Nautična Hrvaška

Jadransko morje je tisti del Sredozemskega morja, ki se

je najgloblje vrezal v evropsko kopno. PodroËje, ki pripada

Hrvaπki, krasijo atraktivne in raznolike obalne pokrajine in

celo 1.185 otokov, otoËkov, grebenov in Ëeri. Hrvaπka obalna

Ërta je dolga 5.951 kilometrov.

Jadranski otoki so za navtike idealno razporejeni.

Razprostirajo se v nizu, nekje z manjπimi presledki, vzdolæ

najveËjega dela obale vse od Reke pa do Dubrovnika.

Medsebojno oddaljeni, a v glavnem ne veË kot deset

navtiËnih milj, zapirajo πtevilne kanale med kopnim in

otoki ter med seboj. Na otokih in kopnem se nahaja mnogo

zalivov in pristaniπË, v katerih se da privezati ali usidrati.

To so idealna mesta za jadranje, ampak tudi za kriæarjenje

z motorno jahto ali πportno-ribolovno barko. NiË ni toliko

oddaljeno, in Ëe æelite, lahko cel dan preæivite v plovbi. V

primeru pojave slabega vremena ali moËnega vetra je v

bliæini vedno neko mesto, kamor se boste lahko skrili.

Navtiki veËinoma dobro poznajo glavne vetrove Jadranskega

morja. To so - od severa v smeri urnih kazalcev - tramontana

(N), burja (NE, lahko je ciklonska in anticiklonska), levanat

(E), zimski levant, jugo (SE, lahko je ciklonski in anticiklonski),

oπtro (S), lebiË (SW), punenat (W), maestral (NW) in burin

(poletni toplotni kopenski veter). Tekom navtiËne sezone

so priloænosti za plovbo veËinoma ugodne. Maestral kot

najbolj pogost poletni veter in stabilna tramontana sta

izrazito prijetna vetra za jadranje. Podobno je z levantom,

prav tako ugoden pa je tudi ne pretirano moËan jugo, toda

le-ta poleti piha manj pogosto. Celo burja do neke mere

zmanjπa svojo moË, Ëeprav je nanjo, kot tudi na poletne

nevihte, ki obiËajno prihajajo z zahoda in jugozahoda,

treba dobro paziti.

Zaradi razËlenjenosti obale, tokov in lokalnih vetrov je

navigacija gotovo zanimiva. Na plovilu se vedno nekaj

dogaja. Na jadrnici nekaj Ëasa jadrajte vzdolæ vetra, potem

pa bi bilo dobro skreniti v veter in pluti skozi nek ozek kanal

ali vrata. Ta raznolikost ima svojo vrednost tudi takrat, ko

plujete z motorno ladjo.

Medtem ko plujete se pokrajina stalno spreminja. Obala

je vsake toliko skoraj pusta in nenaseljena, tepena od

zimske burje, kot na primer tista na severni strani Krka,

Raba ali Paga. Juæne strani so navadno bogate z vegetacijo.

Na trenutke boste pluli ob gostem borovem gozdu, ki se

spuπËa vse do morja, kot na primer na Lastovu ali Jakljanu,

nekaj Ëasa pa vam bo pogled zakrivala makija ali krπje.

Pluli in pristajali boste ob sredozemskih mestih, a tudi ob

malih ribiπkih naseljih. Otoπka mesta so raznolika, zanimiva

in vredna spoznavanja. Mnoga izmed njih, kot na primer

KorËula, Stari Grad ali Vis, izvirajo celo iz obdobja antike.

Druga mesta so mlajπa in so nastala kot ribiπka pristaniπËa

ali pristaniπËa velikih otoËnih naselij proË od morja.

Jadran se da razdeliti na razliËne naËine. Hrvaπki meteorologi

celotno Jadransko morje delijo na severni, srednji in

juæni Jadran po Ërtah Ancona - Zadar in Monte Gargano

- Dubrovnik. Ko teËe beseda o hrvaπkem delu Jadrana, je

med navtiki najbolj sprejeta razdelitev na dve podroËji,

s prelomnico pri rtu PloËa ali Planka (punta Planka) med

Rogoznico in Primoπtenom, toda to ima oporiπËe tako v

geografiji (pred rtom PloËa obstaja prekinitev v nizu otokov)

kot tudi v klimatsko-vremenskih znaËilnostih. V plovne

namene in v namen te izdaje ga bomo razdelili na: Istro,

kvarnerske in podvelebitske otoke in obalo ter na zadarski,

πibenski, splitski in dubrovniπki arhipelag in obalo.

Jadransko morje

korice_SLO_kraca.indd 1korice_SLO_kraca.indd 1 11/13/08 4:00:59 PM11/13/08 4:00:59 PM

1. ACI UMAG2. MARINA NAUTICA NOVIGRAD3. MARINA »ERVAR PORAT / PORE»4. MARINA PORE»5. MARINA PARENTIUM / PORE»6. MARINA FUNTANA7. MARINA VRSAR8. MARINA VALALTA9. ACI ROVINJ10. ACI PULA11. TEHNOMONT MARINA VERUDA / PULA12. ACI POMER13. ACI CRES14. ACI OPATIJA / I»IΔI15. MARINA ADMIRAL / OPATIJA16. MARINA PUNAT17. ACI SUPETARSKA DRAGA

18. ACI RAB19. Y/C MARINA MALI LO©INJ20. ACI ©IMUNI21. MARINA BORIK /ZADAR22. TANKERKOMERC MARINA ZADAR23. MARINA VELI RAT / DUGI OTOK24. OLIVE ISLAND MARINA / UGLJAN25. MARINA PREKO26. MARINA DALMACIJA / BIBINJE-SUKO©AN27. MARINA VELI IÆ28. MARINA KORNATI / BIOGRAD29. MARINA ©ANGULIN /BIOGRAD30. ACI ÆUT31. ACI PI©KERA32. MARINA HRAMINA / MURTER33. MARINA BETINA34. ACI JEZERA35. MARINA TRIBUNJ36. ACI VODICE37. ACI SKRADIN38. MARINA MANDALINA / ©IBENIK39. YACHT MARINA SOLARIS / ©IBENIK40. MARINA KREMIK / PRIMO©TEN41. MARINA FRAPA / ROGOZNICA42. MARINA AGANA / MARINA43. ACI TROGIR44. MARINA KA©TELA45. ACI SPLIT46. MARINA LAV47. MARINA BRELA48. MARINA BA©KA VODA49. MARINA TU»EPI50. ACI MILNA51. ACI VRBOSKA52. ACI PALMIÆANA53. MARINA OREBIΔ54. ACI KOR»ULA55. MARINA LUMBARDA56. ACI DUBROVNIK

Marine

ZaloænikHRVA©KA TURISTI»NA SKUPNOSTwww.hrvatska.hr

Za zaloænikamr. sc. NIKO BULIΔ

UredniciSLAVIJA JA»AN OBRATOVBRASLAV KARLIΔ

PomoËnica uredniceIVA PU–AK

TekstBRASLAV KARLIΔ

PrevodSPES, Zagreb

DizajnDIZAJN LAB

FotografijeIVO PERVANBRASLAV KARLIΔDAMIR FABIJANIΔMILAN BABIΔJURAJ KOPA»IVAN HRELJANOVIΔNINO MARCUTTIRENCO KOSINOÆIΔZLATKO RAMNI»ERSMILJAN STRIHIΔMIRO ANDRIΔSERGIO GOBBOLJUBO GAMULINMLADEN ©»ERBE

TiskRADIN REPRO I ROTO, Zagreb

Zagreb, 2008.

Zaloænik ne zagotavlja absolutne toËnosti tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za eventualne netoËnosti ali spremembe informacij.


Ko ploveË iz Træaπkega zaliva usmerimo premec proti

savudrijskemu svetilniku s svetlobo, ki se v lepem

vremenu vidi z oddaljenosti dvaintridesetih kilometrov

vemo, da nas Ëaka najlepπa avantura. Ob hrvaπki obali

bomo pluli vse do njenega najbolj juænega rta - Oπtro,

med veË kot tisoËi otoki, Ëermi in grebeni. Privezovali se

bomo na stoletnih obalah jadranskih mestec, sidrali v

zalivih, kjer bo naπe plovilo vËasih osamljena jadrnica, ki

iπËe romantiko, nekje pa ena izmed veË desetih podobnih

bark, ki je v velikem zalivu naπla mir in varnost, vpluli

bomo v moderne marine, vËasih pa bomo privez naπli

v malem pristaniπËu πportnega kluba. Jadrali bomo

od otoka do otoka, nekje po odprtem morju, drugje pa

po komaj miljo πirokih kanalih. V kratkem, pred nami

je tisto, kar navtiki priËakujejo vse tiste dni, ko jih

hladna zima in poslovne skrbi odvedejo daleË od nam

najljubπega okolja - morja.

HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 3HTZ_NautSlo1107_KB_01.indd 3 11/13/08 4:46:52 PM11/13/08 4:46:52 PM

Istra

5

NajveËji hrvaπki polotok kaæe navtiku dva obraza. Zahodno

obalo Istre, od Kanegre na severu in vse do rta Kamenjak na

skrajnem jugu, krasijo stoletna mesteca, katerih znaËilnost

so visoki zvoniki, ki se dvigajo nad morjem. To je obala

stoletnih vezi s severnojadranskimi italijanskimi pristaniπËi.

Vzhodna obala Istre, vse navzgor do Preluka, je bolj mistiËna,

manj naseljena in bolj redko obiskana. Tukaj se tudi manj

pluje, saj ustaljena navtiËna pot od skrajnega juga Istre vodi

k Cresu in Loπinju ter prek niza otokov proti jugovzhodu.

Spet se vraËamo k savudrijskemu svetilniku. Ko smo mimo

svetilnika, se obiËajno zapluje naravnost v Umag, tako da se

v velikem loku zaobidejo plitvine, ki se razprostirajo veË kot

pol milje stran od obale.

Umag in NovigradDva mejna prehoda, na lukobranu marine in na pomolu

umaπke obale, poleti delata s polno paro. V Umagu se

nahaja tudi ena izmed najveËjih in najboljπih marin iz

verige ACI (Adriatic Croatia International Club), najveËje

verige marin v Sredozemlju.

»e boste pripluli sem konec julija, ostanite kakπen dan in

poglejte najboljπe svetovne teniπke igralce, kako se borijo

na ATP turnirju na πkoljkastem stadionu tik ob obali. »e

pa si æelite doæiveti ambient tipiËnega istrskega ribiπkega

pristaniπËa, je za to najbolje vpluti v Novigrad, samo sedem

navtiËnih milj juæno od Umaga. Malo pristaniπËe, ki se

je vrezalo v srediπËe mesta, je prepolno ribiπkih ladij. Te

barke so opremljene za lov na πkoljke, ki so sploh posebno

bogastvo tukajπnjega morja, in lov na ribe, najbolj pogosto

na morske liste. Vaπe plovilo bo na varnem privezano v

marini Nautica, v eni izmed najbolj luksuznih marin na

Jadranu, ali pa ob lukobranu, ki pred juænimi vetrovi πËiti

novigradsko pristaniπËe.

»e imate paË raje sidranje, boste priloænost za to naπli juæno

od Novigrada v kopno vrezanem zalivu Tar, na vzhodni strani

pristaniπËa Mirne, v katerega se izliva istoimenska reka.

Zaliv je zahvaljujoË meπanju sladke vode in morja bogat z

ribami, posebno z brancini in ciplji, ki se izlovijo enkrat letno,

v decembru, pa je pravo ribiπko praznovanje.

PoreË in VrsarNadalje se vzdolæ obale, vse do Vrsarja, izmenjavajo prisrËna

mesteca, turistiËna naselja in kampi. Navtiki lahko tu vplovejo

v veË marin. Prva, na katero bomo naleteli, je marina »ervar-

Porat, ena izmed najstarejπih na Hrvaπkem. V PoreËu se

nahajata celo dve, v samem mestecu in v zalivu Mulandarija.

Enako lepo je privezati se na mestni obali, sprehoditi se po

njegovih geometriËnih ulicah, ki smo jih nasledili od starih

Rimljanov, ter obiskati znamenito Eufrazijano.

Priloænost za pristanek se ponovno ponuja v Funtani in

Vrsarju. Dve lepi, moderni in dobro vodeni marini sta svoje

mesto naπli v dveh povsem razliËnih mestecih. Funtana, kot


6

da se je skrila pred morjem, se je umaknila v notranjost in

tako na morju pustila samo ribiπke ladje, jahte in kopalce,

medtem ko se je Vrsar, πe eno mestece, v katerem se je

Casanova preizkusil na ljubezenskem podroËju, namestil

iznad zaliva, v katerem je zgrajena ena izmed najlepπih in

najboljπ vodenih marin na Jadranu. Vse obale tega pristaniπËa

so zavzele jahte, barke in ribiπke ladje, kamniti stebri ob obali

pa so pravo malo umetniπko delo - saj je kipar vsakega izmed

njih izklesal na svoj naËin. Vrsar je sicer tudi poletni dom

najveËjega æiveËega hrvaπkega kiparja Duπana Dæamonje, ki

ima okoli svojega ateljeja velik park skulptur.

RovinjDo Rovinja, naslednjega, po mnenju mnogih najlepπega

istrskega obalnega mesteca, je samo pet milj plovbe. Na pol

poti se je globoko v kopno vrezal Limski kanal. Ozek in skoraj

deset kilometrov dolg morski zaliv, ki ga je nekoË davno izdolbla

moËna prareka, je danes edinstvena geomorfoloπko-bioloπka

sredina, kateri ni primere v tem delu sveta. Na njegovih juænih

straneh raste severna, na severnih straneh juæna vegetacija, v

njegovem podmorskem svetu pa vre æivljenje. Limske ostrige,

znamenitega okusa, so skoraj brez primere.

Vsak navtik, ki je kdajkoli bil v Rovinju, ga bo znal od daleË

prepoznati. Prizor starega mesta, ki se z nizom otoËkov izpred

sebe trga od obale, in nad katerim se visoko nad morjem

vzdiguje zvonik cerkve sv. Eufemije, je edinstven v svoji preprosti

strukturi. Kjerkoli paË se æe nahajamo, naπ pogled poËiva

na hiπah, ki se dvigajo iz morja, in na zelenici Sv. Katarine,

gozdnatem otoku, ki je nekoË bilo zatoËiπËe poljskemu grofu

Karolu Milewskem, danes pa turistom, ki tu odkrivajo mir in

pribeæijo sem stran od globalizacijskega vsakdana.

Kaj pa naj πele reËemo za otoËke, ki se od rta Kurent razprostirajo

v smeri odprtega morja! Sv. Andrija, Maπkin, Sturag, Sv. Ivan in

Sv. Ivan na PuËini ter marsikatera Ëer dajejo Rovinju πarm

juænih dalmatinskih otokov, navtike pa mamijo, da v njihovem

zavetju vræejo sidro. Tudi ti otoki so polni zgodb. Sv. Andrija,

danes turistiËno podroËje, je nekdaj bil dom plemiπke druæine

Hütterott, na Sv. Ivanu pa je cerkvica, za katero so dolgo skrbeli

rovinjski ribiËi. Ta niz se konËuje s Sv. Ivanom na PuËini, veliko

Ëerjo, na kateri je zgrajen impresiven kamnit svetilnik.

BrioniNizka obala se nadaljuje πe naprej v smeri proti jugu Istre, a

navtiki bodo obiËajno premec usmerili v smer Brionov. Te je

avstrijski industrijalec Paul Kupelwieser konec XIX. stoletja iz

zapuπËenega in malarijskega otoËja pretvoril v oazo poËitka,

πporta in mondene zabave. Tukaj se da privezati v glavnem

pristaniπËu ali usidrati v pristaniπËu Sv. Mikula na Malem

Brionu. Ta arhipelag je narodni park in turistiËno podroËje,

del njegove juæne in zahodne obale z otoËkom Vanga pa so

zavzele dræavne rezidenËne vile. Brioni so tudi danes svet za

sebe. Tukaj imate priloænost obiti otoËje, na katerem so uæivale

okronane evropske glave in bogataπi. Nekdanji jugoslovanski

predsednik Tito je tu letoval skoraj petintrideset let.

Ko se napotite po otoËju, boste naleteli na prostrane

parke z livadami in eksotiËnim drevjem, goste gozdove

primorskega hrasta, biotope neverjetne meπanice æivali,

terene za golf in polo, arheoloπke ostanke dvora Gaja

Lekanija, razsute vile… Brioni so v XIX. stoletju imeli tudi

pomembno vojno vlogo. Trdnjava Minor na Malem Brionu

tudi danes spominja na te Ëase samo, da se po njej namesto

strogih K. u. K. oficirjev danes sprehajajo igralci teatra

Ulysses, katerim le-ta pomeni poletni oder in dom. Usidrati

se v pristaniπËu Malega Briona in se s pomoænim Ëolnom

odpeljati do njih, se usesti zatem v improvizirano gledaliπËe

in prepustiti Ëarovniji igre, je dobra ideja, kajne?!

PuljOd Brionov do Pulja, velikega pristaniπËa nameπËenega v

globokem zalivu, ki ga tudi danes πËiti stari lukobran, je samo


8

nekaj milj plovbe. V okviru tega prostranega pristaniπËa je

navtikom sedaj namenjenih kar nekaj privezov na obali in

marina, v kateri se vaπ privez nahaja pod sijajno ohranjeno

Vespazijanovo Areno, pod enim izmed najlepπih antiËnih

spomenikov nasploh. Preostali del zavzemajo znana hrvaπka

ladjedelnica Uljanik, nekdanji Arsenal, privezi ribiπkih ladij in

πtevilni bivπi vojni obrati, ki bodo v prihodnosti namenjeni

navtikom. Sprehod po ozkih puljskih ulicah, koncerti v Areni

in filmski festival bodo vaπemu bivanju dali vsebino.

Toda pravo navtiËno æivljenje utripa kakπno miljo bolj juæno.

Ko smo mimo puljskih kopaliπË, peπËenih obal in kamnitih

ploπË izpod vil in hotelov, smo prispeli do otoËkov Veruda in

FraπkeriÊ, ki zakrivata vhod v pristaniπËe Veruda, PjeπËano

uvalo (Valsabion) in Soline. Veruda je varno pristaniπËe, njeno

zahodno obalo so zavzeli privezi puljskih jadralnih klubov,

vzhodna pa cela pripada marini Veruda, eni izmed najveËjih

na Jadranu. V celem pristaniπËu je æivahno, saj boste tam

redko naleteli na nekoga, ki ne æeli vpluti ali izpluti. Tukaj je

sedeæ mnogih Ëarterskih flot, od tu do otokov jadranskega

niza pa je samo okoli dvajset navtiËnih milj. Jesti se da v kar

nekaterih izvrstnih restavracijah. »e pa æelite pobegniti od

vrveæa marin, vam ni potrebno iti daleË. Kopate se lahko v

zavetju otoka Fraπkere, Ëe pa æelite preæiveti mirno noË na

sidru, je dovolj vpluti v sosednji zaliv Soline.

Veruda in Soline, ter dva manjπa toda zaπËitena zaliva

Platana in Valmiæeja, so najoæji navtiËni toposi Istre. Od tu

pa do rta Kamenjak, skrajne juæne toËke istrskega kopna,

so samo tri ali πtiri milje. No, ampak juæno od Kamenjaka

nas Ëaka πe ena lepota - svetilnik Porer. Ta nas opozarja na

nevarne Ëeri, otoËke in plitvine, ki se razprostirajo miljo stran


10

od kopna. Zapluti mimo njegove petintrideset metrov visoke

trdnjave pomeni, da smo vpluli v prostor jadranskih otokov.

Plovba vzdolæ njih je to, o Ëemer tekom dolge zime sanjari

veËina navtikov. Zato se od Porera navadno dræi kurz dvajset

milj oddaljenih Unij ali pa se krene proti malo bliæjemu

Cresu. Ob tej priloænosti bomo izbrali drugaËno pot. Pluli

bomo ob vzhodni obali Istre v smeri severa vse do najveËjega

hrvaπkega pristaniπËa, Reke.

Po poti vzhodne obale IstreTakoj izza rta Kamenjak se nahajata dva lepa zaliva, PortiÊ

in Debeljak, primerna za kopanje in sidranje ponoËi, razen

Ëe ne piha burja. Malo bolj severno od njih se nahaja

pravi mali labirint otokov, otoËkov in Ëeri, ki skrivajo

vhod v Medulinski zaliv, ki nosi ime po mestu z njegove

severovzhodne obale. Velik, veË kot miljo vrezan v kopno, in

prav toliko πirok, je varno zakloniπËe za mnoga plovila. Tu, v

Pomerju, je nameπËena πe ena ACI marina. Povsod naokoli

so slikovita istrska mesteca - Premantura, Liænjan in ©iπan

- kjer se πe vedno lahko druæite z domaËini in spijete bokal

vina, toda do tja boste potrebovali prevoz.

Iz Medulinskega zaliva plujemo v smeri severa. Obidemo

nizek rt Marlera, plujemo samo mimo ribiπkega pristaniπËa

Kuje in nato gremo proti pristaniπËu Budava. Pokrajina se

hitro spreminja. Izginjajo plodna polja, ki se spuπËajo proti

morju. Vse veË je skalnate obale, obrasle z makijo ali iglavci.

Tukaj se æe nahajamo v vodah Kvarnerskega zaliva. DaleË

na severu se vidijo obrisi masiva UËke. V Kvarnerju je burja

v primerjavi s poletnim maestralom bolj pogosta in je zato

potrebno biti previden, kadar se pluje po njem. Prvi veËji zaliv

izpred premca je skoraj miljo globoko pristaniπËe Budava,

ki danes zaradi ribogojstva bolj sluæi ribiπkim ladjam kot

navtikom. Nekaj milj v smeri severa se nahaja zaliv Vinjole s

tremi kraki, izmed katerih se po obliki najdaljπi imenuje Duga

uvala. Nadaljujemo s plovbo do pristaniπËa Krnica. Tu se je

usidrala πtevilna flota, ki ribari v tem delu Jadrana.

NajveËji zaliv na tej obali Istre - Raπki zaliv, ki ga navtiki

neupraviËeno zanemarjajo, bo mnogo tega ponudil tistim,

ki vplujejo vanj; predvsem moænost pobega od poletne

gneËe in mir v osami. V njegovih 6,5 miljah, za kolikor se je

vrezal v kopno, je dovolj prostora za sidranje, osamljenih

plaæ in divjih skalnatih obal. Tu sta tudi dve mesteci,

starejπi Trget, na samem koncu zaliva, in mlajπa Tunarica

s hiπami, nameπËenimi v lepem zalivu na severovzhodni

obali Raπkega zaliva.

Plujemo dalje proti Crni punti (»rnem rtu), enemu izmed bolj

znanih kvarnerskih rtov z znaËilnim skladnim svetilnikom,

ki se dviga iz morja in nad katerim se πiri gosti temno

zeleni gozd. Obala proti severu je pusta in nenaseljena,

razen lepega pustega zaliva Prklog in naseljene Sv. Marine,


12

pa je tako do Rabca potrebno pluti sedem milj. Rabac, prvi

izmed mestec na katere bomo naleteli tekom plovbe do

Preluka, πe vedno Ëaka, da ga navtiki odkrijejo. Privez na

obali, sidriπËe v zalivu in naËrtovana marina je to, kar se

ponuja. Do MoπÊeniËke Drage, s katero se zaËne niz slavnih

letoviπË vzhodne istrske obale, je πe deset milj. ©li bomo

mimo Plominske luke, globokega zaliva, v katerem se je

namestila velika termoelektrarna, in mimo trajektnega

pristaniπËa Brestova in nato vpluli v vode Reπkega zaliva.


15

Kvarnerski in podvelebitski otoki - Krk, Cres, Loπinj, Unije,

Srakane, Ilovik, Rab, Pag ter mnogi manjπi, kot tudi obala,

imajo dva obraza. Vse do Preluka, kjer kopno naglo pod pravim

kotom zavija proti jugovzhodu, je kraljestvo bogate vegetacije,

toda takoj ko smo mimo Reke obala postaja ostra, izbrazdana

z zalivi, v katere so vodne struge nanesle sijajne prodnike in

oblikovale osamljene peπËene obale. Severne strani Cresa, Krka,

Raba in Paga so ogolele zaradi sunkov burje, medtem ko imajo

juæne strani mnogo veË vegetacije, tu pa se tudi v glavnem

nahajajo otoËna naselja. No, do Loπinja in manjπih otokov

Suska in Ilovika, ki so dalje na odprtem morju, ta veter dospeva

oslabljen in tudi zato so njihove severne obale bolj zelene...

Po kanalih med temi otoki v sezoni pluje polno jadrnic in jaht,

ki poganjajo k jugu ali se od tam vraËajo. Ta obala je prepolna

zalivov in sidriπË. Dovolj je, Ëe reËemo Punta Kriæa, MaraËol,

Artatore, Ilovik, Krivica, Δifnata, da se pred oËmi pojavi slika

πtevilnih varno usidranih ladjic. Tu se nahaja tudi kar nekaj

modernih marin. Na kopnem se te nahajajo v IËiÊih in Opatiji,

na otokih pa v Puntu, Cresu, Malem Loπinju, Rabu in Supetarski

Dragi. Velebitski kanal pa je sploh znana nasprotnost. Skoraj

povsem gola obala se strmo spuπËa v morje in ni ravno

naklonjena navtiku, toda tudi tu se da najti lepoto in samoto.

Opatija in RekaNo, vrnimo se k plovbi. Medtem ko poËasi plujemo v prostrani

Reπki zaliv, nas niz belih peπËenih obal kliËe k pristanku in

kopanju. Pred nami na kopnem so πtevilna mesta - MoπÊeniËka

Draga, Lovran, Ika, IËiÊi, Opatija in Volosko. Menjavajo se plaæe,

mala pristaniπËa, marine, hoteli in vile... Naπ izbor za privez bo

ACI marina v IËiÊih, ena najboljπih iz te verige. »akajo nas dolgi

sprehodi ob opatijski obali, æivahnost teh mestec v poletnem

obdobju plovbe ali prebujanje narave spomladi in sonËni zahodi

proti koncu poletja ter konec sezone v septembru in v oktobru.

Pot bi nas lahko odvedla tudi do Reke, najveËjega hrvaπkega

luπkega mesta, sploh Ëe smo se tukaj znaπli v zaËetku junija,

ko se odvija Fiumanka, najveËja regata teh krajev, ali v

septembru, ko je na razporedu Galiola, regata, v kateri je,

pogosto tudi po teæavnem morju, potrebno doseËi Ëer Galiolo,

ki se je zasidrala sredi Kvarnerja, in se vrniti. Reka je tudi mesto,

poznano po dobrih jadralcih in ribiËih. Tukaj se nahajajo

njihova mala pristaniπËa in klubi.

Iz Reπkega zaliva se redko pluje vzdolæ obale v smeri juga.

Glavne navtiËne poti vodijo ob juæni obali Krka in naprej do

Raba ali ob Cresu in Loπinju. Od Reke proti jugu se vzdolæ

obale nizajo zgodovinsko bogata mesteca. Bakar, v globokem

in dobro zaπËitenem Bakarskem zalivu, je staro pomorsko

srediπËe in πola. Na jugovzhodnem koncu Bakarskega zaliva

se nahaja Kraljevica in njena ladjedelnica. Tu so tudi

Selce, Crikvenica in Novi Vinodolski, moderna turistiËna

srediπËa, iz katerih se πtevilne barke in gliserji vsak dan

odpravljajo do zalivov in plaæ, ki leæijo na severni obali

Krka. Senj, najveËje podvelebitsko pristaniπËe, je mesto

Kvarner


16

bogate zgodovine. To srediπËe senjskih uskokov, na katere

spominja trdnjava Nehaj, je nastalo æe v obdobju antike, v

XIX. stoletju pa je bilo pristaniπËe jadrnic. »eprav ta mesta

nimajo komercialnih marin, se v njih da najti privez na

njihovih obalah. Na tem podroËju je burja najmoËnejπa na

Jadranu, toda Ëe pozorno spremljamo vremensko napoved,

in Ëe znamo uvideti njene predznake, se tudi v tem akvatoriju

da uæivati. Od Senja in vse do Novigradskega morja nadaljuje

se relativno redko naseljena in negostoljubna obala z enim

mestom, Karlobagom, pa se bomo tako vrnili v eno izmed

opatijskih marin in zapluli v smeri juga. Najprej bomo obpluli

Krk, potem pa se napotili okoli Cresa in Loπinja.

KrkZapuπËamo opatijske kraje in po jutranji tramontani

prihajamo do Glavotoka na otoku Krku. Za nami je severno

od nas ostal zaliv Omiπalj, ki enakomerno deli industrijske

terminale in priveze ter lepe omiπaljske hiπe. Tukaj se

nahajajo tudi Njivice, turistiËno mesto z malim pristaniπËem

in dobrimi restavracijami, in seveda Malinska, katero navtiki

vse bolj pogosto obiskujejo in v kateri je zgrajeno tudi manjπe

pristaniπËe, in na koncu sta tu Porat in VantaËiÊ, nekoË ribiπki

vasi, ki se vse bolj razvijata v mesteci. Od Glavotoka, kamor

smo pripluli, se zaËne za plovbo najprijetnejπi del Krka.

Tukaj se nizajo πtevilni zalivi z obrobnimi gostimi gozdovi,

v katerih se da usidrati na samoti, nekje pa se da najti tudi

mesto za privez. Da se pristati tudi na samem rtu Glavotok

pod samostanom in cerkvijo svete Marije, toda v glavnem

se pluje do Vele in Male Jane, Torkula ali Sv. Fuske in tam

se poiπËe mesto za plovilo. Iz naslednjega zaliva - Valbiske,

plujejo trajekti do Meraga na Cresu skoraj neprestano. Da se

usidrati tudi v zalivih Lagdimor in Sv. Juraj med Valbisko in

mestom Krk in od tam odpluti do glavnega otoπkega mesta.

Krk, staro glagoljaπko srediπËe, je mesto prebogate preteklosti,

in Ëe najdete privez v njegovem pristaniπËu, ostanite tu vsaj

en dan, da obiπËete mesto, njegove cerkve in ozidje. »eprav

je Krk najveËje mesto na otoku, je navtikom bolj pomemben

tri milje vzhodni Punat. V mestecu na vzhodni obali, v

popolnoma zaπËiteni Puntarski dragi, se nahaja ena izmed

najstarejπih in najboljπih hrvaπkih marin z bogato ponudbo

in lastno ladjedelnico. Tudi v Puntarski dragi se nahaja mesto,

ki ga je vredno obiskati. Na otoËku Koπljunu so benediktinci v

XII. stoletju ustanovili samostan. Vredno je obËutiti to ugodje

miru in kontemplacije ter obiskati bogato samostansko

biblioteko. Vsekakor se v zalivu da tudi usidrati.

Najlepπe krπke plaæe so na skrajnem jugu otoka izpod

Stare Baπke in na poti proti Senjskim vratom, enem izmed

mitiËnih mest burje na celi vzhodni jadranski obali. V obalo

vrezane bele peπËeni plaæe, ki so prav tako gole, brez dreves,

do katerih se pride z barko, so slikovite in lepe za kopanje. Ko

smo mimo Senjskih vrat, vplujemo v Baπko drago, veliki zaliv


18

mesta Baπke, v katerem je najveËja plaæa na otoku. Vzdolæ

plaæe se nahajajo moderne zgradbe in hoteli, stari del mesteca

pa se je namestil okoli lukobrana, ki πËiti mestno pristaniπËe.

Naprej proti severu in po celi severni strani otoka se nadaljuje

negostoljubna obala, ki jo je burja izoblikovala. Vela in Mala

Luka sta edina dva zaliva, ki nam bosta omogoËila zaklon vse

do Vrbnika, kateri se je namestil na sredini severovzhodne

krπke obale. NekoË so v njem vladali knezi Frankopani,

poleg Zrinskih najbolj mogoËni hrvaπki fevdalni velikani.

»e vplujete v malo vrbniπko pristaniπËe in se priveæete izza

visokega lukobrana, ki vas bo zaπËitil pred burjo, boste to

mestece zagledali dobesedno nad seboj. Seveda boste tudi

varno uæivali v njegovi atmosferi, odliËni vrbniπki ælahtini in

nekaterih izvrstnih restavracijah ali konobah s terasami, s

katerih seæe pogled na Vinodolski kanal. V njem se na krπki

obali nahaja πe eno veËje naselje, ©ilo, nekdanje glavno

otoπko trajektno pristaniπËe. NedaleË od ©ila leæi zaliv Soline,

podobno kot Punat povsem zaprt in za navtike pomemben

zaliv. To je edino varno sidriπËe na severni strani Krka in

v njem se zato veæejo in sidrajo πtevilne barke in jahte. Iz

Solin do skrajne severozahodne toËke otoka je potrebno iti

skozi Tihi kanal in zapluti izpod Krπkega mosta, z izgradnjo

katerega se je Krk povezal s kopnim.

Cres in LoπinjZdaj, ko smo pripluli do rta ©ilo, smo obpluli Krk in lahko se

vrnemo na obalo izpod UËke, v naπe zaËetno pristaniπËe. »akajo

nas namreË zalivi in pristaniπËa Cresa in Loπinja in tako bomo

s prepolovitvijo Reπkega zaliva, prispeli do Jablanca, skrajne

severne toËke otoka Cresa. Zdaj, ko smo mimo Porozine,

nadaljujemo s plovbo ob nenaseljeni obali vse do Creskega

zaliva, do mestec Cres in Valun. Medtem ko plujemo, se

spominjamo, da sta Cres in Loπinj bila nekoË pri mestecu Osor

povezana z nizko oæino. Kasneje je bil izkopan kanal, katerega

danes uporabljajo mnogi lastniki manjπih barki in jaht, kadar si

æelijo skrajπati pot. Nam se nikamor ne mudi, nasprotno, πele

zapluli smo vzdolæ otoka in prispeli do mesta Cres. ZahvaljujoË

odliËno zaπËitenem zalivu, privezom na obali in prostrani z

vsebino bogati ACI marini, je Cres tudi glede pomorskega

prometa æivahno mesto.

Navtik bo v njem opazil eno najlepπih malih pristaniπË na

Jadranu, se potepal po ulicah z mnogimi zgradbami renesanËne

ljudske arhitekture, razgledal katedralo, obiskal muzej, mestna

vrata ali se odpravil do neke izmed vasi na vrhu otoπkih hribov,

kot na primer do Loznate, uæival v pogledu in creski jagnjetini…

Naslednji dan, v primeru lepega vremena, pa se bo vrnil v

Valunski zaliv, saj to je eden izmed razlogov, zakaj smo tukaj.

Cela njegova vzhodna in juæna obala ima vrsto preËudovitih

plaæ. Usidrajte se izpred njih, potopite se v modrino preden se

odpravite proti Valunu, ki je ohranil domaËnost. Tu je prostora

za privez dovolj le za nekaj jaht, in πe to samo v primeru, da

ne pride do nevihte. Æupnijska cerkev z Valunsko ploπËo, enim

izmed pomembnejπih glagoljaπkih spomenikov, gostilnica v

starem mlinu (toπu), malo pristaniπËe in sprehod do niti dva


19

kilometra oddaljenih Lubenic na 378 metrov visoki skali nad

morjem nas terjajo, da tudi tukaj ostanemo Ëim dlje.

Zatem plujemo okoli rta Pernat in nato proti Malemu Loπinju,

ki je oddaljen okoli trideset milj. Tudi na tej poti imamo kaj

obËudovati. Na zaËetku bomo pluli ob strmi obali, πe enkrat

razgledovali Lubenice z morja, πli mimo nekih manjπih zalivov

in pripluli do MartinπÊice, naselja na dnu πirokega zaliva s

pogledom na nenaseljeni otoËek ZeË. PriporoËa se ustaviti tudi

v zalivu Ustrine pod istoimenskim mestecem visoko na obrobju

poboËja. Od tam pa do Osorja se tekom treh milj plovbe nizajo

mali zalivi, skoraj v vsaki pa je Ëudovita peπËena plaæa.

Osor se razprostira Ëez oba otoka, leæi na poboËjih creskih

griËev in nizki oæini izpod OsorπÊice na loπinjski strani. V

sezoni nam druæbo delajo barke, ki Ëakajo, da se odpre

prehod, da bi lahko vpluli v Loπinjski kanal. Tokrat se jim

ne bomo pridruæili, temveË se bomo usidrali v enem izmed

zalivov severnega dela Loπinja, ki se nizajo vse do najbolj

severnega loπinjskega rta. Od tam pa vse do Malega Loπinja

bomo pluli vzdolæ slabo razËlenjene obale, razen zaliva

Liski, ki je primeren za sidranje, in nadaljevali vse do rta

Kurila ter nato obrnili krmilo proti pristaniπËu Mali Loπinj.

No, preden vplujemo tja, se bomo ustavili v zalivu Artaturi.

Ta veliki zaliv s kar nekaj kraki je odliËno zakloniπËe, ki

πËiti pred tramontano in neverinom, in je samo πtiri milje

oddaljen od obale v Malem Loπinju.

Mali Loπinj je v primerjavi z drugimi mesti jadranskih otokov

relativno veliko mesto. To se vidi, ko plujete v njegovo skoraj

tri milje dolgo pristaniπËe. Mestne zgradbe, z obeh strani

pristaniπËa, dolga obala, πirok trg na dnu obale... V XVIII. in XIX.

stoletju je to bil eden izmed najvplivnejπih pomorskih srediπË

na Jadranu. Loπinj se je s pojavom parnika preusmeril v turizem.

Navtikom Mali Loπinj nudi vrveæ jadranskega mesteca,

polnega privezov, v marini na severovzhodni obali in na

samem dnu pristaniπËa ter tudi na obali mesta. Mnogi se v

Malem Loπinju zadræijo nekaj dni in se od tam vsakodnevno

odpravljajo do nekega izmed zalivov na juæni obali otoka ali

do otoËkov Unije in Srakane ter do Suska, Ilovika ter Velikih

in Malih Orjul. Do teh otokov bomo πli malo kasneje, sedaj

pa zaplujmo vzdolæ zalivov do skrajnega juga otoka.

Veliko pristaniπËe »ikat, na katerega bomo naleteli, ko se

bomo odpravili proti jugu, je hkrati tudi najveËje mestno

kopaliπËe in izvrstno sidriπËe. Nato sledijo zalivi, kot na

primer Veli æal ali Sunfarni, na razpolago veËinoma le

tistim, ki do njih priplujejo. To πe bolj velja za Krivico

in Balvanido, poleg zaliva Plijeski, zadnjega na zahodni

strani otoka. Krivica je eden izmed najveËkrat posnetih

hrvaπkih zalivov. Na πtevilnih plakatih se pojavlja iz zraka

posnet motiv ladjic, privezanih pod borovci v zalivu, ki ima

obliko primerno svojemu imenu, in sicer zavija v kopno v

obliki Ërke S.


20

Pri obisku Loπinja in Cresa bomo malo zastali in odpluli do

bliænjih otoËkov. Najprej gremo do Unij, povsem posebnega

otoka. Njegova severna stran, na kateri je kar nekaj velikih

in za sidranje odliËnih zalivov, je kamnita in prekrita z gosto

makijo in gozdom, na jugozahodu pa se nahaja nizek in z

laporjem prekrit otoËek. Ta zemlja je izjemno plodna in nekoË

so jo prebivalci Unij celo obdelovali. Edino otoπko naselje, ki

ima okoli tristo hiπ, se nahaja tik ob tem polju. Za ogled se je

potrebno privezati ob dolg mestni pomol, ki se uporablja tudi

za odvijanje rednega ladijskega prometa, ali pa se je mogoËe

usidrati v zalivu, ki je odprt severozahodnim vetrovom.

Plaæa se razprostira preko celotne obale, dobro pa se je v

lokalnih gostilnicah, kjer lahko najdete jedi, pripravljene

po starih otoπkih receptih iz æivil z domaËih polj in Ëred. »e

zapiha severozahodnik ali pa se trenutno æelite usidrati v

zalivu izven mesta, boste odpluli do vzhodne strani otoka

v zaliv MaraËol, Podkujni ali VogniπÊa. V MaraËolu je vedno

najveË plovil. Ta dobro zaπËiten in globoko v kopno vrezan

zaliv izberejo tisti, ki imajo raje samoto, pa tako na sidru ali

na boji cel dan uæivajo v kopanju in pogledu na sosednje

barke. Kadar v MaraËolu ni prostora, ostaja moænost plovbe

v dva sosednja, toda manjπa in malo slabπe zaπËitena zaliva

- Podkujni in VogniπÊa.

Pet milj juæno od Unij se nahaja otok Susak. PloveË tja

moramo iti πe mimo Velih in Malih Srakan. Pod Suskom

se bomo morda samo usidrali v zalivu Bok, obkroæeni s

peπËenimi plaæami, kakrπne lahko najdemo na celem tem

peπËenem otoku, na katerem je stalno naseljenih vsega okoli

dvesto prebivalcev, ali bomo pa pristali v edinem pristaniπËu

na Susku, v zalivu DragoËa. »e smo to izvedli v avgustu, ko na

obisk svojemu otoku pridejo skupaj s svojimi potomci πtevilni

izseljenci, ki so od tu odπli v Ameriko, bomo naleteli na

poseben kolorit. SuπËani se iz sveta semkaj prihajajo poroËat

in tako lahko v poroËnih sprevodih πe vedno vidimo krasno

noπnjo otoka Suska.

Tudi najbolj juæna otoka loπinjskega arhipelaga, Ilovik in Sveti

Petar, sta izjemno slikovita, Ilovik pa je tudi najbolj popularno

severnojadransko sidriπËe. Prehod med otokoma Ilovik in

Sveti Petar je bil poznano sidriπËe na pomembni pomorski

poti æe od obdobja BeneËanov. Mnogo je mest na prehodu,

toda tudi v sezoni je tukaj moæna gneËa. Vseeno lahko

uæivate v jutranjem zbujanju na sidru, sploh Ëe ste zasidrani

pod Svetim Petrom. Barka mestne pekarne bo okoli osme ure

obπla plovila in ponudila toplo pecivo in rogljiËke, v πtevilnih

konobah in restavracijah pa se bodo naπle tudi sveæe ribe.

Iz Ilovika ponovno odplujemo v smeri Osorja, najprej ob

nenaseljenih otokih Vele in Male Orjule, kjer se poleti zasidra

veËje πtevilo bark, nato pa vzdolæ kar nekaterih zalivov.

Ko jih obplujemo, bomo prispeli do pristaniπËa Rovenska.

To je juænejπe pristaniπËe Velega Loπinja, najstarejπega in

najlepπega otoπkega mesta. Vsekakor je vredno izkoristiti

priloænost in vpluti v njegovo malo pristaniπËe ter se privezati

izpod baroËne cerkve na obali. Ko izplujete, boste proti severu

najprej naleteli na zaliv Baldarka, potem na pristaniπËe Sv.

Martin, potem pa na prehod Privlaka, ki takrat, kadar je odprt

omogoËa plovbo v pristaniπËe Malega Loπinja. Naprej ni

boljπih zakloniπË pa tako plujmo naravnost v smeri Nerezin,

dobro zaπËitenega in prostranega pristaniπËa. Prijetno se je

sprehoditi po mestu, tisti z æeljo po planinarjenju pa se lahko

odpravijo tudi do vrha OsorπÊice, od koder je moæen pogled

na celoten arhipelag, po katerem pravkar plujemo. Ostali sta

nam samo πe slabi dve milji, da priplujemo do Osorja z juæne

strani, in spet smo na Cresu.

V primerjavi z loπinjsko stranjo kanala, je creska stran bolj

pristopna. Obrasla je z gostim zelenjem, zalivi pa so vsi

ozki in na koncu plitki. Najlepπi sta Sonte in Jaz. Od tu se v

naslednjih treh miljah plovbe proti jugovzhodu vse do zaliva

Kaldonta nizajo prelepi mali zalivËki in nekatere peπËene

obale znotraj teh. Zaliv Kaldonta je varno sidriπËe. V malem

kraku, pred juæno obalo zaliva, se nahajajo bazeni za gojenje


22

rib. Sosednji zaliv MartinπÊica je najveËji v nizu na poti

proti najbolj juænem creskem rtu Suha. Tukaj je tudi zaliv

JadriπÊica, ki se je veË kot miljo globoko vrezal v kopno in nosi

tudi naziv pristaniπËa. Proti koncu zaliva se je ugnezdila vasica

Pogana s pribliæno petdesetimi ribiπkimi hiπami. Od konca

JadriπÊice do edinega naselja na tem delu otoka, vasi Punta

Kriæa, je potrebno samo kilometer in pol voænje po cesti. Tukaj

je bil glavni poklic meπËanov vzreja ovc, pa boste tako takoj

opazili razliko v primerjavi z ribiπko obmorsko Pogano. Na juæni

obali Cresa se nahajata πe dva zaliva, Baldarin in Meli, toda mi

plujemo v pristaniπËe Pod sv. Kriæ, poznano cresko sidriπËe.

V pristaniπËu Pod sv. Kriæ, v katerem se poleg zalivov Kolorat

in Majiπka, in poleg zalivov Ul in VrË ter nekaterih manjπih, πiri

atmosfera, kakrπna je na Jadranu vladala pred nekaj desetletji.

Zalivi so ohranili naravni izgled in samo nekje bomo naleteli na

kakπen manjπi pomol. Tu ni boj, koncesionarjev in modernih

navtikov. Semkaj se v glavnem prihajajo usidrat tisti, ki beæijo

od gneËe in si æelijo uæivati v neokrnjeni naravi.

VeËina navtikov ima najraje sidriπËa v dveh malih zalivih pod

rtom Kolorat. Prvi se kakor rt imenuje Kolorat, poleg pa je

zaliv Majiπka. Glede na to, da je celoten ta del Cresa porasel

s primorskim hrastom, je tu tudi loviπËe, saj je gozd prepoln

divjadi, posebej srn in jelenov, ki se spuπËajo proti morju.

Najgloblje se je na tej strani Cresa v kopno vrezal zaliv Ul, drugo

severno pristaniπËe vasi Punta Kriæa. V mestu je tudi gostilnica,

kamor lahko greste zveËer ven. »e v Ulu ni prostora, se je

moæno usidrati v sosednjem, malo bolj severnem zalivu VrË.

Iz pristaniπËa Pod sveti Kriæ bomo odpluli na Rab, saj je vzhodna

obala Cresa dosti pusta, z maloπtevilnimi zalivi in naselji. Kdor

pa vseeno æeli pluti tukaj, bo naletel na lepoto TovernaπÊice, na

nizek otoËek Trstenik, Veliki in Mali Δutin, zaπËiten zaliv KruπÊica,

otok Plavnik, ki se je usidral med Krkom in Cresom, vrveæ

Meraga, drugega otoπkega trajektnega pristaniπËa i Ëarobno

sliko Belega, mesta na vrhu skale, ki se dviga nad morjem iznad

male peπËene plaæe in pristaniπËa. Kakor Lubenice na zahodu,

tako tudi Beli stoji kot na kakπni mrtvi straæi nad vzhodno obalo

Cresa, ki jo poËasi zapuπËamo.

RabZa navtike je otok Rab, sploh ko se zmanjπa najveËja

poletna gneËa, idealno mesto za pristanek in veËdnevni

postanek v njegovih vodah. Mesto Rab se s svojimi πtirimi

zvoniki, ki so del njegovega enkratnega prizora, lahko po

renesanËni dediπËini primerja s Hvarom in KorËulo.

»e do Raba priplujemo s severa, bomo najprej vpluli v

Kamporsko in Supetarsko drago. Na koncu teh zalivov,

zakljuËenih s prostranimi in deloma obdelanimi polji,

je povsod plitko, nekje pa je celo blato. Medtem ko je

jugozahodna obala polotoka kamnita, pa je severovzhodna

povsem drugaËna. Tvori jo lapor rdeËkastega odtenka, v

katerega so valovi izdolbli razliËne oblike. V Supetarski

dragi se nahaja velika in dobro zaπËitena marina. Kakor

celoten severni del otoka, tudi Loparski zaliv, tretji v tem

nizu, najmanj spominja na obiËajne jadranske pejsaæe. S

severne rabske obale seæe pogled na PrviÊ, Goli in Grgur,

tri gole in nenaseljene otoke. Za ljubitelje kopanja na

mivki je ta del Raba raj, zato so tako poimenovali tudi

veliko peπËeno plaæo izpod hotelskega naselja San Marino

v zalivu Crnika. Tu je tudi marina, ki jo pred navræenim

kamenjem dobro πËitijo lukobrani.

Naprej se nadaljuje burjasta stran otoka, skoraj gola in brez

zalivov. Edini zaliv na tej strani otoka je zaliv Mag. Ta pejsaæ

traja vse do trajektnega pristaniπËa Miπnjak, izgubljati pa

se zaËne, ko vplujemo v pet milj dolg Barbatski kanal s

πtevilnimi manjπimi pristani. Podolgovat nenaseljen otok

Dolin kot usidran naravni lukobran πËiti jugozahodno obalo

Raba skoraj vse do samega mesta.

Naπ cilj je rabsko pristaniπËe. Vrh polotoka je rezerviran

za potniπke ladje, medtem ko mestno obalo v glavnem

zavzemajo mestne barke in ladje, ki organizirajo turistiËne


24

voænje. NajveË navtikov se priveæe v marini na severovzhodni

strani pristaniπËa. Najlepπa noËitev v mestu je na sidru na

drugi strani polotoka, v dolgem in prostranem zalivu Sv.

Eufemije. Najboljπe je prav tam, kjer se konËuje kvartet

zvonikov, nedaleË stran od malega zaliva Palit, kjer so mnogi

mali pomoli. Na severni strani tega zaliva je franËiπkanski

samostan iz XIII. st., po katerem zaliv nosi ime.

Od zaliva Sv. Eufemije do najbolj zahodnega rta Kalifronta

se niza sedem veËjih in nekoliko manjπih zalivov, vsi po vrsti

pa so vsem morskim popotnikom enako mamljivi. Cel ta

rabski polotok je prekrit z gostim gozdom, ki vas bo obkroæal

tudi v omenjenih zalivih. Tiste, bliæje Fumiji, so zasedli hoteli,

ko pa se pribliæujete Kalifrontu, je objektov vse manj. Skoraj

vsi zalivi se konËujejo s peπËenimi ali prodnatimi plaæami.

V tem nizu zalivov se najboljπe zakloniπËe nahaja v prvem

zalivu, v Sv. Mari.

PagOdpluti v poletnem popoldnevu iz Sv. Mare do Paga oziroma

do njegovega skrajnega severozahodnega rta Lun, pomeni

samo πest milj prijetnega jadranja po maestralu. »eprav je

Pag s svojim veËjim delom izven glavne navtiËne rute - to

se v glavnem nanaπa na njegovo severno in jugovzhodno

obalo - se tudi vzdolæ njega kar dosti pluje. Vsekakor bomo πli

mimo otoËkov Veli in Mali Laganj ter Dolfin, ki so del rute, ki

vodi proti Novalji oziroma πe bolj juænim ©imunom, toda tudi

ob tem deset milj dolgem in ozkem paπkem rtu bomo naπli

ustavljanja vredna mesta in zalive. Tovarnele, Jakiπnica ali

zaliv PotoËina so neki izmed njih.

Povsem drugaËna atmosfera je v Novalji, letoviπËu mladega

mondenega sveta æeljnega celonoËne zabave. »eprav se ta

odvija predvsem na plaæi ZrÊe, na drugi obali otoka, se tudi

v Novalji Ëuti ta malo razuzdana atmosfera, pa raËunajte

na to, Ëe ste se zasidrali v πirok, zahodu in nevihtam odprt

zaliv ali pa ste se uspeli privezati na obali. Veliko bolj varni


25

boste, Ëe odplujete do osem milj oddaljene marine ©imuni.

Hkrati boste πli tudi mimo golih in nenaseljenih otoËkov

©krda in Mauna. Marina v ©imunih ni veliko spremenila videz

globoko v kopno vrezanega zaliva. Arhitekti so spoπtovali

konfiguracijo, zato so po izgledu zaπËitenega kraka tako

zgradili tudi njene obale.

Iz ©imunov se lahko odpravite na drugo stran otoka, do mesta

Paga. To mestece izjemnega urbanizma, Ëipke, paπkega sira

in soli morate doæiveti, ko ste æe pripluli do otoka. Do njega

bomo prispeli nekoliko kasneje, ko obplujemo jugovzhodni

del otoka. PloveË dalje proti jugovzhodu bo Pag postopno

postajal vse niæji, sploh ko bomo mimo Koπljunskega zaliva,

in ko prispemo do Povljane. Tukaj smo ponovno na podroËju

moËne burje, pa tudi jugo je moËan v kanalu, ki se razprostira

med Pagom in Virom, zato je tu potrebno pluti previdno.

Zaklon lahko najdemo v zalivih Stara Povljana in Dinjiπka,

nasproti Ninskega in LjubaËkega zaliva, ki se nahajata na

severni obali Ravnih kotarjev. Pag je s kopnim povezan z

mostom, izpod katerega zaplujemo v Velebitski kanal. Po

burji je kanal zelo nevaren za plovbo, posebno pozimi in

zgodaj spomladi.

Tudi to je en izmed razlogov, zakaj se je mestece Pag

razvilo na dnu dobro zaπËitenega zaliva. Ko se priveæemo

na mestni obali, se lahko mirni napotimo po ulicah mesta,

katero skrbno pazi bogato zgodovino, in πe danes izraæa

sliko po Ëloveπkih merilih oblikovanega prostora. Pag je

prav tako veselo mestece, polno æivljenja, v katerem se je

paπka Ëipka razπirila in dvignila nad mestom, v katerem se

Ëuti vonj sira in mlade jagnjetine v konobah... Zjutraj pa

vsekakor zaplujte po zalivu in se usidrajte pred eno izmed

osamljenih plaæ ali pa pod Metajno, ZuboviÊi, Casko. Ko

pa odidemo iz Paπkega zaliva, bi bilo dobro do Lun, kjer

smo tudi priËeli to paπko plovbo, pluti spet vzdolæ kamnite,

severne obale otoka, kjer sta nam na poti ostali samo πe

trajektni pristaniπËi Æigljen in Stara Novalja.


27

Dalmacija

Ko na poti proti jugu priplujemo do Premude, Silbe in Oliba,

vemo, da smo vstopili na podroËje zadarskega arhipelaga, ki

obsega tudi πtevilne druge otoke. Njemu pripada tudi juæni

del otoka Paga, ki pa smo ga skupaj s severnim delom otoka

pravkar obpluli. Ponovno se sreËujemo z nizko in plodno

obalo ter z nekaterimi izmed najstarejπih jadranskih mestnih

aglomeracij. Tu se nahajajo Nin, Zadar in Biograd, prepolni

zgodovinskih sledi. Tudi pred njimi je niz otokov: Dugi otok, Iæ,

Ugljan, Paπman, Vrgada in drugi. »e nas zanimajo mala otoËna

mesta ali paË iπËemo nedostopne kraje oziroma se æelimo

zasidrati v zalivih kot sta Pantera ali TelaπÊica, katera ima status

naravnega parka, bomo vse to naπli med temi otoki. Tukaj

bomo ponovno naleteli na πtevilne moderne marine.

Silba in OlibV zadarski akvatorij se navadno pripluje iz Ilovika. Dræi se kurz

Silbe in nadaljuje dalje proti Premudi, ©kardi, Istu in Molatu.

Silba je staro kapitansko pristaniπËe na istoimenskem otoku.

Priveæe se navadno v pristaniπËu Mul, v vzhodnem silbskem

pristaniπËu, dobro zaπËitenem pred severnimi vetrovi z visokim

pomolom. Da se privezati tudi z druge strani otoka v pristaniπËu

ÆaliÊ, ki je glavno otoπko pristaniπËe, toda zaradi prometa

potniπkih ladij in odprtosti severozahodnim vetrovom je boljπi

prvi izbor. Silba se nahaja na nizki oæini sredi otoka. Tu so stari

kapitani gradili svoje hiπe z velikimi parki polnimi rastlin, ki so

jih prinaπali z vseh strani sveta. Zgradili so tudi πest posveËenih

cerkva. Razen izpod mesta, se na Silbi da usidrati tudi severno v

zalivu Pernastica ter juæno v pristaniπËu Sv. Ante. Sestavljata jo

dva zaliva, bolj zahodni Sv. Ante in bolj juæni Porat. V zahodnem

se na obali nahaja kapelica, po katerem je zaliv tudi dobil ime,

medtem ko se v Poratu nahaja lepa peπËena plaæa.

Vzhodno od Silbe je Olib, nizek otok, ki ga veËina navtikov

neupraviËeno zaobide. Morda tudi zato, ker je za razliko od

kapitanske Silbe bil otok kmetov, pa je zato manj poznan.

Prebivalci Oliba so se nekoË ukvarjali s seËnjo in prevozom drv

za gretje v Benetke in Zadar. Glede na to, da se je od drv in

poljedelstva teæko æivelo, so se mnogi z otoka izselili v Ameriko.

Njihovi potomci se dandanes vraËajo in bivajo na otoku vsaj

kakπen poletni mesec. Uæivajo, kot lahko tudi mi, na njegovih

peπËenih plaæah, ki se razlikujejo od tistih z belimi prodniki na

okoliπkih otokih.

Premuda in ©kardaIz Silbe se najveËkrat pluje do Premude, otoka na odprtem

morju z enim izmed najlepπih sidriπË, Krijalom. PristaniπËe Krijal

je prehod med Premudo in nizom grebenov, ki se razprostirajo

paralelno z obalo in tvorijo zaπËiteno laguno, globoko najveË

pet metrov, v kateri se morje preliva v vseh moænih modrih

odtenkih. Hkrati pa je tudi sidriπËe precej varno, saj nas grebeni

dobro πËitijo pred valovi. Mesto Premuda se nahaja malo iznad

morja na slemenu otoka. Samo dve milji od tu leæi πestdeset

metrov globoko ena izmed najbolj znanih potopljenih ladij

Szent Istvan. Iz Premude plujemo ob juæni obali poleg zalivov

Premuda, Zaporat in ©iroka v smeri ©karde. Ko prispemo do

Zadarski akvatorij


najbolj juænega premudskega rta Lopata, bodo severno od nas

ostali Grebeni, tri gole visoke Ëeri, okoli katerih se bo vedno

naπla kakπna manjπa ribiπka ladja.

Na opusteli ©kardi se na severovzhodni obali ob malem zalivu

Trate nahaja okoli dvajset hiπ. Zadnji stalni prebivalci so ga

zapustili pred nekaj leti, pa so hiπe tako obiskane samo poleti.

Enako je tudi z zalivom Griparica, v kateri se nahaja obnovljena

stara zapuπËena hiπa z utrdbo. Zaliv je primeren za sidranje,

kadar piha maestral pa se da obiËajno naleteti na okoli pet do

πest plovil na sidru.

Ist in MolatJugovzhodno od ©karde sledita dva za navtike pomembna

otoka, Ist in Molat. Najprej pristanemo na Istu v zalivu ©iroka,

ki bi jo lahko poimenovali tudi pristaniπËe istoimenskega

mesteca, katero se je namestilo na oæini med dvema zalivoma,

ki imata povsem razliËna izgleda. Severozahodo obrnjena

KosiraËa z malimi pristaniπËi, pomoli in hiπicami ob morju

πe vedno dræi atmosfero ribiπkega pristaniπËa, medtem ko je

proti jugovzhodu obrnjena ©iroka poleti prepolna jadrnic in

jaht razliËnih vrst, na obali pa ima velike hiπe za nastanitev

turistov. Mest za privez je dovolj, z notranje in zunanje strani

pomola ter na πtevilnih usidranih bojah. Zaliv je varen, razen

Ëe ne piha jugo. »ez dan se boste na miru kopali, zveËer pa

napotili s pomoænim Ëolnom k obali. Ne usedite se takoj v eno

izmed restavracij. Izza mesta se priËenja steza, ki vas bo za

okoli dvajset minut privedla na 175 metrov visok vrh Straæa in

do cerkvice “Gospa od Sniga”, od koder seæe krasen pogled na

prehod Zapuntel (preko katerega poleti plujejo πtevilne ladje in

Ëolni), bliænje otoke ©karda, Premuda, Silba, Olib in Molat, ki so

kot na dlani pred vami.

»e dvomite ali bi ostali na Istu ali paË raje odpluli na sosednji

Molat, je reπitev za to lahko tudi sidranje v Zapuntelu, morski

oæini med tema dvema otokoma. V prehodu, skozi katerega

poleti plujejo πtevilni navtiki, se nahajata dve tradicionalni

mesti za sidranje. Prvo je na Istu v zalivu Mljake na severnem


delu prehoda, drugo pa je na nasprotni strani v zalivu Porat na

Molatu. Mljake, nenaseljen in lep zaliv, je odliËno zakloniπËe za

vsakrπne razmere, razen Ëe ne piha burja. »e si æelite nekoliko

drugaËno atmosfero, se odpravite v Porat, v zaliv, ki pripada

Zapuntelu, mestu, ki leæi kakπen kilometer in pol v notranjost

otoka. Tu se nahaja nekaj hiπ, pristaniπËe s pomolom, nekoliko

muringov, in kar je najbolj pomembno, dve gostilnici, kar

pomeni, da se lahko odpravite na “izlet” v civilizacijo.

Iz Zapuntela je priporoËljivo pluti skoraj πtiri milje ob juæni obali

otoka, zato da bi se zaobπlo rt Bonaster in zaplulo v dve milje

globok Brguljski zaliv z glavnim otoπkim mestom Molatom na

njegovi severni strani. Od pristaniπËa in privezov pa do njega je

vsega skupaj pet minut hoje ob morju. Na severni strani zaliva

sta dve sidriπËi. Prvo, manjπe in ne toliko znano, je v zalivu Pod

garbe, drugo in bolj razvpito pa je tisto, zaπËiteno z otoËkom

Brguljce. Sicer se da sidrati po celem zalivu, seveda pa je lepo

iti tudi proti njegovemu samemu koncu, ki se imenuje Luka in

tam biti v druæbi precej manjπega πtevila plovil. Na prvi pogled

Brgulje nimajo neke posebne vsebine, toda tisti, ki tukaj sidrajo

mogoËe prav to tudi iπËejo. Kar nekaj zalivov je na severni strani

Molata, najveËje pa je pristaniπËe Jazi.

Molat zapira severno stran prehoda SedmovraÊe, ki nas

vodi proti manjπim in slabo naseljenim otokom - Zverincu,

Tunu, Sestrunju ali Rivnju, v neposredni bliæini otoka Ugljana,

najbliæjega Zadru, toda tja se bomo kasneje odpravili. Ti otoki

so veËinoma tudi izkuπenim navtikom slabπe poznani, toda

zanimivi po svoji naravi. Na njih ni velikih navtiËnih instalacij,

marin in grajenih obal, razen na Zverincu in Sestrunju, toda

prav v tem je njihov Ëar. Mala naselja na Zverincu, Sestrunju

in Rivnju (Tun je nenaseljen) zraËijo atmosfero, kakrπna je

nekoË vladala. V njihovih malih pristaniπËih boste πe vedno

naπli ribiËe, ki so ravnokar izvlekli mreæo, po terasah pa se v

poletnem obdobju suπijo fige. No, ampak mi bomo iz Molata

krenili vzdolæ Dugega otoka.


30

Dugi otokTudi obale Dugega otoka so povsem razliËne. Jugozahodna,

ki gleda na odprto morje, nima niti en znaËilen zaliv, razen

prekrasnega zaliva Sakarun s turkizno barvo morja in

peπËenimi plaæami. Ob slabo razËlenjeni obali, s tu in tam

kakπno osamljeno peπËeno obalo, ki gleda na odprto morje,

plujejo veËinoma ribiËi in samo tu in tam kakπna jahta.

»e ste se odloËili za to ruto, torej ko dospete do viπavja

Mrzlovica, boste prispeli pod slavne strmine Dugega otoka.

Tukaj veË kot sto petdeset metrov visoke skale padajo

navpiËno v morje.

Vsa otoËna naselja so na severni strani 45 milj dolgega

Dugega otoka. Otok se priËenja in konËuje z velikimi zalivi.

Na severozahodu je to SoliπÊica, na jugovzhodu pa TelaπÊica,

naravni park na samem vhodu v Kornate. Najprej zaplujemo

v SoliπÊico in to v tisti njen del, ki se imenuje zaliv Pantera, eno

izmed najveËjih sidriπË na Jadranu. Tu na plovkah in sidru zna

biti tudi veË kot sto plovil, toda ne bojte se, zaliv je prostran in

ne boste se znaπli v gneËi. Uæivali boste v pogledu na najviπji

jadranski svetilnik Veli rat, ki se je namestil na zunanji strani

zaliva. Poleg svetilnika so peπËene obale, kamor navtiki

prihajajo na kopanje. Na koncu zaliva se nahajata naselji

Veli Rat in VeruniÊ, izza katerih se razprostira povsem zaprt

zaliv Δuna. V obeh mestecih so dobre gostilnice in od tukaj

se redko odpravi nekdo, ki se ni najedel dobrih rib. V Velem

Ratu je zgrajena tudi mala marina. Na koncu drugega, bolj

severnega zaliva SoliπÊice, se nahaja malo naselje Soline.

Plovba ob severni obali otoka se zaËenja z ZverinaËkim

kanalom, kjer sta se Dugi otok in Zverinac pribliæala na samo

pol milje oddaljenosti. Prvo mesto na tej obali je mesto Boæava,

ki se je izza gozdnatega rta Muljkovac skrilo v mali zaliv. »e

se boste privezali izza lukobrana, boste s palube uæivali v

oËarljivosti malega otoπkega mesta. Ko iz Boæave zaplujemo

proti jugu, bomo med πtevilnimi malimi zalivi naleteli na

zaliv Dumboka, pristaniπËe mesta Dragove, vrezanega v

kopno (Dragovam pripada tudi pristaniπËe Bokaπin), potem

pa bomo prispeli do LuËine. To je æe nekoliko veËji zaliv, ki ga

dodatno πËiti otoËek Utra. V LuËini pristaja trajekt, zaliv pa

je dovolj velik in varen, da se v njem lahko zasidrajo πtevilna

plovila. »e pa se izkrcamo v LuËini, lahko preko nizke oæine

pridemo v naselje Brbinj, kamor navtiki sploh radi plovejo.

To je eno izmed najlepπih sidriπË na Dugem otoku, mnogo

manjπe od Pantere ali TelaπÊice, toda zelo romantiËno, sploh

kadar se sidra pod rtom Koromaπnjak. Tu je premec potrebno

privezati za bojo, krmo za zadnji konec in se okopati ali

brati na palubi ter s pomoænim Ëolnom oditi do mesta, se

sprehoditi, spiti kavo izpred gostiln na obali ali pa kupiti

karkoli v trgovini, ki je hkrati tudi mestna poπta. Tudi malo

bolj juæni Savar je pitoreskno mestece. »e se bomo zasidrali

v njegovem pristaniπËu, nas bo πËitil gozdnat rt Pelegrin, na


31

katerem je cerkvica s pokopaliπËem. Obala od Savara in vse do

zaliva Luka je veËinoma nenaseljena, toda razen malega zaliva

OvËa niti ni mest, kamor bi se lahko usidrali in zato se bomo za

nekaj Ëasa oddaljili od Dugega otoka in odpluli v smeri Rave.

Postanka vreden otoËek Rava se je vrinil med Iæ in Dugi otok.

Tukaj se nikamor ne mudi, zato se priveæite v mali Ravi,

usidrajte v Paladinici ali pa pristanite v zalivu Marinica,

pristaniπËu Vele Rave, in se sprehodite okoli otoka.

Sprehodite se skozi njegova mesta in se vzpnite na vrh

hriba v Veli Ravi. Vas Vela Rava se iz dneva v dan obnavlja,

vanjo pa se poleti vraËajo njegovi nekdanji stanovalci, ki so

danes razseljeni od Zadra pa vse do Amerike.

Iz Rave plujemo nazaj v smeri Dugega otoka naravnost

v zaliv Luka, ki ga πËiti otoËek Luπki. Pod njim se je lepo

usidrati, Ëe pa nimate globoki gaz, boste lahko pristali tudi

na obali. Naslednje je dolgo otoπko naselje ÆmanπÊica pod

vasjo Æman, ki se nahaja okoli petsto metrov navzgor v hrib

in je ohranila nekdanji izgled.

samem dnu so polna domaËih bark. Tu se od ribiËev, ki so

se vrnili z morja, da pogosto kupiti ribe.

Da bi skozi Malo Proverso, ozek prehod, ki deli otok Katino

in Dugi otok, pripluli do TelaπÊice, drugega veËjega zaliva

na otoku, moramo mimo otoËka Lavdara iti severno od

Dugega otoka. Naravni park, pristaniπËe TelaπÊica, je veliko

in varno sidriπËe na juæni strani Dugega otoka in nahaja

se takoj zraven Narodnega parka Kornati. Vsebuje tudi

zalive, primerne za sidranje. Najbolj poznan izmed njih je

zaliv Mir, ki se nahaja tik poleg istoimenskega jezera. Pot

do njega in vzpon do peËin na juæni strani otoka sta del

navtiËnega rituala. V tem delu TelaπÊice je veliko plovcev

in tudi precejπna gneËa je tu. Zadnjih nekaj let so tudi

po ostalih zalivih postavili πtevilne plovcev, najveË pa v

najglobljemu in najvarnejπem delu pristaniπËa. Glede na

πtevilne zalive, boste v TelaπÊici ob vsakem vremenu in

vetru naπli kakπnega, ki vam bo omogoËil zaklon.

Da bi prispeli do zaliva in naselja Zaglav, bomo morali

iti skozi kanal med Dugim otokom in Krknato, πe enim

otoËkom, ki se nahaja vzporedno. Krknata je pravi mali

raj, prepolna je nasadov oljk in samo okoli deset hiπ je

na njej. Zaglav πËiti veË kot tristo metrov dolg valobran,

ki se razteza od kopna in vse do Ëeri Pohlib. Zelo æivahen

je krasen zaliv s tremi kraki in novozgrajeno obalo na

severni strani. Tukaj pristaja trajekt in tu se nahaja edina

bencinska Ërpalka za otoËna plovila.

©e bolj æivahno je mesto Sali, najveËje na Dugem otoku.

Nekdanje srediπËe ribiπtva teh krajev se danes vse bolj

obraËa navtiki in turizmu. Za tiste, ki nameravajo pripluti

sem, je bila pred kakπnim letom zgrajena nova obala na

juæni strani pristaniπËa in tako je, razen na tisti stari, tudi tu

dovolj prostora za miren in varen privez za okoli sedemdeset

plovil. Sali so slikovito mesto. Tri mala pristaniπËa na

IæIz TelaπÊice ne bomo πli naprej proti Kornatom, ampak se

bomo, v primeru da naπ gaz ni veËji od dveh metrov, vrnili

preko Velike Proverse in odpluli nazaj v smeri Iæa, otoka, ki

se je namestil na pol poti med Dugim otokom in Ugljanom.

Tudi iπka naselja se nahajajo na bolj razËlenjeni severni obali z

izjemo zaliva Soline in otoËkov izpred nje. Glavno otoπko mesto

in najbolj pomembno navtiËno srediπËe je Veli Iæ, ki se je razvil

okoli pristaniπËa, v katerem je marina s pribliæno petdesetimi

privezi. V primeru, da ne najdete mesto v pristaniπËu, se lahko

priveæete tudi v sosednjem zalivu Drage. Veli Iæ, ali kakor ga

domaËini imenujejo Zmoraπnje selo, so naseljevali æe od dobe

Liburnov. Iæ je otok gojiteljev oljk, ribiËev ter pomorπËakov in

πe vedno nosi peËat pravega otoπkega mesta, Ëeprav se tudi

vanj turizem hitro prebija. Preæiveti tu dan ali dva, odpluti na

kopanje v sosednje zalive ali pod otoËek Rutnjak, je vsekakor


32

dober izbor. Tudi ostala iπka mesta so slikovita, sploh Mali Iæ,

toda v njih bomo malo teæje pristali, razen Ëe nismo na manjπi

barki ali Ëolnu, zato se bomo tja raje napotili peπ. »e se raje

æelite usidrati nekje vzdolæ Iæa, bi to bilo najboljπe storiti na

juænem delu severovzhodne strani, v zalivu Vodenjak, ki ga

πËitita otoËka Temeπnjak in ©koljiÊ.

Ugljan in Paπman Iz Iæa bomo spet krenili v smeri, po kateri bo plul le malokateri

poletni navtik. Gremo v smeri otoka Ugljana, ki skupaj s

Paπmanom πËiti nizko obalo okoli Zadra in Biograda pred

juænimi vetrovi. Najprej bomo pluli v smeri dveh zalivov Male in

Vele Lamjane, ki se nahajata na juæni obali Ugljana in skupaj s

SabuπÊico ter otoËkoma Koπara in ©kolj tvorita zelo razËlenjeno

skrajno juæno ugljansko obalo. »e se æelimo tukaj zaustaviti

in usidrati, je to najbolje izvesti v Mali Lamjani ali v SabuπÊici.

V Veli Lamjani so gojiπËa, ladjedelnica in ribiπko pristaniπËe

zavzeli cel zaliv. Manj kot miljo juæneje od SabuπÊice je prehod

Ædrilac, kjer sta se otoka Ugljan in Paπman pribliæala na manj

kot petdeset metrov. Na prehodu je vedno æivo pa je zato pri

prehodu le-tega potrebno biti previden, zraven pa tudi dvigniti

pogled navzgor, saj se iznad njega na mostu nahaja velika

πtevilka 16,5. Tolikπna je namreË njegova viπina. Torej, Ëe imate

jadrnico z viπjim jamborom, boste do Zadarskega kanala izbrali

nekoliko daljπo pot. Ko ste prepluli ta ozki prehod, se obali

Ugljana in Paπmana hitro loËujeta in spet pribliæujeta, tako da

tvorita za sidranje varno morsko jezero. Tu se ne zaustavljamo,

ampak gremo v smeri Kukljice, ki nas privlaËi s svojo atmosfero

ribiπkega pristaniπËa, s katero se bomo na Ugljanu pogosto

sreËevali. V globokem in zaπËitenem pristaniπËu se vedno najde

kakπen privez, a Ëeprav se tamkajπnji svet vse bolj ukvarja s

turizmom namesto z ribolovom, pa se v konobah Kukljice

vseeno najdejo dobre ribe.

Ribarska flota prebivalcev naslednjega mesta Kalija, kamor

bomo pripluli, je tolikπna, da ne more iti v njihova dva

pristaniπËa, Kali in Batalaæo, niti na obalo v Lamjani. »e se

vam ob dovoljenju ribiËa le uspe privezati na eno izmed

njihovih bark ali k pomolu, se boste naπli v ribiπkem epicentru

Jadrana: po lukobranu so razprostrte ribiπke mreæe, na

barkah so posadke, ki tudi, kadar so na privezu, stalno nekaj

delajo, Ëe pa pridete v juliju, v obdobju polnega meseca, se

bo okoli vas odvijalo kalijsko ribiπko praznovanje (kalijska

ribiπka feπta), ki ni le veselo poletno slavje, ampak tudi resno

hrvaπko ribiπko sreËanje. Kaljani niso le na Jadranu izvrstni

ribiËi, lovijo namreË tudi po Pacifiku. Pripravljajo se tudi na

πiritev malih pristaniπË, da bi v njih bilo dovolj prostora za vse

njihove barke in tudi za navtike, ki bodo zaradi atmosfere in

rib gotovo radi prihajali sem.

Tisto, kar Kaljani naËrtujejo, v Preku æe realizirajo, namreË

πirijo malo mestno pristaniπËe. Preku, lepemu otoπkemu


34

mestu, dodatno oËarljivost dajeta tudi dva otoËka, veËji

Oπljak in manjπi Galovac, ki kot da straæarita pred njim z

vzhodne in zahodne strani. Pogosta destinacija je zadnji

dve leti postala tudi SutomiπÊica. V zalivu, v katerem se je

ob malem pomolu dalo nekoË samo usidrati in privezati, je

zgrajena nova marina. Njeni lastniki so si zamislili projekt,

ki je celotno utemeljen na ugljanski tradiciji oljkarstva.

Poleg tega, kadar si æelimo s plovilom obiskati Zadar in

se hkrati izogniti mestni gneËi, lahko vplujemo prav sem,

hitri gliser iz marine pa nas bo v kratkem Ëasu prepeljal

preko Zadarskega kanala. Severna stran Ugljana nam bo

ponudila plovbo tudi mimo dveh veËjih naselij, Velega

Lukorana in Ugljana, potem pa bomo preko oæine Veli

Ædrilac pripluli tudi do njegove jugozahodne obale. Ta je

precej manj naseljena, toda dva zaliva na tem delu otoka

sta vredna naπega ustavljanja, Pavleπina in Prtljug, odprta

proti jugu, pa zato tudi nadaljujemo plovbo proti Paπmanu

ob tej strani Ugljana.

Paπman je otok, ki je mirnejπi od Ugljana. Njegova naselja

ob morju so manjπa in prav to mu daje Ëar. Ob njegov juæni

strani plujemo, ko si æelimo biti ob skoraj pusti obali ter se

ustaviti in preæiveti noË na sidru v nekem izmed zaπËitenih

zalivov. Takπnih je kar nekaj. V Kablin se niË veË ne pluje, ker

so v njemu bazeni ribogojnic pa tako nadaljujemo s plovbo

do Kobiljaka in zaliva Sveti Ante, v katerih se zna nahajati

precej plovil. ©e veË jih je v naslednjih treh zalivih - Solinah,

najboljπem sidriπËu na otoku, ÆinËeni in Laninu. Vsi ti zalivi

so do pred nekaj desetletij bili pusti in s tu in tam kakπno

hiπico namenjeno poletnem bivanju. Danes tu ni veË tako,

tu so ljudje, hiπe in tudi konobe ter trgovine, ki pridejo prav,

ko si s sidra zaæelimo iti na kopno. Iz Lanina, ki izgleda

kot pravi mali arhipelag in ga sestavljajo otoËki Koπara,

Maslinjak in Æiæanj, za katerimi sledijo Gangaro in Kotula,

plujemo proti severni strani otoka in Paπmanskem kanalu.

Ob severni obali Paπmana je plitko, po kanalu pa je raztresenih

toËno trinajst otoËkov in πe kakπen podmorski greben, pa je

zato potrebno previdno pluti, no, je pa zato naπe jadranje bolj

zanimivo. Æivahnosti je dovolj z vseh strani - πtevilne barke, s

katerimi se odhaja na kopanje, ladje, ki plujejo iz biogradske

in sukoπanske marine… Najprej bomo πli do Tkona, do

katerega sta od najbolj juæne toËke otoka toËno dve milji.

Tukaj se da najti privez ob pomolu mestnega pristaniπËa,

iziti na plan, sprehoditi ali obiskati dva samostana v bliæini

- benediktinskega iz XII. stoletja z gotsko cerkvijo na hribu

»okovac in franËiπkanskega, ki stoji ob morju v vasi Kraj in je

oddaljen skoraj tri kilometre. Od tam se æe dobro vidijo hiπe

glavnega otoπkega srediπËa, Paπmana. »e pa plujemo do

njegovega pristaniπËa, moramo biti previdni in pluti severno

od malega otoπkega niza, ki ga sestavljajo Veliki in Mali

Duæac ter Muntar. Samo tako bomo pod kobilico imeli dovolj

morja. Od Paπmana pa vse do Ædrelca se razprostira niz malih

mest: Barotul, Mrljane, Neviane, Dobropoljana, Banj in

Ædrelac. V vsakem od njih se da najti kakπen privez in uæivati

v osamljenosti in intimi, ki jo nudijo takπna mesteca.

ZadarOd Ædrelca do Zadra je toËno πest milj. V tej plovbi ne bomo

πli obiskat severnejπe PetrËane, Zaton, Privlako in okoli Vira

do Ninskega in LjubaËkega zaliva ter do najbolj juænega dela

Velebitskega kanala, πe enkrat v kraljestvo burje. Od tam bi s

pristankom v malih pristaniπËih Raæanaca in Vinjerca skozi

Novigradsko ærelo lahko vpluli v Novigradsko in Karinsko

morje, zaprte morske bazene, se usidrali izpred Posedarij in

kupili neke izmed vrhunskih prπutov, ki se delajo tam, ali pa

vpluli med poznane ribiËe malega novigradskega pristaniπËa.

To bomo pustili za neko drugo priloænost. Sedaj bomo vpluli

v marino Tankerkomerc, ki se nahaja v centru starodavnega

mesta Zadra. Prav tako bi se lahko privezali v marini Borik

na zahodni mestni obali, v sosedstvu malega pristaniπËa,

najbolj poznanega jadralnega kluba v tem kraju, Uskoka. Ti


35

dve marini sta, poleg veËjih in manjπih pristaniπË, srediπËe

tukajπnjega navtiËnega æivljenja.

Zadar je zadnjih nekaj let postal veliko navtiËno srediπËe.

V njegovem akvatoriju se odvijajo mnoge regate, tu pa

pristajajo tudi veliËastne jahte. Zadar je tudi sedeæ πtevilnih

Ëarterskih druæb, tu pa so tudi tri ladjedelnice, ki izdelujejo

jahte in jadrnice. V Zadru lahko ostanete veË dani in nikoli

vam ne bo dolgËas. To je mesto bogate zgodovine, poruπen

in osvojen, je prehajal iz roke v roko in od vsakega obdobja

je nekaj ohranil: ostanke foruma rimske Jadere, cerkev

svetega Donata, romansko katedralo… Zadar je Kalelarga,

Foπa, njegove betule (gostilnice) in kavarne, veËni pogovori o

koπarki in morju, saj to je tisto, za kar tukajπnji ljudje æivijo.

Od tu plujemo v marino Dalmacija, najveËjo na vzhodni obali

Jadrana, toËno na pol poti med Bibinjami in Sukoπanom.

Nastala je na nekdaj neuglednem delu plitke obale, danes pa

je navtiËna baza, iz katere se hitro pride do najlepπih otokov

srednjega Jadrana. Od starega hrvaπkega kraljevskega mesta

Biograda loËi to marino le devet navtiËnih milj proti jugu.

Tudi Biograd je pomembno navtiËno srediπËe. Tu sta marini

Kornati in ©angulin, kjer je privezanih skoraj tisoË plovil.

Prav lepo se je v Biogradu potepati po njegovih ulicah,

sesti v konobe in se sprehajati po mestni obali. Vedno

lahko sreËate znanca in æe bo krenil pogovor o Visu, Hvaru,

Kornatih ali o jeseni v Biogradu, ko se odvijajo πtevilne

regate in simpatiËen biogradski navtiËni sejem.

Ozek obalni pas med Vranskim jezerom in kopnim, otoka

Vrgada in Murvenjak ter dva otoËka, Velika in Mala Arta

prav tako pripadajo zadarskemu akvatoriju, ki se nahaja

juæno od Biograda. »eprav se iz Biograda navadno pluje v


36

smeri Paπmana in Vrgade, je lepo pluti tudi ob nizki obali

do Pakoπtan ali pa se umakniti v zaliva Vela in Mala Luka.

Kamorkoli æe pridemo, kot na dlani nam je Vransko jezero,

naravni park in tudi najveËje naravno jezero na Hrvaπkem.

Raztegnilo se je vzporedno z morsko obalo. V njem se nahaja

pomemben ornitoloπki rezervat.

Mi pa se bomo napotili proti Vrgadi, malemu otoku s

prisrËnim naseljem Luka, z zalivom Luka in sidriπËem na

prehodu med otoËkoma Arta in Vrgada, kjer vræemo sidro

na zadnjem kopanju tekom plovbe po zadarskem akvatoriju.

Naprej plujemo ob πibenski obali in otokih.


39

©ibenska obala in otoki se razlikujejo od tistih na podroËju

Zadra, po katerem smo pravkar pluli. In πe naprej je to nizka

obala, toda mnogo bolj razËlenjena in s πtevilnimi pristaniπËi

in zalivi, ki so se vrezali v kopno. Tu so tudi πtevilne moderne

marine. Najbliæji otoki so povezani s kopnim ali pa se skoraj

stikajo z njim ter imajo velika naselja, na tistih oddaljenih

od obale pa je v glavnem samo nekaj hiπ z obËasnimi

stanovalci ali kakπno malo ribiπko pristaniπËe in vasi na polju.

©ibenskemu akvatoriju pripadajo tudi Kornati, arhipelag sam

za sebe, zaradi katerega bi sem, tudi Ëe ne bi bilo niËesar

drugega, mnogi pripluli.

MurterMurter, prvi otok na katerega bomo naleteli, imenujejo tudi

prestolnica Kornatov. Prebivalci Murtera so lastniki najveËjega

dela tamkajπnjih hiπ in zemlje. Poleti se za nekaj mesecev

preselijo v svoje kornatske rezidence, tam odhajajo na ribolov

ali pozno jeseni nabirajo olive. Gajete, s katerimi odhajajo

tja, so za njih najbolj pomembna stvar na svetu. Redkokje jih

boste naπli toliko, tako lepe in dobro vzdræevane. Privezane so

v veË desetih, za njih zgrajenih, malih pristaniπËih.

NekoË se je v Kornate plulo z vesli in jadri in ta tradicija πe ni

umrla. Priloænosti za jadranje pa ni samo v Kornatih, ampak

tudi v pravem malem arhipelagu izpred Murterja. Med otoËki

Radelj, Æminjak, Veliki in Mali Vinik plujemo previdno, kajti

plitvin je mnogo, ko pa smo mimo njih, imamo varen privez v

veliki murterski marini Hramini in lahko se okrepimo z dobrim

©ibenski akvatorij

Dalmacija


40

zalogajem v eni izmed πtevilnih restavracij. Ko priplujemo

semkaj lahko izberemo tudi nek drug varen privez, tistega v

sosednji Betini, starem ladjedelniπkem mestu, v katerem se

je tako kot v Murterju ohranila obrt gradnje lesenih ladij. Iz

Betine se po dolgem, povsem zaπËitenem zalivu napotimo

v smeri Tisna, mesta, od koder je otok z mostom povezan

s kopnim. Od tam se da iti tudi do Pirovca, ki se nahaja

na koncu malo bolj severnega PirovaËkega zaliva, toda mi

æelimo obpluti otok. Zato moramo zapluti izpod mosta v

Tisnem, ki se dviga dvakrat dnevno. Od Tisna, v katerem

se lahko priveæemo na mestni obali, so ostala samo miljo

oddaljena Jezera, varno pristaniπËe, v katerem se nahaja πe

tretja marina na otoku. Ko izplujemo iz Jezer in smo po milji

in pol plovbe mimo rta Rat, lahko nadaljujemo s plovbo ob

juæni obali Murterja, na kateri nas Ëakajo zalivi Sv. Nikola,

Kosirina, VuËigrae in Slanica ali pa se napotimo dalje.

Izberemo naravno pot. Gremo v Narodni park Kornati.

KornatiObpluti Kornate, so sanje vsakega navtika. Vpijati prelepe

panorame v plovbah po Kornatskem ali Æutskem kanalu,

manevrirati proti vetru med Raπipom in Piπkero, Gustacem

in Lavso, umakniti se s plovilom v zaliv, ki je dovolj velik le

za jadrnico in kakπno kornatsko barko, druæiti se z ljudmi, ki

æivijo v hiπicah iznad malega pristaniπËa z levtom v njem, v

rosnem jutru pa se vzpeti na Toreto in dati pogledu Ëas za

razgled Kornatskega kanala ali potep po Tarcu, mogoËe pa

celo iti z nekim ribiËem dvignit mreæe... - v Kornatih je Ëlovek

resniËno zdruæen z naravo, toda ti niso izrazita divjina, kakor

bi se na hitro lahko pomislilo.


42

Kornatski otoki so povsem razliËni v primerjavi z drugimi

jadranskimi otoki. Sem ne prihajamo v primorska mesteca,

ki ne glede na to, koliko majhna ali zapuπËena so, zraËijo

urbanizem in poleti utripajo v radostnem razpoloæenju, ampak

prihajamo v prostor, v katerem se je Ëlovek skril v zaπËitene

zalivËke in v kakπno kolibo na polju, tako da je vse ostalo pustil

na razpolago soncu, ovci, ki skaËe po obmorskih skalah, oslom

v senci i nam, ki smo pravkar prispeli.

Po Kornatih bi se dalo pluti brez premora. Plujemo lahko

skozi prehode Male ali Velike Proverse in se priveæemo na

Katini ali pa vplujemo v Kornatski kanal tako, da na desni za

sabo pustimo svetilnik z Vele Sestrice. Tu bomo naπli neπteta

mesta za pristanek in sidranje ali pa se bomo privezali pred

kornatskimi hiπami, kot na primer v zalivu ©ipnate ali paË v

zalivu Lojena na otoËku Levrnaka, ki ima kar nekoliko hiπ in eno

izmed najlepπih plaæ na Jadranu in malo ribiπko pristaniπËe

LuËica... Lepo se je ustaviti pod cerkvijo “Gospe od Tarca”, kjer se

pristaniπËi in malimi pomoli pred njimi ter jadrnicami na sidru.

Malo dlje, tako da pazimo na plitvine in “kalahatine”, grebene,

na katerih ni nasedla le ena ladja, bomo pripluli tudi do

Ravnega Æakna, nekdanje odkupne postojanke, do katerih

so ribiËi vozili ulov, danes pa se k pomolu pred restavracijo

privezujejo navtiki. »e se vrnemo na smer Kornatov, nam

ostane πe zaliv Opat, ki se nahaja izpod kamnitega brega

“z opatovo kapo” na slemenu, poznan po svojih betulah

(gostilnicah) prav tako kot tisti na Smokvici Veli.

V zmoti ste, Ëe mislite, da smo videli vse. Ostala nam je πe

severna stran Kornatov z zalivi Statival, LupeπÊina in Stiniva,

lahko pa bomo odpluli tudi do sosednjega Æuta in do marine

v Æutski luki ali do enega izmed sidriπË tega otoka. Tam smo,

pa Ëeprav ne veË v narodnem parku, πe vedno v pravi kornatski

atmosferi. Tudi marina puπËa vtis, kot da je tu od nekdaj. Na

Æutu je πe kar nekaj lepih mest: Bizikovica, zahodno od Æuta,

prava mala laguna Sabuni in Pristaniπte v drugem æutskem

za njen praznik v zaËetku julija zberejo vsi Kornatarji, in vzpeti

se do tvrdnjave Turete, od koder so se æe v VI. stoletju videli obrisi

plovb po okoliπkem morju. Tu je tudi zaliv Striænja, kjer nas bodo

izpred svojih hiπ spet doËakali ribiËi ali pa se bomo usidrali pod

otoËkom Striænjakom. Sledi prestolnica tega arhipelaga, Vrulje,

kjer obstajajo celo tri uliËice ter toliko hiπ in ljudi, da poleti vse

vre od æivljenja. Naprej plujemo do zaliva Gujka, iznad katerega

so pastirske kolibe z æivino, katera se pase zunaj na redki in suhi

travi ter je omejena s suhimi zidovi, kateri se raztezajo “od morja

do morja”, tako da zemljo delijo poËez.

Prav tako mamljiv je zunanji otoπki niz. Pluti ob Kornatih, ne

da bi videli njihovo juæno stran, kjer peËine Mane in Raπipa

strmoglavljajo v morje, bi nam pustilo obËutek prikrajπanosti za

doæivetje trka moËi morja in obstojnosti kamenja. Ko po tiπini

zaplujemo dalje, se lahko priveæemo v marini Piπkera, edini v

tem narodnem parku ali vplujemo v zaliv sredi otoËka Lavse

s pribliæno desetimi hiπami, tipiËno kornatsko idilo z malimi

pristaniπËu HiljaËi. DrugaËe je pluti tudi ob juæni obali Æuta, po

skoraj pusti, s komaj kakπno hiπo in dvema do trema zalivoma.

Skoraj vsakdo, ki zapuπËa Æut in Kornatski arhipelag pomisli:

“Kdaj se bomo spet vrnili?”

Æirje, Kakan, Kaprije in TijatVzhodno od Kornatov in vse do obale pred ©ibenikom je

raztresenih osem veËjih in skoraj πtirideset manjπih otokov

in otoËkov. Na njih ni veËjih naselij razen na tistih, najbliæjih

kopnemu, torej na PrviÊu, Zlarinu in Krapnju. Tako je tudi na

Æirju, od kopna najbolj oddaljenem otoku tega dela πibenskega

arhipelaga. Kadar se pripluje sem s Kornatov, se najveËkrat

prispe z juæne strani le-teh. Nato se mimo globoke ter za

sidranje prikladne Tratinske uvale odpluje do njegovih skrajnih

juænih zalivov Vele in Male Stupice s pogledom, usmerjenim na

odprto morje k trem miljam oddaljenemu svetilniku Blitvenici.

Najbolj pogosto se sidra v Veli Stupici, kjer je veliko bolj varno in


43

prijetno za kopanje in poËitek. Na severni strani so tri naselja: v

zalivu Koromaπna, kjer se da usidrati, v malem zalivu Mikavica

na severozahodni obali in v Muni, glavnem pristaniπËu, v

katerem pristaja ladja, ki otok povezuje s ©ibenikom. Kdor se tu

priveæe, se lahko sprehodi tudi do Æirja, vasi, ki se je umaknila v

malo kotlino na sredini otoka, katera πe danes, do neke mere

zapuπËena, æivi s starim ritmom.

Od tu ni daleË do Kakana in Kaprij, dveh otokov, ki sta se drug

drugemu pribliæala na pol milje oddaljenosti. Kakanski kanal je

bolj podoben malemu zaprtemu morju, saj ga πËiti tako Veliki

kot tudi Mali Borovnjak, zato je tu vedno tudi veliko zasidranih

jaht. »e pa si æelite biti v mestu, morate odpluti samo dve

milji daleË v pristaniπËe Kaprije, ki se je vrezal globoko v otok.

Kaprije so malo mesto, do katerega prihaja ladja iz ©ibenika

in zato je poleti v njem precej æivo in polno turistov. Sosednji

Zmajan, nekoliko bliæji kopnemu, je popolnoma nenaseljen,

toda na njem ni dobrih sidriπË, tu so le zalivi Bok in ZakloπÊica

na severni in Smetnji Veli na juæni obali otoka, je pa zato bolj

veselo na malem Obonjanu, kjer v poletnih mesecih obratuje

kamp. Nenaseljen je tudi kopnemu πe bolj bliæji Tijat z zalivom

TijaπÊico, ki je veliko sidriπËe in priljubljena izletniπka toËka bark

iz vseh okoliπkih mest.

PrviÊ, Zlarin in KrapanjTrije, obali najbliæji, otoki so bolj naseljeni in izredno zanimivi.

Na PrviÊu, ki je miljo oddaljen od kopna, sta celo dve slikoviti

naselji, ©epurine in PrviÊ Luka. »eprav so se ©epurine, mesto

lepih kamnitih hiπ, ki izgledajo, kot da se dvigajo iz morja,

razπirile preko ozke otoπke oæine in imajo dve mali pristaniπËi,

je za malo veËje plovilo dosti teæje najti prostor za privez.

Nekaj ga je ob pomolu juæno od mesta, toda na njem

nekajkrat dnevno pristaja ladja iz ©ibenika. Zato boste prostor

veliko laæje naπli v PrviÊ Luci, kjer se motorne jahte in jadrnice

veæejo izza lukobrana, kateri πËiti zaliv pred jugom.


44

Otok Zlarin, samo miljo oddaljen od kopna je ohranil

atmosfero nekdanjega Ëasa. V obdobju Avstro-Ogrske je bil

vaæno pristaniπËe, v katerem so pristajale tudi najveËje bojne

ladje. V tem Ëasu je bil zgrajen tudi sto πtirideset metrov dolg

kamniti pomol, na katerem je vedno dovolj prostora tudi za

linijo iz ©ibenika in za izletniπke ladje ter za πtevilne ploveËe

navtike. Nekateri manjπi zalivi se nahajajo na severovzhodni

obali otoka, katero nadgrajuje πest otoËkov, od katerih je

naseljen samo kopnemu najbliæji Krapanj. Ne glede na

to, kako majhen je po svoji povrπini, ki ima manj kot pol

kvadratnih kilometrov, velika je njegova slava. Slavo so mu

prinesli krapanjski potapljaËi, poznani po svoji spretnosti

nabiranja, predelave in oblikovanja gob in koral. NekoË je to

bil edini poklic na otoku, danes pa na njega spominja mali

muzej v samostanu sv. Kriæa.

Tribunj in VodiceS tem, ko smo pristali na Krapnju, smo obpluli vse πibenske

otoke in se tako preko ©ibenskega kanala vraËamo h

kopnemu, v osem milj oddaljeni Tribunj. To je πe eno

slikovito mesto, v katerem most povezuje stari otoπki del

s kopnim. Odkar je tu zgrajena moderna marina, je le-to

postalo veliko navtiËno srediπËe. Tribunjska marina je

odliËno urejena in organizira πtevilna dogajanja, od regat

pa do malega navtiËnega sejma vsake jeseni.

©e veË æivljenja je v sosednjih Vodicah, v katerih je velika

ACI marina, dovolj mest za privez pa je tudi v mestnem

pristaniπËu. »eprav so Vodice turistiËno srediπËe s πtevilnimi

hoteli, mu prav marina, v kateri so privezane tudi πtevilne

Ëarterske ladjice, daje navtiËne znaËilnosti.


46

©ibenikTudi ©ibenik, starodavno hrvaπko mesto na obali zaπËitenega

zaliva, postaja vse bolj takπen. Kadarkoli se pluje po veË kot

miljo dolgem in ozkem Kanalu sv. Ante, istoimenska trdnjava

in πtevilne druge nekdanje vojne utrdbe v kanalu in nad

mestom, spominjajo na to, da je to mesto æe od nekdaj imelo

velik strateπki pomen. Danes namesto vojnih ladij v πibensko

luko plujejo navtiki. Eno izmed lepπih mest za privez je na sami

πibenski mestni obali, izpod katedrale sv. Jakova, renesanËne

mojstrovine mojstra Jurja Dalmatinca in Nikole Firentinca. V

©ibeniku je bila pred nekaj leti urejena tudi marina Mandalina,

v bliæini remontne ladjedelnice. ©ibenik je mesto pesmi, veselja,

Festivala otroka, dobre hrane, ki prihaja iz morja, a tudi s

πibenskega polja pa dokler ste tu izkoristite vse to.

©ibenik je tudi edino mesto na hrvaπki obali, od koder se da

vpluti globoko v kopno, vse do Skradina v spodnjemu toku

reke Krke. Na obalah tri milje dolgega ©ibenskega zaliva,

v bistvu potopljenega ustja reke Krke, so πtevilna gojiπËa

πkoljk, pred koncem pa mestece Zaton. Visoko nad nami se

dviga eleganten most, toda mi zavijamo v miljo in pol dolgo

Prokljansko oæino s strmimi peËinami z obeh strani in plujemo

do Prokljanskega jezera. Do marine v Skradinu je potrebno pluti

πe dve milji po reki Krki. Nad nami se bo ponovno pojavil most,

po katerem pelje avtocesta od Zagreba proti jugu Dalmacije,

mi pa bomo vpluli v pravi reËni ambient. Naokoli trsje, πaπ in

kristalna voda. Tudi Skradin je staro mesto, njegova zgodovina

seæe v obdobje Liburnov, bil pa je tudi pomembna luka in to æe v

XIII. stoletju. Lahko se priveæemo v marini ali usidramo na obali,

veËerjamo skradinsko riæoto, naslednji dan pa z izletniπko ladjo

(ker se dlje ne pluje) odidemo do slapov Krke in franËiπkanskega

samostana na Visovcu v Narodnem parku Krka.

Primoπten in RogoznicaS tem, ko smo prispeli globoko v kopno, se vraËamo nazaj k

morju in plujemo iz Kanala sv. Ante ob obali proti Primoπtenu.


47

Ponovno plujemo mimo Zlarina in juæno leæeËih otoËkov.

Severno za nami ostajata globoka zaliva Grebaπtica in Tmara,

pred nami pa se nahaja Primoπten, mestece, ki leæi na dveh

polotokih. Na severnem, nam bliæjem, se v gostem borovem

gozdu nahajajo hoteli, na juænem delu pa cerkev in hiπe

starega dela naselja. Primoπten ima dva pristana: prvi, ki

leæi pod samim polotokom, kjer sta mestna obala in dolgi

lukobran, je poleti poln privezanih jaht, drugi pa je v zalivu

Porat in v njem so privezane izletniπke in ribiπke ladje. Med

navtiki je Primoπten na daleË poznan po marini Kremik v

pristaniπËu Peleπ, ki se nahaja miljo bolj juæno. Velika in

dobro opremljena marina je zavzela celoten severni krak

tega pristaniπËa. Povsod naokoli, tudi okoli marine in iznad

Primoπtena, raste v kamniti Ëipki trta, iz katere se dobiva

slavno vino BabiÊ. Ko priplujete, ga vsekakor poizkusite.

Od tu in do pristaniπËa Rogoznice, ki ima dva kraka globoko

vrezana v kopno, so nepolne tri milje. Rogoznica je od nekdaj

dobro in pomembno sidriπËe ter pristaniπËe, katero so poznali

tudi navtiki, ki so po naπi obali pluli æe takrat, ko πe ni bilo

πtevilnih marin. Gost borov gozd na Koparu in stare kamnite

hiπe na njegovi obali, pod katerimi so pogosto privezani

ribiπke ladje, dajejo staremu delu Rogoznice kolorit ribiπkega

mesteca. Pred pribliæno desetimi leti je na zahodni obali

rogozniπkega zaliva Soline pod jezerom Zmajevo oko bila

zgrajena marina Frapa, ena izmed najbolj opremljenih in

polna vsebin, kar navtikom omogoËa prijetnejπe bivanje

in laæje vzdræevanje plovil. Ko izplujemo iz Rogoznice in

smo mimo otoËka Smokvica in zaliva Movar ter StivanËice,

bomo prispeli do rta PloËa, bolj poznanega po imenu Punta

Planka, razvodja Jadrana, od koder se zaËne splitsko podroËje

dalmatinskega akvatorija.


49

Obalo in otoke, ki obkroæajo Split, mnogi πtejejo med

najlepπe na Jadranu. Ne glede na to ali se strinjamo z njimi

ali ne - kajti tudi drugi deli naπega primorja so resniËno

prepolni lepot - otoki ©olta, BraË, Hvar, Vis in πtevilni

manjπi ter obala od rta PloËa in vse do ustja Neretve -

nudijo navtiku πtevilne izzive v plovbi, pred njimi pa so tudi

mnoga zanimiva mesteca, πe iz antiËnega obdobja.

Plovba ob tem delu obale, sploh v poletnih mesecih, je

zelo prijetna. Na tem delu Jadrana je kar nekaj velikih in

kvalitetnih marin, veËinoma v Splitu in okolici, ter veËje

πtevilo dobrih pristaniπË. Oddaljenost od otokov ni velika. Do

tistih najbliæjih, Drvenika, ©olte in BraËa, je od obale malo

manj kot pet navtiËnih milj. »e do Hvara plujemo iz Splita, je

dvajset milj, od Splita do Visa pa trideset. Kanali med otoki in

obalo imajo vzdolæno lego in so prijetno podroËje za plovbo,

posebej jadranje v Ëasu stabilnih poletnih vetrov.

Vremenske razmere na tem delu Jadrana v obdobju najbolj

pogostih plovb, v Ëasu od maja do oktobra, so preteæno

ugodne, odlikujejo pa se tudi po stabilnosti v spremembah.

V prvem delu navtiËne sezone, najbolj pogosto aprila,

prevladujejo juæni vetrovi, potem nastopi vreme stabilnih

vetrov severozahodne smeri, ob koncu poletja pa ustaljena

septembrska umiritev. Pozornost je potrebno posvetiti burji,

ki je najmoËnejπa izpod planinskih masivov ob obali, poletnim

kratkotrajnim nevihtam, ki so tukaj manj pogoste kot na

severnem delu Jadrana, in seveda ciklonskim prehodom.

Na teh dalmatinskih otokih so πtiri marine, toda navtike

privlaËijo tudi mestne obale in globoki ter varni zalivi. Obale

Visa, Ëigar korenine seæejo 2400 let nazaj, ribiπke Komiæe, s

soncem obsijanega in opevanega Hvara in Starega Grada z

imenom, ki nam govori o njegovih antiËnih koreninah, v dno

globokega zaliva umaknjene Vrboske ali Milne na BraËu in

pa PuËiπÊa, mesto najveËjih mojstrov kamna, so le del tistih,

kjer se od zgodnje spomladi do pozne jeseni gnetejo navtiki.

Samo kakπno miljo dlje od njih, pa se je lepo usidrati v zalivih,

kateri so ohranili izgled in vonj Ëasa, ko je le malokatera

jahta plula tod. StonËica in laguna Budihovca na Visu, zalivi

Paklinskih otokov ali pristaniπËa Starega Gradu s Hvara,

BoboviπÊa, Povalja ali LuËica na BraËu, NeËujma na ©olti

spadajo med najlepπe v Sredozemlju. A naπteli smo samo

del tistega, kar ta obala nudi.

Tu je vredno omeniti notranjost otoka z naselji, katera so

se v dobi gusarjev razvijala proË od obale in v katerih se πe

vedno zrcali kmeËki naËin æivljenja. ©krip, Dol, LoæiπÊa in

NereæiπÊa na BraËu, Brusje, Velo in Malo Grablje ali Gdinj na

Hvaru, Grohote na ©olti… so samo neka od mest, do katerih je

vredno pretegniti noge in obËutiti njihov duh.

Na drugi strani pa so skoraj nenaseljeni otoËki, kot na primer

Biπevo, ©Êedro, Svetac ali mitiËna Palagruæa, osamljena v

srediπËu Jadrana s svojim svetilnikom, ki se za sto metrov

dviga nad odprtim morjem. Na Biπevu in ©Êedru so πtevilni

zalivi, v katerih se πe vedno da usidrati na popolni samoti ali

Splitski akvatorij

Dalmacija


50

v bliæini kakπne ribiπke hiπice, medtem ko Svetac in Palagruæa

nudita moænost pristanka samo v zavetrju in v Ëasu mirnih

obdobji. Kakπni so πele to izzivi za navtika!

Split in okolicaKo si zaæelite oddih tekom plovbe med otoki, so tu Split,

Trogir, Makarska ali πtevilna manjπa mesta, kot na primer

Omiπ ali Brela na obali, nad katerimi se dvigajo masivi

Kozjaka, Mosorja in Biokova, borov gozd in nasadi oljk pa

se stikajo z morjem. Split, mesto cesarja Dioklecijana, Ëigar

palaËa je πe danes srce mesta, je mesto izjemne pomorske,

navtiËne in jadralne tradicije. Plovba v njegova mala

pristaniπËa in marine ali sidranje v pristaniπËu s pogledom

na Dioklecijanovo palaËo, razgledovanje njegovih ozkih

ulic ali s soncem obsijano mestno obalo, je del programa

plovbe, ki bi moral biti vpisan v vsako navtiËno ruto

vezano za ta akvatorij. Navtik bo navadno izbral veliko

ACI marino v sami splitski luki, toda v tem mestu jih je πe

nekaj, ki pripadajo πportnim druπtvom, v katerih pa se prav

tako lahko najde privez. Split je namreË najveËje jadralno

srediπËe na Hrvaπkem in sedeæ poznanih hrvaπkih jadralnih

klubov: Labud, Mornar, Zenta, Split…, ki so “rastlinjaki”

izvrstnih jadralcev. Split je prizoriπËe najveËje jadranske

regate potovalnih jadrnic, izpred katerega se odvijajo

evropska in svetovna prvenstva v olimpijskih razredih. Split

je tudi najveËji center hrvaπke navtiËne industrije.

Severozahodno od Splita so tri pomembna navtiËna mesta

- Kaπtel Gomilica, Trogir in Marina. Kaπtel Gomilica, eno

izmed sedmih naselij, ki se raztezajo v nizu vzdolæ obale

Kaπtelanskega zaliva, je pred nekaj leti dobilo veliko in

odliËno urejeno marino, opremljeno tudi za privez megajaht.

Trogir je navtikom poznan od nekdaj. V to mestece, ki je

spomenik pod zaπËito UNESCA, se da privezati na mestni

obali pod renesanËnimi palaËami in katedralo sv. Lovrinca,

najbolj pomembnega romanskega spomenika v Dalmaciji,

ali pa v ACI marini na otoku »iovu, ki se naslanja na mesto.

Ne glede, kje se boste privezali, boste obËutili atmosfero tega

mesteca, æivahnost njegovih ozkih ulic in s soncem obsijano

mestno obalo, ko pa si posadka zaæeli malo miru, ni potrebno

narediti niË drugega kot odpluti okoli »iova in usidrati se

pod otoËkom Sv. Fumija, na enem izmed najlepπih sidriπË v

teh krajih. Tudi v Marini, mestecu, ki se je zasidralo na dnu

globoko vrezanega zaliva, marina æe od nekdaj obstaja,

toda kdor ima raje sidranje, mu je na razpolago globoki zaliv

ViniπÊa, ki je samo kakπno miljo bolj zahodno, ali neki izmed

zalivov na poti do rta PloËa.

»e zaplujemo ob obali juæno od Splita, bodo nad nami ves

Ëas bedeli planinski masivi Mosorja in Biokova. Takoj ko

smo mimo ustja reke Ærnovnice in marine Hotela Lav, se bo

najprej zaËel dvigovati nekoliko niæji Mosor, potem pa strmo

visoko Biokovo. Pod njima so se na obali ugnezdila πtevilna

mesteca, vsako s svojimi znaËilnostmi. V Krilu Jesenice se

nahaja najveËja flota turistiËnih trabakul na Jadranu. Svoja

plovila so preuredili v ploveËe hotele in z njimi od zgodnje

pomladi do pozne jeseni razgledujejo Jadran.

Omiπ, mestece na ustju reke Cetine, je bil nekoË eno izmed

jadranskih gusarskih sedeæev. To je bilo obdobje ukan nad

moËno beneπko floto s prizadevanjem tukajπnjih prebivalcev,

da ostanejo neodvisni. Toda gusarski obiËaji so se pred

petimi stoletji opustili in danes vas bodo Omiπani ljubeznivo

priËakali, Ëe se boste privezali ob njihovem pomolu.

Makarska »eprav nima velikih zalivov, razen makarskega pristaniπËa,

obala makarske riviere od Brel in vse do Zaostra nudi mnogo.

Zadnjih dvajset let je tu ob starih grajenih obalah zgrajeno tudi

nekoliko modernih pristaniπË in marin. »e krenemo z zahoda,

bomo najprej priπli do marine v Brelih, mesta z najlepπimi

plaæami v tem kraju, in do tiste v Baπki Vodi, nato pa do marine

v Krvavici. V Makarski se da privezati v pristaniπËu poznane


52

turistiËne destinacije, na gradnjo marine pa se πe vedno Ëaka.

Naprej proti jugu se bomo v TuËepih ali Podgori, poznanem

ribiπkem mestu, privezali pod spomenikom Galebova krila,

ki oznaËuje, da je v Ëasu 2. svetovne vojne tu osnovana

partizanska mornarica. Tudi dalje vse do Gradca bomo ob

pomolih podbiokovskih mest lahko naπli kakπen privez. ©e

ena pomembna stvar preden odplujemo od tod: plaæe, ki jih

nanaπajo biokovski potoki ter jih kronajo borove sence, segajo v

nedogled, in so po mnenju mnogih najlepπe na celem Jadranu!

Toda vrnimo se na naπ privez v Splitu in odplujmo najprej na

nekoliko daljπi vikend v smeri Drvenika in ©olte, do otokov,

katera sta z zahodne strani najbliæja Splitu.

Drveniki in ©oltaIz splitskega pristaniπËa do Drvenika je toËno dvanajst milj.

Pluje se ob juæni obali »iova, navadno pa je cilj laguna na

jugovzhodni obali Drvenika Velog, katero πËitita otoËka Veliki in

Mali Krknjaπ. To je izrazito lepo in fotogeniËno mesto. Najlepπe

pa izgleda od zgoraj, iz zraka. Takrat do izraza pride bistrost

morja in vsa lepota plitke lagune. To je razlog, zakaj se podnevi

tu zbere vsa moË plovil s kopalci, najveË iz Trogirja, ki uæivajo v

kopanju in dobrem obedu. ZveËer laguna utihne. VeËina plovil

odpluje v okoliπke marine, na sidru pa ostane samo del njih.

Z druge strani otoka, na zahodni obali, se nahaja edino otoπko

mesto, ki nosi isto ime kot otok. Namestilo se je na dnu milje

umaknjenega pristaniπËa, v njem pa je lukobran, mestna

obala in kratek pomol, na katerem se je moæno privezati.

Na otoku je πe nekaj zalivov, neke so zavzele ribogojnice, v

ostalih pa se je moæno usidrati. Sosednji Mali Drvenik, Ëeprav

brez velikih zalivov in pristaniπËa, bi znal biti privlaËen tistim,

ki plujejo z manjπimi plovili. Prostor lahko najdejo v malem

pristaniπËu Borak, sidrajo pa v zalivu Vela Rina.


53

©olta nam nudi mnogo zaklonov, pa zaplujmo proti njeni

zahodni obali, pred katero je πest otoËkov in usidrajmo se

med njimi. Stipanska, Balkun, Saskinja, Polebrnjak, Grmej

in Radula so idealni za celodnevno kopanje, namreË ne

glede na to, kateri veter piha, vedno nam bo omogoËen

zaklon. ZveËer lahko izbiramo med sidranjem v ©eπuli ali

privezom v Maslenici. »e izberemo dolg in ozek zaliv ©eπulo,

bomo v njegovem najveËjem delu naπli osamo. Maslinica je

ribiπko pristaniπËe, slavna po izvrstnih panulaπih (ribiËih),

s privezom na mestni obali, z dve do tri gostilnice. Vse to

oddaja vonj otoka, in ko izplujemo, nas kliËe, da se ponovno

vrnemo. Toda mi bomo pluli ob severni obali ©olte, na kateri

so glavna naselja v smeri πoltskega pristaniπËa RogaË,

v katerem pristaja trajekt, ki otok povezuje s Splitom.

RogaË je v preteklosti bil pristaniπËe Grohota, mesta v

notranjosti otoka, toda prostrani zaliv ima tri krake pa

navadno zadostni za jadrnice in jahte, ki priplujejo semkaj.

Do skrajnega vzhodnega rta ©olte je πe eno naselje, Gornja

Kruπica, za tiste, ki bi hoteli veË samote in tudi veË surove

narave, bomo zapluli ob juæni obali otoka. Tudi ta stran,

odprta proti jugu, ima kar nekaj lepih in globokih zalivov,

veËinoma nenaseljenih. Prvi, na katerega bomo naleteli je

Livka. V njej je dovolj prostora za sidranje, pogosto v druæbi

ribiπkih ladij. Usidrati se da tudi v StraËinski, tretjem zalivu

v nizu. Ta je podoben globokem fjordu in ima kar nekaj hiπ

ob obali. Naslednjih nekaj zalivov je nenaseljenih, njihove

peËine se spuπËajo strmo v morje, sledi civilizacije pa bomo

ponovno naπli v Tatinji, najveËjem in najbolj obiskanem

zalivu juæne strani ©olte. Najbolj udomaËena je vendarle

Poganica. Preden se ponovno vrnemo v Split, je Poganica

je zadnji zaliv na naπi poti okrog otoka, Maslinice in okrog

njenega malega arhipelaga.

nam tako ostajata dva, kamor lahko pobegnemo od vrveæa

trajektnega pristana.

Podobno je tudi v sosednjem pristaniπËu NeËujmu,

najveËjem na otoku ©olta. Njegovi zalivi Piπkera, Maslinica

in Podkamenica spadajo æe celih sedemnajst stoletij med

priljubljena sidriπËa SplitËanov. Na tem mestu je imel cesar

Dioklecijan ribnik, v katerem so za cesarsko mizo hranili

najboljπe ribe, pa so verjetno tako tudi njegovi ribiËi tu znali

preæiveti noË. ObiËaj so ohranili tudi danaπnji prebivalci

osem milj oddaljene dalmatinske metropole. V NeËujmu se

je zadnjih nekaj let veliko izgradilo. Vikend hiπe so zasedle

Podkamenico in prodrle tudi v Maslenico, atmosfero

naravnega pa je z dvema hiπkama ohranila samo Piπkera.

Na severni strani otoka je πe eno mesto, Stomorska, in Ëe se

v vsakem od navedenih mest zadræimo samo en dan, lahko

na Drvenikih in ©olti uæivamo skoraj cel teden. Stomorska

je verjetno najlepπe πoltsko mesto. Stara kamnita obala,

prav takπne hiπe ob njej in okoli trideset mest za navtike so

BraËBraË deluje, kot da ima tri povsem razliËne obale. Zahodna

stran z dobro zaπËitenimi zalivi privlaËi stotine jadrnic,

motornih bark in jaht, ki plujejo skozi Splitska vrata, mesto

z najgostejπim navtiËnim prometom na Jadranu. Na

severno stran, kjer so skoraj vsa braπka mesteca, se napoti

le malokateri navtik, razen tistih, ki priveæejo plovila v Omiπu

in Makarskem primorju. DrugaËe se od Splita do BraËa da

z jadrnico ali klasiËno motorno barko priti v manj kot eni

uri, z gliserjem pa πe hitreje. Njegova juæna stran je redko

naseljena, toda tukaj se nahajajo neka od navtikom najbolj

privlaËna mesta, vkljuËujoË edino veËje naselje Bol.

Ko se proti BraËu napotimo iz splitske ACI marine, je to lahko

samo vikend plovba ali pa prva etapa velike poletne “ite”.

Takoj ko se ujame rt Gomilica, se æe zaËuti utrip otoka. Lepo

se je tam ustaviti na kopanju v zalivih Stipan in Stiniva,

toda ponavadi sta cilj BoboviπÊa, mestece braπkega pesnika

Vladimirja Nazorja in pristaniπËe kmeËkega naselja LoæiπÊa,


ki se s svojo ljudsko arhitekturo in elegantnim zvonikom

nahaja kakπen kilometer iznad morja. Vezanje na mestni

obali ali sidranje in sprehod po mestu ter vzpon do vasi iznad

njega, potep v notranjost otoka so obiËaj, ki se ponavlja skoraj

povsod na BraËu. NamreË na otoku je mest v notranjosti prav

toliko, kolikor jih je na obali.

»e ne zaplujete v BoboviπÊa ali se ne usidrate v njihovem

zalivu ViÊa, potem je prvo braπko pristaniπËe za vas lahko

Milna. To nekdanje glavno otoπko pristaniπËe, katerega so

uporabljali prebivalci NereæiπÊ in puπËave Blaca, je danes

navtiËno srediπËe otoka. Celo dve marini, mestna obala in

obala izpred tovarne sardin so dovolj za sprejem flote, ki ob

petkih in sobotah izpluje iz splitskih in okoliπkih marin. Pred

Milno je tudi otoËek Mrduja z velikostjo povsem nasprotno

obiËajni slavi. Slavo dolguje najveËji hrvaπki regati, ki se vozi

okoli njega, toda tudi zidovju starega gradu in tudi folklorni

pripovedi o prepiru med ©oltani in BraËani glede tega,

kateremu otoku pripada.

Ko se prepluje prehod med BraËem in ©olto imenovan

Splitska vrata, se zaËne niz zalivov, ki se bodo daljnih πest

milj nizali vse do Farske. Osibova, LuËice, Maslinova, Smrka,

KruπÊica, zaliv Blaca in Farska so samo najveËji in najlepπi.

Neke izmed njih, kot na primer Maslinovo, je zaËasno zavzelo

gojiπËe rib, toda veËina njih je navtikom dostopna. Najbolj

poznana sta LuËice, zaliv s petimi prostranimi kraki in zaliv

Blaca, od koder se po ozkem kanjonu okoli πtirideset minut

peπaËi do najbolj poznane braπke puπËave,tiste v Blacah,

ki predstavlja samozadostni mikrokozmos, v katerem so

redovniki naπli sklad dela, modrosti in kulture.

Ko po mistiËni izkuπnji z morja opazujemo osamljene peπËene

plaæe pod vinogradi slavnega braπkega Plavca, je plovba proti

Bolu prava sprememba svetov. VeË deset bark usidranih

okoli plaæe Zlatnega rata, ki je hkrati naravna in mondena,

deskarji, ki z vso hitrostjo deskajo po morju, privezi na obali,

veËerni in jutranji vrveæ, kavarne ob malem pristaniπËu,

πtevilne restavracije in hoteli - vse to so razlogi, zaradi katerih

je Bol privlaËna turistiËna destinacija.

»e jadrate, je to pravo mesto za vas. V lijaku Hvarskega

kanala so vetrovi vsaj za beaufort moËnejπi, pa ne bi bilo

dobro, da zamudite priloænost glisiranja s spinakerjem ali

jadranja v orco. Od Bola in vse do Sumartina, vzhodnega

vstopa na otok, kjer pristajajo trajekti iz Makarske, ne bomo

naleteli na naselja. Sumartin, mesto ribiËev in ladjedelcev,

je nekoË bilo oporiπËe jeznih hajdukov, ki so se od tu preko

kanala zaganjali na turπko kopno. »e se priveæete na nekem

izmed privezov na obali v tem mestu, ne zamudite sprehod

v dva kilometra oddaljeno mesto Selca, ki so ga bili zgradili

braπki kamnoseki in ga tudi veËinoma naseljujejo.

Na severni obali je zraven Povalj πe en veËji zaliv s kamnito

obalo, Rasotica. Ta je ravno dovolj velik, da v njem sidriπËe

in privez najde nekaj srednje velikih jaht. Tekom plovbe ob

tem delu braπke obale je potrebno biti previden, saj burja, ki

se strmoglavo spuπËa z Biokova, tudi tukaj moËno piha. Na

sreËo jo bo napovedal ples belih oblaËkov, ki se trgajo in letijo

po nebu. Tako bomo lahko πe pravoËasno poiskali zaklon,

katerega je dovolj v prostranem Povaljskem zalivu. Najdemo

ga lahko na obali tega mesteca, ki ga je nekoË davno neki

Paulus izbral za svojo vilo in mu tako dal ime, in kjer je

kasneje v VI. stoletju bila zgrajena veliËastna starokrπËanska

bazilika, ali pa ga najdemo v zalivu Luka. Varni privezi, dobra

riba, domaËa jagnjetina, πkoljke, lastno vrhunsko olivno olje,

zelenjava iz vrta so pravi izbor.

PuËiπÊa, naslednje mesto, na katerega bomo naleteli, je eno

izmed bolj impresivnih jadranskih ambientov. Skrita na dnu


zaliva, katerega bomo prepoznali po najveËjem braπkem

kamnolomu Veselje, ki vzhodnemu rtu trga telo z namenom,

da se po celem svetu raznese v delih bleπËeËih belih zgradb,

so PuËiπÊa neupraviËeno navtiËno zanemarjena; lep in varen

zaliv, πtevilna mesta na obali, bele kamnite hiπe in trdnjave!

Kaj pa πele kamnoseπka πola, iz katere izhajajo najboljπi

mojstri, z delavnico, odprto tudi poleti, ki je sploh prava

zanimivost in se jo ne sme zamuditi.

Ostala so nam πe πtiri obalna braπka mesteca, da bi lahko

zaprli krog okoli otoka. Skoraj vsaki izmed njih ima tudi

antipod v notranjosti, do katerega se enostavno mora iti.

»e se boste privezali v prisrËni Splitski, od koder so rimski

gradbeniki vozili kamen za gradnjo Dioklecijanove palaËe v

Splitu, morate iti do ©kripa, najstarejπega mesta na otoku.

Tu boste naleteli na kiklopske ilirske zidove, antiËni mavzolej,

predromansko cerkvico, trdnjavo RadojkoviÊev, v kateri je

danes “BraËki muzej” in palaËo Cerineo. Vredno je truda.

Svojega kopenskega dvojnika ima tudi mesto Postira, poznano

po ribiËih in predelavi ribe. To je Dol, ki je izmed vseh naselij v

notranjosti najbliæji morju, s hiπami vkopanimi v skale hribov

in z jamami, v katerih so æiveli predzgodovinski ljudje ter tudi

s tremi konobami, v katerih se odliËno je, pije in poje.

Supetru, najveËjemu mestu na otoku, glavnemu trajektnemu

pristaniπËu, turistiËnemu naselju in centru vsega na BraËu, kjer

se lahko priveæete v starem pristaniπËu ali v novozgrajenem

trajektnem pristaniπËu, v primeru, da vas ne moti hrup

in naglica otoπke veze s kopnim, naravno ustreza naselje

NereæiπÊa, ki je najveËje v notranjosti otoka in nekoË

najveËje naselje na otoku ter njegovo upravno srediπËe. Iz

mesta vodijo poti k Vidovi gori, najviπjemu vrhu jadranskih

otokov in k Selcam ter Bolu. Vredno je priti tudi semkaj.

Proti temu koncu otoka edino Sutivan, bajen v svoji lepoti,

stoji nekako osamljen. Nekoliko teæje se bomo privezali

v njegovem pristaniπËu, toda Ëe boste naπli kaj prostora

se le ustavite. Njegov vitki zvonik z rdeËim vrhom v obliki

Ëebulice, ki se dviga takoj iznad vaπega priveza, prekrasna


56

letoviπka hiπa druæine IliÊ in baroËna letoviπka hiπa pesnika

Jerolima Kavanjina so samo del lepote, ki vas bo opila. ©e

malo in obpluli smo BraË. ©e enkrat gremo skozi Splitska

vrata, v smeri Hvara.

HvarHvar je otok s soncem obsijane obale, ki jo z jugozahoda

krasi arhipelag Paklinskih otokov, pod visokim hribom Hum

pa osamljeno ©Êedro. Dræimo kurz proti rtu Pelegrin in

poËasi plujemo v Pakleni kanal. Ko se pluje okoli Hvara,

vzdolæ osemdesetih navtiËnih milj dolge hvarske obale, se

spreminjajo slike in pejsaæi. Radostno in vznemirljivo mesto

Hvar s svojimi Paklinskim otoki je poletno srediπËe sveta.

Tu vse vre od æivljenja, po dve milji πirokem kanalu pa pluje

stotine bark. Obalo mesta Hvar so zasedle velike jahte. Tiste,

malo manjπe, se gnetejo na sidriπËih sredi pristaniπËa. Vsi

iπËejo poletno hvarsko magiËnost, vrveæ na njegovih trænicah

in ulicah, mistiËno ozraËje njegovih cerkva in samostanov,

razkoπne pojedine in opojno vino iz grozdja z juænih poboËij

otoka. Podnevi se hvarske barke in jahte preselijo v zalive

otoËka, ki se nahaja preko. Ædrilca, Stipanska, Vloka, TarπÊe,

VinogradiπÊe so samo neki od njih, ki povezujejo kristalno

morje in betule (gostilnice), kjer se uæiva v ribi in vinu.

ZapuπËamo arhipelag in ob otoËku Pokonji dol plujemo v

smeri vzhoda. Plujemo mimo nenaseljene obale, razklane

s peπËenimi obalami in izboËenimi rti ter priplujemo do

s soncem obsijanih zalivov Milne in Dubovice z belimi

deviπkimi peπËenimi obalami, ki mamijo na kopanje.

PloveË dalje proti SuÊurju, mestu na vzhodnem rtu otoka,

je obala negostoljubna. Navtiku ne bo omogoËila zaklona,

toda pogled mu bodo zaËarala strma poboËja Svete Nedije,

Ivan-Dolca in Zavale, kjer vinogradi izgledajo, kot da stojijo

navpiËno in teæijo k nebu. Zaklon se da najti na bliænjem

©Êedru. S pristaniπËem LoviπÊe in zalivom Mostir na severni

obali ter z zalivoma Borovo in »arnjenim na juæni je bilo

©Êedro, kot edino zatoËiπËe pred moËnim jugom, pomembna

toËka na ruti antiËnih plovb. Tu je bilo tudi prizoriπËe bitke

med Pompejem in Cezarjem leta 49 pred Kristusom. V XVI.

stoletju so dominikanci na ©Êedru zgradili samostan. Na

otoku ni veË prebivalcev. Pridejo πele poleti, ko mu vse zalive

zavzamejo jadrnice, motorne jahte in male ribiπke ladjice.

Plujemo naprej ob prisrËnih zalivih Srhov Dolac, Torac,

Smarska…, v katerih se je ugnezdilo kar nekaj hiπ. Hvarske

gore izginjajo in se spuπËajo k SuÊurju, ki izgleda, kot da se

je napotilo h kopnemu in ustju Neretve. To je æivahno in

pomembno otoπko pristaniπËe, v katerega trajekti vozijo

vse tiste, ki na otok prihajajo z juga ali vzhoda. Vendar

tu lahko tudi navtiki najdejo svoj prostor na pred malo

zgrajenih pontonih.

Iz SuÊurja plujemo ob severni obali otoka. Vse do Jelse smo v

povsem drugi sferi. Tu niti veliko plovil ni. Namesto odprtega

morja nam tukaj pogled zastira masiv Biokovo. »e z njega

zapihajo severovzhodni vetrovi, bomo teæko naπli zaklon pred

dvaindvajset milj oddaljeno Jelso. Na poti med osamljenimi

zalivi Bristova, Pokrivenik in Stiniva so prebivalci bolj usmerjeni

k zemlji in poljem kot pa k morju, pa tudi prostora za privez in

sidranje ni ravno veliko. To lahko storite πele v Pokriveniku.

Spet povsem druga slika okoli Jelse in Vrboske. Tudi Jelsa

s svojim pristaniπËem in Vrboska z edinstvenim, skoraj

miljo in pol vrezanim zalivom, mamita, da vplujemo vanju.

Obe mesti nudita varen privez na grajenih obalah in v ACI

marini v Vrboski. V Vrboski, otoπkih Benetkah, je cerkev sv.

Marije, ki je poleg duhovne vloge imela tudi obrambno moË

trdnjave in zato je bila opremljena tudi s topovi. Prav tako se

mora prepeπaËiti tudi tiste tri mostove, ki povezujejo Malo

z Velo bando in obiskati “Ribarski muzej”, mesto, ki obuja

trud in muko otoπkih ribiËev, ki so æiveli æivljenje brez sond,

elektriËnih vitlov in fishfinderja, z mreæo, luËmi in ostmi.

Plovba do Starega Grada je dolga polnih petnajst milj,

mimogrede pa bomo pluli vzdolæ πtiridesetih zalivov. Med njimi

je tudi zaliv Æukova, do katerega deskarji z Zlatnega rata na

BraËu v Ëasu moËnih poletnih maestralov prideskajo s hitrostjo


58

strele. Razvejanost, ki oblikuje ene izmed najlepπih jadranskih

panoram, dopolnjuje tudi otoËek ZeËevo, pol milje severno od

izhoda iz pristaniπËa Vrboska.

Starogradski zaliv, skoraj pet milj vrezan v kopno, zbuja

obËutek, kot da smo prispeli v kakπen severnjaπki fjord. Ko

se priveæete na njegovi obali, vas bodo πele njegovi πtevilni

zalivi, vegetacija in mesto pri samem dnu zaliva vrnili v

stvarnost Sredozemlja, ampak tudi v daljno preteklost,

ko je pred skoraj 2400 leti bilo utemeljeno to mestece.

Teæko je reËi, kaj je tukaj bolj privlaËno: Starogradsko polje,

v katerem se πe vedno vidi antiËna parcelacija zemlje,

kamnite mestne ulice, HektoroviÊev Tvrdalj ali veËerna

glasba, ki se v Ëasu poletnih koncertov πiri po mestu.

Naprej proti rtu Pelegrin so ponovno bele peπËene obale

in mala naselja na morju. »akajo nas GraËiπÊe, LuËiπÊe in

Stiniva. Pogled proti vrhom hribov vam bo odkril, da gre

samo za pristaniπËi nekdanjih velikih naselij, Grablje in

Brusje. Malo proti zahodu je tudi staro trajektno pristaniπËe

Vira, danes dobrodoπlo kot privez ribiËem. Sledi rt Pelegrin in

vrnitev v mesto Hvar. Krog je zaprt. Obpluli smo otok.

Vis Vis je od zmeraj bil magiËen in odaljen otok. Bil je

pomembno antiËno pristaniπËe, renesanËno pokrajinsko

posestvo hvarskih plemiËev, pomembno trgovsko srediπËe in

prizoriπËe najbolj pomembnih pomorskih bitk XIX. stoletja,

ki so odloËale, kdo bo vladal na Jadranu. Ves ta Ëas je bil

Vis tudi dom ribiËev s Komiæe, vedno pripravljenih braniti

svoje morje in ribolovno pravico, in kmetov, ki so pogosto,

kljub naravi, obdelovali svoje vinograde. Od kopna ga je delil

in mu moË dajal Viπki kanal, po katerem je bilo v obdobju

poletnih tramontan s starimi trabakulami in parniki vËasih

teæko pluti, a kaj πele po zimskih burjah in levantih.

Potem pa se je vse spremenilo. Priπli so navtiki v novih, vse

veËjih, hitrejπih in boljπih plovilih. Viπki kanal, kljub temu da


59

πe zmeraj zna zavreti, je prenehal predstavljati strah. Poleti

ga vsakodnevno prepluje stotine plovil. Ko priplujete do

njega, mu posvetite zasluæeni Ëas - vsaj okoli deset dni. ©ele

tedaj boste otok doæiveli v njegovi polni lepoti in vpluli v neke

izmed πtiriinpetdesetih zalivov, kolikor jih je okoli Visa.

Ko ste pustili plovilo na varnem v pristaniπËu Sv. Jurja, se

prepustite uæivanju v Visu, mestecu redke ambientnosti,

potepanju po ulicah Kuta in sprehodu po obali v Luki,

obiπËite pokopaliπËe na polotoku Prirovu, kjer se sredi

velikega zaliva spajata smrt in æivljenje, mir cipres in hrup s

plaæe ter kopaliπË, razglejte si ostanke stare Isse in antiËnih

term, angleπke in avstroogrske utrdbe, sprehodite se po

muzejih ter zaidite v konobe in tam poizkusite “bugavo” in

“plovac” in uæivajte v slasteh morda najveËje koncentracije

vrhunske gastronomske ponudbe.

Juæna stran otoka je edinstvena v svoji neponarejeni lepoti.

Nizajo se zalivi StonËica s svetilnikom na rtu izpred nje,

Smokova, Milna, Zaglav, ribiπko naselje Rukavac in Srebrena,

pred njimi pa otoËki Greben, Paræanj Veliki in Mali, pa Ëeri

Pupak, Æuberka in PloËica, Budihovac (Budikovac) Veli in

Mali ter Ravnik, ki jih zapirajo in πËitijo ter hkrati hranijo

njihove ribiËe s πe vedno obilnimi ulovi rib. Budihovac,

otoËek z eno izmed najlepπih lagun na Jadranu, in Ravnik s

svojo Zeleno πpiljo, v katero svetloba prodira skozi odprtino

na vrhu in se lomi v morju, sta zgodbi za sebe.

Nizajo se zalivi, vsaka s svojo zgodovino in ljudmi iz sedanjosti

- Ruda, Velika in Mala Travna, se izmenjujejo z nizi kamnitih

ploπË, katere izgledajo, kot da jih je kakπen orjaπki gradbenik

postavil eno na drugo. Tu je tudi Stiniva. Visoki polotoki se z

obeh strani lijakasto pribliæujejo, ko pa se pride h koncu, se

kakor dva megalita vzdigujejo visoke peËine in se skorajda

stikajo, saj puπËajo samo nekoliko metrov πirok vhod. Znotraj

se prostor πiri tako, da tvori mali svet za sebe. Kot da smo

se spustili na dno jame brez oboka. V njej peπËena obala,

πtiri hiπice in obËutek popolne zaπËitenosti. ©e naprej, vse


60

do Komiæe, pa se med skalami nizajo bele peπËene obale s

kakπno hiπico na pusti kamniti obali. Na vrhovih skal, ki so jih

spodjedli valovi, je kraljestvo najveËjih jadranskih galebov.

Komiæa, znamenito dalmatinsko ribiπko naselje, se je

stisnila v severovzhodnem kotu zaliva, pod cerkvijo Muster

in visokim hribom Humom. Skalnata obala se strmo spuπËa

v morje tako, da skriva deviπke peπËene obale, ki kliËejo, da s

pomoænim Ëolnom, glede na to, da ste se privezali v Komiæi,

priplujete do njih in si za ta dan zajamËite plaæo le za sebe.

Komiπki ribiËi so tudi danes znani po svojem ribolovnem

znanju, pogumu in ulovih. Njihova flota je usidrana v

pristaniπËu, na slavno obdobje pa spominjata edinstveni

ribiπki muzej v trdnjavi in replika gajete falkuπe, ki se ziblje

v pristaniπËu. »e vas privede pot semkaj v pozni jeseni, za

praznik sv. Miklavæa, boste prisostvovali starodavnemu

obiËaju ærtvenega seæiga stare barke, ki tistim, ki plujejo

in ribarijo prinaπa varnost in mir ter jamËi naklonjenost in

zaπËito cenjenega πkofa iz Mire.

S komiπke obale se vidi Biπevo, ko pa se izpluje iz zaliva,

se prek vulkanskega otoËka Brusnika vidi Sveti Andrija, ali

kakor ga Komiæani imenujejo - Svetac. Oba otoka popkovina

veæe s Komiæo. Slabo naseljena Biπevo in Svetac, katerega

je zadnja prebivalka zapustila pred kakπnim letom, poleti

vendarle zaæivita. V biπevske zalive Porat, Salbunaru in

Mezoprat se sidrajo πtevilne jahte, pred znamenito Modro

πpiljo, v kateri igra svetlobe, ki se prebija skozi podvodno

odprtino, izvaja Ëudeæni light show, pa prispe veË deset

turistiËnih bark in navtikov, ki ne bi zamudili priloænost

kopanja v njeni srebrnkasti modrini.

Severna stran otoka je v veËjem delu groba, tepena od burje

in nevarna, kadar zapiha. Vendar ima tudi ona skrivnosti

in lepe strani, zalive, peπËene obale in naselja. Tukaj boste

naleteli na OkljuËno, v kateri se ustavi samo kakπen turist

avanturist, ki iπËe mir v popolni tiπini oziroma v prostoru

brez civilizacijskih udobnosti. Ob prisrËnih malih zalivih Tiha,

Slatine in Gradac bomo poËasi prispeli do otoËka Hosta,

pred pristaniπËe Sv. Juraj, ki se imenuje po zmagovitem

angleπkem kapitanu z imenom Hoste, ki je v bitki pod Visom

leta 1811 premagal francosko-italijansko eskadro.


63

Dubrovniπkemu morju pripada obala, ki leæi bolj juæno od

ustja Neretve in polotoka Peljeπca ter vsa obala do polotoka

Prevlake, vkljuËujoË zahodno stran vhoda v Boko Kotorsko,

zatem pa πtevilni, toda za vsakega navtika otoki izziva,

KorËula, Lastovo, Suπac in Mljet ter kopnemu in Dubrovniku

bliæji Elafitski arhipelag, ki ga sestavlja Jakljan, ©ipan, Lopud,

KoloËep, Daksa, Sveti Andrija in Lokrum.

DaleË v morju, toda skoraj vzporedno z obalo, se razteza

po velikosti drugi jadranski polotok Peljeπac, na obali pa

Dubrovnik- mesto, ki je bilo srce Dubrovniπke republike, ki

je dolga stoletja zadræala samostojnost in svobodo med

Otomanskim cesarstvom in Benetkami. Dubrovnik je tudi

mesto, v katerem so zahvaljujoË pomorstvu in trgovini,

cveteli znanost in umetnost.

To je podroËje, v katerem prevladujejo juæni vetrovi. Odprto

je k Otrantskim vratom, v navtiËni sezoni pa je primerno za

plovbo. Krenili bomo od PloË in ustja Neretve, πe ene reke, ki

nosi kristalno vodo v naπe morje. Tu se sreËujejo veËinoma

manjπe domaËe barke, ki se znajo zavleËi tudi v rokave te

velike reke, in plujejo po njih od PloË do MetkoviÊa, pridejo do

Opuzena in Komina ter se priveæejo v Blacah, Duboki in Kleku.

Ob morski obali se poleg Neuma, bosansko-hercegovskega

izhoda na morje, in zaliva Bistrina pluje v smeri Malega Stona

in prispe med najveËja gojiπËa πkoljk na Jadranu. Tja se lahko

pripluje z motorno barko ali jadrnico z manjπim gazom in

se za trenutek priveæe na mestni obali Malega Stona, kjer je

prostora in globine le za dva ali tri veËja plovila.

PeljeπacMali Ston so izgradili DubrovËani v XIV. stoletju in ga obdali

z visokim obrambnim zidom skupaj s trdnjavo. V svojem

Ëasu je bil Mali Ston pomembno pristaniπËe z ladjedelnico

in skladiπËem soli. Mestece je ohranilo nekdanji izgled, danes

pa je poznano po restavracijah, v katerih se je odliËna riba

in sveæe πkoljke, ostrige in dagnje (klapavice). Z njihovimi

gojiπËi, vrtovi, je prekrit cel zaliv Malega Stona, njihov okus pa

je med bolj poznanimi v svetu.

Iz Stona nadaljujemo s plovbo do Malega morja, katero je

πe naprej kraljestvo gojiπËa πkoljk, in okoli desetih otoËkov

raztresenih med Brijesto na vzhodni in Sreserom na zahodni

obali. To je prava priloænost za sidranje in kopanje v zavetrju

nekega izmed otoËkov. ZveËer se je najbolje usidrati v Brijesti,

pred tem pa kupiti πkoljke v kakπnem izmed gojiπË, zjutraj

pa izpluti proti Trpnju in se ustaviti na kopanju v Luki, v

njegovem vzhodnem zalivu. Trpanj je bil nekoË eno izmed

srediπË slavnega peljeπkega pomorstva in ribiπtva, danes

pa æivi veËinoma od turizma. Tu se da privezati v dobro

zaπËitenem pristaniπËu. Okoli tega dela Peljeπca je mnogo

dobrih ribolovnih podroËij, pa se zato da pogosto pojesti

dobra, sveæa in poceni riba. »eprav je v mestu tudi πe ena lepa

plaæa, bomo po dnevu preæivetem ob obali pluli naprej vzdolæ

Peljeπca in se kopali dve milji bolj zahodno, usidrani pred eno

izmed najlepπih plaæ na Jadranu, v zalivu Divna.

NoË bi lahko preæiveli v Dubi, prekrasnem mestecu izpod

najveËjega peljeπkega vrha Svetega Ilije, toda mi odidemo

Dubrovniπki akvatorij

Dalmacija


64

do zaliva Loviπte, enega izmed najboljπih in najbolj obiskanih

sidriπË v tem akvatoriju. Usidramo se v severozahodnem

koncu pristaniπËa, v zalivu Runce. »eprav se tukaj ustavi tudi

okoli πtirideset plovil, drug drugega ne motijo. Za veËerni

izhod je priporoËljivo z gumijastim Ëolnom oditi v pol milje

oddaljeno mesto. V tistem delu zaliva, katerega morate

prepluti, ostane πe môra zaradi maestrala in zato pridete do

tam pogosto mokri, toda to je mala ærtev glede na uæitek, ki

ga nudi poizkuπanje ciplja bataπa, ribe, ki se lovi pred koncem

poletja in je specialiteta tega kraja.

Od tu zaplujemo v Peljeπki kanal. To je navadno dobra

priloænost za jadranje, saj ne glede kaj piha, maestral,

tramontana ali jugo, veter v kanalu poveËuje moË, zato pa

imajo to podroËje radi tudi deskarji in dokler jadramo proti

OrebiÊu ob Vignju in KuËiπÊu, veË deset deskarjev hiti okrog

nas. V OrebiÊu se priveæemo v marini in odidemo na sprehod

ob morju. Tu vse kaæe na to, da je mestece do konca XIX.

stoletja bilo eno izmed najbolj pomembnih kapitanskih

srediπË: stare kapitanske hiπe z vrtovi eksotiËnih rastlin, ki

so jih prinaπali s potovanja, pomorski muzej in franËiπkanski

samostan s pokopaliπËem iznad mesta, od koder se kot

na dlani vidi celoten kanal. Stari kapitani so tudi glede

smrti ostali dosledni. Za svoje poËivaliπËe so izbrali mesto s

pogledom, kakrπen je z ladijskega komandnega mosta.

KorËulaZapuπËamo miren in otoæen OrebiÊ ter polotok Peljeπac, h

kateremu se bomo kmalu spet vrnili, in plujemo v smeri

KorËule, ki je oddaljena dve milji. Kanali, ki jokajo za njo,

Peljeπki in KorËulski s severa ter Lastovski z juga, so prijetni

za plovbo in jadranje. Eni bodo rekli, da je najlepπa njena

vzhodna obala, kjer se izpred mesta KorËula nahaja pravi mali

arhipelag. Drugi bodo paË rekli, da je enako lep tudi zaliv Vele

Luke z otokoma Proizdom in Oπjakom. Tisti, ki radi jadrajo,

bodo izbrali Peljeπki kanal, samotarjem pa priporoËamo

juæno obalo, vse od zaliva Tri luke do Brne... KorËula je tudi

otok zanimive notranjosti. Ærnovo, Pupnat, »aro, Smokvico

in Blato, najveËje notranje naselje naπih otokov, je vredno

obiskati in iti mimo znamenitih korËulskih vinogradov.

V mestu KorËula se da najti privez v zahodnem pristaniπËu,

v ACI marini ali v zalivu Luka. Najbolj varen je seveda tisti

v marini, zatem sidriπËe v zalivu Luka, privez v zahodnem

pristaniπËu pa je dober izbor takrat, ko se ne pripravlja

na nevihte ali severozahodne vetrove. Ne glede na to, kje

v KorËuli pristanete, uæivali boste v tem mestu skladne

arhitekture, Ëigar je staro mestno jedro na polotoku obdano z

obzidjem, ulice v njem pa se z rastrom ribje kosti raztezajo od

morja do morja. KorËulani, nekoË izvrstni obdelovalci kamna

in ladjedelci, so tudi svoje novejπe gradnje gradili z obËutkom

prave mere pa tako tudi celo mestece zraËi sklad in lepoto.

Tu je katedrala z zvonikom mojstra Marka AndrijiÊa, potem

rojstna hiπa svetovnega popotnika Marka Pola, palaËa Arneri,

Moreπka - viteπki ples, ki se izvaja in vzdræuje zaradi globljega

pomena, ki ga ima za KorËulane. V KorËuli se jedo dobre ribe

in pijejo znamenita korËulanska vina, slastni Grk, moËen kot

med, sveæ in bister Poπip, Rukatac, Cetinka in Plavka. Tako se

popoldne in veËer preæivlja v KorËuli, toda ne glede, koliko dni

imamo na razpolago, toliko je otoËkov pred njo, da se vedno

znova da najti svojo peπËeno obalo in podmorski greben.

Omenili bomo le dva, Badijo, znano po franËiπkanskem

samostanu in Vrnik, ki je izmed devetnajstih otoËkov leæeËih

izpred vzhodne obale drugi najveËji otok (za Badijo), med

katerimi so πtevilni prehodi, a tudi plitvine in Ëeri.

Na tej strani otoka se nahaja tudi veliki zaliv Bufalo. Ko

izplujemo od tam v smeri juga, se izpred nas pojavi Lumbarda,

poznana po kiparjih in vinogradih s peπËenih polj. Tu je

tudi marina z najdaljπim pomolom namenjenim navtikom.

Mnogi ostanejo tu kakπen dan. Podnevi se kopajo na lepih

peπËenih obalah pod rtom RaænjiÊ ali v zalivu Præina na juæni

strani otoka, zveËer pa obiskujejo dobre lumbardske konobe,

kjer hkrati preverjajo rek, ki pravi, da riba plava trikrat - v

morju, olju in vinu.


66

Siti se ponovno vraËamo na severno stran otoka in plujemo

skozi Peljeπki kanal do RaËiπÊa. Mimogrede plujemo ob Ærnovski

banji in Vrbovici, mimo dveh dobro zaπËitenih zalivov in sidriπË,

ter ob otoËkih Veliki in Mali Kneæak, v zaklonu katerih je v mali

peπËeni laguni odliËno sidriπËe v obdobju poletnih maestralov.

Tako smo prispeli do RaËiπÊa, starega pristaniπËa za trabakule,

v kateri se je nekoË privezovalo tudi okoli πtirideset plovil v lasti

RaËiπÊanov. Na to obdobje nas spominja πestdeset metrov dolg

pomol z lukobranom in lepo kamnito obalo, ki se razteza vzdolæ

najveËjega pristaniπkega dela. Trabakul sicer ni veË, je pa ostala

tradicija. RaËiπÊani so poznani pomorπËaki, plujejo po vseh

morjih. Naπ naslednji cilj je Prigradica, pristaniπËe mesta Blata,

od koder se je izvaæalo vino in olje, ki so ga proizvajali kmetje

iz Blata. Do nje plujemo vzdolæ kamnite obale prepredene s

peπËenimi obalami. Danes vanjo, Ëe ne upoπtevamo navtike

poleti in obËasne ribiπke barke, redko vpluje kakπno plovilo,

Ëeprav je kar precej prostora v njej.

Zahodni del otoka, do katerega bomo pripluli vzdolæ pribliæno

desetih manjπih, slabo naseljenih zalivov, se konËuje z velikim

zalivom, po starem imenovanem Vela Luka, od koder tudi ime

mestu in zalivu. Obale zaliva so razËlenjene, trije toponimi

imajo za tistega, ki vpluje vanj, poseben pomen. Proizd je

otoËek na severozahodnem koncu zaliva. Tja VeloluËani

odhajajo na kopanje in uæivajo na njegovih peπËenih obalah

in kamnitih ploπËah. »udovito je pluti skozi peπËeni prehod

Vraca med Proizdom in kopnim. Globina v njem je 3 metre,

toda prozornosti morja vzbuja obËutek, kot da je veliko bolj

plitek. V Veloluπkem zalivu se da usidrati v zalivu Gradina.

Oπjak, opevani otok tega zaliva, z gostim borovim gozdom,

ki se spuπËa vse do morja, je mesto, na katerem se ljudje

ustavljajo zaradi kopanja.

Vela Luka se je razπirila okrog dveh krakov vzhodne obale zaliva.

To naselje je poznano po zdravilnem blatu, ladjedelnici in dobri

pesmi. V mestu je tudi galerija z umetninami velikih kiparjev

XX. stoletja, vkljuËujoË Henryja Moora. Glede na velikost


67

pristaniπËa, za nas navtike ni ravno veliko prostora, samo

okoli dvajset privezov na grajeni obali in zato se je pogosto

potrebno usidrati v severovzhodnem kraku. Na barke se celo

jutro vkrcujejo tisti, ki gredo na kopanje na Proizd in Oπjak.

Vozniki bark poleti vozijo tudi na drugo stran zaliva, razen nas

pa bodo semkaj vplule tudi ribiπke ladje, ki se zjutraj vraËajo

z ribolova. Ko smo izpluli iz Vele Luke proti juæni obali otoka,

do katere prispemo, ko obplujemo rt Velo Dance, bomo pluli

mimo πe nekaterih zalivov.

Ko po miljo dolgi plovbi pridemo do otoËka Trstenik, ki skupaj s

Parænjakom Velim in Malim ter Lukovcem πËiti vhod v Tri luke,

smo prispeli do najlepπega dela juæne obale otoka. Vse do Brne,

sedem milj bolj vzhodno, se vzporedno z obalo razprostira niz

otoËkov, ki nam omogoËajo zaklon v skoraj vsakem vremenu in

πËitijo manjπa naselja na obali.

Brno, najveËje pristaniπËe na vsej juæni strani otoka, tvorita dva

zaliva, Istruga, popolnoma zaπËiten pred vsemi vetrovi, toda

brez pravega pristana, in Brna, z mnogo veËjimi moænostmi

za privez in sidranje. Brna je pristaniπËe Smokvice, poznanega

vinogradniπkega mesta, pa boste ob koncu poletja na obali

tega mesta pogosto videli sode, ki se pripravljajo na starinski

naËin za trgatve. Od tu pa vse do vzhodnega konca otoka se

nizajo πtevilni zalivi, naselje Zavalatica, pristaniπËe krasnega

mesta »ara, znanega po vinu, ter Pupnatska luka, okoli petsto

metrov v kopno vrezan najlepπi zaliv na tem delu otoka.

Naslednjih sedem milj bomo pluli vzdolæ kamnite obale s

precejπnim πtevilom zalivov in malih naselij. Smolva, BaËvica,

Orlanduπa, Pavja luka, Rasohatica… v vsako izmed njih se da

vpluti, toda ko pridemo do Præine pomeni, da smo obpluli tudi

ta otok pa dræimo kurz v smeri Lastova.

LastovoDan, ko se napotimo iz KorËule proti Lastovu, otoku utopljenem

v modrino jadranskega odprtega morja, je razdeljen v dve


68

etapi. Zjutraj je najbolje potegniti dvaindvajset milj daleË izpod

otoËka MrËara, potem pa sledi celodnevno sidranje in uæivanje

v prehodu med MrËaro in Preæbo. Najlepπe je ustaviti se pod

otoËki Rutvenjaki, kjer se z obeh strani prehoda vse do morja

spuπËa visok in gost borov gozd.

Od tu do Veljeg laga na Lastovu sta samo dve milji, tam so

na izbiro tri moænosti. »e potrebujete vodo in elektriko in se

æelite vreËi v lastovsko “æivljenje”, se priveæite na priveze pod

hotelom. »e se æelite usidrati in biti popolnoma varni, pa

izberite Jurjevo luko, zaliv, v katerem je nekoË bila vojaπka baza.

Morda je vseeno najlepπe prenoËiti v zalivu Kremena, vreËi

sidro in zavezati dve zanki s krme na koncu pod stoletnimi bori

in uæivati, kot da je cel zalivËek vaπ. Z gumijastim Ëolnom je

do hotelske obale samo kakπna minuta, od tam do naselja

Ubli pa vodi cesta vzdolæ zahodne obale Veljeg laga. Varno

sidranje je moæno tudi v Malem lagu, ki ga z ene strani zapira

Lastovo, z druge pa otok Preæba, ki je z Lastovom povezan

preko mostiËa, kateri hkrati deli Velji lag od Malega. Iz Veljeg

laga se da zapluti v smeri Kopiπta, otoËka zahodno od Lastova,

ali ob manj razËlenjeni juæni obali otoka, na kateri prevladuje

prostrana in relativno varna Skrivena luka z ozkim vhodom,

prepoznavnem po svetilniku Struga. Kaj boste naredili,

izberite sami - kopati se, zabavati s trnkom, usesti v gostilnico

v zalivu ali paË najti nek prevoz in oditi do Lastova, slikovitega

mesta, ki se z vrha vzpetine spuπËa k svojem polju. Iz Skrivene

luke je vredno odpluti do Lastovnjaka, skupine okoli desetih

otokov, ki tvorijo prekrasne lagune in zakloniπËa. Na izraziti

samoti sredi morja pod otokoma »eπvinico in ©tomorinom ali

v laguni otoËka Sapluna je preæiveti dan, vËasih pa tudi noË,

doæivetje, ki se ne pozablja.

Na severnem delu otoka v usidranem plovilu nudi mirno

spanje Zaklopatica. »e pa je vreme lepo in si æelite biti Ëim bliæje

glavnemu otoπkemu mestu Lastovu, se priveæite na pomol

malega pristaniπËa Sv. Mihovil in se sprehodite. Ko se vraËate,

se ustavite v sosednjem zalivu LuËica, slikoviti ribiπki vasi. V

Zaklopatici, glavnem otoπkem naselju na severni obali, se da

privezati pod otoËkom, ki jo πËiti, na obali tega naselja ali izpred

ene izmed treh dobrih restavracij. Na jedilnikih lastovskega

gostinstva, Ëe je sploh potrebno poudarjati, kraljuje sveæe

ulovljena riba in jastogi. Od tu do Malega laga nista niti dve

milji, nekje na pol poti pa je zaliv KruËica.

OdhajajoË, sebi πe enkrat potrdimo, da je Lastovo eden izmed

otokov, ki napaja oËi in hrani duπo. V njem je neka Ëarovnija,

skrita v πepetanju ladij z morjem, potopljena v oæine med

otoËki... tam v senci visokih oljk kipi æivljenje πe od pradavnine.

MljetOkrepËani z morskimi plodovi in polni sonca zaplujemo

proti sedemnajst milj oddaljeni Pomeni, proti velikemu in

prostranemu pristaniπËu v zahodnih vratih Mljeta. Zelen in

mistiËen otok Mljet je eden izmed veËjih juænodalmatinskih

otokov, Narodni park pa obsega njegovo zahodno tretjino. V


Pomeno je potrebno previdno vpluti, saj je pred njo polno Ëeri

in grebenov, potem pa lahko izberete privez na lepo urejeni

obali ali ostanete na sidru pod otokom PomeπÊakom ali v zalivu

Lokev. Ne glede na to ali ste se privezali ali usidrali, tukaj vam ne

bo dolgËas. Obisk Velikega in Malega jezera in otoËka Sv. Marije

v Narodnem parku je obvezen del bivanja. Gost gozd se spuπËa

vse do obale, kamnito dno pa je prekrito z modrikastim peskom.

Vse miruje, samo ËriËke se sliπi. Na juæni strani Velikega jezera

je otoËek in na njem benediktinski samostan. Ne zamudite

ladjico, ki vozi tjakaj. Vrnitev v Pomeno se navadno konËa v eni

izmed dobrih restavracij, pred katerimi so privezi. »e k temu

dodamo πe kopanje, pa kje boste naπli πe kaj veË. Iz Pomene

ni potrebno daleË odpluti, do pristaniπËa PolaËe so nepolne

πtiri milje. Tekom plovbe tja, plujemo zraven otoËka Glavata

in plitvin izpred istoimenskega rta, Ëe pa æelimo, se lahko

ustavimo tudi v dobro zaπËitenem zalivu Maslinovcu.

PristaniπËe PolaËe z istoimenskim mestom na jugozahodni

obali je najbolj varen mljetski zaliv in najbolj poznano

juænodalmatinsko sidriπËe, zaliv RogaË na njegovem

zahodnem koncu pa je prav tako varno sidriπËe. Glede na to,

da je zaliv povsem varen, Ëe ste se seveda pravilno usidrali,

lahko po kopanju odidete z gumijastim Ëolnom do mesta na

razgled rimske palaËe in bazilike ali do ene izmed πtevilnih

poletnih restavracij. »e imate Ëas in voljo, lahko najamete

kolo ali paË peπ odidete do mljetskih jezer, ki so oddaljena tri

kilometre. Premor voænje je lahko kopanje v Solinah, kjer se

Veliko jezero stika z morjem.

»e se vam posreËi biti brez moËnega vetra, obvezno preæivite

eno noË na sidru v zalivu, imenovanem Tatinica, pod otoËkom

Kobrava. Potem pa plujte naprej ob severni obali otoka do

Proæure. Mimogrede boste πli tudi mimo Kozarice, prisrËnega

malega pristaniπËa z dvajsetimi hiπami, in mimo Sobre,

glavnega trajektnega pristana. Proæura je ribiπko pristaniπËe,

zaπËiteno z otoËki Planjak, Borovac in Senjevac ter Ëermi

GoliÊ. Tukaj se enostavno morate usidrati in vzpeti kakπna

dva kilometra do stare vasi Proæura in videti, kako se je na

Mljetu æivelo nekoË. »eprav v njem stalno æivi le redkokateri

prebivalec, je vas ohranila svoj izgled, iz hlevov pa bo πe

vedno pokukal osel, v preteklosti poleg mezge in mule glavno

prevozno sredstvo na jadranskih otoËkih. Pred vzhodnim rtom

Mljeta moramo vpluti πe v Okuklje, zaπËiteno pristaniπËe,

kjer se bomo privezali na njegovi obali ali usidrali sredi

zaliva. Okuklje je postalo tarËa navtikov pa je tako v njem

vedno polno plovil, domaËini pa so se spomnili odpreti nekaj

restavracij, da bi jim bili na razpolago.

Ko obplujemo rta Debeli in Gruj in pridemo pod juæno obalo

otoka, je pred nami πe en idiliËen prizor, zaliv Blaca. PeπËena

plaæa popolno zaπËitena z grebeni, izpred katerih se usidramo,

izgleda kot pejsaæ juænih morij. Blaca predstavlja edinstveni

peπËeni biotop na vsej hrvaπki obali in otokih. Verjame

se, da glavata æelva (Carreta carreta) - ena izmed najbolj

ogroæenih æivalskih vrst na svetu - obËasno gnezdi na peπËenih

plaæah otoka Mljeta, Jadransko morje pa je za to vrsto vaæno

prehranjevalno podroËje in prezimovaliπËe.

Zdaj, ko smo prispeli do tu, sledi neizbeæni del rituala -

noËitev v zalivu na jugovzhodni obali Mljeta, v Saplunari.

Tudi Saplunara je peπËen zaliv, pa je za tiste, ki so navajeni

na znaËilne jadranske prodnike, kopanje na drobnem pesku

malo nenavadno doæivetje. Na tem pesku tudi sidro dobro

dræi, zaliv pa je odliËno zaπËiten pred burjo in jugom. Od tu pa

do Pomene, kamor smo pripluli do otoka, je mljetska obala

skoraj nepristopna, morje pa je globoko takoj nedaleË stran

od obale in zato se da usidrati πele ob bonaci, in πe to samo

ponekod in z veliko previdnostjo. »e se za to odloËite, ko je

sonce v zenitu, storite to pod Babinim Poljem izpred Odisejeve

πpilje, v kateri æarki, ki prodirajo skozi odprtino na stropu,

tvorijo razigrane svetlobne efekte. Do pristaniπËa Gonoturske,

torej do zaliva izpred Solin in stiËiπËa z jezeri, kjer se da varno

usidrati ali zapluti v dolg zaliv Blaca, nam je ostalo πe osem milj.

Mimogrede bomo pluli πe mimo nekaterih zalivov in ribiπkih

naselij na juæni obali: Sutmiholjska, Ropa, Grabova… Potem pa

spet plujemo ob nepristopni obali do Pomene.

69


70

Juæna peljeπka obala in StonIz Pomene bomo ponovno krenili v smeri Peljeπca. Saj se

spomnite, ostala nam je πe njegova juæna obala. Seveda

ne bomo pluli ob skoraj nepristopni obali okoli deset

milj vzhodno od OrebiÊa, kjer se nad morjem dvigajo

vinogradi Postupa in DingaËa, najboljπe sorte malega

plavca, temveË dræimo kurz naravnost za Trstenik. Tu na

zahodni obali Æuljanskega zatona se priveæemo na grajeni

obali ob lukobranu. V Trsteniku obvezno poizkusite Poπip

in Plavac mali. Æuljanski zaton tvori neprekinjen niz

osamljenih plaæ, do mnogih izmed njih pa se da priti

samo s plovilom. Ob sonËnem zahodu bi se lahko privezali

na lukobranu v Æuljani, v mestu na vzhodnem koncu

zaliva, toda mi bomo odpluli vzdolæ otoËka Lirica in strme

obale proti jugu. Vzdolæ nje je le nekaj zalivov in samo

ob dobri previdnosti se lahko nekje zaustavimo, pa tako

plujmo do Stonskega kanala.

Na juæni obali Stonskega kanala je Kobaπ, mala popularna

navtiËna destinacija, kjer se na pomolih izpred dveh restavracij

zna privezati veË deset bark, ki iπËejo mir in dobro hrano. Naπ cilj

je obala Stona, do katere pridemo skozi ozek oznaËen prehod

na koncu kanala. Ta stonska mestna obala je samo malo veË

kot kilometer oddaljena od tiste malostonske, od koder smo

zaËeli plovbo okoli Peljeπca. Kakor Mali Ston, tako je tudi Ston

obdan z visokim, πtiri in pol metra dolgim zidom. Zgradila ga

je Dubrovniπka republika v XIV. stoletju, ko so ti kraji postali del

njenega posestva. V Stonu πe danes obratujejo soline s tradicijo

iz obdobja Otomanskega Cesarstva.

ElafitiIz Stona plujemo proti Elafitom. Mamljivost tega najbolj

juænega jadranskega arhipelaga je v mistiËni modrini, v

kateri odsevajo kroπnje gostih gozdov iznad skalnatih obal.

Elafiti so otoki izjemnega ambienta, ki prevzame vsakogar,


71

ki pluje vzdolæ njih. Ko ploveË z zahoda proti Dubrovniku ob

enoliËnih pokrajinah nenaseljenega juænega dela Peljeπca

priplujemo do Malega in Velikega vratnika, se naenkrat

znajdemo v okolju, ki se mnogim navtikom zdi najlepπi

del Jadrana. Zdi se nam, kot da spet plujemo po nekem

velikem jezeru, Ëigar z gostim gozdom obraπËene juæne obale

mamijo, da se ustavimo pod njimi.

V Elafite spadejo otoki, ki se zaËnejo tik ob Peljeπcu, na zahodu

z Olipo in vse do Lokruma pod Dubrovnikom. Vse skupaj jih je

πtirinajst. Ime, ki je zapisano æe v I. stoletju, so dobili po grπki

besedi elaphos, ki pomeni jelen. »eprav niti na enem otoku

ni vidnih ostankov grπkih ali rimskih zgradb, πtevilna imena

odkrivajo njihovo nekdanjo prisotnost. Je pa na otokih mnogo

veË hrvaπkih sledi, sploh malih predromanskih cerkvic iz IX., X.

in XI. stoletja. Na ©ipanu, Lopudu in KoloËepu jih je vse skupaj

petnajst. NameπËene so zraven plodnih polj in nasadov oljk

ali na hribih, sprehod do njih po nedotaknjeni pokrajini pa bo

spomnil na Ëase, ko je na teh otokih cvetelo æivljenje.

Boca falsa in juæna stran Olipe s svojimi golimi Ëermi kaæeta na

to, da je to eno izmed juænim valovom najbolj izpostavljenih

mest na Jadranu. Toda na severozahodni stani Olipe je lep zaliv,

ki se imenuje Lupeπka. Takoj zraven Olipe leæi Jakljan, dolg in

ozek otok, obrasel z gostim borovim gozdom, ki se na severni

strani spuπËa do morja. Njegova juæna obala je skalnata in

strma. Ob severni obali je kar nekaj malih in prisrËnih zalivov, ki

nas mamijo, da se usidramo.

Par sto metrov bolj severno od Jakljana je Tajan. Na podroËju

med njim in otoËkom Crkvine je bilo sidriπËe, na katerem so

galije Ëakale boljπi veter za nadaljevanje plovbe proti zahodu.

Danes navtiki ta predel izbirajo za sidranje in noËitev. NajveËji

zaliv na Jakljanu se imenuje Veli Jakljan in v njem so nekoË bivali

benediktinci. Jakljan je zdaj nenaseljen, tisto malo oljk, ki jih

uspeva v njegovi notranjosti, pa obdelujejo prebivalci ©ipana.

Otoka Jakljan in ©ipan deli prehod Harpoti, ki ima na

vzhodni strani velik zaliv in mesto ©ipanska Luka. To je

prostor s pokrajinskimi hiπami dubrovniπkega plemstva

in kneæjim dvorom, s prebivaliπËem πipanskega kneza, z

varnim sidriπËem in mesti, kjer se dobro je. V πipanskih

restavracijah in gostilnicah se zahvaljujoË domaËim ribiËem

vedno najde sveæa riba. ©ipanske πkrpine in trilje (barbuni)

so izrazitega okusa in velikosti.

©ipan nima zalivov primernih za daljπe bivanje niti na severni

niti na juæni strani. Da se ustaviti na kopanju v zalivih Tiha in

Pakljena. Suura na vzhodu je v Ëasu Dubrovniπke republike

bil glavno πipansko pristaniπËe. Vzdolæ juæne obale so vidni

πe veliki kamniti stebri, ki so bili namenjeni privezovanju

galeonov. V mestu je dobro ohranjen dvorec pomorske

druæine SkoËibuha iz XVI. stoletja z dvema obrambnima

utrdbama in cerkvijo- trdnjavo. Suura in ©ipansko Luko

povezuje prava zelena oaza dolga celih pet kilometrov pa

bi bilo πkoda izpustiti sprehod po polju, ob katerem se med

nasadi oljk in vinogradi nahajajo letoviπke hiπe, ki Ëakajo na

obnovo, in se izmenjujejo s poljskimi hiπicami.

Tudi bliænji Lopud, sploh njegov istoimenski, ne ravno

zaπËiten zaliv, da æe na prvi pogled vedeti, da gre za mesto,

kateremu je izgled dala Dubrovniπka republika. Mnoge od

kamnitih palaË, ki se raztezajo vzdolæ mesta, so pripadale

najbolj poznanim dubrovniπkim druæinam, tu pa je tudi

tista od Mihe Pracata, velikega lastnika ladij in trgovca iz

XVI. stoletja. V mestu je iznad pristaniπËa tudi franËiπkanski

samostan z zvonikom. PeπËeni zaliv ©unj, na vzhodni strani

Lopuda, je najbolj priljubljeno kopaliπËe na Elafitskih otokih.

Prepolna plaæa, male restavracije pod strehami narejenimi iz

palmovih listov, v katerih se nudijo enostavne ribje jedi, pred

plaæo pa je usidranih veË deset bark, s katerimi so DubrovËani

pobegnili iz mestne vroËine. Kot v zalivu Lopud se tudi tu

slika povsem spremeni zveËer, ko veËina bark in jaht odide

in na otoku nastopi mir, tisti navtik, ki pa se odloËi ostati, bo

priËa povsem drugaËni atmosferi.

Na naπi ruti do Dubrovnika nam je ostal πe KoloËep, ali

kakor ga DubrovËani imenujejo, Kalamota. KoloËep ima

dve pristaniπËi z naseljema Gornje in Donje »elo. Pogoji


privezovanja so v obeh pristaniπË omejeni in navtiki, ki so

sem priπli na kopanje ali na kosilo, se najpogosteje tu lahko

samo usidrajo. V davnini je KoloËep bil sidriπËe jadrnic, njegovi

prebivalci so jih v XV. stoletju imeli petinπestdeset. Bili so tudi

poznani nabiralci koral. VeËina hiπ na obali Donjega »ela je iz

tega obdobja.

V smeri juga se miljo in pol oddaljen od Lopuda nahaja otoËek

Sv. Andrija. Iz daljine izgleda kot velika ladja. Na vrhu otoka

zraven svetilnika, zgrajenega leta 1870, so πe vedno vidni zidovi

nekdanjega samostana benediktincev iz XII. stoletja. Obrambna

utrdba kot tudi deli cerkve in samostana so obstajali vse do

izgradnje svetilnika v letu 1870. Morje okoli otoka je bogato

z ribami in koralami. Z nabiranjem koral so se ukvarjali πe

redovniki, danes pa jih nabirajo potapljaËi na juænih poboËjih,

ki se navpiËno pogrezajo 100 metrov v globino.

Tik pred vhodom v pristaniπËe Gruæ in Rijeko dubrovaËko, je

otoËek Daksa. Prekrit je z gostim borovim gozdom in samo 500

metrov oddaljen od polotoka Lapada, medtem ko so malo bolj

proti jugu Grebeni, impresivni niz Ëeri, ki se od dubrovniπkega

rta Petke niza proti zahodu v dolæini 1200 metrov.

Edini Elafitski otok, ki leæi juæno od Dubrovnika, je Lokrum. Ta

πËiti sidriπËe izpred Gradske luke, na katerem se poleg velikih

potniπkih ladij, ki se ustavljajo tu podnevi, zadnjih nekaj let

sidra vse veË navtikov. Tistim, ki prenoËijo pred Gradsko luko, je

za jutranje kopanje najboljπi izbor Lokrum. NajveËkrat se ustavi

v zalivu PortoË, kjer se sidra na peπËenem dnu v druæbi πtevilnih

dubrovniπkih bark. Sprehod skozi tiπino drevoreda in nasada

oljk, obisk nekdanjega benediktinskega samostana, katerega

moti le oglaπanje pavov, je priloænost za obujanje spominov na

legende in skrivnosti tega otoka.

Dubrovnik Ko se pripluje do Dubrovnika, se mesto za privez poiπËe v

pristaniπËu Gruæ ali v ACI marini Miha Pracat v Komolcu. Gruæ,


kateri je tudi glavno dubrovniπko potniπko pristaniπËe, bodo

izbrali tisti, ki æelijo biti Ëim bliæje staremu mestu. V Gruæu

je tudi malo pristaniπËe jadralnega kluba Orsana. Do marine

v Komolcu pa je potrebno odpluti izpod novega mosta z

elegantno konstrukcijo, ki se dviguje nad zaËetkom dveh milj

globokega zaliva Rijeke dubrovaËke. Gruæ in Rijeka dubrovaËka

sta bili mesti posestev dubrovniπkega plemstva, pa so tako ob

njunima obalama πe vedno πtevilne letoviπke hiπe. Letoviπka

hiπa SorkoËeviÊ, morda najlepπa, stoji neposredno zraven

marine, ki je tudi sama ena izmed najlepπih na Jadranu in je

nameπËena na prostoru, kjer se reka Ombla steka v morje,

in Ëe se sprehodite do Komolca lahko doæivite tudi pravi

reπko ozraËje. Ne glede na to, koliko dolgo bivate v marini,

vam Dubrovnika ne bo nikoli dovolj. V njegovi edinstvenosti,

skladu, celoti, ki je sama po sebi umetniπko delo in v njegovih

Poletnih igrah, se da brezkrajno uæivati.

Iz marine plujemo proti Elafitom, katere smo æe obπli, in

vzdolæ severne in juæne obale slavne Dubrovniπke republike.

»e plujemo proti severovzhodu bomo imeli priloænost za

sidranje ali privez v dveh velikih in varnih zalivih, Zatonu

in Slanem. Tudi v prvem, sploh njegovem vzhodnem delu

imenovanem Mali zaton, bomo naleteli na hiπe dubrovniπkega

plemstva, vrhunske restavracije in mnogo domaËega sveta.

Na poti proti Slanemu bomo pluli πe mimo malega pristana

hotelskega naselja Vrtovi sunca (Vrtovi sonca), potem pa izpod

Trstenega, poznanega po znamenitem parku in arboretumu,

ter ob zalivu BrseËine. Æal se bomo teæko ustavili, saj Ëeprav

je v vsakem tem mestu pomol z lukobranom, je vseeno

malo prostora. Zato pa v Slanem nimamo veË te skrbi. Razen

sidranja v tem celem velikem zalivu je za privez jaht urejena

tudi mestna obala. Slano je v sezoni æivahno turistiËno

mesto, v katerem je vsekakor vredno obiskati franËiπkanski

samostan. Do Malega Stona, v katerem smo æe bili, nam je

ostalo πe malo pristaniπËe mesta Doli in zaliv Janska, mi pa

se vraËamo v marino, od koder smo tudi krenili na ta kratek

izlet, in plujmo proti jugu.

Obplujmo najprej obzidje slavnega mesta Dubrovnika. Ko

krenemo iz marine Miho Pracat v Komolcu ali iz pristaniπËa

Gruæ in zaobidemo oznaËeno plitvino med Grebenom in

hotelom Palace, se bomo znaπli pod strmimi peËinami Male

in Velike Petke. Sedaj se tudi æe dobro vidi obzidje Grada

(starega mestnega jedra) z utrdbami. PahljaËast zaliv DanËe

je ime dobil po predelu, na katerem je æenski samostan.

“Gospo od DanËa” pomorπËaki od davnine Ëastijo kot svojo


74

zaπËitnico in jo v prehodu pozdravljajo, redovnice pa jim

odgovarjajo z zvonjenjem zvona. Sedaj smo æe pred trdnjavo

Lovrijenac, ki je vzdignjena na kamniti skali in se navpiËno

dviga iz morja. Tako smo priËeli s plovbo pod dubrovniπkim

obzidjem, edinstvenim obrambnim sistemom. Plujemo ob

Bokru, dveh Buæah, kopaliπËem izpod obzidja in priplovemo

do trdnjave Sv. Ivan. Ko obidemo valobran Porporelo, se pred

nami odpira vhod v Gradsko luko. Njo πËiti valobran Kaπe.

V luki je malo prostora in ni privezov za mimoidoËe barke.

Morda se kakπen vztrajen ali dovolj spreten navtik le uspe

zveËer privezati, ostali pa bodo sidrali pred pristaniπËem v

zavetrju otoka Lokruma.

Juæno od DubrovnikaMalo je navtikov, ki se odloËijo kreniti na kriæarjenje bolj

juæno od Dubrovnika proti Cavtatu in naprej proti Prevlaki.

NamreË obala bolj juæno od Dubrovnika, razen Æupskega

zaliva, Cavtata in jugovzhodnega Molunta, je zelo strma in za

navtika povsem nepristopna. Æupski zaliv bomo opazovali s

plovila, saj v njem razen malih pristanov v Kuparih, Srebrenom

in Mlinih ni mesta za privez. Morda nam bodo bolj zanimivi

trije nenaseljeni otoËki v bliæini Cavtata. Najmanjπi izmed

njih je nizek otok severozahodno od Cavtata, Supetar. To

je popularno kopaliπËe do katerega poleti plujejo barke iz

okoliπkih mest in tako tudi iz Dubrovnika. Mrkan je dolg

nenaseljen otok na zunanji strani Cavtata, navtiËno miljo

oddaljen od obale. Ima bogato podmorje in zanimivo

podroËje za ribiËe in potapljaËe. Petsto metrov bolj zahodno

od Mrkana se nahajajo tudi grebeni RaænjiÊ, Hljeb, Trava

in najveËji izmed njih Bobara, ki skupaj z Mrkanom nosijo

skupni naziv Cavtatski grebeni.

Ko smo vpluli v Cavtat in se je pred nami odprl zaliv obrasel z

gostim gozdom in s πtevilnimi vilama, bomo zagotovo zagledali

kar nekaj megajaht privezanih na mestni obali ali usidranih

pred zalivom Tiha, drugim cavtatskim pristaniπËem. Cavtat je

slikovito mestece, z lepo mestno obalo, kopaliπËi, kavarnami

in vrhunskimi restavracijami. V Cavtatu obvezno obiπËite

pokopaliπËe, eno izmed lepπih na hrvaπki obali. Z njega seæe

pogled proti Mljetu. Od tu morate oditi do Konavel, pobegniti

od poletnega vrveæa, okusiti tamkajπnjo hrano in πe enkrat s

pogledom zapluti po tem akvatoriju z viπine.

Naprej do Molunta je podroËje strme obale, primerno za

podvodni ribolov. Izza nepristopnih skal in strmin nad

vami, ki dosegajo tudi preko sto metrov, sploh na predelu

imenovanem Konavoske stijene, se skrivajo vasi z juæne

strani Konavoskega polja. Vsako je v navpiËni skali utrlo poti,

po katerih se spuπËajo do morja zaradi kopanja ali ribarjenja.

Ko smo mimo Konavoskih sten, æe dobro vidimo rt Lokvico

in vhod v skoraj miljo globok zaliv Donjega Molunta, ki nudi

popolno zaπËito pred juænimi in vzhodnimi vetrovi, ampak je

tudi nevaren zaradi neviht z zahoda. Zaradi tega navtiki raje

vplujejo v bolj juæni Gornji Molunat, katerega do neke mere

πËitita otoËka Veliki πkolj in SupetriÊ. Bolj juæno, pet navtiËnih

milj proti rtu Oπtro, se po lepem vremenu da usidrati v zalivu

Prevlaka, najbolj juæni toËki hrvaπke obale.


Pomembne informacije o

plovbi v Republiki Hrvaπki

76

Vsaka ladjica ali jahta pod tujo zastavo, ki pluje v Hrvaπki,

mora pridobiti vinjeto, s katero se dokazuje prijava prihoda

in izpolnjevanje pogojev za plovbo po notranjem in

teritorialnem morju Republike Hrvaπke in s katero se potrjuje

plaËilo potrebnih nadomestil. Ladjice so plovila, ki merijo veË

kot 3 metre in imajo motor, katerega moË presega 5 KW, jahte

pa so plovila za πport in razvedrilo, ki se lahko uporabljajo v

osebne ali gospodarske namene, ki merijo veË kot 12 metrov in

ki poleg posadke lahko prevaæajo najveË 12 potnikov.

Postopek pri prihodu v HrvaπkoLadjice in jahte pod tujo zastavo morajo po vstopu v hrvaπke

teritorialne vode po najkrajπi poti vpluti v najbliæje pristaniπËe,

ki je odprto za mednarodni promet, kjer se bodo opravile

kontrola osebnih dokumentov in carinske formalnosti, v

uradih luπkih kapitanij ali izpostav pa je treba pridobiti

vinjeto, ki velja leto dni od dneva izdaje. Stalni mejni morski

prehodi so: Umag, PoreË, Rovinj, Pulj, Raπa-Brπica, Reka, Mali

Loπinj, Zadar, ©ibenik, Split, PloËe, Vela Luka, KorËula, Ubli na

Lastovu in Dubrovnik - Gruæ. Med poletjem so odprti tudi

sezonski prehodi: ACI marina Umag, Novigrad, Sali, Ugljan,

Boæava (Dugi Otok), (Primoπten), Hvar in Stari Grad na Hvaru,

Vis in Komiæa na Visu ter Cavtat. V navedenih pristaniπËih se

morate oglasiti tudi pred odhodom iz Hrvaπke ter po najkrajπi

poti zapustiti hrvaπke teritorialne vode.

Pri prijavi prihoda in bivanja plovila v Republiki Hrvaπki se

luπki kapitaniji ali izpostavi mora predati tudi popis posadke

in potnikov, ali popis oseb, ki je predhodno overjen s strani

mejne policije. Overjeni popis posadke (crew list) ali popis

oseb, ki je overjen s strani luπke kapitanije ali izpostave, se

mora nahajati na plovilu, ko se le to uporablja. V primeru

nezgode je iz popisa razvidno, kdo se nahaja na plovilu.

Sprememba popisa posadke (crew list) se overi samo v

kapitaniji (izpostavi). Plovilo, ki je pripeljano po kopenski poti,

mora pred zaËetkom plovbe pridobiti vinjeto v luπki kapitaniji

ali izpostavi. Isto velja tudi za plovilo pod tujo zastavo, ki je

na stalnem privezu v Hrvaπki. Pri prijavi prihoda mora lastnik

predloæiti: ustrezen dokument ali potrdilo, s katerim dokazuje,

da je plovilo vpisano v vpisnik plovil matiËne dræave, dokaz o

lastniπtvu ali pravici do uporabe plovila, veljavne dokumente

o usposobljenosti poveljnika plovila, imena Ëlanov posadke in

potnikov na ladji ter dokazilo o zavarovanju odgovornosti za

πkodo proti tretji osebi, Ëe je moË motorja veËja kot 15 KW.

Pomorski zakonik in drugi predpisi R Hrvaπke doloËajo πtevilo

oseb, ki se brez doplaËila lahko vkrcajo na plovilo oziroma

izkrcajo s plovila v Ëasu veljavnosti vinjete. To je dvakrat toliko

oseb, kot je najveËje dovoljeno πtevilo, vpisano v dokument o

registraciji plovila, poveËano za 30%. V maksimalno πtevilo

oseb se ne πtejejo otroci do 12 leta. »lani posadke, vpisani v

popis oseb, se v Ëasu veljavnosti vinjete lahko neomejeno

zamenjujejo. Osebe v tranzitu se ne vpisujejo v popis oseb.

»arter dejavnost v marinah in pristaniπËih Hrvaπke se lahko

opravlja izkljuËno z ladjami pod hrvaπko zastavo. Tuja

Ëarter plovila lahko z veljavno vinjeto svobodno plujejo po

naπem morju pod pogojem, da ne spreminjajo posadke med

hrvaπkimi pristaniπËi.

Pri registraciji plovila v luπki kapitaniji se mora opraviti plaËilo

doloËenih nadomestil: plaËilo nadomestila za varnost plovbe

in nadomestila za uporabo objektov varnosti plovbe ter

plaËilo upravne pristojbine.

Najem plovil»e najemate plovilo, ste dolæni preveriti, ali je najemodajalec

registriran za opravljanje Ëarter dejavnosti, ali se na ladji

poleg veljavnega dovoljenja za plovbo nahaja tudi kopija

koncesijskega dovoljenja ter ali so Ëlani posadke vpisani

v popisu posadke. VeËina Ëarter podjetij ima moænost

prijaviti popis posadke po Internetu. Posedovanje teh

dokumentov je nujno potrebno pri kakrπni koli kontroli s

strani pooblaπËenih oseb.


77

»e v Republiki Hrvaπki æelite najeti plovilo, na katerem boste Vi

skiper, morate imeti potrdilo o usposobljenosti za upravljanje

z ladjo, izdano v skladu s predpisi o plovbi v matiËni dræavi,

ali dovoljenje Republike Hrvaπke (A,B,C). Brez ustreznega

dovoljenja upravljanje s plovilom v Hrvaπki ni dovoljeno. »e

se na ladji nahaja pomorska UKV-RTF postaja (VHF), mora

nekdo izmed Ëlanov posadke imeti tudi ustrezno dovoljenje

za delo z radijsko postajo. Preverjanje Vaπih dokumentov

se bo opravilo v Ëarter podjetju, ki vam oddaja v najem

ladjo, rutinsko kontrolo pa obËasno opravljajo pooblaπËeni

delavci kapitanije in policije. Tuji dræavljani lahko pri luπkih

kapitanijah opravljajo izpit za voditelja ladje, ki vkljuËuje

tudi dovoljenje za delo s pomorsko radijsko postajo. V luπkih

kapitanijah so na voljo razporedi terminov za opravljanje

izpita. Dovoljenje o usposobljenosti za voditelja ladje

omogoËa upravljanje s plovili do 30 GT, kot tudi uporabo

UKV-RTF radijske postaje na plovilu.

PravoËasne in popolne informacije o predpisih za plovbo v

Republiki Hrvaπki, kot tudi eventualne spremembe, do katerih

lahko pride, lahko najdete na spletni strani Ministrstva morja

na naslovu www.mmpi.hr, na katerem je treba izbrati angleπki

jezik, potem pa meni sea ter v njemu podmeni nautics.

Varnost plovbeNa Hrvaπkem obstaja sluæba iskanja in reπevanja na

morju, ki vam bo pomagala v primeru havarije, okvare

ali v drugih primerih. V takπnih situacijah se v iskanje in

akcijo reπevanja vkljuËujejo ladje obalne straæe (kapitanija,

policija, mornarica), plovila za posebne namene ter letala

in helikopterji. Sluæbo iskanja in reπevanja vodi glavni

nacionalni center za iskanje in reπevanje (Maritime Rescue

Cordination Centre) na Reki, ki je deæuren 24 ur. V primeru

potrebe se akcije reπevanja izvajajo v koordinaciji s

sluæbami obmejnih dræav. Poleg nacionalnega Centra imajo

neprekinjeno deæurstvo tudi osem luπkih kapitanij, njihove

izpostave, obalne radijske postaje, varovani svetilniki ter

enota iskanja in reπevanja. Stalno deæurstvo je vzpostavljeno

na VHF kanalih 10 in 16, pri nacionalnem centru za iskanje

in reπevanje pa je v funkciji telefonska πtevilka 9155 za vse

potrebe na morju (za klice iz tujine +385 51 9155). Telefonski

operater odgovarja na klice tudi v sistemu GMDSS. Na

Hrvaπkem obstaja tudi enotna telefonska πtevilka za klice v

sili 112 in se v primeru potrebe lahko pomoË poiπËe tudi na tej

πtevilki. V primeru, Ëe Vaπe ali tuje plovilo potrebuje pomoË,

se mora Ëim prej obvestiti ena od navedenih sluæb, ki so

zadolæene za varnost na morju.

Poleg deæurne πtevilke 9155, radijskih frekvenc in sistema

GMDSS, je dobro vedeti tudi telefonsko πtevilko luπkih

kapitanij. To so:

Pulj 052 222 037

Reka 051 214 031

Senj 053 881 301

Zadar 023 433 778

©ibenik 022 217 214

Split 021 362 436

PloËe 020 679 008

Dubrovnik 020 418 989

Te telefonske πtevilke pokliËite, Ëe potrebujete pomoË v sili ali

pa Ëe æelite informacije o vremenski napovedi.

Informacije o vremenuV danaπnjem Ëasu se vsi navtiki odpravijo na morje

πele takrat, ko so posluπali vremensko napoved. Dræavni

meteoroloπki zavod preko obalnih radijskih postaj predvaja

napovedi za pomorπËake, ki vsebujejo sploπne informacije

o vremenu, vremensko napoved za Jadran in Otrantska

vrata, in sicer za 24 ur po obmoËjih (severni, srednji in

juæni Jadran). Rijeka radio, Split radio in Dubrovnik radio

predvajajo vremensko napoved tri krat dnevno, v hrvaπkem

in angleπkem jeziku, ta napoved pa se nanaπa na naslednjih

12 plus 12 ur od trenutka predvajanja. Rijeka radio predvaja


78

vremensko napoved po UTC (Ëas po Grenwichu) ob 05:35,

14:35, 19:35 na kanalu 24; Split radio predvaja napoved

ob 05.45, 12.45 in 19.45 na kanalih 7, 21 in 28; Dubrovnik

radio pa predvaja ob 06:25, 13:20 in 21:20 na kanalih 4 in

7. Stalne vremenske napovedi predvajajo vsakih petnajst

minut tudi luπke kapitanije, v πtirih jezikih (hrvaπkem,

angleπkem, italijanskem in nemπkem jeziku). Luπki

kapitaniji Pulj in Dubrovnik predvajata na kanalu 73, Rijeka

na kanalu 69, Split pa na kanalu 67. Vremensko napoved

predvajajo tudi radijske in televizijske postaje, vremenska

napoved pa se lahko pridobi tudi v marinah. Na celotnem

Jadranu je dober tudi signal italijanskih obalnih radijskih

postaj Trst, Benetke, Ancona, Pescara in Bari. Napoved se

lahko pridobi tudi na portalu Dræavnega meteoroloπkega

zavoda, na naslovu http://meteo.hr, ali http://prognoza.

hr/aladin-prognoza.html

Plovba v pristaniπËih in ob plaæahIz varnostnih razlogov ni dovoljena plovba v obmoËju vstopa

v pristaniπËa, v ozkih obmoËjih plovnih poti, na oddaljenosti,

manjπi od 50m od obale oz. od varnostne mreæe kopaliπËa

ter na oddaljenosti 200 metrov od naravne plaæe. Gliserji,

ladjice na potisni pogon in ladjice na zraËni blazini lahko

glisirajo samo na podroËju, kjer je to dovoljeno in na

oddaljenosti 300 m od obale. PriporoËamo tudi, da plovilo

pri vplutju ali izplutju ne pelje s hitrostjo, s katero se

ustvarja val, ki lahko povzroËi πkodo drugim plovilom in

napravam v pristaniπËu. V veËini pristaniπË in prehodov je

hitrost plovbe omejena ter jasno oznaËena z znakom.

©portni ribolovRibolov je dovoljen le z dovoljenjem, ki se lahko pridobi

v πportno ribiπkih druπtvih ter v luπkih kapitanijah. Vse

informacije se lahko pridobijo v Vaπem pristaniπËu vplutja.

Ribolovno dovoljenje se lahko kupi za obdobje 1, 3, 7 ali 30 dni

ali pa za eno leto. Ribolovna dovoljenja se izdajajo posebej za

ribolov s trnkom in posebej za podvodni ribolov s podvodno

puπko. ©portni ribolov je moæen na celem Jadranu, razen

v nacionalnih parkih Brioni, Kornati, Mljet in Krka ter na

nekaterih manjπih lokacijah.

PotapljanjeV Republiki Hrvaπki je dovoljeno potapljanje z avtonomno

potapljaπko opremo (SCUBA diving) samo ob posedovanju

potapljaπke izkaznice, ki jo izdaja Hrvaπka potapljaπka

zveza. Izkaznica velja leto dni, izdaja pa se potapljaËem,

ki imajo veljaven potapljaπki certifikat (CMAS, PADI, SSI,

NAUI, NASDS, YMCA, MDEA, NASE, IDEA, IANDT, NSS-CDS,

ANDI, TDI, NACI, PSA, PDIC, SDI, FIAS, ACUC, BSAC, VDST,

BARACUDA in podobno). Lahko se pridobi tudi Dovoljenje

za individualno potapljanje brez nadzora. Ta dovoljenja

izdajajo luπke kapitanije, njihova cena pa je precej viπja.

Na Jadranu je potapljanje naËeloma svobodno, vendar

so s posebnim pravilnikom posamezni deli akvatorija

prepovedani za potapljanje, v nekaterih conah pa je

potapljanje moæno samo s posebnim dovoljenjem.

Prepovedane cone so pristaniπËa, dostopi do pristaniπË,

sidriπËa pristaniπË ter obmoËja, kjer poteka gost promet. Za

potapljanje so prav tako prepovedani tudi posebni rezervati

v morju, naravni parki in zaπËiteni deli morja in podmorja,

kot so Malostonski zaliv, Limski kanal ter Nacionalna parka

Brioni in Krka. Poleg tega se potapljati ne sme v krogu

100 m okoli zasidranih vojaπkih ladij in varovanih vojaπkih

objektov na obali.

Cone potapljanja s posebnim dovoljenjem so Kornati,

Mljet ter naravni park TelaπÊica, dovoljenja pa izdajajo

uprave teh nacionalnih parkov. Na Brionih je moæno

organizirano potapljanje.


79

Koristne informacije


80

Potni dokumenti Veljaven potni list ali nekateri drugi dokument, ki je veljaven

in priznan z mednarodnim sporazumom; za nekatere dræave

tudi osebna izkaznica (dokument, ki dokazuje identiteto in

dræavljanstvo osebe).

Obvestila: Diplomatske misije in konzularni uradi Republike

Hrvaπke v tujini ali Ministrstvo zunanjih zadev in evropskih

integracij Republike Hrvaπke (tel.: +385 1 4569 964; e-poπta:

[email protected], www.mvpei.hr).

Carinska doloËilaCarinski predpisi Republike Hrvaπke so skorajda v celoti usklajeni

s predpisi in standardi dræav Evropske unije, vendar so glede

vnaπanja predmetov nekomercialne narave za osebno uporabo

prosti plaËevanja carine in DDV-ja predmeti v vrednosti le do

zneska 300,00 kun.

Vnaπanje mesnih, mleËnih in drugih izdelkov æivalskega izvora,

ki presegajo skupno teæo 1kg, je moæno le po veterinarskem

pregledu inπpektorja na mejnem prehodu. Vnaπanje vina je

omejeno na najveË 5 litrov na potnika.

Prosto lahko tujo ali domaËo gotovino in Ëeke vnaπajo in

odnaπajo tujci in hrvaπki dræavljani z prebivaliπËem v tujini,

vendar morate cariniku obvezno prijaviti vsako prenaπanje

gotovine, ki presega vsoto 40.000 kun. Cariniku na mejnem

prehodu morate prijaviti tudi bolj drago profesionalno opremo

in tehniËne aparate.

PovraËilo plaËanega davka na dodano vrednost je za tuje

dræavljane moæno v primeru nakupa robe v vrednosti najmanj

500,00 kun, in sicer le na podlagi s strani carinika potrjenega

obrazca PDV-P oziroma ”DavËni Ëek” (Tax cheque).

Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte Carinsko upravo

(www.carina.hr)

Pravilnik o pogojih vnosa izdelkov æivalskega porekla v osebni

prtljagi potnika.

Za dodatne informacije Vas prosimo, da kontaktirate

Ministrstvo za kmetijstvo, ribiπtvo in kmetijski razvoj - Uprava

za veterinarstvo (tel: +385 1 610 9749; 610 6703 i 610 6669;

www.mps.hr)

DomaËe æivali Nadzor vnosa domaËih æivali do 5 komadov za

nekomercialne namene v spremstvu lastnika ali s strani

od lastnika pooblaπËene odgovorne osebe, bodo v skladu

z zgoraj navedenim pravilnikom, izvajali zaposleni na

Carinski upravi in lastniki bodo lahko s svojimi domaËimi

æivalmi vstopali v Republiko Hrvaπko preko vseh mejnih

prehodov, na katerih se nahaja carina. V skladu z navedenim

pravilnikom, ki je usklajen z Uredbo 998/2003/EZ, morajo

biti psi, maËke in domaËi beli dihur (Mustela putorius),

ki jih vnaπajo v Republiko Hrvaπko od sedaj oznaËeni z

elektronskim sistemom identificiranja (mikroËipom).

Za dodatne informacije Vas prosimo, da kontaktirate

Ministrstvo za kmetijstvo, ribiπtvo in kmetijski razvoj - Uprava

za veterinarstvo (tel: +385 1 610 9749; 610 6703 i 610 6669;

www.mps.hr)

Denar Uradna valuta na Hrvaπkem je kuna (1 kuna = 100 lip).

Tuja valuta se lahko zamenja v bankah, menjalnicah, poπtnih

uradih ter v veËini turistiËnih agencij, hotelov in kampov.

Poπta in telekomunikacijePoπtni uradi so ob delavnikih odprti od 7. do 19. ure; v manjπih

mestih od 7. do 14. ure, nekateri uradi pa imajo deljeni delovni

Ëas. V veËjih mestih in turistiËnih naseljih so deæurne poπte,

ki so odprte tudi ob sobotah in nedeljah. V vseh javnih

telefonskih govorilnicah (telefonih) se uporabljajo telefonske

kartice, ki jih lahko kupite v vseh poπtah ter v Ëasopisnih

trafikah. S katerega koli telefona lahko neposredno pokliËete

v tujino. www.posta.hr

Delovni Ëas trgovin in javnih sluæbVeËina trgovin je ob delavnikih odprta od 8. do 20. ure, ob

sobotah in nedeljah pa do 14. ure; v Ëasu turistiËne sezone

pa tudi dlje.

Javne sluæbe in poslovni uradi pa so veËinoma odprti od

ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.

Medicinska sluæba Bolnice in klinike obstajajo v vseh veËjih mestih, ambulante in

lekarne pa tudi v manjπih mestih.

Turisti iz tujine ne plaËujejo zdravniπkih uslug, Ëe imata

Hrvaπka in dræava, iz katere prihajajo, podpisano pogodbo

o socialnem zavarovanje, oz. Ëe so v tej pogodbi predvidena

potrdila o pravici do zdravniπke oskrbe. Zdravniπka oskrba (ki

vkljuËuje tudi prevoz) se uporablja za nujne primere, in sicer na

naËin in glede na predpise, ki veljajo za hrvaπke zavarovance,

enako velja tudi za stroπke zdravstvene zaπËite (participacija in

administrativna taksa).

Osebe, ki prihajajo iz dræav, s katerimi Hrvaπka ni podpisala

pogodbe, same poravnajo stroπke zdravstvene oskrbe.

ElektriËni napor mestne mreæe: 220 V;

Frekvenca: 50 Hz.

Voda iz pipe je pitna v vseh delih Hrvaπke.

Prazniki in nedelovni dni1. januar - novo leto,

6. januar - sv. trije kralji

velika noË in velikonoËni ponedeljek,

1. maj - praznik dela

Telo Kristusovo,

22. junij - Dan antifaπistiËnega boja,

25. junij - Dan dræavnosti,

5. avgust - Dan zmage in domovinske zahvalnosti,

15. avgust - Marijino vnebovzetje,


81

8. oktober - Dan neodvisnosti,

1. november - vsi sveti,

25. in 26. december - boæiËni prazniki

Bencinske ËrpalkeOdprte so od 7. do 19. ali 20. ure vsak dan; v poletni sezoni pa

tudi do 22. ure.

Deæurne bencinske Ërpalke v veËjih mestih in na veËjih

mednarodnih cestah so odprte od 00. do 24. ure. Bencinske

Ërpalke prodajajo: Eurosuper 95, Super 95, Super 98, Super

plus 98, Euro Diesel, Diesel, v veËjih mestih in na Ërpalkah

na avtocestah pa tudi plin. Informacije o cenah goriva in

seznam plinskih Ërpalk: www.ina.hr; www.omv.hr; www.

tifon.hr; www.hak.hr.

Pomembne telefonske πtevilkeMednarodna klicna πtevilka za Hrvaπko: 385

Prva pomoË: 94

Gasilci: 93

Policija: 92

PomoË na cesti: 987

(»e kliËete iz tujine ali po mobilnem telefonu, pokliËite +385 1 987)

Nacionalni center za reπevanje in iskanje na morju: 9155

Enkratna πtevilka za vse nujne primere: 112

Sploπne informacije: 981

Informacije o mestnih in medmestnih telefonskih πtevilkah: 988

Informacije o mednarodnih telefonskih πtevilkah: 902

Vremenska napoved in stanje na cestah: 060 520 520

Hrvaπki avtoklub (HAK): +385 1 4640 800

Internetni naslov: www.hak.hr

E-poπta: [email protected]


HRVATSKA TURISTI»KA ZAJEDNICA (Hrvaπka turistiËna skupnost)Iblerov trg 10/IV, p.p. 251 10000 ZAGREB HRVA©KA Tel.: +385 1 46 99 333 Telefaks: +385 1 45 57 827 E-poπta: [email protected] www.hrvatska.hr

Kroatische Zentrale für Tourismus 1010 Wien Am Hof 13 Österreich Tel.: +43 1 585 38 84 Telefaks: +43 1 585 38 84 20 E-poπta: [email protected]

Kroatische Zentrale für Tourismus 60311 Frankfurt Kaiserstrasse 23 Deutschland Tel.: +49 69 23 85 350 Telefaks: +49 69 23 85 35 20 E-poπta: [email protected]

Kroatische Zentrale für Tourismus 80469 München Rumfordstrasse 7 Deutschland Tel.: +49 89 22 33 44 Telefaks: +49 89 22 33 77 E-poπta: [email protected]

Ente Nazionale Croato per il Turismo 20122 Milano Piazzetta Pattari 1/3 Italia Tel.: +39 02 86 45 44 97 Telefaks: +39 02 86 45 45 74 E-poπta: [email protected]

Ente Nazionale Croato per il Turismo 00186 Roma Via Dell’oca 48 Italia Tel.: +39 06 32 11 0396 Telefaks: +39 06 32 11 1462 E-poπta: [email protected]

Chorvatské Turistické Sdruæení 110 00 Praha 1 Krakovská 25 »eská republika Tel.: +420 2 2221 1812 Telefaks: +420 2 2221 0793 E-poπta: [email protected]; [email protected]

Chorvátske Turistické Zdruæenie 821 09 Bratislava TrenËianska 5 Slovakia Tel.: +421 2 55 562 054 Telefaks: +421 2 55 422 619 E-poπta: [email protected]

Horvát Idegenforgalmi Közösség 1053 Budapest Magyar ut. 36 Magyarország Tel.: +36 1 266 65 05 Telefaks.:+36 1 266 65 33 E-poπta: [email protected]

Office National Croate de Tourisme 75116 Paris 48, avenue Victor Hugo France Tel.: +33 1 45 00 99 55 Telefaks: +33 1 45 00 99 56 E-poπta: [email protected]

Croatian National Tourist Office London W6 9ER 2 Lanchesters 162-164 Fulham Palace Road United Kingdom Tel.: +44 208 563 79 79 Telefaks: +44 208 563 26 16 E-poπta: [email protected]

Narodowy Osrodek Informacji Turystycznej Republiki Chorwacji IPC Business Center ul. Koszykowa 54 00-675 Warszawa, Polska Tel.: +48 22 828 51 93 Telefaks: +48 22 828 51 90 E-poπta: [email protected]

Oficina de turismo de Croacia 28001 Madrid, Espana Calle Claudio Coello 22, ESC. B, 1°CTel.: +34 91 781 5514 Telefaks: +34 91 431 8443 E-poπta: [email protected]

Croatian National Tourist Office New York 10118 350 Fifth Avenue, Suite 4003 U.S.A. Tel.: +1 212 279 8672 Telefaks: + 1 212 279 8683 E-poπta: [email protected]

Kroatiska Turistbyrån 11135 Stockholm Kungsgatan 24, Sverige Tel.: +46 853 482 080 Telefaks: +46 820 24 60 E-poπta: [email protected]

Kroatisch Nationaal Bureau Voor Toerisme 1081 GG Amsterdam Nijenburg 2F, Netherlands Tel.: +31 20 661 64 22 Telefaks: +31 20 661 64 27 E-poπta: [email protected]

Office National Croate du Tourisme 1000 Bruxelles Vieille Halle aux Blés 38, Belgique Tel.: +32 255 018 88 Telefaks: +32 251 381 60 E-poπta: [email protected]

Хорватское туристическое сообщество123610 Moscow Krasnopresnenskaya nab. 12 office 1502, Russia Tel.: +7 095 258 15 07 Telefaks: +7 095 258 15 08 E-poπta: [email protected]

Hrvaπka turistiËna skupnost 1000 Ljubljana Gosposvetska 2, Slovenija Tel.: +386 1 23 07 400 Telefaks: +386 1 230 74 04 E-poπta: [email protected]

Kroatische Zentrale für Tourismus 8004 Zürich Badenerstrasse 332, Switzerland Tel.: + 41 43 336 20 30 Telefaks: +41 43 336 20 39 E-poπta: [email protected]

Danska 3460 Birkerød Aktivnosti obavlja agencija VAGABOND, Bregenrødvej 132; Tel.: +45 70 266 860 Telefaks: + 45 48 131 507 E-poπta: [email protected]

Ark Hills Executive Tower N 613 Akasaka 1-14-5, Minato-ku, Tokyo 107-0052 Tel.: + 81 (0)3 6234 0711 Telefaks: + 81 (0)3 6234 0712 E-poπta: [email protected]

SEZNAM PREDSTAVNI©TEV HRVA©KE TURISTI»NE SKUPNOSTI


1. ACI UMAG2. MARINA NAUTICA NOVIGRAD3. MARINA »ERVAR PORAT / PORE»4. MARINA PORE»5. MARINA PARENTIUM / PORE»6. MARINA FUNTANA7. MARINA VRSAR8. MARINA VALALTA9. ACI ROVINJ10. ACI PULA11. TEHNOMONT MARINA VERUDA / PULA12. ACI POMER13. ACI CRES14. ACI OPATIJA / I»IΔI15. MARINA ADMIRAL / OPATIJA16. MARINA PUNAT17. ACI SUPETARSKA DRAGA

18. ACI RAB19. Y/C MARINA MALI LO©INJ20. ACI ©IMUNI21. MARINA BORIK /ZADAR22. TANKERKOMERC MARINA ZADAR23. MARINA VELI RAT / DUGI OTOK24. OLIVE ISLAND MARINA / UGLJAN25. MARINA PREKO26. MARINA DALMACIJA / BIBINJE-SUKO©AN27. MARINA VELI IÆ28. MARINA KORNATI / BIOGRAD29. MARINA ©ANGULIN /BIOGRAD30. ACI ÆUT31. ACI PI©KERA32. MARINA HRAMINA / MURTER33. MARINA BETINA34. ACI JEZERA35. MARINA TRIBUNJ36. ACI VODICE37. ACI SKRADIN38. MARINA MANDALINA / ©IBENIK39. YACHT MARINA SOLARIS / ©IBENIK40. MARINA KREMIK / PRIMO©TEN41. MARINA FRAPA / ROGOZNICA42. MARINA AGANA / MARINA43. ACI TROGIR44. MARINA KA©TELA45. ACI SPLIT46. MARINA LAV47. MARINA BRELA48. MARINA BA©KA VODA49. MARINA TU»EPI50. ACI MILNA51. ACI VRBOSKA52. ACI PALMIÆANA53. MARINA OREBIΔ54. ACI KOR»ULA55. MARINA LUMBARDA56. ACI DUBROVNIK

Marine

ZaloænikHRVA©KA TURISTI»NA SKUPNOSTwww.hrvatska.hr

Za zaloænikamr. sc. NIKO BULIΔ

UredniciSLAVIJA JA»AN OBRATOVBRASLAV KARLIΔ

PomoËnica uredniceIVA PU–AK

TekstBRASLAV KARLIΔ

PrevodSPES, Zagreb

DizajnDIZAJN LAB

FotografijeIVO PERVANBRASLAV KARLIΔDAMIR FABIJANIΔMILAN BABIΔJURAJ KOPA»IVAN HRELJANOVIΔNINO MARCUTTIRENCO KOSINOÆIΔZLATKO RAMNI»ERSMILJAN STRIHIΔMIRO ANDRIΔSERGIO GOBBOLJUBO GAMULINMLADEN ©»ERBE

TiskRADIN REPRO I ROTO, Zagreb

Zagreb, 2008.

Zaloænik ne zagotavlja absolutne toËnosti tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za eventualne netoËnosti ali spremembe informacij.


Jadransko morje je tisti del Sredozemskega morja, ki se

je najgloblje vrezal v evropsko kopno. PodroËje, ki pripada

Hrvaπki, krasijo atraktivne in raznolike obalne pokrajine in

celo 1.185 otokov, otoËkov, grebenov in Ëeri. Hrvaπka obalna

Ërta je dolga 5.951 kilometrov.

Jadranski otoki so za navtike idealno razporejeni.

Razprostirajo se v nizu, nekje z manjπimi presledki, vzdolæ

najveËjega dela obale vse od Reke pa do Dubrovnika.

Medsebojno oddaljeni, a v glavnem ne veË kot deset

navtiËnih milj, zapirajo πtevilne kanale med kopnim in

otoki ter med seboj. Na otokih in kopnem se nahaja mnogo

zalivov in pristaniπË, v katerih se da privezati ali usidrati.

To so idealna mesta za jadranje, ampak tudi za kriæarjenje

z motorno jahto ali πportno-ribolovno barko. NiË ni toliko

oddaljeno, in Ëe æelite, lahko cel dan preæivite v plovbi. V

primeru pojave slabega vremena ali moËnega vetra je v

bliæini vedno neko mesto, kamor se boste lahko skrili.

Navtiki veËinoma dobro poznajo glavne vetrove Jadranskega

morja. To so - od severa v smeri urnih kazalcev - tramontana

(N), burja (NE, lahko je ciklonska in anticiklonska), levanat

(E), zimski levant, jugo (SE, lahko je ciklonski in anticiklonski),

oπtro (S), lebiË (SW), punenat (W), maestral (NW) in burin

(poletni toplotni kopenski veter). Tekom navtiËne sezone

so priloænosti za plovbo veËinoma ugodne. Maestral kot

najbolj pogost poletni veter in stabilna tramontana sta

izrazito prijetna vetra za jadranje. Podobno je z levantom,

prav tako ugoden pa je tudi ne pretirano moËan jugo, toda

le-ta poleti piha manj pogosto. Celo burja do neke mere

zmanjπa svojo moË, Ëeprav je nanjo, kot tudi na poletne

nevihte, ki obiËajno prihajajo z zahoda in jugozahoda,

treba dobro paziti.

Zaradi razËlenjenosti obale, tokov in lokalnih vetrov je

navigacija gotovo zanimiva. Na plovilu se vedno nekaj

dogaja. Na jadrnici nekaj Ëasa jadrajte vzdolæ vetra, potem

pa bi bilo dobro skreniti v veter in pluti skozi nek ozek kanal

ali vrata. Ta raznolikost ima svojo vrednost tudi takrat, ko

plujete z motorno ladjo.

Medtem ko plujete se pokrajina stalno spreminja. Obala

je vsake toliko skoraj pusta in nenaseljena, tepena od

zimske burje, kot na primer tista na severni strani Krka,

Raba ali Paga. Juæne strani so navadno bogate z vegetacijo.

Na trenutke boste pluli ob gostem borovem gozdu, ki se

spuπËa vse do morja, kot na primer na Lastovu ali Jakljanu,

nekaj Ëasa pa vam bo pogled zakrivala makija ali krπje.

Pluli in pristajali boste ob sredozemskih mestih, a tudi ob

malih ribiπkih naseljih. Otoπka mesta so raznolika, zanimiva

in vredna spoznavanja. Mnoga izmed njih, kot na primer

KorËula, Stari Grad ali Vis, izvirajo celo iz obdobja antike.

Druga mesta so mlajπa in so nastala kot ribiπka pristaniπËa

ali pristaniπËa velikih otoËnih naselij proË od morja.

Jadran se da razdeliti na razliËne naËine. Hrvaπki meteorologi

celotno Jadransko morje delijo na severni, srednji in

juæni Jadran po Ërtah Ancona - Zadar in Monte Gargano

- Dubrovnik. Ko teËe beseda o hrvaπkem delu Jadrana, je

med navtiki najbolj sprejeta razdelitev na dve podroËji,

s prelomnico pri rtu PloËa ali Planka (punta Planka) med

Rogoznico in Primoπtenom, toda to ima oporiπËe tako v

geografiji (pred rtom PloËa obstaja prekinitev v nizu otokov)

kot tudi v klimatsko-vremenskih znaËilnostih. V plovne

namene in v namen te izdaje ga bomo razdelili na: Istro,

kvarnerske in podvelebitske otoke in obalo ter na zadarski,

πibenski, splitski in dubrovniπki arhipelag in obalo.

Jadransko morje


Nautična Hrvaška

Documents

Transcript of Nautična Hrvaška