73Arheoloki vestnik (Arh. vest.) 54, 2003, str. 73-122

Neolitizacija Krasa

Toma FABEC

Izvleek

Avtor predstavlja svoj pogled na vpraanje neolitizacije Krasa.Izhaja iz analize drubenozgodovinskih kontekstov, v katerihso se razlage neolitizacije regije oblikovale, ter preko kritineanalize objavljenih podatkov in uporabe koncepta stratigrafskekontekstualnosti poskua izloiti novo podatkovno bazo, napodlagi katere ponudi novo sliko procesa prehoda zgodnje-holocenskih lovsko-nabiralnikih skupnosti v skupnosti, ki sobile odvisne od bioloko udomaenih virov.

UVOD

V zadnjem dvajsetletju postaja vse oitneje, daje del arheolokih podatkov o neolitizaciji Krasabolj ali manj nezanesljiv, ker je njihov izvor nezanesljivin torej problematien. Te ugotovitve al niso vodileh kritini in selektivni uporabi podatkov in nisobile konstruktivno vkljuene v sicer ivahne razpraveo prehodu iz mezolitika v neolitik na Krasu. Zatoje bil prvotni namen tega prispevka preveriti teroceniti zanesljivost in uporabnost tistih objavljeniharheolokih podatkov, ki so za razumevanjeneolitizacijskih procesov na Krasu lahko relevantni,ter preko njihove selektivne uporabe ponuditi een pogled.

Strukturo arheolokih podatkov in njihovointerpretacijo doloajo tudi sodobne drubenepotrebe in sodobni drubeni konteksti (Hodder 1986).Ta odnos je v sliki stareje prazgodovine Krasa,vsaj na nekaterih podrojih, lepo viden in sem gaposkual tudi nakazati. S tem sem hotel opozoritina uinke drubenega tafonomskega agensa, mordanajvplivnejega med tafonomskimi agensi, ki sosooblikovali tako sliko daljne preteklosti Krasa,kakrno poznamo danes.

Osnovna vpraanja, na katera v prispevku posku-am odgovoriti, so: kako se je oblikovala arheolokaslika mezolitika in neolitika na Krasu? Kakna jeinterpretativna vrednost arheolokih podatkov, kito sliko gradijo? Ali lahko spoznavamo procese,ki so vodili k prehodu v pridelovalno gospodarstvo?e lahko, na osnovi katerih podatkov? Kakni sobili subsistenni sistemi mezolitskih in prvihneolitskih skupin? Kje nastopajo spremembe inkateri so lahko vzroki zanje? Odgovore iem vzgodovinskem razvoju prazgodovinske arheologijena Krasu. Z uporabo koncepta stratigrafske kontekstu-alnosti poskuam uporabiti tiste podatke, ki se mizdijo verodostojni, torej predvsem tiste, ki jih doloajostratigrafski konteksti. Svoj pogled na neolitizacijoKrasa gradim predvsem z uporabo arheozoolokihpodatkov, v nekoliko manji meri pa tudi z uporabopodatkov sedimentolokih in paleovegetacijskihraziskav ter analiz materialne kulture.

Obmoje, ki me zanima, je Kras. Kras je dokajostro zamejena regija, njene meje so mehke le navzhodu. Na jugu ga omejuje Traki zaliv, na severuVipavska dolina, na zahodu furlanska ravnina, navzhodu pa Brkinsko grievje. Od skupne povrineokoli 500 km2 se najveji del regije razprostira v

Abstract

The author presents his view of the question of theneolithisation of the Karst. It derives from analysis of the socio-historical contexts in which explanations of the neolithisationof the region were created, and through critical analysis ofpublished data and use of the concept of stratigraphiccontextuality he tries to extract a new database, on the basisof which he also provides a new picture of the process of transitionof the early Holocene hunter-gatherer communities which weredependent on biologically domesticated sources.

74 Toma FABEC

Sloveniji, le obmorski in skrajni zahodni del Krasapa pripadata Italiji. Kras ima obliko planote, nagnjeneproti severozahodu, ki se s povprene viine okoli550 m okrog Divae znia na okoli 80 m na robuFurlanske niine.

Geoloko podlago Krasa tvorijo kredni in terciarniapnenci in dolomiti ter mestoma in zelo redko tudifli. Apnenec je lahko topen v vodi in je povrhtega e tektonsko prepokan. Zato deevnica hitroizgine v notranjost, e je ne zadrita vegetacija inhumus. Tako na Krasu kljub sorazmerni namoenostini povrinskih vodotokov, zelo redka pa je tudi stojeavoda. V strukturi prevladujejo podzemne jame inpodzemni vodni tokovi, ki izvirajo ob krakem robu.

Kras pokrivata jerovica in rjava pokarbonatnaprst oziroma rendzina. Razen v epih in vrtaahso tla preplitva in navadno neprimerna za kmetovanje.Danes prekriva regijo t. i. kraki gozd, e pred stoletjempa je bil Kras zaradi intenzivne pae in izsekavanjakamnita golota (Poldini 1989; Culiberg 1994).

V prispevku sem se poskual drati geografskihmej regije, eprav sem jih obravnaval mehko insem vasih prostor opazovanja raziril tudi naneposredno okolico regije.

asovni interval, ki zaobjema dogajanje, o katerempiem, zamejujem prav tako mehko. Dogajanjeopazujem v terminih periodne razdelitve asa, kije na tem prostoru zamejen z mezolitsko in neolitskoperiodo. Razlog za tako zamejitev je predvsem vpomanjkanju trdnih absolutnih datumov. Na podlagiredkih dosedanjih radiokarbonskih datacij bi bilovsekakor videti, da je mogoe mezolitsko periodouokviriti v asovni interval od polovice 10. do polovice7. tisoletja, neolitsko pa od polovice 7. do polovice6. tisoletja uncal BP (Guerreschi 1999, 83-84;Montagnari Kokelj et al. 1996). Mejo med periodamaobravnavam prav tako mehko.

V delu sem potek neolitizacije Krasa skualrazumeti predvsem na podlagi objavljenih arheolokihpodatkov. Neolitizacijo razumevam in obravnavamkot prehod v pridelovalno gospodarstvo (prim.Zvelebil 1986), zaradi esar sem pozornostosredotoil na zapise o osnovnem gospodarstvumezolitskih in neolitskih skupnosti. Opazoval sempredvsem favnistine in botanine zapise v najdiih,nisem se pa loteval simbolnih in ideolokih aspektovneolitizacije. Ker me je zanimal predvsem gospo-darski aspekt prehoda, se nisem veliko poglabljalv vpraanja tipologije ostankov, kljub temu da jeta tema v razpravah o neolitizaciji Krasa e najboljprisotna in doloa temelje konceptoma mezolitik

in neolitik. Dogajanja na Krasu nisem primerjal zdogajanjem v okolikih regijah, kljub temu da sempri oblikovanju lastnih pogledov upoteval dogajanjev okolici.

ODKRIVANJE MEZOLITIKA IN NEOLITIKANA KRASU

Splona, analitina zgodovina prazgodovinskihraziskav na Krasu e ni bila zapisana. Na voljo jele nekaj prispevkov, ki so veinoma vezani le naitalijanski del Krasa (npr. Cannarella 1984a) inki navadno obravnavajo le specifina podroja teteme (npr. Cannarella 1984b; Leben 1959; Monta-gnari Kokelj 1993; Moretti 1980). Zaradi tega semposkual sliko dopolniti z lastnimi opaanji in pred-vsem z informacijami, ki mi jih je prijazno posredovalizkuen poznavalec zgodovine trakega jamarstvag. Pino Guidi.

Potek in intenzivnost arheolokih raziskav naKrasu nista kontinuirana ne v asovni niti v prostorskidimenziji. V skladu s politinimi in drubenimiinteresi (cf. Bitelli 1999) je bilo zanimanje zaprazgodovino te regije v razlinih obdobjih razlino,razvoj politinih razmejitev prostora pa je monovplival na njeno dostopnost in dojemanje.

Zaetki prazgodovinskih raziskav na Krasu segajov drugo polovico 19. stoletja, v as, ko je Kraspripadal avstroogrski monarhiji. Intelektualno jedroprimorskega dela monarhije, ki je bilo vezano navedno monejo buroazijo, je bilo cvetoe mestoTrst (Trieste), v veliko manji meri tudi Gorica(Gorizia) in Koper. V teh centrih so e pred tem,v asu humanizma in renesanse, nastajale prve velikeprivatne zbirke, ki so poleg umetnin hranile tudiserijo paleontolokih in arheolokih najdb, t. i.curiosa. Po smernicah te tradicije so se, vzporednoz nastajanjem javnih muzejev, oblikovali krogiintelektualcev, ki so presegali antikvarsko dojemanjeteh arteficialij in naturalij. Curiosa so zaeli zbiratitudi zato, da bi lahko spregovorili o daljni preteklosti.

Glavna protagonista tega obdobja, ki ga zaradidrastinih drubeno-politinih sprememb v dvajsetihletih prejnjega stoletja lahko zamejimo s koncemprve svetovne vojne, sta bila zdravnik C. Marchesetti,direktor Naravoslovnega muzeja v Trstu, ter uiteljK. Moser, ki so ga podpirale znanstvene ustanovena Dunaju. Njun opus ne govori le o tedanjemintenzivnem raziskovanju Krasa, temve odseva dvapola takratnega vroega politinega vzduja.1

1 Tu mislim npr. na utrjevanje iredentistinih idej. Antagonizem med Marchesettijem in Moserjem se vsekakor zrcali tudi vstrokovnih objavah (npr. Marchesetti 1890).

75Neolitizacija Krasa

Kakorkoli e, oba sta izkopavala na tevilnih najdiihin odkrivala sledi prazgodovinskih skupnosti.Predvsem K. Moser je svoje zanimanje usmeril varheoloke zapise iz jam ter dognanja strnil vmonografiji Der Karst und seine Hhlen (1899). Zrazliko od C. Marchesettija, ki je izkopaval natevilnih lokacijah v Istri, na Krasu in v Posoju,je K. Moser jame intenzivno raziskoval pretenona Krasu in predvsem v iri okolici Nabreine(Aurisina). Tudi C. Marchesetti je veliko izkopavalv jamah, e ve truda pa je vloil v raziskovanjegradi in v izkopavanje grobi v kocjanu in Mostuna Soi. Oba sta rezultate raziskav navadno objavljala,eprav pogosto v obliki preliminarnih in torej zeloskopih lankov. Neredko poroata o neolitskihnajdbah. Take opredelitve izkopanin so se v tevilnihprimerih izkazale kot pravilne, saj so jih poznejetudi revizijske raziskave vsaj deloma potrdile,2 epravso se vsebina in znailnosti pojma neolitik takratnekoliko razlikovale od dananjih.

V faistinem Ventenniu so se arheolokeraziskave zaradi politine volje in vzduja osredotoilena odkrivanje rimskih ostankov (Bandelli 1991; Bitelli1999). Izjema je bilo delo arheologa R. Battaglie,docenta na Univerzi v Padovi, ki je nadaljeval zraziskovanjem prazgodovine Krasa in drugih regijtudi v tem obdobju. Battaglia je veino odkritihprazgodovinskih ostankov prisodil neolitiku, saj jedomneval, da so bile jame poseljene predvsem v tistemobdobju (cf. Battaglia 1927). Izkazalo se je, da jedobren del teh najdb mlaji (Leben 1959; 1967).

Ob koncu druge svetovne vojne je nova mejamed Conama A in B, ki je leta 1954 postalajugoslovansko-italijanska dravna meja, razbila Krasna dvoje. Zaledje Trsta se je v vseh vidikih bistvenoskrilo, raziskovalni prostor traanov se je zoilna ozek pas krake planote med Socerbom, Bazovico(Basovizza) in Devinom (Duino). Zahodni del Krasa,ki je bil e leta 1947 dodeljen Italiji in administrativnoprikljuen pokrajini Gorica (Provincia di Gorizia),je postal del zaledja Gorice in rastoega Tria(Monfalcone), ki pa sta bila v primerjavi s Trstompraktino skoraj brez institucij, ki bi lahko prielez arheolokim raziskovanjem. Do podobne situacijeje prilo tudi na jugoslovanskem delu Krasa, kjerso arheoloke raziskave potekale v senci primarnegapolitinega in drubenega interesa, t. i. gradnjenove drave.

V povojnem asu se je torej arheologija dogajalapredvsem na ozemlju, ki ga je oznaeval nov pojem- Traki kras (Carso Tristino). Tu so se skoncentriraletudi intenzivne speleoloke raziskave, ki so v najvejimeri prispevale k odkrivanju predkatelirske pra-zgodovine. Jamarji so med raziskovanjem podzemljapogosto odkrivali arheoloke ostanke, tako da sose med njimi kmalu oblikovale skupine ljubiteljevarheologije. Tem skupinam ali posameznikom jetraka Soprintendenza3 pogosto dovoljevalaizkopavati v jamah, tako da so bili prav amaterji4

tisti, ki so najvekrat posegali v arheoloke depozite.Med te nedvomno sodita zelo aktivna lana drutvaSociet alpina delle Giulie F. Stradi in F. Legnaniter lan drutva Gruppo ricerche di paleontologiaumana dellAssociazione XXX Ottobre (Club AlpinoItaliano) G. Marzolini. Veliko je v jamah izkopavalfinanni stranik D. Cannarella, ki se je poznejekot sodelavec zaposlil na Soprintendenzi. Na drugistrani, a v manji meri, so arheoloka izkopavanjaizvajali G. Stacul z Univerze v Trstu ter G. Cremonesi,C. Pitti in A. M. Radmilli z Univerze v Pisi. Situacijase je nekoliko spremenila v sedemdesetih letih, koje vodstvo Soprintendenze prevzela F. Maselli Scotti,ki amaterjem v skladu z dravnimi zakoni nidovoljevala, da samostojno izvajajo arheolokaizkopavanja. Kljub temu, eprav redkeje, jamarjie danes odkrivajo arheoloke ostanke v jamah injih v nekaterih primerih tudi nartno iejo (glejnpr. Rucavina 1996; Marzolini 1998). Med velikeosebnosti, ki so oblikovale sliko prazgodovine Krasa,nedvomno sodi A. Riedel. Po poklicu je bil geolog,postal pa je izkuen izvedenec za doloevanje inanalizo favnistinih ostankov. Njemu gre skorajvsa zasluga za to, da danes razpolagamo s to vrstopodatkov, ki so jo e pred kratkim imeli zadrugorazredno (Montagnari Kokelj 1993, 77). Danespotekajo pod vodstvom P. Biagi z Univerze v Benetkaharheoloka izkopavanja v jami Stenaca (GrottadellEdera), ki so pomembna za razumevanjemezolitika in neolitika na Krasu (Biagi, Starnini,Voytek 1993).

Na jugoslovanski strani Krasa so prva sistematinaizkopavanja zgodnjeholocenskih plasti potekala vpetdesetih letih, ko je M. Brodar z Intituta zaarheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZUv Ozki pilji5 naletel na domnevno mezolitskeostanke. Naslednja izkopavanja, med katerimi so

2 Tako npr. za Peino pod Muzarji, Pejco v Lascu, Pejco na Doleh, Peino na Leskovcu, Terezijino jamo in otarjevo peino(Barfield 1997-1998; Montagnari Kokelj 1997).3 Soprintendenza per i Beni Ambientali, Architettonici, Archeologici, Artistici e Storici (Nadzornitvo za prostorsko, arhitekturno, arheoloko, umetnostno in zgodovinsko dediino).4 D. Cannarella (1984a, 451) sicer ugotavlja, da comunque, tra questi dilettanti pieni di entusiasmo troviamo anche chi sapracquisire solide basi scientifiche e qualcuno che passer alla vera e propria professionalit .

76

na tem delu Krasa prvi odkrili plasti z neolitskiminajdbami, so se iztekla ele leta 1974 v Trhlovcipri Divai. Vodil jih je F. Osole s Katedre zakvartarologijo Univerze v Ljubljani. Te raziskave sopotekale v duhu irega projekta odkrivanjapaleolitskih postaj v Sloveniji in predvsem naPivkem. Kmalu po Osoletu je v Trhlovci in MaliTriglavci priel izkopavati F. Leben, ki je prvi natem delu Krasa naletel na plasti s tevilnimimezolitskimi ostanki. Do nekaterih odkritij je prilopo zaslugi jamarja in ljubitelja arheologije V. Sakside.Testna izkopavanja je v Acijevem spodmolu inPodmolu pri Kastelcu od leta 1989-1991 opravilaekipa Intituta za arheologijo Znanstvenorazisko-valnega centra SAZU (Leben 1988; 1990; Turk etal. 1992; 1993).

IDEJE IN TEORIJE O NEOLITIZACIJIKRASA

Pisanje o prvih neolitskih skupnostih na Krasuna podlagi izkopanin ni nova tema, saj so bili prviposkusi v tej smeri storjeni e proti koncu devetnajstegain predvsem od druge polovice prejnjega stoletja.

Najstareja arheoloka odkritja v jamah na Krasuso bila odmev irega kulturnozgodovinskegaevropskega konteksta, ko je verino akcijo arheo-lokega raziskovanja podzemlja sproilo odkritjejam s spektakularnimi sledmi trogloditov v Francijiin paniji (Cannarella 1984a). Iskanje arheolokihostankov v jamah je postajalo vse bolj privlanoin eprav na Krasu ni doseglo senzacionalnih odkritij,je raziskovalcem le omogoilo spregovoriti o kulturi

5 Zaradi dejstva, da so bili speleoloki, arheoloki in geoloki podatki veine tu obravnavanih lokacij objavljeni v tevilnih poljudnihin strokovnih publikacijah, ter glede na narodnost in tudi na politino usmeritev raziskovalcev, tudi v razlinih jezikih, najdianimajo enega samega imena. Naj navedem le kot primer najdie, za katero uporabljam ime Peina na Leskovcu, ki pa je vliteraturi poimenovana tudi kot Grotta Azzurra di Samatorza, Hhle bei den Haselstander nach Samatorca, Jepavkna jama,Peina na Jescoucah, Lescocica, Leskovica oziroma Leskovich in Leskovec, Peina na Leskovcah, Peina na Leskovicah, JamaPlava, Caverna presso Samatorza, Caverna presso Samatorizza, Hhle bei Samatorza, Blaue Grotte, Haselnusshhle itd. Samuporabljam le tisto ime, ki se mi zdi najblije slovenskemu izvirniku. Dober pregled imen jam Trakega krasa, ki ga v veiniprimerov tudi sam uporabljam, ponuja P. Guidi (1996).

Sl. 1: Kraka planota. Oznaena so mezolitska in neolitska najdia ter distribucija znanih jam.Fig. 1: Karst plateau. Mesolithic and Neolithic sites and the distribution of known caves are marked.

Toma FABEC

77

prvih neolitskih skupnosti. C. Marchesetti je napodlagi izkopanin iz Peine pod Muzarji (Cavernadegli Orsi) rekonstruiral tak profil neolitskegaloveka: Posveal se je predvsem pastirstvu inje imel tevilne rede koz in ovc. Redil je tudi govedoin svinje, eprav v manjem tevilu Poljedelstvomu je bilo neznano, ob sreanju [z divjadjo] nizavraal lova, ki mu je nudil veliko plena meddivjaino v obirnih gozdovih, ki so se irili v okolicinjegove votline. Vendar pogosto se je loteval dolgihpopotovanj in se je spual do morske obale in odnjega zahteval dajatve. Ni bil ribi, zadovoljevalse je z mehkuci, ki ivijo prilepljeni na obalnihskalah, ali pa se je potapljal in nabiral tiste, kiivijo v neglobokih vodah eprav ni imel nobenegaznanja o kovinah, je znal ueno uporabljati kamenin kost za izdelavo oroja in za oblikovanje domaihpripomokov Bil je predvsem mojster keramineumetnosti, ki se e kae kot zelo razvita Surovine, ki jih ni v nai deeli, je uvaal iz bolj ali manjoddaljenih krajev (Marchesetti 1890, 182-183).6

Prve razlage o neolitizaciji Krasa in genezineolitskih kultur segajo ele v povojni as. Zanimivoje, da se je s tem prvi spopadel jugoslovanskiraziskovalec, J. Koroec, ki je uporabil predvsempodatke z najdi na Italiji dodeljenem teritoriju(Koroec 1960). Svojo razlago neolitizacije je zgradille na osnovi keraminega gradiva iz nekaterih jam,ki ga je bilo treba zaradi nezanesljive stratigrafskeprovenience ... uporabiti kot celoto, ne glede nato, v kateri jami je bilo najdeno ... (ib., 8). Neolitskolonenino je na podlagi tipolokih primerjav razdelilna tri kulturnokronoloke skupine. Starejo skupinodoloa impresso ali cardium keramika, srednjokeramika danilskega kulturnega kroga, za mlajoje znailna lonenina hvarske kulture. Koroec niizkljuil monosti obstoja prehodnega obdobja predneolitikom, ki ga je razumel v obliki akeramineganeolitika, ta pa pri prehodu naj ne bi bil soudeleen,

saj je neolitizacijo razlagal kot posledico priselitvenovih ljudi z novo kulturo (ib., 28-29). Zaraditipoloke neprimerljivosti lonenine najstarejeskupine s srednjo je genezo srednje skupine pravtako razloil kot posledico naselitve novih etninihskupin. Odnos med skupinama bi bil torejekskluziven. Njegov pogled se je v jugoslovanskiarheologiji trdno oprijel, vpliv tega pa je opazenvse do danes (Leben 1979; 1988; Turk et al. 1993).

Od konca petdesetih in na zaetku estdesetihso predvsem v Peini na Leskovcu (Grotta Azzurradi Samatorza), a tudi v drugih jamah, odkrili ostanke,ki so jih prvi na Krasu doloili kot mezolitske.Tedaj predstavljeni pogledi na razvoj krakegamezolitika so bili v arheologiji iroko sprejeti7 inso se obdrali kot osnovni referenni okvir za vsenaknadne raziskave tja do dananjih dni (MontagnariKokelj 1993). Prvi so takrat tudi razlagali spre-membe v kulturi kot posledico spreminjanjanaravnega okolja (Radmilli 1963; Canarella, Cre-monesi 1967).

Odkritje mezolitskih ostankov na obmojuTrakega krasa je mono vplivalo na razvoj teorijo procesih neolitizacije. D. Cannarella je tedaj zanikalkontinuiran razvoj iz mezolitika v neolitik, impulzeza spremembe pa je za razliko od Koroca iskal vpodonavskem prostoru in ne v Dalmaciji. Menilje, da je Kras v neolitiku funkcioniral kot mostmed Vzhodom in Zahodom, preko katerega so seneolitske kulture irile v bogato italijansko ravnino(Cannarella 1968, 163-165).8

V istem asu je svoje poglede na genezo krakeganeolitika objavil F. Legnani. Neolitizacijo je obrazloils prihodom novih ljudi iz Tesalije, ki so na Krasurazvile avtonomno kulturo. Na podlagi tipolokihznailnosti lonenine je to kulturo razdelil nakronoloke skupine in podskupine, med katerimije najstarejo poimenoval Kraki neolitik I - aspokalastih posod. Kraki neolitik I je obenem razdelil

6 Egli si dedicava principalmente alla pastorizia, possedendo numerose gregge di capre e di pecore. Il bue ed il majale venivanodel pari allevati, se anche in minor numero Ignota gli era lagricoltura, allincontro non isdegnava la caccia, che gli offriva largapreda di selvaggina nelle ampie foreste, che si stendevano allingiro della sua caverna. Ma egli imprendeva spesso lunghe peregrinazionie scendeva alla riva del mare per domandargli i suoi tributi. Non era pescatore e quindi saccontentava dei molluschi che vivonoattaccati agli scogli della sponda , oppure si tuffava in acqua per raccogliere quelli che vivono a poca profondit Se anchenon aveva alcuna conoscenza dei metalli, egli sapeva adoperare magistralmente la pietra e losso a costruire le sue armi, a foggiarei suoi utensili domestici Maestro egli ci si rivela specialmente nellarte del figulo, che appare gia grandemente progredita I prodotti di altre terre del tutto estranee alla nostra provincia dovevano venir importate da pi o meno lontane regioni (Marchesetti 1890, 182-183).7 Vpraanje obstoja mezolitskih kultur v Italiji je bilo tedaj zelo aktualno. Francoski arheologi so namre trdili, da se mezolitskekulture (predvsem zgodnji mezolitik - sauveterien in pozni mezolitik - kastelnovien ali tardenoizien) niso razirile na Apeninskipolotok, temve da so tam poznopaleolitske kulture trajale do neolitika. Ta domneva se je italijanskim arheologom zdela nesprejemljiva,zato so od konca petdesetih zaeli iskati dokaze za obstoj mezolitskih kultur na Apeninskem polotoku. Njihova priakovanja sose kmalu uresniila (Radmilli 1963; 1973-1974a; 1973-1974b; 1984b; Andreolotti, Gerdol 1972; Broglio 1980).8 Sicer ni jasno, na podlagi katerih podatkov je Cannarella gradil to razlago. Morda je pri tem upoteval predvsem najdbe, okaterih je pisal e Koroec (1960).

Neolitizacija Krasa

78

na starejo, A fazo, z znailnimi pokalastimi posodamiz glajeno povrino, ki nastopajo skupaj z loneninokulture Impresso keramike, ter na mlajo B fazo.V tej bi bili vodilni elementi pokalaste posode zvrezanimi geometrinimi ali naturalistinimi ornamenti,poleg njih pa bi se pojavljala tudi znailna italskasrednjeneolitska lonenina (Legnani 1968, 27-29).

Na podlagi gradiva, ki ga je preteno izkopalK. Moser, je L. Barfield leta 1972 predstavil alter-nativno razlago neolitizacije Krasa, ki jo uradnaarheologija e danes deloma zagovarja in jo uporablja(na primer Gilli, Montagnari Kokelj 1993; 1994-1995; Montagnari Kokelj 1997; Montagnari Kokelj,Crismani 1996; Biagi et al. 1993), predvsem zaraditrdnega tipolokega okvira, ki ga ta razlaga nudi.Barfield je definiral prvotni neolitik s konceptomkulturne skupine Vlaka, ki je nastala kot rezultatakulturacije mezolitskih prebivalcev Krasa skozistik s populacijami, ki so se razvile v Danilo inKakanj kulturo. Po Bafieldovem mnenju ni mogoegovoriti o starejem neolitiku na Trakem Krasu,ki ga je pred tem doloil Koroec, saj je zanikaldomnevo, da bi kdaj na Krasu nali odlomke impressoali cardium lonenine. Ta bi bila na Krasu kvejemuzastopana kot import v kontekstih skupine Vlaka.Dokaze za kulturno kontinuiteto iz mezolitika jevidel v kontinuirani poselitvi istih jam v asu trajanjaskupine Vlaka, ki so jih uporabljale mezolitskeskupnosti, ter v nadaljevanju mezolitske tradicijenabiranja morskih mehkucev. Menil je, da je skupinoVlaka, kljub njeni v materialni kulturi zasledljivimoni navezanosti s srednjeneolitsko kulturo Danilo,mogoe obravnavati samo po sebi, kae pa se kotbolj obuboana oblika te kulture. Barfield je torejistovetil genezo skupine Vlaka z neolitizacijo tegaprostora. Drugae reeno, na Krasu se je prvaneolitska kultura, ki bi jo karaktariziral popolnneolitski paket, stalno bivanje, poljedelstvo inivinoreja, uporaba glajenega kamenega orodja inkeramike, razvila ele v srednjem neolitiku (Barfield1972, 201-204).

Po Barfieldu je . Batovi ponovno aktualiziralKoroev pogled na razvoj neolitika. Povzel je njegovotridelno delitev, dogajanju dal iri kronolokikontekst, za razliko od Koroca pa je zagovarjalavtohton in kontinuiran kulturni razvoj od mezolitikado elezne dobe (Batovi 1973, 64-68, 119).Neolitizacijo je razlagal kot posledico avtohtonegarazvoja iz mezolitika v stareji neolitik, in zakljuil,da ... je domae mezolitsko prebivalstvo nadaljevaloivljenje v neolitiku in le sprejelo impresso keramikokot novo pridobitev irjenja kulture iz Dalmacijena sever oziroma da je domae mezolitskoprebivalstvo s postopnim samostojnim razvojemzaelo proizvajati keramiko ... (ib., 72).

Od polovice sedemdesetih in v osemdesetih veinainterpretacij prehoda v neolitik na Krasu pomenipredvsem mnoico prispevkov, ki pa temeljijo nakombinirani uporabi zgoraj omenjenih konceptov(npr. Steff de Piero 1978a; Leben 1979; Bagolini,Biagi 1978-1981), in isto velja tudi za razumevanjemezolitika. V osemdesetih se je pozornost tevilnihraziskovalcev prazgodovine Krasa ponovno usmerilav raziskovanje mezolitskih zapisov. Opravljena sobila tevilna revizijska izkopavanja, ki pa niso bistvenospremenila dotedanjega vedenja o krakemmezolitiku. Veliko pozornosti so tedaj dajali sedi-mentolokim analizam jamskih depozitov (Radmilli1984a), s katerimi so zbrali obseno bazo podatkov,rezultatov pa niso znali konstruktivno vkljuiti varheoloko diskusijo.

V zadnjem desetletju se je pri poskusih razu-mevanja neolitizacije Krasa vse bolj zaenjaloopozarjati na kontekste odkritij arheolokih zapisov,njihovega dokumentiranja in interpretiranja(Montagnari Kokelj 1993; Budja 1993; 1996b). Vsebolj se je zdelo, da je veji del arheolokih podatkovz najdi na Krasu problematien in da je mogoeslediti procesom neolitizacije le preko ponovnegaprebiranja arheolokih tekstov in revizijske analizemed preteklimi izkopavanji odkritega arheolokegagradiva. Novi pogledi so zaradi labilnega znaajaarheolokih podatkov sproili novo in ostro debato,katere rezultat je bilo dvoje pojasnitev neolitizacijetega prostora.

Slede prvi nastopi neolitik na Trakem krasukot nov kulturni fenomen s skoraj nikakrno povezavos predhodnim poznim mezolitikom (MontagnariKokelj 1993, 80). Diskontinuiteto dokazujejopredvsem tipoloke tudije mezolitskega inneolitskega gradiva ter razlike v uporabi surovin,iz katerih bi izhajalo, da sta si pojava izkljuujoa.Tako naj bi v Stenaci odlomki lonenine vkastelnovienskem kontekstu odraali bolj sporadinekratkotrajne obiske pripadnikov razlinih skupinkot pa kontinuirano izrabo lokacije s strani enepopulacije (ib., 81; Montagnari Kokelj et al. 1996,229-230, 232; Ciccone 1993). Neolitizacija bi tunastopila pozneje kot na ostalih predelih Jadrana,saj bi Kras e v poznem 6. tisoletju pr. n. .funkcioniral kot zatoie lovcev in nabiralcev(Ammerman, Cavalli Sforza 1984; Biagi, Starnini1997-1998; Chapman, Mller 1990; Mller 1994).

Po drugi pojasnitvi je mono proces neolitizacijeopredeliti kot prehod h kmetovanju, ki bi ga bilona Krasu mogoe prepoznati v mezolitskih kontekstih(Budja 1993; 1996a; 1996b). Ta pristop temelji napodmeni, da je potrebno upotevati uinekfiltriranega ali selektivnega prevzemanja posa-meznih elementov pridelovalnega gospodarstva od

Toma FABEC

79

poznomezolitskih lovsko-nabiralnikih skupnosti.Na Krasu bi bilo mogoe razbrati zapise (predvsemv obliki ostankov udomaenih ivali in lonenine,paleovegetacijskih izsledkov ter prestinih insimbolnih predmetov), ki opozarjajo, da so tam-kajnje mezolitske skupnosti vzpostavljale kontaktena dolge razdalje in priele razvijati ali mordaselektivno prevzemati pridelovalna gospodarstva.To ugotovitev bi obenem podpirala analiza pose-litvenega vzorca na krakem platoju, ki se v neolitikune bi spremenil (Budja 1993, 173-178; 1996a, 64-49; 1996b).

Iz prikazanega izhaja, da sta se pri pojasnjevanjuprocesa neolitizacije Krasa tradicionalno uveljavilapredvsem dva pristopa. Prvi je povezan z genezokulture impresso - cardium in starejim neolitikom(Koroec 1960; Leben 1967; 1975; Batovi 1973;1979; Legnani 1968), drugi pa temelji na oceni,da je bil Kras v procesu neolitizacije vzhodnejadranske obale neolitiziran kot zadnji oziroma dase je proces neolitizacije vzhodne jadranske obalekonal ele s pojavom skupine Vlaka, ki je kronolokoin kulturno razvojno bolj ali manj povezana ssrednjeneolitsko kulturo Danilo (Barfield 1972;Chapmann, Mller 1990; Mller 1994). Skupnoobema je, da zaetek neolitika razlagata predvsems pojavom lonenine, tudi takrat, ko ta nastopa vmezolitskih kontekstih (Batovi 1973). Skoraj vseinterpretacije torej temeljijo predvsem na tudijahene zvrsti gradiva, keramike, v veliko manji meripa upotevajo druga prievanja, kar mono omejujedojemanje neolitizacije kot procesa prehoda vpridelovalno gospodarstvo. Notranja delitev neolitikaprav tako temelji le na razvoju tipolokih znailnostihlonenine, kjer trostopenjsko delitev neolitikadoloajo diagnostini tipi keramike: impresso cardiumkeramika oznauje zgodnji neolitik, pokalaste posodein rythoni srednji ter npr. hvarska skleda poznineolitik (Koroec 1960, Batovi 1973; Leben 1967;Gilli, Montagnari Kokelj 1992; 1993; Mller 1994).Oba pristopa v osnovi temeljita predvsem na razlini

interpretaciji odlomkov impresso keramike, ki bipo prvi razlagi dokazovali obstoj zgodnjeneolitskekulture na Krasu, po drugi pa bi bila impressolonenina le posreden indikator stikov medmezolitskimi ali srednjeneolitskimi kulturami naKrasu in kulturami na vzhodnem Jadranu (npr.Barfield 1972; Mller 1994).

Na Krasu je bila lonenina z impressoornamentom odkrita v neznanih stratigrafskihkontekstih v razlinih jamah,9 kar pomeni, da jedanes njihova kontekstualna interpretacija nemogoa(Montagnari Kokelj 1993, 81). Edina izjema stalahko le fragmenta lonenine z impresso ornamentomoziroma impresso cardium ornamentom, ki sta bilanajdena na spodnjem delu plasti E v Peini naLeskovcu (Cannarella, Cremonesi 1967, 298, t. 5).Skupaj s tema repinjama so v isti plasti leali tudiodlomki pokalastih posod, ki so imeli v nekaterihprimerih vrezane visee trikotnike pod ustjem (ib.,16, t. 4). Batovi je eno od dveh repinj z impressoornamentom skupaj z nekaterimi odlomki pokalastihposod in enega kronika postavil v drugo stopnjozgodnjega neolitika (Batovi 1973, t. 2: 9-13), istorepinjo10 pa je Mller postavil v kontekst skupineVlaka in zanikal monost, da bi ti elementidokazovali zgodnjeneolitsko poselitev jame (Mller1994, 141). Nespregledljiva je pri tem ocena, dasta oba deloma ignorirala stratigarfski okvir najdbin lonenino obravnavala po tipolokih kriterijih.11

Zaradi prevladujoe predpostavke, da so pokalasteposode skupaj z rhytoni diagnostini keramini tipisrednjega neolitika in da so tesno povezani s kulturoDanilo (Barfield 1972; 1997-1998; Steff de Piero1978a; Gilli, Montagnari Kokelj 1992; 1993;Montagnari Kokelj, Crismani 1996; Biagi, Starnini,Voytek 1993), se je vse bolj uveljavljala domneva,da se je neolitik na Krasu priel v asu vzhodno-jadranskega srednjega neolitika12 oziroma vprehodnih fazah zgodnjega neolitika (Bagolini,Bressan 1994, 67). Legnanijeva hipoteza o prisotnostipokalastih posod e v zgodnjem neolitiku (Legnani

9 Seznami krakih najdi z impresso keramiko se od avtorja do avtorja razlikujejo. V Lebnovem in Mllerjevem seznamu sonajdia Pejca v Lascu, Peina pod Steno, Pejca v Zavodu, Peina pod Muzarji in Peina na Leskovcu (Leben 1975, 145-146;Mller 1994, 310-311). Montagnari Kokelj in Crismani (1993, op. 13) ne navajata Pejce v Zavodu temve Orehovo Pejco. Batovipoleg omenjenih navaja tudi jamo Grotta Gialla (Batovi 1973, 64). Veluek meni, da v Pejci v Lascu ta tip keramike ni bilnajden (Veluek 1997).10 Poleg dveh repinj z impresso okrasom (Cannarella, Cremonesi 1967, 298, t. 5: 1,2) Mller navaja e en odlomek, za kateregatrdi, da ima impresso (cardium?) ornament (Mller 1994, 141. op. 163). V resnici ima ta odlomek le vrezane vzporedne linije(Cannarlla, Cremonesi 1967, 296, t. 4: 5).11 Batovi je npr. gradivo iz plasti E umestil v razline faze zgodnjega, srednjega in tudi poznega neolitika (Batovi 1973, t. 2;4; 5 in 9), Mller pa npr. ni upoteval dejstva, da je bila v isti plasti najdena posoda s slikanim ornamentom (Mller 1994, 141in 191; glej tudi Cannarella, Cremonesi 1967, 296, t. 4: 4).12 V resnici je videti, da vodilno obliko lonenine skupine Vlaka, pokalasto posodo z znailnimi vrezanimi okrasi v motivu viseihtrikotnikov, med lonenino danilskih kontekstov najdemo le redko (Toma 1999, 54-55), redka je tudi zastopanost slikane keramike vartefaktnih zbirih trakih jam (npr. Cannarella, Cremonesi 1967, 296), ki pa je znailna za loneninske zbire kulture Danilo.

Neolitizacija Krasa

80

1968) je ostala v ozadju (Bagolini, Biagi 1978-1981,192), kljub temu da je bil njegov pogled poznejetudi deloma potrjen.13 Poleg repinj z impressocardium ornamentom v kontekstu s pokalastimiposodami iz plasti E v Peini na Leskovcu opozarjajona monost zgodnjeneolitske umestitve pokalastihposod tudi drugi argumenti. Eden od teh je najdbaodlomkov lonenine, ki so okraeni v t. i. tehnikibarbotin v najstarejih neolitskih kontekstih Trhlovce(Toma 1999), v Peini v Gmajni (Grotta Gigante,Andreolotti, Stradi 1971, 112, t. 4) in morda tudiv Mali Triglavci ter v Pejci v Lascu (Grotta delPettirosso, Toma 1999, 56). Barbotin je dokumen-tiran v najstarejih kontekstih Albanije (Korkuti1995), najblie Krasu pa zanj najdemo ustrezneprimerjave v zgodnjeneolitskih kontekstih Impresso- Stareva, dalje pa tudi v najstarejih kontekstihjunega Balkana (Andreolotti, Stradi 1971, 112;Toma 1999, 56, op. 266). V kontekstih impressocardium kulture na vzhodnojadranski obali polegimpresso lonenine pogosto nastopa tudi lonenina,ki je okraena s tehniko metlienja (Mller 1991,317, 327; 1994, 117, 119, 126-127, 310-344), zatosta Koroec (1960, 9, 13-14) in Leben (1967, 65-57) utemeljevala obstoj zgodnjega neolitika na Krasutudi s tem tipom okrasa. Odlomki lonenine zmetlieno povrino so bili skupaj s pokalastimiposodami najdeni v tevilnih jamah na Krasu, vPodmolu pri Kastelcu (Turk et al. 1993, 58-59),Pejci na Doleh (Caverna Moser, Barfield 1997-1998, 31-38), Podmolu pri Repentabru (Riparo diMonrupino, Bertoldi 1994-1995, 152), jami Mitrej(Grotta del Dio Mithra, Stacul 1971-1972, 48-49)in Pejci v Lascu (Koroec 1960, 13-14). Vsekakorje videti, da metlienja in barbotina ne moremovezati na ozko periodo, saj se pojavljata v daljemasovnem obdobju (Pergar 2002; Radmilli 1982-1986, 159; Stacul 1982, 58-59; Toma 1999, 53;Veluek 1995), tako da ostaja ta argument prinakazovanju arhainosti loneninskih skupkov naKrasu na nivoju hipoteze.

Debata o prvem pojavu lonenine na Krasu seizkae bolj zanimiva, e vanjo vkljuimo podatkeiz jame Stenaca. V Stenaci so v poznomezolitskiplasti 3a, ki jo doloajo geometrina kamena orodja,odkrili tudi odlomke neornamentirane lonenine(Biagi, Starnini, Voytek 1993, 61). Nad njo je lealaneolitska plast 2a, v kateri so ob najglobljem ognjiu

nali ostanke tipinega danilskega rhytona, zakaterega se je na podlagi arheometrinih analizizkazalo, da je lokalen proizvod (Spataro 1997-1998, 87). Lonenina v tej plasti se povsem razlikujeod tiste iz plasti 3a; poleg fragmentov znailnihposod, ki tipoloko ustrezajo lonenini skupineVlaka, so v njej nali tudi fragment zajemalke zdulcem (Biagi, Starnini, Voytek 1993, 61).

Kot je bilo pred tem reeno, naj bi najstarejipojav lonenine na Krasu bil vezan na zgodnjeneo-litske (kultura impresso) ali srednjeneolitske (skupinaVlaka) kontekste. Ponovno se vrnimo na edini primernajdbe impresso lonenine v znanem stratigrafskemkontekstu (plast E v Peini na Leskovcu). Vsi avtorjiso si glede te najdbe enotni v tem, da je ta loneninav vsakem primeru vezana na pomezolitsko poselitevjame (Cannarella, Cremonesi 1967; Batovi 1973,66-68; Mller 1994, 141, 191). Lahko torej upravienotrdimo, da impresso cardium ornament ne oznaujenajstarejega tipa lonenine na Krasu, kar je sicere dokazal tudi Mller (1994). Isto velja tudi zaostale domnevno najstareje tipe, tj. za odlomkelonenine z barbotin ali metlienim ornamentom.Tip najstareje lonenine moramo videti v poznomezo-litskih kontekstih Stenace, kjer pa gre za monohromnoneornamentirano keramiko (Biagi, Starnini, Voytek1993, 61; glej tudi Parzinger 1993, 53, 77-79).

Razpravo lahko naprej razvijamo s pomojo radio-karbonskih datacij.14 Zanimiva razmerja se namrevzpostavijo e primerjamo 14C datacije najstarejihneolitskih kontekstov s pokalastimi posodami inodlomki rhytonov na Krasu z zgodnjeneolitskimiiz Istre (Viula). Najstareji radiokarbonsko datiranneolitski kontekst na Krasu (Stenaca, plast 2a)je postavljen v as 6615 390 BP (GX-19568)oziroma 6590 100 BP (GrN-23129) in lei nadplastjo, v kateri je bila najdena monohromnaneornamentirana keramika skupaj z geometrinimiorodji (plast 3a), ki je datirana v as 6700 130BP (GX-19569) (Biagi, Starnini, Voytek 1993, 61;Spataro 1997-1998, 66). Najstareja lonenina izte jame je torej kronoloko primerljiva s tisto, kijo je Mller umestil v njegovo impresso A stopnjo(Budja 1996a, 325), najstareji neolitski zapis izplast 2a pa je stareji od srednje neolitske kultureDanilo.15 Izkae se torej, da je povezovanje pokalastihposod in rhytonov s to kulturo vpraljiva, in da jev povezavi s tem treba iskati zaetke neolitika na

13 Tako v jami Ansa, kjer je bil del keraminega in kamenega gradiva tipoloko primerljiv z zgodnjeneolitskim gradivom v najdiihna vzhodni in zahodni jadranski obali (Visentini 1992; 199-201).14 Tega tipa podatkov se posluujejo predvsem avtorji, ki zagovarjajo postopno iritev neolitika iz junega Jadrana proti severuter pozen pojav lonenine na obmoju severnega Jadrana (Ammerman, Cavalli-Sforza 1984; Breunig 1987; Chapman, Mller1990; Mller 1991, 329. Glej tudi Budja 1993; 1996b).15 Najstarejo datacijo te kulture imamo v Gudnji peini in sega v as 6520 40 BP (5490-5380) cal. BC (Mller 1994, 350).

Toma FABEC

81

Krasu v periodah pred zaetkom vzhodno-jadranskesrednjeneolitske kulture Danilo. Ta domneva je tolikobolj upraviena, e upotevamo podatke o pojavuprvih udomaenih ivali v poznomezolitskihkontekstih v jamah na Krasu, med katerimi je edenmed temi v Pejci na Sedlu (Grotta Benussi) datirane v as med 7620 150 BP (6600-6270 (6464)cal. BC) in 7050 60 BP (5991-5824 (5933) cal.BC) (Riedel 1975; Biagi 1994, 60).

Zanimiva se izkae tudi primerjava asa pojavitveneolitika na Krasu in v sosednji Furlaniji. e siogledamo zaetke neolitika vzdol zahodne obaleSrednjega in Severnega Jadrana, nam razpololjiviC14 datumi kaejo, da je nekdaj oiten kronolokigradient jug-sever (Bagolini, Biagi 1990) izginil. Prvekmetijske naselbine z obmoja Abruzzov in Marchso, vsaj kar zadeva radiokarbonske datacije, soasnes prvimi kmetijskimi naselji v severovzhodni Italiji,na Krasu in v Padski niini (Pessina, Rottoli 1996,97; Improta, Pessina 1999, 112). V Furlaniji imamonajstarejo C14 datacijo za zgodnji neolitik v Piancadi,ki ji sledita dataciji iz Sammardenchie in Fagnigole.16

Te datacije kaejo, da je pojav neolitika na Krasu(plasti 2a v Stenaci) istoasen z zaetkom neolitikav Furlaniji, kjer pa se za razliko od Krasa e takratkae kot trdno ustaljen fenomen17 (Ferrari, Pessina1996; Pessina, Rottoli 1996; Pessina, Muscio 1999).

Vpraanje, ki si ga na tem mestu postavljam,je, ali je na podlagi povedanega danes e upravienooznaevati pojav neolitika na Krasu s srednjeneolitskoskupino Vlaka. Videti je namre, da zaetka neolitikana Krasu ne gre vezati s srednjim neolitikom, into ne v smislu vzhodnojadranskega in niti zahodno-jadranskega neolitika. Genetska navezava te skupines kulturo Danilo je prav tako vpraljiva. Nespre-gledljivo je tudi, da se za razliko od zgodnjega neo-litika v Furlaniji in tistega na vzhodnem Jadranu,skupina Vlaka ne kae kot ustaljen neolitski fenomen.Na Krasu neolitska naselja niso dokumentirana(Montagnari Kokelj 1993), prav tako ni (e dolgonaprej) dokumentirana uporaba udomaenih rastlin(Turk et al. 1993, 71; Budja 1996b, 68). Videti je,

da se strategije izrabe prostora s prehodom izmezolitika v neolitik bistveno ne spremenijo (Budja1996b, 68-69). Zgodnji neolitik na Krasu se torejne kae kot popolnoma neolitski fenomen, kotnpr. ta, ki ga oznaujejo skupine v sosednji Furlaniji,temve gre za fenomen, ki ga sicer lahko eimenujemo neolitski, a ga moramo razumeti kotustaljeno in dolgotrajno fazo v procesu prehoda.

KRITINA ANALIZA STRATIGRAFSKEKONTEKSTUALNOSTI MEZOLITSKIH IN

NEOLITSKIH ZAPISOV NA KRASU

Neolitizacija Krasa je danes vroa tema (Budja1993; 1996a; 1996b; Montagnari Kokelj 1993; Mller1994; Veluek 1995). Razlog za to ni odkrivanjenovih podatkov, ki bi ogenj vzdrevali, temvemonost razline uporabe starih podatkov. Zaradikontekstov, v katerih so jih zbirali,18 lahko namreiste podatke uporabimo na razline naine - tudiza dokazovanje nasprotujoih si teorij.19 Zato jebil prvotni namen tega prispevka preveriti ter ocenitizanesljivost in uporabnost tistih objavljenih podatkov,ki so pomembni za razumevanje neolitizacije Krasa.

Zasledovanje zapisov, ki bi govorili o procesihneolitizacije, ni lahka naloga. Predvsem pa je tanaloga na Krasu e v povojih. Pri prepoznavanjuneolitizacijskih procesov se mi zdi kljuno to, dase razpolaga s kontekstualnimi podatki. Zaradi tipapodatkov, s katerimi sam razpolagam, sem bilprimoran pomen konteksta zoiti na najosnovnejein zelo omejene parametre. Ena od monosti zazamejevanje in doloanje konteksta najdbam, katerihse lahko posluujem, saj mi objave najdi na Krasuto omogoajo, je uporaba okvira, ki ga doloajoposamezne stratigrafske enote znotraj arheolokegadepozita. Drugae reeno, procesu neolitizacije lahkoobjektivno sledimo le, e upotevamo tiste arheo-loke zapise, katerih stratigrafski kontekst je znan.Tiste vsebine, ki bi sicer lahko bile relevantne zarazumevanje neolitizacijskih procesov, a nimajo

16 Piancada: vzorec R-2705 6751 108 BP (5691-5525 cal. BC); Sammardenchia vzorec R-2547 6570 74 BP (5569-5434 cal.BC); Fagnigola R-2547 6570 75 BP (5565-5433 cal. BC) (Improta, Pessina 1999, 109).17 Za zgodnjeneolitske skupine v Padski niini in Furlaniji je znailno: a) splona prisotnost multicerealne kmetijske ekonomijeskupaj z gojenjem stronic, b) obstoj velikih naselij s hiami in jarki, c) prisotnost tipinih neolitskih elementov, kot so glineneenske f igurice, ki priajo o ideolokem svetu, nepoznanem mezolitski drubi, d) sprememba v provenienci surovine glede namezolitsko periodo, uporaba kremena z obmoja Monti Lessini ter posameznih orodij iz obsidiana, e) trgovina na dolge razdaljein f) na podlagi kroenja lonenine, tesni stiki med neolitskimi skupnostmi (Pessina, Rottoli 1996, 95).18 Tu mislim predvsem na uporabo razlinih metod izkopavanj in na njihovo kakovost.19 Kot primer naj omenim le situacijo, pri kateri so razlini raziskovalci razlino obravnavali odlomke lonenine z impressoornamenti: kot dokaz za obstoj impresso kulture na Krasu (Koroec 1960), kot import v srednjeneolitskih ali mezolitskih kontekstih(Mller 1991) oziroma zanikanje, da bi bili taki odlomki na Krasu sploh najdeni (Barfield 1972). Takno mnoico razlag je bilomogoe zagovarjati predvsem zato, ker je veina odlomkov z impresso ornamenti brez stratigrafskih kontekstov in jim je torejnemogoe doloiti tudi arheoloki kontekst.

Neolitizacija Krasa

82

stratigrafskega konteksta, so po mojem mnenju pritaki temi in pri reevanju zelo specifinih arheolokihproblemov, neuporabne.

Preden bi spregovoril o stratigrafiji posameznihmezolitskih in neolitskih najdi na Krasu,20 birad opozoril na okoliine, v katerih so se arheolokipodatki zbirali. Ne morem mimo dejstva, da je biloeno od gibal veine izkopavanj v teh najdiih iskanjespecifinih artefaktov iz preteklosti. Izkopavalceso zanimala predvsem kamena orodja, odlomki lepihoblik lonenine ali odlomki z ornamenti, okrasnipredmeti, skratka vse to, kar se v nekaterih primerihv arheoloki praksi e danes oznauje kot posebnanajdba. Drugo gradivo ni vzbujalo veliko zanimanja;fragmentov kosti, kamenih odbitkov, neornamen-tiranih odlomkov sten lonenih posod vasih splohniso pobirali.21 e manje je bilo zanimanje za zbi-ranje paleobotaninih, geomorfolokih in sedimen-tolokih podatkov. ele izkunja raziskovanja depozi-tov z mezolitskimi najdbami je to stanje nekolikospremenila in od 80-tih let dalje vzbudila zanimanjetudi za te informacije (Montagnari Kokelj 1993,77) ter skladno s tem tudi za arheoloko stratigrafijov najdiih. al so bile te raziskave usmerjene lev preuevanje mezolitika, pri izkopavanjih so reszaeli upotevati tudi druge vire podatkov in skualiim bolje rekonstruirati prazgodovinsko stanje, respa je tudi, da so popolnoma zanemarili druga arheolo-ka obdobja. Prilonost zasledovanja procesovneolitizacije je bila ponovno izgubljena.

Najveja ovira, zaradi katere se danes s tako teavospregovori ne le o neolitizaciji Krasa, ampak tudi odrugih arheolokih problemih na tem podroju (cf.Carpani 1999), je pomanjkanje prav tistega najojegakonteksta, o katerem sem prej spregovoril. To stanjeje vezano na zgodovinski razvoj metod poseganja varheoloke plasti, in predvsem na bolj ali manj velikozamudo pri uporabi sodobnih metod izkopavanja naKrasu. To je stanje, ki ga gre verjetno vezati z dejstvom,da so bili raziskovalci veinoma amaterji.

Pomanjkanje podatkov o stratigrafski struktu-

riranosti arheolokih depozitov mono obutimopri najdiih, ki so bila raziskana v asu pred drugosvetovno vojno. Iz Marchesettijevih ali Moserjevihporoil teko razberemo, kakna je bila njihovametoda poseganja v depozite in kaken je bil tipdokumentiranja, ki sta ga na terenu opravljala. Vbolj izrpnih prispevkih o najdiih, ki so za temote naloge pomembna (npr. Moser 1899; 1903a;1903b; Marchesetti 1890; 1895), takih podatkovne navajata. Glede na obseg njunih izkopavanj, kiso bila navadno kratkotrajna, bi se lahko sklepalo,da je vsaj do neke mere lo za prekopavanje depozitain iskanje zanimivih ostankov iz preteklosti; ostankov,ki pa sta jih analizirala in interpretirala. Oba opisujetastratigrafijo jamskih depozitov, zelo verjetno pasta nanjo gledala z omi geologije. Najdb nistaobravnavala po stratigrafskih kontekstih, in istovelja tudi za najdbe, ki jih opisuje R. Battaglia(Battaglia 1927).

Najbolj oiten primer takega stanja in posledictega je Pejca v Lascu, najdie, ki ga je veina avtorjevvkljuevala v razprave o neolitizaciji Krasa, predvsemzaradi domneve, da je v njih Moser nael fragmentelonenine z impresso cardium ornamentom (Koroec1960; Leben 1967, 65-68; Batovi 1973). e ostajavpraanje resninosti tega odkritja danes e odprto(Veluek 1997), se je vendar izkazalo, da je Moserv tej jami nael veliko fragmentov lonenine, ki jeznailna za najstareje neolitske kontekste na Krasu(Barfield 1997-1998, 22-31). Najveja ovira pri temnajdiu je, da nobene od najdb ne moremo pripisatieni od odkopanih in dokumentiranih plasti (ib.,20), kar pomeni, da ne vemo katere najdbe spadajov kontekst ene plasti. Zaradi tega ostajajo podatkiiz Pejce v Lascu al zaenkrat dvomljivi in zato priposkusu razlage neolitizacije Krasa neuporabni.Podobno ne moremo razlag graditi na podlagipodatkov iz ostalih jam, v katerih je izkopaval Moser,tako npr. tistih iz Terezijine jame (Grotta Teresiana),22

otarjeve peine (Caverna Cotariova)23 in Pejce naDoleh.24 Podatki, ki jih za Peino pod Muzarji navaja

20 Obravnavati poskuam vsa objavljena najdia, v katerih so odkrili mezolitske in (ali) neolitske ostanke. To predvsem zato, kermenim, da je potencialno v vsakem mezolitskem in neolitskem zapisu mono zaslediti elemente, ki bi lahko pripomogli k razumevanjuneolitizacije nekega obmoja.21 V nekaterih jamah, kjer so potekala arheoloka izkopavanja, je e danes mogoe naleteti na kupe fragmentov kosti, ki so jihizloili od ostalega, vrednejega gradiva. Kosti, odbitkov in e marsiesa je veliko tudi v deponijah, ki so nastajale med izkopavanji.22 V tej jami K. Moser izkopal 9 razlinih plasti (Moser 1903a, t. 7) ter odkril tipine ostanke najstarejega neolitika na Krasu.Verjetno je v jami naletel tudi na plasti z mezolitskimi najdbami (Leben 1967, 70-71; Cannarella 1975-1977, 88; Barfield 1997-1998, 40-50).23 Tu je K. Moser skupaj s M. Hofmannom odkril tudi fragmente neolitske lonenine, med katero so bili odlomki posod z vrezanimali slikanim ornamentom (Barfield 1997-1998, 50-56). Odlomke neolitske lonenine je v jami izkopal tudi B. Lonza, ki je odkriltudi kopai iz jelenovega rogovja (Cannarella 1975-1977, 76; glej tudi Budja 1993, 178; Veluek 1997).24 Tudi v tej jami je Moser naletel na ve arheolokih plasti (Moser 1903b, t. 25; 26). Odkril je dva groba, ki jima je, zaradiodsotnosti lonenine, doloil predneolitsko starost. Prvega so prekrivali kamniti bloki, nad katerimi je bila plast, ki je med drugimhranila tudi odlomke lonenine. Okrog skeleta so leali fragmenti eljusti vidre (Lutra lutra), oklep kornjae (Testudo sp.), fragmenti

Toma FABEC

83

Marchesetti,25 so prav tako dvomljivi, saj najdbamtudi v tem primeru ni bila doloena stratigrafskaprovenienca (Montagnari Kokelj 1997, 65).

Poskusi revizijskih analiz gradiva, ki je bilopridobljeno v taknih okoliinah, uporabnosti inizpovednosti podatkov, ki bi lahko bili relevantnipri razumevanju procesov neolitizacije, bistvenone spremenijo. Primer tega je izrpna revizijskaobjava za razumevanje neolitizacije Krasapotencialno pomembnega gradiva iz Peine podSteno (Grotta delle Gallerie, Gilli, Montagnari Kokelj1993). Teave, ki se tu skrivajo, so navideznosekundarnega pomena in vsekakor premostljive (ib.,180-181). Pomanjkanje stratigrafskih kontekstovnajdb, pomeanost gradiva, pomanjkanje kvalitetnihpodatkov o izkopavanjih je po mnenju E. Gilli inE. Montagnari Kokelj mogoe presei z uporabo analitinih tipologij, ki jih je treba za neolitskoin zgodnje bronastodobno keramino gradivo izTrakega krasa vsekakor e definirati (Gilli,Montagnari Kokelj 1992, 67). Analitina tipologijaje po njunem mnenju orodje, s katerem je mogoepoiskati arheolokemu gradivu iz Peine pod Stenotak kontekst, v katerem bi bilo mono prepoznavatisledi procesov, ki so privedli do neolitskega stanja.Sam menim, da analitina tipologija ni orodje, skaterim bi bilo mogoe rekonstruirati arheolokekontekste in predvsem zapise o neolitizacijskihprocesih v njih. Ekskluzivna uporaba analitinetipologije pomeni razbijanje realnih stratigrafskihin arheolokih kontekstov ter ustvarja le orodja, skaterimi se te kontekste ponovno (umetno)izgrajuje.26 Rezultat so skupki podobnosti in razlik,ne pa arheoloki konteksti, in v te skupke zgorajomenjeni avtorici vsiljujeta tudi tiste redke ostanke,katerih stratigrafski kontekst je znan (Gilli,Montagnari Kokelj 1993, 160). Predvsem zaraditega se mi zdijo objavljeni podatki iz Peine podSteno za razumevanje neolitizacijskih procesovneuporabni.

Peina pod Steno je le zelo oiten primer stanja,

ki al velja tudi za tevilna druga najdia. V teharheoloke ostanke definirata dva konteksta, ki selahko kombinirata: stratumski in tipoloki. Ta pristopje v prvi vrsti vezan na fazo zgodovinskega razvojastrategij in metod arheolokega izkopavanja, ko jearheologija prisegala na t. i. arbitrarno metodoizkopavanja (Harris 1989, 31-37). Navadno je loza poseganje v depozit najdia z izmerjenimi,pogosto vodoravnimi renji (stratumi) vnaprejdoloene debeline, in to metodo so raziskovalcijamskih najdi na Krasu najvekrat uporabljali.Individualnih oblik plasti niso upotevali, tako daso z enim renjem lahko odstranili ve plasti alinjihovih delov hkrati. Renje so na podlagikonsistence arheolokih najdb obravnavali kotnaravne (arheoloko sterilne) ali arheoloke plasti,kot stratigrafske enote, ki so zamejevale arheolokevsebine in jim dajali kronoloko in kulturno vrednost.Originalno stratigrafsko sekvenco v najdiih sopreorganizirali v stratumsko sekvenco, ki jearheolokemu zapisu dajala nov, stratumski kontekst.

Posledice, ki jih lahko povzroa uporaba metodearbitrarnega izkopavanja, so lepo vidne v Ciganskijami (Caverna degli Zingari), za prazgodovino Krasazelo pomembnem najdiu.27 e primerjamo pisnein grafine opise stratigrafske sekvence jamskegadepozita (Marzolini 1971-1972, 58-59) ugotovimo,da so izkopavalci s posameznimi renji odstranilive stratigrafskih enot hkrati (sl. 2). Z renjema 7in 6 so izkopali vsaj tiri razline plasti, s 5. renjempa so, e ne upotevamo vseh leastih belkastih inrnikastih plasti, posegli v vsaj pet razlinih plasti.Med temi so tudi take, ki segajo globlje in so bileizkopane s 6. renjem, ter take, ki so se dvigale indeloma leale vie in ki so jih pred tem deloma odstranilis 4. renjem (Marzolini 1971-1972, 58-59, 99).

S 5. renjem so torej izkopali ostanke iz razlinihplasti, kar pomeni, da so bile z oznako tega renjaoznaene najdbe iz razlinih obdobij. Najdbam izrazlinih stratigrafskih enot so doloili nov kontekst,ki so ga definirali prevladujoi elementi, diagnostine

lupin krkov (npr. Unio margaritifer) ter kameni in koeni artefakti. Drugi skelet je leal v isti plasti kot prvi, od vrhnje plastiz lonenino pa ga je loeval tanek pepelnat sloj. V tem grobu so pod lobanjo in menico leale lupine renih mehkucev ter roeniin kameni artefakti, ob oesnih votlinah pa so leali kameni odbitki, roen artefakt in dve razklani kosti (Leben 1967, 60). Medlonenino, ki jo je izkopal v zgornjih plasteh, je tudi nekaj odlomkov pokalastih posod in rhytonov (Barfield 1997-1998, 31-38).25 Tudi tu so izkopane najdbe znailne za najstareje neolitske faze poselitve jam na Krasu (Montagnari Kokelj 1997, 71). Kotnavajata F. Leben (1967, 57; 1975, 145-146) in J. Mller (1994, 310-311), so v jami nali fragment lonenine z vbodi, ki bi bilprimerljiv s keramiko kulture impresso cardium v Dalmaciji.26 Tako orodje je neolitski paket, koncept, ki doloa, da je pojav lonenine, udomaenih rastlin in ivali ter glajenega orodja vezanna neolitske vsebine. Ti elementi v predneolitskih plasteh naj ne bi nastopali, zato bi jih lo v takih primerih obravnavati kotinfiltrirane iz zgornjih plasti (glej npr. tudi Cremonesi 1984, 67; Cremonesi et al. 1984, 32; Cannarella, Pitti 1978-1981, 18).27 V jami je bila dokumentirana z arheolokimi najdbami zelo bogata neolitska plast tik nad mezolitsko (Marzolini 1971-1972,99-101; Gilli, Montagnari Kokelj 1994-1995; Bon 1994-1995, 127). Po mnenju E. Gilli in E. Montagnari Kokelj (1994-1955, 115-116) v neolitski plasti ni bilo elementov, ki bi kazali na nadaljevanje starejih tradicij, prav tako ni bilo lonenine, ki bi bilaprimerljiva s tisto iz kuture impresso cardium keramike ali s tisto iz faze monohromne keramike.

Neolitizacija Krasa

84

najdbe. 5. reenj je postal neolitski, neolitskeso torej postale vse najdbe, ki so jih izkopali s temrenjem. Kljub temu pa so tiste najdbe, ki tipolokoniso ustrezale neolitiku, na podlagi analitinetipologije izloili iz neolitskega stratuma ter jihpostavili v pravilen kontekst28 (Gilli, MontagnariKokelj 1994-1995, 116-117). Rezultat je serija umetnihkontekstov, ki ne odraajo realnega stanja, zatopodatkov iz te jame po mojem mnenju pri reevanjuarheolokih problemov ne moremo uporabljati.Podobne ugotovitve veljajo tudi za druga, prav takozelo znana mezolitska oziroma neolitska najdia,npr. za Orehovo pejco (Grotta dei Ciclami), Peinona Leskovcu (izkopavanja 1982), Podmol priRepentabru, jamo Ansa (Grotta dellAnsa), Katrnopejco (Caverna Caterina), Peino v Gmajni, Spodmolv Podpeini (Cavernetta della Trincea, Andreolotti,Stradi 1964), Trhlovco, Malo Triglavco in Acijevspodmol (glej Fabec 2000, 41-60).

Verodostojni bi lahko bili podatki z najdi, vkaterih so naleteli na le eno arheoloko plast oziromakjer so med arheolokimi plastmi leale naravneali, kot je navedeno v literaturi, arheoloko sterilneplasti. Taki sedimenti so pri uporabi metode izko-pavanja z arbitrarnimi renji navadno olajali prepo-znavanje originalnih mej plasti, in poleg tega prepre-evali, da bi z enim renjem hkrati posegli v veplasti z najdbami. Lahko jih torej tejemo kot izolacijskepasove, ki so peatili arheoloke kontekste, in doneke mere prepreili pravilno preureditev arheolokihostankov po stratumskih kontekstih.

Idealno situacijo, ko bi leala arheoloka plastmed naravnima, v najdiih na Krasu najdemo leizjemoma. Med taka najdia nedvomno sodi jamaMitrej (Stacul 1982, 28). G. Stacul je ob jamskisteni izkopal testno sondo in naletel na plast zneolitskimi ostanki (plast 8), ki je deloma lealana arheoloko sterilni plasti ilovice (plast 9) indeloma na jamski steni. Na celotnem izkopnempolju je osmo plast prekrivala 10 cm debelaarheoloko sterilna kompaktna plast.29 Obenem sezdi, da je bil Stacul do stratigrafije e posebnopozoren in se je dobro zavedal njenega kontekstu-alnega pomena (glej tudi Radmilli 1978-1981; Stacul1982; 1985-1987). Iz obeh razlogov menim, da soti podatki v celoti uporabni. Podobno situacijosreamo tudi v Jami v Malalanovem dolu (CavernettaMalalan, Maselli Scotti 1981-1982).

V nekaterih primerih arbitrarne renje kljub njihoviarbitrarnosti lahko obravnavamo kot vzorce vsebinposameznih plasti ter kot kazalce relativnihsprememb med arheolokimi zapisi v nekem najdiu,njihova vrednost je v tem primeru odvisna predvsemod oblike (vodoravnosti) in debeline plasti vstratigrafski sekvenci. Tako situacijo sreamo npr.v Pejci na Sedlu. Tudi tu so jamski depozit raziskaliz metodo arbitrarnih renjev, kar v izhodiupredpostavlja prej omenjene teave pri doloanjukontekstov arheolokih ostankov. V Pejci so izkopalidevet arbitrarnih renjev in v najvijih dveh nalifragmente bronastodobne in mlaje keramike. Redkiodlomki lonenine, ki so jih nali na spodnjem

Sl. 2: Preni in vzdolni profil arheolokega depozita v Ciganski jami (po Marzolini 1971-1972, 59). S pikastimi rtami sooznaene meje arbitrarnih renjev (1-7).Fig. 2: Transverse and horizontal profiles of the archaeological deposits in Ciganska jama (according to Marzolini 1971-1972, 59).Dotted lines mark the boundaries of the arbitrary spits (1-7).

28 Dualni znaaj kamenih orodij iz petega, neolitskega renja, dolgih klin iz alohtonega kremena na eni strani in majhnih orodijiz manj kvalitetnega lokalnega kremena na drugi (Gilli, Montagnari Kokelj 1994-1995, 66-96), E Gilli in E. Montagnari Kokeljpripisujeta loeno mezolitskemu oziroma neolitskemu kontekstu. lo bi namre za rezidualne najdbe, ki so v ta reenj zale zaradipodepozicijskih procesov (ib., 116).29 Ni jasno ali gre za antropogeno ali naravno plast. Videti bi bilo vsekakor, da je bolj verjetna druga monost, kjer bi plast nastalapredvsem zaradi dekalcifikacije matine kamnine na stropu (Stacul 1971-1972, 37).

Toma FABEC

85

delu drugega renja, bi lahko bili neolitski. Ostankiiz spodnjih renjev (3-8) so mezolitski (Andreolotti,Gerdol 1972, 62; Riedel 1975, 138-141). Vse najdbeso bile predstavljene po renjih, ne pa po stratigrafskihenotah, ki jih je na podlagi opisa plasti in predvsemgrafine ponazoritve jamske stratigrafije le mogoeprepoznati in deloma tudi ugotoviti njihovo obliko.Plasti so bile dokaj vodoravne, zaradi esar medstratumskim izkopavanjem v nekaterih primerihniso posegli v depozit razlinih plasti hkrati, kare posebno velja za sedmi, esti, etrti, morda patudi za tretji reenj (sl. 3).

Videti je, da so meje dveh najglobljih renjevsledile naravnim mejam dveh plasti. Na podlagiprimerjave pisnih in grafinih podatkov o stratigrafiji,bi bilo torej mogoe ugotoviti, da so izkopavalcis sedmim in estim renjem izkopali veji del enesame plasti, njen zgornji del pa je bil odstranjens petim renjem. Isto bi veljalo tudi za tretji reenj.V takem primeru, ko so z renjem izkopali le delene same plasti, stratumskega konteksta ne moremoenaiti s stratigrafskim. Kljub njegovi arteficialnosti,pa taka situacija ne predpostavlja skupnega izkopa

in torej meanja arheolokih ostankov iz razlinihstratigrafskih kontekstov. e se po svoji naraviarheologija spopada predvsem z vzorenjem, potemje arheoloki zapis v takem specifinem stratumskemokvirju, kot ga predstavljajo npr. renji 7, 6, 4 in3, le vzorec nekega bolj relevantnega vzorca, kiga daje stratigrafski kontekst (posamezna plast).V tem smislu so podatki iz teh renjev le del nekegakonteksta, ki ni umeten, temve primaren, infunkcionirajo kot njen teje berljiv in manj repre-zentativen vzorec. Podobno lahko ugotovitmo tudiza Peino Podkier (Cavernetta ad Est di Trebiciano),Jamo v Zavodu (Grotta della Tartaruga, Cremo-nesijeva izkopavanja) in Stenaco (izkopavanja vsedemdesetih) (Fabec 2000, 44-48, 59-60).

Primerov, ko so raziskovalci med izkopavanjemsledili naravnim oblikam stratigrafskih enot terarheoloke vsebine doloali na podlagi teh, ni veliko.Razlog za to se skriva v zgodovinskem razvojuarheolokih metod izkopavanja oziroma v dejstvu,da se je stratigrafska metoda izkopavanja pri naszaela izvajati dokaj pozno. Primera, kjer biarheoloke vsebine raziskali in dokumentirali z meto-do stratigrafskega izkopavanja, nisem zasledil. Vnekaterih primerih, npr. v Stenaci in v Podmolupri Kastelcu ter morda tudi v Peini na Leskovcu(izkopavanja 1958-1963) je sicer videti, da soarheoloke zapise doloali stratigrafski konteksti(Fabec 2000, 41-43, 59-61).

V Stenaci so med izkopavanji v sedemdesetihv depozit posegli z arbitrarno doloenimi renjiin izkopali arheoloke ostanke od mezolitika dalje.Tudi od devetdesettih dalje so, kljub temu da sose zavedali pomena stratigrafske kontekstualnosti,plasti e vedno izkopavali z renji (Biagi, Starnini,Voytek 1993, 61; Spataro 1997-1998, 66), vendarso ti bili le metoda izkopavanja, dokumentacijanajdb pa je, kot kae, sledila stratigrafskimkontekstom (Boschin, Riedel 2000, 74). Pri temje bil torej idejni pristop do izkopavanj stratigrafski:najdb niso ve preurejali po naelih pravilnosti innepravilnosti; e so bili doloeni elementi vnapanem kontekstu, so jim poskuali dati nekorazlago, ki ni bila nujno vezana na infiltracijo alirezidualnost.30 Videti je obenem, da so upotevalinaravne meje plasti, kar npr. velja za poznomezolitskoplast 3a, ki se jo je od ostalih plasti dalo lepo loiti(Spataro 1997-1998, 66).

Do podobnega je prilo tudi v Podmolu priKastelcu. Izkopavanja v Podmolu so potekala vasu, ko je vsaj v delu slovenske arheologije postajala

Sl. 3: Profil 20 m2 velikega izkopnega polja na vhodnem deluPejce na Sedlu. Meje renjev so oznaene z pikasto rto (poAndreolotti, Gerdol 1972, t. 2). Izkopavalci so s 7., 6., 4. inmorda tudi 3. renjem izkopali del depozita le ene plasti.Sl. 3: Profile of 20 m2 excavated area in the entrance part ofPejca na Sedlu. Boundaries of spits are marked with dottedlines (from Andreolotti, Gerdol 1972, t. 2). The excavatorsexcavated part of the deposit of only one layer with spits 7, 6,4 and perhaps also 3.

Neolitizacija Krasa

30 Tako so npr. odlomke lonenine v plasti 3a (mezolitski kontekst) interpretirali kot dokaz za uporabo lonenine v poznomezolitskihskupinah (Biagi, Starnini, Voytek 1993, 61), ostanke domaih ivali pa kot dokaze za stike med mezolitskimi in neolitskimipopulacijami (Boschin, Riedel 2000, 84).

86

identifikacija stratigrafskih enot oziroma kontekstovena od osnovnih ciljev arheolokih izkopavanj.31

Na tem najdiu je metoda izkopavanj e vednotemeljila na izkopu arbitrarnih renjev nakljunedebeline, ki so jih pri pozneji obdelavi gradivakorelirali s plastmi, ki so bile dokumentirane v profilih(Turk et al. 1993, 46-47, sl. 7). Zaradi tega vsenajdbe nimajo jasnega stratigrafskega konteksta,saj so (predvsem odlomki lonenine ter kameniin koeni artefakti) predstavljene po skupkih (A-M). Ti skupki, ki se le v grobem pokrivajo s plastmi,so umetni konteksti, ki so jih arheologi v tem primeru

na podlagi diagnostinih najdb skonstruirali zato,ker so menili, da je bilo za izdelavo stratigrafskesekvence najdb premalo (ib., 56). Ne preseneatorej, da so v en skupek postavili najdbe iz razlinihplasti ali njihovih delov skupaj. Podatkov iz umetnihkontekstov pa, po mojem mnenju, ne gre upotevatipri poskusu razlage neolitizacijskih procesov. Zata namen se mi zdijo uporabni ostali podatki,predvsem tisti, ki so jih ugotovili z nepo-srednimjemanjem vzorcev iz identificiranih plasti v profilu(sedimentoloke, pedoloke in pelodne analize) (ib.,47), ter tisti, katerih stratigarfski kontekst je jasen(glej tudi Budja 1996a).

Na neolitske in/ali mezolitske ostanke so raz-iskovalci vsekakor naleteli na tevilnih drugihlokacijah. V teh primerih pa al gre za izrednoskope notice, tako da je opredelitev izkopanin vneolitik ali mezolitik zelo dvomljiva. Ker ti podatkidanes e niso preverjeni, lahko le domnevamo, daso raziskovalci naleteli na neolitske in/ali mezolitskeostanke e v jami Grotta Gialla (Benussi 1964;Cannarella 1975-1977, 87-88; Batovi 1973, 64),jami Grotta del Bersaglio militare (Cannarella 1975-1977, 92), Jazbini pri Kaiah (Harej 1989, 206),Bestaevci (Saksida, Turk 1988), Jelenci jami(Marchesetti 1879), Jami v Sokolaku (Leben 1959,242), Peini v Sapendolu (Leben 1959, 242),tefakovi peini (Moser 1899, 117), Tominevi jami(Battaglia 1960; Leben 1959), Peini (Moser 1899,36,117), Golobinki (Grotta Romana presso Sgonico,Cannarella 1975-1977, 85), Kodramovi peini(Caverna sul monte Vides, Leben 1967, 55;Cannarella 1975-1977, 86), Sirkovi peini (Cavernaa Nord di Santa Croce, Cannarella 1975-1977, 86),burlovci (Grotta della Finestra, Moser 1899, 117),Podganji jami (Moser 1910, 378), irki peini (GrottaTripoli, Leben 1967, 62-63; Cannarella 1975-1977,70), Jami pri Korinevih (Leben 1959, 243-244),Peini pod Medvejkom (Veluek et al. 1998, 103)in Roicah (Moser 1893, 68). Kaj ve o teh najdiihne moremo rei, saj tu najdenih ostankov ter njihovihstratigrafskih kontekstov ne poznamo.

Iz povedanega torej sledi, da imajo le redkiarheoloki podatki iz mezolitskih in neolitskih najdina Krasu tak stratigrafski kontekst, znotraj kateregabi lahko opazovali zapise o procesih, ki so pripeljalepretekle skupnosti v novo, neolitsko stanje.Arheoloki podatki imajo take kontekste le v jami

Sl. 4: Profil izkopnega polja v Stenaci (po Biagi, Starnini,Voytek 1993, sl. 2), kjer je bilo mogoe meje poznomezolitskeplasti 3a jasno doloiti (Spataro 1997-1998, 66).Fig. 4: Profile of excavated area in Stenaca (from Biagi, Starnini,Voytek 1993, Fig. 2), where it was possible clearly to determinethe boundaries of the Late Mesolithic layer 3a (Spataro 1997-1998, 66).

Toma FABEC

31 Od konca osemdesetih so nekatere arheoloke ustanove v Sloveniji, med katerimi predvsem Slovensko arheoloko drutvo terOddelek za arheologijo na Filozofski Fakulteti, zaele propagirati metodo stratigrafskega izkopavanja ter pomen arheoloke stratigrafijepri interpretaciji arheolokih zapisov. V tem asu je bil v slovenino preveden Harrisov prironik Naela arheoloke stratigrafijein objavljeni rezultati raznih s to metodo izkopanih najdi. Kmalu nato so na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v izobraevalniprogram vkljuili cikel veletnih predavanj o arheoloki metodologiji, v katerih so bila naela arheoloke stratigrafije ena odglavnih tem predavanj.

87

Mitrej (Staculova izkopavanja), v Stenaci (izko-pavanja v devetdesetih) in Jami v Malalanovemdolu, kjer pa je al arheolokih ostankov izrednomalo. Le del arheolokih podatkov iz Podmola priKastelcu ima stratigrafski kontekst, ki upraviuje,da te podatke uporabimo pri razlagi neolitizacije.Videti je, da so se med izkopavanji v letih 1958-1963 v Peini na Leskovcu pri razvranju najdbdrali stratigrafskih kontekstov (Fabec 2000, 41-43), zato je v tedaj dokumentiranem arheolokemzapisu mono razbrati sledi prehoda v neolitik.Nekatere podatke iz Pejce na Sedlu, Peine Podkier,Jame v Zavodu (Cremonesijeva izkopavanja) iniz Stenae (izkopavanja v sedemdesetih) lahkoobravnavamo kot okrnjene vzorce arheolokihzapisov, ki zrcalijo spremembe v grobem in iremmerilu. Morda je skupek arheolokih ostankov izPeine pod Steno (le izkopavanja 1992) in jameLonza (Grotta Benedetto Lonza, le izkopavanja1980-1982) definiran na podlagi stratigrafskihkontekstov, zaradi esar jih naj ne bi lo doloitiza neuporabne (ib., 43-44). Arheolokih podatkoviz ostalih najdi zaradi pred tem navedenih razlogovne moremo upotevati pri razlaganju procesovprehoda v neolitik; podatkov iz teh najdi pri svojempogledu na neolitizacijo Krasa torej ne bom upoteval.O teh bi se morda lahko reklo le, kdaj je v njihlovek pustil materialne sledi.

Depoziti v jamah na Krasu:vpraanje uporabe jam

Za razumevanje arheolokih zapisov v jamah,objektih, za katere je znailna zelo kompleksnadinamika naravnih in antropogenih procesov, semi zdi poznavanje in razumevanje teh procesovpomembno. Arheoloke zapise v jamah je monobolje razumeti predvsem takrat, ko so odgovori navpraanji kako so jamski sedimenti nastali in predvsememu je lovek jame uporabljal vsaj deloma pojasnjeni.Ta pojasnila se mi zdijo relevantna tudi zato, keropozarjajo na vzroke, zaradi katerih imajo podobnejame, s podobno lego vhoda na dnu vrtae, spodobnim naklonom tal in podobno velikostjo vhoda,lahko popolnoma razline znailnosti v sedimentaciji.Debelina holocenskih plasti v Podmolu pri Kastelcuje na primer znaala kar 7m (Turk et al. 1993), v

Podmolu pri Viovljah (Riparo di Visogliano) paso pleistocenske plasti leale tik pod povrjem(Cattani et al. 1991). V Katrni pejci so na enemdelu jame naleteli na plasti, v katerih so nalimezolitske ostanke, v drugem delu jame, nedaleod prejnjega, pa teh plasti ni bilo (Cannarella,Pitti 1978-1981). Takih situacij seveda ne moremorazlagati le kot posledico lovekovih posegov vprostoru, eprav so ti lahko zelo relevantni (npr.Cannarella, Cremonesi 1967, 301-308; Stacul 1982;Radmilli 1978-1981; Cannarella 1975-1977, 88;Gherlizza, Halupca 1988; Turk et al. 1993, 56).

Jamski sedimenti na Krasu

Rezultati geolokih in sedimentolokih raziskavdepozitov, ki zapolnjujejo jame na Krasu, e nisoponudili dovolj veljavnih modelov, s katerimi bijamske sedimente lahko z vejo trdnostjointerpretirali. Videti je vsekakor, da so nastanek,oblika in struktura teh sedimentov zelo lokalnoin mikrolokalno pogojeni, tako da bi vasih lo zaprave samosvoje lokalne zgodovine. Kljub temuje videti, da je danes le mogoe govoriti o tipini(ali idealni) stratigrafski sekvenci32 jamskihsedimentov (Andreolotti 1969, 83-84; Gospodari1980; 1984; 1985; DAmbrosi, Legnani 1965;Radmilli 1984a).

Iz podrobnih sedimentolokih podatkovpredmezolitskih plasti Stenace (Boschian, Pitti1984), Katrne pejce (Cannarella, Pitti 1984), jameLonza (Meluzzi et al. 1984) in Peine na Leskovcu(Cremonesi et al. 1984)33 izhaja, da je bilo v tehjamah pod plastmi z mezolitskimi ostanki velikogrua s kamenjem velikih dimenzij. Gre za elemente,ki so nastajali zaradi mehanskega razpadanja stropain sten jame, kot posledica delovanja zmrzali. Plasti,v katerih je bilo veliko grua, prekinjajo plastisedimentov fine frakcije z redkim kamenjem. Tesedimente tvorijo silikatni minerali in jih je mogoeuvrstiti v skupino pedogeniziranih alohtonih puhlic.Primarno so se odlagali na povrju zunaj jam, vjamah pa so se odlagali zaradi delovanja erozije(Cannarella, Pitti 1984, 136; Meluzzi et al. 1984,119-120; Boschian 1996, 384; 1998, 121).

Znailnosti depozitov,34 v katerih so nalimezolitske ostanke, so razmeroma dobro znane

32 Poudarjam, da gre za domnevno tipino sekvenco. Zaradi lokalne pogojenosti jamske sedimentacije bi bilo celo upravienodvomiti, ali je iskanje tipine stratigrafske sekvence sploh smotrno.33 Na Krasu pozno pleistocenski arheoloki zapisi (e) niso bili odkriti. Izjema bi kljub dvomljivi interpretaciji najdb lahko bilale Ozka pilja. Treba je vsekakor opozoriti, da so le v nekaterih jamah testne sonde poglobili tudi pod plastmi z mezolitskimiostanki (tako na primer v Peini na Leskovcu, Stenaci in jami Lonza) in da so le v jami Lonza dosegli jamsko dno.34 Gre za podatke, ki so bili zbrani v Peini na Leskovcu (izkopavanja 1958-1966 in 1982), Stenaci (1969-1975 in 1991-1998),Katrni pejci (1975) in jami Lonza (1975-1981, le iz plasti z mezolitskimi ostanki).

Neolitizacija Krasa

88

(Boschian, Pitti 1984, 144-151; Boschian 1998, 121;Cannarella, Pitti 1984, 131-136; Cremonesi et al.1984, 21-26; Meluzzi et al. 1984, 112-120). Kae,da so se glavni procesi, ki so te sedimente oblikovali,le malo razlikovali od tistih iz poznega glaciala.Prisotnost konsistentnega delea apnenastih gruevv zgodnjeholocenskih sedimentih bi tokrat lahkorazumeli kot posledico ne ve hladne temvepredvsem vlane klime (Boschian 1996, 384; 1998,121). Za razliko od starejih sedimentov je zanjee najznailneja mona antropogenost kot posledicalovekovih aktivnosti v jamah. Poleg silikatnihmaterialov, ki so v jamo zali zaradi erozije, so vsedimentih prisotne apnenaste komponente, kijih tvorijo mikritni elementi pravilnih oblik in jihgre torej razumeti kot pepele lesnatih rastlin(Boschian 1998, 122; Courty, Wattez 1987). Koliinapepelov se v najdiih mono razlikuje, razlikujepa se tudi glede na lego znotraj najdia samega.Poleg tega je v plasteh z mezolitskimi ostanki mogoeopaziti amorfne drobce organskih snovi ter tevilnepogosto ogane makroskopske drobce kosti inodbitkov iz roencev (Boschian 1998, 121-122).

Depoziti z neolitskimi in eneolitskimi ostankivsebujejo malo silikatnih mineralov, kar pomeni,da ne gre ve toliko za alohtone sedimente. Tedepozite lahko loimo na dva tipa. Za prvi tip soznailni navidezno stareji sedimenti, v katerih boljali manj gosto in kontinuirano leijo izmeninebele, rne in svetlorjave, vasih le centimeter debeleplasti. Te plasti so lahko horizontalne, v prerezuimajo pogosto obliko loka, tako da spominjajo naprave kupe materiala. Dele kalcija v najtanjihfrakcijah lahko dosee 60 %, v plasteh pa je mogoeopaziti tudi kalcitne kroglaste kamenke premera10 do 30 mm, ki se oblikujejo v tankem revesuprevekovalcev (drobnice) in jih ivali izloajo viztrebkih. V plasteh rne barve je veliko drobcevoglja in sledi rastlinskih struktur, ki pretenopripadajo travam (Graminaceae). Omenjene strukturenavadno nastopajo v skupkih in jih je monoprimerjati z oblikami iztrebkov prevekovalcev.

Drugi tip depozitov tvorijo homogeni, vasihblatni sedimenti rjavorumenkaste barve z redkimgruem, ki je kaotino razpren. Med finimifrakcijami je dele karbonatov 15 do 25 %, veinomapa jih tvorijo kalcitni kroglasti kamenki ter zelotevilni fitoliti iz hidriranih silicijevih oksidov, kiso anorganski ostanki rastlinskih struktur, npr. trav(Graminaceae). Homogenost plasti prekinjajo 1 do5 cm debele leaste plasti z ogljem, ki se raztezajona veliki povrini.

Dva tipa depozitov lahko nastopata skupaj, videtipa je, da je prvi tip sedimentov pogosteje v bliinisten, drugi pa je pogost na centralnih delih jame.

Sosledja belih-rdeih-rjavih plasti navadno leijodirektno nad mezolitskimi plastmi in velikokratna erodirani povrini depozita z mezolitskiminajdbami. Zelo verjetno gre te oblike vezati boljna doloene aktivnosti v doloenem prostoru inmanj kot kronoloke indikatorje (Cremonesi et al.1984, 22; Boschian 1996, 385; 1998, 122).

Na podlagi zgoraj predstavljenih podatkov je G.Boschian (1996; 1998) poskual vzpostaviti model,ki bi izraal vodilne znailnosti poznoglacialnihter zgodnje- in srednjeholocenskih procesov, ki sooblikovali jamske depozite. Glavni proces, ki jeoblikoval jamske sedimente v poznem glacialu inzgodnjem holocenu (preboreal in boreal), je bilaerozija tal, ki so se oblikovala na starejih puhlicahna povrju zunaj jam in ki je povzroila odlaganjeerodiranih sedimentov v jame. Mona erozija jebila verjetno posledica redke vegetacije (Boschian1996, 384-385; 1998, 123). V tem asovnem intervaluje zaznavna tendenca po postopnem izboljevanjuklime, kar se odraa v manjanjem vpliva zmrzali vsedimentaciji. Ni sledi hudih mrzlih faz, kar bi lahkobilo posledica vpliva bliajoega se Jadranskega morja.

Znailnost pomezolitskih faz sedimentacije jeskorajnja odsotnost alohtonih detritov, v sedimentihpa nastopa veliko antropogenih elementov. Tosituacijo gre najbr vezati na atlantsko fazo rastigozdov, ki so prekrili poboja in zmanjali moerozije (Boschian 1996, 384-385; 1998, 123).

Na osnovi pedoloko sedimentolokih raziskavholocenskih sedimentov Podmola pri Kastelcuje T. Prus (Turk et al. 1993) ponudil nekolikodrugano razlago nastanka holocenskih sedi-mentov v Podmolu. Presenetljiva debelina tehsedimentov je po njegovem mnenju posledica dvehdejavnikov. Prvi zaradi mone erozije, ki je vjamo nanaala zemljo, in drugi zaradi antrop-ogenih dejavnikov. Erozijska sila naj ne bi bilavoda temve predvsem veter, ki je v zavetnem deludoline v podmolu ustvarjal prave zemljene zamete.Tudi njegov model predpostavlja odprtost povrinin obenem opozarja na monost obstoja primitivnegakmetovanja (podobnega t. i. slash-and-burn kmeto-vanja) e v neolitskih fazah poselitve Podmola, sajplasti z neolitskimi najdbami zavzemajo dobro polo-vico debeline celotnega holocenskega depozita. Zaraditakega sistema gospodarjenja naj bi namre kontinuiranonastajale opuene odprte povrine, ki so bile moenvir erozijskega materiala (Turk et al. 1993, 56).

Uporaba jam v mezolitiku in neolitiku

Debati o lovekovi uporabi jam v mezolitiku inneolitiku lahko sledimo vzporedno z razpravami

Toma FABEC

89

o neolitizaciji Krasa. C. Marchesetti je domneval,da je v prazgodovini lovek stalno bival v jamah,morda zato, ker so mu te nudile zaito pred zvermiin hudim vremenom (Marchesetti 1890). Popolnomadrugae je menil J. Koroec. Po njegovem mnenjujamska najdia ne izraajo realne poselitve, sajugotavlja da ... vpraanje stanovanjskih problemovin tudi vpraanje naselbin bo mogoe reiti ele znajdbami odprtih naselbin na odprtem prostoru... ne pa v zvezi z jamami, ki so danes e dokajdvomljive glede na svojo uporabo kot stanovanjskiobjekti .... Arheoloki zapisi v jamah naj ne bibili in situ, temve bi jih iz predjamskih prostorovv jame naplavila voda (Koroec 1960, 6-7, 29, op.13). Podobnega mnenja je bil tudi D. Cannarella,ki je ugotavljal, da v neolitiku jame niso sluilekot prava bivalia, temve so jih ljudje le obasnoobiskovali, predvsem kot zasilna zatoia(Cannarella 1975-1977, 51; 1999, 69), morda patudi zaradi kultnih ali funerarnih potreb (Radmilli1987). Po definiciji naj bi pripadniki skupine Vlakaprebivali v takih jamah, ki se odpirajo na dnu etakrat za kmetijstvo obdelanih dolin. To bi bilodokazljivo predvsem z v zaetku prejnjega stoletjanajdenem odtisu z vejami prepletene strukture vPejci na Doleh (Barfield 1972, 201, ki citira Moserja1903b). J. Mller na podlagi visokih odstotnihvrednosti ostankov domaih ivali v zgodnjeneolitskihjamskih kontekstih na vzhodnem Jadranu domneva,da so jame sluile kot pastirske postaje (Mller1994, 46, 64-69). Izjema bi bila le jama Odmut, vkateri je dele ostankov domaih ivali zelo nizek,jamo naj bi torej uporabljali predvsem lovci (ib.,201-203, 327). V obeh primerih bi vsekakor lo zasezonske tabore potujoih skupin, ki niso bile vezanena poljedelstvo (ib., 62-64). Da so mezolitskeskupnosti uporabljale jame kot stalna prebivalia,naj ne bi bilo dvomov (Cannarella 1999, 72).

Poudariti je vsekakor treba, da nobena od nave-denih razlag nima trdne osnove. Koroevo domnevo,da je neolitske ostanke v jame naplavila voda (Koroec1960, 6-7) in da torej najdbe ne dokazujejo lovekoveuporabe jam, je danes mogoe zavrniti predvsemna podlagi sedimentolokih in mikromorfolokihanaliz sedimentov (Boschian 1998, 122). Tekoje verjeti tudi A. M. Radmilliju (1987), saj zapise,ki bi govorili o ritualnih in funerarnih aktivnostihv jamah najdemo le izjemoma in v nejasnih kontekstih(glej tudi Carpani 1999). D. Cannarella gradi svojodomnevo na podlagi diskontinuitete v poselitvi,ki pa jo al ne dokae, trdi le, da so od neolitikadalje v jame obasno zahajali prebivalci blinjihnaselij na planem, ki pa e niso odkrita (Cannarella1975-1977, 51). Neutemeljena se mi zdi tudiBarfieldova pojasnitev, saj njegovega glavnega

argumenta, povezanega s sledmi konstrukcij v Pejcina Doleh, zaradi vpraljive verodostojnostiMoserjevih izkopavanj, ni mogoe potrditi. Podatkovo morebitnih sledeh konstrukcij v plasteh zmezolitskimi ali neolitskimi najdbami v dostopniliteraturi nisem zasledil. Nepotrjena ostaja tudidomneva o poljedelskih aktivnosti na Krasu predeneolitikom (Budja 1996b, 68). Da so jame vmezolitiku funkcionirale kot stalna prebivalia(Cannarella 1999, 72) je vse manj kot potrjeno.Videti je namre, da so bile mezolitske skupnostina severnem Jadranu zelo mobilne (Miracle 1997)in da vsaj del mezolitskih arheolokih zapisov negovori o permanentni poselitvi jam (MontagnariKokelj 1984, 226; Biagi, Starnini, Voytek 1993).

Z razliko od omenjenih pojasnitev ima napodatkovni ravni izrazito prednost razlaga, ki joponuja Boschian (1996; 1998). Na podlagisedimentolokih in mikromorfolokih analizsedimentov je videti, da so mezolitske skupnostijame intenzivno uporabljale, veliko so v jamahpredvsem kurili les (Boschian 1998, 123). Odneolitika dalje je lovek jame zael uporabljatipredvsem zaradi potreb pastirstva. Znailnostiizmeninih belih, rnih in svetlorjavih tankih plasti,ki jih sreujemo nad plastmi z mezolitskimi najdbamiv tevilnih jamah na Krasu (Boschian, Pitti 1984,150), so namre primerljive z depoziti iz jam najugu Francije in v jami Arene Candide v Liguriji,ki so jih od srednjega neolitika dalje uporabljalikot zaasne staje za rede drobnice in goveda (Courty,Macphail, Wattez 1992). Te jame naj bi pastirjiuporabljali v sistemu transhumantne pae skorajizkljuno kot hleve, belo-rne plasti pa bi pri temnastajale zaradi namenskega seiganja stelje ob koncunjihove uporabe. Bele-rdee-rjave plasti navadnoleijo v obliki kupa, mono je torej, da so pastirjivekrat preurejali notranjost jam ter dajali ostankestelje na kup. Uporabo jam kot staj za ivino dodatnopotrjuje tudi majhno tevilo ostankov materialnekulture v njih, kar pomeni, da jame v teh primerihne bi sluile v bivalne namene (Boschian 1998,123-124; 2000).

Boschianovo razlago so v arheologiji sprejeli(Cannarella 1998; 1999; Montagnari Kokelj et al.1996), na tem mestu pa bi rad opozoril na monost,da zaetek uporabe jam kot staje ni vezan na neolitik.V Stenaci so se tanke bele leaste karbonatne plastinad tankimi rnimi progami zaele pojavljati e vzgornjem delu mezolitskega depozita (Boschian,Pitti 1984, 150, t. 2a). Na serijo tankih leastihkarbonatnih plasti, ki so jih podrtovale rneproge, so naleteli tudi v zgornjem delu mezolitskegadepozita v Peini na Leskovcu (Cannarella,Cremonesi 1967, 286; Cremonesi et al. 1984, 21-

Neolitizacija Krasa

90

22, 26, t. 2). Na podobne plasti so v mezolitskemdepozitu naleteli tudi v jami Lonza (Meluzzi etal. 1984, 116-118, 120, t. 1). V Katrni pejci so beleleaste karbonatne plasti nad tankimi rnimi progamiprav tako leale v vrhnjem delu mezolitskega depozita(Cannarella, Pitti 1984, 136). Morda so na podobnosituacijo naleteli tudi v Ciganski jami (Marzolini1971-1972, 99). Ti primeri morda dokazujejo, daso pozne mezolitske skupnosti e uporabljale nekaterejame kot staje.

Vkljuevanje reje ivali v osnovno ekonomijopoznomezolitskih skupnosti potrjujejo tudiarheozooloke tudije. V poznomezolitski plasti 3av Stenaci je dele ostankov drobnice in domaegagoveda presenetljivo visok (Boschin, Riedel 2000,75, 78-84). Drobnica in domae govedo sta zastopanatudi v mezolitskem depozitu Pejce na Sedlu (Riedel1975, 138-141). Ostanki drobnice so bili vmezolitskem depozitu morda najdeni tudi v Peinina Leskovcu (Cremonesi et al. 1984, 28-36). VPodmolu pri Kastelcu so v predneolitski plastimorda nali ostanke drobnice (Turk et al. 1993,72; Budja 1996a; Veluek 1997). Ostanki drobnice,domaega goveda in domae svinje so bili mordanajdeni tudi v Mali Triglavci (Budja 1996b, 66).

Dodatni argument, ki potrjuje uporabo jam kotstaje, lahko vidimo v sicer veliko mlaji tradicijizidanih konstrukcij, ki ograjujejo vhode jam. Takezidove je npr. v Pejci v Lascu dokumentiral e K.Moser (1899, 55). Primerov, kjer so vhode jamograjevali zidovi, ne manjka, naj navedem le Ciganskojamo (Marzolini 1971-1972), kuretovo jamo, Leopeino, Katrno pejco, Sirkovo peino, Jamo naPavljem vrhu (Gherlizza, Halupca 1988, 52, 57,59-60, 116, 167) in Podmol pri Kastelcu (Turk etal. 1993, 47). Kdaj je lovek te ograde sezidal, zizjemo Peine pod Muzarji, v kateri so najstarejizidovi dokumentirani e v pozni prazgodovini(Guacci 1959), ni znano. Vsekakor so v lahkodostopne jame pastirji zapirali rede drobnice epred kratkim.

Vse jame pa vendar niso sluile le kot staje. Nato nas opozarja dejstvo, da so v nekaterih jamahodkrili izredno veliko koliino ostankov materialnekulture, kar e posebno velja za Peino pod Steno(Gilli, Montagnari Kokelj 1993), Pejco v Zavodu(Cannarella, Redivo 1978-1981) in Orehovo pejco(Gilli, Montagnari Kokelj 1992). Zanimivo je, dav nobeni od teh jam niso naleteli na zgoraj omenjenebele-rne-rdee plasti (Gherlizza, Halupca 1988,98; Cannarella, Redivo 1978-1981, 47; Legnani 1967).

Nepojasnjeni ostajajo tudi vzroki, zaradi katerih

so jame uporabljale mezolitske lovsko-nabiralnikeskupine. G. Boschian je dokazal, da so mezolitskeskupine jame intenzivno uporabljale, ni pa ponudilpojasnitve razlogov za to (Boschian 1998, 123).Mller domneva, da so jame uporabljali kot lovskepostaje (Mller 1994, 65-67). L. R. Binford je gledelovskih uplenitvenih postaj (ang. kill sites) ugotovil,da anatomski deli visoke splone uporabe sozastopani z nizko pogostostjo, medtem ko so delinizke uporabe zastopani z visoko pogostostjo(Binford 1978, 77-81). Da taki zapisi niso le posledicatafonomskih procesov, so pokazale tudi druge tudije(npr. Legge, Rowley-Conwy 1988). V jamah na Krasuje koliina mezolitskih arheolokih ostankov majhna,med temi pa je veliko ostankov lovnih ivali.Pomembno pri teh je, da so med kostnimi ostankie najbolje zastopane kosti tistih anatomskih delov,ki nimajo veliko mesa oziroma so nizke uporabe,kar je lepo vidno na sliki 5.

Mono bi bilo torej domnevati, da so mezolitskeskupine jame uporabljali kot lovske postaje. tevilniostanki morskih mehkucev v mezolitskih depozitihte domneve ne spodbijajo, saj je mogoe ta virprehrane, predvsem zaradi dejstva, da se morskimehkuci lahko ohranijo svei tudi ko so vedni zunaj vode (Ortea 1986), razumeti tudi v sklopulovskih aktivnosti mobilnih mezolitskih skupin(Miracle 1997, 55).

PALEOKRAJINA KRAS V ASUZGODNJEGA IN SREDNJEGA HOLOCENA

Klima

Klima je spremenljivka, ki vasih subtilneje, vasihpa zelo oitno vpliva na evolucijo krajine in naodnose med ljudmi in okoljem (Mleku 2000, 39).Dobrih posrednih klimatskih podatkov in rekon-strukcij paleoklime Krasa e ni na voljo, edini poskusirekonstrukcij v tej smeri so bili opravljeni na podlagigranulometrinih in strukturnih analiz jamskihsedimentov (Legnani 1967, 80-82; Meluzzi et al.1984, 119-120). al so rezultati teh analiz nizkeloljivosti in so zelo slabo neposredno datirani,saj so jih navadno direktno vezali na e znananihanja hladnih in toplih obdobij v pleistocenu inholocenu ter jih uporabili tudi za datiranjearheolokih in geolokih zapisov. Zato ponujamsliko dinamike paleoklime v nadregionalnem merilu,ki jo povzemam po D. Mlekuu (Mleku 2000,39-45).35

Toma FABEC

35 D. Mleku je na podlagi podatkov iz lednih zapisov GISP2 (Stuvier, Braziunas, Grootes 1995; Grootes, Stuvier 1997), analizravnoteij gladin jezer (Yu, Harrison 1995), dinamike alpskih ledenikov (Rthlisberger et al. 1980; Gamper, Suter 1982; Hormes,

91

Sl. 5: Zastopanost anatomskih delov nizke uporabe (deli lobanje, karpalne/metakarpalne in tarzalne/metatarzalne kosti ter falange)in delov visoke uporabe (vse ostale kosti) jelena (Cervus elaphus), srne (Capreolus capreolus) in divje svinje (Sus scrofa), ki so bilinajdeni v 3, 4 in 6 renju v Pejci na Sedlu (po Riedel 1975, 129-133) in v plasti 3a v Stenaci (po Boschin, Riedel 2000, 86-87).Jelena (Cervus elaphus), srno (Capreolus capreolus) in divjo svinjo (Sus scrofa) sem izbral zato, ker so najbolje zastopane lovneivali v mezolitskih depozitih (Cremonesi 1978-1981, 180; Montagnari Kokelj 1993, 78). Jazbeca (Meles meles) nisem upoteval,ker ni e jasno, ali gre ostanke te ivali vezati na lovski plen (Bon 1994-1995, 130). Uporaba podatkov le iz Pejce na Sedlu inStenace ni nakljuna. Gre namre za edina primera, pri katerih so bili izkopani mezolitski favnistini ostanki izrpno analiziraniin objavljeni (Riedel 1975; Boschin, Riedel 2000) in ki imajo kolikor toliko jasen stratigrafski kontekst. Podatki iz Stenace solahko varljivi, saj je mono domnevati, da so poznomezolitske skupine uporabljale to jamo kot stajo za drobnico in govedo. V vsehvzorcih so anatomski deli visoke splone uporabe slabo zastopani (na grafih je prikazana tevilna in procentualna zastopanostostankov).Fig. 5: Appearance of anatomic parts of low use (parts of the skull, carpal/metaccarpal and tarzal/metatarzal bones and falange)and parts of high use (all other bones) of red deer (Cervus elaphus), roe deer (Capreolus capreolus) and wild boar (Sus scrofa),found in spits 3, 4 and 6 in Pejca na Sedlu (from Riedel 1975, 129-133) and in layer 3a in Stenaca (from Boschin, Riedel 2000,86-87). I chose red deer (Cervus elaphus), roe deer (Capreolus capreolus) and wild boar (Sus scrofa) because they are the bestrepresented game animals in Mesolithic deposits (Cremonesi 1978-1981, 180; Montagnari Kokelj 1993, 78). I have not takenbadger (Meles meles) into account because it is still not clear whether the remains of these animals are connected with huntedgame (Bon 1994-1995, 130). The use of data only from Pejca na Sedlu and Stenaca is not coincidental. These are the only casein which excavated Mesolithic fauna remains were exhaustively analysed and published (Riedel 1975; Boschin, Riedel 2000)and have more or less clear stratigraphic context. Data from Stenaca may be deceptive, since it can be assumed that LateMesolithic groups used this cave as a pen for kine and cattle. In all samples, anatomic parts of high general use are poorlyrepresented (on the graphs are shown numerical and percentage appearance of remains).

Schlchter, Stocker 1998; Nicolussi, Patzel 2000) ter lokalnih klimatskih zapisov z Ljubljanskega barja poskual rekonstruiratiklimo v nadregionalnem merilu, ki bi prikazovala predvsem dolgorone klimatske ritme. Menim, da bi lahko ta slika vsaj delomaveljala tudi za Kras.

Po nagli otoplitvi ob koncu dryasa je slediloobdobje trenda zmerne otoplitve, ki so ga