče inolajšačesanje.Nekaj domačih receptov lahko najdetetudi na www.motovilec.si. Tudi z ureje-niminaravnimilasmiinstilomoblačenjaselahkonaredimoboljprivlačne.

15

barva in lak za lase, razna sredstva za nego las

Tekstilni izdelki, ki jih najdemo v stano-vanju,lahkopolegtega,daustvarjajoži-vljenjskiprostorzapršiceinpovečujejomožnostizanastanekalergij,vsebujejotudikemijskesnovi.Največtekstilnihiz-delkovje izdelanih izbombaža,kisodimed rastline, ki so najbolj škropljene s pesticidi. Tako lahko tudi v gotovih iz-delkih najdemo ostanke le-teh. Blago za oblazinjeno pohištvo pogosto obdelajo z zaviralci gorenja, ki negativno vplivajo na delovanje hormonskega sistema. Te-kstilne talne obloge se pritrjujejo z lepili, ki vsebujejo za zdravje škodljive hlape.

REŠITEV: V stanovanju ne kopičimopreveč tekstilnih izdelkov, namesto te-kstilnih talnih oblog uporabimo parket. Kupljen tekstil pa pred uporabo operi-moaliočistimoterprezračimo.

16

teks

til

Pri proizvodnji umetnih materialov po-gosto uporabljajo dodatke, ki so zdravju škodljivi in negativno vplivajo na delo-vanje hormonskega sistema (npr. ftala-ti). Ftalati so toksični za reproduktivneorgane in lahko motijo hormonsko de-lovanje, poleg tega pa lahko prispeva-jo tudi k zelo razširjenim zdravstvenim težavam, kot so debelost ali težave splodnostjo. Ko je toplo, se iz izdelkov, narejenih iz pvc-ja (npr. talne obloge), sproščajoklorovespojine.Uporabapvctalnih oblog in vinil tapet v otroški sobi dokazanopovečuje kataralnoobolenjedihalnih poti. Pri gorenju umetnih ma-terialov nastajajo zelo strupene snovi (npr.benzen,dioksin).Zatosesežigajteostankov po prenovi stanovanja, ampak jih sortirajte in odpeljite v center za lo-čenozbiranjeodpadkov.

REŠITEV: Izogibajmoseuporabi izdel-kov iz umetnih snovi. Med talnimi oblo-gami izberimo raje parket ali keramiko. Po lepljenju tekstilnih talnih oblog zra-čimo stanovanje več tednov oziromadokler je vonj lepila še prisoten. Sežigumetnih materialov je prepovedan! Vkolikor pa bi kaj takšnega kje zasledi-li,obvestimogasilceinpristojnoslužbo.

17

umetni m

ateriali, pvc

Pohištvo iz laminata vsebuje rakotvoren formaldehid,saj leseneploščestiskajoz umetnim voskom. Formaldehid dražiočiinpljuča.Lahkopovzročibolečinevgrlu, glavobol, vrtoglavico in krvavitve iz nosu.Formaldehidjetoksičen,alergen,karcinogen in mutagen.

REŠITEV: Če se odločimo za nakuppohištva iz laminata, ga temeljito pre-zračimo,kajtivnekajtednihizhlapivečjidel topil.

18

pohi

švo

iz la

min

ata

Pleskanje sten in barvanje pohištva de-lujekotzelonedolžnoopravilo,vendarskriva veliko tveganj za naše zdravje kot tudi za okolje. Barve, laki in lepila vsebujejo veliko hlapnih organskih spo-jin (HOS) in organskih topil. Te snovi zelo enostavno prehajajo v zrak, pri vdi-havanju lahkopovzročajodražečobču-tek,glavobolinslabost.Dolgoročnolah-koškodijodelovanjuživčnegasistema,nekateri HOS so rakotvorni. Vredno je razmisliti, ali pred rojstvom otroka pre-pleskati in prenoviti stanovanje.

REŠITEV: Čejelemogoče,uporabimoapno ali barve in lepila narejena na vo-dniosnovi.Četeganimamonarazpola-go, uporabimo izdelke, ki vsebujejo manj organskih topil. Stare barve ne odstra-njujmo s topilom, ampak z brusnim pa-pirjem.Pripleskanjupazimo,dasečimmanj barve in topil izgubi s kapljanjem in izhlapevanjem! Sekundno lepilo upo-rabimole,čejerespotrebno,sajvsebu-je zelo veliko zdravju škodljivih kemikalij.

19

barve, laki, lepila

20

uničevalciinodganjalciinsektov(biocidi) Zaradipodnebnihspremembsepoveču-

je razširjenost komarjev in klopov, hkra-tipanaraščatudinjihovoštevilo.Uniče-valci insektov so strupi. V tistih, ki so v prodaji, lahko najdemo med fitofarma-cevtskimi sredstvi prepovedan perme-trin, ki naj bi bil rakotvoren in škodljiv za delovanje imunskega sistema. Nadalje lahko vsebujejo tudi hormonskemu sis-temu škodljiv d-fenotrin ter bioaletrin, ki je potencialno rakotvoren. Na podlagi francoskih raziskav naj bi mati z uporabo žemajhnih količin insekticidov, poveča-lamožnostzanastanekrakapriotroku.Razna kadila in sveče izločajo ogljikovdioksid, ki sicer lahko zmoti komarje, vendarjenjihovučinekzadovoljivle,čegre za malo število komarjev. Zaradi ško-dljivih vplivov kadil ta način odganjanjakomarjevnipriporočljiv.

REŠITEV: Proti komarjem je najboljša zaščitamreža.Komarjisenajrajerazmno-žujejovbazenihinzbiralnikihvode,zatolahko z odstranitvijo le-teh zelo zmanjša-mo njihovo število (npr. sode, posode z vodo, ki jih najdemo okoli hiše pokrijmo ali redno praznimo). Komarje odganja tudi vonjcitrusovinnageljnovihžbic,kottudinjuna kombinacija: na polovico pomaran-če ali limone nasujmo nageljnove žbicein prelijmo s koncentriranim alkoholom (žganjem).Učinkujetudi,čevstanovanjuobesimovrečkoiztilanapolnjenozmletonageljnovožbico.Komarjepreženejotudieteričnaolja: limonska trava, palmarosa,indijska limonska trava, sivka, evkaliptus, kafra,rožmarin,timijan,poprovameta,li-sti cipres, kostanja, oreha oziroma njihov poparekpatudičesen.

21

uničevalciinodganjalciinsektov(biocidi)Dandanes se klopi nahajajo tako na do-mačihvrtovihkotvjavnihparkih,zatojepomembno, da se vsak posameznik sam zaščiti. Če se v času sezone klopov za-držujemo v naravi, nosimo dolge hlače,morda zataknimo hlačnice za nogavicein nosimo pokrivala za glavo z zavihanim robom.Česedlječasazadržujemonais-temmestualičesedemovvisokotravo,imajoklopivečmožnosti,danasnajdejo.Klopi ne marajo nizke trave, izpostavlje-nesoncu,torejčebomovzdrževalinizkotravo,sebotamzadrževalomanjklopov.Pomembno je čim večkrat preverjati, aliimamoklopa,kajtiklopdaljčasaiščepri-mernomesto na koži in ga lahko najde-mo, preden se prisesa. Klopa odstranimo hitro, brez uporabe kemikalij. Patogeni senahajajovprebavilihklopa.Težavajemanjša, če v koži ostanenjegovaglava,kajti v njej ni patogenov in telo jo hitro iz-loči.Sredstvaprotiklopomnanašamonaoblačilainneneposrednonakožo.

Namnožitev mravelj in ščurkov lahkopreprečimo tako, da vzdržujemo čisto-čo v kuhinji in okoli koša za smeti, terda zadelamo majhne razpoke v steni pri ceveh. Na pot, po kateri hodijo mravlje, dajmočesenoziromasol.Ševečdoda-tnih nasvetov boste našli na www.motovilec.si.

22

igrače Kemijske snovi v igračah lahko resnoškodijozdravjuotrok.Vzadnjemčasu

so prepovedali veliko dodatkov (ftala-tov), ki lahko povzročajo motnje v ra-zvoju.Vendar takšne igračeševednolahko najdemo na policah trgovin, še večjepajetveganjepripoceniigračahs tržnic. Veliko igrač vsebuje tudi bro-mirane zaviralce gorenja, ki so škodljivi zamožganeindelovanježivčnegasis-tema. Kljub temu da je predpisana do-voljena vrednost le-teh v EU nizka, so v igračahzDaljnegavzhodaizmeriliveli-ko višje vrednosti od dovoljenih. Snovi za odišavljanje igrač po nepotrebnemobremenjujejo telo, del teh pa lahko povzročatudialergije.

REŠITEV: Dajmoprednostigračamiznaravnih materialov, kot je na primer les!VSloveniji lahkonajdemoprecejponudnikov dobrih in trajnih igrač za

naše najmlajše. Izogibajmo se barv-nim snovem, z laki in ostalimi kemi-kalijami obdelanimpovršinam!Neku-pujmo igrač iz pvc-ja! Izogibajmo seigračamstržnic,katerihizvorniznan.Pred nakupom preberimo informacije naetiketi. Igrače,kinisoprimernezaotroke do 3 let starosti, so za majhne otroke ne samo dolgočasne, ampaklahko tudi tvegane.

23

stekleničkezadojenčkePo prepovedi v Kanadi so naslednje letotudivZDAumaknilistekleničkezadojenčkezvsebnostjobisfenolA(BPA)snovi,kipovečujetveganjazanastanekmotenj v razvoju. Od 1.6.2011 pa bo prodaja takšnih stekleničk prepoveda-navdržavahEvropskeunije.Ameriškeraziskave so pokazale, da je vsebnost bisfenolaAvkrvidojenčkov10-kratve-čja od izmerjene pri odraslih. BPA za-radi svoje kemične strukture posnemaženskihormonestrogeninzatopovzro-čamotnjevdelovanjuhormonskegasis-tema(motidelovanježlezznotranjimiz-ločanjem).Privečiniizdelkovkemikalija,ki jo vsebujejo, na potrošnike neposre-dno nima vpliva, potencialno problema-tičnapajeprisotnostBPAvplastiki,kijevneposrednemstikushranoinpijačo.

IzplastičneembalažeselahkonamrečBPA izluži v živilo, še posebej pri višjitemperaturi, zato hrano in pijačo ohla-dite preden jo shranite v plastične po-sodice.

REŠITEV: Uporabljajmostekleničkeizstekla ali plastične iz mehkejšega po-lipropilena. Veliko proizvajalcev nava-ja, ali steklenička vsebuje bisfenol A.Hkrati je pomembno, da za otroke ne kupujemo izdelkov iz pvc-ja.

Čeprav je na trgu vse več izdelkov iznovodobnih materialov, še vedno levji delež pripada bombažu. Za pridelavobombaža po konvencionalnem postop-ku se porabi 10% vseh pesticidov, ki se porabijo v kmetijstvu. Po podatkih PAN UK je sedem od trinajstih najpogostej-ših kemikalij v pesticidih za pridelavo bombažazeloverjetnorakotvornih.Ke-mičnoonesnaževanjesenadaljujetudiv procesu predelave. Proces konzervi-ranja, beljenja in barvanja je povezan z veliko strupi, ki ogrožajo delavce v to-varnah, okolje in na koncu tudi nas, ker veliko uporabljenih kemikalij ostaja tudi voblačilihinskozikožoprehajajovtelo.Pravbarve,kisotakoživeintrajne,sopogosto povezane z najagresivnejšimi kemikalijami, med katerimi so mnoge rakotvorne. Uporaba nekaterih kemikalij, kot je formaldehid, je omejena, a še ve-dno dovoljena. Alergija na formaldehid je tudi najpogostejši krivec za alergič-noreakcijoobnošnjibombažnihoblačil.

Oblačila na koncu proizvodnje doda-tno obdelajo s snovmi, kot so zavi-ralci gorenja (polibromiranimi bifenil etri, PBDE). Te spojine, podobno kot DDT, zelo dolgo ostanejo v telesih ži-vih bitij. Predpostavljamo lahko, da škodljivo vplivajo na živčni sistem in

plodnost. Material vetrovk vsebuje ko-ličino fluorirane spojine (PFOS), ki jenevarna za zdravje. Te snovi se, po-leg tega, da se težko razgradijo, nako-pičijo v telesu in porušijo hormonskoravnovesje, delovanje imunskega sis-tema in vplivajo na razvoj neplodnosti. Snovi, iz katerih je izdelana okrasitev na majicah (napisi, vzorci) vplivajo na hormonski sistem in vsebujejo ftalate, ki lahko povzročajo motnje v razvoju.

.REŠITEV: Oblačilaoperimopredprvouporabo, tako odstranimo nekaj teh sno-vi. Dajmo prednost oblačilom iz narav-nihmaterialov(npr.volna,bombaž)brezvelikih napisov in nalepk. Lahko greste šekorakdljeinizbereteoblačilaizeko-loškegabombažazustreznimcertifika-tom.Kljubcertifikatupapredlagamo,dapreveritenačinizdelaveoblačila,saj jelahko bombaž res ekološko gojen, ka-sneje pa barvan s škodljivimi barvami.

24

oblačila

Vtehničnihizdelkih,televizijskihspreje-mnikih in računalnikih jeneverjetnove-likokemijskihsnovi.Plastičnaprevlekavsebuje (tudi v velikih količinah) bromi-ranezaviralcegorenja,kipovzročajote-žavesplodnostjoinsolahkorakotvor-ni. Kabli so pogosto iz pvc-ja, ki vsebuje dodatke, ki imajo negativen učinek nadelovanje hormonskega sistema. V no-tranjosti tehničnih izdelkovpa jemogo-čenajtivečvrsttežkihkovin,kisonevar-ne za zdravje. V številnih gospodinjstvih najdemomikrovalovnepečice,kisamepo sebi ne oddajajo nevarnih kemikalij, pačpassvojimsevanjemnevarnospre-minjajokakovostživil.Nemškiznanstve-niki so raziskovalimikrovalovežemeddrugo svetovno vojno (na Humboldtovi univerzi v Berlinu), ruski pa takoj po njej (naInštitutihzaradio-tehnologijovKin-skuinRadžastanu)inobojisoprišlidoenake ugotovitve: izpostavljenost (tako osebna kot hrane) mikrovalovom je za človekovozdravje izrednonevarna.Po-drobneučinke,kisojihdokazali,lahkov grobem združimo v tri kategorije: ra-kotvorni učinki (predvsem zaradi spre-menjene strukture molekul hrane, ki jih teloneprepozna);uničenjehranljivostiživil (zaradi spremenjenih struktur) inbiološki vplivi pri osebni izpostavljeno-sti(vdorvčlovekovoenergijskopoljein

degeneracija celične napetosti). Zara-di teh ugotovitev so v nekdanji Sovjet-ski zvezi zakonsko prepovedali uporabo kakršnihkoli aparatov z mikrovalovi, ta-koj pa razpadu sistema, pa so to prepo-vedumaknili.Večotejtemilahkoprebe-rete na straneh www.zazdravje.net.

REŠITEV: Na novejših tehničnih iz-delkih pogosto navajajo škodljive se-stavine. Bodimo pozorni na le-te in upo-števajmopredpise!Uporabljajmokablebrez vsebnosti pvc-ja, naprav pa ne iz-postavljajmovročini!Izogibajmosepre-tiraniuporabikuhinjskihpripomočkov,kihrano grejejo na visoke temperature ali obsevajo z mikrovalovi. Odpadke teh-ničnih izdelkov ali tehnične izdelke poprenehanju uporabe ne odvrzimo v koš za mešane gospodinjske odpadke, am-pak jih odpeljimo na ustrezna prevze-mna mesta, da preprečimo onesnaže-vanjenarave!

25

tehničniizdelki

Tudiavtomobiljeskladiščenevarnihsno-vi: tekočina proti zmrzovanju (glikol) jemočanstrup,akumulatorvsebuje jedkožvepleno kislino in strupen svinec, mo-torno olje je nevarno za okolje, starejši zavorni koluti in lamele so izdelane iz az-besta, pnevmatike vsebujejo rakotvorne poliaromatske ogljikovodike (PAH).

REŠITEV: Pazimo, da se hladilna teko-čina in odpadno olje na razlije v nara-vi, zato je le-to vedno potrebno strokov-no odstraniti! Rabljene akumulatorje inpnevmatike vedno odpeljimo na uradna prevzemnamesta(npr.pooblaščeniser-visi,zbirnicentrizaodpadke)!

26

avto

mob

ili

V kabini avtomobila je koncentracija ftalatovzelovisoka.Armaturnaploščaje obdelana s polibromiranimi zaviralci gorenja, tako preidejo v zrak nevarne kemijskesnovi.Tespojinesekopičijov telesu in lahko škodujejo zarodku in majhnim otrokom. Poleti je v vročemavtomobilu koncentracija teh snovi lah-ko še večja. Pri zadrževanju v avtulahkopridevnašetelopetkratvečne-varnihsnovikotčesmodomaalinade-lovnem mestu.

ŠIRŠI ZDRAVSTVENI NASVET: čimmanj se vozimo z avtomobilom! Vozi-mo se s kolesom ali javnimi prevoznimi sredstvi! Če brez avtomobila nemore-mo,gapogostozračimoinčistimo!

27

avtomobili

Po ocenah naj bi prišlo 70 % škodljivih snovivnašeteloshrano.ZadoločenezE-jioznačenedodatkesosepojavilido-kazi, da bi naj škodovali našemu zdravju. Največje tveganjepredstavljajo umetnasladila (E950–952, 954), konzervansi (E210–219,249–252)inojačevalciarom(E621-625). Če preberete zelo drobentisknaovojninižvečilnihgumijev,bosteugotovili, da so v večini žvečilk nasle-dnje sestavine: sorbitol E420, gumi baza, stabilizator E422, manitol E421, gostilo E414, arome, emulgator E322, umetno sladilo saharin E954, barvilo E171, sle-dijo pa aspartam, acesulfam K, sredstvo za glaziranje E903 in antioksidant BHA. BHA je derivat nafte, ki ga uporabljajo za zaviranje oksidacije in ni dovoljen za rabo v prehrani otrok. Otroci naj torej ne uživajo žvečilnih gumijev!? Žvečenje le--tehlahkopovzročialergičnereakcijealihiperaktivnost. Večje količine so primi-ših povzročile tumor, zato obstaja ute-meljen sum, da je snov kancerogena. Na Japonskem je BHA prepovedan že odleta1958.Izteflonskeprevlekeštevilnihkuhinjskih posod se pri visokih tempera-turahsproščajosnovi(PFOA),kisekopi-čijov telesu inso lahkotudirakotvorne.

Izpvcposodeinkozarcevpredvsemprivišjih temperaturah izhajajo zdravju ško-dljive snovi.

REŠITEV: Pri nakupu dajmo prednost manj predelanim živilom. Čimmanj do-datkov,E-jevvsebuježivilo,boljverjetnoje,dajezdravo.Čeimamomožnost,ku-pujmo bio izdelke, kajti pri teh ni dovolje-na uporaba tveganih živilskih dodatkov.Otrokom za žvečenje ponudimo skorjokruha,suhosadjealioreščke.Prelistajteknjigo»Mami,skuhajtošeenkrat«,kjerboste našli nekaj dobrih nasvetov o tem, kakopripraviti lastna»predelana«živilainčemuse jepametno izogibatipripre-hrani otrok. Trudite se čimmanj upora-bljatiposodosteflonskoprevleko!Izogi-bajmo se pvc kuhinjskim pripomočkomin le-teh nikakor ne dajajmo v mikrova-lovnopečico!

Pri konvencionalnem gojenju rastlin za prehrano tako ljudi, kot živali uporablja-jo strupe (lepša beseda zanje so pestici-di)vvečjihkoličinah.Tesnovisesicervvečjimeri razgradijo,predenpridejonakrožnike,aostanejovzemljiinseizlužijovvode.Napodlagirednihanalizživil,ki

28

predelanaživila

jih izvajajo pristojne inštitucije, zelenja-va in sadje vsebuje ostanke pesticidov. Posebej izpostavljamo jabolka in jagode, ki so na seznamu najbolj z ostanki pe-sticidov obremenjenega sadja v Sloveni-ji. Med vzorci jabolk, ki so bili analizirani v obdobju od 2003 do 2008, jih je skoraj 82% vsebovalo ostanke pesticidov. Ja-bolka V njih najdemo ostanke diazino-na,fosalona,kaptanaaliklorpirifosa.Ničboljše niso jagode. Med vzorci jagod, ki so bili analizirani v obdobju od 2004 do 2007,jihjevečkot72%vsebovaloostan-ke pesticidov. Zato moramo biti previdni, saj se škodljivi učinki teh snovi, kot so:rakotvornost, negativen vpliv na imun-ski sistem in plodnost, lahko pokažejožeprimanjšihkoličinahinpogostošelečezleta.Šeposebejranljivisootroci,sajso dovoljene mejne vrednosti ostankov pesticidov v hrani izračunane za 70 kgtežko zdravo odraslo osebo in tako nezaščitijootrok,kipremorejoprecejmanjkilogramov. Poleg tega se njihova telesa še razvijajo; pojedo več svežega sadja,zelenjaveinžitnakilogramtelesnetežekot odrasli; njihovapričakovana življenj-skadobapajedaljšainzatoječas,vka-teremsepesticidikopičijovtelesu,daljši.Večinformacijopesticidihbostenašlinawww.pesticidi.net.

REŠITEV: Izogibajmo se najbolj škro-pljeni, na primer zgodaj spomladi v ra-stlinjakih vzgojeni zelenjavi. V veliki meri se ostankom pesticidov izognemo, čekupujemo sezonsko, v Sloveniji pride-lano sadje in zelenjavo. Če imamomo-žnost kupujmo izdelke ekološke pride-lave! Predvsem kupujmo iz ekološkepridelave sadje, kot so breskve, jagode, grozdje, mandarine in pomaranče kottudi kumare, papriko, solato in paradi-žnik, saj sepri njihovipridelaviuporabivelikokemikalij.Lupinepomaranč,man-darininlimonsopogostozaščiteneske-mikalijami, ki delujejo kot zaviralci plesni (fungicidi). Zato v peciva in pijače nari-bajmo le lupine ekološko pridelanih ci-trusov. Te kemikalije lahko v večjimeriostranimo s tolpo vodo in ekološkim či-stilomzaposodo.Izzdravstvenegavidi-ka je manj pomembno kupovati ekološko pridelanočebulo,zelje,cvetačo,brokoli,kivi, banane ali slive, ker ti pridelki zelo redko vsebujejo ostanke pesticidov. Da bi si zagotovili sezonsko ekološko pride-lano hrano po dostopnejših cenah, lah-ko»posvojite«ekološkegakmeta,kibozavaspridelovalhrano.Večpreveritenawww.partnerskokmetovanje.si. Najbolje je seveda, če si hrano pridelamo samibrezuporabekemikalij!Takobomosvojprosti čas preživeli v naravi in v družbisvojihnajbližjih.

29

zelenjava, sadje

Večino rezanega cvetja vzgojijo v ra-stlinjakih z uporabo številnih pesticidov (predvsem fungicidov in insekticidov). Zdravju škodljiva škropiva lahko eno-stavno preidejo na naše roke z rastlin. Sicer pa je znano, da rastline izboljšuje-jo kakovost zraka v prostoru.

REŠITEV: Po stiku z rezanim cvetjem si umijmoroke!Podarimorastline,kismojih sami vzgojili! Smiselno pa je v pro-store namestiti različne sobne rastline,saj s fotosintezo proizvajajo kisik in pri tem porabljajo ogljikov dioksid. S tran-spiracijo uravnavajo vlago v zraku in proizvajajo negativne ione. Dolgoletne raziskave so potrdile, da rastline deluje-jotudikotfiltri.Večkotuspešnonamrečabsorbirajo hlapne organske spojine terzmanjšujejokoličinoprahuinmikro-bovvzraku.Rastlinesepoučinkovito-stičiščenjadoločenihhlapnihorganskihspojin iz zraka med seboj razlikuje-jo. Tako npr. benzen in ksilen najbolje

odstranijo pritlikavi datljevec, obroblje-na dracena in praprot, formaldehid pa učinkovito odstranijo luskasta praprot,pritlikavi datljevec in deremska dracena.

30

sobn

e ra

stlin

e

V vodi iz pipe se lahko pojavijo snovi, kot so ostanki zdravil in pesticidov. Tudi iz embalažese lahko izločajosnovi,kipo-menijo določena tveganja. Iz PET pla-stenke lahko izhaja strupen antimon. V osvežilnih pijačah lahko ob reakciji raz-ličnih dodatkov (askorbinska kislina inNa-benzoat) nastane rakotvoren benzen. Poleg tega vsebujejo osvežilne pijačevelikoumetnihsladil,arom,ojačevalcevokusa in barvil, nekatere tudi kofein, tein indrugapoživila.Uživanjele-tehnadolgirokpovzročabolezen,slabopočutje,po-večanjetelesneteže,depresijo,hiperak-tivnosti pri otrocih in odvisnost.

REŠITEV: Ne uporabljajmo pesticidov, ki onesnažujejo vodno okolje! Z malo-marno zgrajeno greznico zastrupljamo sami sebe. Kljub vsemu je še vedno naj-bolje piti vodo iz pipe.Če je potrebno,namestitefilternavodovodnonapeljavo.Naš organizem ne pogreša gaziranih pi-jač, ki ne vsebujejo naravnih sestavin,zato se jim izogibajmo! Raje iztisnitesveže sokove iz sadja in zelenjave, pij-tevodoinčimmanjaliničpravegačajain kave.

31

pijače

Iz zdravstvenega vidika sonajverjetne-je zdravila najbolj kontrolirane kemikali-je, kar se vidi tudi iz navodil za uporabo. Naštetistranskiučinkinajvečkratzahte-vajo kar celo stran.Neželeni učinki selahko bolj intenzivno pojavijo pri upora-bivečpripravkovhkrati.Koseostankizdravil izločijo iz telesapravzaprav lah-ko preidejo v vodno okolje in od tam v pitno vodo. Največji onesnaževalciostajajo protivnetna in kontracepcijska sredstva.

REŠITEV: Po mnenju zdravnikov po-rabimo preveč zdravil. Trudimo se zzdravim načinom življenja preprečitinastanek bolezni. Zdrav način življe-njapomeniuživanječimvečsvežegainsurovega sadja in zelenjave, čimmanjizdelkov živalskega izvora, čim manjpredelane hrane in čim manj slaščic.

Izogibajte se sladkim pijačam, počivaj-te, se ukvarjajte s športom in pozitivno mislite. Mnogokrat pa sploh nismo bolni, ampakležejni.Našetelonamrečpotre-buje od 1,5 litra do 3 litrov navadne vode nadan (količina jeodvisnaodstarostiinfizičneaktivnosti).Čepažezbolimo,lahkospovečanokoličinopopite vodecelo ozdravimo ali zelo izboljšamo naše zdravstveno stanje. Več o pomembno-sti pitja navadne vode preberite v knjigi »Telokličepovodi«.Zdravilapa,ki jimje potekel rok uporabe, sodijo med ne-varne odpadke, zato jih ne smemo odla-gati med mešane gospodinjske odpad-ke,pačpa jihmoramooddativ lekarniali v okviru akcij zbiranja nevarnih od-padkov.

32

zdra

vila

V zraku v zaprtih prostorih se nabirajo škodljiviplini inonesnaženidelci.Ciga-retnidimvsebujevečstokemijskihsno-vi,deltehjerakotvornih.Izraznihbarv,lepil, umetnih snovi izhajajo hlapi. Plin-ski štedilnik (dušikovi oksidi) in fotoko-pirni stroji (ozon) prav tako oddajajo v zrak zdravju škodljive pline. Formalde-hidne smole so zelo pogosto gradivo v gradbeništvu, zato je formaldehid naj-pogostejši onesnaževalec zraka v za-prtihprostorih.Privečjihkoncentracijahdražiočiinsluznicoterpovzročasolze-nje. Inhaliranje visokokoncentriranegaformaldehidapovzročaglavobol,vnetjegrlaintežavezdihanjem,lahkopatudisprožialiposlabšanapadastme.

REŠITEV: Kakovost zraka v prostoru imavelikvplivnapočutje.Relativnavla-žnostzrakanajbibilamed45%in55%.Zrak ne sme vsebovati zdravju škodlji-vih snovi, vsebovati mora zadosten de-ležkisika,vonjavepanajbodoprijetneinnemoteče.Kakovost zrakavzaprtihprostorih lahko najenostavneje izboljša-mo z zračenjem. Na zrak ugodno vpli-vajo tudisobne rastline. Izogibajmoseuporabiosvežilcevzraka!Zapleskanjeprostorov uporabljajte barve na vodni osnovi, ki ne vsebujejo škodljivih hlapov.

33

zrak v zaprtih prostorih

Splošnowww.motovilec.siwww.pozitivke.netwww.svet-je-lep.comwww.viva.siwww.zazdravje.netwww.presno.siwww.ivz.siwww.zps.siwww.pitna-voda.si

Pesticidi in kemikalijepesticidi.netwww.pan-uk.orgwww.pan-germany.orgwww.pan-europe.info/Campaigns/che-micals.html

Kmetovanjewww.zekos.siwww.zveza-ekokmet.siwww.soilassociation.orgwww.biouzitek.si/www.partnerskokmetovanje.siwww.rodnazemlja.si

Kozmetikawww.cosmeticsdatabase.comwww.ph-cosmetics.siwww.storyofstuff.org/cosmetics/www.safecosmetics.org

Spletne trgovine:www.vega-shop.siwww.ekolife.siwww.vlakec.siwww.otroska-trgovina.comwww.soncek.si

www.les-kra.si/sl/www.carobni-svet.siwww.kosobrin-igrace.comwww.ekopika.siwww.planetbio.siwww.soncnatrgovina.comwww.super-hrana.siwww.vitababy.siwww.barbarella.si www.or-ca.si

Knjige in revije:Revija projekta zazdravje.net

Maria – E. Lange – Ernst: Lepota in na-ravna kozmetikaPierre Jean Cousin: Lepa poltJosephine Fairley: Organic beautyAlenkaLobnik-ZorkoinNevaŽeleznik:Nasveti za zeleno gospodinjstvoMarie-Luise Kreuter: BiovrtMarshall Bradley in Courtier: Popoln zelenjavni vrtFranci in Martina Bavec: Organic Pro-duction and Use of CropsMarjaBožič:BožanskesladiceF.Batmanghelidj:TelokličepovodiCornelia Trischberger: Mami, skuhaj to še enkratDolinar,A.,Lončar,S.,Podergajs,K.inŠkarič,R.:Vojnaalimirzbakterijami?

34

viri in

form

acij i

n ko

ristn

e po

veza

ve

35

beležke

Uporabite 5460 tankih in čvrstih ščetin za:

•nežno in temeljito odstranjevanje zobnih oblog•preprečevanje vnetja dlesni•obvladovanje krvavečih dlesni

Zobno ščetko CURAPROX CS 5460 lahko kupite v spletni trgovini www.zdrav-nasmeh.com ter v lekarnah, specializiranih trgovinah in drogerijah.

Za več informacij pokličite na 02/460 53 42 ali obiščite spletno stran www.cs5460.com.

Flegis, d. o. o., Ulica mlad. brigad 54, 2204 Miklavž na Dr. polju, www.flegis.si

FMZ-Flegis-0311-Oglas-Miran_A5+3mm.indd 1 2.3.2011 14:56:24

Original

Naravna bazična kozmetika z eteričnimi olji in izvlečki svežih rastlin

pH 7,5 - 8,7BBBaaazzziiičččnnnčnčččnčnčnčččnč aaa kkkoookokkkokokokkkok

zzzmmmeeetttiiikkkaaakakkkakakakkkak

www.ph-cosmetics.si

Uporabite 5460 tankih in čvrstih ščetin za:

•nežno in temeljito odstranjevanje zobnih oblog•preprečevanje vnetja dlesni•obvladovanje krvavečih dlesni

Zobno ščetko CURAPROX CS 5460 lahko kupite v spletni trgovini www.zdrav-nasmeh.com ter v lekarnah, specializiranih trgovinah in drogerijah.

Za več informacij pokličite na 02/460 53 42 ali obiščite spletno stran www.cs5460.com.

Flegis, d. o. o., Ulica mlad. brigad 54, 2204 Miklavž na Dr. polju, www.flegis.si

FMZ-Flegis-0311-Oglas-Miran_A5+3mm.indd 1 2.3.2011 14:56:24

Original

Naravna bazična kozmetika z eteričnimi olji in izvlečki svežih rastlin

pH 7,5 - 8,7

BBBaaazzziiičččnnnčnčččnčnčnčččnč aaa kkkoookokkkokokokkkokzzzmmmeeetttiiikkkaaakakkkakakakkkak

www.ph-cosmetics.si

planetbio_01outline.indd 1 3/8/11 1:03:12 PM

Če si želite v svoje jedilnike vnesti več barv, svežih sadežev, super hranilnih živil, čistih vitaminov, mineralov in encimov, fitohranil ali se spogledujete z bolj zdravim načinom življenja, pa ne veste, kako bi začeli, želite zgubiti odvečne kilograme, morda pa zgolj narediti vtis na svoje bližnje in prijatelje, potem se lahko udeležite Barbarellinih presnih delavnic Gourmet Fresh, ki potekajo v Ljubljani, vsak mesec.

Na enodnevni delavnici se boste naučili, kako se pripravijo zelo okusne presne jedi, kot so: lešnikovo mleko, slastni smoothie, muesli, zelenjavni rezanci z eksotično omako, zelenjavni zvitki z dipi, sladice kot so tiramisu, čokoladne praline, kremni in sadni parfait in še mnogo več.

Blendtec blender je najmočnejši profesionalni kuhinjski mešalec z impresivno močjo 1560 W, s katerim si lahko pripravite organske, sveže napitke, zelene kašaste sokove, smoothie-je, sadne in zelenjavne sokove, domače sladolede, različne omake, salse, testo za kruh, mlete oreščke, oreščkova masla in še mnogo drugih stvari.

Blendtec blender je nepogrešljiv pripomoček pri ustvarjanju svežih, presnih in veganskih jedi.

Ekskluzivni uvoznik in distributer: SC PROJEKT, Simon Cerkvenik s.p., spletna stran: www.barbarella.si; M: 041 779 887, E: [email protected]

Termini so razpisani na www.barbarella.si, e: [email protected], M: 041 -779 887

Na zakup enkratne delavnice s tem kupončkom velja 10% popust

Barbarelline presne gourmet delavnice

Če si želite v svoje jedilnike vnesti več barv, svežih sadežev, super hranilnih živil, čistih vitaminov, mineralov in encimov, fitohranil ali se spogledujete z bolj zdravim načinom življenja, pa ne veste, kako bi začeli, želite zgubiti odvečne kilograme, morda pa zgolj narediti vtis na svoje bližnje in prijatelje, potem se lahko udeležite Barbarellinih presnih delavnic Gourmet Fresh, ki potekajo v Ljubljani, vsak mesec.

Na enodnevni delavnici se boste naučili, kako se pripravijo zelo okusne presne jedi, kot so: lešnikovo mleko, slastni smoothie, muesli, zelenjavni rezanci z eksotično omako, zelenjavni zvitki z dipi, sladice kot so tiramisu, čokoladne praline, kremni in sadni parfait in še mnogo več.

Blendtec blender je najmočnejši profesionalni kuhinjski mešalec z impresivno močjo 1560 W, s katerim si lahko pripravite organske, sveže napitke, zelene kašaste sokove, smoothie-je, sadne in zelenjavne sokove, domače sladolede, različne omake, salse, testo za kruh, mlete oreščke, oreščkova masla in še mnogo drugih stvari.

Blendtec blender je nepogrešljiv pripomoček pri ustvarjanju svežih, presnih in veganskih jedi.

Ekskluzivni uvoznik in distributer: SC PROJEKT, Simon Cerkvenik s.p., spletna stran: www.barbarella.si; M: 041 779 887, E: [email protected]

Termini so razpisani na www.barbarella.si, e: [email protected], M: 041 -779 887

Na zakup enkratne delavnice s tem kupončkom velja 10% popust

Barbarelline presne gourmet delavnice

Spletna trgovina z več kot 1000 ekološkimi izdelki

Ekolife, Tajča Pavček s.p.Požarnice 20,1351 Brezovica

gsm: 041 370 [email protected]

Vse za presni način življenja (hrana, aparati, tečaji,...)Linija konopljinih izdelkovDetox obliži za razstrupljanjeDostava eko sadja&zelenjaveDomača lekarna (naravno nad vneto grlo in prehlad)

Zetafree proti komarjem in klopomOvopid proti ušem

Masmi naravni bombažni vložkiGse prehranski dodatki

(Alge, Maca, C vitamin,...)Pololo copati iz eko usnja

Ušesne svečke HarmonyOblačila in pralne plenice (eko bombaž+bambus)Kozmetika, čistila,...

10% popust

od 20. - 23.3.

Od vsakega prodanega izdelka del denarja namenimo zavetišču za živali Horjul.

OrCa trgovinica ponuja le 100% naravno in ekološko, negovalno in dekorativno kozmetiko, ki je prijazna do ljudi, živali in našega planeta. Ne uprabljamo sintetičnih in potencialno nevarnih sestavin, vsi izdelki se nahajajo v okolju prijazni embalaži, sestavine pa prihajajo iz obnovljivih virov. Noben izdelek ali sestavina nista testirana na živalih.

www.or-ca.si

Za ljudi, za živali, za planet.

Ekološka Trgovina OrCa, Komenskega 44, Ljubljana.

vega shop

www.vega-shop.si

Živeti zdravo!

Blenderji • Sokovniki • Superhrana • Izdelki iz kokosa • Prehrambeni dodatki Bazična kozmetika • Izdelki iz gline • Olja • Izdelki iz konoplje

PARTNERSKO

www.partnerskokmetovanje.si

Koordinacija projekta:Društvo [email protected]

KMETOVANJE

100% naravna okolju prijazna čistila

www.soncnatrgovina.com

Vabimo vas, da nam v primeru vprašanj pišete na elektronski naslov [email protected] ali po pošti na Društvo ECHo, Dornava 50, 2252 Dornava. Veseli bomo vaših pisem, vprašanj in predlogov izboljšav.