Navodila za vaje DM 201011 - mf.uni-lj.si · PDF fileIlijana Markoš-Krstulovič, Metka...

Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta

Katedra za družinsko medicino

DRUŽINSKA MEDICINA

Delovni zvezek

Šestnajsta izdaja

Študijsko leto 2010/2011

Ljubljana, oktober 2010

Družinska medicina – delovni zvezek 2010/2011

2

Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta


DRUŽINSKA MEDICINA

Navodila za vaje

Šestnajsta izdaja

Študijsko leto 2010/2011

Ime in priimek študenta: Ime in priimek mentorja: Ime in priimek asistenta: Termin:

Ljubljana, oktober 2010

DRUŽINSKA MEDICINA


3

UČNO GRADIVO – DELOVNI ZVEZEK

16. dopolnjena izdaja

Urednica: Marija Petek Šter Avtorji: Igor Švab, Marko Kolšek, Janko Kersnik, Mateja Bulc, Davorina Petek, Darinka Klančar, Danica Rotar Pavlič, Vlasta Vodopivec-Jamšek, Janez Rifel, Ksenija Tušek-Bunc in Marija Petek-Šter. Izdala: Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Združenje zdravnikov družinske medicine. Copyright ® Združenje zdravnikov družinske medicine – 2010 Vse pravice pridržane. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.2:316.356.2(075.8)(076) DRUŽINSKA medicina. Delovni zvezek [Elektronski vir] : študijsko leto 2010/2011 / avtorji Igor Švab ... [et al.] ; urednica Marija Petek Šter. - 16. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta : Združenje zdravnikov družinske medicine, 2010 Način dostopa (URL): http://www.mf.uni-lj.si/kdm/1091-gradiva ISBN 978-961-6526-37-1 1. Švab, Igor 2. Petek Šter, Marija 252308224


4

VSEBINA

ŠTUDENTOM DRUŽINSKE MEDICINE NA POT.......................................................................................... 6

Sodelavci Katedre za družinsko medicino ....................................................................................................... 6

1 CILJI IN VSEBINA ŠTUDIJA .................................................................................................................... 8

1.1 CILJI ŠTUDIJA...................................................................................................................................... 8 1.2 VSEBINA ŠTUDIJA IN VEŠČINE....................................................................................................... 8

1.2.1 Vsebina ...................................................................................... 8 1.2.2 Veščine....................................................................................... 8 1.2.3 Znanje o kliničnih slikah ........................................................... 9

2 ORGANIZACIJA POUKA......................................................................................................................... 11

2.1 PRIJAVA .............................................................................................................................................. 11 2.1.1 Roki.......................................................................................... 11 2.1.2 Prijavljanje .............................................................................. 11 2.1.3 Omejitve pri prijavah .............................................................. 11 2.1.4 Opravljanje vaj v tujini............................................................ 12

2.2 OBLIKE POUKA ................................................................................................................................. 12 2.2.1 Delo v mentorskih ambulantah................................................ 12

2.3 Delo na Katedri ..................................................................................................................................... 14 2.3.1 Predavanja .............................................................................. 14 2.3.2 Demonstracije.......................................................................... 14 2.3.3 Vaje.......................................................................................... 14 2.3.4 Predstavitev kliničnih primerov .............................................. 14 2.3.5 Učenje sporazumevanja ob uporabi videa .............................. 14 2.3.6 Seminarske naloge................................................................... 15 2.3.7 Plenarni seminarji ................................................................... 15

3 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI...................................................................................................................... 16

3.1 SEMINARSKE NALOGE.................................................................................................................... 16 3.1.1 Seminarska naloga 1: Organizacija dela................................ 16 3.1.2 Seminarska naloga 2: Kakovost .............................................. 17 Seminarska naloga 3: Življenjski slog ................................................. 17 3.1.3 Možnost 1: Preventivni programi ........................................... 17

3.1.3.1.1 Možnost 2: Spolnost ............................................................................................................................18 3.1.3.2 Možnost 3: Zdrav življenjski slog ............................................................................................................18

3.1.4 Seminarska naloga 6: Hišni obisk .......................................... 18 3.1.5 Seminarska naloga 7: Smrt ..................................................... 19

3.2 UČENJE SPORAZUMEVANJA ......................................................................................................... 19 3.2.1 Metoda dela: Igranje vlog in videosnemanje .......................... 20

3.3 POROČILO O DRUŽINI ..................................................................................................................... 21 3.3.1 Družinsko drevo....................................................................... 23

3.4 PRIPRAVA ZGLEDNEGA ZDRAVSTVENEGA KARTONA ......................................................... 24

4 NAVODILA ZA PRAKTIČNE POSEGE................................................................................................. 25

4.1 DAJANJE AMPULIRANIH UČINKOVIN Z INJICIRANJEM ......................................................... 25 4.1.1 Izbira brizgalke in igel............................................................. 25 4.1.2 Aspiracija učinkovine .............................................................. 26 4.1.3 Aplikacija učinkovine .............................................................. 26 4.1.4 Aplikacija intrakutanih injekcij ............................................... 26 4.1.5 Aplikacija subkutanih injekcij ................................................. 27 4.1.6 Aplikacija intramuskularnih injekcij ....................................... 27 4.1.7 Aplikacija intravenskih injekcij ............................................... 27

4.2 MERJENJE KRVNEGA TLAKA........................................................................................................ 28


5

5 PREVERJANJE ZNANJA IN POGOJI ZA PRISTOPITEV H KOLOKVIJU ................................... 30

5.1 PISNI TEST.......................................................................................................................................... 30 Študent izpolni test z izbiranjem pravilnih odgovorov na vprašanja iz različnih področij družinske medicine za ugotavljanje znanja in sposobnosti reševanja nekaterih problemov. ................................................................. 30 5.2 PRAKTIČNI DEL ................................................................................................................................ 32 Rezultati praktičnega dela so znani še isti dan - najkasneje, ko konča praktični del zadnja skupina študentov............................................................................................................................................................................. 32 5.3 USTNI ZAGOVOR .............................................................................................................................. 32 5.4 SPLOŠNI NASVETI O IZPITU........................................................................................................... 33

6 LITERATURA............................................................................................................................................. 36

6.1 TEMELJNA LITERATURA................................................................................................................ 36 6.2 PRIPOROČENA LITERATURA......................................................................................................... 37

7 PRILOGE..................................................................................................................................................... 39

7.1 PRILOGA 1: PREDSTAVITEV BOLNIKA ....................................................................................... 39 7.2 PRILOGA 3. OBRAZEC, KI SE UPORABLJA ZA OCENJEVANJE SPORAZUMEVANJA IN GA IZPOLNI IGRALEC PO KONCU IGRANJA .................................................................................................. 41 7.3 PRILOGA 4. OBRAZEC, KI GA PODPIŠE ŠTUDENT V PRIMERU, DA SE STRINJA S TEM, DA SE NJEGOV POSNETEK SHRANI .......................................................................................................... 42 7.4 PRILOGA 5: DRUŽINSKI APGAR I.................................................................................................. 44 7.5 PRILOGA 6: MENTORJEVA OCENA*............................................................................................. 45 7.6 PRILOGA 7: OPOMNIK PRI OCENJEVANJU ŠTUDENTA ........................................................... 46 7.7 PRILOGA 8: PRIMERI PRAKTIČNIH NALOG................................................................................ 47

7.7.1 Predpisovanje zdravila ............................................................ 47 7.7.2 Aplikacija zdravila z vdihovalnikom na potisni plin ............... 47 7.7.3 Priprava intravenske injekcije................................................. 47 7.7.4 Merjenje krvnega tlaka............................................................ 48 7.7.5 Izpolnitev napotnice za kliničnega specialista ........................ 48

7.8 PRILOGA 9: PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ................................................................................. 50 7.9 PRILOGA 10. VPRAŠALNIK O ORGANIZACIJI AMBULANTE .................................................. 54

8 ZAPISI O BOLNIKIH ................................................................................................................................ 57

9 ZAPISKI....................................................................................................................................................... 84


ŠTUDENTOM DRUŽINSKE MEDICINE NA POT S prenovo študija se je na Medicinski fakulteti v Ljubljani v študijskem letu 1994/95 prvič pojavil samostojni predmet družinska medicina. Medicinska fakulteta v Ljubljani se je s tem priključila moderni smeri študija, ki zagovarja uvrstitev družinske medicine v študijske programe medicinskih fakultet. Poučevanje predmeta družinska medicina ima več ciljev. Po eni strani si želimo, da bi lahko ob delu v ambulanti in na bolnikovem domu uporabili vse tisto, večinoma teoretično znanje, ki ste si ga pridobili med dosedanjim študijem tako, da bi lahko praktično pomagali bolniku. Drugi cilj pouka je, da vas naučimo posebnih značilnosti družinske medicine, ki jo razlikujejo od drugih predmetov na fakulteti. In končno želimo, da bi imeli ob študiju tega predmeta čim več priložnosti za neposredno in konkretno delo z bolnikom. Zaradi vsega tega je program pouka drugačen od tistega, ki ste ga morda vajeni pri drugih predmetih. Veliko časa je posvečeno praktičnemu delu in vajam ter delu v malih skupinah. Iz tedna v teden se vrstijo naloge, ki jih je potrebno opraviti zato, da bi lahko uspešno zaključili študij. Ključno vlogo pri izobraževanju iz predmeta družinska medicina imajo zdravniki-mentorji, ki vam bodo pomagali pri opravljanju vseh zahtevanih nalog. Želimo vam, da bi se v sedmih tednih tega programa dobro seznanili, kako se dejavno vključiti v delovno okolje družinskega zdravnika, v človekovo življenje od otroštva do starosti, v šolo in dom, da bi spoznali načrtovanje preventive, diagnostike, terapije in rehabilitacije ter praktično uporabo znanja v določenem okolju pri določenem bolniku. Priročnik za vaje je napisan z namenom, da vam olajša opravljanje študijskih obveznosti. V njem so na kratko opisani cilji in vsebina pouka, organizacija predmeta ter kratka navodila za opravljanje nekaterih zahtevanih nalog. Prav na koncu je opisan tudi način preverjanja vašega znanja in veščin. Vsi tisti, ki smo pripravljali program, vam želimo, da bi izkušnje ob predmetu družinska medicina pripomogle k vašemu osebnemu zorenju in strokovnemu razvoju.

Sodelavci Katedre za družinsko medicino Učitelji: prof. dr. Igor Švab, višji svetnik (predstojnik katedre), prim. prof. dr. Marko Kolšek, prim. prof. dr. Janko Kersnik, prof. dr. Štefek Grmec, doc. dr. Marija Petek Šter, prim.doc. dr. Mateja Bulc, doc. dr. Tonka Poplas Susič. Asistenti: Franci Božiček, Jana Govc-Eržen,Rade Iljaž,, Darinka Klančar, Dean Klančič, Petra Klemen,Nena Kopčavar-Guček, Andrej Kravos, Rok Lokar, Mojca Miholič, Davorina Petek, Danica Rotar-Pavlič, Aleksander Stepanovič, Ksenija Tušek-Bunc, Rajko Vajd, Irena Vatovec-Progar, Tatjana Cvetko in Eva Cedilnik Gorup. Mentorji: Nika Ahačič Srednik, Dragotin Ahlin, Radojka Anderluh, Miran Arbaiter, Brigita Artiček Mesarec, Branko Avsec, Irena BajcDušan Baraga, Darinka Bašič, Breda Bavec, Franc Beigot, Nikolaj Benedičič, Brankica Bilić-Petrovič, Andreja Blaj-Sevšek, Irena Blažič Lipnik, Niko Borič, Peter Bossman, Franc Božiček, Ingrid Brenčič, Majda Brovč, Katarina Bubnič Sotošek, Mateja Bulc, Nada Cesarec, Tatjana Cvetko, Janko Čakš, Tadeja Čerin, Ardea Česnik, Irena Češarek, Maksimiljan Damjan, Enisa Demšar, Marjana Demšar, Martina Demšar, Mihael Demšar, Jasminka Dukić, Erika Faganel Bavcon, Michael Fishkin, Bernarda Ferjan, Angela Fonda, Tamara Fras-Stefan, Karmen Fuerst, Ljubomira Gabršček-Lipužič, Damijan Gazvoda, Ines Glavan Lenassi, Jana Govc-Eržen, Anton Gradišek, Irena Grecs, Božidar Groboljšek, Pavel Grošelj, Mateja Guštin, Gregor Habjan, Jože Hlačer, Andrej Horvat, Karmen Horvat Dreo, Mira Hren, Bogomir Humar, Ljubomir Ilić, Rade Iljaž, Vojislav Ivetić, Marija Jenko-Burgar, Franci Jereb, Branko Jerković, Gordana Jurkovič, Milojka Juteršek, Dušanka Kavšek, Janko Kersnik, Suzana Kert, Darinka Klančar, Dean Klančič, Zalika Klemenc-Ketiš, Danica Knapič Nagode, Marko Kocijan, Franci Kokalj, Ljubica Kolander-Bizjak, Miran Kolar, Anton Kolar-Sluga, Marko Kolšek, Nena Kopčavar-Guček, Košat Marjana, Košir Branko, Milena Kovač Blaž, Dean Koveš, Silva Kozjak, Zdenka Koželj Rekanovič, Silva Kozjak, Alenka Kralj-Odar, Roman Kralj, Stanka Kralj, Simona Kramar Jaki, Jože Kramberger, Andrej Kravos, Breda Krišto, Lilijana Krivec-Skrt, Marjetka Križaj Čepon, Ingrid Kus-Sotošek, Rudolf Ladika, Miro Lasbaher, Ksenija Ljubojević-Džaferović, Lili


7

Ločniškar, Anica Lončar, Suzana Makoter, Neda Maraž, Bojana Marič, Zdravko Marič, Zdenka Marinček, Ilijana Markoš-Krstulovič, Metka Markovič, Nada Merljak, Blaž Mlačak, Nevenka Mlinar, Monika Mlinar-Agrež, Aleksandra Mrak, Rupert Muhr, Aleksandra Mullner, Marija Munda, Elizabeta Nabergoj, Lucija Nabergoj, Alenka Nadler-Žagar, Ali Nassib, Ivan Nerat, Franc Novak, Milena Novak Medič, Terezija Oven, Karmen Pahor, Maja Pavlin-Klemenc, Marija Pejković, Tihomir Pešič, Davorina Petek, Marija Petek-Šter, Metka Petek-Uhan, Nadja Pfajfar-Križnič, Romana Pintar, Damjan Pirih, Dunja Piršič-Koren, Katarina Planinec, Andreja Podbregar Marš, Nataša Podbregar, Damijana Pogačnik-Peternelj, Jelka Polh, Tonka Poplas-Susič, Igor Praznik, Jelka Premelč, Nada Prešeren, Tatjana Primožič, Mihaela Pugelj, Marija Rafot-Berlot, Milan Rajtmajer, Alenka Rak, Nada Ranislav-Lartey, Mojca Rebol-Zadravec, Robert Reljič, Viljema Remic, Jelka Repar-Gorenc, Irena Roščić, Danica Rotar-Pavlič, Peter Rus, Primož Rus, Darja Smolej, Nardo Stegel, Aleksander Stepanovič, Mihaela Strgar-Hladnik, Peter Strouhal, Janez Svoljšak, Šabovič Gomboc Senada, Nika Šatej, Nevenka Šečer-Dolenc, Damijana Šinigoj, Tihobor Škalič, Marija Šlajpah, Darinka Šoln, Aleksander Šosterič, Ljiljana Špec, Simona Špital, Marija Štefančič Gašperšič, Primož Štular, Andrej Šubic, Darko Taseski, Melita Tasić-Ilić, Marta Tetičkovič-Ranfl, Tatjana Tisovic Rus, Vida Tršan, Katarina Turk, Ksenija Tušek-Bunc, Jana Vadnjal, Irena Vatovec-Progar, Barbara Vavken, Liljana Velimirov, Živa Vivod-Pečnik, Polonca Vobovnik Grobelnik, Vlasta Vodopivec-Jamšek, Tatjana Volarič-Lavrič, Erika Zelko, Leopold Zonik, Janaja Zorko-Kurinčič, Jože Zupančič, Nataša Žagar Arkar, Zoran Žebeljan, Katja Žerjav, Manica Žerjav, Anton Žunter. Ostali sodelavci Katedre: Tatjana Berger, Josip Car, Borut Peterlin, Polona Selič, Barbara Toplek, Zalika Klemenc Ketiš Milan Žnidaršič, Monik Grunfeld Zupan in Gordana Kalan Živčec. Mlada raziskovalca: Janez Rifel in Maša Serec.


8

1 CILJI IN VSEBINA ŠTUDIJA Predmet Družinska medicina je zasnovan tako, da vam na najboljši možni način prikaže značilnosti stroke, v kateri dela največ zdravnikov in zdravnic v Sloveniji. V sedemtedenskem trajanju predmeta je poudarek na praktičnih znanjih in njihovi uporabi ob konkretnem bolniku, bistveno manj časa je namenjenega teoriji.

1.1 CILJI ŠTUDIJA Usposobitištudente, da bodo znali: dejavno se vključevati v bolnikovo življenje in njegovo okolje, načrtovati diagnostiko, načrtovati zdravljenje, načrtovati preventivne aktivnosti in uporabiti doslej pridobljeno znanje pri konkretnem bolniku v konkretnem okolju.

1.2 VSEBINA ŠTUDIJA IN VEŠČINE

1.2.1 Vsebina Poučevanje študentov zajema naslednja štiri področja: klinične veščine, usmerjene na probleme prvega stika bolnika z zdravstveno službo, sporazumevanje in odnos med bolnikom in zdravnikom, sodelovanje z okoljem, kjer zdravnik dela, osnove ekonomike in poslovanja.

1.2.2 Veščine Pri predmetu družinska medicina smo oblikovali seznam veščin in pričakujemo, da bodo imeli študentje po koncu študija o njih teoretično in različno praktično znanje.

1 = ima teoretično znanje o veščini 2 = ima teoretično znanje o veščini in jo je tudi že videl 3 = ima teoretično znanje o veščini in jo je nekajkrat izvedel pod nadzorstvom 4 = ima teoretično znanje o veščini in jo zna rutinsko izvesti

1 2 3 4 Zapisovanje v karton X Pogovor z bolnikom X Pogovor z duševno bolnim X Telesni pregled odraslega X Telesni pregled otroka X Telesni pregled starostnika X Merjenje krvnega tlaka X Diagnostični postopek X Interpretacija izvidov X Diagnostična odločitev X Ocena (srčno-žilne) ogroženosti X Ocena PEF X Ocena pitja alkohola X Ocena delovanja družine X Vodenje bolnika s kronično boleznijo X


9

Vodenje telefonskega pogovora (bolnik, svojci) X Hišni obisk X Umirajoči bolnik X Mrliški (in krajevni) ogled X Terapevtska odločitev X Pisanje recepta X Aplikacija injekcije (s.c., i.m., i.v.) X Katetrizacija mehurja pri ženski in moškem X Izpiranje sluhovoda X Cepljenje X Aplikacija zdravila z vdihovalnikom X Predpisovanje tehničnih pripomočkov X Sodelovanje z lokalnimi društvi X Svetovanje zdravega načina življenja X Svetovanje spreminjanja zdravju škodljivih navad X Vodenje strokovno upravičene odsotnosti z dela X Priprava predloga za »imenovanega zdravnika« X Priprava predloga za IK X Napotitev X

1.2.3 Znanje o kliničnih slikah

Bolniki se pri družinskem zdravniku oglasijo na podlagi svoje lastne presoje, pri specialistu v bolnišnici pa po strokovnem diagnostičnem premisleku zdravnika družinske medicine. Občutja in težave so pri zdravniku prvega stika lahko še zelo megleno in nejasno opredeljene, zato je zelo pomembno, da se študenti naučijo spoznati in uvrstiti posamezne klinične slike in seveda ustrezno ukrepati. Pričakujemo, da bodo študenti v času vaj osvojili znanje o najpogostejših kliničnih slikah v družinski medicini v predlaganem obsegu. 1 = študent mora spoznati in uvrstiti klinično sliko, da si lahko poišče dodatne informacije 2 = študent mora znati obravnavati bolnika s to klinično sliko v vsakdanji praksi D = postaviti mora diagnozo s kliničnim pregledom ter enostavnimi diagnostičnimi preiskavami T = bolezen mora znati zdraviti (brez zapletov)

1 2 D T Bolečina v križu X X Bolečina v prsnem košu X X Bolečina v trebuhu X X Bolečina v spodnjem udu X X Glavobol X X Povišana temperatura X X Utrujenost X X Nezavest X X Akutna zmedenost X X Bruhanje X X Zgaga X X Zaprtje X X Driska X X Zastrupitev s hrano X X Debelost X X Motnje hranjenja X X Anksioznost X X Depresivnost X X Samomorilni poskus X X Nespečnost X X


10

Zloraba prepovedanih drog X X Tvegano in škodljivo pitje X X Zasvojenost z alkoholom X X Palpitacija X X Motnje ritma X X Kolaps X X CVI na domu X X Periferni edem X X Golenja razjeda X X Dispneja X X Kašelj X X KOPB, astma X X Dizurija X X Poškodbe X X Nujna stanja X X Motnje spolnosti X X Motnje vida X X Motnje sluha X X Motnja ravnovesja X X Povišan krvi tlak X X Povišana vrednost holesterola X X Povišana vrednost sladkorja X X Terminalni bolnik X X Bolnik z rakom X X


11

2 ORGANIZACIJA POUKA Poučevanje predmeta družinska medicina poteka v obliki sedemtedenskih študijskih blokov. Med poukom se individualno praktično delo v mentorski ambulanti prepleta z delom, ki ga študentje opravljajo v skupini na Katedri za družinsko medicino. Shema študija izgleda takole:

Teden Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 1. Katedra

Uvod ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta

2. ambulanta Katedra ambulanta ambulanta ambulanta 3. ambulanta Katedra ambulanta ambulanta ambulanta 4. ambulanta Katedra ambulanta ambulanta ambulanta 5. ambulanta Katedra ambulanta ambulanta ambulanta 6. ambulanta Katedra ambulanta ambulanta ambulanta 7. ambulanta ambulanta ambulanta ambulanta Katedra

Zaključek Študentje opravljajo delo na Katedri v skupinah pod vodstvom asistenta, delo v ambulanti pa pod nadzorstvom mentorja.

2.1 PRIJAVA

2.1.1 Roki

Študentje se za predmet družinska medicina prijavijo najkasneje 14 dni pred začetkom študijskega termina (to pomeni tudi oktobra za april v istem študijskem letu). Predmet je možno opravljati samo v času, ko se odvijajo posamezni študijski bloki, ne pa izven njih. Izjeme dovoljujemo le tistim študentom, ki so praktični del predmeta opravljali pri verificiranih mentorjih v tujini. Teoretični del predmeta, ki poteka kot delo na Katedri, in praktični del pri mentorju v ambulanti, sta obvezna. Zato ni možno opravljati dveh predmetov hkrati v istem terminu.

2.1.2 Prijavljanje

Prijave sprejema samo tajnica na Katedri za družinsko medicino ob predložitvi indeksa.

2.1.3 Omejitve pri prijavah K predmetu se lahko prijavijo samo študentje, ki so že vpisani v 6. letnik in imajo opravljene vse izpite iz 4. letnika ter izpite iz ginekologije, oftalmologije in ORL. 1. Vsak mentor ima lahko istočasno samo enega študenta. 2. Prijavni postopek k vajam iz družinske medicine študent opravi pri tajnici katedre za družinsko

medicine najmanj 14 dni pred predvidenim začetkom vaj. 3. Študent se mimo tajnice katedre ne more dogovoriti z mentorjem, da bi pri njem opravljal vaje. 4. Tajnica katedre ima pregled nad zasedenostjo mentorjev za določen termin vaj. 5. Tajnica katedre potem, ko preveri, če študent izpolnjuje pogoje za pristop k vajam, določi mentorja.

Pri izbiri mentorja, če je le mogoče, upošteva želje študenta. 6. Študent, ki izponjuje vse pogoje, se lahko dogovarja za opravljanje v kateremkoli ciklu v študijskem

letu (npr. študent se lahko oktobra prijavi za vaje v aprilu)


12

7. Seznam zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje za mentorstvo, se nahaja na oglasni deski Katedre za družinsko medicino ter na spletni strani Katedre za družinsko medicino

8. Mentor lahko mentorstvo tudi odkloni (npr. če študent še nima opravljenega kroženja iz interne medicine, kirurgije ali iz drugih razlogov). Vaje iz družinske medicine je mogoče opravljati šele z vsemi izpolnjenimi pogoji.

2.1.4 Opravljanje vaj v tujini Predmet družinska medicina je možno opravljati tudi v tujini in sicer preko programa Socrates Erasmus, kot izmenjavo s tujo univerzo in v obliki prakse v ZDA pri prof. Fishkinu. Koordinacijo programa Socrates Erasmus na področju družinske medicine izvaja asist. dr. Danica Rotar Pavlič. Medicinska fakulteta predvidoma sredi januarja objavi razpis Erasmus študijskih izmenjav in Erasmus študijskih praks za naslednje študijsko leto. V razpisu se navedejo partnerske univerze s katerimi ima MF UL podpisano bilateralno pogodbo s številom študijskih mest in časom trajanja študija, potrebni pogoji za prijavo in rok prijave. Izvajanje Erasmus študija je mogoče le na partnerskih univerzah, ki so navedene v razpisu. Le izjemoma je mogoče izvajati Erasmus tudi na drugih univerzah, s katerimi pa mora biti sklenjen dogovor o sodelovanju pred pričetkom študija. Prijave na razpis zbira Študentska pisarna MF v času uradnih ur do izteka roka za prijavo. Po končanem razpisu se prijave posredujejo koordinatorju programa Erasmus. Izbirni postopek za študente medicine poteka po naslednjih pravilih: pri izboru kandidatov študentov medicine se upoštevajo (ne glede na izbrano univerzo): 1. dosedanji uspeh študija, 2. letnik študija, 3. opravljeno študentsko mentorstvo-tutorstvo in 4. ocena razgovora pred komisijo, ki jo sestavljajo: predstojnik odseka za medicino, vsaj en učitelj kliničnih predmetov, koordinator programa Erasmus, koordinator programa za družinsko medicino. Način vrednotenja določi Študijska komisija MF. Seznam izbranih kandidatov posreduje koordinator programa Erasmus MF Univerzi v Ljubljani. Izbrani kandidati na podlagi kurikuluma, ki ga izvaja partnerska univerza in po posvetu s koordinatorjem predložijo predlog predmetov, ki jih je mogoče opraviti na partnerski univerzi. Kurikulom predmetov mora biti usklajen s predmeti na matični fakulteti, naveden mora biti obseg predmeta s ECTS kreditnimi točkami. Študent predlaga seznam predmetov. Z vsak predmet mora študent pridobiti soglasje nosilca predmeta, ki se vpiše v Listino Erasmus študenta MF UL. V listini nosilci predmetov s podpis potrdijo tudi ali dovoljujejo študentu opravljanje izpita določenega predmeta na partnerski univerzi v primeru, če študent opravi vse študijske obveznosti, ki so pogoj za opravljanje izpita. Študent je dolžan v času študija v tujini koordinatorju posredovati vmesno in končno poročilo o poteku študija. Po opravljeni Erasmus izmenjavi študent predloži koordinatorju za družinsko medicino ustrezna dokazila in potrdila o opravljenih obveznostih. Izmenjavo v tujini si lahko študentje organizirajo tudi sami, s tem da morajo, če želijo, da se jim opravljeno delo v tujini prizna, predložiti program dela in poročilo o opravljenem delu ter opraviti še 14-dnevno izpopolnjevanje v ambulanti mentorja, predstaviti enega od seminarjev na našem študiju, pripraviti poročilo o družini in opraviti kolokvij iz družinske medicine. Prakso pri prof. Fishkinu si študentje organizirajo sami. Po povratku morajo študentje opraviti še 14-dnevno izpopolnjevanje v ambulanti mentorja, predstaviti enega od seminarjev na našem študiju, pripraviti poročilo o družini in opraviti kolokvij iz družinske medicine.

2.2 OBLIKE POUKA

2.2.1 Delo v mentorskih ambulantah

Večino pouka poteka v mentorskih ambulantah, kjer se študentje učijo pod nadzorstvom mentorja. Za opravljanje praktičnega dela študentje potrebujejo zdravniško haljo, slušalke in delovni zvezek. Vsa ostala potrebna gradiva dobijo na Katedri pri asistentih. Zdravniki mentorji so za svojo nalogo posebej izobraževani. Delovna obremenjenost mentorjev je velika, ker so mentorji večinoma najboljši zdravniki družinske-splošne medicine. Študentje naj pazijo, da ne bi z neprimernim obnašanjem kvarili svojega ugleda, niti ugleda zdravnika, pri katerem opravljajo praktični del predmeta.


13

Način in hitrost posredovanja znanja sta odvisni od študentove pripravljenosti za delo, njegovega interesa in mentorjevih možnosti. To pomeni, da je ta oblika pouka prilagojena vsakemu študentu. Najkasneje prvi dan v ambulanti (lahko pa že ob prijavi k pouku) naj bi mentor s študentom opravil razgovor o njegovem predhodnem znanju in pričakovanjih od predmeta. Po tem razgovoru naj bi s študentom skupaj izdelala načrt izobraževanja, kar pomeni, da pregledata študentove obveznosti in se dogovorita o medsebojnem sodelovanju. Ob prvem obisku v ambulanti mentor študentu predstavi svoje sodelavce in pravila obnašanja v ambulanti. Takrat se na vrata ambulante tudi obesi obvestilo o prisotnosti študenta v ambulanti. V naslednjih tednih mentor študentu postopoma prepušča svoje delo, V začetku študenti najprej opazujejo mentorja pri delu, vendar se kmalu preselijo za preiskovalno mizo in samostojno pregledujejo paciente, jemljejo anamnezo, visosujejo podatke v kartoteko. V času dela v ambulanti se naučijo vseh admnistrtaivinih opravil. Študenti se med praktičnim delom v ambulanti lahko naučijo sporazumevanja z bolnikom, vzpostavitve in vzdrževanja dolgotrajnega partnerstva in usklajevanja teoretičnih možnosti medicine z dejanskimi možnostmi na bolnikovem domu. Med najpomembnejše cilje študentovega dela v ambulanti zagotovo sodi praktično klinično delo z bolnikom. Študentje naj čim pogosteje jemljejo anamnezo, opravljajo klinični pregled, izdelujejo načrt zdravljenja za posameznega bolnika in ob tem upoštevajo telesne, socialne in čustvene razsežnosti bolnikove pritožbe. Posebno pomembno je, da se študent med delom v ambulanti nauči vodenja posveta z bolnikom. Študent v času dela v ambulanti spozna široko paleto bolezenskih težav, s katerimi bolniki prihajajo k svojemu zdravniku. Pomemben cilj študentovega dela v ambulanti je tudi seznanitev z organiziranostjo osnovne zdravstvene dejavnosti in načini povezave s sekundarno in terciarno ravnijo zdravstvene dejavnosti ter z različnimi službami izven zdravstva in drugimi možnostmi socialnega okolja. Zaradi tega mentor pogosto omogoči študentu, da dela z drugimi člani tima, (medicinsko sestro,l patronažno sestro, laboratorij). Pri tem se uporabljajo naslednje metode: Opazovanje mentorja pri delu.

Med opazovanjem mentorja pri delu naj študent zapiše 50 SOAP zapisov pregledov bolnikov v ambulanti, da bo obvladal veščino zapisovanja v zdravstveni karton.

Samostojno vodenje posveta z bolnikom. Ko mentor presodi, da so študentove sposobnosti zadostne in obstajajo organizacijski pogoji, lahko študent samostojno vodi posvet z bolniki. Najprej pod neposrednim nadzorstvom mentorja, kasneje pa morda celo povsem samostojno.

Razen rednega dela v ambulanti naj bi študentje v času kroženja opravili tudi nekatere druge žadolžitve, ki so del programa.To so:. Hišni obiski.

Študent obišče bolnike skupaj z mentorjem in se seznani z načinom dela na hišnem obisku. Lahko opravi tudi hišni obisk bolnika po mentorjevem navodilu.

Dežurstva. Nočno dežurstvo je ena izmed obveznosti študenta. Za študente, ki opravljajo praktični del pouka v Ljubljani, je dežurstvo posebej organizirano. Ostalim dežurstvo organizira mentor.

Sodelovanje pri delu zdravnikovih sodelavcev. Študent lahko vsaj en dan sodeluje pri delu patronažne sestre, fizioterapevta, laboranta, medicinske sestre in tako spozna njihovo delo.

Priprava poročila o bolniku. Priprava poročila o družini.


14

Opisidružine opravi študent pod vodstvom mentorja tako, da mu mentor omogoči obisk družine, kii se bo strinjala z obiskom študenta. Obisk družine se opravi v drugi polovici kroženja. Podrobna navodila so v posebnem poglavju tega priročnika. Ker imajo študentje tudi seminarje, je dolžnost mentorja, da mu omogoči pogoje, da jih opravi. Opisi posameznih seminarjev so v posebnih poglavjih tega priročnika Ob koncu kroženja mentor opravi s študentom zaključni razgovor in izpolni mentorjevo oceno..

2.3 Delo na Katedri Delo v skupinah se začne točno ob 9. uri zjutraj in poteka pod vodstvom asistenta v prostorih Katedre za družinsko medicino, Poljanski nasip 58 v Ljubljani. Na uvodnem srečanju (prvi dan v ponedeljek) študentje prejmejo vsa praktična in podrobna navodila o opravljanju študija. Vsa ostala srečanja imajo enotno strukturo: po kratkem uvodnem predavanju ali demonstraciji specifičnih veščin sledi delo v skupinah z namenom, da se izmenjajo izkušnje iz prakse ali predstavijo zanimivi bolniki. V skupinah poteka tudi učenje sporazumevanja z bolnikom in predstavitve seminarjev.

2.3.1 Predavanja Ker je pouk družinske medicine naravnan izrazito aktivno, predstavljajo predavanja manjši del pouka. Predavane bodo naslednje teme: Vodenje zdravstvene dokumentacije Osnove sporazumevanja Oblike nadzora kakovosti dela Družina v družinski medicini Zdravstvena napaka

2.3.2 Demonstracije Med poukom študentom demonstriramo najpogostejše klinične veščine, ki naj bi jih znal zdravnik družinske medicine. Te veščine se kasneje preverjajo na izpitu. Demonstracije specifičnih veščin iz družinske medicine so: Uporaba vdihovalnika na potisni plin Priprava injekcije Merjenje krvnega tlaka Merjenje PEF Vodenje posveta

2.3.3 Vaje Vaje predstavljajo temeljni del pouka. Potekajo v malih skupinah pod vodstvom asistenta. Oblike vaj so naslednje:

2.3.4 Predstavitev kliničnih primerov Predstavitve kliničnih primerov potekajo kot problemsko naravnan pouk. Najprej se predstavi klinični problem, opredeli se nejasnosti in naloge. V drugem delu (čez en teden) se predstavi rešitev primera. V vmesnem času študentje poiščejo rešitve. Izbor kliničnih primerov je v začetku prepuščen asistentu, kasneje pa študentom na osnovi zanimivih primerov iz prakse.

2.3.5 Učenje sporazumevanja ob uporabi videa


15

Učenje sporazumevanja ob uporabi videa predstavlja nadgradnjo predstavitve kliničnih primerov. Poteka pod vodstvom asist. Mojce Miholič, ki koordinira pripravo igralcev. Namen tega učenja je vaja sporazumevanja ob predhodnem ustreznem kliničnem znanju.

2.3.6 Seminarske naloge Študentje morajo v skupini samostojno predstaviti po eno seminarsko nalogo iz seznama seminarjev. V soglasju z asistentom pa lahko predlagajo tudi kako drugo temo seminarja. Študent v seminarju pripravi pregled znanja s področja, ki ga obsega seminar, in predstavi zanimiv primer, ki mu sledi razprava. Priprava seminarske naloge poteka po naslednjem postopku: 1. Navodila za seminar poda študentom asistent, ki jih vodi. Z njimi se dogovori o načinu, kako naj seminar

predstavijo, o kontaktnem asistentu, ki jim bo pomagal pri pripravi seminarja (seznam literature) ter o datumu predstavitve seminarja.

2. Študentje pripravijo seminar v sodelovanju z asistentom, ki je za seminar odgovoren. Najmanjši čas za pripravo seminarja je 14 dni (razen za prvi seminar, ki je v drugem tednu vaj, za katerega ima študent samo en teden časa za pripravo). V tem času morajo študentje pripraviti izdelek, ki naj ne obsega več kot 3 strani v elektronski (da se gradiva lahko izmenjajo prek spletne strani) in pisni obliki. Seminar se lahko izvede šele takrat, ko je pisni izdelek pregledal in odobril za določen seminar odgovorni asistent.

2.3.7 Plenarni seminarji Po koncu vaj v skupini od 2. do 6. tedna se študentje zberejo na plenarnem seminarju, ki ga vodijo asistenti Katedre. Na seminarjih obravnavamo področja, ki jih predavanja in delo v skupinah in druge zadolžitve ne pokrivajo, so pa pomembna za družinsko medicino. Seminarji pomenijo popestritev pouka z dodatnimi vsebinami in so študentom v pomoč pri pripravi na izpit. Od študentov se pričakuje, da se seminarjev obvezno udeležijo ter na njih aktivno sodelujejo. Ob zaključku študija je plenarni seminar v obliki drame, na katero se študentje pripravijo v skupinah z asistenti.


16

3 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Obveznosti študenta pri predmetu Družinska medicina so naslednje: Udeležiti se mora vseh sedmih srečanj na Katedri in sodelovati na vajah in plenarnih seminarjih (izjemoma

je upravičen izostanek možno opravičiti z ustreznim potrdilom). Prisotnost v ambulanti vse dni praktičnega dela, poln delovni čas (prisotnost študenta preverja tajnica

Katedre po telefonu). Pregledati mora najmanj 50 bolnikov in zapiske o teh pregledih prinesti na ustni razgovor. Vsaj enega bolnika mora predstaviti pred svojimi kolegi in pod vodstvom asistenta. Opraviti mora vsaj eno nočno dežurstvo. Napisati mora poročilo o družini, ki jo je vsaj dvakrat obiskal. Pripraviti mora eno seminarsko nalogo. Pripraviti mora zgleden zdravstveni karton. Pričraviti mora oceno o organizaciji ambulante Opraviti mora zaključni kolokvij. Pogoja za pripustitev k zaključnemu kolokviju sta izpolnitev vseh študijskih obveznosti in mentorjeva ocena. Kolokvij obsega pisni test, praktični del (OSCE) in ustni zagovor. Ustni zagovor poteka na podlagi poročila o družini in dnevnika dela. Kandidat ustno odgovarja na dve izpitni vprašanji (Priloga 8). Mentorjevo poročilo je sestavni del ocene, zato kolokvija ni možno opravljati brez mentorjeve ocene. Po končanem kolokviju študentje lahko obdržijo delovni zvezek, ki so ga izpolnjevali.

3.1 SEMINARSKE NALOGE Študentje morajo samostojno predstaviti po eno seminarsko nalogo. Seminarske naloge so namenjene obravnavanju tem, ki so za družinsko medicino specifične ali zelo pomembne. Seminar vodi študent, ki se je zanj posebej pripravil, ob pomoči asistenta. Poteka v obliki vodene diskusije, pogovor vodi študent ob sodelovanju asistenta.

3.1.1 Seminarska naloga 1: Organizacija dela Namen seminarja o organizaciji dela je študenta naučiti procesa ocenjevanja skozi katerega bo spoznal, da je organizacija dela enako pomembna kot strokovnost. Dva seminarista naj pripravita seminar v katerem povzameta teoretične osnove organizacije dela, vsi študentje pa morajo izdelati oceno organizacije ambulante (priloga 7.9) ter pripraviti kratko poročilo, ker povzamejo ključne ugotovitve, do katerh ste prišli s pomočjo vprašalnika. V seminarju naj bo predstavljena organizacija dela v ambulanti, vodenje in motivacija v teamu ter načrtovanej in nadzor kakovosti dela. Predstavljene naj bodo vloge članov teama in pomen mnenja bolnikov pri zagotavljanju kakovostne oskrbe ter nakazani vzroki in posledice za odstopanja od želene kakovosti dela. Z vprašalnikom o organizaciji ambulante (priloga 7.9) boste v času vaj v ambulanti pri svojem mentorju ocenjujevali organizacijo ambulante iz različnih vidikov: infrastruktura, prostori, oprema, informacijska podpora, vključevanje bolnikovega mnenja, skrb za zadovoljstvo zaposlenih. Posamezna vprašanja boste lahko rešili z neposrednim opazovanjem dela v timu, večinoma pa boste morali za pomoč zaprositi mentorja ali sestro, da jim pomaga z natančnejšo obrazložitvijo. Na osnovi izpolnjenega vprašalnika napišite poročilo. V poročilu se poskušajte izogniti opisovanju posameznih odgovorov, ampak poskusite dati oceno po posameznih sklopih, tako, da prikažite:

1. šibke točke in 2. prednosti ambulante.


17

Vaša poročila so osnova za razpravo, ki bo sledila po predstavitvi seminarja o organizaciji dela. Izpolnjen vprašalnik ter poročilo po predstavitvi v pisni obliki oddate vašemu asistentu. Kontaktni asistent: prim. asist. Darinka Klančar tel: 01 70 50 551 e-naslov: [email protected]

3.1.2 Seminarska naloga 2: Kakovost

Osnova seminarja je analiza dela ambulante (zdravnika). V vsaki skupini en ali dva študenta pripravita analizo na različnih področjih kakovosti (predpisovanje zdravil, bolniški stalež, napotitve). Možnost 1 "Zdravnik je od ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) dobil nadzor predpisovanja zdravil. Očitajo mu neustrezno predpisovanje zdravil." Pri kontaktnem asistentu dobite eno od analiz predpisovanja zdravil in pripravite seminar. Kontaktni asistent: asist. mag. Nena Kopčavar-Guček tel: 01 20 04 500 e-naslov: [email protected] Možnost 2 "Direktor podjetja se je pritožil nad zdravnikom, da so njegovi delavci preveč na bolniškem staležu. Zagrozil je, da bo o stvari obvestil ZZZS, ki bo ustrezno ukrepal." Seminar naj bo sestavljen iz teoretičnega dela, predstavitve bolnika in razprave. a) V teoretičnem delu naj študent pojasni, kaj je to bolniški stalež, od česa je odvisen, kdo o njem odloča, predstavi naj podatke o vzrokih za bolniški stalež in predlaga ukrepe za zmanjšanje bolniškega staleža. b) Predstavitev bolnika iz ambulante, ki je v bolniškem staležu. Študnet naj teoretično znanje aplicira na bolnika, ki ga predstavlja. c) V razpravi naj študent razpravlja o:

• Vzrokih za bolniški stalež • Etičnih dilemah, s katerimi se osebni zdravnik srečuje, ko odloča o bolniškem staležu in je v

tem primeru v vlogi izvedenca. Kontaktni asistent: doc. dr. Marija Petek-Šter tel: 07 34 81 740 ali 031 60 77 52 e-naslov: [email protected] Možnost 3 "Lokalna bolnišnica se je odločila, da bo omejila dostop do specialistične službe. Dogovorili so se, da bodo prišli k vam v ambulanto in se pogovorili o tem, kako zmanjšati število napotitev in izboljšati njihovo kakovost. Vam so dali nalogo, da pripravite predloge z vaše strani. Kaj boste predlagali? Kontaktni asistent: prim. asist. Gordana Živčec-Kalan tel: 01 30 72 100 e-naslov: [email protected]

Seminarska naloga 3: Življenjski slog

3.1.3 Možnost 1: Preventivni programi

»Gospod R.R., 46 let, se je odločil za »generalni« pregled, ker je sodelavec doživel srčni napad. Doslej ni hodil k zdravniku, razen na obvezne preglede pri medicinscih dela, kjer


18

je bil doslej v izvidih povišan le holesterol. Kam naj se obrne? Pripravite načrt pregleda in možne izide!«

Mentor naj vam omogoči pogovor in ogled preventivnih programov, ki potekajo v okviru njegovega zdravstvenega doma! kaj je primarna, sekundarna,terciarna in kvartarna preventiva vrste preventivnih programov v Sloveniji - kratko, okvirno! preventivni programi v ambulantah DM v Sloveniji - podrobno:

zakaj komu kako kdaj srčno-žilna ogroženost. ukrepanje, kontrole

Kontaktni asistent: prim. doc.. dr. Mateja Bulc tel: 041 239 243 e-naslov: [email protected] 3.1.3.1.1 Možnost 2: Spolnost

a. predstavite primer iz ambulante (Pacienta (-ko) pri jemanju anamneze povprašate še o družini, partnerju(-ki) in morebitnih problemih na tem področju) ali b. pripravite vinjeto na temo spolnost, jo odigrajte in komentirajte!

V predstavitev vpletite: motnje v spolnosti variacije spolnih nagnjenj, odnos družbe do “drugačnih” pri nas bolezni in zdravila, ki vplivajo na spolnost vpliv spolnosti na bolezen in zbolevanje “družinski” problemi in kdaj pomisliti nanje Kontaktni asistent: prim. doc.. dr. Mateja Bulc tel: 041 239 243 e-naslov: [email protected] 3.1.3.2 Možnost 3: Zdrav življenjski slog a. Vinjeta: Gospa M.N., 46 let, na vodstvenem delovnem mestu, je veliko prebrala o zdravem načinu življenja in prehranjevanja, vseeno pa želi še vaš nasvet. Kako boste odgovorili?«

(M.N, 46, doslej zdrava, mati in stric sladkorna bolnika, oče hipertonik z motnjo v presnovi maščob, ki dela na vodilnem delovnem mestu, nima časa za rekreacijo, a veliko bere. Laboratorijski izvidi in klinični pregled v mejah normale.)

b. Teorija • kdaj in kako svetujemo pacientom živeti zdravo • razlaga pojmov: zdrav način prehranjevanja, redna telesna dejavnost, normalna telesna teža,

nekajenje, manj tvegano pitje alkohola • skrb za lastno zdravje (kontrola krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, somopregledovanje dojk,

testisov, redni ginekološki pregledi, DXA ...) etične dileme, povezane z zdravim življenjskim slogom? Kontaktni asistent: asist. Mojca Miholič tel: 01 20 07 426 e-naslov: [email protected]

3.1.4 Seminarska naloga 6: Hišni obisk


19

Pripravite praktični primer (svoj obisk na bolnikovem domu) iz ambulante. Teoretični del in razprava naj zajemata: pogostnost hišnih obiskov v Sloveniji vrste hišnih obiskov hišni obiski med dežurstvom in stalno pripravljenostjo organizacija nujne medicinske službe v Sloveniji zdravstveni delavci, ki poleg zdravnika obiskujejo bolnika na domu etične dileme na hišnih obiskih Kontaktni asistent: asist. mag. Andrej Kravos tel: 03 71 34 327 e-naslov: [email protected]

3.1.5 Seminarska naloga 7: Smrt

Pripravite opis svoje izkušnje z umirajočim (lastna družina, v ambulanti ali na bolnikovem domu) ter po prikazu primera poskušajte odgovoriti na naslednja vprašanja: Umirajoči bolnik: načela paliativne oskrbe načini sporazumevanja z umirajočim in njegovo okolico principi vodenja najpogostejših telesnih težav ob umirajočem bolniku načela sodelovanja z bolnikovo okolico zakonska in etična vodila pri umirajočem bolniku alternativne metode pomoči spremljanje dogajanja v zdravstveni skupini čustvene obremenitve oskrbovalcev

Možne dodatne teme: smrt kot pravni in etični problem umrljivost v Sloveniji nezgodna smrt, samomor konkretne zadolžitve zdravnika, ko človek umre katere pravne zadeve se ureja pred smrtjo odnos različnih religij do smrti in rituali ob smrti žalovanje

Kontaktni asistent: prim. prof. dr. Janko Kersnik tel: 04 58 84 603 e-naslov: [email protected] Študent naj si ogleda tudi spletno stran: http://www.drmed.org/index.php?k=11&n=87

3.2 UČENJE SPORAZUMEVANJA Sporazumevanje med bolnikom in zdravnikom, kot na primer raziskovanje bolnikovih pričakovanj in občutkov, jemanje anamneze, razlage o namenu preiskav in zdravljenja, je temeljna veščina pri delu zdravnika družinske medicine. Bolnikova voljnost za sodelovanje pri zdravljenju, njegovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo in tudi izidi oskrbe so neposredno odvisni od uspešnega sporazumevanja. Med učenjem sporazumevanja je posebna pozornost namenjena vedenju zdravnika (študenta) med posameznim posvetom, ne glede na specifično pritožbo bolnika. Če namreč vodenje posveta v ambulanti proučujemo z vedenjskega zornega kota, opazimo, da zdravnik prav pri vsakem stiku z bolnikom odkriva razlog bolnikovega obiska, raziskuje bolnikovo pritožbo, jo poimenuje, svoja opažanja razloži bolniku in doseže z njim soglasje ter izdela načrt za vodenje zdravljenja. Študent naj bo prav pri vsaki stopnji posveta pozoren na to, da sporoča v bolniku razumljivem jeziku, uporablja jasne razlage, sprotno preverja, če je bolnik razumel, razporeja podatke v majhnih količinah in seveda bolnika


20

pozorno posluša. Za uspešno sporazumevanje z bolnikom je pomembno, da zdravnik upošteva bolnikova čustva in jih uspešno obvladuje ter se poskuša vživeti v bolnikovo stisko. Ustrezna izraba časa, ki je na voljo za posvet, je prav tako pomembna razsežnost uspešnega sporazumevanja. Med splošne veščine sporazumevanja, ki naj jih med posvetom obvlada zdravnik družinske medicine, sodi tudi natančno povzemanje pogovora. Zdravnik, ki uporablja k bolniku usmerjen vzorec posveta, povzema pogovor v bolniku razumljivem jeziku. Med pogovorom bolnika ne prekinja po nepotrebnem, uporablja primerne kretnje, glas in stik z očmi. Model k bolniku usmerjenega posveta s potrebnimi veščinami za dobro izpeljavo posveta in možnimi napakami je predstavljen v Prilogi 2.

3.2.1 Metoda dela: Igranje vlog in videosnemanje

Učenje sporazumevanja poteka v vseh seminarjih. Namen teh vaj je, da študent pridobi ustrezne veščine pri vodenju pogovora z bolnikom, ki so dopolnilo klasičnega jemanja anamneze, kot se ga študent uči pri drugih predmetih. Na vsakem seminarju dva ali trije študentje odigrajo vlogo zdravnika. Najprej si ogledajo kratek povzetek bolnikovih težav oziroma bolnikov namišljeni karton. Bolnik, ki pride na pogovor, je igralec, ki odigra svojo vlogo glede na to, kako se pogovor razvija. Če želi študent bolnika pregledati, ima ta pri sebi listek, na katerem je napisan izvid, ki bi ga študent našel, če bi bolnika pogledal. Celotno snemanje traja okoli deset minut, odvisno od tega, kako študent vodi posvet. Pogovor snemamo z videokamero. Po končanem posvetu igralec oceni študentovo sposobnost sporazumevanja. Video posnetek se kasneje analizira v skupini študentov. Analiza sporazumevanja z bolnikom poteka s pomočjo posebej pripravljenih vprašalnikov (Prilogi 3, 4). Videoposnetki se shranjujejo, če se s tem strinjata študent in igralec. Po odigrani vlogi študent dobi v podpis obrazec, s katerim pisno potrdi, da se strinja, da se posnetek shrani in uporablja za študijske namene. V primeru, da študent ne želi, da se njegov posnetek shrani, ne podpiše obrazca in posnetek se takoj zatem, ko si ga ogledate v skupini, zbriše. Primer za igranje vlog: NAVODILA ZA BOLNIKA Ozadje Ste 22-letna študentka 3. letnika medicine, ki ji gre vse narobe. Pred 2 meseci vas je zapustil fant, s katerim sta načrtovala skupno prihodnost. Omenjena izguba vas je zelo prizadela. Še huje pa je, ker vam je izostala menstruacija in se bojite, da ste noseči. Morebitno nosečnost bi morali prekiniti, čeprav bi si to zaradi svojega verskega prepričanja težko odpustila. Ne morete se zbrati, poizkušate študirati, pa vam ne gre, tako da se ne morete pripraviti na bližajoče se izpite. S starši se o težavah ne morete pogovoriti, saj starši s fantom niso bili posebej zadovoljni. Imate nekaj prijateljic, vendar se z nobeno od njih ne morete pogovoriti o svojih težavah. Predstavljena težava K zdravniku pridete zato, da bi vam predpisal škatlico pomirjeval. Občasno ste v podobnih situacijah že vzeli tablete za pomiritev od mame, ki so vam pomagale. Sedaj pa se bojite, da le ena ali dve tabletki, kolikor ste jih lahko dobili, brez da bi mama opazila, ne bo dovolj. Obnašanje med pogovorom


21

Obupana, med pogovorom ji gre na jok. Od zdravnikovega odnosa je odvisno, ali bo vztrajala pri predpisu pomirjeval (če bo čutila, da zdravnik ne čuti razumevanja za njene težave, bo vztrajno zahtevala tablete), če pa bo zdravnik razumevajoč in ji bo pokazal druge možne izhode, jih bo sprejela. NAVODILA ZA ZDRAVNIKA Gre za 22-letno študentko medicine, ki vas obišče prvič. Status: V kliničnem statusu ni odstopanj od normale. Laboratorijski izvid: Test nosečnosti, ki ga je opravila pri sestri takoj po kliničnem pregledu: negativen.

3.3 POROČILO O DRUŽINI »Zdravnik družinske medicine je zdravnik z diplomo iz medicine in licenco, ki posameznikom, družinam in prebivalstvu, ki ga pokriva njegova praksa, nudi osebno primarno in kontinuirano oskrbo, ne glede na njihovo starost, spol in bolezen…« (Iz definicije družinske medicine skupine Leeuwenhorst, 1974) Opis družine je temeljna zadolžitev študenta. Predložen mora biti najkasneje v 4. tednu, da so možne še poprave izdelka. Opis družine naj bo pripravljen v elektronski obliki in naj bo oddan na disketi, zgoščenki ali po elektronski pošti (na naslov [email protected]) najkasneje do datuma srečanja v 5. tednu vaj. Poročilo o družini je lahko tudi seminarska naloga, če študent družino predstavi pred skupino in o njej vodi razpravo. Priprava poročila o družini je obvezna za vsakega študenta, ker predstavlja temelj zaključnega kolokvija. Poročilo o družini vsebuje družinsko drevo (družinogram), družinski profil in družinsko problemsko listo. Namen te naloge je, da se študent podrobneje spozna z družino in njenim delovanjem. Pri tem odkriva, kako delovanje družine vpliva na nastanek in razvoj bolezni in obratno. Družino, ki jo študent obišče, določi mentor, ki pridobi soglasje družine za sodelovanje pri pouku. Za točen čas obiska družine se študent dogovori samostojno. Obisk pri družini naj študent opravi vestno in skrbno. Poročilo o družini naj zajema tri generacije. Ni nujno, da vse tri generacije živijo skupaj. Zaželeno je, da je družina (glede na tip) reorganizirana. To pomeni, da v istem gospodinjstvu živi biološki starš z otrokom in z novim partnerjem, kateri lahko ima biološke otroke ali pa tudi ne. Zaradi varovanja osebnih podatkov so imena družinskih članov lahko izmišljena, ravno tako naslov. Na lastno željo ali na željo kateregakoli družinskega člana lahko študentje po opravljenem zaključnem razgovoru poročilo zadržijo. En izvod poročila pa je namenjen mentorju. Poročila o družini so pregledana in ocenjena. V primeru, da poročilo ni izvirno, in v primeru, da družina ni dobro predstavljena, mora študent poiskati novo družino in ponovno spisati nalogo. Na prvi strani naj bodo napisani datum, ime in priimek študenta, mentorja in asistenta na Katedri. Poročilo naj bo izčrpno (približno 5 tipkanih strani) in mora vsebovati:

• družinsko drevo Razvidne morajo biti naslednje značilnosti družine:

število družinskih članov njihova starost in spol poroke in ločitve skupna gospodinjstva najpomembnejši odnosi (navezanost, sovraštvo)


22

njihovi najpomembnejši zdravstveni problemi oz. dejavniki tveganja (zapisani zraven imen oseb v družinskem drevesu)

pri umrlih družinskih članih je treba napisati vzrok smrti izdelano naj bo s pomočjo risarja v Wordu ali podobnem programu in ne na roko

• družinski profil

Družinski profil naj vsebuje naslednje podatke: tip družine in število članov v družini medsebojni odnosi v družini (v pogovoru pridobite podatke o odnosih med spodaj

navedenimi akterji. Zapišite vse, kar je povedano, videno, pa tudi lastne občutke): partnerski odnos odnos med brati, sestrami, polbrati, polsestrami odnos med otroki in njihovimi socialnimi starši opažanja o splošni klimi v družini (sproščenost, odkritost, pristnost ipd.)

pomen odsotnega biološkega starša (kvaliteta in kvantiteta stikov, kakšen vpliv ima ta starš na otroka in posledično na reorganizirano družino)

kratek opis odnosov s člani širše družine prisotnost pomembnih dogodkov v družini (ločitev, smrt, rojstvo ipd.) preživljanje prostega časa mreža socialnih stikov (pogostost stikov s sorodniki, prijatelji, sosedi itd.) ekonomsko stanje družine delovno mesto staršev družinsko okolje (opis doma, higienskih razmer, urejenosti) etnično in kulturno ozadje odnos do zdravja in zdravstvene službe: stopnja samozdravljenja, skrb za zdrav način

življenja (gibanje, prehrana, stres ipd.) reakcija družine na bolezen, kdo poskrbi za bolne odnos bolnika do bolezni družinska anamneza : dedne bolezni in obremenjenost družinski APGAR I :

zadovoljen/na sem, da se lahko obrnem na družino po pomoč, kadar me kaj teži, zadovoljen/na sem z načinom, kako moja družina govori o zadevah z mano in kako

deli težave z mano, zadovoljen/na sem, da moja družina sprejme in podpira moje želje, da se oprimem

novih dejavnosti in usmeritev, zadovoljen/na sem, kako moja družina izraža naklonjenost in kako odgovarja na

moja čustva, kot so žalost, jeza in ljubezen, zadovoljen/na sem z načinom, kako moja družina in sam/a preživimo čas skupaj.

družinski APGAR II zaključek, v katerem izpostavite:

najpomembnejši problem v družini, ki vpliva na zdravje družinskih članov, načrt za rešitev problema , predvidene pozitivne posledice

PRIMER: problem: oče alkoholik, načrt: zdravljenje alkoholizma, spremljanje cele družine, posledice: izboljšanje očetovega zdravja in kakovosti življenja cele družine.

Možni drugi problemi: debelost, nezdrava prehrana, kajenje, izguba ali smrt in

žalovanje, duševne bolezni, odvisnosti, telesna (ne)aktivnost, revščina itd.

• družinska problemska lista Problemska lista je seznam zdravstvenih problemov v zadnjih treh letih za vsakega družinskega člana. Pri vsakem problemu naj študent okvirno opiše že izvedene medicinske ukrepe in načrte za prihodnje.


23

3.3.1 Družinsko drevo Primer družinskega drevesa kaže Slika 1. DRUŽINA: ŠT. KARTONA: DATUM:

Slika 1. Primer družinskega drevesa. Družinogram prikazuje zdravstvena stanja širših in ožjih družinskih članov. Pri vsakem posamezniku je poleg imena potrebno navesti bolezenska stanja (če so), pri umrlih pa vzrok smrti. Med posameznimi družinskimi člani se s pomočjo znakov v legendi prikažejo tudi pomembnejše odnosne relacije. Pri uporabi okrajšav je v legendo potrebno zapisati interpretacije le-teh. Družinsko drevo naj bo izrisano po zgornjem zgledu, saj se tako jasno razbere družinske bolezenske obremenjenosti pri posamezniku. Zgornje družinsko drevo prikazuje družino Stane in Ivana (obkroženi so člani obiskanega gospodinjstva). Oba sta bila poročena, ločena in imata otroke iz prejšnjih vez. Nimata skupnih otrok, medsebojno sta tesno povezana. Stana ima dva otroka in pet vnukov, Ivan pa dva otroka, tri vnuke ter tri pravnuke. Stana ima arterijsko hipertenzijo, Ivan je zdrav. 3.3.2. Družinski krog Družinski krog je slikovni način ugotavljanja družinskih odnosov, ki ga zdravnik opravi pri posameznem članu. Iz rezultatov sklepa na njegov odnos do drugih družinskih članov. Študent nariše večji krog in da bolniku navodila: Kot bodočega zdravniak, me zanimate vi, vaša družina in vse, kar vam je pomembno. Ta krog naj vam predstavlja vašo današnjo družino. Z manjšimi krogi narišite sebe in vse ljudi v družini ter vse druge, ki so vam pomembni. Ljudje so lahko v krogu ali zunaj njega, se medsebojno stikajo ali pa so daleč narazen. Lahko so veliki ali majhni – odvisno od njihovega pomena ali vpliva. Če so še kateri

Lojze r.1900 u.1988 v.rak prostate

Marija r.1.5.1910 AH

Vladislav r.1888 u.1962 v.MI

StojankaG u.1979 v.črevo

Janez r.1945 p.1957 l.1972

Stana r.18.4.1937 p.1957 l.1972 AH

Ivan r.5.2.1925 p.1949 l.1981

r.1906 u.1910 v.MI

r.1921 u.2005 v.črevo

r.1930 u.2007 v.popuščanje srca

Jani u.1974 v.nesreča

Jože r.15.10.1957

Miha r.1987

Gašper r.1998

Marija r.1949

Renata r.1954

Sara r.1983

Denis r.1981

David r.1974

r.2005 r.2007 r.2008

Tadej r.1977

Sonja r.13.12.1956 p.1977,l.1979 p.1980

Niko SB, AH

Monika Anže r.1983 l.2005 huda prometna nesreča-šepa

moški

umrli

ženska

tesni odnosi l ločen

u umrl p poročen

v vzrok smrti r rojen

--------- medsebojne napetosti

DRUŽINA:

LEGENDA:


24

drugi ljudje v vašem življenju pomembni za vas, jih vključite v risbo. Vsak krog označite z začetnicami imena. Ni niti pravih niti napačnih krogov. Bolnik nariše v krog, ki predstavlja družino, manjše kroge, ki predstavljajo njega, druge družinske in nedružinske člane, ki se vpletajo v delovanje družine (5). Vrisani manjši krogi so lahko v večjem krogu, zunaj njega, se ga dotikajo, ali pa ne (slika 2).

Slika 2. Družinski krog: v večji krog, ki ga nariše študent, mora bolnik vrisati družinske člane z manjšimi krogi, ki so lahko v njem ali tudi zunaj njega. O = oče, M - mati, B - brat, S - sam bolnik, ki je narisal kroge, SM - stara mati. Študent napiše še kratek komentar družinskega kroga.

3.4 PRIPRAVA ZGLEDNEGA ZDRAVSTVENEGA KARTONA V okviru študijskih obveznosti naj študent uredi zdravstveni karton enega izmed mentorjevih bolnikov. Ni potrebno, da študent ureja vložne liste (lahko pa naredi kratek povzetek), ampak le temeljne stalne podatke: splošni podatki o bolniku (vključno s podatki o zavarovanju) delovno mesto in izobrazba družinski člani in njihova obremenjenost (lahko v obliki družinograma) bivalni pogoji zbirnik bolnikovih težav (problemska lista), kjer naj bodo posebej razvidni aktivni problemi seznam predpisanih zdravil, ki jih bolnik stalno jemlje opravljene preiskave, napotitve in bolnišnično zdravljenje dejavniki tveganja (kajenje, alkohol, prepovedane droge …) alergije mnenja o delazmožnosti (npr. invalidske upokojitve itd.) telesna aktivnost, konjički preventivni pregled bolnika (kot izhodišče za kasnejše primerjanje) Takšna urejenost zdravstvene kartoteke je možna pri že obstoječih kartotekah, čeprav niso najbolj primerno oblikovane. Zato naj študenti uporabijo obstoječe obrazce in si jih priredijo (npr. z dvema dodatnima listoma formata A4). Pripravljeno kartoteko naj študent prinese v oceno asistentu, kasneje pa jo lahko podari mentorju za uporabo pri njegovem nadaljnjem delu. Zaradi varovanja osebnih podatkov naj na kartoteki ne bo celega imena in priimka (dovolj le začetnici) in datuma rojstva (dovolj le letnica rojstva).


25

4 NAVODILA ZA PRAKTIČNE POSEGE Med sedemtedenskim študijem iz predmeta Družinska medicina mora študent pri praktičnem delu v ambulanti opraviti tudi določene posege, ki se kasneje ocenjujejo na praktičnem delu preverjanja znanja. Da bi se na delo pri praktičnem pouku in preverjanje znanja lažje pripravili, v nadaljevanju opisujemo dvoje najpogostejših posegov.

4.1 DAJANJE AMPULIRANIH UČINKOVIN Z INJICIRANJEM Učinkovine, ki jih dajemo bolnikom z injiciranjem, lahko apliciramo intrakutano, subkutano, intramuskularno, intravensko ter izjemoma drugam (npr. intrakardialno, endotrahealno, epiduralno, intrartikularno, intraosalno, parainflamatorno). Za aplikacijo učinkovin z iglo in brizgalko potrebujemo: brizgalko iglo za aspiracijo učinkovine iz ampule iglo za aplikacijo učinkovine v telo tampone razkužilo (ponavadi alkohol) zbiralnik za odlaganje uporabljenih igel. Postopek dajanja ampulirane učinkovine vključuje pripravo in aplikacijo učinkovine in poteka v več stopnjah: izbira ampule z učinkovino izbira brizgalke in igel priprava ampule z učinkovino priprava brizgalke priprava igle za aspiracijo aspiracija učinkovine priprava igle za aplikacijo učinkovine priprava mesta aplikacije učinkovine aplikacija učinkovine odstranitev uporabljenega pribora.

4.1.1 Izbira brizgalke in igel

Pripravo pričnemo z izbiro ustreznih brizgalk in igel. Na izbiro vpliva vrsta učinkovine, predpisan način aplikacije učinkovine, količina učinkovine, mesto aplikacije ter starost, velikost in prehranjenost bolnika. Za injiciranje učinkovin praviloma uporabljamo pribor za enkratno uporabo, ki ga po uporabi pravilno odvržemo. Na ovitku brizgalk in igel je zabeležen rok trajanja sterilnosti, kar je potrebno vedno kontrolirati. Izbira brizgalke Na brizgalki ločimo valj, bat, ročaj bata in nastavek za iglo. Velikost brizgalk je določena v mililitrih (1 ml, 2 ml, 5 ml, 10 ml, 20 ml). Brizgalke, ki so namenjene aplikaciji insulina (1 ml brizgalke), imajo tudi oznake za mednarodne enote insulina. Nastavek za iglo ima standardno velikost in obliko in mora biti usklajen z injekcijsko iglo. Ustrezno velikost brizgalke izberemo glede na količino učinkovine v ampuli. Izbira igle Injekcijske igle se med seboj razlikujejo po debelini in dolžini. Mere so izražene v milimetrih in so zapisane na ovitkih sterilno pakiranih igel. Prvo število označuje debelino, drugo pa dolžino igle (npr.: 0.30 x 11 mm ali 1,10 x 40 mm). Igla ima konico, telo in grlo. Barva embalaže in grla igle naj bi označevala debelino igle in naj bi bila dogovorno vedno enaka za isto debelino. Vendar je bolje, če pred uporabo preverimo značilnosti igle na ovitku. Poznamo


26

različne vrste igel: »luer«, »luer-lock« in »record«. Vedno uporabimo iglo in brizgalko iste izvedbe, sicer moramo uporabiti adapter. Nekatera zdravila in cepiva so v ustrezni količini pripravljena v sterilno zapakirani brizgalki, ki je že opremljena z iglo. To omogoča takojšnjo uporabo brez predhodnega izbiranja pribora in aspiracije učinkovine.

4.1.2 Aspiracija učinkovine

Ob izbiri učinkovine preverimo, da smo izbrali želeno učinkovino in ustrezno koncentracijo. Na nalepki ampule je zabeležen rok trajanja, ki ga vedno kontroliramo.

Glede na količino učinkovine izberemo ustrezno brizgalko ter dovolj dolgo in debelo iglo za aspiracijo (npr.: 1,2 x 50 mm za 5 ml ali 10 ml ampulo, 0,80 x 40 mm za 2 ml ampulo). Pred uporabo preverimo sterilnost igle in brizgalke (nepoškodovan ovitek, rok trajanja na ovitku).

Najprej pripravimo ampulo z učinkovino, ki je lahko različnih velikosti in oblik. Stekleni ampuli razkužimo vrat, ki je zožen. Vrat, ki je označen z obročem ali piko, odlomimo, če pa ga je potrebno prepiliti, uporabimo razkuženo pilico. Prst podložimo s tamponom, da se ne urežemo. Odprta ampula je pripravljena za aspiracijo učinkovine. Stekleničkam z aluminijastim pokrovčkom le-tega odstranimo in razkužimo gumijast zamašek, ki je pod njim, ter pustimo tampon na njem. Dvojni ampuli (ampula z učinkovino v obliki suhe substance in ampula s topilom) se običajno nahajata v skupni embalaži in sicer tako, da je topilo v stekleni ampuli, učinkovina pa v steklenički z gumijastim zamaškom. Za aspiracijo učinkovine ju pripravimo na način, kot je opisan zgoraj. Dvokomorna ampula je v srednjem delu z zožitvijo, v kateri je čep, predeljena v zgornji del s topilom in spodnji del z učinkovino v prahu. Najprej pritisnemo pokrovček stekleničke močneje navzdol, da topilo iztisne čep iz ožine. Topilo steče v spodnji del stekleničke, z rahlim stresanjem pa se učinkovina hitreje raztopi. Na pokrovčku odstranimo plastični del, ki pokriva gumijast zamašek in ga razkužimo. Posebne ampule imajo vedno priložena navodila, ki se jih strogo držimo.

Potem vzamemo brizgalko iz ovoja in pazimo, da se z nastavkom za iglo ničesar ne dotaknemo. Nato odpremo iglo za aspiracijo in jo nataknemo na brizgalko. Odstranimo pokrovček z igle, iglo vtaknemo v stekleno ampulo, ki jo držimo v drugi roki nekoliko nagnjeno, in izvlečemo učinkovino. Pri tem pazimo, da se s konico igle ne dotaknemo roba ampule. Iz stekleničke z gumijastim zamaškom aspiriramo učinkovino tako, da z iglo prebodemo gumijast zamašek, stekleničko obrnemo, aspiriramo učinkovino, iglo izvlečemo in jo odvržemo v zbiralnik. Postopek pri dvojni ampuli zahteva najprej aspiracijo topila, kot je opisano pri stekleni ampuli, nato z iglo prebodemo zamašek ampule z učinkovino v prahu in vanjo iztisnemo topilo, rahlo stresamo, da se prah stopi, in počakamo, da postane učinkovina bistra. Nato stekleničko nagnemo in nadaljujemo s postopkom do konca, kot je opisano pri steklenički z gumijastim zamaškom. Postopek z dvokomorno ampulo nadaljujemo kot pri steklenički z gumijastim zamaškom.

Skozi iglo za aspiracijo ne iztiskamo zraka iz brizge. Po odstranitvi igle za aspiracijo, ki jo odvržemo v

ustrezen zbiralnik, odpremo in nastavimo ustrezno iglo za aplikacijo. Iz brizgalke iztisnemo zrak tako, da jo z eno roko mehko držimo rahlo nagnjeno z iglo usmerjeno navzgor. Z rahlim stresanjem ali potrkavanjem po brizgalki omogočimo, da se vsi zračni mehurčki zberejo pod nastavkom za iglo. S prstoma druge roke s počasnim pritiskom bata navzgor ter istočasnim pomikanjem brizgalke v navpičen položaj, iztisnemo ves zrak iz brizgalke, dokler se na vrhu igle ne pokaže kapljica učinkovine. Učinkovina je tako pripravljena za aplikacijo.

Pri opisanih postopkih se ves čas držimo pravila asepse.

4.1.3 Aplikacija učinkovine

Možni načini aplikacije učinkovin so označeni na nalepkah ampul, zato je prav, da preverimo, na kakšen način je dovoljeno dajanje učinkovine, ki smo jo predpisali. Pri dajanju vseh učinkovin z injiciranjem je za lastno zaščito primerno, da uporabimo zaščitne lateksove rokavice!

4.1.4 Aplikacija intrakutanih injekcij


27

Ta način uporabljamo na primer pri tuberkulinskem testu ali pri testiranju z alergeni. Uporabimo tanko in kratko iglo 0,30-0,40 mm x 11-13 mm, razkužimo si roke, mesto vboda enkrat razkužimo s sterilnim tamponom in nadaljujemo tako, da: z igle odstranimo zaščitni pokrovček preverimo, da je iz brizgalke zrak iztisnjen s prsti ene roke napnemo kožo na mestu vboda iglo vbodemo pod kotom 30 stopinj plitvo v kožo injiciramo počasi, na koži se pokaže izboklina, ki vsebuje injicirano učinkovino suho sterilno gobico ali tampon položimo na vbodno mesto brez pritiskanja iglo izvlečemo igle ne pokrivamo s pokrovčkom in jo takoj odvržemo v zbiralnik za uporabljene igle ostali pribor odložimo v drug zbiralnik razkužimo roke.

4.1.5 Aplikacija subkutanih injekcij

Najpogosteje apliciramo učinkovino v podkožje na srednji tretjini zunanje strani nadlahti, srednji tretjini zunanje strani stegna ter na trebuhu med popkom in zgornjim robom črevnice. Na ta način se daje lahko na primer insulin, adrenalin, morfij. Uporabimo tanko in kratko iglo 0,40-0,50 x 13-16 mm, razkužimo si roke, mesto vboda enkrat razkužimo s sterilnim tamponom in nadaljujemo tako, da: z igle odstranimo zaščitni pokrovček preverimo, da je zrak iztisnjen iz brizgalke pod kotom 45 stopinj vbodemo v kožno gubo, ki smo jo naredili med prstoma ene roke aspiriramo (razen pri aplikaciji insulina, kjer ne aspiriramo); če v brizgalko priteče kri, iglo izvlečemo,

učinkovino z iglo in brizgalko zavržemo in postopek ponovimo učinkovino injiciramo počasi iglo izvlečemo in na mesto vboda pritisnemo suho sterilno gobico ali tampon igle ne pokrivamo s pokrovčkom in jo takoj odvržemo v zbiralnik ostali pribor odvržemo v drug zbiralnik razkužimo roke.

4.1.6 Aplikacija intramuskularnih injekcij

Na ta način dajemo učinkovine v zgornjem zunanjem kvadrantu glutealne mišice, zgornji zunanji tretjini nadlahti (v medialni liniji deltoidne mišice) in srednji sprednji tretjini stegnenice (lateralno od srednje linije). Uporabimo daljšo, debelejšo iglo, odvisno od mesta aplikacije ter velikosti in prehranjenosti bolnika (0,6-0,9 x 40-60 mm). Razkužimo roke, mesto vboda enkrat razkužimo s sterilnim tamponom in nadaljujemo tako, da: z igle odstranimo zaščitni pokrovček preverimo, da je zrak iztisnjen iglo vbodemo pod pravim kotom globoko v mišico aspiriramo (praviloma dvakrat; če v brizgalko priteče kri, iglo izvlečemo, učinkovino z iglo in brizgalko

zavržemo in postopek ponovimo) učinkovino počasi injiciramo iglo izvlečemo in na mesto vboda položimo sterilno gobico ali tampon igle ne pokrivamo s pokrovčkom in jo takoj odvržemo v zbiralnik ostali pribor odvržemo v drug zbiralnik razkužimo si roke. Pred vbodom igle v mišico bolniku svetujemo, da sprosti mišice uda, v katerega bomo injicirali. Neposredno pred vbodom z iglo lahko napetost mišic nekoliko zmanjšamo tudi s potrkavanjem s prstom v bližini mesta injiciranja ali z rahlim stiskanjem okolice mesta vboda s prsti.

4.1.7 Aplikacija intravenskih injekcij

Najprimernejša mesta za intravensko dajanje učinkovin so: vene v komolčni jami, vene podlahti, vene hrbtišča roke, vene na nartu in lobanjske vene pri dojenčkih. Pri dajanju v dobro tipljive in vidne vene tik pod kožo uporabljamo tanjše in krajše igle (0,6 x 25 mm), pri dajanju v nekoliko globlje ležeče vene pri obilnejšem


28

podkožnem tkivu pa daljše (0,60 x 40 mm). Pri iskanju vene in dajanju intravenskih injekcij moramo biti mirni in zbrani. Najprej z ogledovanjem (in/ali palpacijo) izberemo širše mesto vboda na udu in proksimalno od tega mesta napravimo prevezo, s katero preprečimo odtok venske krvi iz roke (ne pa dotoka arterijske krvi v roko!). Ustrezno veno lažje najdemo, če pred prevezo roka krajši čas prosto visi ob telesu, če bolnik izvaja vajo črpanja (zapiranje-odpiranje pesti) ali tako, da roko minuto ali dve prej prevežemo s prevezo. Napolnjenost ven roke s krvjo lahko povečamo tudi s predhodnim gretjem roke (kopel za roke, topli ovoj). Potem si razkužimo roke, s tipanjem določimo točno mesto vboda v veno, mesto vboda v kožo enkrat razkužimo s sterilnim tamponom, bolniku svetujemo, da sprosti roko in nadaljujemo tako, da: z igle odstranimo zaščitni pokrovček preverimo, da je zrak iztisnjen iglo vbodemo v kožo 3-6 mm pred mestom vboda igle v veno, predremo kožo in z občutkom napredujemo

proti veni s konico igle se približamo veni, previdno predremo njeno steno ali ob prehodu skozi steno pustimo, da igla

zdrsne v veno igla naj leži v veni čimbolj nepremično v njeni vzdolžni osi vsaj 3 mm svoje dolžine previdno sprostimo prevezo roke počasi injiciramo učinkovino: 1 ml učinkovine na minuto (če ni v navodilih za uporabo učinkovine določeno

drugače) med injiciranjem opazujemo stanje bolnika ob koncu injiciranja položimo na mesto vboda sterilen tampon in z odločno, hitro kretnjo izvlečemo iglo iz

vene, istočasno pa tampon močneje pritisnemo na mesto vboda tampon naj bo krajši čas (1 minuta) močneje pritisnjen na mesto vboda, kar lahko pogosto naredi tudi bolnik

sam, nato pa tampon fiksiramo; v tem času naj bo roka iztegnjena in v višini prsi igle ne pokrivamo s pokrovčkom in jo takoj odvržemo v zbiralnik ostali pribor odvržemo v drug zbiralnik razkužimo si roke. Pri delu na terenu in hišnih obiskih se uporabljen pribor ne pušča na kraju aplikacije ali na bolnikovem domu. Uporabljamo zbiralnik za igle, ostali pribor pa lahko zberemo v vrečko in vse odnesemo v ambulanto, kjer ga pravilno dokončno odvržemo. Če s seboj nimamo zbiralnika, pokrijemo iglo po aplikaciji tako, da zaščitni pokrovček igle položimo pred neko oviro, iglo pa potisnemo vanj, ne da bi pokrovček držali z roko (s čimer se izognemo nevarnosti vboda z uporabljeno iglo). Po vsaki parenteralni aplikaciji učinkovine je potrebno bolnika opazovati 20 do 30 minut zaradi možne sistemske preobčutljivostne reakcije. Zaradi tega moramo vedno imeti pripravljen komplet, ki je potreben ob morebitnem anafilaktičnem šoku.

4.2 MERJENJE KRVNEGA TLAKA

1. Priprava bolnika: • bolnik naj 30 minut pred merjenjem ne kadi, ne pije kave ali alkohola, • 5 minut pred merjenjem naj sedi, po možnosti v mirnem prostoru, • roka, kjer bomo merili, naj bo podprta v višini srca, • oblačila ne smejo stiskati nadlahti, zato preverimo tesnost rokava na nadlahti.

2. Izbira manšete glede na obseg nadlahti:

• Standardna manšeta za odrasle je široka 12-15 cm, gumijasti del naj bo dolg vsaj 24 cm • Iztisnemo odvečni zrak iz manšete.

3. Nameščanje manšete:

• 2-3 cm nad komolčno kotanjo, tako, da cevki kotanjo oklepata • ne preohlapno, da ne zdrsne, a tudi ne pretesno • tako, da lahko podnjo vtaknemo dva prsta


29

4. Bolniku svetujemo, naj sprosti roko.

5. Manšeto napihnemo 30 mm Hg nad pričakovano vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka.

6. Membrano fonendoskopa namestimo nad brahialno arterijo na ulnarni strani komolčne kotanje.

7. Počasi (2 mm Hg na sekundo) spuščamo stolpec živega srebra.

8. Vrednost krvnega tlaka izražamo na 2 mm Hg natančno, zato je rezultat vedno sodo število.

9. Takoj po končanem merjenju spustimo zrak iz manšete in odstranimo manšeto z bolnikove nadlahti.

10. Bolniku povemo oziroma komentiramo izmerjeno vrednost krvnega tlaka.


30

5 PREVERJANJE ZNANJA IN POGOJI ZA PRISTOPITEV H KOLOKVIJU Preverjanje znanja študentov poteka sprotno na vajah ob izpolnjevanju obveznosti. Sprotno preverjanje znanja je pristojnost asistenta. Končno preverjanje znanja in veščin študenta poteka na koncu študija na kolokviju. Osnovno oceno študentove uspešnosti predstavlja mentorjeva ocena, ki nastane s pomočjo ocenjevalnega lista in opomnika za ocenjevanje (Prilogi 7, 8). Drugi del ocene je zaključni kolokvij. Preverjanje znanja poteka praviloma v tednu po zaključku vsakega sklopa. Datumi so objavljeni na oglasni deski. Študenti se na kolokvij po navodilu Dekanata prijavijo preko spletnega študijskega informacijskega sistema e-Študent. Po pravilih tega sistema se je za izpit, ki je predviden na torek, treba prijaviti najkasneje do zadnje srede pred izpitnim rokom do 24.00 ure. Pogoji za opravljanje zaključnega preverjanja znanja so opravljene študijske obveznosti (glej poglavje 4, na strani 15). Ker je potrebna prijava na kolokvij (do srede) še preden so zaključene vaje (v petek), študenti še nimajo vseh potrebnih podpisov. Zato se na izpit lahko prijavijo vsi študenti, ki do srede opravijo vse sprotne obveznosti in jim manjka samo še tista obveznost, ki jo bodo po programu dela skupine opravili na vajah zadnji petek (takrat tudi prinesejo podpisano oceno mentorja iz ambulante). Zadnje preverjanje opravljenih vseh obveznosti opravi asistent na skupini na vajah v petek, kar potrdi študentu s podpisom na evidenčni list. Če kdo od prijavljenih študentov za izpit ni opravil vseh predpisanih obveznosti, se pove temu študentu, da ne izpolnjuje pogojev in zato ne more opravljati kolokvija, čeprav se je prijavil; o tem obvesti tudi predstojnika Katedre. Zaključni kolokvij obsega naslednje tri elemente: pisni test praktični del (OSCE) ustni zagovor

5.1 PISNI TEST

Študent izpolni test z izbiranjem pravilnih odgovorov na vprašanja iz različnih področij družinske medicine za ugotavljanje znanja in sposobnosti reševanja nekaterih problemov. Navodila za pisni test: 1. Pisni test obsega 80 vprašanj. 2. Za reševanje testa ima študent eno uro časa. 3. Vprašanja pisnega testa so na enem roku enaka za vse kandidate, vendar je vrstni red vprašanj in odgovorov

različen. 4. Pri vsakem vprašanju je le en odgovor najbolj pravilen, drugi so lahko le delno – to pomeni, da je odgovor

nepravilen, če je na listu za odgovore označen več kot en kvadratek (čeprav je eden od njih pravilen). 5. Na pisnem testu sta dve vrsti vprašanj:

a) Preprosta izbira najbolj pravilnega odgovora izmed petih možnih. b) Že v vprašanju je naštetih več možnih odgovorov in izbere se kombinacija odgovorov, ki je

najbolj pravilna. 6. Za pravilne odgovore se dobi različno število točk – odvisno od težavnosti vprašanja: vprašanje, na

katerega odgovori pravilno manj kandidatov, ima več točk (težja vprašanja) in obratno za vprašanje, na katerega odgovori pravilno več kandidatov, se dobi manj točk (lažja vprašanja) – stopnjo težavnosti določi sam računalnik.

7. Za nepravilen odgovor se dobi negativne točke – lahko tudi različno: vprašanje, na katerega odgovori pravilno manj kandidatov, ima manj negativnih točk (težja vprašanja), in obratno za vprašanje, na katerega


31

odgovori pravilno več kandidatov, dobite več negativnih točk (lažja vprašanja) – stopnjo težavnosti določi sam računalnik.

8. Če na vprašanje študent ne odgovori (ni označil nobenega kvadratka), dobi »0« točk za to vprašanje. 9. Prvi list je namenjen samo odgovorom. 10. Odgovori se tako, da se lepo počrni ustrezen kvadratek s kemičnim svinčnikom ali flomastrom (ne čez rob

kvadratka; prekrižati kvadratek ni dovolj). 11. Na ta prvi list za odgovore se ne piše ničesar razen označb pravilnih odgovorov, ker ta list odčitava

računalnik. 12. Na ostalih listih so napisana vprašanja in na te liste se lahko piše ali označuje karkoli. 13. Če se študent zmoti, prelepi odgovor s samolepilnih trakom (dobi ga na kolokviju), označi pravilni odgovor

in se zraven podpiše, da je on popravil (ne podpisuje se čez kvadratke, namenjene odgovorom). 14. Če študent meni, da je z vprašanjem nekaj narobe (možen je tiskarski škrat), tiho dvigne roko in asistent bo

pogledal vprašanje. 15. Študent ne sprašuje asistenta ničesar in ne komentira vprašanj. 16. Študent se ne pogovarja s kolegi med testom, ne prepisuje in ne prišepetava kolegom. 17. Uporaba mobilnega telefona, dlančnika ali drugih pripomočkov med pisanjem testa ni dovoljena. 18. Ko študent konča in pregleda odgovore, odda list z odgovori skupaj z listi z vprašanji (!). 19. Če konča pred iztekom časa, lahko tiho vstane, brez besed odda list z odgovori in liste z vprašanji

prisotnemu asistentu ter tiho zapusti sobo. 20. Če slučajno ne uspe odgovoriti na vsa vprašanja v predvidenem času ene ure (kar se zgodi redko), mora

vseeno takoj oddati list z odgovori skupaj z listi z vprašanji. 21. Pisni test je uspešno opravljen, če se doseže 60,0% ali več od vseh možnih točk. 22. Rezultati pisnega testa bodo znani v času, ko bo zadnja skupina študentov zaključila praktični del

(najkasneje do 13. ure istega dne). 23. Opravljeni pisni test je eden izmed pogojev za ustni del kolokvija. Če študent uspešno opravi praktični del, mu tega dela ni treba ponavljati, četudi ne opravi pisnega dela. Primera vprašanj: 1. V ambulanto pride 40-letni bolnik, ki je včeraj zbolel z znaki akutnega respiratornega infekta. V anamnezi nima nobene kronične bolezni. Želi se čim prej pozdraviti, ker ima zahtevno službo. Sprašuje, ali bi mu antibiotik skrajšal bolezen. Vi mu na podlagi dokazov v literaturi odgovorite:

A. odvisno od kadilskega statusa bolnika B. odvisno od alergije na penicilin C. ne, antibiotik ne bo skrajšal bolezni D. da, antibiotik bo skrajšal potek bolezni na dva ali tri dni E. odvisno od starosti bolnika

2. Kdo je dolžan varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja?

A. samo zdravnik B. zdravniki, ostali zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci C. osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela D. bolnikovi svojci E. vsi, ki poznajo bolnika

A A, C B B, D C A, C D B, C E B, E Odgovori (označen pravilen): A B C D E


32

1. □ □ ■ □ □ 2. □ □ □ ■ □

5.2 PRAKTIČNI DEL Preverja opravljanje nekaterih veščin, ki so potrebne za uspešno delo v ambulanti družinske medicine: merjenje krvnega tlaka, priprava injekcij, uporaba nekaterih aparatov (pršilnik, PEF, EKG ...), ocena koronarnega tveganja, predpisovanje zdravil na recept, izpolnjevanje obrazcev (napotnica, delovni nalog ...), ocenjevanje funkcionalnosti družine (APGAR, družinski krog), odčitavanje oziroma ovrednotenje pogostejših laboratorijskih izvidov, vrednotenje nekaterih standardnih vprašalnikov (AUDIT, KPSS - kratek preizkus spoznavnih sposobnosti, depresija, IPSS ...), veščine kliničnega pregledovanja posameznih organov oziroma organskih sistemov. V prilogi je nekaj primerov OSCE postaj z ocenjevalnimi listi (Priloga 9). Navodila za praktični del: 1. Praktični del je sestavljen iz 9 OSCE postaj (»Objective structured clinical examination«) in sledi pisnemu

testu (praviloma isti dan). 2. Za praktično izvajanje preverjanja veščin so študenti razporejeni v več skupin po 8 oz. 9 študentov.

Poimenski in časovni razpored po skupinah se pripravi, medtem ko študenti pišejo test. 3. Potrebna pripomočka za praktični del sta kemični svinčnik in fonendoskop. 4. Postaje so razvrščene v različnih prostorih na katedri, kar je razločno označeno s številkami od 1 do 9. 5. Študent mora opraviti vse postaje po številčnem vrstnem redu - če npr. začne na postaji št. 4, se nato

pomakne na postajo št. 5, čeprav je v drugi sobi in se kasneje vrne na št. 1, 2 in 3. 6. Čas na posamezni postaji je omejen na nekaj minut. 7. Na zvočni znak študent vstane in gre na naslednjo postajo. 8. Če študent nalogo na postaji opravi pred znakom, počaka na znak za premik in ne išče naslednje postaje

pred znakom. 9. Če ne uspe dokončati dela na postaji, mora ob zvočnem znaku kljub temu prekiniti delo in se pomakniti

naprej, sicer drugemu študentu jemlje čas. 10. Navodila za nalogo so na posamezni postaji. 11. Delo na postaji bo opazoval in ocenil ocenjevalec (lahko sta tudi dva), ki s kandidatom ne govori in ne

razlaga ocene. 12. Na nekaterih mestih sta lahko dve kratki postaji hkrati, ki ju mora študent opraviti v času, sicer namenjenem

za eno postajo, kar je označeno s številkama postaj. Na to opozori tudi ocenjevalec na postaji. 13. Na postaji študent ne sprašuje ocenjevalca ničesar in ne komentira nalog. 14. Pri izvajanju naloge ni potrebno razlagati ničesar, razen če ni v navodilu za postajo navedeno drugače. 15. Praktični del študent uspešno opravi, če je uspešno opravil vsaj 6 postaj. Opravljen praktični del je eden

izmed pogojev za ustni zagovor. 16. Če uspešno opravite praktični del, tega dela ni treba ponavljati, četudi ne opravite pisnega dela.

Rezultati praktičnega dela so znani še isti dan - najkasneje, ko konča praktični del zadnja skupina študentov.

5.3 USTNI ZAGOVOR Najprej se preveri, če je študent opravil vse študijske obveznosti. Nato študent naključno izbere dva primera, ki predstavljata značilne primere v ambulanti in poskuša odgovoriti, kako bi jih reševal kot zdravnik družinske medicine. S tem se preverja, če študent pozna načela reševanja pomembnih in pogostih problemov v ambulanti zdravnika družinske medicine. Za vsako vprašanje imate na razpolago približno 7 minut, kolikor je povprečni čas obiska v ambulanti. Vinjete so predloge za pogovor in ne testirajo vaših diagnostičnih sposobnosti, zato se ne obremenjujte že vnaprej, katera konkretna bolezen se skriva za posameznim besedilom. Razvrstili smo jih v skupino akutnih bolezni in v skupino


33

kroničnih bolezni. Praviloma boste izvlekli po eno vprašanje iz vsake skupine. V prvi skupini je poudarek na prepoznavanju in diagnostiki, v drugi skupini pa na vodenju bolnika. Pri vsakem od navedenih primerov pa naj bi študent praviloma odgovoril na naslednja vprašanja: Katere možnosti pridejo v poštev v diferencialni diagnozi tega primera?

Naštejete vsaj 3 najverjetnejše (glede na spol, starost, okoliščine ...) in 1 ali 2 ogrožajoče bolezni! Razpravljajte o tem, kateri podatki kažejo na posamezne diagnoze, ki jih predlagate, in kateri proti

njim! Povejte, kateri dodatni podatki bi vam v tem primeru pomagali pri potrditvi ali izključitvi posameznih

diagnoz! Kako bi jih pridobili (anamneza, pregled, preiskave, napotitve, odprto čakanje, zdravilni poskus,

zdravljenje, nasvet, fizioterapija ...)? Kako boste nadaljevali posvet pri tem bolniku?

Kako boste upoštevali bolnikova pričakovanja? Na kaj boste usmerili vaš pregled? Kdaj se boste odločili za morebitne nadaljnje preiskave in katere? Kakšno terapijo mu boste predpisali? Napišite ev. recept! Ali ga boste poslali k specialistu in h kateremu? Kaj boste napisali na napotnico? Kakšno je vaše mnenje o delazmožnosti?

Boste dali kakšne nasvete? Katere? Sproti posredujte razlago, kot bi jo bolniku, kaj nameravate ukreniti (diagnostika, pregledi, napotitve

...)! Razložite, kot bi bolniku, kaj lahko pričakuje od vaših ukrepov in v kolikšnem času! Razložite, kot bi bolniku, na kaj mora biti posebej pozoren in kako ukrepati!

Razložite bolniku, kako naj ob podobnih primerih ukrepa v prihodnje! Komentirajte etična vprašanja, kjer se pojavijo! Primeri izpitnih vprašanj so v prilogi 10. Študent uspešno opravi predmet Družinska medicina, če ima ustrezno mentorjevo oceno, opravljene vse študijske obveznosti in ustrezno oceno iz vseh treh elementov zaključnega razgovora. Preverjanje znanja se ocenjuje z: »opravil« in »ni opravil«.

5.4 SPLOŠNI NASVETI O IZPITU Če ste se za izpit naučili, je predpogoj za to, da ga opravite, da ste na njem čim bolj mirni, spočiti in zbrani. Obstaja več (bolj ali manj preverjenih) taktik:

• Dan pred izpitom je zlasti pri velikih izpitih pomembno, da namenite počitku in sprostitvi. Če je le možno, si vzemite dovolj časa za šport ali zabavo.

• Popivanje pred izpitom kot način sprostitve odsvetujem: na izpit morate priti naspani in spočiti.

• Če je le možno, ne študirajte zadnji dan pred izpitom, zlasti pa ne pozno v noč.

• Na izpit pridite pravočasno (bolje malo prej, kot da zamujate). Če boste morali hiteti, boste zaradi tega

na izpitu manj zbrani.

• Ne zamudite, to vam zmanjša možnost za uspeh. Izgovori, da ste iskali parkirni prostor, da je imel avtobus zamudo, da vam je počila guma na biciklu ipd. bodo morda sprejeti z razumevanjem, ne bodo vam pa povečali upanja, da boste izpit opravili. Praviloma vam zaradi takih razlogov ne bodo namenili več časa.

• S sabo prinesite vse, kar rabite za opravljanje izpita. Ne pozabite na kemijski svinčnik, indeks ipd.


34

• Pojdite na stranišče, da vas ne bo zvijalo in ne boste mencali sredi testa.

• Izogibajte se pogovorom o izpitnih vprašanjih tik pred izpitom. Zgrabila vas bo panika, ker vas bodo kolegi, ki so ravno tako živčni kot vi, zmedli s celo vrsto vprašanj, na katere znajo odgovor, vi pa po pravilu ne. Branje zapiskov in listanje po literaturi tik pred izpitom ne koristi.

TEST Testi so namenjeni preverjanju znanja. Zato so napisani v obliki velikega števila kratkih vprašanj, na katere je treba odgovarjati relativno hitro (običajno se računa minuta ali manj na testno vprašanje). Od kandidata se zahteva, da odgovarja hitro in rado se zgodi, da vam začne časa zmanjkovati. Predlagam naslednji postopek:

1. Najprej hitro preberite vsa vprašanja, da si ustvarite vtis o zahtevnosti testa. Odgovorite le na tista, ki jih zanesljivo znate in so otročje lahka.

2. Vrnite se na začetek. Zdaj pojdite bolj počasi skozi tista vprašanja, ki vam niso bila toliko jasna, da bi

nanje lahko takoj odgovorili. Pogosto se vam bo zgodilo, da vam bodo ob naslednjem branju razumljiva, ker so samo napisana bolj zapleteno in ste rabili samo malo več časa, da ste vedeli, kaj je vprašanje. Ne vračajte se na vprašanja, ki ste jih že odgovorili in v katera ste bili prepričani.

3. Na koncu preverite test še enkrat. Lotite se najtrših orehov. Včasih je v ozadju reševanja logika, s katero

lahko eliminirate vsaj polovico odgovorov. Če ne veste odgovora, se odločite, ali boste ugibali ali ne. Običajno se ugibanje ne izplača, če res ne veste odgovora na vprašanje, ampak velikokrat med ponujenimi možnostmi lahko zlahka razberete očitno napačne odgovore in si tveganje za napačen odgovor znižate z 80% (kolikor znaša pri petih možnostih), na 50%

4. Porabite ves namenjeni čas. Na koncu se sprostite, premislite in oddajte.

Posebej bodite pozorni na naslednje:

• Natančno preberite vprašanje, da ne boste naredili neumne napake (npr. prezrli nikalnico v vprašanju)

• Natančno preberete možne odgovore, ker se tu včasih skrivajo pasti. • Ne sekirajte se, če je kako vprašanje čudno ali ga niste povsem razumeli. V vsaki bazi izpitnih

vprašanj je nekaj takih. Zato je število vprašanj tako veliko, da posamezno vprašanje ne bi smelo igrati vloge.

PRAKTIČNI IZPIT Na praktičnem izpitu naj bi pokazali veščine. V pouku medicine so praktični izpiti na kliničnih predmetih značilno v obliki pregledovanja bolnika, ki se je s tem, da ga pregleduje študent, strinjal. Nekaj nasvetov:

• Seznanite se s pravili, ki veljajo na kliniki (komu se javite, kdaj, kaj morate prinesti s sabo) • Bodite urejeni. Izgled je pomemben. Čeprav se nič več ne pričakuje, da bi kolegi prišli na izpit v kravati

in beli srajci, pa umazana in posvaljkana bela halja ni dober začetek izpita. • Vnaprej se odločite, koliko časa boste namenili pregledovanju bolnika, koliko časa pa potrebujete za

ureditev zapiskov in razmislek o tem, kaj je z bolnikom in kako ga boste predstavili • Predstavite se bolniku, tudi če veste, da mu je jasno, s kom ima opravka. To terja osnovni bonton.

Zavedajte se, da se bolniki pogosto počutijo slabo in to upoštevajte pri pogovoru z njimi. USTNI IZPIT Ustni izpiti so ritual, s katerim želimo izpraševalci zadnjih videti kandidata. Namen tega je, da naj bi preizkusili sposobnost kandidatovega logičnega razmišljanja. Preverjajo se drugačne sposobnosti od tistih na testu in praktičnem delu izpita. Gre za dinamičen proces, v katerem izpraševalec pogosto sprašuje toliko časa, dokler ni


35

prišel do tiste ravni, ki je kandidat več ne obvlada. To samo po sebi ni nič narobe, narobe je, če je ta raven nesprejemljivo nizka.

• Odgovore na izpitna vprašanja je dobro vaditi. To lahko naredite v skupini študentov, kjer vadite vprašanja in odgovore. Če ste samotarji, govorite sami sebi. Navaditi se morate govoriti dovolj glasno, jasno in samozavestno.

• Pomembno je poznati izpraševalca. Če pridete na izpit in se na hodniku srečate s profesorjem, ki vas bo izpraševal in ga ne pozdravite, je to slab znak. Pomeni, da niste bili na predavanjih…

• bodite točni. Spraševalci so fakultetni učitelji, ki imajo malo časa in zamujanje je znak nespoštovanja, ki ga vsi slabo prenašamo.

• Bodite urejeni (glej zgoraj). • Zapeljiva obleka pri dekletih je lahko dvorezen meč. • Poslušajte, kaj ste vprašani. Če vam vprašanje ni jasno, vprašajte. • Nikoli ne segajte spraševalcu v besedo, zlasti, kadar postavlja vprašanja. • Premislite, preden začnete odgovarjati, pa tudi če vas razganja od znanja • Če ne znate, priznajte in ne poskušajte z »manevri v stran«. Običajno se to opazi in spravi spraševalca v

slabo voljo. • Vsako novo vprašanje je nov začetek. Če ste slabo odgovorili na eno vprašanje in če ste dobili novega,

imate še upanje. ČE PADETE (Skoraj) vsakemu se je zgodilo, da je na izpitu padel. Padec na izpitu je del študentskega življenja in naj ga ne bi jemali tragično. Predvsem je pomembno, da sami pri sebi naredite pošteno oceno, zakaj ste padli. Daleč najpogostejši razlog je pomanjkanje znanja: nismo bili dovolj pripravljeni, vzeli smo si premalo časa, podcenili smo zahtevnost in obsežnost predmeta. Včasih je dobro, da se po izpitu oglasite na katedri in poskusite izvedeti, kaj je bilo narobe. Če se dogovorite za tak pogovor, potem morate vedeti, da namen tega pogovora ni vaša kritika izpitnega režima na katedri, ampak je namen v tem, da vam učitelj pošteno pove, kje so napake. Če se padanje na izpitu dogaja pogosto, poiščite pomoč.


36

6 LITERATURA

6.1 TEMELJNA LITERATURA 1. Švab I, Rotar Pavlič D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD,

2002. 2. Kunnamo I. (urednik). Na dokazih temelječe medicinske smernice. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske

medicine, 2006. Poglavje 1: 1.10, 1.29, 1.40, 1.41, 1.42, 1.45, 1.54, 1.55, 1.62, 1.80, 1.81, Poglavje 2: 2.1, 2.3 Poglavje 4: 4.11, 4.20, 4.21, 4.23,4.24, 4.25, 4.26, 4.28, 4.35, 4,45, 4.55, 4.58, 4.60, 4.63, 4.70, 4.72 Poglavje 5: 5.10, 5.11, 5.20, 5.35, 5.40, 5.41, 5.42, 5.43, 5.44, 5.50, 5.53, 5.60, 5.62, 5.63 Poglavje 6: 6.1, 6.2, 6.3, 6.4, 6.5,6.7, 6.10, 6.11, 6.12, 6.20, 6.21, 6.30, 6.31, 6.32, 6.34, 6.41, 6.50, 6,51, 6.60, 6.61 Poglavje 7: 7.13, 7.14, 7.20, 7.21, 7.22, 7.23, 7.24, 7.31, 7.33, 7.34 Poglavje 8: 8.1, 8.2, 8.3, 8.4, 8.7, 8.8, 8.9, 8.21, 8.30, 8.31, 8.32, 8.33, 8.40, 8.41, 8.43, 8.52, 8.60, 8.62, 8.70, 8.71, 8.80, 8.82, 8.85, 8.86 Poglavje 9: 9.10, 9.12, 9.20, 9.22, 9.24, 9.30, 9.31, 9.33 Poglavje 10: 10.2, 10.3, 10.4, 10.10, 10.21, 10.30, 10.31 Poglavje 11: 11.4, 11.5, 11.12, 11.13, 11.20, 11.22, 11.23, 11.31, 11.40,11.41,11.43 Poglavje 12: 12.1, 12.2,12.4 Poglavje 13: 13.3, 13.11,13.13,13.14,13.14,13.15,13.20, 13.22, 13.23, 13.30, 13.40, 13.50, 13.51, 13.60, 13.61, 13.71, 13.74, 13.77, 13.80, 13.83 Poglavje 14: 14.1, 14.3, 14.9 Poglavje 15: 15.3, 15.20, 15.21, 15.23, 15.24, 15.44, 15.45 Poglavje 16: 16.1, 16.2, 16.10, 16.11, 16.20 Poglavje 17: 17.1,17.2,17.3, 17.20, 17.22, 17.24 Poglavje 18: 18.2, 18.3, 18.5, 18.11, 18.12,18.20, 18.22, 18.23, 18.30, 18.33, 18.34, 18.37, 18.40, 18.52, 18.60, 18.62, 18.63 Poglavje 19: 19.1, 19.2 Poglavje 20: 20.1, 20.5, 20.20, 20.22, 20.24, 20.30, 20.33, 20.35, 20.40, 20.42, 20.44, 20.51, 20.53, 20.61, 20.75, 20.90, 20.92 Poglavje 21: 21.1, 21.1,21.3,21.20, 21.32, 21.46, 21.50 Poglavje 22: 22.2 Poglavje 23: 23.1, 23.10, 23.12, 23.22, 23.30, 23.31, 23.32, 23.33, 23.36, 23.40, 23.42, 23.44 Poglavje 24: 24.1, 24.2, 24.10, 24.11, 24.24, 24.30, 24.33, 24.34,24.35, 24.35, 24.43, 24.51, 24.52, 24.54, 24.55, 24.56, 24.60, 24.64, 24.65 Poglavje 25: 25.1, 25.10, 25.13, 25.20, 25.22, 25.23, 25.30, 25.40, 25.41, 25.44, 25.50, 25.51 Poglavje 26: 26.1, 26.2, 26.5, 26.10, 26.18, 26.22 Poglavje 27: 27.6 Poglavje 28: 28.1, 28.10, 28.52 Poglavje 29: 29.3, 29.6, 29.12 Poglavje 31: 31.1, 31.2, 31.10, 31.11, 31.12, 31.20, 31.39, 31.40, 31.50, 31.53, 31.54, 31.60 Poglavje 32: 32.20, 31.21, 32.23 Poglavje 33: 33.33 Poglavje 34: 34.10. 34.30 Poglavje 35: 35.1, 35.2, 35.3, 35.5, 35.11, 35.12, 35.20, 35.21, 35.22, 35.25, 35.29, 35.31, 35.34, 35.41 Poglavje 36: 36.1, 36.4, 36.5, 36.9, 36.20, 36.21, 36.22, 36.24, 36,27, 36.30, 36.41, 36.42, 36.48, 36.56, 36.65, 36.67, 36.72, 36.75, 36.87, 36.88, 36.93, 36.94, 36.96 Poglavje 37: 37.3, 37.6, 37.7, 37.21, 37.22, 37.26, 37.27, 37.33, 37.34, 37.43 Poglavje 38: 38.1, 38.2, 38.4, 38.5, 38.8, 38.9, 38.15, 38.20, 38.21, 38.24, 38.39, 38.31, 38.32, 38.35, 38.37, 38.40, 38.42, 38.44, 38.46, 38.50, 38.54, 38.70, 38.71 Poglavje 40: 40.1, 40.2, 40.3, 40.11, 40.20, 40.21 Poglavje 41: 41.2 Poglavje 44: 44.23


37

3. Izvleček iz programa imunoprofililakse in kemoprofilakse za leto 2009. Objavljena na spletni strani katedre

za družinsko medicino. 4. Koledar cepljenja otrok. Dosegljivo na: http://www.ivz.si/index.php?akcija=tisk&n=1766

6.2 PRIPOROČENA LITERATURA 5. Taylor RB. Family medicine. Principles and practice. New York: Springer, 2005. 6. McWhinney IR. A textbook of family medicine. New York, Oxford University Press, 1997. 7. Kersnik J, ed. Zagotavljanje kakovosti. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SZD, 1994. 8. Švab I, ed. Sporazumevanje med bolnikom in zdravnikom. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SZD,

1995, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 9. Švab I, ed. Preventiva v splošni medicini. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SZD. 1996. 10. Švab I, ed. Družina v družinski medicini. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SZD, 1997 11. CINDI Slovenija. Preventiva v osnovnem zdravstvu. Ljubljana: Svetovna zdravstvena organizacija.

Evropski urad, 1998. 12. Švab I, Kersnik J, eds. Predpisovanje zdravil. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske - splošne

medicine, 1998, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 13. Kersnik J. Kakovost v splošni medicini. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SZD. 1998, dostopno

http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 14. Švab I, ed. Vodenje kroničnega bolnika v družinski medicini. Ljubljana: Združenje zdravnikov

družinske/splošne medicine - SZD, 1999, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 15. Kersnik J, ed. Znanstveno utemeljena medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD,

2000, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 16. Kersnik J, ed. Zdravnikovo delo izven ambulante. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine

SZD, 2001, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 17. Kersnik J, ed. Zdravstvene napake. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2002,

dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734. 18. Kersnik J, ed. Etika v družinski medicini. 20. učne delavnice za zdravnike družinske medicine; 2003;

Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2003, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734.

19. Kersnik J, editor. Družinska medicina na stičišču kultur. 21. učne delavnice za zdravnike družinske medicine; 2004; Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2004, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734.

20. Kersnik J, Iljaž R, eds. Sočasne bolezni in stanja. Monografija za 22. učne delavnice za zdravnike družinske medicine; 2005; Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2005, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734.

21. Iljaž R, Kersnik J, Turk H, editors. Družinska medicina v skupnosti. Monografija za 23. učne delavnice za zdravnike družinske medicine; 2006; Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2006, dostopno http://www.drmed.org/novica.php?id=15734.

22. Bulc M, editor. Vključevanje bolnikov v zdravljenje. Učno gradivo za 24. učne delavnice za zdravnike družinske medicine; 2007; Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2007.

23. Bulc M, Klemenc-Ketiš Z, editor. Samozdravljenje. Učno gradivo za 24. učne delavnice za zdravnike družinske medicine; 2008; Ljubljana. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2008.

24. McAliser FA, Strauss SE. Measurement of blood presure: an evidence based review. BMJ 2001; 322: 908-11.

25. Kisner N, Rozman M, Klasinc M, Pernat S. Zdravstvena nega. Založba Obzorja, 1998. 26. Smrkolj V. Praktikum ambulantne operativne kirurgije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. 27. Eaton JA, Cappitello JD. A day in the office. Case studies on primary care. St. Louis: Mosby, 1998. 28. Swanson's family Practice review. St. Louis: Mosby, 1998. 29. Lunder U, Kersnik J. Sporočanje slabe novice. Med Razgl 2003; 42:73-9. 30. Weiss BD (editor). 20 common problems in primary care. 1st edition. Mc Graw – Hill ,1999. 31. Kersnik J. Osnove družinske medicine. 1. izdaja. Maribor: Univerza v Mariboru, 2007. 32. Ivetič V, Kersnik J, ur. Dignostične preiskave za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Združenje zdravnikov

družinske medicine SZD, 2007. 33. Grmec Š, ur. Nujna stanja. Ljubjana. Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2008.


38

34. Mazej B, Pelipenko K, Kersnik J. Umirajoči bolnik in zdravnik družinske medicine. Med Razgl 2008; 47: 403–10.

35. Klemenc-Ketiš Z, ur. Praktikum družinske medicine. Maribor: Univerza v Mariboru, 2009. 36. Anon. Program imunoprofilakse in komoprofilaksa za leto 2009. Dosegljivo na:

http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1831-programcimunoprofilaksecinckemoprofilaksec2009c%28dopolnitevc180509%29.pdf

37. Lloyd M, Bor R. Communication skills for medicine. London: Churchil Livingstone, Elsevier, 2009.


39

7 PRILOGE

7.1 PRILOGA 1: PREDSTAVITEV BOLNIKA Pogosto moramo kolegom predstaviti bolnika iz prakse. Predstavitev je seveda lahko poljubna, ker pa včasih dela težave, smo pripravili vzorec, ki vam je lahko nekakšno vodilo pri pripravi predstavitve. S(ubjective - subjektivno): Bolnik 33-letni, poročen bolnik, oče dveh predšolskih otrok, zaposlen kot vodja oddelka za razvoj v velikem uspešnem slovenskem podjetju. Vzrok prihoda "Zbadanje pri srcu" Anamneza sedanje bolezni Doslej vedno zdrav, redko pri zdravniku, je pred 10 dnevi začutil zbadanje pri srcu. Bolečina se pojavlja v različnih situacijah, največkrat pred spanjem. Vzel je že aspirin, vendar brez uspeha. Redno je telesno aktiven in pri igranju tenisa takih bolečin ni opazil. Anamneza prejšnjih bolezni V otroštvu so mu ugotovili šum na srcu, ki se je izkazal za funkcionalnega. Prebolel je norice in pogosta vnetja srednjega ušesa. Zaradi pogostih angin so mu v starosti 10 let odstranili mandeljne. V starosti 14 let si je pri smučanju zlomil levo golen. Pred petimi leti so mu odstranili slepič. Nima nobene kronične bolezni niti stalnega zdravljenja. Socialna anamneza Končuje magistrski študij na ekonomiji, 6 let je poročen z zdravnico, ki končuje magisterij. Družina je srečna, otroci so zdravi, živijo v lastni hiši blizu mesta, materialno so dobro preskrbljeni. Anamneza razvad in navad Kadi po 20 cigaret dnevno od 14. leta, alkohol uživa ob sprejemih in obiskih tujih predstavnikov. Hrani se zmerno in je redno telesno aktiven (vsaj trikrat tedensko po pol ure). Zdravil, poživil ali prepovedanih drog ne uživa. Družinska anamneza Kot otrok je živel v enostarševski družini z mamo in tri leta mlajšo sestro. Starša sta bila ločena od njegovega 5. leta starosti. Oče ga je obiskoval dvakrat mesečno. Ko sta s sestro odrasla, se je mati drugič poročila in se preselila v Dalmacijo. Zimske in poletne počitnice je preživljal s starimi starši, ki so sedaj že pokojni, pred pol leta je umrl dedek. Sestra se je poročila s 15 let starejšim moškim in živi v Rimu. Imajo le občasne stike. Očeta je pred enim letom zadela srčna kap, a se uspešno rehabilitira. Mati je trpela za pogostimi glavoboli. Jemala je tudi apaurin. Dodatna anamneza (povezana z vzrokom prihoda) Pomagajte si npr. z naslednjimi vprašanji: Katere podatke o njegovem trenutnem zdravstvenem stanju bi morali še vedeti? Zakaj? Kaj dodatnega bi še radi vedeli o njegovi socialni anamnezi? Razložite. Kateri podatki iz anamneze namigujejo na to, da je bolnik prav sedaj poiskal pomoč? Kaj v bolnikovi anamnezi vas trenutno najbolj skrbi? Diferencialna diagnoza Podamo spisek najbolj verjetnih in najbolj ogrožajočih možnih diagnoz, ki jih bomo z nadaljnjim pregledom in preiskavami izključili: Katere so najbolj verjetne diagnoze? Katere so najbolj nevarne diagnoze, ki jih morate izključiti? Kako zelo se mudi?


40

Ali je potrebno ukrepati, še preden nadaljujete s pregledom? Kako je z bolnikovo srčnožilno ogroženostjo? Kakšen je bolnikov pivski status? O(bjective - objektivno) Osnovni podatki Visok 181 cm, težak 74 kg, krvni tlak 128/82, utrip 80/minuto, vročine nima. Usmerjen telesni pregled (glede na vzrok prihoda in anamnezo) Srčna akcija ritmična, toni normalno poudarjeni, šumov ne slišim. Nad pljuči slišim normalne dihalne šume. Pritisk na prsni koš ni boleč. Prav tako pritisk v žličko ne izzove bolečine. Bolnik je videti nesproščen in napet. Kaj bi morali še pregledati? Usmerjene preiskave (glede na anamnezo, telesni pregled in soglasje bolnika) Laboratorij: Če da, zakaj? Kakšne rezultate pričakujete/ste pričakovali? Kakšni so bili rezultati? Katere preiskave (bo)ste naročili glede na bolnikovo starost in znane dejavnike tveganja v zvezi s srčnožilno

ogroženostjo? Elektrokardiogram: Če da, zakaj? Kakšne rezultate pričakujete/ste pričakovali? Kakšni so bili rezultati? Druge preiskave: Katere? Če da, zakaj? Kakšne rezultate pričakujete/ste pričakovali? Kakšni so bili rezultati? Opozorilo: Potrebno je navesti in upoštevati časovno dinamiko pri naročanju preiskav, možnostjo dobiti izvide in odgovore, ki jih pričakujemo v pomoč odločanju. A(ssessment - ocena; diagnoza) Somatoformne motnje Navedite diagnozo, ki ste jo na podlagi znanih dejstev postavili. Razpravljajte: Zakaj se vam ta diagnoza zdi najbolj verjetna? Kako boste poskrbeli, da ne bo prišlo do neugodnega izida v primeru, da ste se zmotili pri diagnozi? Kako bi svoje sklepe in napoved bolezni razložili bolniku? Kaj vas eventualno ob tej diagnozi/bolniku skrbi? Kakšen vpliv ima lahko bolezen na bolnika, na njegovo družino? Kakšne spremembe bo to stanje povzročilo pri bolniku in njegovi družini? Kakšne so možnosti omilitve neugodnih posledic? P(lan - načrt) D(iagnostika) Opišete in komentirate predvideno diagnostiko: preiskave, opazovanje, čas kot metodo dela (ko čakamo na

izboljšanje, poslabšanje ali enako stanje) … T(herapy - zdravljenje) Opišete in komentirate ukrepe, predpisano zdravljenje, fizioterapijo, terapevtske poskuse (ko na podlagi

izpolnitve pričakovanega učinka določenega zdravila lahko postavimo diagnozo) … E(ducation - zdravstveno prosvetljevanje):


41

Opišete in komentirate nasvete, ki ste jih dali bolniku v zvezi z zdravljenjem, diagnostiko, napovedjo bolezni, samozdravljenjem, opazovanjem samega sebe in ustreznim ukrepanjem v primeru, da se zdravstveno stanje ne bo razvijalo v skladu s pričakovanji, naročilo za redne kontrole in kontrole v primeru poslabšanja …

Opišete in komentirate nasvete v zvezi z vodenjem kroničnih bolezni, ki jih bolnik mogoče ima. Opišete in komentirate nasvete v zvezi z zdravim življenjskim slogom. Opišete in komentirate nasvete, kako v prihodnje iskati pomoč zdravstvene službe.

7.2 PRILOGA 3. OBRAZEC, KI SE UPORABLJA ZA OCENJEVANJE SPORAZUMEVANJA IN GA IZPOLNI IGRALEC PO KONCU IGRANJA Študent _____________________________________________________ Ocenil je igralec: ______________________________________________ Vloga: ______________________________________________________ Datum: _____________________________________________________

Posluša 1 2 3 4 5 Ne posluša Gleda bolnika 1 2 3 4 5 Gleda drugam

Razloži svoje postopke 1 2 3 4 5 Postopkov ne razlaga Pusti bolniku čas 1 2 3 4 5 Ne pusti časa

Empatija 1 2 3 4 5 Ni empatije Se smehlja 1 2 3 4 5 Je hladen

Bolnika obravnava kot sebi enakega 1 2 3 4 5 Je vzvišen Pomiri bolnika 1 2 3 4 5 Ne izraža pomiritve

Je sproščen in toleranten 1 2 3 4 5 Je vzkipljiv Bolnik soodloča 1 2 3 4 5 Bolnik ne soodloča

1 = odlično


42

7.3 PRILOGA 4. OBRAZEC, KI GA PODPIŠE ŠTUDENT V PRIMERU, DA SE STRINJA S TEM, DA SE NJEGOV POSNETEK SHRANI


Poljanski nasip 58 1000 Ljubljana tel. 01/438-6915 fax. 01/438-6910 e-mail: [email protected] Študijsko leto: 2010/2011

V okviru študija predmeta Družinska medicina na Medicinski fakulteti v Ljubljani poteka tudi

snemanje pogovorov študenta s standardiziranimi bolniki z namenom učenja komunikacije med

zdravnikom in bolnikom. Posnete pogovore praviloma shranjujemo. Posnetke bomo uporabili

izključno v učne in raziskovalne namene. Za hranjenje posnetkov in njihovo uporabo prosimo za vaše

soglasje.

Prof.dr. Igor Švab, dr.med.

Predstojnik Katedre za družinsko medicino


43


Poljanski nasip 58 1000 Ljubljana tel. 01/438-6915 fax. 01/438-6910 e-mail: [email protected] Ljubljana, dne

S O G L A S J E

Strinjam se, da se lahko posnetek mojega pogovora s standardiziranim bolnikom, ki je bil posnet dne

_____________ na Katedri za družinsko medicino v okviru pouka predmeta Družinska medicina,

uporablja samo za edukativne in znanstveno-raziskovalne namene.

Študent,-ka: _____________________________


44

7.4 PRILOGA 5: DRUŽINSKI APGAR I Ocenjujemo s točkami: skoraj vedno - 2, včasih - 1 in nikoli - 0. Seštevek točk 8-10 govori za normalno delovanje družine, 4-7 za moteno delovanje družine in 1-3 za močno moteno delovanje družine.

DRUŽINSKI APGAR VPRAŠALNIK

I. del Ta vprašalnik je bil sestavljen, da bi nam pomagal, da bi bolje razumeli vas in vašo družino. Vprašate lahko o vsakem posameznem vprašanju. V pripombah lahko navedete dodatne podatke ali daste pripombe na vprašanja. Prosim, poskusite odgovoriti na vsa vprašanja. Družina so osebe, s katerimi navadno živite. Če živite sami, potem so vaša družina tisti, s katerimi vas vežejo močnejše čustvene vezi. Pri vsakem vprašanju obkrožite samo en odgovor!

SKORAJ VEDNO

VČASIH

SKORAJ NIKOLI

Zadovoljen/na sem, da se lahko obrnem na družino po pomoč, kadar me kaj teži. Pripombe:__________________ __________________________

X

X

X

Zadovoljen/na sem z načinom, kako moja družina govori o zadevah z mano, in kako deli težave z mano. Pripombe:__________________ __________________________

X

X

X

Zadovoljen/na sem, da moja družina sprejme in podpira moje želje, da se oprimem novih dejavnosti in usmeritev. Pripombe:__________________ __________________________

X

X

X

Zadovoljen/na sem, kako moja družina izraža naklonjenost, in kako odgovarja na moja čustva, kot so žalost, jeza in ljubezen. Pripombe:__________________ __________________________

X

X

X

Zadovoljen/na sem z načinom, kako moja družina in sam/a preživimo čas skupaj. Pripombe:__________________ __________________________

X

X

X


45

7.5 PRILOGA 6: MENTORJEVA OCENA* Medicinska fakulteta v Ljubljani Katedra za družinsko medicino Ime in priimek študenta:

Datum:

Ime in priimek mentorja:

nikoli redko večkrat pogosto vedno

Zna opredeliti pravi razlog za prihod v ambulanto

Zbere vse pomembne klinične informacije Zna povezati zbrane informacije v celoto Pravilno postavi delovno diagnozo Utemeljeno naroča diagnostične preiskave Pravilno postavi končno diagnozo Zna izbrati ustrezno metodo zdravljenja Teoretično znanje zadošča za reševanje problemov Ima ustrezne ročne spretnosti, ko je to potrebno Z bolnikom se zna ustrezno pogovarjati Odnos do mojih sodelavcev in do mene je bil ustrezen Je kritičen do svojega znanja in se je pripravljen učiti *Mentor izpolni ob zaključku študentovega dela v ambulanti Pripombe:

Mentorjev podpis: _____________________


46

7.6 PRILOGA 7: OPOMNIK PRI OCENJEVANJU ŠTUDENTA Študent je uspešno opravil naslednje aktivnosti: Datum

Opazoval je čakalnico. Seznanil se je z opremo, ki je potrebna za delo v ambulanti in na terenu. Seznanil se je s patronažno službo, fizioterapijo in delom v laboratoriju. Seznanil se je z vodenjem dokumentacije, dnevno evidenco dela, evidenco porabljenega materiala, s poročanjem o opravljenem delu in poročanjem za zdravstveno statistiko.

Naučil se je, katere nalezljive bolezni in poškodbe je obvezno prijavljati.

Zna pri nezapletenih primerih predpisati primerno terapijo, bolniku svetovati in odrediti začasno nezmožnost za delo.

Zna ustrezno voditi pogovor z bolnikom. Opravil je najmanj eno dežurstvo. Predstavil je obravnavo najmanj enega bolnika.

Zna pri zapletenih primerih predpisati primerno terapijo, bolniku svetovati in odrediti začasno nezmožnost za delo.

Izdelal je oceno koronarne ogroženosti. Zna izpolniti vprašalnik o življenjskem slogu in razvadah ter opraviti preventivni pregled odraslega zavarovanca.

Spoznal je kategorije invalidnosti ter postopke dela s komisijami, urejanja dodatka za tujo pomoč in postrežbo.

Opravil je 5 hišnih obiskov. Spoznal je zdravnikove dolžnosti pri umirajočem bolniku, tako sodnomedicinske kot pristop k umrlemu in njegovim svojcem.

Pregledal je 50 bolnikov. Pripravil je zdravstveni karton.

POSEGI merjenje krvnega tlaka dajanje injekcij (sc., im., iv.), izpiranje ušes incizije, punkcije, infiltracije bolečih točk pobiranje šivov in sponk snemanje EKG


47

7.7 PRILOGA 8: PRIMERI PRAKTIČNIH NALOG

7.7.1 Predpisovanje zdravila

Primer 1: 55-letni moški pride po zdravila, ki jih jemlje redno po prebolelem miokardnem infarktu pred 8 meseci. Sedaj se dobro počuti. Bolnik pred infarktom ni imel drugih težav, niti jih nima sedaj. Naloga: Napišite recept za acetilsalicilno kislino, ki se uporablja za sekundarno preventivo miokardnega infarkta ponavadi trajno pri vseh takšnih bolnikih poleg drugih priporočenih zdravil. Predpišite mu ustrezno količino zdravila za tri mesece. Ocenjevalni list Študent,-ka je: 1. izbral ustrezno zdravilo DA NE 2. izbral ustrezno obliko zdravila (tbl., gtts..) DA NE 3. predpisal ustrezno količino zdravila (št. škatel, št.

tablet) DA NE

4. določil ustrezno dnevno dozo zdravila DA NE 5. napisal, da se zdravilo raztopi v vodi DA NE 6. napisal, da se zdravilo vzame po jedi DA NE 7. napisal recept čitljivo DA DELNO NE 8. tehnično pravilno napisal recept DA DELNO NE VSOTA Pozitivna ocena: DA NE

7.7.2 Aplikacija zdravila z vdihovalnikom na potisni plin

Primer 2: Naloga: Izvedite pravilno samoaplikacijo 2 vpihov zdravila z vdihovalnikom na potisni plin. (V vdihovalniku, ki vam je na voljo pri nalogi, je povsem neškodljiva snov, ki nima nikakršnih učinkov na zdravje.) Ocenjevalni list Študent,-ka je: 1. odstranil pokrovček DA NE 2. primerno pretresel vdihovalnik DA NE 3. vdihovalnik držal v pravilnem položaju (pravilno obrnjen) DA NE 4 odprtino vdihovalnika objame z usti DA NE 5. globoko izdihnil pred vpihom iz vdihovalnika DA NE 6. usklajeno vdihnil skozi usta in vpihnil iz vdihovalnika DA NE 7. zaprl usta po vpihu iz vdihovalnika in izdihnil skozi nos DA NE 8. zadržal dih dovolj dolgo po vpihu (10 sekund) DA NE 9. pred drugim vpihom ponovno pretresel vdihovalnik DA NE 10 upošteval, da je presledek med 2 vdihoma pol do 1 minute DA NE VSOTA Pozitivna ocena: DA NE

7.7.3 Priprava intravenske injekcije


48

Primer 3: Naloga: Pripravite zdravilo za intravensko injekcijo za normalno prehranjeno žensko. Ocenjevalni list Študent,-ka je: 1. izbral primerno brizgo DA NE 2. izbral primerno iglo za aspiracijo zdravila DA NE 3. pravilno pripravil brizgo DA NE 4. pravilno pripravil iglo za aspiracijo zdravila DA NE 5. pravilno aspiriral zdravilo DA NE 6. izbral primerno iglo za aplikacijo zdravila DA NE 7. pravilno iztisnil zrak iz brizge DA NE VSOTA Pozitivna ocena: DA NE

7.7.4 Merjenje krvnega tlaka Primer 4: Naloga: Izmerite krvni tlak. Nato povejte »bolniku« vrednost, koliko ste namerili in ocenite ali je tlak v mejah normale ali ne. Ocenjevalni list Študent,-ka je: 1. preveril »tesnost« rokava na nadlahti DA NE 2. iztisnil odvečni zrak iz manšete DA NE 3. pravilno namestil manšeto (2-3 cm nad komolčno kotanjo,

cevki kotanjo oklepata) DA NE

4. svetoval »bolniku«, naj sprosti roko DA NE 5. pravilno napihnil manšeto (30 mm Hg nad pričakovanim

tlakom) DA NE

6. pravilno namestil membrano fonendoskopa (na mezinčevo stran komolčne kotanje)

DA NE

7. pravilno spuščal zrak iz manšete (2mm Hg v sekundi) DA NE 8. pravilno izrazil izmerjeni krvni tlak (sodo število!) DA NE 9. pravilno ocenil in komentiral vrednost tlaka DA NE VSOTA Pozitivna ocena: DA NE (Pogoj za pozitivno: 3, 5 ,6, 8 in 9)

7.7.5 Izpolnitev napotnice za kliničnega specialista Primer 5: S: 49-letni bolnik je sinoči pri igranju košarke na rekreaciji nerodno doskočil in si poškodoval desni gleženj. Po poškodbi je le s težavo hodil, gleženj mu je hitro otekel. Doma si je gleženj masiral z ledom, čez noč je nanj dal kisove obkladke. Sicer se redno zdravi zaradi arterijske hipertenzije z metoprolol tbl 2x100 mg in enalapril tbl 2x5 mg. O: desni gleženj je lateralno močno otekel, pod njim vidna podpludba; v tem predelu precej izražena palpatorna bolečnost; peta na palpacijo in poklep ni boleča; gibljivost v gležnju precej omejena (predvsem inverzija)


49

A: Distorsio articulatio talocruralis dex.; Fractura? P: ad travmatolog Naloga: Napišite napotnico za travmatologa. Ocenjevalni list Študent,-ka je napisal,-a: 1. h komu je napotil bolnika DA NE 2. kakšne težave ima bolnik oz. kaj, kje, kako in

kdaj se je poškodoval DA DELNO NE

3. specialistu postavil klinično vprašanje oz. kaj želi od specialista

DA NE

4.

morebitne bolnikove kronične bolezni in stalno terapijo

DA DELNO NE

5. pregledno in čitljivo DA DELNO NE 6. izpolnil vse potrebne rubrike na napotnici DA DELNO NE 7. Opredelil pooblastila DA DELNO NE VSOTA Pozitivna ocena: DA NE (Za pozitivno oceno morajo biti pozitivno ocenjene točke 1 in 2 ter vsaj še 3 druge)


50

7.8 PRILOGA 9: PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ Akutne bolezni 1. 39-letnega avtoprevoznika je dan pred obiskom v ambulanti ob nenadnem gibu močno zabolelo v križu.

Želi, da nekaj storite, da bi lahko nemudoma nadaljeval s svojim delom.

2. 33-letna uslužbenka na banki je pred 14 dnevi utrpela prometno nesrečo, ko se je peljala v službo. V njen avto, stoječ pred rdečim semaforjem, se je od zadaj zaletel drug avtomobil. Tistega dne je bila pregledana. Slika vratne hrbtenice ni pokazala poškodb okostja. Še vedno toži nad bolečinami v vratu in pravi, da ne more delati.

3. 36-letna uslužbenka prihaja k vam, ker zadnjih 14 dni opaža, da ji otekajo proksimalni interfalangealni in

metakarpofalangealni sklepi obeh rok. Oteklina je hujša zjutraj, ko tudi teže naredi pest.

4. V ambulanto pride 37-letni kuhar, ki ga je ponoči začel močno boleti palec na levi nogi. Bolečine so tako hude, da komaj hodi.

5. 28-letna učiteljica je hripava, ima povišano telesno temperaturo (37,3oC). Želi antibiotik, da bi lahko

poučevala.

6. 10-letna šolarka prihaja k vam v ambulanto v spremstvu svoje matere, ker jo boli žrelo. Ima povišano temperaturo (38,5oC).

7. 15-letna šolarka prihaja k vam v ambulanto v spremstvu svoje matere, ker jo en dan boli žrelo in ima

povišano temperaturo (38,5oC). Mati vam pove, da je dekle alergično na penicilin.

8. V ambulanto pripeljejo 7-letno šolarko, ki jo močno boli desno uho in ponoči ni skoraj nič spala. Je subfebrilna.

9. V ambulanto pride 35-letni učitelj, ki vam pove, da ga dva dni močno boli glava. Bolečina je hujša ob

pripogibanju naprej in je najmočnejša v čelnem predelu. Ima zamašen nos. Bolnik je febrilen (38,5oC).

10. 24-letna ženska, ki dela na kmetiji, prihaja v ambulanto zaradi pekočih in pogostih mikcij, ki trajajo že 3 dni.

11. 40-letna gospodinja prihaja v dežurstvo, ker je pred nekaj urami dobila močne bolečine, ki se izpod levega

rebrnega loka zadaj širijo naprej in navzdol. Bruhala je.

12. V ambulanto pripeljejo 19-letnega fanta, ki se je na veselici stepel. Na obrazu vidite nekaj modric in površinskih prask. Je pri zavesti, vendar je vinjen in ne želi zdravniške pomoči.

13. 55-letni zidar, ki kadi po škatlo cigaret na dan že od 15 leta, prihaja k vam zaradi poslabšanja kroničnega

kašlja. Ima 37,5oC.

14. 8-letno deklico je pri igri ugriznil sosedov pes v desni kazalec. Rana je majhna, šivanje rane ni potrebno.

15. 43-letni kmet se je s kolesom zaletel v avto. Ob tem se je prevrnil in se udaril po glavi, trupu in obeh rokah. Pripeljejo ga k vam v ambulanto.

16. Kličejo vas na hišni obisk, ker se je 32-letni samski poštar zaklenil v svoje stanovanje in ne pusti nikogar

vanj. Gospod je vaš opredeljeni bolnik.

17. Pridete na hišni obisk, ker so vas klicali k 44-letni bolnici, ki je baje v samomorilne namene pojedla škatlo tablet.


51

18. 24-letni nezaposleni diplomant fakultete za glasbo vam ob obisku v ambulanti pove, da zadnje čase opaža, da ga ljudje zasledujejo in se za njegovim hrbtom pogovarjajo, kako ga bodo ubili. Tudi ponoči, med spanjem je slišal glasove, ki ga prepričujejo, naj naredi samomor. Zaupa samo še vam in vam zaradi tega to pripoveduje.

19. 47-letnega avtomehanika pripeljejo k vam v ambulanto, ker je pred dvajsetimi minutami začutil močne

bolečine v prsnem košu, ki se širijo v vrat in levo ramo.

20. 52-letna poslovodkinja pride k vam v ambulanto, ker jo od malice tišči v prsnem košu. Bolečine se ne širijo nikamor.

21. 57-letni voznik avtobusa pride k vam v ambulanto, ker ga dve uri boli v zgornjem delu trebuha. Tudi bruhal

je.

22. 33-letna snažilka prihaja, ker jo boli v prsnem košu. Bolečino lokalizira na predel leve prsne bradavice.

23. V ambulanto pride drug za drugim 5 sodelavcev, ki se vsi pritožujejo zaradi bolečin v trebuhu in driske, ki je nastala po tem, ko so v menzi jedli francosko solato.

24. 21-letna študentka arhitekture prihaja k vam, ker se slabo počuti in bruha. Težave so hujše zjutraj.

25. 47-letni poročen trgovski potnik prihaja zaradi bolečin v zgornjem delu trebuha, ki trajajo že en mesec.

Bolečine so občasne, “kot teža v želodcu”, občasno ga peče, včasih ga zbudijo tudi ponoči.

26. Z avtom pripeljejo v ambulanto bolnika, ki ga poznate kot dolgoletnega alkoholika. Pravijo, da so ga našli ležečega ob robu ceste, ko je padel s kolesa, s katerim je vijugal po cesti. Po padcu je dobil krče in se je pomočil. Bolnik zaudarja po alkoholu in odklanja vsakršno pomoč.

27. 65-letni upokojeni elektroinženir pravi, da ima zadnjih štirinajst dni težave z vidom. Črke mu bežijo. Vidi

sicer ostro, vendar ima težave pri branju. Zadnjih nekaj dni ga muči tudi zmeren glavobol.

28. Kličejo vas, ker se je znani razgrajač ponovno napil in kolovrati po ulici. Grozi vsem mimoidočim s tem, da jih bo pobil. Želijo, da pridete in mu daste kako injekcijo za pomiritev.

29. 35-letna vzgojiteljica v vrtcu prihaja k vam, ker je že štirinajst dni bolj utrujena, zjutraj se teže zbuja. Zebe

jo, zaspana je.

30. V ambulanto sošolci pripeljejo 16-letnega dijaka, ki pravi, da ga boli trebuh. Doma so mu izmerili temperaturo, ki znaša 37,2oC. Enkrat je tudi bruhal.

31. V ambulanto pride 28-letna prodajalka, ki pravi, da jo dva dni vedno bolj boli v spodnjem delu trebuha in da

se slabo počuti.

32. V ambulanto starši pripeljejo 23-letno frizerko, ki je alergična na pik ose. Pred desetimi minutami jo je osa pičila v prst na desnici.

33. V ambulanto pripeljejo 10-letnega dečka, pri katerem so danes zjutraj opazili, da ima klopa.

34. 19-letna študentka prihaja k vam v ambulanto, ker so se ji, potem ko je jedla paradižnikovo solato, po celem

telesu pojavili izpuščaji, ki jo močno srbijo. Sicer je neprizadeta.

35. 17-letna dijakinja prihaja v ambulanto, ker je imela včeraj spolni odnos in ni uporabila nobene kontracepcije.

36. V ambulanto pride 67-letna upokojenka, ker ima en teden pekočo in suvajočo bolečino ledveno, sedaj pa je opazila še izpuščaj.


52

37. 27-letna doječa mama je nenadoma zbolela z mrzlico in temperaturo 39,2 oC. Skrbi jo, če bo ob zdravilih lahko še dojila.

Kronične bolezni

38. 55-letna tekstilna delavka prihaja, ker jo že nekaj tednov boli desna roka. Bolečine izžarevajo v sredinec in

prstanec desne roke.

39. V ambulanto pride konec šolskega leta 32-letna učiteljica, ki se pritožuje nad vodenim izcedkom iz nosu. Obenem tudi kašlja in kiha, oči se ji solzijo. Nima povišane telesne temperature.

40. 27-letna gospodinja toži zaradi pogostih glavobolov, ki trajajo že nekaj mesecev in se ne slabšajo, jo pa zelo

motijo pri vsakdanjih opravilih.

41. 38-letna prodajalka toži zaradi občasne oslepitve in čudnih slik, ki so zadnje mesece pogostejše. Ima glavobole, ki jih spremlja bruhanje in takrat jo moti svetloba.

42. 35-letni poslovnež prihaja k vam v ambulanto, ker so mu na preventivnem pregledu, ko je bil v zdravilišču

na počitnicah, izmerili krvni tlak, ki znaša 170/100 mm Hg. Rekli so mu, da bo pri zdravniku dobil zdravila.

43. 35-letna administratorka v večjem podjetju je prišla k vam na pregled. Slučajno si je dala izmeriti vrednost holesterola. Celokupni holesterol znaša 6,5 mmol/l. Želi zdravila in potrdilo za dietno prehrano v podjetju.

44. 38-letna delavka je prišla k vam na pregled, ker so ji na obdobnem pregledu izmerili zvišane vrednosti

krvnih maščob in ji sporočili, da mora nujno obiskati svojega zdravnika. Vrednost celokupnega holesterola znaša 6,5 mmol/l.

45. 76-letna upokojenka prihaja pogosto na pregled zaradi bolečin v hrbtenici in vseh sklepih. Na pol leta

starem rentgenskem izvidu je ugotovljena artroza kolena in degenerativne spremembe ledvene hrbtenice. Danes je ponovno pri vas, ker jo močno boli desno koleno in pravi, da težko hodi.Visoka je 155 cm in težka 85 kg.

46. 28-letna delavka v tekstilni tovarni ima 3 mesece težave z nespečnostjo.

47. V ambulanti se oglasi 28-letni študent arhitekture, ki nujno potrebuje tablete za živce. Pravi, da že več

tednov sploh ne more spati in da potrebuje tri škatle pomirjeval. Ta zdravila jemlje že dlje časa.

48. Ste na hišnem obisku pri 76-letnem bolniku, ki ima močne bolečine zaradi razširjenega pljučnega raka z metastazami v kosteh. Svojci pričakujejo, da ga boste napotili v bolnišnico, kjer mu bodo olajšali bolečine.

49. Kličejo vas na hišni obisk k 80-letni ženski, ki je postala postopoma vse bolj zmedena.

50. Na hišni obisk vas kličejo k 80-letnemu bolniku, ki živi v razširjeni družini s sinom in njegovo družino.

Svojci pravijo, da je padel po stopnicah in se potolkel po telesu in glavi.

51. 82-letna ženska je pred enim mesecem utrpela možgansko krvavitev. Po kapi je odpuščena domov, je hemiplegična in inkontinentna. Domači so se odločili, da jo bodo sami negovali in vas kličejo na hišni obisk.

52. Kličejo vas k bolniku, ki ga zdravite zaradi neoperabilnega raka prostate. Sporočijo vam, da je bolnik umrl.

53. V ambulanto pride 54-letna debela prodajalka zaradi razjede na goleni, ki se ji je sedaj ponovno pojavila ob

notranjem gležnju desne noge.

54. 78-letni upokojenec prihaja v ambulanto in potoži, da zadnjih nekaj mesecev hodi pogosteje na vodo, še zlasti ponoči. Curek urina je tanjši, na curek mora počakati, uriniranje pa ni boleče.


53

55. 76-letni bolnik, ki ga že dolga leta zdravite zaradi zvišanega krvnega tlaka, prihaja v ambulanto na predčasno kontrolo, ker opaža, da se hitro zadiha, otekajo mu noge in ne more spati, če nima dvignjenega vzglavja.

56. V ambulanto pride 56-letni novinar in se potoži, da ima v zadnjem času vse večje bolečine, ki se pojavijo v

obeh nogah pri hoji na vedno krajše razdalje.

57. V ambulanti se oglasi 65-letni upokojenec, ki pravi, da potrebuje tablete za odvajanje. Vedno je bil bolj zaprt, vendar so se težave v zadnjem času poslabšale kljub dieti, ki se je drži.

58. V ambulanti se oglasi zaskrbljena mati 15-letnice, ki pravi, da je pri hčerki, ki je bila sicer vedno odlična v

šoli, opazila, da se je začela čudno obnašati in zahajati v čudno družbo. Povsem pa jo je pretreslo to, da je v hčerkini nočni omarici našla kontracepcijske tablete.

59. 72-letna vdova in upokojenka pove, da je zadnjih nekaj mesecev vse bolj otožna, obdajajo jo žalostne misli.

Nima apetita, shujšala je.

60. 27-letna referentka na pošti, mati dveh otrok, prihaja v ambulanto, ker ima težave z dvojnim vidom. Glavobola nima nobenega in se sicer počuti dobro.

61. 47-letna kuharica prihaja, ker jo 3 ure močno boli pod desnim rebrnim lokom. Bruhala je, vročine nima.

62. 67-letni upokojeni farmacevtski tehnik prihaja k vam v ambulanto, ker je v zadnjih štirinajstih dneh opazil,

da je postala njegova koža rumenkaste barve.

63. 53-letna ženska, ki dela na kmetiji, je bila pred tremi leti operirana na desni dojki zaradi karcinoma. Po operaciji ji je ostal obsežen limfedem desne roke. Prihaja po pomoč, ker jo je roka začela boleti, oteklina se je povečala, dobila je tudi temperaturo.

64. 42-letni gozdar vas kliče na hišni obisk. Po telefonu pravi, da ga močno boli glava od takrat, ko je zjutraj šel

na stranišče.

65. 56-letni mesar prihaja k vam v ambulanto, ker opaža, da je v zadnjem času precej shujšal. Ob tem se veliko poti in žejen je.

66. 57-letni poslovnež bi se rad začel ukvarjati z rekreacijo in prihaja na pregled v ambulanto.

67. 55-letni ekonomist prihaja v ambulanto in želi recept za Viagro.

68. 42-letna medicinska sestra prihaja v ambulanto po napotnici za kolonoskopijo in onkologa, ki ju želi zaradi

preventivnih pregledov.

69. 52-letni delovodja pride v ambulanto, ker se neprestano počuti utrujenega.

70. 51-letna podjetnica pride v ambulanto, ker vedno težje zmore delo in želi vaše mnenje o zdravljenju težav povezanih z menopavzo.

71. 53-letni uradnik prihaja v ambulanto z odpustnico iz bolnišnice, kjer je bil na zdravljenju zaradi srčne kapi,

da mu predpišete zdravila.

72. Žena 32-letnega nezaposlenega delavca prihaja v ambulanto in prosi, da bi njenega moža napotili na zdravljenje alkoholizma.

73. 62-letna bolnica, ki ste jo poslali na diagnostično obdelavo zaradi krvi na blatu, prinaša izvide preiskav.

Ugotovili so ji adenokarcinom rektosigme in jo naročili na operacijo.

74. 66-letna upokojena inženirka toži, da jo bolijo mali sklepi rok, najbolj ji otekata in bolita metakarpofalangealna sklepa palca. Želi napotnico za ortopeda.


54

75. 69-letna upokojenka se pritožuje zaradi vrtoglavice, ki jo ima že več let. Želi pojasnitev svojih težav in

olajšanje simptoma.

76. 46-letni varilec pove, da ima zadnje čase ob naporu bolečino v prsih, ki po nekaj minutnem počitku mine.

77. 73-letna kmetica z dolgoletno arterijsko hipertenzijo zadnji teden opaža, da ji srce neredno bije in se hitreje zasope.

78. 56-letna bolnica 5 let po operaciji karcinoma dojke dva dni opaža oteklo in bolečo levo nogo.

79. 68-letna bolnica tri leta po operaciji malignoma debelega črevesja toži zaradi vse hujšega glavobola.

80. 78-letna bolnica z eno ledvico (druga je bila pred 12 leti odstranjena zaradi tumorja) in znano periferno žilno boleznijo v zadnjem mesecu opaža, da je njen prej sicer urejen krvni tlak postal neobvladljivo visok.

81. 56-letnemu bolniku pri rutinskem pregledu ugotovite povišano vrednost PSA (10,3 , normalno pod 3).

82. 45-letni zidar zadnje dva dni opaža črno blato in se počuti utrujenega.

83. 35-letna učiteljica toži, da je zadnje čase vse bolj utrujena, začela se je rediti, oteka okrog oči.

PRILOGA 10. VPRAŠALNIK O ORGANIZACIJI AMBULANTE Infrastruktura


55

Informacije za bolnika

Da

Ne

1 Če bolnik pokliče ambulanto svojega izbranega zdravnika izven delovnega časa, sliši sporočilo z napotki, kako poiskati zdravstveno oskrbo izven delovnega časa

2 na vhodu je jasno označen delovni čas za vsak dan v tednu posebej Urejenost dostopa 3 ambulanta ima urejeno parkirišče za invalide (ali poseben dostop) 4 v ambulanto je možno pripeljati in iz ambulante transportirati ležečega

bolnika na vozu reševalnega vozila

Čakalnica Da Ne

5 v čakalnici je dovolj sedežev (tudi ob konicah)

6 temperatura v čakalnici je primerna

7 v čakalnici je nabiralnik/knjiga za pripombe in pritožbe 8 navedena je odgovorna oseba pritožnega sistema

9 imajo zloženke za bolnike (kajenje; alkohol; bolezni srca in ožilja; hipertenzija; astma; rak; zdrava prehrana …)

Ordinacijski prostori in oprema Da Ne 10 prostori so čisti, svetli in prijetno urejeni 11 v ambulanti so ognjevarne omare za shranjevanje zdravstvenih

kartotek

12 na voljo je poseben prostor za pregled bolnika in posege (lahko zavesa)

13 na voljo je poseben prostor, kjer lahko dela specializant/študent 14 na delovnih mestih so računalniki Medicinska oprema in aparature 15 osnovni pripomočki (RR aparat, termometer - tudi za rektalno

temperaturo, pribor za izpiranje ušes…)

Aparature 16 EKG (lahko tudi za več ambulant skupaj) 17 aparat za merjenje krvnega sladkorja 18 aparat za merjenje koncentracije kisika v krvi - oxymeter 19 doppler aparat za oceno periferne cirkulacije - gleženjski indeks 20 aparat za aplikacijo inhalacij 21 luč za male kirurške posege 22 defibrilator (lahko tudi za več ambulant skupaj) 23 aspirator (lahko tudi za več ambulant skupaj)

Medicinski material in zdravila Da Ne 24 medicinski material in zdravila se naročajo po izdelanem seznamu 25 pripravljeni so seti za posamezne posege (kateterizacija, nastavitev


56

infuzije, šivanje ran) 26 pripravljeni so seti zdravil za urgentna stanja (šok, infarkt,

reanimacija…)

27 narkotiki so zaklenjeni v posebni omarici 28 knjiga narkotikov je dostopna samo zdravniku (pooblaščeni osebi) 29 ni zdravil/materiala s pretečenim rokom Zdravniška torba 30 vsebina torbe je v skladu z navodili o obvezni vsebini zdravniške

torbe **

Cepiva 31 v ambulanti je hladilnik za vzdrževanje 'hladne verige' cepiv 32 vodi se evidenca kontrole temperature hladilnika Medicinski odpadki 33 Odpadki se zbirajo ločeno po sistemu vreč, košev 34 obstaja poseben zbiralnik za ostre infektivne predmete Higiena, razkuževanje 35 uporabljajo se razkužila za roke in delovne površine 36 uporabljajo se papirnate brisače/sušilci za roke

Informacije

Da Ne Uporaba računalnika 37 finančno poslovanje - beleženje storitev 38 pisanje napotnic 39 pisanje receptov 40 analiza opravljenega strokovnega dela Medicinska dokumentacija 41 uporablja se samo zdravstveni karton v papirni obliki 42 uporablja se računalniški zdravstveni karton kot dopolnilo papirni

obliki

Podatki v zdravstvenem kartonu/računalniku 43 natančno izpolnjeni bolnikovi osebni podatki 44 navedeno delo, ki ga opravlja 45 označene alergije 46 problemska lista (zbirnik bolnikovih zdravstvenih problemov) 47 seznam stalne terapije (zdravila) 48 čitljivi zapisi posameznih obiskov 49 čitljivi podatki potrebni za evidentiranje storitev 50 diagnoze šifrirane po MKB 51 razvidne napotitve bolnika k specialistom 52 razvidni delovni nalogi za zdravstvene sodelavce (patronaža,

fizioterapija…)

53 čitljivi zapisi predpisane terapije 54 čitljivi zapisi predpisanih tehničnih pripomočkov 55 beleženi dejavniki tveganja za nastanek srčnožilnih obolenj


57

56 beleženi preventivni pregledi 57 beležena presejanja za rakava obolenja 58 beležena cepljenja 59 beleženo naročanje bolnikov na kontrolne preglede Registri bolnikov 60 Zdravnik vodi evidenco bolnikov po problemih - ima registre/seznam

bolnikov z določeno kronično boleznijo (npr. AH, astma ...)

Zaupnost Da Ne 61 zdravstveni kartoni ali drugi dokumenti, ki vsebujejo podatke o

bolniku, so shranjeni tako, da vsebina ni vidna ali enostavno dostopna nepooblaščenim

Upravljanje z informacijami -bolniki Da Ne 62 zdravnik in sestra uporabljata zloženke kot podporo posvetu z

bolnikom

63 v ambulanti je informacija (imenik) o lokalnih izvajalcih zdravstvenega varstva, socialni službi, društvih, skupinah za samopomoč ...

64 organizacija (ambulanta) ima svojo spletno stran Upravljanje z informacijami - zaposleni Medicinsko osebje ima direktni dostop do: 65 kliničnih smernic (na papirju ali v elektronski obliki)? 66 strokovno recenziranih medicinskih revij (na papirju ali v elektronski

obliki)?

67 bibliografskih baz podatkov kot so medline/pubmed ali Cochrane? 68 v ambulanti je izbor knjig in/ali video posnetkov za medicinsko

osebje

Ambulanta ima pisno določen postopek za upravljanje z bolnikovimi informacijami (napotitve, izvidi, odpustnice):

69 beleženje napotitev - napotnice, delovni nalogi 70 beleženje vseh prispelih izvidov, preiskav (zaznamek, da je/ni izvid

dospel)

71 beleženje, da je zdravnik videl izvid 72 pisno določen način vstavljanja v bolnikovo kartoteko

8 ZAPISI O BOLNIKIH Primer BOLNIK: Janez Kranjc, 1967 Datum SOAP


58

9.12. S 2 dni kašlja, bolečina D v prsih, hujša bolečina pri kašljanju. Vročina, slabo počutje, glavobol. O Neprizadet, T: 39oC, pulz: 106/min, koža potna, perkutorno D zamolklina, bronhialno dihanje, hropci A J18.0 Pljučnica P D: T: Hiconcil 500 (3x1), antipiretik pp E: hidracija, počitek, kontrola v 14 dneh, v primeru poslabšanja takoj. 23.12. S Bolje, temp. ni več O Afebrilen, dihanje nad pljuči čisto, zamolkline ni, (priložnostno izmerjen) RR = 136/84 A J18.0 Pljučnica P D: Lab. KS, skupni holesterol (preverjanje SŽO) T: E: relativni počitek, kontrola v primeru poslabšanja, obrazec za oceno SŽO Nekaj zapisov (10), naj bo po principu SOAP(DTE). Vsaj 5 zapisov naj vsebuje VSE obravnavane probleme, ne le enega.


59

1. BOLNIK: ________________________________________________ datum SOAP



60





61



62




63




64




65




66




67




68




69




70




71




72




73




74




75




76




77




78




79




80




81




82




83




84

9 ZAPISKI


85

Navodila za vaje DM 201011 - mf.uni-lj.si · PDF fileIlijana Markoš-Krstulovič, Metka...

Documents

Transcript of Navodila za vaje DM 201011 - mf.uni-lj.si · PDF fileIlijana Markoš-Krstulovič, Metka...