Navtični priročnik, Igor Orlov

PRAKTIČNI VODNIK ZA JADRALCEIN VSE, KI SE PODAJO NA MORJE

NAV

TIČ

NI P

RIRO

ČN

IK

NAVTIČNI PRIROČNIK

Igor Orlov

32,96 €

Za vse ljubitelje morja in plovbe!

Navtični priročnik je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju. Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste.

Diplomiral je iz meteorolo gije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Od leta 2002 piše strokovne članke in testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo Navigator (Navtika Magazin).

NAVTICNI PRIROCNIK oprema.indd 1 3/18/09 12:44:17 PM

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA 10Valovi 12Plimovanje 18

Geofizikalne sile in morjeVplivi orografije, tlaka in vetra na plimovanje

Morski tokovi 27

METEOROLOGIJA 32Osnovni meteorološki pojmi in zakonitosti 34Oblaki 43

Vrste obakov in njihova sporočilaNevihtni oblakiMegla

Lokalni veter 53Vplivi reliefa na veterZmorecKopnik

Svetlobni pojavi v atmosferi 60

NAVIGACIJA 64Pomorska karta 66

Geografske koordinate in merske enote

Sistem pomorskih oznak IALA 74Magnetni kompas (variacija in deviacija) 79Kurz in hitrost 84Terestrična navigacija (določanje položaja) 88Navigacija ponoči 92Pravila o izogibanju trčenju na morju 97

Spremna beseda 7

Predgovor 9

NAVTICNI PRIROCNIK prelom 001-063.indd 4 3/6/09 7:55:34 AM

POMORSKE VEŠČINE 102Vozli 104

PašnjakVrzni vozelRibiški in zastavni vozelDvojni navadni vozel, vozel za bojo in sidrni vozel

Pristajanje in privezovanje 109Manevriranje na omejenem prostoruPriplutje, izplutje in privezovanje

Sidranje 125Sidra in sidrna opremaKje in kako sidratiSidranje s pomočjo dveh sider

Vleka na morju 133

VARNOST NA MORJU 134Podhladitev 136Rešilni jopič in pripenjanje 141Reševanje človeka v morju 147Pnevmatski rešilni splav 152

Kdaj in kako v pnevmatski rešilni splavV pnevmatskem rešilnem splavu

Klic v stiski 159GMDSSSignalna pirotehnika

DODATEK 164Kartografski ključPomorske lučiLuči plovil in znamenjaZvočni signaliOddajanje klica v stiski z pomočjo VHF GMDSS radijske postajeZastave mednarodnega kodeksa in fonetska abecedaBeaufortova lestvica

Stvarno kazalo 188


10

OCEANOGRAFIJA

OCEANOGRAFIJA


11

VALOVI

Valovi

Plimovanje

Morski tokovi


12

OCEANOGRAFIJA

Varnost plovbe je odvisna predvsem od velikosti in lastnosti valov. V viharnem vremenu tako največjo nevarnost predstavljajo valovi in ne neposreden vpliv vetra, ki jih ustvarja. Valovi najpogosteje nastajajo kot posledica vetra, lahko pa jih sprožijo tudi potres, večja ladja ali gliser. Velikosti valov in njihove oblike ne krojijo le jakost, trajanje in dolžina steze vetra, ampak tudi globina, tokovi, razčlenjenost obale in drugo.

Valovi


13

VALOVI

Valovi in veterValovi, nastali zaradi vetra, se delijo na dve vrsti, in sicer na valove, ki jih ustvarja trenutni veter, ter na »mrtve« valove. Slednji niso več pod vplivom vetra, ki jih je ustvaril, in zmorejo potovati na tisoče milj skozi modro »neskončnost« in tako precej daleč prenesti informacijo o vetru drugje. Morje, vzvalovano z »mrtvimi« valovi, ali t. i. »mrtvo morje«1 z značilnimi dolgimi, nekoliko lenimi valovi običajno ni nevarno, vendar pri mornarjih pogosteje kot »živo morje« povzroči morsko bolezen.

Velikost valov (njihova višina in dolžina) je ob določeni jakosti vetra pogojena s časom pihanja vetra in dolžino steze pihanja. Na kratki vodni stezi se večji valovi ne morejo razviti; tako ob zavetrni obali nikoli ne vidimo večjih valov, ki jih povzroča veter, ne glede na to, da je ob taki obali veter praviloma močnejši kot ob privetrni.2 Z oddaljevanjem od zavetrne obale proti odprtem morju se valovi večajo, vse do mesta, kjer dolžina steze pihanja vetra nad morjem ni dovolj dolga, da omogoči polni razvoj valov, oz. do mesta, kjer valovi lahko dosežejo največjo višino in dolžino glede na moč vetra. Za razvoj valov je pomembno tudi trajanje pihanja vetra. Tako ob določeni moči vetra valovi dosežejo svojo največjo višino in dolžino šele po določenem času. Pričakovane najvišje vrednosti višine valov glede na moč vetra, dolžino steze in čas pihanja so navedene v tabeli. Tako za razvoj npr. 2,5 m visokih valov, kot kažejo podatki iz tabele, zadostuje že veter

20 vozlov (vz)3, ki piha vsaj 8 ur vzdolž globoke morske površine (globlje od 60 m), dolge najmanj 130 navtičnih milj (M)4. 1 Mrtvo morje je na Jadranu izrazitejše samo v času

močnega juga, ko se valovi z južnega Jadrana dlje časa valijo proti srednjemu in naprej severnemu Jadranu.

2 Ob privetrni obali je veter zaradi kopnega, ki se dviguje nad gladino morja, običajno nekoliko oslabljen in se vrtinči. Na drugi strani se ob zavetrni obali veter, ki se spušča proti morju, pogosto krepi.

3 1vz = 1 M/h (glej koordinate in merske enote, stran 71) 4 1M = 1852 m

Valovi v plitvem morjuNa razvoj valov lahko močno vpliva tudi globina morja. Na peščeni obali ali obali, posuti z drobnimi kamenčki, ter na splošno ob obalah z daljšo plitvino lahko večkrat opazimo, kako valovi, ki se približajo obali, hitro naraščajo in se krajšajo ter se nazadnje – zaradi nesorazmerja med višino in dolžino – (z)lomijo. Kaj se pravzaprav zgodi? Valovi bliže obale zaradi vse plitkejšega morja vse bolj »čutijo« dno oz. trenje ob dno. Trenje (ali upor) ob podlago se z zmanjšanjem globine hitro stopnjuje,

Valovi se v plitvi vodi gostijo oz. postajajo krajši in višji. Slovenija, vzhodno od Rtiča Korbat


14

OCEANOGRAFIJA

Risba 1 Risba 2

Jadralec na deski uživa na valovih v plitvi vodi. Črna Gora, Ada Bojana

kar občutno upočasni napredovanje valov, ki prihajajo z morja. Valovi se zato v plitvi vodi ob obali gostijo in postajajo višji in krajši ter se pogosto lomijo. Goščenje valov ob obali je posebno izrazito in pogosto v območju pasatnih vetrov, kjer visoki in zelo dolgi oceanski valovi prerastejo v prave vodne velikane, ki ustvarjajo idealne razmere za mojstre v deskanju na valovih. Valovi se gostijo oz. opazno večajo, krajšajo in lomijo tudi v plitvi vodi daleč od obale, kar pomorščakom lahko pomaga, da pravočasno zasledijo plitvino in v morju določijo njen položaj.

Kotna razlika med vetrom in valoviValovi skoraj nikoli ne prihajajo iz iste smeri kot veter. Razlika v kotu med vetrom in valovi najpogosteje izhaja iz razlike v smeri pihanja vetra po višini.5 Na severni

polobli je veter, ki piha tik ob vodi in ustvarja valove, pomaknjen v levo glede na veter, ki piha nekoliko višje, nad valovi, na višini, na kateri običajno merimo veter6 (risba 1). Veter se na južni polobli spreminja ravno nasprotno, in veter, ki ustvarja valove, je obrnjen v desno glede na veter, ki piha nekoliko višje.

Valovi in veter pogosto ne prihajajo iz iste smeri tudi zaradi spremembe vetra, ko so valovi že oblikovani. To je dobro vidno pri zmorcu,7 saj se ta veter podnevi obrača na desno (velja za severno poloblo) in je čez dan kotna razlika glede na valove dobro vidna. Največje razlike v kotu med smerjo premikanja valov ter vetrom nastajajo ob prihodu močne fronte ali ciklona, v katerem veter hitro in občutno spremeni smer pihanja. V takih pogojih se na odprtem morju lahko ustvarijo zelo nevarni križni valovi.

Valovi lahko spreminjajo smer glede na veter tudi zaradi bližine celine ali otoka. Na risbi 2 vidimo, kako valovi, ki se približajo otoku, izgubljajo hitrost in povzemajo njegovo obliko. Podobno se dogaja tudi, ko se valovi približajo čeri ali plitvini. Omenjenemu pojavu pravimo refrakcija valov (glej fotografijo desno zgoraj).

Kot smo videli, ne gre verjeti valovom, kadar želimo ugotoviti smer pihanja vetra, vsaj ne večjim. Zaupamo lahko le najmanjšim, drobnim valovom (angl. ripples) na bregovih velikih, saj so večji pripotovali od daleč, najmanjši pa so odsev vetra, ki ga čutimo v laseh. 5 Razlika v smeri pihanja vetra po višini (stran 54). 6 Običajno se v meteorologiji hitrost in smer vetra pri tleh ali nad morjem določa,

oz. meri in preračunava ter tudi prognozira za višino 10 metrov nad tlemi. Na dobro opremljenih plovilih nam podatek o trenutni hitrosti vetra in njegovi smeri posreduje anemometer z vetrokazom, ki je najpogosteje postavljen na vrhu jambora - dokaj visoko nad morsko gladino.

7 Zmorec (stran 56).

Razmerje med višino in dolžino valaPravimo, da je stanje morja odločilno za varnost plovbe, vendar je treba dodati, da višina valov ni vedno kritična (najpomembnejša). Val je lahko zelo visok, npr. 6 me


15

VALOVI

Refrakcija valov Slovenija, Rtič Petelin

Fotografija je nastala v lepem sončnem dnevu med regato Fastnet leta 2001.

Irska, Čer Fastnet

V nevihti med regato Fastnet leta 1979 se je pripetila ena največjih jadralskih tragedij: umrlo je 15 ja-dralcev, prevrnilo se je 77 jadrnic, 24 so jih privlekli do obale, 5 pa se jih je potopilo. Vsi preživeli so si bili edini v enem: valovi so bili ubijalski. Za-radi dolgotrajnega močnega vetra je bilo morje že močno razburkano, ko je usodne noči čez regatno polje (Irsko morje) prešla nova izrazita hladna fronta in prinesla nov veter nevihtne moči. Močna okrepitev in sunkovita sprememba smeri vetra, ki valovom ni omogočila, da se vsaj za trenutek umirijo, je morje spre-menila v kotel. Nov veter je dvignil še nove valove, in ti so skupaj s starimi ustvarili zelo visoke, strme in navzkrižne valove, ki so z lahkoto obračali tudi večje jadrnice.

trov, in dolg nekaj sto metrov, vendar ni nevaren. Toda zelo strm, kratek, a dvakrat nižji val, visok »samo« 3 metre, ki se lomi, je lahko usoden tudi za 10metrsko plovilo. Ob stabilnem vetru, ki piha dlje časa, se ustvarjajo običajni, nekoliko daljši in manj nevarni valovi, ob nagli okrepitvi vetra, v sunkovitem vetru in vetru, ki piha z visoke strme obale (z občutljivo vertikalno komponento), pa valovi postajajo krajši in manj prijazni za plovbo.

Na razmerje med višino in dolžino vala veliko bolj kot ustvarjalec valov – veter – vpliva morski tok. Občuten morski tok, usmerjen proti vetru, bistveno viša višino in krajša dolžino valov. Tako srečanje vetra in toka lahko zmerne razmere na morju spremeni v zelo nevarne. Ravno nasprotno se zgodi, ko sta veter in tok enako usmerjena; gladina je bolj ravna in plovba veliko varnejša. Kot smo omenili, na višino valov in tudi na njihovo razmerje med višino in dolžino lahko vpliva tudi globina. Valovi, ki prihajajo z območja globokega morja v območje plitkega morja,8 se zaradi trenja ob dno krajšajo in višajo. Krajšanje in višanje valov je v plitvi vodi lahko izrazito, zato je vedno, kadar je morje močneje vzvalovano, treba biti posebno previden ob prehodu v območje plitvejšega morja, oz. se je treba vnaprej pripraviti na možnost občutnega poslabšanja razmer za plovbo. 8 Dolgi oceanski valovi »čutijo« dno že v globini okrog 10

metrov, medtem ko se krajši mediteranski valovi, četudi so ravno tako visoki, začnejo krajšati in višati v nekoliko plitvejši vodi.

Valovi napovedujejo vremeValovi na odprtem morju lahko potujejo stotine milj daleč in nas tako »obveščajo« o prihajajočem vetru. Dolgi valovi se vzdolž morske gladine premikajo hitreje od kratkih valov, kar pomeni, da se starejši, daljši valovi, ki niso več pod vplivom vetra, premikajo hitreje kot valovi, ki so krajši oz. so še pod vplivom vetra. Na odprtem morju zato valovi, nastali v depresiji, vedno potujejo pred bližajočo se depresijo ter tako opozarjajo nanjo.

Mrtvi valovi nam tako lahko pomagajo, da razlikujemo nevihto9


16

OCEANOGRAFIJA

manjših, lokalnih razsežnosti od depresije širših razsežnosti ali ciklona.10 Izostanek mrtvih valov ob ustvarjanju izrazitejšega oblačnega sistema na odprtem morju pomeni, da se napoveduje le lokalna nevihta, ki se bo predvidoma umirila v eni sami uri, mrtvi valovi pa naznanjajo bližajočo se depresijo, prinašajočo slabo vreme in močan veter, ki lahko trajata več dni. Velikost valov je pokazatelj moči prihajajočega vetra. 9 Toplotne nevihte (stran 47).10 Frontalne nevihte (stran 49).

Tekoče goreValovi se med seboj precej razlikujejo po velikosti in obliki, celo v istem trenutku, na istem mestu in pod istimi pogoji. Na to bistveno vpliva dejstvo, da se valovi različnih valovnih dolžin premikajo z različno hitrostjo. Zato nekateri valovi neprestano dohitevajo in prehitevajo valove pred seboj, kar lahko privede do spajanja valov, njihove okrepitve ali zmanjšanja. Tako nastaja še več večjih in manjših valov, ki spet prehitevajo ali zaostajajo ... Na morju zato lahko opazimo valove zelo različnih velikosti; to je z vidika varnosti plovbe zelo pomembno, saj lahko naletimo na nepričakovano velik val. Oceanografi, ki valove spremljajo s pomočjo merskih boj, so ugotovili, da je že med 2000 valovi vsaj eden trikrat višji od povprečnih. Jasno, 5001. je lahko še višji.

Na morju lahko opazimo tudi območja z (občutno) višjimi valovi. Bliže obali so višji valovi najpogosteje posledica manjše globine morskega bazena, razčlenjenosti obale in/ali morebitnih tokov. Kot smo že povedali, se valovi zaradi povečanega trenja ob dno v plitkejši vodi višajo in sorazmerno krajšajo. Podobno se dogaja tudi, ko se valovi z odprtega morja »zagozdijo« v ozkem in globokem zalivu ali prelivu. V prelivih se lahko močno okrepi tudi morebitni morski tok, ki usmerjen proti vetru in valovom lahko izdatno viša in krajša valove. Sočasno skupno delovanje povečanega trenja ob dno in toka proti valovom lahko že pri zmernih močeh vetra ustvari izredno nevarne kratke in visoke valove.

Ustvarjanje območij s posebno visokimi valovi je na odprtem morju manj raziskano in težje predvidljivo. Razlog za ustvarjanje takih območij so (podobno kot pri ustvarjanju posameznih posebno visokih valov) lahko različne hitrosti valov različnih velikosti. Valovi, nastali v

20 metrov dolga jeklena jadrnica suvereno »reže« večmetrski val. Francija, Rokavski preliv, 67 Challenge Yacht »Albatross«

Slovenija, vzhodno od Rtiča Petelin

Valovi pokažejo vso svojo moč šele tedaj, ko jim nekaj prekriža pot in jih poskuša ustaviti. Na fotografiji vidimo betonski pomol na plaži v bližini Rtiča Petelin, ki so ga poško-dovali valovi v močni tržaški burji. Isto burjo oz. valovanje bi z lahkoto preživela krhka žarnica, ki valovom ne povzroča upora.Podobno je značilno tudi za plovila: majhna in lahka v vzvalovanem morju plovejo po sami površini in se ne »upirajo volji« valov, tako da nji-hove prave moči niti ne čutijo, velika in težka plovila pa se ne morejo hitro odzivati na prihajajoče valove in so jim zato pogosto na poti ter lahko utrpijo posledice njihove silne moči.


17

VALOVI

močnejšem vetru, so višji in občutno daljši od valov, nastalih v šibkejšem vetru. Tako se včasih zgodi, da valovi z območja z močnejšim vetrom dohitijo nižje in občutno krajše valove na območju z manj izrazitim vetrom. Hitrejši valovi se v stiku s počasnejšimi valovi na določenih mestih lahko tako »ujamejo«, da se med seboj krepijo in tako ustvarijo območje s posebno visokimi valovi (t. i. valno fronto). Najvišji valovi nastanejo, ko t. i. valne fronte, nastale v izrazito močnem vetru, trčijo ob močan površinski tok. V takih razmerah lahko nastanejo velikanski valovi, prave tekoče gore. Natančni inštrumenti na oceanografskih bojah in platformah so zabeležili posamezne valove, visoke tudi več kot 25 metrov!

Slovenija, del Koprskega zaliva v bližini rtiča »Rex«

Risba 3

vode, ki je predvsem posledica tokovanja. Kadar se voda na določenem mestu spušča v globino in se ustvari neopazna vdolbina, je gladina ravna »kot olje«, tudi če piha lahen vetrc. Nasprotno je na mestih, kjer se voda

dviga iz globine in na površini ustvarja zelo majhen, neopazen »vodni hrib«, gladina nagubana. Voda, potisnjena iz globine, se na gladini spušča z »vodnega brega« in se guba kot med dežjem (risba 3).

Najmanjši valoviTudi najmanjši valovi imajo svoje skrivnosti. Ob lahnem vetrcu pogosto na površini vode opažamo območja s popolnoma gladko gladino in območja, ki so drobno vzvalovana. Območja z nagubano in gladko površino vode pogosto niso povezana le z vetrom, temveč z navpičnim premikanjem

Valovi in miti o njih so večna ljubezen in izziv vsakega pomorščaka. O valovih je lepo sanjati, a še lepše je na njih pluti in poslušati njihovo bučanje.


18

OCEANOGRAFIJA

Slovenija, leseni pomol Adria Ankaran

Morja in oceani neprestano »dihajo« – spreminjajo svojo globino, ter običajno dvakrat na dan dosegajo najnižji in najvišji dnevni nivo. Ponekod lahko dnevna razlika med plimo in oseko dosega skoraj neverjetne vrednosti (do 16 metrov). Da bi se lahko tako velika količina vode »prelila« v tako kratkem času, se morje pogosto spremeni v silovito reko, ki v ozkih prelivih in ožinah doseže hitrost tudi več kot 10 vozlov, medtem pa izmenjuje smer, najpogosteje štirikrat na dan.

Plimovanje


19

PLIMOVANJE

Geofizikalne sile in morjePlimovanje je izjemno pomembna lastnost morij in oceanov. Dnevno periodično dviganje in spuščanje ogromnih vodnih mas zapoveduje številne dinamične procese ter močno vpliva na rastlinski in živalski svet v vodi in njeni bližini. Morske mene močno vplivajo tudi na življenje ljudi ob morju ter seveda na plovbo.

Isaac Newton, eden največjih in najlucidnejših fizikov (utemeljitelj klasične fizike), je prvi razumel in pojasnil fenomen plimovanja, ki je posledica vpliva gravitacijske pri

vlačnosti Lune in Sonca ter centrifugalne sile v sistemu »ZemljaLuna«. Na plimovanje vplivajo tudi druga nebesna telesa, vendar je njihov vpliv relativno majhen in ga lahko zanemarimo.

Vpliv Lune na veliki globoki neprekinjeni (namišljeni) ocean je shematsko predstavljen na risbi 4.11 Na risbi lahko opazimo, da je vodna površina izbočena (dvignjena) najbližje in najdlje od Lune (vzdolž rdeče črtkane črte je območje najnižje vode). Zeleni puščici predstavljata vpliv gravitacijske (privlačne) sile Lune. V točki, najbližji Luni, privlačna sila dviga gladino morja (daljša zelena puščica), medtem ko na drugi strani

Oseka in približno šest ur kasneje plima Slovenija, severni valobran mestnega pristanišča Izola

Risba 4


20

OCEANOGRAFIJA

Zemlje, v točki, najbolj oddaljeni od Lune, privlačna sila gladino niža. Tam je gravitacijska sila nekoliko šibkejša (krajša zelena puščica), saj se z razdaljo manjša. Preprosto bi lahko sklepali, da bi moral biti najvišji nivo morja bliže Luni, najnižja voda pa na nasprotni strani. Kot prikazuje shema, to ni tako, saj na vodno maso deluje še ena sila, zelo pomembna za nastanek plime in oseke. Vedeti namreč moramo, da se Zemlja in Luna kot ločen sistem vrtita okoli svojega težišča (točka A12). Vrtenje tega sistema povzroča močno centrifugalno silo, ki narašča z oddaljevanjem od vrtišča in deluje od centra proti zunanjosti. Na dani risbi vidimo, kako centrifugalna sila dviga gladino morja v točki, najbližji Luni, in še bolj v

točki, ki je od Lune najbolj oddaljena. V slednji točki sta privlačna (gravitacijska) in centrifugalna sila nasprotno usmerjeni. Gravitacijska sila je šibkejša od centrifugalne in zato tudi v tem delu oceana, ki je od Lune najbolj oddaljen, opažamo plimo. Na »nasprotni« strani Zemlje, ki je obrnjena proti Luni, gravitacijska in centrifugalna sila delujeta v isti smeri in tako ustvarjata izrazitejšo plimo.

Sonce je zelo daleč od Zemlje. Ne glede na to zaradi svoje ogromne mase na Zemljo deluje z gravitacijsko silo, ki pomembno vpliva na višino plimnega vala. Privlačna sila Sonca na Zemljo oz. ocean, ki Zemljo pokriva, je spremenljiva in v povprečju 2,2krat šibkejša od gravitacijske sile Lune. Spreminjanje privlačne sile Sonca je povezano z nenehnim spreminjanjem oddaljenosti Zemlje

od Sonca ter s spremenljivim relativnim položajem Zemlje glede na Sonce in Luno. Najpomembnejša sta dva skrajna položaja: ko Sonce vpliv Lune najbolj krepi (risbi 5 in 7) in ko je vpliv Sonca najmanjši (risbi 6 in 8).

Ko Luna, Zemlja in Sonce ležijo na zveznici – mlaj ali polna luna (risbi 5 in 7), je skupna privlačna sila Lune in Sonca največja ter opažamo največje amplitude plimovanja oz. t. i. žive morske mene. To pomeni, da sta plima in

Slovenija, v bližini Rtiča Korbat

Slovenija, Tržaški zaliv

Risba 5

Risba 7


21

PLIMOVANJE

Tako bomo v vsaki točki na Zemlji, obdani z neprekinjenim oceanom, zasledili dve plimi in dve oseki v enem luninem dnevu. Če plimni val doseže svoj vrhunec ob osmih zjutraj, to pomeni, da lahko najnižjo vodo (minimum oseke) pričakujemo približno 6 ur in 12,5 minute pozneje, to je ob 14 uri in 12,5 minute. Enostavno lahko izračunamo, da bo jutranja plima naslednjega dne nastopila ob 8.50, dan pozneje ob 9.40 itd.13

Videli smo, da se v enem luninem dnevu (nekaj več kot 24 ur) pojavita dve plimi in dve oseki zaradi vrtenja Zemlje okoli lastne osi. Prav tako smo spoznali, da so plime in oseke najizrazitejše v času živih morskih men (ki se pojavljajo na približno vsakih 15 dni) ter da se

oseka najizrazitejši, razlika med njima pa največja. Druga skrajnost je v času kvadrature (risbi 6 in 8), ob prvem ali zadnjem krajcu, ko sta privlačni sili Lune in Sonca pod pravim kotom. Takrat je skupna privlačna sila Lune in Sonca najmanjša, kar posledično ustvarja najmanjše amplitude plimovanja oz. t. i. mrtve morske mene. Med dvema polnima lunama (ko gledamo s katere koli točke na Zemlji) preteče približno 29,5 dneva ali ravno toliko, kolikor je potrebno, da Luna obkroži Zemljo. Na risbi 9 je prikazana Luna v različnih fazah, kot jo vidimo z Zemlje. Opazimo lahko, da se obdobji živih oz. mrtvih morskih men periodično menjavata na 7,4 dneva ter da se živi/mrtvi morski meni ponavljata na 14,8 dneva.

Zemlja se zavrti okrog svoje osi enkrat v 24 urah glede na Sonce ter enkrat v 24 urah in 50 minutah glede na Luno, tako da je vsak poldnevnik v enem luninem dnevu (24 ur in 50 minut) dvakrat »na položaju«, kjer opažamo plimo (ko je dani poldnevnik najbližje in najdlje od Lune), in dvakrat tam, kjer opažamo oseko (ko opazovani poldnevnik pride v položaj točno med položaja najbližje in najdlje od Lune /črtkasta rdeča linija na risbi 4).

risba 9

7.4 dni

MLAJ (izrazito plimovanje, risba 5)

7.4 dni

7.4 dni

7.4 dni

PRVI KRAJEC (slabo izraženo plimovanje, risba 6)

POLNA LUNA (izrazito plimovanje, risba 7)

ZADNJI KRAJEC (slabo izraženo plimovanje, risba 8)

MLAJ (začetek novega ciklusa)

Risba 6

Risba 8

Risba 9


22

OCEANOGRAFIJA

amplitude plimovanja postopoma zmanjšujejo in dosegajo svoje najnižje vrednosti ob prvem ali zadnjem krajcu, kar ze zgodi zaradi spreminjanja relativnega položaja Lune in Sonca glede na Zemljo. Omenimo še, da Sonce in Luna nista vedno na enaki oddaljenosti od Zemlje, kar dodatno (ne odločujoče, vendar opazno) vpliva na amplitude plimnega vala. Višina plimnega vala se torej nenehno, a zelo počasi spreminja tudi zaradi spreminjanja oddaljenosti Sonca in Lune od Zemlje (gre za spremembo, ki jo opažamo v daljših časovnih obdobjih).11 Zaradi boljše preglednosti shema ni v pravem razmerju.12 Ker ima Zemlja kar 80-krat večjo maso kot Luna, je njeno težišče okoli 1700 kilome-

trov pod zemeljsko površino.13 Na plimovanje ne vplivajo samo kozmične sile, zato periode in višine plimnih valov

v resnici odstopajo od idealizirane slike, ki velja za neprekinjeni ocean (razlaga v nadaljevanju).

Vpliv sekundarnih sil na plimovanjeČe bi Zemljo prekrival velik globok neprekinjen ocean, bi se plimna vala gibala vzdolž vodne »neskončnosti« brez večjih motenj v periodi in višini. V resnici se pred-vsem zaradi obstoja kopnega ter tudi vrtenja Zemlje in spremenljivih meteoroloških razmer plimni valovi, na-stali pod vplivom kozmičnih sil, močno preoblikujejo. Plimni valovi imajo tako zelo kompleksne oblike in se vzdolž svetovnih morij in oceanov gibajo z različno hitrostjo ter ustvarjajo zelo različne višine, ki variirajo od neznatnih do desetkrat večjih od »normalnih«.

Plimovanje morja ustvarjajo geofizikalne sile Lune, Sonca in sistema ZemljaLuna. Relativni položaj omenjenih nebesnih teles narekuje ritem in jakost plimovanja. Poleg geofizikalnih/astronomskih sil imajo na plimovanje močan vpliv tudi dodatne, t.i. sekundarne sile. Te nastanejo zaradi gibanja plimnih valov vzdolž morskih bazenov različnih velikosti, oblik in globin, povezanih s širšimi in ožjimi morskimi prehodi, ter vpliva vrtenja Zemlje, spremenljivega zračnega tlaka in vetra.

V namišljenem neprekinjenem in dovolj globokem oceanu bi se dva plimna vala gibala translatorno, s približno enako periodo (12 ur) in amplitudo (1 meter). V resnici so seveda plimni valovi dosti bolj nepravilni in dosti kompleksnejši ter se zelo razlikujejo od take idealizirane slike. Na nekaterih območjih tako plimni valovi dosežejo le nekaj centimetrov, drugje pa lahko krepko presegajo deset metrov. Izrazite (posebno velike) amplitude plimovanja opažamo na mestih, kjer se plimni valovi, ki pridejo z odprtega oceana, naglo in pod ugodnimi pogoji upočasnijo. To se dogaja na mestih, kjer se zelo poveča trenje ali upor plimnem valu: ob prihodu

južna Anglija, pristanišče Mevagissey

Slovenija, Rtič Petelin


23

PLIMOVANJE

vala v plitvejšo vodo, zoženje in/ali manjši zaprti bazen. Eno takih mest, ki je pomorščakom posebno poznano, je Rokavski preliv, kjer se obsežni plimni val z odprtega Atlantika »zagozdi« in bistveno zviša. Plimni val v Rokavskem prelivu je višji ob francoski obali, in sicer zaradi Coriolisove sile, ki je posledica vrtenja Zemlje okrog svoje osi. Največje amplitude plimovanja se pojavljajo na skrajnem jugu Rokavskega preliva, v slikovitem pristanišču St. Malo, kjer plimni val doseže celih 12 metrov. Najizrazitejša plima na Zemlji se pojavlja tudi na Atlantiku, vendar na njegovem vzhodnem delu, ob kanadski obali – natančneje na koncu 290 km dolgega zaliva Fundy, kje plimni val lahko doseže celo 16 metrov! Razlogi za tako izrazito plimo in oseko v zalivu Fundy tičijo v izjemno ugodnem položaju, obliki in dimenziji zaliva ter globini in spremembi glo

bine pred njim in v njem. Vse to omogoča optimalno okrepitev oziroma najboljši izkoristek impulza, ki pride v obliki relativno nizkega, vendar orjaškega plimnega vala z odprtega Atlantika.

Poleg mest z zelo visokimi amplitudami so tudi mesta s posebno majhnim, pogosto neznatnim plimovanjem. Taka območja, ki obstajajo v mnogih morjih in oceanih, najpogosteje ustvari krožno napredovanje plimnih valov, »ujetih« v morskih bazenih. Plimni valovi se v veliki meri gibajo oscilatorno (nihajoče) ali krožno in se vrtijo okrog »vozelnih točk« (t. i. amfidormij), v katerih ni niti plime niti oseke (podobno kot tekočina v sredini nihajočega kozarca). Omenjena rotacija zaradi delovanja Coriolisove sile na severni polobli poteka v smeri, ki je nasprotna smeri vrtenja urnih kazalcev, medtem ko na južni polobli, kot posledica nasprotno usmerjene Coriolisove sile, poteka ravno nasprotno, torej v smeri vrtenja urnih kazalcev.

Plimovanje v Jadranskem morjuPlimovanje v manjših zaprtih morjih je le neznatno povezano z neposrednim delovanjem kozmičnih sil (povzročiteljev). Moč, ki sproži plimovanje v takih morjih, prihaja od impulzov, ki jih ti prejemajo iz sosednih oceanov ali velikih morij (kot je, denimo, v Jadranskem morju). V zaprtih morjih ni mogoče dovolj hitro odtekanje in pritekanje vode med plimovanjem, tako da nivo vode tam pretežno niha in voda ne odteka. V teh morjih zaradi plime na enem koncu v trenutku, ko je čas plime za odprti ocean, pride na drugem koncu morja do oseke. Pri takem

Francija, St. Malo

Coriolisova sila je dobila ime po francoskem fiziku, inženirju in matematiku Gaspardu Gustavu de Coriolisu (1792–1843). Ta sila vpliva na vsa premikajoča se telesa v roti-rajočem se sistemu in je pravokotna na smer njegovega gibanja. To velja za vsa telesa tudi na rotirajoči se Zemlji, vendar je njen vpliv dobro viden samo med gibanjem fluidov večjih razsežnosti (vsaj več milj). Jakost Coriolisove sile je odvisna od oddaljenosti od ekvatorja. Na ekvatorju je enaka ničli in se z od-daljevanjem od njega veča tako, da na polih doseže največjo vrednost. Ko je vodni ali zračni tok usmerjen tako, da se oddaljuje od osi vrtenja, začne delovati Coriolisova sila proti smeri vrtenja, in nasprotno, če se ji približuje, deluje v smeri vrtenja Ze-mlje. Coriolisova sila tako na severni polobli deluje v desno (ko gledamo v smeri premikajočega se fluida), na južni polobli pa v levo, vedno pravo-kotno na smer gibanja.

Plimni val, zaliv Fundy


24

OCEANOGRAFIJA

nihanju obstajajo tudi mesta, kjer plime in oseke sploh ni; pojavljajo se »vozli« nihanja/osciliranja.

V Jadransko morje skozi Otrantska vrata prihaja periodični impulz plimnega vala približno vsakih 12 ur. Impulz iz Jonskega morja sproži plimni val v Jadranskem morju, ki se

skozi Otrantska vrata giba translatorno na severozahod. Levi krak tega vala (bližje italijanski obali) postopno upade, desni pa nadaljuje svojo pot vzdolž vzhodne jadranske obale, gibajoč se s hitrostjo približno 13 vozlov. Plimni val spremlja obliko obale in se v severnem delu Jadrana

obrne proti zahodu in dalje proti jugu, pri čemer kroži okrog »vozelne« točke, ki leži nekje na črti med Ancono in Šibenikom. Rotacija poteka, kot je za severno poloblo značilno, v nasprotni smeri gibanja urnih kazalcev. Tako krožno gibanje plimnega vala okrog amfidormije je v Jadranu dominantno v času živih morskih men (mlaj ali polna luna), ko opažamo poldnevno plimovanje. Amplituda plimnega vala raste od vozelne točke v vseh smereh, vendar največ v smereh proti jugu in severu. V južni smeri plimni val v času živih morskih men doseže najvišjo višino nekje med polotokom Pelješac (Hrvaška) in italijansko obalo. V nasprotni smeri plimni val raste vse do Tržaškega zaliva, v katerem doseže svojo največjo vrednost v Jadranskem morju. Druga skrajnost je obdobje mrtvih morskih men, ko prevladuje enodnevno plimovanje oz. ko v enem luninem dnevu (24 ur in 50 minut) opažamo le eno izrazitejšo plimo in oseko. Takrat se plimni val širi paralelno z osi Jadrana od seve

V zimskem času na severnem Jadranu izrazita oseka in megla nista presenečenje. Slovenija, jugovzhodni del mestnega pristanišča Izola

Hrvaška, otok Mana


25

PLIMOVANJE

Merilna letev za spremljanje gibanja morske površine, postavljena v bližini Debelega rtiča v Koprskem zalivu. Višine, podane ne merilni letvi, se nanašajo na srednji nivo morja (angl. Main Sea Level). Barva in vlažnost kamna, školjke, morske trave ter umazanija nam ob oseki nudijo dober vpogled v višine plimnih valov.

Slovenija, kopališče Rdečega križa Slovenije, Debeli ritič

rovzhoda proti jugozahodu; amplitude plimovanja so najnižje in precej enakomerno rastejo od juga proti severu Jadranskega morja.

Amplitude plimovanja v Jadranskem morju so na splošno nižje od povprečnih amplitud plimnih valov svetovnih morij in najpogosteje nimajo bistvenega vpliva na plovbo. Povprečna amplituda plimnega vala le na skrajnem severu Jadrana presega vrednost pol metra (0,66 m v Tržaškem zalivu). Najvišje vrednosti amplitud v tem delu Jadrana pa so precej visoke in včasih presegajo 1,5 m.14 Tako visoki plimni valovi so relativno redki in se pojavljajo takrat, ko se doba živih morskih men ujema z izjemnimi vremenskimi razmerami.

Ob nižjem zračnem tlaku (pogosto povezanem z oblačnim vremenom) se nivo morja nekoliko zviša. Slovenija, pomol mednarodnega mejnega prehoda v Izoli

Vpliv vetra in atmosferskega tlaka na višino morske gladineNa višino morske gladine lahko vplivata veter in zelo visok ali nizek zračni tlak. V anticiklonalnem vremenu15, ko je zračni tlak relativno visok, je nivo morja nekoliko nižji od običajnega, tako v času plime kot tudi oseke. Nasprotno je v ciklonalnem vremenu, ko je zaradi nižjega zračnega tlaka nivo morja nekoliko višji. Vpliv vetra na višino morske gladine je občutnejši in zato pomembnejši. Dolgotrajen močnejši veter potiska vodo proti privetrni obali in tako lahko tudi občutno zviša nivo vode,16 posebno v manjših zaprtih morjih ali zalivih. Ob zavetrnih obalah se v močnem vetru nivo morja zniža.17

PRIMER TABLIC PROGNOZIRANEGA PLIMOVANJA

*Vir: ARSO, Prognozirano plimovanje morja 2008, Jadransko morje - Koprski zaliv (www.arso.gov.si).

V tablici prognoziranega plimovanja za Koprski zaliv (drugi in tretji teden oktobra 2008) vidimo, da je okrog 7. oktobra (PRVI KRAJEC) plimovanje slabo izraženo in da v tem obdobju prevladuje enodnevna plima. Proti 15. oktobru (POLNA LUNA) amplitude plimovanja rastejo in je vse bolj

izrazito poldnevno plimovanje, ki na splošno prevladuje na Jadranu.


PRAKTIČNI VODNIK ZA JADRALCEIN VSE, KI SE PODAJO NA MORJE

NAV

TIČ

NI P

RIRO

ČN

IK

NAVTIČNI PRIROČNIK

Igor Orlov

32,96 €

Za vse ljubitelje morja in plovbe!

Navtični priročnik je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju. Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste.

Diplomiral je iz meteorolo gije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Od leta 2002 piše strokovne članke in testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo Navigator (Navtika Magazin).

NAVTICNI PRIROCNIK oprema.indd 1 3/18/09 12:44:17 PM

Navtični priročnik, Igor Orlov

Documents

Transcript of Navtični priročnik, Igor Orlov