NASLOVNICA - SB Celje€¦ · Splošna bolnišnica Celje 4 Močnik, prejeli pa so jih: nekdanji...

Splošna bolnišnica Celje

1

NASLOVNICA


2

VSEBINA:

UVODNIK.................. 2

TO JE SBC ............... 3

ABC POSLOVANJA

SBC......................... 10

MI, VI, ONI ............. 15

MEDICINSKA

STROKA................. 20

ZDRAVSTVENA

NEGA ...................... 26

SVETUJEMO,

POJASNJUJEMO...31

DROBTINICE ......... 39

Uredniški odbor:

Štefka Presker,

Frančiška Škrabl Močnik,

Marjan Ferjanc,

Terezija Pinter Kampoš,

Hilda Maze,

Damjana Medved Arbeiter,

Dušan Kragelj,

Roman Kampoš,

Suzana Prezelj

Glavna urednica:

Štefka Presker

Odgovorna urednica:

Danijela Gorišek

Lektorica:

Janja Korošec

Fotografije:

Muzej novejše zgodovine,

Darja Pur,

Danijela Gorišek,

Oddelki in službe

Splošne bolnišnice Celje

Spletna stran:

http://www.sb-celje.si

Oblikovanje,

grafična priprava in tisk:

Grafika Gracer

Naklada:

1.700

Uvodnik

SPOŠTOVANE SODELAVKE,SPOŠTOVANI SODELAVCI!

Za nedokončane načrte bomo karprehitro obrnili zadnji list leta 2006. Kljubtemu pa so pred nami novi načrti, izziviin pričakovanja. Zaključki in začetkikoledarskih let so prelomnice, ko seozremo nazaj in pogledamo naprej. Obkoncu leta nam je v veselje naštevatiuspehe in iskati izzive, ki nas bodopripeljali do novih uspehov.

V naši bolnišnici je bilo v letošnjem letuveliko veselih dni, pa tudi dni, ko ni bilotako, kot smo načrtovali in želeli. Zato zrezultati nismo nikoli povsem zadovoljni.Letošnje leto bo označeno z uspelodonacijsko akcijo, v katero so se vključilapodjetja, ustanove, občine, posameznikiširšega celjskega območja. Z več kotdvema tretjinama zbranih sredstev tersredstvi bolnišnice smo kupili opremoza srčno kateterizacijo, pridobili programin v mesecu aprilu pričeli z opravljanjemkoronarografij. Celjska bolnišnica se jepriključila trem kardiološkim centrom vSloveniji, ki so že opravljali to zahtevnoinvazivno diagnostiko srčnih bolezni.Čeprav koledarsko leto še ni zaključeno,ocenjujemo, da bomo opravili programzdravstvenih storitev, ki je bil načrtovan,in s pogodbo dodeljen v letu 2006. Zizvajanjem enkratnih dodatnih programovsmo se vključili v aktivnosti zaskrajševanje dolgih čakalnih dob. Zato boletošnje leto označeno kot leto, ko smo vbolnišnici uspeli skrajšati nekatere vpreteklih letih dolge čakalne dobe. Dokonca leta nam ostaja izvedba dodatnegaprograma, za katerega smo se odločili in

ga tudi pridobili v drugi polovici leta.Iztekajoče leto pa bo zaznamoval tudipričeti projekt reorganizacije našebolnišnice. Skupaj s Svetom zavoda smopostavili cilj ….. . Uravnoteženoposlovanje, ki pomeni poslovanje v okvirufinančnih možnosti, odhodke usklajene sprihodki, ni le zahteva lastnika, ampaknas samih, saj le uravnoteženoposlovanje zagotavlja izpolnitev pogojevza naš nadaljnji strokovni razvoj,realizacijo naših investicijskih potreb.Devetmesečni rezultati žal nisovzpodbudni, saj smo glede na planiranestroške presegli stroške dela, stroškestoritev zunanjih izvajalcev in stroškezdravstvenega materiala. Z uspešnoizvedbo dodatnega programa inzmanjšanjem nekaterih stroškov še lahkonekoliko popravimo letni poslovni rezultat.Kakovostna zdravstvena oskrba,poslovna odličnost, pridobivanjestandardov, akreditacije in podobnobolnišnici niso tuje usmeritve. Pri izvajanjuzdravstvene dejavnosti se odpirata trg inkonkurenca. Uspešna bo tista bolnišnica,javna ali zasebna, ki bo izkazovalakakovost pri opravljanju zdravstvenih innezdravstvenih storitev, ki bo poslovnouspešna, prijazna za bolnike inzaposlene.

Kakorkoli, leto zaključujemo vsak s svojozgodbo o uspehu ali neuspehu. Želim, dabi bilo čim več uspešnih in zadovoljnihter da vsi skupaj stopamo v novo leto zoptimizmom za realizacijo nedoseženihin novih ciljev.

Drage sodelavke in dragi sodelavci,zahvaljujem se vam za vaš trud, zaopravljeno delo in vašo zavzetost, ki stejo pokazali. Prepričana sem, da bomotudi vnaprej dobro sodelovali na potiuresničevanja naših ciljev, naše vizije.Želim vam, da vas novo leto obdari zzdravjem, osebno srečo in uspehi nadelovnem področju. Vam, vašimdružinam in prijateljem želim prijetnedecembrske praznike. Vsem tistim, kiboste v teh dneh na delovnih mestihželim, da bi vam čas minil mirno, in da binašim bolnikom s svojo človeško toplinopolepšali praznične dni.

Direktorica

Štefka Presker


3

TO JE SBCTO JE SBCTO JE SBCTO JE SBCTO JE SBC

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošnebolnišnice Celje letos praznuje stoletnico svojega delovanja.Častitljivi jubilej smo proslavili 5. decembra 2006 v Narodnemdomu v Celju. Ob tej priložnosti je izšel več kot 200 straniobsegajoči spominski zbornik z naslovom »Kronika, razvojin vizija Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanjaSplošne bolnišnice Celje«.

Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Mariborug. Rajko Saletinger, dr. med..

V prvem predavanju je prof. dr. Gorazd Lešničar predstavildelovanje Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanjav Celju v l. 1906 – 2006. Vizijo razvoja infektologije in vlogodanašnje infektologije sta predstavila akad. prof. dr. FranciStrle in prof. dr. Bojana Beović. Med predavanji sta nas zzelo aktualnimi temami razvedrila tudi znana junaka »Našemale klinike«, njun »Lirični recital« je seveda pripravil avtordr. Marko Pokorn. Glasbeni recital je odlično izpeljala harfistkaAna Železnik. Slavnostna priznanja naše bolnišnice zadolgoletno uspešno, požrtvovalno in nesebično delo nastrokovnem, organizacijskem, pedagoškem, raziskovalnemin negovalnem področju sta podelili ga. direktorica ŠtefkaPresker in ga. strokovna direktorica mag. Frančiška Škrabl

Proslavili smo stoletnico delovanja

oddelka za infekcijske bolezni in

vrocinska stanja v Celju (1906 - 2006)

Prihod ministra za zdravje g. dr. Andreja Bručana v spremstvudirektorice bolnišnice ge. Štefke Presker in glavnegaorganizatorja srečanja predstojnika Oddelka za infekcijskebolezni in vročinska stanja g. prof. dr. Gorazda Lešničarja

Lirični recital junakov »Naše male klinike«

Podelitev slavnostnega priznanja in zahvale osebju Oddelkaza infekcijske bolezni in vročinska stanja bolnišnice Celje zauspešno in požrtvovalno delo

Do zadnjega kotička zasedena dvorana v Narodnem domuv Celju z ministrom za zdravje in direktorico Splošnebolnišnice Celje v ospredju

Proslave se je udeležilo več kot 200 gostov iz naše bolnišnice,kakor tudi iz drugih slovenskih bolnišnic, klinik, inštitutov indrugih institucij v državi. Pozdravne nagovore so imelipredstojnik oddelka prof. dr. Gorazd Lešničar kot glavniorganizator srečanja, minister za zdravje g. mag. AndrejBručan, podžupan mesta Celja g. Stane Rozman, direktoricabolnišnice ga. Štefka Presker, predsednik Zdravniškezbornice Slovenije g. prof. dr. Vladislav Pegan, starostaslovenske infektologije g. prof. dr. Franjo Pikelj, nekdanjipredstojnik oddelka g. prof. dr. Janko Lešničar in predstojnik


4

Močnik, prejeli pa so jih: nekdanji predstojnik oddelka prof.dr. Janko Lešničar, upokojena glavna sestra oddelka, višjamed. sestra ga. Regina Rozman, dolgoletni sodelavecoddelka, virolog prof. dr. Mirko Jung in osebje oddelka. Vpreddverju smo v petih vitrinah pripravili tudi razstavonekdanjega oddelčnega medicinskega instrumentarija, slikeosebja in strokovna knjižna dela ter zbornike infektološkihsimpozijev oddelčnih zdravnikov. Slavnostna zakuska je bilaenkratna priložnost za srečanje mladih in starih generacijsodelavcev, prijateljev, strokovnjakov in vseh drugih, ki sonazdravili visokemu in častitljivemu jubileju našega oddelka.Medijska pozornost je bila velika in potrebno se je bilo odzvatirazličnim radijskim in televizijskim hišam. Ključno spoznanjenašega srečanja je bilo, da je infekcijskim boleznim potrebnotudi v bodočnosti posvečati veliko pozornosti, saj je običajnopotrebno hitro ukrepanje zaradi pravočasnih osamitev terustreznega izkustvenega zdravljenja. Infektologi so ediniusposobljeni za racionalno predpisovanje antibiotičneterapije, kakor tudi za ustrezno obvladovanje aktualnih okužbdomačega okolja, okužb na potovanju in okužb v bolnišnici.Za uspešno organizacijo proslave gre velika zahvaladirektorici bolnišnice, ge. Štefki Presker, in njenimasodelavkama, ge. Suzani Prezelj in ge. Danijeli Gorišek, ge.Silvi Krajnc, g. Igor Lešniku ter ekipi g. Davorja Brezinščakaiz naše kuhinje.

ZGODOVINA HOSPITALNE INFEKTOLOGIJE NACELJSKEM IN GRADNJA IZOLIRNICEZačetek infektologije na Celjskem predstavljainstitucionalizacija kužnih bolnikov, tj. uzakonitev njihoveganameščanja v posebne ustanove, ki so pridobile pristojnostza izvajanje tovrstnega varstva oz. infektološke dejavnosti.V Celju se je to zgodilo z izgradnjo izolacijskega oddelkaseptembra l. 1905 oziroma leto kasneje, ko so bili na oddeleksprejeti tudi prvi bolniki.

v takratni Zimovi zgradbi in pričela z osamitvami bolnikov skolero. Obnovljena »zgodovinska« zgradba še vedno stojiob nekdanji tovarni Toper, Cesta na grad 5a. Okoliškiprebivalci so v tem času zgradili manjšo zgradbo, t. i. »kolerabolnico« na Bregu, ki jo je odnesla reka Savinja v poplavi l.1933.L. 1873 je celjska občina odredila, da so v Hoferjevi staribolnišnici, že takoj ob pričetku njenega delovanja, uredililočeno sobo za primer kolere. Leto dni po izgradnji celjskeGiseline bolnišnice, (ki je imela že interni in kirurški oddelek)tj. l. 1888, so starim bolnišničnim objektom na Hoferjevidomačiji prizidali in v njih uredili šest bolniških sob za izolacijokužnih bolnikov, predvsem s kolero.Izolacijski oddelek je bil zgrajen na osnovi starih pojmovanj,da so infekcijske bolnišnice le azil za kužne bolnike, kipotrebujejo samo postelje in bolniško osebje. Takratniprojektanti so povsem pozabili na ustrezne sanitarne prostorein prostore za diagnostiko ter terapevtska opravila. Tepomanjkljivosti so se pokazale zlasti ob vseh večjihepidemijah otroške paralize, klopnega meningoencefalitisa,virusnega hepatitisa A in epidemičnih obdobjih okužb dihalin črevesja.Infekcijski oddelek v Celju je bil v svoji zgodovini trikratpreurejen oziroma dograjen s prizidki: l. 1938, l. 1964 in l.1990. Leta 1938 so oddelek razširili z dozidavo na »krilih«.L. 1964 so v prizemlju oddelka usposobili ambulante infunkcionalne prostore, posodobili so bolniške sobe in okolicooddelka. Prostornina oddelka je znašala cca 1000 m2. L. 1980so dozidali prostor za dvigalo. L. 1990 je bil končan prizidekk oddelku s prostornino cca 800 m2, ki je z dodatnimiizolacijskimi, funkcionalnimi in sanitarnimi prostori omogočilnadaljnje delovanje oddelka.

DELOVANJE INFEKCIJSKEGA ODDELKA V L. 1906 -2006Strokovna dejavnost oddelkaOd l. 1906 do 1945 obstajajo le skromni podatki o delovanjuoddelka, zgodovinski viri pa govorijo zlasti o izolaciji bolnikovs črevesnimi obolenji (tifus, paratifus, griža, kolera), škrlatinkoin davico.Med prvo svetovno vojno so izolirali tudi posamične bolnikes črnimi kozami ter vojake in ranjene z gripo in kolero.Ohranjena oddelčna matična knjiga sprejetih in odpuščenihbolnikov od konca l. 1929 do l. 1947 kaže vrsto in številobolezni, ki so jih zdravili v takratnem obdobju. Letno je bilohospitaliziranih okoli 500 bolnikov, v času druge svetovnevojne pa med 200 in 350.Med obema vojnama so prevladovala črevesna obolenja,škrlatinka in davica, med drugo svetovno vojno pa tudi bolnikis pegavico, tuberkulozo, tetanusom in gripo. Umrljivost jebila tudi preko 10 %.Predvsem je infekcijski oddelek v prvih desetletjih svojegadelovanja služil »izolaciji« in zdravljenju zelo kužnih bolnikov,ki so potrebovali tudi karanteno (tifus, kolera, griža, pegavica,davica itd.). Starejši Celjani tako oddelek še danes

Infekcijski oddelek v Celju okoli l. 1950

Celjski infekcijski oddelek (izolirnica) je bil zgrajen kot tretjioddelek celjske bolnišnice. S svojim delovanjem je pričel vl. 1906 kot tretji infekcijski oddelek na Slovenskem. Pred njimsta delovala že dva: od l. 1885 Infekcijski oddelek na Ptuju inod l. 1895 Infekcijski oddelek v Ljubljani.Zametki celjskega infekcijskega oddelka sežejo sicer že v l.1870, ko je mestna občina uredila do l. 1873 zasilno izolirnico


5

poimenujejo kar »izolirnica«.Od l. 1945 dalje imamo za vsako posamezno leto skrbnoarhivirana letna oddelčna strokovno-analitična poročila, kiskupaj presegajo 2000 strani. Iz njih je mogoče podrobnorazbrati nekdanjo »klientelo« in epidemiološe razmere, kakortudi strokovno-organizacijsko, pa tudi pedagoško-raziskovalno in drugo oddelčno delo za vsako posamičnominulo leto.Tradicija celjskega infekcijskega oddelka je zelo bogata inpestra, saj se je na oddelku v l. 1945 – 2005 zdravilo preko90 tisoč bolnikov (90.808), v ambulanti pa je bilo oskrbljenih148.776 bolnikov (graf 1, graf 2).

virusnimi pa virusne hepatitise, akutne okužbe dihal invirusne (neopredeljene) meningoencefalitise. Pri vzročnoneopredeljenih obolenjih je najpogosteje šlo za etiološkoneopredeljena črevesna vnetja.

Klinične slike številnih infekcijskih bolezni so sespreminjale, število klasičnih infekcijskih bolezni se jemočno zmanjšalo, pojavile pa so se nove, kot so aids, SARSter okužbe posameznih organov in organskih sistemov vokviru seps, povzročenih tudi z na antibiotike večkratodpornimi bakterijami in glivami.

Danes predstavljajo problem bolnišnične okužbe (MRSAitd), starejši bolniki z infekcijsko boleznijo zaradispremljajočih kroničnih obolenj (komorbidnost), imunskošibkejši po kemoterapiji rakavih bolezni oz. presaditvahorganov, bolniki z vsadki, dializni bolniki, oportunističneokužbe pri bolnikih z aidsom, narkomani in turisti zvnesenimi obolenji, ki utegnejo biti nevarna tudi za širšookolico (SARS, ptičja gripa, karantenske bolezni).

V zadnjih dveh desetletjih smo odprli vrata vsemobiskovalcem in v zadnjem desetletju tudi staršem, ki danessobivajo skoraj ob vsakem hospitaliziranem predšolskemotroku.Ob siceršnjem upoštevanju vseh demokratičnih načel in»magne karte« pri otrocih vseskozi skrbimo za doslednoupoštevanje našega hišnega reda, ki temelji predvsem naspoštovanju osnovnih higienskih načel, s čimer preprečujemomožnost prenosa okužb na obiskovalce.Upamo, da infekcijski oddelek kljub temu, da še vedno zdravibolnike z nekaterimi hudo nalezljivimi infekcijskimi obolenji,ni več izolirnica oziroma strah zbujajoča zgradba, saj je odprttudi zunanjim sodelavcem in obiskovalcem. Zdravstvenoosebje se trudi, da bi se s prijaznostjo, človečnostjo inpartnerskim odnosom kar najbolj približali bolnikom in s temskrajšali in olajšali čas zdravljenja bolnikov z infekcijskimiobolenji.

Organizacijska, raziskovalna, pedagoška in drugadejavnost oddelkaOddelek je vseskozi vsestransko doprinašal k organizacijiinfektološke službe in izgradnji infekcijskih oddelkov vSloveniji. Sodeloval je pri organizaciji prvih cepljenj v Sloveniji,zlasti proti otroški paralizi in kasneje proti hepatitisu B in gripi.Sodeloval je z različnimi laboratoriji doma in na tujem tervodil raziskave največ na področju klopnegameningoencefalitisa, virusnih hepatitisov, zdravljenja zantibiotiki in bolnišničnih okužb. Organiziral je številnastrokovna srečanja, simpozije ter prispeval vrsto strokovnihčlankov, tudi z opisi redkih infekcijskih bolezni in sindromov.Nekdanji predstojnik oddelka, prof. dr. Janko Lešničar, je l.1961 v Celju ustanovil Infektološko sekcijo zdravniškegadruštva, kar ob »okroglih« obletnicah obeležujemo sprirejanjem Infektoloških simpozijev. Zadnjega je l. 2001 vCelju organiziral prof. dr. G. Lešničar.

Sprva visoka, tudi do 6 % umrljivost po l. 1945, je po l. 1975močno upadla, predvsem zaradi izboljšanja splošnega insocialnega standarda, širitve imunizacijskih programov inuporabe prvih antibiotikov. Do l. 2005 je na oddelku umrlo437 bolnikov, v največji meri zaradi davice, gnojnihmeningitisov, oslovskega kašlja in tifusa oz. zapletovomenjenih bolezni. Večina bolnikov (422) je na oddelku umrlado l. 1975. Ker oddelek nima intenzivne enote, so se bolniki,ki so potrebovali intenzivno zdravljenje, kasneje zdravili vrespiracijskem centru Infekcijske klinike v Ljubljani in naInternem intenzivnem oddelku Splošne bolnišnice v Celju.Klinična slika številnih infekcijskih bolezni se je spreminjala,število klasičnih infekcijskih bolezni se je močno zmanjšalo,prišle pa so nove, povezane predvsem s prizadetostjoposameznih organov in organskih sistemov v okviru seps,povzročenih tudi že z na antibiotike večkrat odpornimibakterijami in glivami.

Med vsemi hospitaliziranimi bolniki (90.808) iz zadnjega 60-letnega obdobja (1945-2005) smo zdravili 24.488 obolelih zbakterijskimi in 31.043 obolelih z virusnimi okužbami.Pri 35.277 bolnikih vzrokov bolezni nismo prepoznali. Med bakterijskimi okužbami smo najpogosteje zdraviliškrlatinko, salmonelozo, šen in lymsko boreliozo, med


6

Prof. J. Lešničar je vseskozi vzpodbujal raziskovanje v celjskibolnišnici in prof. G. Lešničar je veliko doprinesel k ustanovitviEnote za raziskovalno delo l. 1992 v takratnem Zdravstvenemcentru. Le-to so l. 1997 preimenovali v Službo zaraziskovalno delo in izobraževanje.Vseskozi so se na celjskem infekcijskem oddelku zdravili takootroci, kakor odrasli bolniki, od l. 1993 pa tudi bolniki znejasnimi vročinskimi stanji. V nekaterih obdobjih so otrocipredstavljali več kot 70 % vseh pregledanih bolnikov naoddelku.Strokovnjaki z oddelka dobro sodelujemo s številnimistrokovnimi institucijami, klinikami in fakultetami doma in natujem. Vseskozi skrbimo za neprekinjeno izobraževanje, takomladih zdravnikov, kakor tudi medicinskih sester oz. tehnikov.Več kot tri desetletja sodelujemo tudi pri dodiplomskem inpodiplomskem študiju na Univerzi v Ljubljani in v zadnjih letihtudi v Mariboru. Na MF v Mariboru smo nosilci projektov»Infekcijske bolezni« in »Bolnišnične okužbe« (mikrobiologijaII), sodelujemo pa tudi pri dodiplomskem študiju (G. Lešničar).Pripravljamo in vodimo različne projekte predvsem napodročju antibiotičnega zdravljenja in profilakse, virusnihhepatitisov in bolnišničnih okužb. Kot uredniki, souredniki,avtorji prispevkov, predvsem pa kot organizatorji, smozdravniki infekcijskega oddelka (J. Lešničar, G. Lešničar)sodelovali v osmih celjskih številkah Zdravniškega vestnika.Vseskozi sodelujemo tudi z vodstvom ustanove, predvsemv Strokovnem svetu, vrsto let vodimo tudi Komisijo zaobvladovanje bolnišničnih okužb in Komisijo za zdravila. Zelosmo dejavni kot konzultanti, predvsem pri uvajanjuempiričnega antibiotičnega zdravljenja, svetovanjumikrobioloških preiskav ter pri obvladovanju bolnišničnihokužb na nivoju celotne bolnišnice.Vsi zaposleni se trudimo za ustvarjanje partnerskega odnosaz bolniki in strokovnimi sodelavci, načrtujemo inizpopolnjujemo klinične poti in smernice ter tvorno sodelujemopri načrtovanju razvoja infektologije tudi v Razširjenemrepubliškem kolegiju za infektologijo, Nacionalni komisiji zaobvladovanje bolnišničnih okužb (NAKOBO) (od l. 2003) inNacionalni komisiji za smotrno porabo antibiotikov (od l. 2005)pri Ministrstvu za zdravje RS. Zdravniki smo tudi člani takodomačih, kot mednarodnih zdravniških združenj, predvsemna področju hepatologije, klinične mikrobiologije inbolnišničnih okužb.Bibliografski opis zdravnikov infekcijskega oddelka je zeloobsežen, saj obsega blizu 450 objav (COBISS, Bibliografijazdravstvenih delavcev v Zdravstvenem centru Celje J.Lešničarja iz l. 1987).

Oddelčno osebjeNa celjskem infekcijskem oddelku je bilo v različnih obdobjihzaposlenih od 15 – 30 zdravstvenih delavcev, v zadnjih letihokrog 30 (4-6 zdravnikov, 18-20 medicinskih sester oz.tehnikov, 2-3 administratorke, laborant, višji sanitarni tehnikin višja medicinska sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb- SOBO).

Od l. 1906 – 1952 se je zvrstilo šest predstojnikov oddelka,ki so bili predvsem predstojniki internističnih oddelkov.Infekcijski oddelek je samostojen od l. 1952, ko je predstojnikprvič postal infektolog, dr. Janko Lešničar, dejansko pa od l.1962, ko je oddelek prevzel samostojno dežurno službo, kineprekinjeno deluje vse do danes. Prof. dr. J. Lešničar jeoddelek vodil do l. 1986, od takrat do danes je predstojnikprof. dr. Gorazd Lešničar.Prva glavna medicinska sestra oddelka je l. 1952 postalaga. Hilda Jazbinšek Krejči. Nato je oddelek več kot 30 let (od1961 – 1992) zelo uspešno vodila višja medicinska sestraga. Regina Rozman. Za krajši in daljši čas je nato oddelekvodilo še šest medicinskih sester. Z letošnjim letom oddelekvodi dipl. med. sestra Tatjana Dvoršak.

Na oddelku je doslej delalo ali še dela 17 zdravnikov, privzdrževanju neprekinjene infektološke službe pa jesodelovalo še 12 izvenoddelčnih zdravnikov različnihspecialnosti, med njimi več kot desetletje pediatri ga. JanaBarič, dr. med., g. Ivan Alif, dr. med., ga. doc. dr. ZlatkaFelc, dr. med., ga. Ana Ilijaš, dr. med. in specialistkadermatovenerologije, ga. Silva Šturbej, dr. med.

Stoletnica delovanja oddelka je bila tudi priložnost, da smos spominom počastili naše drage sodelavce, ki jih žal niveč med nami.

Letos, ko praznujemo stoletnico utečenega delovanjainfekcijskega oddelka v Celju, želimo predvsem obeležiti in

Osebje infekcijskega oddelka okoli l. 1975

Sedanje osebje infekcijskega oddelka


7

dati priznanje požrtvovalnemu delu medicinskega in drugega»pomožnega« osebja, ki je v tem času previhralo nič kolikokriznih epidemioloških situacij in oskrbelo na tisoče kužnihbolnikov v nekdaj nemogočih prostorskih in težkih higienskihrazmerah.Prav požrtvovalni in neumorni zdravstveni delavci oddelkaso tisti, ki so s številnimi odrekanji vse od povojnih let dodanes z neprekinjeno službo zagotavljali obstoj infektološkedejavnosti na Celjskem. Zaradi kadrovskih stisk inneprestanega pomanjkanja osebja je oddelčno osebjevečkrat delalo na robu svojih zmogljivosti. Prav to so bili tudirazlogi, da so zaradi preutrujenosti in higienskih razmer zainfekcijskimi obolenji, kot so tifus, paratifus, davica in druge,s tragičnimi posledicami obolevali tudi zaposleni.Vojne vihre in številne poplave so verjetno zabrisale sledoveprenekaterih tragedij, ki so se odigravale v prvih desetletjihdelovanja celjskega infekcijskega oddelka.Sicer pa ima infektologija na Celjskem zelo bogato tradicijože več kot petdeset let in jeseni l. 1999 je dobila visokopriznanje svoje mestne občine, ko je njen tedanji in sedanjiceljski župan, g. Bojan Šrot, za življenjsko delo na področjuinfektologije podelil nekdanjemu dolgoletnemu predstojnikuceljskega infekcijskega oddelka, prim. prof. dr. JankuLešničarju najvišje priznanje – naziv častnega občana Celja.

ZAKLJUČEKSedanji infekcijski oddelek prostorsko žal že dolgo nezadošča potrebam sedanjega časa, predvsem pa nineposredno povezan z osrednjo bolnišnico, nima zadovoljivoločenih otrok od odraslih bolnikov, predvsem pa nimazadostnega števila funkcijsko dobro povezanih sodobnihklimatiziranih bolniških sob, tj. osamitvenih enot spredprostorom in sanitarijami z eno do dvema posteljama.Takšne bolniške sobe bi omogočale tudi zdravljenje imunskošibkih po presaditvah notranjih organov in kemoterapijah oz.obsevanjih, zlasti otrok (ob sobivanju njihovih staršev),bolnikov s težkimi okužbami, predvsem sepsami, bolnikov zzelo kužnimi obolenji, kot so influenca in aerogene okužbe(SARS, ptičja gripa) ter bolnikov z vnešenimi, tudikarantenskimi infekcijskimi obolenji.Žal so zaradi prostorske stiske funkcijski prostori (ambulante,pisarne, laboratorij) še vedno v prizemlju oddelka.V doglednem času še ni videti možnosti za izpolnitev obetovo novem sodobnem objektu, ki je bil načrtovan kot infektološki(klinični) paviljon. Le-ta tako ostaja iluzija, morda pa tudi našerealno upanje prihodnjih let.

Tudi če ne bo prišlo do realizacije obljub o izgradnji paviljona,se bomo infektologi še najprej trudili, da bomo opravili svojeposlanstvo predvsem tam, kjer je potrebno hitro ukrepanjein preprečitev prenosa okužbe. Infektologi smo zlasti potrebnipri zgodnji mikrobiološki diagnostiki, predpisovanjuracionalnega antibiotičnega zdravljenja, obvladovanjubolnišničnih okužb in izvajanju higienskih principov prisodobni zdravstveni negi bolnikov z infekcijsko boleznijo.

Vsi zaposleni na infekcijskem oddelku se bomo še naprejtrudili, da se bomo s strokovnostjo, prijaznostjo terčloveškim in partnerskim odnosom kar najbolj približalinašim bolnikom in s tem skrajšali in olajšali čas zdravljenjana našem oddelku in v bolnišnici.

Ob koncu se želimo zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli inkadarkoli doprinašali k uspešnemu delovanju in obstojunašega oddelka.

LITERATURA1. Lešničar G., Reberšek Gorišek J. Vloga infektologa v

regijski bolnišnici. Infektološki simpozij, Celje, 5-6 okt.2001; Grafika Gracer, 43-59.

2. Lešničar J. Ureditev infektološke službe v LRS s posebnimozirom na ustanove za zdravljenje infekcijskih obolenj.Celjski zbornik 1959; 1 – 40.

3. Lešničar J. Ob osemdesetletnici infekcijskega oddelka ZCCelje (1906 – 1986). Zdrav Vestn 1986; 55: 510-11.

4. Lešničar J. Razvoj klinične infektologije po II. svetovnivojni. Zdrav Vestn 1996; 65: 363 – 67.

5. Lešničar J. Razvoj klinične infektologije po II. svetovnivojni - nadaljevanje. Zdrav Vestn 1996; 65: 417 – 24.

6. Lešničar J. Letna poročila Oddelka za infekcijske bolezniin vročinska stanja SB Celje od l. 1952 – 1986. Celje:Splošna bolnišnica Celje: l. 1952: 1-8, 1953: 1-7, 1954: 1-7, 1955: 1-5, 1969: 1-22, 1970: 1-22, 1971: 1-27, 1972: 1-31, 1973: 1-31, 1974: 1-33, 1975: 1-31, 1976: 1-27, 1977:1-24, 1978: 1-28, 1979: 1-26, 1980: 1-33, 1981: 1-35,1982: 1-33, 1983: 1-30. 1984: 1-29, 1985: 1-32, 1986: 1-32.

7. Lešničar G. Letna poročila Oddelka za infekcijske bolezniin vročinska stanja SB Celje od l. 1987-2005. Celje:Splošna bolnišnica Celje: l. 1987: 1-40, 1988: 1-45, 1989:1-31, 1990: 1-53, 1991: 1-30, 1992: 1-31, 1993: 1-28,1994: 1-30, 1995: 1-39, 1996: 1-45, 1997: 1-51, 1998: 1-79, 1999: 1-75, 2000: 1-84, 2001: 1-106, 2002: 1-97, 2003:1-111, 2004: 1-106, 2005: 1-115.

8. Lešničar J. 40 let Infektološke sekcije SZD – Združenjeza infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.Infektološki simpozij, Celje, 5-6 okt. 2001; Grafika Gracer,7 – 20.

9. Lešničar G. Celjska številka ob 110. obletnici Celjskebolnišnice. Zdrav Vestn 1997; 41: 16.

10.Lešničar J. Bibliografija zdravstvenih delavcevZdravstvenega centra Celje. ZC Celje, Svet zaznanstveno-raziskovalno dejavnost Celje. 1987; 1-183.

11.Urlep F. Prof. dr. Janko Lešničar, častni občan mesta Celje.ISIS, maj 1999; 15.

Gorazd Lešničar,Prim. prof. dr. Gorazd Lršničar, dr. med., svetnik

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja


8

60 let otroškega oddelka

Splošne bolnišnice CeljeZgodovina otroških oddelkov v Evropi sega v daljne leto 1802,ko je bila ustanovljena prva bolnišnica za otroke v Parizu. VSloveniji pa je bila prva Otroška bolnišnica odprta leta 1865v Ljubljani. Druga Otroška bolnišnica je bila ustanovljena vMariboru marca 1946 in kmalu za njo avgusta istega leta šeOtroški oddelek v Celju.

Hospitalni in ambulantni del oddelkaPrvi celjski Otroški oddelek se je nahajal na Golovcu, vWestnovi vili, oddaljen 3 km od mestne bolnišnice. Marca1957 se je preselil v prostore Splošne bolnišnice, na oddelek,kjer je še danes.Na Otroškem oddelku na Golovcu je bilo 45 postelj, popreselitvi v prostore Splošne bolnišnice pa 58 postelj za otrokein 6 za doječe matere. Ker je bilo število postelj za bolneotroke premajhno, so bolnišnici leta 1961 priključili še Dečjidom pod Kalvarijo, ki pa je bil zaradi neustreznih higiensko-sanitarnih razmer že po enem letu ukinjen. Zaradi prostorskestiske so zatem v letih 1964-1976 otroke z dolgotrajnejšohospitalizacijo zdravili na Otroškem oddelku v Novem Celju,ki je bil sicer specialni oddelek za zdravljenje otrok z aktivnotuberkulozo pljuč in TBC meningitisom za celo Slovenijo.

za dojenčke, v sprejemnem traktu sta bila narejena dvaambulantna prostora, na podstrešju učilnica, pisarna inseminarska soba, adaptirane so bile garderobe za osebje.Leta 1998 je bil prizidan prostor z velikim transportnimdvigalom, zaradi tega se je zmanjšala čakalnica na oddelku.Leta 2000 je oddelek pridobil ambulantni prostor v pritličjustavbe. Ta je bil zamenjava za ambulanto na Polikliniki, ki joje oddelek po poplavi leta 1990 odstopil urologiji.

Leta 1948 je bilo na Otroški oddelek sprejetih 650 otrok in 73doječih mater. Povprečno dnevno stanje je bilo 34 otrok,ležalna doba 19 dni. Najpogostejši vzroki sprejemov so bili:pljučnice, vnetja ušes, ekcemi, prebavne motnje, furunkulozein nefritisi. Poseben problem so bile nalezljive bolezni (ošpicein vodene koze), ki so se zaradi pomanjkanja izolacijskihprostorov širile med otroci. Umrljivost je bila 7,8 %,najpogostejši vzroki smrti pa pljučnice, bronhiolitis, toksikozein podhranjenost.Leta 1957 je bilo sprejetih 1246 otrok, povprečno dnevnostanje je bilo 41,7 otrok, ležalna doba 12,2 dni, umrljivost2,48 %. Najpogostejši vzroki sprejemov so bili še vednopljučnice, prebavne težave in ledvične bolezni, zvišalo se ještevilo otrok z akutno revmo, začeli so se pojavljati prvi primeriakutnih obstruktivnih pljučnih bolezni.Leta 1980 je bilo sprejetih 2280 otrok in 572 mater dojilj,ležalna doba se je znižala na 9,5 dni, leta 1990 je bilo sprejetih2184 otrok in 157 doječih mater, ležalna doba 9 dni, umrljivost0,1%.Leta 2005 je bilo sprejetih 2573 otrok in 1248 spremljevalcev(od tega 445 dojilj), ležalna doba je bila 3,2 dni, umrljivost0,03%. Najpogostejši vzroki sprejemov so še vedno obolenjadihal, s poudarkom na težkih astmatičnih statusih inbronhiolitisu, obolenja ledvic, prebavil in konvulzivna obolenja,v porastu so psihosomatika in samopoškodbe najstnikov.

Westnova vila na Golovcu (Vir: Muzej novejše zgodovineCelje)

Leta 1975 je z nadzidavo nad patologijo Otroški oddelek dobilnov trakt za dojenčke, s tem dodatno 12 sob z 32 posteljami.Skupno je imel 76 postelj, vendar je že naslednje leto zaradinadgradnje terase v korist Srednje zdravstvene šole izgubildve bolniški sobi, s tem se je znižalo število bolniških posteljna 70. V letih od 1976 do 2003 je imel oddelek 70 postelj,po letu 2003 do danes pa 60 postelj za bolne otroke.V letih 1988-1990 so na oddelku potekala gradbena dela izIV. samoprispevka občine Celje: napeljana je bila tekoča vodav vse bolniške sobe, preurejena je bila soba za obiske, sobaza doječe matere je bila prestavljena s podstrešja na oddelek Otroški oddelek danes


9

Do leta 1992 so bili na vseh otroških oddelkih, tudi nanašem, obravnavani otroci do 15. leta starosti, po letu 1992pa vsi otroci do starosti 18 let. Za dodatno mladostniškopopulacijo oddelek ni dobil niti dodatnih prostorov niti osebja.

V začetku je bil Otroški oddelek namenjen izključnobolnišničnemu zdravljenju. Prva ambulanta je začelaobratovati maja 1964. V njej so pregledovali in kontroliralisamo otroke s kroničnimi boleznimi in tiste, ki so bili zaradipomanjkanja prostora odklonjeni ali predčasno odpuščeni zoddelka. Leta 1970 so začele obratovati tri specialističneotroške ambulante: splošna pediatrična ambulanta,kardiološko-revmatološka in alergološko-pulmološkaambulanta; leta 1976 dodatno nefrološka ambulanta inambulanta za neuspevajoče dojenčke, leta 1980 paambulanta za razvojne in nevrološke motnje. Ambulanta zaneuspevajoče dojenčke se je preimenovala vgastroenterološko ambulanto. Leta 1988 je začela z delomhematološka ambulanta. Ambulantam se je pridružilafunkcionalna diagnostika: alergološko kožno testiranje, leta1991 UZ srca in meritve pljučnih pretokov, leta 1995 UZtrebušnih organov, leta 2000 gastroskopija in UMCG, leta2001 24-urna pH-metrija, 24-urni EKG, 24-urni RR inspirometrija, leta 2004 EEG ter leta 2006 metaholinskotestiranje.Število pregledanih otrok v prvi specialistični otroški ambulantije bilo 500, nato se je vsako leto povečevalo. Tako je biloleta 1974 pregledanih 1707 otrok, 6099 otrok leta 1982,7278 otrok leta 1990 in 9626 otrok leta 2005. Povprečno jeletno opravljenih 1100 UZ pregledov trebušnih organov, 700UZ srca, 80 UMCG, 180 gastroskopij in pH-metrij, 400 EEG-jev, 660 vbodnih kožnih testiranj, 265 spirometrij, 181 EKGin RR holterjev.

OsebjePrvo leto so na Otroškem oddelku delali samo en pediater,ena glavna medicinska sestra, ena otroška sestra inpraktikantke. Kmalu se je število zaposlenih ob enem pediatrupovečalo na tri medicinske sestre, 10 otroških negovalk, 10praktikantk in 13 pomožnih delavcev: skupno 37 zaposlenih.Leta 1950 je prišla na oddelek prva specializantka pediatrije.Leta 1969 je bilo na oddelku 46 zaposlenih, leta 1990 53 inleta 2005 42 zaposlenih: štirje pediatri, dve specializantkipediatrije na kroženju izven oddelka, ena univerzitetnadiplomirana organizatorka dela, štiri diplomirane medicinskesestre, štiri višje medicinske sestre, 23 srednjih medicinskihsester in štiri administratorke.Predstojniki Otroškega oddelka:

1. Valerija Valjavec, dr. med. (od avgusta 1946 doupokojitve oktobra 1947),

2. prim. Marjan Stegnar, dr. med. (od oktobra 1947 doupokojitve junija 1974),

3. prim. Vladimir Zalar, dr. med. (od junija 1974 dooktobra 1981 – bolezen),

4. Milena Žele, dr. med. (od oktobra 1981 do tragične

smrti 1. 12. 1981),5. Ana Meštrovič, dr. med. (od decembra 1981 do

upokojitve 31. 3. 2005),6. mag. Lidija Vučajnk, dr. med., sedanja predstojnica.

Glavne sestre Otroškega oddelka:1. Silva Stegnar, VMS, od 1946 do upokojitve 1967,2. Marjeta Dežnak, VMS, od 1967 do upokojitve 1997,3. Jožica Ribič, VMS, sedanja glavna sestra oddelka.

Humanizacija hospitalizacijeNa Otroškem oddelku so bile z bolnim otrokom že odsamega začetka hospitalizirane matere dojilje. V začetku sobile dojilje nameščene ločeno od otrok, v skupni materinskisobi, v zadnjih 15 letih bivajo v isti sobi z otrokom.Na pobudo prim. Zalarja se je na oddelku leta 1980 zaposlilaotroška vzgojiteljica. Na pobudo dr. Meštrovičeve je bilaorganizirana bolnišnična šola, ki je začela z delom na oddelku1. 10. 1990. Strokovni nadzor in pedagoško osebje jeprevzela I. Osnovna šola Celje. Pouk na predmetni stopnjipoteka vsak delavnik dopoldne, predmetni pouk je razporejenpo urniku na različne dneve.

Igralnica

Na področju humanizacije hospitalizacije otrok je bila aktivnaAna Meštrovič, ki je odprla oddelek za obiskovalce in zahospitalizacijo spremljevalca ob bolnem otroku.

Učna bazaOtroški oddelek je bil ves čas vključen v izobraževanjezdravstvenega osebja, sprva samo za medicinske sestre,nato še za zdravnike specializante pediatrije, specializantešolske, splošne in družinske medicine ter za zdravnikepripravnike in sekundarije.

Poslanstvo Otroškega oddelkaOtroški oddelek je organiziran kot samostojni oddelek nasekundarni ravni, ki skrbi za 60.000 otrok do 18. leta starosti,za gravitacijsko območje širše celjske regije s približno210.000 prebivalci. Zagotavlja specialistično bolnišničnozdravljenje s poglobljeno diagnostiko, neprekinjeno 24-urnonujno zdravniško pomoč in intenzivno nego, usmerjenopediatrično specialistično ambulantno dejavnost s


10

ABC POSLOVANJA SBCABC POSLOVANJA SBCABC POSLOVANJA SBCABC POSLOVANJA SBCABC POSLOVANJA SBC

funkcionalno diagnostiko, konziliarno službo za drugeoddelke, izobraževanje zdravnikov specializantov insekundarijev za področje pediatrije ter praktični del poukapediatrije za učence srednje in visoke medicinske šole.

Delo z otroci predstavlja posebne delovne razmere zazdravnike in medicinske sestre, vključuje bolnega otroka,njegove starše in sorojence, vključuje izobraževalni programin vse pravice, ki izhajajo iz Magne karte, vključno ssprejemom starša ob otroku. Zahteve in diagnostičnemožnosti so vedno večje, obolevnost otrok je višja, številonapotenih otrok v usmerjene ambulante narašča. Načinobravnave bolnih otrok se spreminja, teži se k takojšnjidiagnostiki, skrajševanju ležalne dobe ter nadaljevanjuzdravljenja v obliki ambulantne obravnave. Takšen način delazahteva več zaposlenih zdravnikov in medicinskih sester. Žalse že desetletja srečujemo s pomanjkanjem pediatrov, kizaradi preobremenjenosti z delom zapuščajo naš oddelek.

Praznovanje 60. obletnice Otroškega oddelkaObletnico smo praznovali delovno, z organizacijo srečanjaslovenskega Združenja za pediatrijo, ki je bilo 24. 11. 2006 vDomu II. slovenskega tabora v Žalcu. Gostili smo blizu 100zdravnic in zdravnikov, ki delajo z otroci. Po uvodnemkulturnem programu, ki nam ga je podarila priznanasopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter po pozdravu naše

direktorice in župana občine Žalec, smo nadaljevali sprikazom 60-letne zgodovine Otroškega oddelka v Celju.

Strokovni program je bil namenjen otroški kardiologiji in sicermotnjam srčnega ritma pri otroku, vodenju otroka po operacijina srcu v ambulanti izbranega zdravnika in intervencijskimkardiološkim posegom. Sončno in toplo jesensko popoldnesmo izkoristili za obisk kraške jame Pekel, nato smo srečanjezaključili z večerjo, klepetom in petjem ob glasbi.

Mag. Lidija Vučajnk, dr. med.Otroški oddelek

Nastop Andreje Zakonjšek Krt

Uvajanju sistema kakovosti v

zdravstvu na potGotovo se ob tako zapisanem naslovu v bralcu upravičenoporodi dvom ali celo jeza. Kakšno uvajanje kakovosti? Kajmorda ne delam po svoji najboljši vesti in znanju? Se mordav poklicu, ki sem ga izbral(a) ne trudim pogosto bolj, kot pa tood mene zahteva suhoparni opis mojega delovnega mesta?Ne ostajam včasih zato, da bi bilo delo opravljeno kar najbolje,v službi tudi dalj, kot to zahteva delavnik? In dežurstva inpripravljenost na domu in celo prostovoljni prihodi v službo vprostem času, ker za kar najboljšo oskrbo bolnika alipoškodovanca dežurna ekipa potrebuje moje specifičnoznanje – niso vse to oblike zagotavljanja kakovosti dela?Vsi ti ugovori so seveda resnični. Kakovost dela v naši strokiobstaja že tisočletja, vsak zase in vsi skupaj si prizadevamo,da bi opravljali svoje delo dobro. Zaustavimo napredovanjebolezni, izboljšamo stanje ali celo vrnemo zdravje desettisočem bolnikov vsako leto. A obenem vsi vemo, da mnogimed njimi niso zadovoljni. Motijo jih čakalne dobe, neprijaznostali nedostopnost osebja, pomanjkljiva pojasnila o boleznih,načinih diagnostike in terapije, napake v postopkih našega

dela, dvojne vrste, pretopla ali premrzla ali nasploh zaničhrana, pretrde in premehke blazine, neudobne in previsokepostelje, umazane rjuhe, sitni bolniki na sosednjih posteljah…in najbrž so tudi taki, ki jim gre na živce prav vse, celo prvačrka mojega imena.Vsem ljudem v vsakem pogledu seveda ne moremo ustreči.Tudi mi smo samo ljudje in četudi je naše zdravstvo skorajneskončno bolje organizirano in bolj bogato kot v kakšninerazviti in od vojne opustošeni afriški državi, vendar v mnogihpogledih zaostaja za tem, kar imajo od nas bogatejše države.In eden od zaostankov je v sistemu kakovosti.Poudarek torej ni v uvajanju kakovosti, ta je še kako prisotnav našem delu, marveč v izboljševanju kakovosti s pomočjosistema.

Ideja se je rodila v industrijiZamisel o sistemu spremljanja kakovosti ni nova. Najprej sose je domislili pred približno 1500 leti kitajski izdelovalciporcelana. Za kontrolo posebej zadolženi delavec je pregledal


11

izdelke, preden so jih odpeljali iz delavnice, in poskrbel, damed njimi ni bilo kakorkoli pomanjkljivih. Rodila se je končnakontrola.Korak dalje so naredili srednjeveški cehi tkalcev v delavnicahtapiserij na Flamskem. Določili so uglednega mojstra, ki jenadzoroval vse delavnice v mestu in skrbel, da nobena ne biprevzela več dela, kot ga je zmogla kakovostno opraviti. Slaboopravljeno delo bi namreč vrglo slabo luč na ves ceh in vsemesto. Tak je bil začetek preventive.V prvi polovici dvajsetega stoletja je kakovost z uvajanjemstatističnih analiz pogostnosti napak na izdelkih postalaznanost. Po zgledu transportne žičnice, na katero so mesarjiv čikaških klavnicah obešali meso, je uvedel Henry Ford leta1911 v svojo tovarno avtomobilov v Kansasu prvi tekoči trak.Zdaj je bilo mogoče preverjati ne samo kakovost končnihizdelkov, ampak tudi polizdelke v vmesnih fazah proizvodnje.Začeli so se razvijati standardi kvalitete in predvsem ameriškavojska je s svojimi standardi zahtevala, da morajo njihovidobavitelji izdelovati orožje in opremo, v kateri bo na milijonkosov največ toliko in toliko neustreznih. Tudi oče teorije okakovosti, Wiliam Edwards Deming, profesor statistike, jedelal med II. svetovno vojno za ameriško vojsko. Poučeval jeinženirje, kako dosegati zahtevano zanesljivost vojaškeopreme. Po vojni so ga v okviru ameriške gospodarske pomočidodelili Japonski. Njegova ideja o krogu neprestanega učenjain izboljšav je v japonski kulturi padla na plodna tla in v nekajdesetletjih je japonska industrija prav zaradi kakovosti innaprednosti svojih izdelkov postala vodilna sila na področjuelektrotehnike in strojegradnje. V ZDA so Demingove naukesprejeli šele v osemdesetih letih, ko je japonska avtomobilskaindustrija resno ogrozila ameriško.O (ne)varnosti avtomobilov je v petdesetih letih prejšnjegastoletja razmišljal le malokdo, pomembna je bila predvsemzanesljivost njihovega delovanja. A vzporedno sta se razvijališe dve prestižni, s skoraj brezpogojno kakovostjo pogojenitehnologiji: vesoljska in jedrska. Kakovost na teh dvehpodročjih ni zagotavljala le državnega ali blokovskega prestiža,ampak so bila od nje neposredno odvisna človeška življenja.Takrat se je razvila Failure Mode Effects Analysis (FMEA),analiza vseh možnih vzrokov in posledic napak, s kateroskušajo napake preprečiti, še preden so se zgodile – torejkontrola kakovosti že ob zasnovi.Leta 1947 so v Ženevi ustanovili Mednarodno organizacijoza standardizacijo (International Organization for Standard-ization) ali na kratko ISO, v katero je zdaj včlanjenih 147 držav.Izoblikovala je vrsto standardov za tehnična in tudi drugapodročja, kajti od konca osemdesetih let prejšnjega stoletjadalje so metode zagotavljanja in izboljševanja kakovosti začeleprodirati iz industrije v storitvene dejavnosti, tudi v zdravstvo.Odločilno vlogo je imela spet avtomobilska industrija. Firme,ki imajo številne tovarne v različnih državah, so zahtevale, damorajo zdravstvene organizacije, ki so po pogodbah zdravilenjihove bolnike, doseči za zdravljenje istih diagnoz povsodenake postopke diagnostike, racionalno terapijo, približnoenake čase zdravljenja in torej tudi povsod primerljivoodsotnost z dela. Torej tudi kakovost storitev naj bo vselejčim bolj enaka.

Prenos sistemov kakovosti v zdravstvoUspeh ni izostal. V primeru bolnišnic pomeni višjo kakovoststoritev, višjo stopnjo varnosti, nižje materialne stroške in nižjestroške dela, manj napak, manj stroškov zaradi napak inposledično večje zaupanje skupnosti, ki živi na področju, kjerbolnišnica deluje, ter njenih nadzornih organov. Večjezaupanje pomeni večji priliv bolnikov, konkurenčno prednostin prednost pri javnih natečajih. Uspešnost in ugledorganizacije se povečata tudi na podlagi priporočil zunanje,stalne, neodvisne in nepristranske presoje.Vse to pa so tolikšne prednosti, da se je ideja hitro razširila indo letošnje pomladi se je samo v Evropski skupnosti že večkot 4000 zdravstvenih organizacij izkazalo s standardizacijodela po ISO standardu 9001. V nekaterih državah so vodstvaposameznih zdravstvenih organizacij sama ugotovilaprednosti uvajanja sistemov kakovosti – npr. v Avstriji ali naNizozemskem. Drugje, recimo v Franciji, je posredovaladržava in sistem kakovosti v zdravstvenih organizacijahenostavno predpisala z zakonom. Na drugi strani Atlantikaso v Združenih državah Amerike oblikovali svoje standarde,ki so napisani povsem in samo za bolnišnice; ocenjuje jih JointCommission on Accreditation of Health Care Organizations.V Sloveniji je pobuda prišla z ministrstva za zdravje, kipričakuje, da bodo v nekaj letih vse slovenske bolnišnicedosegle akreditacijo. Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek zapljučne bolezni in alergijo, Splošna bolnišnica Novo mesto intransfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Maribor so že dobilecertifikat ISO 9001, v ostalih bolnišnicah začenjamo z delomzdaj.Vzporedno s tem so se iz strokovnjakov za posameznatehnična in storitvena področja z dodatnim izobraževanjemoblikovali tudi kadri, ki se v organizacijah ukvarjajo s todejavnostjo. Slovensko združenje za kakovost je v zadnjihpetih letih izšolalo 72 managerjev sistemov kakovosti zmednarodnim certifikatom, od teh nas je osem iz zdravstva.

Kaj je ISO standard 9001:2000?Sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001 je nastalleta 1987 in danes je v uporabi že njegova tretja izdaja; zatoje za dvopičjem oznaka 2000. Upošteva načela vodenjakakovosti, ki jih uporabljajo v svetu uspešne organizacije, inje povzetek dobre poslovne prakse. Osredotočen je predvsemna učinkovitost sistema vodenja pri izpolnjevanju zahtevodjemalcev – v našem primeru bolnikov, zavarovalnice,ministrstva za zdravje in nenazadnje nas samih: tudi mi smoodjemalci storitev, npr. laboratorijev, radiološkega oddelka itd.V standardu niti z eno samo samcato besedo ni omenjenaniti medicina niti katerakoli druga stroka. Namenjen je namrečvsem vrstam organizacij, tako proizvodnim kot storitvenim,ne glede na velikost in organiziranost. Uporabljamo ga kotpomoč pri doseganju treh ciljev:1. slediti samo najboljšim,2. obvladovati in izboljševati svoje poslovanje ter3. povečevati zadovoljstvo svojih odjemalcev.Standard postavlja vsaki organizaciji zahteve v osmih točkahs številnimi podtočkami.


12

V prvi točki je opisan predmet standarda:• uporabljajo ga organizacije, ki hočejo dokazati svojo

sposobnost, da dosledno dobavljajo proizvode –oziroma v našem primeru izvajajo storitve, kiizpolnjujejo zahteve odjemalcev in zahteve ustreznezakonodaje. Ponavljam, izraz odjemalci ne zajemale bolnikov, ampak ima širši pomen.

• Uporabljajo ga organizacije, ki nameravajo izboljšatizadovoljstvo odjemalcev z učinkovito uporabosistema, vključno s procesi za nenehnoizboljševanje.

V drugi točki so podane zveze z drugimi standardi.V tretji točki so definicije treh izrazov, ki so povezani v verigo:dobavitelj -> organizacija -> odjemalec in jih moramo razumetizelo široko. Dobavitelji v našem primeru niso samo proizvajalciopreme in materialov, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnemdelu. Dobavitelj sem za zdravnika z npr. infekcijskega oddelkatudi jaz, kadar me prosi za konziliarni pregled nekega bolnikain obratno sem jaz odjemalec storitve infektologa, kadar gapokličem, da bi pregledal bolnika, ki leži na oddelku zaplastično kirurgijo.V četrti točki so podane zahteve za sistem vodenja kakovosti:organizacija ga mora vzpostaviti, dokumentirati, izvajati invzdrževati ter nenehno izboljševati njegovo uspešnost.Prepoznati mora procese v svoji(h) dejavnosti(h), določitinjihovo zaporedje, medsebojne vplive, zagotoviti njihovouspešno delovanje, jih nadzorovati, meriti in analizirati. Takiprocesi so na primer klinične poti sprejema, zdravljenja in negebolnika, nabave materiala in zdravil, obratovanja kuhinje,pralnice, tehničnih služb…Organizacija mora izdelati poslovnik kakovosti, v katerem sodokumentirane vse zahteve, ki jih postavlja standard. Svojedelo mora dokumentirati ne le z dokumenti, ki nastajajo vprocesu – npr. izvidi, odpustnice, popisi zdravljenja, ampaktudi z dokumenti o procesih – npr. delovna navodila, opiskliničnih poti…Zavezanost vodstva je opisana v peti točki. Najvišje vodstvoje za izvajanje sistema kakovosti najbolj odgovorno. Postavitisi mora cilje in zasnovati strategijo, ki vodi do izpolnitve ciljev,obenem pa postaviti kazalnike kakovosti, s katerimi je mogočemeriti, kako hitro in uspešno se ciljem približuje. Imenujepredstavnika vodstva za kakovost, ki zagotavlja, da so procesipotrebni za sistem vodenja kakovosti vzpostavljeni, da seizvajajo in vzdržujejo. Poroča najvišjemu vodstvu in skrbi za

dvigovanje zavesti o zahtevah odjemalcev v celotniorganizaciji. Stanje v organizaciji vodstvo spremlja zobdobnimi vodstvenimi pregledi .V šesti točki je obravnavano vodenje virov, tako materialnihkakor tudi človeških – pridobivanje izobrazbe,usposobljenosti,veščin in izkušenj za opravljanje dela.Obsežna sedma točka govori o realizaciji storitve odnačrtovanja in oblikovanja procesa, načina sporazumevanjaz odjemalcem, preverjanja izdelanega načrta (npr. kliničnepoti), do navodil za izvedbo in načina spremljanja uspešnostiizvajanja procesa.V zadnji točki je predpisano merjenje zadovoljstva odjemalcev,uspešnosti procesov ter notranja presoja, s katero ugotovimo,kako dobro sistem deluje, kje in zakaj se pojavljajoneskladnosti. Predpisano je obvladovanje neskladnosti,analiza podatkov, ki omogočajo nenehno izboljševanje,korektivni ukrepi za odpravo neskladnosti, ter preventivniukrepi za preprečevanje nastajanja potencialnih neskladnostiv delovanju procesov.

Četrta in peta generacija managerjev sistemov kakovosti spredsednikom Slovenskega združenja za kakovost JožkomČukom in sekretarko združenja Darinko Žargi ob prejemucertifikatov 9. novembra 2006 v Portorožu. Med njimi sta tudisodelavca iz Splošne bolnišnice Celje, Suzana Labaš, vms.,dipl. org, dela in as. Zdenko Orožim, dr. med.

Notranjo presojo opravijo v ta namen usposobljeni zaposlenisami. Ni namenjena obsojanju za napake in pomanjkljivosti,ampak je priložnost za izboljšanje svojega poslovanja instoritev. Sledi ji vodstveni pregled, s katerim vodstvo preveri,ali so bile ob notranji presoji odkrite neskladnosti odpravljene.Zadnji pregled opravijo zunanji presojevalci kakovosti inpodelijo bolnišnici certifikat, oziroma akreditacijo, ki jo moranato z dokazovanjem izboljšav vsaka štiri leta obnavljati. Torejponovna notranja presoja, vodstveni pregled, zunanjapresoja…Za prvič bodi toliko dovolj. O Demingovem kroguneprestanega izboljševanja, procesih, kazalcih uspešnosti,ter o tem, kako daleč smo v Sloveniji pa naslednjič.

Asist. Zdenko Orožim, dr. med.Oddelek za kirurgijo roke, opekline,

platnično in rekonsktruktivno kirurgijo

Naj bodo prazniki našapriložnost…

…za pogled nazaj in razmislek otem, kar smo naredili ter o željahin ciljih za bodočnost,

…za lepe misli in dobre želje za nas, za našenajbližje, za prijatelje in sodelavce.

Želim vam srečno novo leto 2007!

Damjana Medved Arbeiter s sodelavci


13

Podeljene koncesijeV mesecu novembru je minister za zdravje podelil petdesetkoncesij. Zasebno dejavnost bosta odslej opravljala tudi dvazdravnika specialista iz naše bolnišnice. Že pred poletjem jevloge za dodelitev koncesij vložilo pet naših zdravnikov inMinistrstvo za delo je želelo naše mnenje in predloge. Vodstvobolnišnice je bilo enotnega mnenja, da zaradi potreb bolnikov,strokovnih in poslovnih načrtov bolnišnica s podelitvijokoncesij ne more izgubiti finančnih sredstev. Ob lanskoletnipodelitvi koncesij maksilofacialnemu kirurgu in okulistom seje izkazalo, da je bil bolnišnici brez soglasja odvzet delprograma in s tem finančna sredstva, obseg dela zaradipotreb bolnikov pa je ostal nezmanjšan. Zato se je napodročju maksilofacialne kirurgije podaljšala čakalna doba.Trenutno jo skrajšujemo z enkratnim dodatnim programom.

V mesecu septembru je bil ponovni sestanek na Ministrstvuza zdravje, na katerem so sodelovali nekateri prosilci za

koncesije. Vodstvo bolnišnice je vloge ponovno obravnavaloskupaj s Strokovnim svetom in se odločilo, da trem prosilcemdamo soglasje za koncesije. Od tega je bilo dano eno soglasjebrez programa, dvema prosilcema pa soglasje za tisti obsegspecialistično ambulantnega dela, ki sta ga opravljala naletnem nivoju. Delovno razmerje bosta prekinila sodelavcaprim. asist. mag. Nikša Šegota, dr. med. in Bojan Krivec, dr.med. S podeljenima koncesijama bo bolnišnici zmanjšanobseg specialistično ambulantne obravnave za 0,39 nosilcana internističnem kardiološkem in internističnempulmološkem področju. Za navedeni del dejavnosti bomozmanjšali obseg specialistične ambulantne dejavnosti in iskalinova dva sodelavca za področje bolnišnične obravnave.Obema sodelavcema želimo veliko zadovoljstva in uspehovpri zasebnem delu.

Štefka Presker, univ. dipl. org.Direkcija

V centralni sterilizaciji smo

opravili 10000 ciklusov plazma

sterilizacijeHiter napredek v medicini je povezan z uvajanjem novihkirurških tehnik, ki zahtevajo uporabo inštrumentov,občutljivih aparatur in raznovrstnih medicinskih pripomočkov,ki so izdelani iz materialov, zelo občutljivih na toploto invlago.

Sodobna medicina teži k zmanjšanju izpostavljenostimedicinskega osebja škodljivim vplivom (plina etilen oksida,formaldehida, kemičnih dezinfekcijskih sredstev), povečanjuštevila operativnih posegov in skrajšanju ležalne dobebolnikov v bolnišnicah.

Zato je hitra in nestrupena, nizko temperaturna in blagametoda sterilizacije inštrumentov in drugih pripomočkovnujna. V ta namen so znanstveniki ameriškega podjetjaJohnson & Johnson Medical raziskali možnost uporabeplazme za namene sterilizacije in razvili tehnološki sistemSTERRAD.

V Splošni bolnišnici Celje do leta 1999 nismo imeli na voljonobene od obstoječih možnih opcij nizko temperaturnihsterilizacij, kot sta etilen oksid ali formaldehid. Edini način jebil namakanje termo labilnih inštrumentov in pripomočkov vraznovrstnih dezinfekcijskih raztopinah, pri katerem je bilkončni rezultat dezinfekcija. Inštrument ni bil sterilen,

postopek ni bil dokumentiran, vprašljiva je bila varnostbolnikov, zdravstvenega osebja in okolja.

Ker so tveganja pri dezinfekciji glede zagotavljanja kakovostiopravljene storitve lahko odločujoč dejavnik pri zagotavljanjuvarnosti bolnikov, smo se morali tudi v Splošni bolnišnici Celjeodločiti za novo možnost sterilizacije termo labilnegamateriala.

Tako se nam je konec leta 1999 ponudila priložnost, da smobili prvi v Sloveniji izbrani za testiranje in uvedbo v delo splazma sterilizatorjem STERRAD 100 S.

Po predhodnem izobraževanju naših delavcev in uvajanjupostopkov smo 1. marca 2000 pričeli z izvajanjem rednihciklusov sterilizacije instrumentov in drugih pripomočkov. Vzačetku je bilo zaradi neizkušenosti in nepoznavanjarezultatov sterilizacije v praksi teh ciklusov malo. Toda izzivje bil velik, rezultati dobri in hitro smo med uporabniki našihstoritev uspeli vzbuditi zaupanje v postopek. Številosteriliziranih inštrumentov in pripomočkov se je iz meseca vmesec povečevalo. Število opravljenih ciklusov plazmasterilizacije se je z 900 izvedenih v prvem letu povzpelo na1700 v letu 2005. S tem smo presegli normalno zmogljivostnašega sterilizatorja.


14

Zaradi blage sterilizacijske metode je življenjska dobainštrumentov daljša, dosežena sterilnost je zanesljiva indokumentirana, uporabljajo se lahko večkrat v enem dnevu.To omogoča tudi večje število operativnih posegov.

Gostje, delavci centralne sterilizacije in torta – november 2006

Spoštovani sodelavke insodelavci!

Prazniki se bližajo z dolgimikoraki, zato Vam v prihajajočemletu želiva obilo zdravja, sreče,uspehov in blagostanja. Nov

zalet naj dobijo vse Vaše želje, ki se letos nisoizpolnile, smeh in dobra volja pa naj Vas grejeta vsozimo.Iskrena hvala za dobro sodelovanje v preteklem letuz željo po resnem in ustvarjalnem delu tudi vprihodnje, ko nas čakajo novi izzivi. Skupaj bomoizbirali takšne poti, ki vodijo v pravo smer.Lepe želje tudi vsem zaposlenim v bolnišnici.

Mag. Štefka Krivec,predstojnica Oddelka za laboratorijsko diagnostiko

Helena Černjul, glavnalaboratorijska inženirka

Tako smo 30. avgusta 2006 opravili desettisoči ciklus plazmasterilizacije. Za nas to pomeni izjemen dosežek, saj smo,kot začetniki tovrstnega postopka, tudi v slovenskem prostorunajuspešnejši. Ker je bil to ravno čas letnih dopustov, zapraznovanje ni bilo časa. Smo pa za to priložnost 17.novembra 2006 pripravili skupaj z vodjem predstavništvapodjetja Johnson & Johnson Medical v Sloveniji, gospodomJanijem Šulcem, predstavitev doseženega rezultata.Srečanje je bilo izvedeno v okviru kolektiva Centralnesterilizacije, s predstojnikom, prim. dr. Fludernikom na čelu,in nekaj povabljenimi gosti. Med njimi je bil direktor podjetjaJohnson & Johnson Medical za JV Evropo, gospod RenatoŠušnjar iz Zagreba, naša nova strokovna direktorica, mag.Frančiška Škrabl Močnik in glavna medicinska sestra HildaMaze. Žal pa se zaradi službenih obveznosti srečanja nimogla udeležiti naša generalna direktorica Štefka Presker.

Ob ogledu plazma sterilizatorja in predstavitvi postopkovsterilizacije pri nas se je gospod Šušnjar v imenu podjetjazahvalil in nam čestital za dosežen rezultat. Poudaril je, dasmo najuspešnejši na področju plazma sterilizacije v Slovenijiin tudi na celotnem območju JV Evrope. Z rezultati našegadela je bila zadovoljna tudi naša strokovna direktorica.

Ob vsem tem gre največja zahvala za uspešno delo vsemzaposlenim delavcem Centralne sterilizacije, ki so sprejeliizziv nove tehnologije in jim je uspelo, kljub zmanjšanemuštevilu, delo opraviti profesionalno, kakovostno in izjemnoracionalno. Zahvalila bi se tudi našemu predstojniku prim.Fluderniku, prejšnjemu direktorju bolnišnice Samu Fakinu intakratnemu strokovnemu direktorju Štefanu Tislu ter vsemostalim delavcem, ki so nas podpirali pri uvajanju novetehnologije, jo sprejeli in razširili na vsa področja dela. Šeposebna zahvala gre vsem delavcem Johnson & JohnsonMedical ter servisnemu podjetju Prostep, ki ga vodi SandiLukan. Bili so nam vedno na razpolago in v pomoč, da so seprocesi odvijali brez zastojev, kar je zagotavljalo zanesljivostin nemoteno oskrbo za naše uporabnike.

Posebej bi se zahvalila gospodu Janiju Šulcu za veliko sladkopresenečenje: prinesel nam je velikansko torto z napisom10.000 plazma sterilizacij. Vsem je zelo teknila in dala zagonaza nove dosežke.

Metoda sterilizacije s plazmo je postala v bolnišnicinepogrešljiva pri vsakodnevnem delu. Sledljivost procesov,ki nam jo že sedaj omogoča dokumentacija ob izvajanjupostopkov, pa je tudi osnova za uvajanje ISO standardov.Upam, da bomo imeli tudi v bodoče vso podporo pri nabavipotrebne nove opreme, saj moramo ohraniti zanesljivostoskrbe uporabnikov naših storitev in doseči še boljše rezultatedela ter sprejeti vse nove izzive, ki nas čakajo!

Albina Gabrovšek, vms Centralna sterilizacija

ODDELKU ZA SPLOŠNO IN ABDOMINALNOKIRURGIJO

VETRA NE MOREMOSPREMINJATI,LAHKO PA NASTAVIMO SVOJAJADRA.NASTAVIMO SVOJA JADRA,DA ULOVIMO SREČO, USPEH INZADOVOLJSTVOV PRIHAJAJOČEM LETU. ( S . G e r i č )

HVALA, DA STE V PRETEKLEMLETU LOVILI UGODNI VETER Z NAMA.

ANDREJA IN SUZANA


15

…in vendar se vrti!Znani rek Galilea sem si sposodil z namenom, da opišemnaše letošnje aktivnosti v zvezi z bolnišnično pralnico.Že nekaj let smo premišljevali, kako izvesti novo investicijo vzamenjavo 30 let stare tunelske pralne linije. Ne samo, da jebila tehnološko zastarela in smo zato imeli večje stroške priporabi praškov in energentov, ampak je bila kakovostopranega perila komaj še zadovoljiva. Vsakodnevni zastojipa so nam povzročali hude kadrovske preglavice.Kako dobiti potrebnih 180 mio sit za novo pralno linijo?Rešitev se je pokazala pri ogledu 12 let stare pralne linije naInfekcijski kliniki v Ljubljani, katere že nekaj let niso uporabljali.Ves Klinični center je namreč oddal storitev pranja zunanjemuponudniku. Žal je nismo mogli preizkusiti, ocenili pa smo, dabi zadeva morala delovati. Niso bili redki, ki so mi takšnoavanturo odsvetovali.Poslovodstvo KC-ja, ministrstvo ter vlada so brezplačenprenos potrdili in pričele so se priprave za fizično odstranitevstare linije ter montažo rabljene. Projekt je potekal čez poletje,da je bilo čim manj težav s pranjem na eni sami liniji. Ponenehnih zagonskih težavah in zaskrbljenosti nam je končnov sredini septembra le uspelo uspešno zaključiti nameravanoinvesticijo.Avantura je vsaj za naslednjih 10 let bolnišnici prihranila žeomenjenih skoraj dvesto mio sit, ki jih še kako potrebujemoza nabavo medicinskih aparatur in obnovo infrastrukture.Potrebno bo sicer še posodobiti krmiljenje, pa kljub temuvse skupaj ne bo veliko preseglo desetine vrednosti nove

MI, VI, ONIMI, VI, ONIMI, VI, ONIMI, VI, ONIMI, VI, ONI

»Nova« pralna linija, ki v eni izmeni opere skoraj 4.000 kgperila. Ob njej so mag. Dušan Kragelj, Štefka Zelič inSebastijan Eržen

pralne linije. Morda je to lahko tudi primer dobre prakse zajavne ustanove, kot smo mi.

Rad bi se zahvalil vsem, ki ste me podpirali pri projektu, šeposebej pa g. Sebastijanu Erženu, ge. Miri Ališič Kovač zMinistrstva za zdravje ter g. Branku Pleskoviču iz KC-ja.

Mag. Dušan Kragelj, univ. dipl. inž.Služba za investicije, preskrbo in vzdrževanje

Mag. Frančiška Škrabl Močnik, dr. med. –nova strokovna direktorica naše bolnišnice26. oktobra 2006 je bila v Splošni bolnišnici Celje 9. rednaseja sveta zavoda. Poleg ostalih točk je bilo tokrat nadnevnem redu tudi imenovanje strokovnega direktorjaza naslednje mandatno obdobje štirih let. Med tremikandidati, prof. dr. Radkom Komadino, mag. MilenoOsole in mag. Frančiško Škrabl Močnik, je največ glasov- trinajst, na tajnem glasovanju dobila slednja. Novastrokovna direktorica je štiriletni mandat nastopila 15.novembra 2006.

Mag. Frančiška Škrabl Močnik se je rodila 2. 6. 1949 vRogatcu. Leta 1975 je v Ljubljani končala medicinsko fakultetoin nato dve leti v rojstnem kraju delala kot splošna zdravnica.Leta 1979 je v Splošni bolnišnici Celje dobila specializacijoiz interne medicine, jo leta 1984 s specialističnim izpitomzaključila, štiri leta kasneje pa na zagrebški Medicinskifakulteti uspešno zagovarjala magisterij iz kardiologije. S

Splošno bolnišnicoCelje živi že polnih 26let. Prvih 15 je delalana Oddelku zaintenzivno internomedicino, 1993 pa jepostala prva pred-stojnica novoustano-vljenega Oddelka zabolezni srca, pljuč inožilja.

Je članica Slo-Mag. Frančiška Škrabl Močnik

venskega kardiološkega združenja, Sekcije za sekundarnopreventivo in Sekcije za srčno popuščanje, v kateri vodiizdelavo računalniškega programa z enotno podatkovno bazoza ambulantno zdravljenje srčnega popuščanja. Je tudi


16

članica Evropskega kardiološkega združenja in njegovedelovne skupine za srčno popuščanje. V preteklem letu ji jeuspelo združiti celotno regijo ter z velikodušno pomočjoštevilnih ljudi, podjetij, organizacij in institucij v bolnišnicipostaviti invazivni kardiološki center.

Dva dni potem, ko je nastopila funkcijo, je nastal ta zapis.

Želja po spremembiMag. Škrablova meni, da je bila želja po spremembi načinavodenja stroke tisti glavni razlog, ki je jeziček tehtnice medčlani Sveta zavoda prevesil v njeno stran. Stroko so vbolnišnici 12 let vodili kirurgi. Sedaj pa je že čas, pravi, dase s svojim pogledom in načinom tu preizkusijo tudi internisti.

Vsekakor bodo spremembe stalnice njenega mandata, sajga nastopa v času, ko so napovedane in nekatere žeudejanjene spremembe pošteno razburkale vodeslovenskega zdravstva. Doseganje in izkazovanjekonkurenčnosti zavoda in njegove stroke je njennajpomembnejši izziv. Ne glede na formalne oblikezdravstvenega varstva bo za konkurenčnost in s tem razvojustanove najpomembnejša kakovost. Zviševanje celovitekakovosti vidi v izobraževanju na akademski ravni,postavljanju kliničnih oddelkov in uvajanju dobrih kliničnihpraks oz. načinov zdravljenja, ki pacientom prinašajonajvečje koristi.

Da lahko rečemo, da smo dobri, in da se lahko primerjamoz drugimi, pa je kakovost treba tudi izmeriti. Izmeriti na nivojuustanove, oddelka in vsakega posameznika. Izoblikovanjekvantitativnih in kvalitativnih kazalcev uspešnosti inučinkovitosti je zato ena izmed nalog, ki se jih bo lotilanajprej. Predvsem kvalitativni predstavljajo poseben, mordanajvečji izziv. Kako do sedaj nemerljivo narediti merljivo,katere kazalce pri tem uporabiti, kaj vse pri tem upoštevati,so ključna vprašanja.

Vzgoja za kakovostPoleg spodbujanja pridobivanja raznih subspecialističnihznanj in evropskih licenc, ki so pogoj za suverenoobvladovanje posameznih področij delovanja, pa bo ponjenem mnenju treba pospešeno delati tudi pri obnavljanjuin pridobivanju drugih znanj in veščin, od komunikacijskihdo organizacijskih. Za zagotavljanje kakovosti so namrečpomembna tudi zadnja. V večini primerov pademo prav napreizkušnji v komunikaciji, v odnosu do pacientov in njihovihsvojcev. V bolnišnici vidi ogromno dobrih, delovnih inprijaznih ljudi, vendar je tu tudi nekaj šibkih členov, ki jih jetreba okrepiti.

Večtirno delovanjePrve tedne v funkciji strokovne direktorice bo mag. Škrablovaizkoristila predvsem za spoznavanje vseh oddelkov inpodročij svojega delovanja. Temeljiti analizi pa bo sledilonačrtovanje ukrepov. Tudi projektov ima v mislih kar nekaj.Eden je prav gotovo negovalna enota ali negovalni oddelek

pod okriljem zdravstvene nege.Staranje prebivalstva in sodoben način življenja v ožjihdružinskih skupnostih sta namreč povzročila geriatrični prob-lem, za razrešitev katerega smo zainteresirani vsi, bolnišnicain njeno osebje, svojci, mesto, zavarovalnica in Ministrstvoza delo, družino in socialne zadeve. Negovalni oddelek bitako bil namenjen pacientom, ki akutne zdravniške oskrbe nebi več potrebovali, za samostojno življenje pa kljub temu nebi bili sposobni. V času, ki bi ga lahko preživeli na takšnemoddelku, bi zanje poiskali druge oblike namestitve oz. domskeoskrbe ali pa jih morda ponovno usposobili za samostojnoživljenje. Zdravstvena nega je za ta projekt zelo usposobljenain zainteresirana.Naslednji velik projekt je urgenca, pri katerem gre zaustanovitev sodobnega urgentnega centra, v katerem bodoob akutno bolnem pacientu zdravniki vseh strok in gaobravnavali interdisciplinarno.Povezujemo in povezovali se bomo z Regionalno razvojnoagencijo, saj je tudi to eden izmed načinov, da se v okolju, vkaterem delujemo, uveljavimo, da interese, ki so nam skupni,tudi skupaj uresničujemo. Smo institucija z najvišjimintelektualnim potencialom v regiji in ji gotovo lahko ogromnoponudimo. Tudi s pomočjo agencije pa se bomo morali vprihodnje naučiti svoje projekte zastavljati tako, da bomo znjimi lahko črpali denar iz strukturnih skladov EU. Zato je novastrokovna direktorica med svoje projekte vključila tudispodbujanje izobraževanja s področja projektnegamanagementa.

Veliki potenciali kolektivaOdgovor na vprašanje, v čem se bo razlikovala od svojihpredhodnikov, je prepustila opazovalcem in presojevalcemsvojega dela. Počela in spodbujala bo tisto, kar se ji zdi dobroin potrebno. Ne ve, če ji bo uspelo v celoti, saj je izziv zelovelik. Zaveda pa se, da bo revizija slej ko prej prišla.Konstruktivno kritiko sprejema, pa tudi tiste, ki je le sama sebinamen, se je v letih dela v bolnišnici že navadila. Bistvosvojega poslanstva vidi v mobilizaciji zdravstvenega osebjain njegovih potencialov in k temu bo usmerjeno vse njenodelo.

Ker si je kot strokovna direktorica zadala veliko nalog in ciljev,je z nastopom nove funkcije odstopila z mesta predstojniceoddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja. Da ne bi povsemizgubila stika z bolniki, pa tudi zato, da bo »iz prve roke«spremljala utrip bolnišnice, bo še vedno opravljala nekajambulantnega dela in delo na urgenci.

Vtisi prvih dveh, treh dni opravljanja dela strokovne direktoriceso bili zanjo vsekakor pozitivni. Po prvih obiskih bolnišničnihoddelkov jo je postalo malo strah izkazanih velikih pričakovanj.Vendar računa na kolektiv. Na njegovo znanje in njegovo voljo,saj meni, da je večina problemov rešljiva. Le malo potrpljenjaje včasih potrebnega.

Danijela Gorišek, univ. dipl. ekon.

Služba za informiranje in trženje


17

Majdinih šestdesetČas je pa res neusmiljen vladar življenja, ugotavljamo. Ampakob določenih ljudeh se zdi, da se je kar ustavil. Ali je to kaknadnaravni dar ali pa so posamezniki preprosto taki, verjetnonikoli ne bomo ugotovili. Nekaj pa drži, kolegica Majda je voktobru letošnjega leta prestopila mejo, kjer piše šestdeset.Kaj prestopila, preskočila je obdobje, ki nekatere ljudi žeprecej utrudi. Ona, naša Majda, pa tudi v enainšestdesetemostaja Majdi. Če človeka, ki jo pozna, kaj preseneti, so tonjena silna volja, vztrajnost, neverjetna kondicija, navdušujepa njena večno pozitivna energija, ki je preprosto nalezljiva.

Majda Janež Bizjak, dr. med.

Kakšne se je spomnimo, ko smo se spoznali? Bila je takakot danes. Pa bi kdo pripomnil, da spomin le malo obledi,zato vzamemo v roke skoraj četrt stoletja stare slike inugotovimo, da se nismo veliko zmotili. Ja, naša Majda jeskoraj še vedno taka, kot je bila. Čeprav leta pridodajo kakšnogubo na obraz, mi vemo, da je tistih par Majdinih predvsem

zaradi smeha ali vsaj nasmeška, ki ga ponudi vsakemu, pane zaigranega! Njen je vselej njen lasten, pristen, topel,prijateljski, kar zdravilen. Zdravnica Majda Janež Bizjak jekirurginja z veliko začetnico, z obilico ročne spretnosti,kirurškega in sploh širokega medicinskega znanja. Šepomembnejši pa se zdi njen humani vidik dela z bolnikom, kije dan le nekaterim, ki se odločijo nadeti belo haljo in jo nositicelo življenje. Pri delu z otroki je vse, od prijateljice, mame,babice, zaupnice, tako pa jo sprejemajo tudi starejši in jozato izredno spoštujejo. Nešteto je klicev, ko ljudje kličejodoktorico Janeževo, in klic po pomoči nikoli ne gre v prazno.Majda se potrudi za vsakega in vsakomur, če se le da,pomaga.Ob vsem tem pa ostaja skrbna žena, pozorna mama in nežnababica. Kot kolegico pa jo tako ali tako enostavno morašimeti rad.Draga Majda, želimo Ti, da na podlago šestdesetih nanizašše enkrat toliko enako žlahtnih let, da za vedno ostaneš Majdiin da Te življenje, če Te ni uspelo spremeniti do zdaj, nikoline spremeni. Potrebujejo Te mali in malo manj mali bolniki,potrebujejo Te vsi Tvoji in Tebi dragi in potrebujemo Te mi,Tvoji sodelavci. Še veliko let oddajaj svoj neuničljivi žar inokuži z njim še mnogo ljudi. Še naprej uči vse okrog sebe,da ima življenje res smisel!

Iskreno čestitamo!Jože Robida in kolektiv Otroškega

oddelka kirurških strok

Draga Majda, oprosti, ker Te niti enkrat nisem imenovalGOSPA DOKTOR! Prav to sem imel ves čas v mislih.

Z glasbo se ljudi dotaknem na

poseben način»Glasba je neka posebna govorica, s katero lahko pridešgloblje do človeških src kot pa z besedo, ali pa morda s sliko,arhitekturo. Vsaka umetnost pravzaprav je namenjenakomuniciranju med ljudmi na nekih, bi rekel, duhovno višjihnačelih. No, glasba je pa mogoče pri tem še posebej globoka.Lahko je to etno glasba, klasična, jazz ali pa katera drugazvrst glasbe. Vsaka tista glasba, pravijo, da je dobra, ki gane,ki nekaj prestavi v ljudeh, ki poslušajo to glasbo, v njihoviduševnosti, v neke višje, dobre sfere. Glasba je ta medij,posrednik.«Tako je na moje vprašanje, kaj je zanj glasba, odgovoril MarkoZupan, zdravnik, predstojnik našega nevrološkega oddelkain eden vidnejših glasbenikov na Celjskem. Poleg tega, daje že več kot dvajset let koncertni mojster Celjskega

godalnega orkestra, koncertira solistično in v komornihsestavih, bodisi iz zdravniških vrst (Cametara medicalabacensis, Pro medico) pa tudi s profesionalnimi glasbeniki.Nastopal je v več evropskih deželah (Avstrija, Italija, Nemčija,Velika Britanija, Nizozemska in Hrvaška) in izdal tudi nekajplošč. Sredi novembra je v Žalcu skupaj z enim vodilnihslovenskih pianistov, Hinkom Haasom, pripravil koncert. Znjim sta obeležila Abrahama.

Glasbena pot Marka Zupana se je pričela z učenjem kitare,ki jo je po dveh letih zamenjal z violino in v srednješolskihletih resno razmišljal, da bi tesno povezan z njo preživel svoježivljenje. Še posebej ga je prevzela življenjska potlegendarnega ruskega violinista Davida Oistraha. Po tem


18

vzorniku si je zamislil tudi svojo. Želel je postati glasbenik,koncertni violinist, ki bi hodil po celem svetu in igral vkoncertnih dvoranah. Hkrati se je kljub mladosti dobrozavedal, koliko garanja in odpovedovanja je potrebnega zavrhunske rezultate. Ker pa je bila pot koncertnega violinistazanj edina želena alternativa profesionalnega glasbenika, muje za uresničitev tega cilja zmanjkalo poguma. Po končanemdesetletnem glasbenem izobraževanju se je tako odločil zamedicino.

Marko Zupan

Violina in glasba sta kljub tej odločitvi ostali njegovi velikiljubezni. Zato je po končanem študiju medicine nadaljeval sštudijem violine pri prof. Dejanu Bravničarju na ljubljanskiAkademiji za glasbo. Moje vprašanje o najljubših skladateljihga je spravilo v precejšnjo zadrego. »V mnogih avtorjih najdešneverjetno zanimive stvari, pa niso niti tako poznani. Ali paso deli skladbe zelo privlačni, tako, da težko izberem. Sevedaiz baroka Vivaldija, Bacha, Händla, potem Mozarta. V obdobjuromantike mi je blizu Čajkovski, pa tudi skladatelja 20. stoletja,Debussy in Ravel imata nekaj lepih skladb za violino.« Medsodobnimi avtorji ga zmeraj znova preseneča Nenad Firšt.»Njegove kompozicije so dosti originalne in imajo neko globljesporočilo, tako da slutim, da bo ostal v zgodovini,« pravi.

Sam deluje predvsem kot poustvarjalec. Kot otrok je sicernapisal nekaj skladbic in celo violinski koncert, ki ga je njegovtedanji profesor v domžalski glasbeni šoli zelo pohvalil. Tudidanes ga včasih še »prime«, da bi svoje občutke izrazil inzapisal skozi glasbo, pa ni pravega časa. Že usklajevanje

dveh tako zahtevnih dejavnosti, kot sta poustvarjanje zinštrumentom in medicina, je pravo mojstrstvo. Vsaka zasenamreč za dobro »formo« zahtevata veliko »kilometrine«.Marko Zupan pravi, da mu to uspeva zato, ker se jima včasu, ki jima ga odmerja, popolnoma predaja.

Sicer pa je glasba tudi zanj osebno skorajda zdravilna. Kadarje v stresu, ko se v njem nakopičijo takšni in drugačniproblemi, katerih rešitve ne najde, vzame v roke violino. Zigranjem začne zelo utrujen in konča spočit in sproščen.»Odklop« ob glasbi mu prinese sprostitev in nato se tudirešitve problemov lažje poiščejo.

Vsekakor ga bomo tudi v bodoče lahko še spremljali nakoncertnih odrih. Poleg nastopov s Celjskim godalnimorkestrom, s Hinkom Haasom načrtujeta še tri ali štiriponovitve žalskega koncerta, morda tudi v Italiji. Drugo pa –pustimo se presenetiti.

Danijela Gorišek, univ. dipl. ekon.Služba za informiranje in trženje

Študijski dosežki

naših zaposlenih

Na Medicinski fakulteti je 8. 11. 2006 uspešno zagovarjalsvojo raziskavo z naslovom: »Spremembe tkivneoksigenacije mišic po nastopu stagnacijske ishemije priseptičnih bolnikih«,asist. mag. Roman PAREŽNIK, dr. med., in si naMedicinski fakulteti Univerze v Ljubljanipridobil akademski naslov doktorja znanosti.

Čestitamo!


19

Seznam aktivnih udeležb na kongresih in

seminarjih za obdobje OKTOBER - NOVEMBER


20

Stanje zaposlenih na dan 30. 11. 2006(določen, nedoločen čas, prihodi in odhodi v mesecu oktobru in novembru 2006)

Stanje zaposlenih na dan 30. 11. 2006:Skupaj: 1648 delavcev

Prihodi v mesecu oktobru in novembru 2006:o 8 zdravnikov specializantovo 5 zdravnikov sekundarijevo 1 univ.dipl.biologo 1 univ.dipl.pravniko 2 diplomirani inž.lab. biomedicineo 1 dipl. inž.radiologijeo 2 zdravstvena tehnikao 1 zdravstvena administratorka

Odhodi v mesecu oktobru in novembru 2006:o 2 zdravnika specialista oftalmologao 2 zdravnika specialista interne medicineo 7 zdravnikov specializantovo 2 zdravnika sekundarijao 1 univ.dipl.pravniko 3 diplomirane medicinske sestreo 2 VMSo 1 telefonist informatoro 3 PK

MEDICINSKA STROKAMEDICINSKA STROKAMEDICINSKA STROKAMEDICINSKA STROKAMEDICINSKA STROKA

Balonska kifoplastika - nova

metoda zdravljenja zlomov hrbtenice

»Zdravnik, ki hitro odvzame bolečino bolnemu alipoškodovanemu, je vreden najvišjega spoštovanja.« (Starfrancoski pregovor)

Oktobra 2004 smo na Travmatološkem oddelku naredili prvobalonsko kifoplastiko. S tovrstnim operativnim posegom sokonec 90. let prejšnjega in v začetku tega stoletja pričeli vZDA, po letu 2002 pa se je metoda razširila v Nemčiji in drugihdržavah EU. V Franciji so v istem obdobju razvilivertebroplastiko. To je operativna tehnika, pri kateri skoziširoko iglo pod pritiskom vbrizgavajo v zlomljeno hrbteničnovretence cement, ki se razporedi po vretencu in izven njega.Pri več kot 20 odstotkih primerov cement vstopi v hrbteničnikanal. Vertebroplastika je bila revolucionarna metoda, vendarz visokim tveganjem najhujšega zapleta, t.j. poškodbehrbtnega mozga. Reševanje takšnega zapleta je biloobsojeno na neuspeh.

Zaradi tega je podjetje Kyphon, ki ima svoj laboratorij vSilicijevi dolini v bližini Los Angelesa, razvilo metodo, pri kateris pomočjo balona in pritiska največ do 20 atmosfer (vstrokovni literaturi uporabljamo mersko enoto PSI, kar pomeniv angleščini pound square on inch quadrat; 14.2 enote PSIpomenijo 1 atmosfero ali približno 1 bar) naravnamohrbtenično vretence.

OPERATIVNA TEHNIKABalonska kifoplastika je najnovejša metoda operativne oskrbeosteoporotičnih zlomov, kompresijskih zlomov skupine A poMagerlu in osteolitičnih tumorskih metastaz. To metodonajpogosteje uporabljamo pri osteoporotičnih zlomihstarostnikov. Gre za minimalno invazivno metodo, pri kateriskozi 0,5 cm velike rane na koži uvedemo inštrumentarij. Pritej operativni tehniki je obvezna uporaba dveh rentgenskihmonitorjev.

Ko smo pravilno identificirali stebriček (pedikel), uvedemovodilno iglo skozi pedikel vretenca, torej skozi stebričke, kipovezujejo streho vretenca z njegovim telesom.


21

V nastalo votlino v vretencu vbrizgamo 5-7 ml kostnega ce-menta – metil akrilata, ki v kosti polimerizira.

Po odstranitvi vodil zašijemo kožne ranice. Pacienta pustimona operacijski mizi še 20 minut, da se konča polimerizacijacementa.Balonska kifoplastika učinkovito ublaži bolečino. Bolnik jetakoj po operativnem posegu skoraj brez analgetikov.Mobiliziramo in vertikaliziramo ga ob postelji nekaj ur pokončanem operativnem posegu. V naslednjih dveh dnehzapusti oddelek.

INDIKACIJE ZA OPERATIVNI POSEG:• osteoporotični zlomi,• osteolitični metastatski procesi,• hemangiomi brez prizadetosti pedikla,• nekateri visokoenergetski zlomi hrbteničnih vretenc

tipa A.

KONTRAINDIKACIJE ZA OPERATIVNI POSEG:• nosečnost,• koagulopatija,

Perforiramo zadnji steber vretenca, razširimo kanal,prevrtamo telo vretenca in vstavimo balonski kateter, pokaterem s specialnim merilnim inštrumentom reponiramopoškodovano vretence.


22

• spinalna stenoza večja kot 40% pod L1,• relativne kontraindikacije (visoko-energetski zlomi,

velik fragment, ki povzroča stenozo kanala, starostpacienta pod 40 let).

Obstaja kalcijev fosfat, ki ga lahko uporabljamo tudi pribolnikih, mlajših od 40 let, vendar je njegova pomanjkljivostta, da vretenca ne utrdi dobro, temveč naredi v njem žlindrastomaso, ki velikokrat povzroči embolizacijo ven in s tem hudezaplete.

REHABILITACIJARehabilitacija je enostavna, takojšnja in ni večjih omejitev.Po tem operativnem posegu v 90% ni potrebna ortoza.

ZAPLETIV literaturi so opisani naslednji zapleti:• poškodba notranje stene pedikla,• parapareze,• stenoze kanala (paraplegija),• embolizem s kostnim cementom,• penetracija v mehka tkiva.

Pri analizi naših primerov (več kot 30 operacij do sedaj) smoimeli le dvakrat ventralno manjše izlitje cementa brez zapletovin posledic.

Glede na naše izkušnje so najboljše indikacije za balonskokifoplastiko:

• kompresivni osteoporotični ali osteolitični zlomivretenca,

• zlomi s stenozo spinalnega kanala manj kot 15%,brez nevroloških deficitov,

• osteolitični metastatski procesi v vretencu.

ZAKLJUČEKBalonska kifoplastika odpravi bolečino. Poškodovanec sehitro po posegu vrne v aktivno življenje. Kakovost življenja jezelo dobra in pacienti v prvem letu po operativnem posegune čutijo bolečin in v več kot 90% nimajo potrebe po zdraviluza lajšanje bolečin. Najboljše rezultate dosežemo, čeoperiramo poškodovance v prvem tednu od poškodbe.

Metodo v naši ustanovi uporabljamo od oktobra 2004 inzaenkrat nam bolnike s tovrstnimi poškodbami pošiljajo izSB Maribor, SB Slovenj Gradec, SB Trbovlje in SB Ptuj. Prioskrbi poškodovancev imamo organiziran operativni tim, vkaterem sodelujejo prim. Vlaović, prof. Komadina in asist.Brilej.

Prim. Miodrag Vlaović, dr. med.Travmatološki oddelek

Poročilo nacionalne ekspertne

skupine BJD po konferenci v

DurbanuLeta 2000 je direktorica Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) Gro Harlem Brundtland na evropskem direktoratu SZOv Ženevi razglasila Desetletje gibal na konferenci, ki je bilaposvečena rastočemu bremenu mišično-skeletnih bolezni,okvar in poškodb v pričetku novega tisočletja. Z odmevnoizjavo, da je SZO v preteklih treh desetletjih zanemarjalamišično-skeletne bolezni, poškodbe in okvare na računpovečanega interesa za raziskave in zdravljenje rakavihbolezni in bolezni srca in ožilja, so skupaj z Organizacijozdruženih narodov in Svetovno banko razglasili Desetletjegibal (Bone and Joint Decade, BJD) 2000-2010. S takšnokampanjo so želeli nadomestiti zamujeno v preteklih

desetletjih. Svet se srečuje s krizo starajočega seprebivalstva, ki ob razvadah modernega načina življenja vsebolj množično oboleva za kroničnimi boleznimi gibal. Vsvetovnem merilu pomenijo največje finančno bremenalezljive bolezni (HIV, TBC), neprenosljive bolezni inpoškodbe. Neprenosljive bolezni predstavljajo v svetu 46-odstotni delež denarnih sredstev za zdravje (Evropa 77odstotkov) in 60 odstotkov vzrokov smrti (Evropa 85odstotkov). Danska porabi 80 odstotkov denarja zazdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni. Najpogostejšakronična bolezen v Evropi so mišično-skeletne bolezni inokvare, ki mučijo kar eno četrtino evropskega prebivalstva.


23

Predstavljajo 60 odstotkov vzrokov za predčasno upokojitevin za bolezensko odsotnost z dela. Zaradi nizke umrljivostine vzbujajo dovolj pozornosti pri izvajalcih zdravstvenepolitike, kot tudi ne pri prebivalstvu. V okviru projekta BJDpoleg izvajalcev (zdravstvenih profesionalcev, zdravstvenihorganizacij in farmacevtske industrije) igrajo vodilno vlogozagovorniki bolnikov, saj so sami bolniki s kroničnimi mišično-skeletnimi boleznimi eksperti, ki živijo z lastno boleznijo. Zatoje ena od vodilnih idej BJD zgraditi partnerski odnos medbolniki in izvajalci zdravstva, med vladami, nevladnimiorganizacijami in industrijo. V projektu smo se osredotočilina bolezni sklepov (osteoartritis, revmatoidni artritis in ostalivnetni artritisi; sklepne bolezni so vodilni vzrok invalidnosti vsvetu, osteoartritis prizadene več kot 135 mio ljudi,prevalenca sklepnih bolezni narašča zaradi starajočega seprebivalstva in modernega načina življenja, do leta 2020pričakujemo podvojitev današnje prevalence pri ljudeh,starejših od 50 let), osteoporozo in posledične zlome (kiprizadenejo vsako drugo ženo in vsakega tretjega moškegapo 50. letu starosti, ki po zlomu kolka povzročijo 30-odstotnoumrljivost v prvem letu, in z zlomi hrbteničnih vretencpomembno prispevajo k zmanjšanju kakovosti življenja vtretjem življenjskem obdobju), bolezni, poškodbe in okvarehrbtenice (80 odstotkov ljudi trpi zaradi bolečin v križu vsajobčasno, bolečina v križu je drugi najpogostejši vzrok zabolezenski izostanek z dela) in visokoenergetske poškodbemišično-skeletnega sistema (vsakih 30 sekund zaradiprometne nesreče umre en prebivalec našega planeta, letnoje poškodovanih 34 mio prebivalcev, do leta 2010 bomoporabili 25 odstotkov denarja, namenjenega za zdravje, zazdravljenje poškodb, prometne poškodbe so med vodilnimivzroki umrljivosti in invalidnosti pri ljudeh, mlajših od 45 let).

Zato želi SZO s projektom Desetletje gibal usmeriti povečanostrokovno in laično pozornost na breme mišično-skeletnihbolezni, poškodb in okvar, vzpodbuditi vlade, nevladneorganizacije, strokovne organizacije in industrijo, da zučinkovitim ukrepanjem zaustavijo epidemične razsežnostiteh problemov, vzpodbuditi posameznika, da prevzameodgovornost za mišično-skeletno zdravje, razviti dobroklinično prakso za preprečevanje in zdravljenje mišično-skeletnih bolezni, poškodb in okvar z multidisciplinarnimpristopom, vzpodbuditi stroškovno učinkovitost preventive inzdravljenja ter povečati obseg raziskovalnega dela, razvojanovih tehnologij ter izobraževanja profesionalcev in laikovza to področje. Vsako leto med 12. in 20. oktobrom pripravimoteden aktivnosti, in sicer z 12. oktobrom, posvečenimSvetovnemu dnevu artritisa, 16. oktobrom Svetovnemu dnevuhrbteničnih bolezni, poškodb in okvar, 17. oktobromSvetovnemu dnevu, namenjenemu cestnim poškodbam in20. oktobrom Svetovnemu dnevu osteoporoze. Na poziv SZOso države članice ustanovile nacionalne ekspertne skupine,ki združujejo zastopnike strokovnih združenj, laičneorganizacije zastopnikov bolnikov, izvajalce zdravstvenedejavnosti in predstavnike industrije. Projekt je v celoti

sprejelo 96 ministrstev za zdravje (vključno s Slovenijo), vostalih državah (države v razvoju s hudimi ekonomskimiproblemi) projekt spremljajo kot opazovalci. Glavne aktivnostise odvijajo v največjih svetovnih državah: ZDA, Kanadi,Evropski uniji, Braziliji, Argentini, Rusiji, Indiji, Avstraliji, naKitajskem, Japonskem. Prva svetovna konferencanacionalnih zastopnikov je bila organizirana leta 2000 vOmanu, nato pa 2002 v Riu de Janeiru, 2003 v Berlinu, 2004v Pekingu, 2005 v Otavi, 2006 v Durbanu. Naslednje leto boorganizirana v Sidneyu, leta 2008 v Veliki Britaniji, 2009 vBejrutu in 2010 na izhodišču projekta Desetletje gibal vŽenevi.

Pomembni koraki v prvi polovici DesetletjaPo petih letih smo izdali sumarno poročilo, ki izhaja iztemeljnih dokumentov in rednih nacionalnih letnih poročil.Leta 2003 je SZO izdala poročilo o bremenu mišično-skeletnih stanj na začetku tisočletja. Ameriško združenjesplošnih kirurgov je izdalo poročilo o kostnih boleznih inosteoporozi. Leta 2004 smo v generalni skupščini Združenihnarodov dosegli obravnavo poročila o varnosti v cestnemprometu (leta 2020 bo cestna travma predstavljala tretjinajvečji strošek zdravljenja v svetu, cestne poškodbe sopredvidljive, možno jih je preprečiti, pa kljub temu tudi razvitedržave namenjajo le 2,5 odstotkov cestnega denarja zavarnost v prometu). SZO želi doseči, da bi vse državenamenile za varnost 10 odstotkov cestnega denarja, zatonapovedujejo leta 2008 v Združenih narodih ministrskisestanek na temo Cestna varnost. V okviru projekta smorazvijali nacionalne dodiplomske kurikulume s področjamišično-skeletnih bolezni, poškodb in okvar (tudi na obehmedicinskih fakultetah v Sloveniji) na podlagi dokumentaGlobal Core Redommendations for Musculo-skeletalUndergratuated Curriculum. Posebno pozornost smonamenili bremenu mišično-skeletnih stanj v državah vrazvoju. International Ligue Against Rheumatism (ILAR) inBone and Joint Decade Monitor Project zbirata podatke obremenu mišično-skeletnih bolezni, poškodb in okvar v svetu.Na podlagi dobljene analize razvijamo strategije za preventivoin zdravljenje v posameznih državah.

V Sloveniji smo objavili presek stanja o bremenu mišično-skeletnih bolezni, poškodb in okvar v suplementu ISIS 2001ob ustanovitvi nacionalne ekspertne skupine, oktobra 2006smo v novem suplementu ISIS objavili 5-letne rezultate našihaktivnosti. Kot razvita evropska država imamo dobre,primerljive rezultate na področjih, ki jih obravnava BJD vokviru SZO:

1) osteoporoza (opravili smo prevalenčno študijo, kikaže primerljivost naših podatkov z razvitimievropskimi državami; imamo dobro dostopnost dozdravljenja, zanemarljive čakalne dobe na DEXAmeritev, vsa učinkovita sodobna zdravila zoperosteoporozo, vendar imamo tudi probleme: le 16odstotkov bolnikov je po nacionalni prevalenčni


24

študiji osteoporoze deležnih ustreznega zdravljenja;

prva meritev perimenopavzalno pri ogroženih

skupinah ni plačljiva v okviru programov ZZZS);

2) osteoartritis (učinkovito krajšamo čakalne dobe na

sklepne vsadke. Cilj SZO je, da bi po postavljeni

indikaciji za implantacijo le-to izvedli v treh mesecih.

Ocena Ortopedske sekcije SZD je, da bomo ob

sedanji kampanji dodatnih programov operacij

kolenske in kolčne protetike v letu ali dveh dosegli

plato in čakalne dobe stabilizirali na razumno raven

enega leta, kot jo je določil tudi RSK za kirurgijo);

3) hrbtenica (za učinkovitejše strokovno delo smo

ustanovili Vertebrološko združenje SZD, v katerem

travmatologi, ortopedi, nevrokirurgi in fiziatri, ki

zdravimo bolezni, poškodbe in okvare hrbtenice,

spremljamo razvoj sodobne znanosti in

izmenjujemo izkušnje, uvajamo sodobne

maloinvazivne metode operativnega zdravljenja

(balonska kifoplastika), z dodatnimi programi želimo

izboljšati dostopnost bolnikov do specialistične

pomoči v razumnem času);

4) revmatske bolezni (ob prizadevanjih

Revmatološke sekcije SZD so slovenski bolniki

deležni sodobnega zdravljenja z biološkimi zdravili

antiTNF, vendar imamo v Sloveniji premalo

revmatologov. BJD priporoča uvedbo zdravljenja v

šestih tednih po pojavu simptomov (prof. Harris s

Stanfordske univerze, član nacionalne ekspertne

skupine BJD v ZDA);

5) travmatologija (v letu 2008 je predvidena

ministrska konferenca o cestno prometni varnosti.

Razvite države namenjajo danes 2,5 odstotkov

cestnega denarja za varnost. SZO želi doseči pri

vseh državah sveta 10-odstotni delež, s primarno

in sekundarno preventivo, z vzgojo in nadzorom v

cestnem prometu).

V Durbanu smo ob polovici dekade zapisali strateški plan

2006-2010 in naprej. Z njim želimo projekt BJD razviti kot

panožno organizacijo znotraj SZO, ki naj nadaljuje

zastavljene 5-tirne programe. Bolnikom moramo preprečevati

bolečine, ohranjati funkcijo, mobilnost in neodvisnost,

vzpodbujati nacionalno, regionalno in globalno strokovno

sodelovanje in graditi partnerski odnos med zagovorniki

bolnikov, profesionalnimi izvajalci zdravstva, vladami,

nevladnimi organizacijami in industrijo, skrbeti za strokovno

povezovanje med približno 750 strokovnimi organizacijami,

ki so vključene v projekt, vzpodbujati raziskovalno delo na

področju mišično-skeletne znanosti in graditi globalno

strategijo za preprečevanje in zdravljenje teh bolezni,

poškodb in okvar, prek ambasadorjev BJD krepiti

mednarodno in regionalno strokovno sodelovanje, povečevati

strokovno in laično osveščenost o tej problematiki, priporočila

iz globalne strategije o minimalnih standardih za oskrbo

zlomov zaradi osteoporoze, za lajšanje skeletne bolečine,

za zdravljenje revmatskih bolezni itd., posredovati nova

znanja dodiplomskim študentom medicine, zdravstvene nege,

zagovornikom bolnikov in vsem ljudem dobre volje, ki želijo

s svojimi dejanji prispevati k napredku.

Dr. Marcos E. Musafir, član ISC, ambasador BJD, NAN

Brazilija

avtor članka

Prof. Mats Grönblad, Finska (s posebnim priznanjem za

najbolj učinkovito nacionalno ekspertno skupino v letu 2006)

Na letošnji konferenci nacionalnih koordinatorjev so razglasili

tri nove ambasadorje za področje mišično-skeletnih bolezni,

med njimi tudi spodaj podpisanega.

Staranje je edini način, da bi dolgo živeli, in zdravniki moramo

narediti ta proces čim bolj znosen.

Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik

Travmatološki oddelek

Pokrijte se s klobukom sreče,presenetijo naj vas ljubezni vreče,zrna soncaspremljajo naj vas dan na dan,naj nobena preživeta ura ne bozaman !

Draga sodelavca in sodelavkeCentralne sterilizacije!

Želiva vam vesele božične praznike,v novem letu pa se vam naj uresniči del sanj,udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja.

Enako želiva tudi vsem zaposlenim v bolnišnici,še posebej našemu vzdrževalcu Štefu !

Prim. mag. Bogdan Fludernik, dr. med, predstojnikAlbina Gabrovšek, glavna medicinska sestra CS


25

EBSL+ bakterije v naši bolnišniciVerjetno ste se v okviru dela z bolniki že srečali z izrazomESBL + bakterije. Gre za bakterije, ki so bile v medicinskiliteraturi prvič opisane leta 1983. ESBL je kratica za »ex-tended spectrum beta lactamase« in pomeni bakterijskiencim, ki hidrolizira, torej razkroji širokospektralnebetalaktamske antibiotike. To so antibiotiki, ki jih potrebujemoza zdravljenje hudih in zapletenih okužb, vendar so pri ESBL+ bakterijah neučinkoviti. ESBL izločajo različneenterobakterije, kot so klebsiela, ešerihija koli, proteus spp.,pa tudi salmonele. Pri zdravljenju okužb z ESBL + bakterijamije izbira antibiotikov zelo omejena. Ni pa nujno, da bolniki,pri katerih ugotovimo ESBL+ bakterijo, sploh potrebujejozdravljenje z antibiotiki, saj so lahko samo naseljeni, ne patudi okuženi z njo. Pogosto je kolonizirana danka, zato zaugotavljanje nosilstva ESBL+ bakterij odvzemamo bris danke.Večje tveganje za nosilstvo ESBL+ seva imajo bolniki,premeščeni iz drugih ustanov in iz domov upokojencev.Tveganje je večje, če ima bolnik vstavljen urinski kateter.Bolniki, ki so naseljeni z ESBL + bakterijami, so vir teh bakterijna oddelkih, zato je potrebno, da jih čim prej odkrijemo in znašim ravnanjem preprečimo prenos bakterij na druge. Kljubtemu, da so različni predmeti lahko transportno sredstvo zabakterije, je dokazano, da so glavno sredstvo prenosa vsehvečkratno odpornih bakterij (kamor sodijo tudi vse ESBL +bakterije), roke zdravstvenega osebja. Širjenje ESBL+bakterij po oddelkih in s tem povezan epidemični pojav ESBL+sevov značilno podaljša dobo bolnišničnega zdravljenjaokuženih bolnikov in posledično zveča stroške.

Na vse oddelke smo že poslali navodila za odvzemusmerjenih vzorcev pri bolnikih s povečanim tveganjem zakolonizacijo z ESBL + bakterijo, ki jih je treba dodati k ževeljavnim indikacijam za odvzem nadzornih kužnin na MRSA.Navodila bodo v veljavi, dokler ne bo nekaj mesecev zaporedpotrjeno, da imamo manj kot tri novo odkrite bolnike mesečno.O tem bodo oddelki pravočasno obveščeni.

Dr. Irena Milotić, dr. med, ZOBO

Prim. prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med., svetnik

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja

V naši bolnišnici spremljamo ESBL + seve od 1998, in sorazen v letu 1998, ko je bilo ugotovljenih nekaj deset bolnikov,odkriti le sporadično. Vsako leto zdravimo na različnihoddelkih okoli 20 bolnikov, ki so okuženi ali naseljeni z ESBL+ bakterijami. Nekoliko večje število pozitivnih bolnikov smov naši bolnišnici registrirali od avgusta letos. Tako se je vavgustu zdravilo 10, v septembru 18 in v oktobru 24 pacientovz ESBL + bakterijami. Med njimi se je 1/3 kolonizirala v našibolnišnici. Značilni upad ESBL + bolnikov v novembru, ko jebilo zdravljenih le pet, je delno rezultat aktivnega iskanjapozitivnih bolnikov s ciljem kontaktne izolacije in poostrenegahigienskega nadzora. Upadlo pa je tudi število oseb, ki sobile pozitivne že ob sprejemu.

Mi delamo z ljudmiin veliko je stvari,ki jih skupaj preživimo.

Vidimo bolezen in trpljenjein z njimi jih delimo.

Vseeno – poskušamo jim dati nekaj sreče inradosti,čeprav se včasih sami zavedamo –njihove cene in vrednosti…… pač nesebična je!

A srca naša vedno veže neka skrivna vez,ki ne pretrga je ne plaz – ne jez!

Zato pa – ob prihajajočem se božičuin novem letu –

si iskreno zaželimo,da iz teh drobnih nitk,ki rastejo iz srca –si trden in mogočen most zgradimo!

Bliža se božič –- naj bo bel in lepin naj s srebrnimi snežinkamibo novoletna noč posuta …

Naj raste upanje v življenje lepšein naj bo cesta, ki nas vodi tja –v zlate čeveljčke obuta!

(Vida Cvek, sms)

Srečno 2007

Kolektiv Dermatovenerološkega oddelka


26

ZDRAVSTVENA NEGAZDRAVSTVENA NEGAZDRAVSTVENA NEGAZDRAVSTVENA NEGAZDRAVSTVENA NEGA

IN MEMORIAM -

CECILIJA HRASTNIK 1950 - 2006

Eno leto je dolga doba. Eno leto je dovolj, da človek pozabi na lepe in žalostne trenutke. Mi na oddelku nismo pozabili ne nažalostne, ne na lepe čase, ki smo jih preživeli s Cecilijo Hrastnik, našo Cilko.

Njen življenjepis je znan. Znano je, da je bila medicinska sestra na Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo celjske bolnišnice.Znano je, da je bila aktivna in tesna sodelavka domačega župnika v Laškem. Poučevala je verouk v domači župniji. Vsi tipodatki so zapisani v občinskih knjigah in knjigah celjske bolnišnice. Ni pa znano in nikjer ni objavljeno, kakšna je Cilka bila vduši. Redki so se zavedali njene duhovnosti, redki so občutili njeno toplino. Ni jih veliko, ki so lahko sledili njenim filozofskimrazmišljanjem o življenju, o njenem upanju v boljše življenje. Cilka je upala v svoje boljše življenje, še bolj pa v boljše življenjebolnikov, ki so ji bili zaupani.Skrivnostno tiha in večkrat neopazna je odpirala vrata, za katerimi so bolniki čakali na požirek vode, ki jim je pomenila življenje.Večkrat se ni zavedala, kdaj je dan zamenjala noč, ker je z enako požrtvovalnostjo in vnemo opravljala delo z bolniki podnevi inponoči.Skodelica kave, ki jo je spila s svojimi sodelavkami in sodelavci po neprespani noči na oddelku, ji je dajala moč, da nadaljujedelo čez dan z otroci v njeni župniji. Ta ista skodelica kave ji je dajala moč, da prebedi nočne ure v korist nebogljenih bolnikov,ki so čakali na pomoč zdravnikov ali na odrešitev od Boga.Taka je bila Cilka. Taka je Cilka še danes v naših mislih in naših spominih. Bliža se konec leta. Ne bomo ji mogli voščiti »Srečnonovo leto«, ker je ni med nami. Ona se, kakor je nekdo zapisal, sprehaja v Gospodovih vrtovih. Cilka še danes, kakor je včasih,živi ob glasbi nebeških zvonov.

Sodelavci in sodelavke

Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo

Psihična priprava bolnika na

operativni posegV članku je poudarjena duša kot neločljiva celota bistvačloveka. Poudarjena je tudi holistična zdravstvena nega,ki obravnava bolnika celostno s fizičnega, psihičnega,duhovnega in socialnega vidika.Opisana je psihična priprava bolnika na operacijo poprocesu zdravstvene nege. Predstavljena je vlogamedicinske sestre pri psihični pripravi bolnika naoperacijo.

1. UVODKaj je psihična priprava bolnika na operacijo?To je duševna priprava bolnika na operacijo.Kaj je duša?Človek ima telo in dušo; duša je neumrljivo bistvo človeka.Duša: notranjost, zlasti človeka, kot celota zavestnih in

nezavestnih procesov, predstavljena kot življenjska sila alinosilec življenja (Slovar slovenskega knjižnega jezika).Človek je: fizično, duhovno, čustveno, socialno in ekonomskobitje (Youngs, 2001).

V naši dosedanji vzgoji in izobraževanju smo zelo malogovorili in se učili o duši. V glavnem je bilo obravnavano telo,o duši ni bilo veliko povedanega.Pri izobraževanju na področju zdravstva se zadnje časeskuša dušo in telo združiti, da bi se tako bodoči zdravstvenistrokovnjaki učili o ljudeh na bolj integriran, t. i. holističen alicelosten način ter jih tako kasneje tudi obravnavali.Bazično izobraževanje medicinskih sester temelji na procesnizdravstveni negi, ki bolnika celostno obravnava v vseh 14osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson.


27

Delovanje celotnega človeka zajema socialne, psihološke induhovne vidike, pa tudi brezhibno delujoče telesne sisteme.Pri našem delu z bolnikom, ob soočanju z njegovo boleznijo,trpljenjem, stiskami, številnimi dilemami, ki se nanašajo napravilnost / nepravilnost našega ravnanja z njim, z njegovimisvojci in drugimi njegovimi bližnjimi ter tudi v odnosu do našihsodelavcev v negovalnih in zdravstvenih timih je mnogoetičnega / neetičnega delovanja, ko obravnavamo dušo, pase velikokrat tega sploh ne zavedamo.

Današnja vizija in strategija svetovnega in tako tudislovenskega zdravstva so kakovostne zdravstvene storitve.Da bi govorili o kakovostni zdravstveni storitvi, moramobolnika obravnavati holistično. V zdravstvu se pojavlja novodnos do bolnika – odnos do stranke (CUSTOMER), kizahteva individualen pristop, prijazno obravnavo in večjostrokovno odgovornost.

Psihična priprava bolnika na operacijo je težko delo in zahtevaveliko znanja, izkušenj, splošne človeške zrelosti inempatičen odnos, da zadosti vsem njegovim zahtevam inželjam pa tudi željam njegovih svojcev.Ne glede na vrsto operativnega posega je od trenutka, ko jepostavljena indikacija za operativno zdravljenje, ki zahtevaanestezijo, naloga interdisciplinarnega tima za psihičnopripravo bolnika na operacijo, da pripravi bolnika naanestezijo in operativni poseg.

Namen priprave je doseči čim boljše psihofizično počutje inčim večjo varnost bolnika.Mi se bomo osredotočili na delo in naloge medicinske sestrev psihični pripravi bolnika na operacijo, ne glede na to, kjedela. Medicinska sestra mora bolnika spoznati, se z njimpogovoriti, ugotoviti njegove potrebe in pričakovanja ter gapomiriti.

2. PSIHIČNA PRIPRAVA BOLNIKA NA OPERACIJO POPROCESU ZDRAVSTVENE NEGE2.1 Ocena bolnikovega stanja – zbiranje podatkovPriprava bolnika na operacijo in anestezijo je zelo zahtevnopodročje zdravstvene nege. Medicinska sestra mora sprimernim pristopom in ravnanjem bolniku že ob prvem stikuv ambulanti ali na oddelku zmanjšati strah in negotovost termu pomagati, da bo sprejel svojo bolezen in vse potrebnoza operativno zdravljenje. Priprava bolnika na operacijo inanestezijo zahteva njegovo optimalno fizično in psihičnokondicijo.

Pri ugotavljanju bolnikovih potreb po zdravstveni negimedicinska sestra ocenjuje:

1. bolnikovo znanje o bolezni, zdravljenju, kaj se bo znjih dogajalo, kakšen poseg bo imel,

2. bolnikovo psihično pripravljenost na operacijo,3. bolnikovo fizično stanje pred operacijo.

2.1.1. Bolnikovo znanje o bolezni in zdravljenjuPreden medicinska sestra začne s poučevanjem, moraugotoviti, kaj bolnik že ve o namenu operacije, o pripravi nanjoin o pooperativnem obdobju. Glavna naloga medicinskesestre je, da bolnika pouči, v okviru svojih pristojnosti, o vsem,kar mora vedeti pred operacijo; predstavi pa mu tudiaktivnosti, ki jih bo moral izvajati po operaciji, da bo zmanjšalmožne pooperativne zaplete.

Informiranost bolnikaZa uspešno psihično pripravo na operacijo je potrebna dobrainformiranost bolnika.Bolnik naj bi bil seznanjen ustno in pisno.Zdravnik operater bolnika seznani:• z diagnozo (vrsto in obsegom poškodbe),• z možnostmi zdravljenja,• z načinom zdravljenja,• s predvidenim trajanjem zdravljenja,• z morebitnimi zapleti zdravljenja.

Zdravnik anesteziolog bolnika seznani:• z vrsto anestezije,• z možnimi zapleti anestezije,• o posebnostih zbujanja iz narkoze,• o zdravljenju akutne bolečine po operaciji.

2.1.2. Bolnikova psihična pripravljenost na operacijoHospitalizacija že sama po sebi vzbuja nelagodje in strah.Tesnoba se poveča, ko bolnik izve, da bo operiran in naraščavse do začetka anestezije. Pogosto je raven strahu boljizražena kot sam zdravstveni problem in ni nujno, da jepovezana z obsežnostjo zdravstvenega problema. Dokazanoje, da raven strahu pomembno vpliva na nadaljnje zdravljenjein da strah vodi k slabšemu fizičnemu okrevanju inozdravljenju.

Medicinska sestra ugotavlja stopnjo bolnikovega strahu predposegom. Bolniki velikokrat pred operacijo ne povedo, kajjih skrbi; zato mora medicinska sestra glede na bolnikovovedenje in ravnanje sama odkrivati vzroke njegovezaskrbljenosti, bolnika z njimi soočiti in jih oceniti.Pri psihični pripravi bolnika na operacijo je potrebnoupoštevati tudi njegovo vero.Strah pri bolniku ugotavljamo s subjektivnimi in objektivnimipodatki.

Subjektivni podatki1. Znanje o zdravljenju in prejšnje izkušnje Poznavanje predvidene operacije:• mesto operacije,• vrsta predvidene operacije,• zdravnikova informacije o trajanju hospitalizacije,

omejitev gibanja po operaciji,• predoperativna priprava,• pooperativni potek,


28

• predoperativne preiskave. Prejšnje operacije:• vrsta, narava, potek,• časovni interval.2. Psihična priprava bolnika na operacijo:• zaskrbljenost, strah, bojazen pred predvideno operacijo,• metode obvladovanja,• vera in pomen vere za bolnika,• zaupanje v zdravljenje.Svojci in prijatelji:• dostopnost (zadržanost),• svojci in prijatelji so mu v pomoč,• spremembe v ritmu spanja,• pogostejše uriniranje.3. Fizično stanje:• zdravila, ki lahko motijo potek anestezije ali prispevajo

k operativnim zapletom: (antibiotiki, antikoagulansi,antihipertenzivi, aspirin, diuretiki, steroidi,…);

• alergije: zdravila, mila, levkoplasti;• čutila: težave z vidom, sluhom;• prehranjenost: ustrezen vnos tekočine, hrane, slabost

in bruhanje, neješčnost;• izločanje: zaprtje, zadnja stolica, zapleti z uriniranjem;• gibanje: težave pri gibanju, gibanje rok in nog, artritis,

prejšnje ortopedske operacije (kolčna proteza, operacijahrbtenice);

• počutje: posebnosti glede spanja, bolečine, pričakovanjaglede zdravljenja.

Objektivni podatki1. Govor bolnika: ponavlja stavke, spreminja temo

pogovora, izogiba se pogovoru o strahu, kakšen jezikrazume (slovensko).

2. Sposobnost navezovanja stikov (boječi).3. Vedenje: pretirano mahanje z rokami, nemir, zapira se

vase, nima rad aktivnosti ali pretirava.4. Višina in teža.5. Vitalni znaki.6. Čutila: zmožnost vida in sluha.7. Koža: napetost, elastičnost, vidne poškodbe, izpuščaji.8. Usta: proteza, stanje sluznice in zob, odpiranje ust.9. Prsni koš: zvoki pri dihanju, gibanje prsnega koša,

zmožnost diafragmalnega dihanja, srčni toni (osnova zaprimerjanje po operaciji).

10. Udje: moč mišic na nogah, posebnosti pulzov na udihpred žilnimi operacijami.

11. Gibljivost: omejitve pri hoji, sedenju, gibanju v postelji,skladnost gibov pri hoji, gibljivost vratu.

2.2 Analiza podatkov - določanje negovalne diagnozeMedicinska sestra določi negovalne diagnoze s pomočjoanalize zbranih podatkov. Med pripravo bolnika na operacijoin anestezijo je najbolj pogosta negovalna diagnoza strah.Naš cilj je zmanjšati bolnikov strah.

V Splošni bolnišnici Celje smo decembra 2005 izvedliraziskavo o tem, česa je bilo bolnike najbolj strah predoperacijo.

Graf št. 1: Česa je bilo bolnike strah pred operacijo?

Pred operacijo je bilo 48 bolnikov (96 %) strah pred izgubokontrole nad seboj, pred neznanim 46 (92 %) bolnikov, predbolečino 45 (90 %) bolnikov, pred anestezijo 40 (80 %)bolnikov, pred invalidnostjo 40 (80 %) bolnikov, predumiranjem 32 (64 %) bolnikov, pred izgubo organa (organov)26 (52 %) bolnikov, pred diagnozo malignega obolenja 24(48 %) bolnikov, pred ogroženo spolnostjo 20 (40 %) bolnikov,pred smrtjo 17 (34 %) bolnikov, pred izgubo ljubljene osebe12 (24 %) bolnikov in pred spremembo videza 10 (20 %)bolnikov.

2.3 Izvajanje psihične priprave bolnika na operacijoPriprava na operacijo se začne takrat, ko se zdravnik operaterodloči za operativni poseg.Psihična priprava bolnika na operacijo je timsko delo, tim jeinterdisciplinarni, sestavljajo ga: osebni zdravnik inmedicinska sestra v splošni ambulanti, patronažna sestra,sestra iz socialno - varstvenih zavodov (odvisno od tega, odkod bolnik prihaja), zdravnik operater, oddelčna medicinskasestra, anestezijska medicinska sestra, psiholog, duhovnik,svojci, socialni delavec in tisti, ki si jih bolnik še posebej želiza pomoč pri obvladovanju strahu pred operacijo, posledicamiin morebitno invalidnostjo.

Naloge medicinske sestre pri izvajanju psihične pripravebolnika na operacijoMedicinska sestra preživi med pripravo na operacijo zbolnikom največ časa, zato ima pomembno vlogo pri psihičnipripravi bolnika na poseg. V tem času bolnik doživlja velikstrah pred operacijo.

Strah do neke mere lahko zmanjša:1. pogovor z bolnikom in svojci;2. pojasnilo in razlaga o nejasnostih glede posegov,

postopkov in pripomočkov;3. poučevanje o pravilnem dihanju, izkašljevanju in gibanju

po operaciji;4. zagotavljanje varnosti in dobrega počutja.


29

2.3.1 Pogovor z bolnikom in svojciMedicinska sestra si mora načrtovati urnik dela tako, da imačas prisluhniti bolniku in svojcem ter jim pri tem tudiodgovarjati na njihova vprašanja v okviru svojih pristojnostioz. se dogovoriti z zdravnikom za pogovor z bolnikom.Medicinska sestra mora bolniku in svojcem omogočiti, dalahko govorijo o svojih skrbeh in strahovih, ki jih povzročapredvidena operacija – pri tem ugotavlja bolnikovo psihičnopripravljenost na operacijo in tako dobiva podatke o vzrokihza strah in zaskrbljenost pri bolniku in svojcih.

Kako se pogovarjamo z bolnikom in svojci ?Izberemo primeren čas in prostor, bolniku omogočimozasebnost. Vsak kontakt pričnemo s stikom z očmi, besednokomunikacijo pričnemo s pozdravom in takrat, ko smo polegbolnika. Pomembno je, da v pričetku komunikacije dosežemozaupanje. Dosežemo ga s spoštljivostjo, prijaznostjo,vljudnostjo, razločno besedno komunikacijo ter bolnikuzagotovimo, da bo vse, kar bo povedal, ostalo za stenamizdravstvene ustanove, ker nas zavezuje poklicna molčečnost.Pri pogovoru se držimo svojih pristojnosti. Če je potrebno,se ločeno pogovorimo z bolnikom in svojci. Nikdar neposkušajmo reševati njihovih sporov.

2.3.2 Pojasnila in razlaga o nejasnostih glede posegov,postopkov in pripomočkovBolnika je manj strah, če je dobro psihično pripravljen narazne postopke in posege, ki jih bo morala medicinska sestrapri njem izvajati že pred operacijo. Prav tako ga je manj strah,če ga seznanimo s pripomočki (infuzija, kisik, urinskikateter,…), ki jih bo moral imeti po operaciji – kako dolgo,zakaj, ali ga bodo ovirali pri gibanju, higieni in drugihaktivnostih.

Obseg informacij je odvisen od prejšnjih izkušenj, zanimanjain prizadetosti bolnika ter svojcev. Najboljši način je, dabolnika vprašamo, kaj želi vedeti o predvideni operaciji.Bolniku, ki je hudo prizadet zaradi operacije, ali bolniku zbolečinami dajemo čim bolj preprosta pojasnila. Bolnik, kidoživlja velik strah, informacij običajno ne sliši ali pa si jih nezapomni.

2.3.4. Zagotavljanje varnosti in dobrega počutjaStrah pri bolniku pogosto povzroča nespečnost invznemirjenost, zato mora v takih primerih dobiti sredstva zapomirjanje in sicer po potrebi od dneva dogovora zoperaterjem za operativni poseg ali nekaj dni pred operacijo.Uspeh operacije je mnogokrat odvisen od tega, kako znamopri bolniku spodbuditi voljo do življenja in ga prepričati, dabo operacija uspela; bolnikovo sodelovanje je pri tem odvisnood njegove izobrazbe, izkušenj, navad, temperamenta,načina čustvovanja in prilagajanja na novo nastale razmere.Inteligentnejši bolnik razume svoje stanje in bolezenske

težave hitreje, vendar zahteva natančnejše informacije; bolnikz izkušnjami se hitreje prilagaja; bolj uravnovešen bolnik sehitreje vživi v okolje in uspešneje sodeluje; hitreje se prilagajatisti bolnik, ki živi urejeno in mirno. Prilagodljivi bolniki sozrele osebnosti (uvidevnost, odgovornost), zato imajoobičajno manj zapletov po operaciji. Njihovo zaupanje,optimizem, želja po ozdravljenju in upanje podpirajozdravljenje, pospešujejo okrevanje in krajšajo čas zdravljenja.Depresija, pretiran strah, zaskrbljenost in nezaupanje paslabo vplivajo na zdravljenje.

Če zbrani podatki pokažejo, da je bolnika še vedno strahali pa govori o strahu pred invalidnostjo, smrtjo, je o tempotrebno obvestiti zdravnika, ki lahko operacijo celo odloži,če se mu zdi primerno.

Poznavanje vsega tega nam mnogokrat pomaga razumetinenadne in neprijetne bolnikove odzive, njegovoegocentričnost, nesodelovanje pri posegih, zdravljenju in privključevanju v negovalne aktivnosti. Prav tako pa tudi lažjerazumemo mnogokrat pretirano odvisnost od negovalnegaosebja in svojcev.

V predoperativni pripravi je pomembna premedikacija. Bolnikdobi zvečer pred operacijo sredstvo za pomiritev in spanje.Noč pred operacijo naj bi dobro prespal, in če je le mogoče,mu to tudi zagotovimo.Za uvod v anestezijo dobi bolnik zdravilo običajno 45 do 90minut pred posegom. Glavi namen premedikacije je zmanjšatibolnikov strah pred operacijo.Če je predvidena operacija preložena za nekaj časa, moramobolnika o tem obvestiti.

3. ZAKLJUČEKTrenutno se v slovenskem zdravstvu s psihično pripravobolnika na operacijo ukvarjajo samo posamezne medicinskesestre glede na njihovo osebnost in čustvenost, nekaterimlajši operaterji in anesteziologi, psihologi, duhovniki,začenjajo pa tudi anestezijske medicinske sestre, ker naj bibila v prihodnosti to njihova pomembna naloga. Želimo si,da bi vsi člani multidisciplinarnega tima enakovredno, kot prifizični pripravi, pristopili tudi k psihični pripravi bolnika naoperacijo, ker je dokazano, da dobra predoperativna priprava,predvsem emocionalna podpora, zmanjša bolnikovo stiskoin strah, pospešuje okrevanje, zmanjša potrebo poanalgetikih, zmanjšuje pooperativne zaplete in skrajšahospitalizacijo.

Ana Seničar, dipl. m. s.Oddelek za anesteziologijo, intenzivno medicino

operativnih strok in terapijo bolečin


30

Naše 7. strokovno srečanje

v GolovcuLeto je hitro naokoli in že spomladi so se pričele prveaktivnosti za naše, letos že sedmo strokovno srečanjemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov celjske regije.Za organizatorje srečanja to predstavlja kar nekaj skrbi: alise bo na naše povabilo odzvalo dovolj predavateljev, ali bomouspeli zbrati dovolj finančnih sredstev, ali bo dovoljudeležencev, se bodo dobro počutili,…

kakovostna predavanja; tako strokovno pripravljeneprispevke kot tudi profesionalno izvedbo predavanj. Iskrenahvala vsem, ki ste bili pripravljeni deliti z nami svoje znanjein izkušnje in ste s tem obogatili naše strokovno srečanje.Skozi dan nas je z lepimi in vzpodbudnimi mislimi vodilakolegica Sonja, ki je svojo vlogo odigrala prav profesionalno.

V pravo veselje nam je bilo po strokovnem srečanju prebiranjevaših anketnih vprašalnikov. V njih je bilo namreč veliko lepih,vzpodbudnih misli in želja. Veliko nam pomeni vašezadovoljstvo; tako z organizacijo srečanja, izborom tem,predavanji, kakor tudi z neformalnim delom (druženje, malica,zbornik,...)!

Rada bi se zahvalila tudi vsem glavnim medicinskim sestramoddelkov in služb, ki ste službo organizirale tako, da steomogočile udeležbo številnim kolegicam.

Sedmo strokovno srečanje je za nami in v mislih smo že prinaslednjem! Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki stekakorkoli sodelovali pri organizaciji in izvedbi srečanja. Vse,ki si želite svoje znanje in izkušnje deliti z nami, pa prosimoza sodelovanje na 8. strokovnem srečanju. Nasvidenjeprihodnje leto!

»Sreča je kot odmev na dnu tvojega srca;

odziva se ti, ko podarjaš sam sebe«.

Želim vam prijetne, v miru in ljubezni doživete božičnepraznike;

v prihajajočem letu pa obilo zdravja, sreče in uspehovdoma in na delovnem mestu.

Prvi strah je kmalu minil, namreč na naše povabilo smo dobilištevilne odzive. Seveda smo bili zelo veseli, saj nam dajeobčutek, da ta strokovna srečanja postajajo res »našasrečanja«, da jih skupaj oblikujemo in si želimo svoja znanjain izkušnje deliti z drugimi.Vsako leto po koncu srečanja udeležence prosimo, daizpolnijo anketne vprašalnike, s pomočjo katerih želimopridobiti informacije o tem, kaj bi lahko izboljšali, kaj je bilodobro, katere teme si želijo poslušati… Zelo smo veseli vsakepohvale, saj nas spodbuja k organizaciji naslednjih srečanj,prav tako pa smo veseli vsake kritike, namreč le tako lahkopopravimo kakšno neprijetnost. Najbolj pa nas veseli dejstvo,da ste strokovno srečanje sprejeli za »naše srečanje«, da siše želite takšnih druženj, da si želite poslušati različnestrokovne tematike iz katerih ni izvzeta pravzaprav nobena.

Ob posluhu vodstva Splošne bolnišnice Celje ter Društvamedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje tersodelovanja cenjenih sponzorjev, kot so: Ecolab, Mollier,Helpy d.o.o., Sanolabor, INN d.o.o. ter Interexport, je izginiltudi strah, ali bomo imeli dovolj finančnih sredstev. Iskrenahvala vsem!

Zelo pomemben del, če ne že najpomembnejši, pa so odigrali/-e naši/-e predavatelji/-ce. Zelo sem vesela in izjemnoponosna na svoje kolegice in kolega, ki so pripravili resnično

Darja Plank, prof. zdr. vzg.Služba zdravstvene nege

Novo leto nas vedno znovavabi na pot iskanja sreče.To je pot do svojega srca,do lastnih želja in vrednostživljenja.Ne žar luči, ne zunanji leskdaril je ne moreta dati.A tople besede in dlan, ki jo stisnemo drugdrugemu,so namig, da smo s svojo pomočjo inprijateljstvom nekje v bližini,da v tem iskanju nismo sami.

Veliko zvezd veselja, mnogo žarkov miru,ogromno iskric ljubezni, največ pa solz sreče.

Srečno v letu 2007KOLEKTIV OČESNEGA ODDELKA


31

SVETUJEMO, POJASNJUJEMOSVETUJEMO, POJASNJUJEMOSVETUJEMO, POJASNJUJEMOSVETUJEMO, POJASNJUJEMOSVETUJEMO, POJASNJUJEMO

Uveljavitev zadnjih sprememb

Zakona o zdravniški službiSpremembe zakona o zdravniški službi, ki so bile objavljenev Uradnem listu RS št. 47/06, so prinesle novosti na področjuplačila za opravljeno delo, nanašajo pa se na dodatek zapovečan obseg dela in na drugačno ureditev in vrednotenjedela v dežurstvu. Nove določbe se uporabljajo za vsezaposlene v naši bolnišnici.

Uvedba dodatka na povečan obseg delaPogoji, obseg in merila za izplačilo dodatka za povečanobsega dela so določeni z vladno Uredbo o povečanemobsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi zaposlenihv zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 100/06). Zadodaten obsega dela se šteje, če zavod opravlja dodatniprogram ZZZS, če izvaja dodatne projekte ali v primeru, česo zaradi pomanjkanja ustreznega osebja ostali zaposleniprekomerno obremenjeni. Postopek odobritve izplačiladodatka za povečan obsega dela je zahteven in vključujepoleg zaposlenih in vodstva bolnišnice tudi Ministrstvo zazdravje in sindikate.

Dodatek za povečan obsega dela se lahko določi in izplačasamo na podlagi pisnega soglasja Ministrstva za zdravje, kipa se izda po predložitvi kompletne dokumentacije, iz katereje razviden obseg dodatnega dela, poročila o izpolnjevanjupogodbenih obveznosti do ZZZS, podatkov o višini sredstev,ki so na voljo za izplačilo dodatka ter izvedenega postopkaizbire zaposlenih za dodatni obseg dela.

Uredba daje posebno težo postopku izbire zaposlenih, kibodo sodelovali pri dodatnem obsegu dela zavoda in nalagazavodom sprejem notranjega akta, s katerim se ta postopekuredi, usklajen pa mora biti z reprezentativnimi sindikati vzavodu. V ta namen je bolnišnica v skladu z uredbo popredhodni uskladitvi s sindikati dne 29. 11. 2006 sprejelaPravilnik o izbiri zaposlenih, ki sodelujejo pri dodatnemobsegu dela. Postopek izbire temelji na enakopravnosti,nediskriminatornosti in prostovoljni prijavi vseh zainteresiranihkandidatov za sodelovanje pri izvajanju dodatnega dela, naizbiri, ki jo opravi predstojnik v sodelovanju z glavnomedicinsko sestro in neizbranemu kandidatu zagotavljapravno varstvo. Postopek je v skladu z uredbo transparenten,saj se vse faze izvajajo z objavami informacij, do katerih imajodostop vsi zaposleni in z obveščanjem sindikatov.

Predhodno soglasje ministra za zdravje, izveden postopekizbire zaposlenih po sprejetem pravilniku ter izvajanjedodatnega obsega dela so obvezni pogoji za določitev inizplačilo dodatka za povečan obseg dela.

Dodatek za povečan obseg dela lahko v primeru izvajanjadodatnih programov znaša do 35 %, v primeru izvajanjaprojektov ali rednega programa ob pomanjkanju ustreznegaosebja pa največ 20 %, vendar skupaj ne več kot 40 %.Navedeni delež plače se obračuna od osnove, ki obsegaosnovno plačo skupaj z zdravniškim dodatkom, oziromadodatkom za zdravstveno nego ali za zahtevnost inizpostavljenost dela s korekcijskim dodatkom.

Dodatek za povečan obseg dela bo mogoče začeti izplačevatipo uveljavitvi navedenega pravilnika in izpolnitvi ostalihopisanih pogojev.

Spremembe na področju dežurstvaPrejšnja pravna ureditev je dežurstvo obravnavala kotposeben pogoj dela, v času katerega je zdravnik po potrebiopravljal zdravniške storitve in te ure so se štele kot efektivne,ure prisotnosti v zavodu pa so bile neefektivne ure, ki so bilevrednotene v višini 30 % plače delovnega mesta, za kateregase dežurstvo opravlja. Spremembe zakona so namestoefektivnih ur uvedle aktivne, namesto neefektivnih paneaktivne s to razliko, da so zadnje sedaj vrednotene inplačane kot redno delo.

Bistvena sprememba, ki jo prinaša zakon, pa se nanaša nadoločanje meril za opredelitev aktivnih in neaktivnih ur ternjihovega obsega, kar je na podlagi zakona določeno zvladno Uredbo o merilih za opredelitev in za določanje obsegaaktivnih in neaktivnih ur dežurstev zaposlenih v zdravstvenidejavnosti (Uradni list RS, št. 94/06).

V skladu z zahtevo navedene uredbe je svet zavoda Splošnebolnišnice Celje dne 26. 10. 2006 sprejel Pravilnik o določitvivrste in števila delovnih mest, na katerih se opravljatadežurstvo in pripravljenost. Pravilnik je bil sprejet popredhodnem mnenju strokovnega sveta, ter s soglasjemministra za zdravje, ki je bilo izdano 20. 11. 2006. Veljavnostpravilnika in soglasje ministra na vrsto in število dežurnihmest sta začasna, do vzpostavitve sistema, ki ga določauredba. Sistem predvideva, da je potrebno delo v dežurstvuevidentirati, na podlagi evidence pa bo zavod enkrat letno,na podlagi ugotovljenega obsega storitev v času dežurstva,kot izhaja iz letnega poročila zavoda, določil število aktivnihur za posamezno dežurno mesto, ki bo v veljavi prihodnjih12 mesecev. Evidenca bo vodena v skladu s sprejetimiNavodili za evidentiranje dela v času dežurstva inpripravljenosti.


32

Za zaključek prispevka in začetek izvajanja sprejetihspremembZakonske spremembe, ki na pogled niso bile obsežne, sosprožile obsežno normativno dejavnost, najprej vlade, ki jeza uveljavitev vsake spremembe sprejela ločeno uredbo, natopa bolnišnice, ki je za izvajanje navedenih zakonskihsprememb morala sprejeti oba pravilnika in navodilo. Obapravilnika sta bila sprejeta po posebnem postopku, ki jestopenjski in bolj zahteven od običajnega postopkasprejemanja notranjih splošnih aktov. Tako je bil pravilnik odoločitvi dežurnih mest sprejet po predhodnem mnenjustrokovnega sveta in ob soglasju ministra za zdravje, sprejel

pa ga je svet zavoda, pravilnik o izbiri zaposlenih za dodatnodelo pa je bil sprejet po uskladitvi z reprezentativnimisindikatom, kar je bistveno višji pravni standard sprejemasplošnega akta zavoda, in s katerim akt dobi tudi višjo stopnjolegitimnosti. S sprejemom in uveljavitvijo splošnih aktov, kinastopita šele po razglasitvi – objavi na oglasni deski, senormativna dejavnost zaključi, nastopi pa faza izvedbe. Dale ne bi bila tako dolgotrajna in zapletena kot prva...

Damjana Medved Arbeiter, univ. dipl. prav.Kadrovsko splošna služba

Naredite nekaj za svojo

hrbtenicoBliža se novo leto in spet bomo polni načrtov za zdravoživljenje. Potrebujete pomoč?Danes ima občasne težave s hrbtenico večina odraslih. Niše vse izgubljeno, le nekatere stare, utečene navade je trebaopustiti.Ko se pojavi bolečina, se vprašamo, kaj smo naredili, daboli? Le redke okvare hrbtenice nastanejo v hipu, medenkratnim, neobičajnim gibom ali kot posledica nesreče. Vseto sproži obolenje hrbtenice, ni pa primarni vzrok. Zelo radipozabimo, da se z nepravilno držo, sedenjem ali ležanjem, zneudobno obleko, obutvijo, nepravilno prehrano, debelostjo,premalo gibanja in navsezadnje z neurejenimi, stresnimiodnosi doma in v službi do hrbtenice »mačehovsko»obnašamo vse življenje. Dokazano je, da psihično labilnipogosteje obolevajo za okvarami hrbtenice kot trdni ljudje.

Večina ljudi se sreča z resnimi težavami pri štiridesetem letu,torej v starosti, pri kateri človek najbolj napreza in obremenjujehrbtenico. Degenerativne spremembe na hrbtenici pa selahko pojavijo že med 15. in 24. letom.

Pri ženskah se težave pojavijo prej kot pri moških. Vzrokzato bi lahko iskali v zgradbi križnega dela hrbtenice in vveliki telesni obremenitvi ženske gospodinje in matere od20. do 30. leta starosti.

Še bolj pa so ogroženi kadilci, pri katerih nikotin oži žile inovira preskrbo tkiva s hranilnimi snovmi.

Pozorni bodite, kadar so bolečine dolgotrajne in se ponavljajo.Nujno obiščite zdravnika:

• če se huda bolečina po treh dneh ne začenja

umirjati,• če zaradi bolečin v hrbtenici ne morete sedeti in

stati,• če ste zaradi bolečin v hrbtenici izgubili nadzor nad

izločanjem iz mehurja ali črevesa,• če imate pri izločanju vode ali blata bolečine,• če vam roke, noge ali prsti na okončinah

»zaspijo«, če vas pečejo, ali vas v njih zbada kotz drobnimi šivankami.

DESET NASVETOV, DA VAS NE BO ZAČELO BOLETI VKRIŽU!

1. SKRB ZA PRAVILNO DRŽO – najboljša preventivaza bolečino v križu

Pravilna drža pomeni, da je prisotno mišično – skeletnoravnotežje, ki pomaga zaščititi sklepe v hrbtenici priprekomerni obremenitvi. Hkrati jo varuje pred poškodbamiin možnostjo deformacij. Če veliko stojite, nekoliko upognitekolena, trebuh narahlo potegnite noter, ramena sprostite,pomaknite navzdol ter nazaj. Večkrat se pretegnite inprestopite.

2. SEDITE PRAVILNOPri sedenju je hrbtenica veliko bolj obremenjena kot pri stoji.Nepravilno sedenje vodi do hudih okvar hrbtenice.Pomembno je, da ne sedite na robu stola, ampak na celotnisedežni ploskvi s podprtim ledvenim predelom hrbtenice vvišini pasu. Pazite tudi, ko vstajate in sedate, da to počnetez vzravnano hrbtenico, napnite mišice nog, lahko se z rokamioprete na mizo, ali na kolena. Izogibajte se sedenju naprepihu.


33

Nepravilno sedenje Pravilno sedenje Vaja za sprostitev

3. NOSITE PRIMERNO OBLEKO IN OBUTEVPreozke hlače in krila omejujejo gibljivost v kolkih in motijo pravilen ritem hoje, ovirajo tudi sedenje. Čevlji z visokimi petamipovzročajo preveliko vbočenost ledvenega predela hrbtenice, nizki čevlji s tankim podplatom pa ne blažijo sunkov. Čevlji, vkaterih preživite največ časa, naj dobro podpirajo stopalo. Med zunanjim podplatom in notranjo oblogo naj imajo gumo alikak drug material, ki blaži sunke, najboljše pa je, če imajo ortopedsko oblikovano notranjo oblogo.

4. PRAVILNO DVIGOVANJE BREMENPazite, da ne boste dvigovali predmetov, ki so oddaljeni od vašega telesa in vedno dvigujte z vzravnano hrbtenico. Pripresedanju bolnikov iz postelje na stol najprej dvignite bolnika z vzravnano hrbtenico in se zasučite potem, ko ste ga žedvignili. Pri dvigovanju počepnite ali pokleknite, breme naslonite na telo tako, da ste pri tem vzravnani in težo porazdeliteenakomerno na obe strani.

Nepravilno dvigovanje bremen Pravilno dvigovanje bremen

5. PAZITE NA TELESNO TEŽOViseč in prevelik trebuh vleče telo naprej in pripomore, da se ledveni del hrbtenice pretirano izboči in je zaradi tega nepravilnoobremenjen.

6. NASVETI ZA MAMICETrebušne, hrbtne in mišice medeničnega dna med nosečnostjo oslabijo in pri negi dojenčka še ne dajejo materini hrbtenicidovolj opore, zato pazite, da sta previjalna miza in kopalna kad dovolj visoki. Dojenčka ne nosite dolgo na rokah, šeposebno, če takrat, ko ga nosite, sedi. Pomembno je izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna in mišičnega steznika.

7. NASVETI ZA GOSPODINJEOsnovno pravilo je, da se vseh gospodinjskih del lotite s čim bolj vzravnano hrbtenico. Namesto hrbtenice raje upogibajtekolena in kolke.


34

Likanje: stopite korak naprej ali nazaj, oziroma postavite eno nogo na pručko, ki stoji pod likalno desko. Manjše stvari likajtesede.

Nepravilno Pravilno

Umivanje ali pranje posode: višina pomivalnega korita je prilagojena višini osebe. Če tega ne morete urediti, si deloolajšate tako, da prislonite sprednji del telesa ob rob pomivalnega korita. Ohranite hrbtenico čim bolj vzravnano, potisniteeno nogo naprej, drugo nazaj, ter se nekoliko znižajte.

Nepravilno Pravilno

Pometanje, sesanje, brisanje tal: uporabite dolg ročaj in stojte v razkoraku.

Nepravilno Pravilno


35

8. PRAVILNA VOŽNJA Z AVTOMOBILOMPrilagodite vaš sedež glede na višino in razdaljo do volana avtomobila. Sedite udobno in blizu volana. Ko držite volanavtomobila, morajo biti vaše roke rahlo upognjene. Zagotovite, da sedež avtomobila podpira spodnji del hrbta ali uporabiteblazinico za podporo spodnjega dela hrbta. Tudi pri potovanju z letalom, kot sopotnik v avtu in na avtobusu, je za udobno inneboleče potovanje bistveno, da je ledveni del podprt. Če želite dodatno udobje, razmislite o uporabi podporne blazinice zavrat. Pri daljši vožnji se večkrat uprite s stopali v tla in tako razbremenite hrbtenico, roke pa občasno pritisnite ob volan ali obstreho avtomobila. Dobro prilagodite vizualne pripomočke v avtu: prilagodite notranja in zunanja ogledala, da se boste stem izognili vrtenju in obračanju.

9. PRAVILNO LEŽIŠČEPostelja, v kateri prebijete tretjino svojega življenja, lahko izzove bolečino v hrbtenici, zato mora biti primerno dolga. Vzmetnica,na kateri ležite, naj ne bo premehka ali pretrda. Zdravo ležišče hrbtenici omogoča, da se raztegne po vsej dolžini, hkrati pajo podpira tam, kjer je naravno vbočena (vratni, ledveni predel). Previsoko ali prenizko vzglavje je neprimerno. Blazina najglavo podpira le toliko, da bo hrbtenica ravna, če so boki široki, podložimo blazino tudi pod križ. Preden vstanete iz postelje,se pretegnite. Najlaže vstanete tako, da se s telesom obrnete proti robu postelje (na bok), skrčite kolena, se z ravnimhrbtom oprete na komolec in hkrati postavite nogi na tla.

10. REDNA VADBA ZA KREPITEV MIŠIČNEGA STEZNIKA

S pomočjo vadbe ohranjajte svojo hrbtenico močno in prožno. Redno izvajajte vaje za krepitev mišičnega steznika, ter vajeza sprostitev in prožnost mišic vsaj enkrat dnevno po deset ponovitev.Pred vsako izvedbo vaje stisnite globoke trebušne mišice in mišice medeničnega dna. Mišice medeničnega dna stisnetetako, kot da poskušate ustaviti uhajanje vetrov iz črevesja in hkrati ustaviti curek urina. Napenjanje globokih trebušnih mišic:najprej globoko vdihnete zrak in pri tem potisnete trebuh navzven. Z izdihom rahlo povlecite trebuh pod popkom navzdol innavznoter, pri čemer se trebušne mišice napnejo. Enostavno navodilo za celoten mišični steznik: stisnemo mišice medeničnegadna, kot da bi želeli zapreti zadrgo na hlačah in globoke trebušne mišice, kot da bi želeli zategniti pas.

Vaje leže na hrbtu

Dvigovanje glave in rokKolena so skrčena in rahlo razmaknjena (širina bokov),stopala na tleh, roke ob telesu. Z izdihom stisnete mišičnisteznik in dvignite glavo, ramena, roke in lopatice od tal,pogled usmerite med kolena, zadržite 6 sekund, nato sespustite nazaj na tla.

Dvigovanje kolenKolena so skrčena in rahlo razmaknjena (širina bokov),stopala na tleh, roke ob telesu. Z izdihom stisnite mišičnisteznik in počasi dvignite obe koleni hkrati do položajapravega kota v kolkih in kolenih. Pazite, da ohranjatenormalno ledveno krivino in napet mišični steznik. Nedvigujete križa visoko od tal in ne pritiskate ga navzdol protitlom. Zadržite položaj, vdihnite in z izdihom počasi spustitekolena na tla.


36

Mali mostKolena so skrčena, stopala stabilno na tleh, roke ob telesu,dlani obrnjene proti stropu. Z izdihom stisnite mišični steznikter počasi, kontrolirano dvignite zadnjico in križ od podlage.Zadržite 6 sekund, vdihnite, napnite mišični steznik in zizdihom počasi spustite križ in zadnjico na tla.

Vaje leže na trebuhu

Razteg hrbteniceNoge in roke so na tleh, dlani obrnjene proti tlom, pogledusmerjen v tla. Z izdihom napnite mišični steznik. Rokeiztegnite čim bolj naprej, noge čimbolj nazaj, ter jih rahlodvignite od tal. Glava ostane pri miru. Zadržite 6 sekund, dokonca izdihnite in se spustite nazaj na tla. Pomembno je, dase raztegnete in rok ter nog ne dvignete previsoko. Zadržitemišični steznik napet in ne krivite ledvenega predela.

Izmenično dvigovanje rok in nogNoge in roke so na tleh, glava in dlani so obrnjene v tla. Zizdihom stisnete mišični steznik, iztegnete naprej in dvignetedesno roko ter levo nogo hkrati. Zadržite 6 sekund, izdihnetedo konca in nato spustite roko in nogo navzdol. Pogled jeves čas usmerjen v tla, glave ne dvigujte višje od roke.Ponovite dvig leve roke in desne noge. Izmenično dvigujemonasprotno roko in nogo.

Dvig zgornjega dela trupaNoge so na tleh, dlani ob telesu v višini prsi. Z izdihom seopremo na roke in dvignemo glavo, ramena in prsni košnaprej, navzgor in vbočimo ledveni del hrbtenice. Pazite, damedenica ostane na tleh, pogled usmerite naprej. Zadržite 6sekund in se nato spustite navzdol.

KOLEKTIVUOTROŠKEGAODDELKAKIRURŠKIH STROK

Spoštovane in spoštovani!

Naš vsakdanjik je kar prevečzaznamovan s silno naglico in stalno borbo za dobrinami. Vtej ihti včasih prehitevamo sami sebe. In če kdaj ob tem ponaključju srečamo samega sebe, ugotovimo, da tisti lepši delnašega bivanja hiti mimo nas. Še dobro, da obstajajo trenutki,ko vendarle malo zastanemo, zajamemo sapo, pogledamookrog sebe, naredimo račun za določeno obdobje in zarišemonačrte za življenje in delo vnaprej. Konec leta nam ob vsemtem ponudi tudi priložnost, da se zahvalimo svojimsodelavcem, s katerimi preživimo lep košček življenja, ne lezaradi zagotavljanja eksistence, pač pa tudi zato, da smoustvarjalni, da smo humani in da opravljamo poslanstvo, ki sonam ga v zibel nasule sojenice. Biti zdravstveni delavec vdanašnjih časih ni enostavno, še posebej, če svoje znanje inskrb posvečaš najmlajšim. Ponosen sem na vas, dragisodelavci, saj svoje delo opravljate dobro. Ponosen sem, daste sposobni biti nežni, skrbni, razumevajoči, čustveni,pomirjujoči, včasih, na žalost, tudi ponižni. Take so pačzakonitosti našega dela. Zahvali se pridružujejo najlepše željeza leto, ki prihaja. Ob tistih klasičnih, ki jih ponavljamo iz leta vleto, vsem vam želim, da vas delo ne bi preveč utrujalo, da biv njem našli potrditev svojih življenjskih ambicij, da bi vas takofizično kot duhovno polnilo, ob vsem tem pa vam omogočalo,da pogosteje zastanete in plodove svojega dela tudi sprotipoberete.

V letu 2007 vsem veliko dobrega! Jože Robida,

predstojnik Otroškega oddelka kirurških strok


37

Razteg ledvenega delaSedite na pete, roke spustite daleč naprej, glavo položite natla. Z izdihom stisnite mišični steznik in zadržite položaj 20sekund.

Počep ob steniStojite s hrbtom naslonjeni ob steno. Stisnite mišični steznikz izdihom in počasi drsite ob steni do počepa. Zadržite šestsekund in se nato vrnite v začetni položaj.

Natalija Kroflič, dipl. fiziot. inAndreja Šteiner, dipl. fiziot.

Oddelek za medicinsko rehabilitacijo

EURO ali EVRO?Evro je enotna valuta Evropske unije. Kot svojo valuto ga jedo zdaj uvedlo 12 držav članic Evropske unije, ki sestavljajoevrsko območje. Te države so izpolnile pogoje, zahtevaneza uvedbo evra. Trenutno so v evrskem območju Avstrija,Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija,Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Prvegajanuarja 2007 se mu bo pridružila tudi Slovenija. Z evrom jemožno razen v državah evrskega območja plačevati še vnekaterih, kjer ni uradna valuta: v Monaku, Vatikanu in SanMarinu, ki so z EU sklenili posebne sporazume o uporabievra; na francoskih čezmorskih ozemljih, ki formalno nisodel EU, vendar so pred uvedbo evra uporabljala francoskifrank; v državah oziroma delih držav, v katerih se evrouporablja kot naslednik starih valut, na primer v Andori, kinikoli ni imela svoje valute, uporabljala pa je špansko pezetoin francoskih frank, ter v Črni gori in na Kosovu, kjer se evrouporablja kot naslednik nemške marke.

Skupna evropska valuta je ime dobila na zasedanjuEvropskega sveta, ki je potekalo 15. in 16. decembra 1995 vMadridu. Šefi držav in vlad takratnih petnajstih članic Unijeso potrdili, da bo ime “euro” enako zapisano v vseh uradnihjezikih ter bo nadomestilo generični izraz ECU, ki se jeuporabljal kot obračunska enota. Na zasedanju so sedogovorili, da bodo dovolili eno in edino odstopanje, in sicerGrčiji zaradi drugačne abecede.

Denarna enota Evropske unije je tako v vseh članicahzapisana enako, čeprav je vstop novih držav v Unijo leta2004 tudi na to področje vnesel nekaj jezikovne raznolikosti.Štiri nove članice namreč v pogovornem jeziku uporabljajorazlične nazive, in sicer: Latvija (eiro), Litva (euras),Madžarska (euró) in Slovenija (evro). Svet Evropske unije je

21. decembra 2005 sprejel novelo Uredbe o uvedbi eura, kidoloča, da postane valuta sodelujočih držav članic euro, njenaenota je 1 euro, ki se naprej deli na sto centov. Zakonodajatudi določa, da se v pravnih instrumentih evro piše z“u”. V ostalih primerih se beseda evro v Sloveniji piše vskladu s slovenskim pravopisom. V splošni javni rabi,ki ni vezana na pravne dokumente, na katere se nanašajoevropski predpisi o pisavi enotne evropske valute, smodolžni torej spoštovati slovenski pravopis in ime skupnevalute pisati z v-jem, torej »evro« (1. sklon ednine).Osnova »evr« se obdrži tudi v drugih sklonih in številih.

Uradna kratica za evro (potrjena s strani Mednarodneorganizacije za standardizacijo) je EUR in se uporablja vposlovnem, finančnem in trgovinskem okolju. Na mestih, kjersmo do sedaj srečevali oznako za slovenski tolar (SIT), bo zuvedbo evra torej oznaka EUR. Uradni grafični simbol skupneevropske valute je €. Oblika spominja na grško črko epsilon,kar se navezuje na Staro Grčijo kot zibelko evropskecivilizacije, ter na prvo črko besede Evropa. Dve vodoravniin vzporedni črti predstavljata stabilnost skupne valute.

Evropska komisija je grafični simbol za evro oblikovala napodlagi treh kriterijev, in sicer: delovati mora kot razpoznavnisimbol Evrope, mora biti enostaven za zapis z roko terestetsko zasnovan.

Na računalniški tipkovnici € zapišemo s kombinacijonaslednjih tipk: desna ALT tipka + črka E. Ime valute selahko izpisuje besedno (evro), s tričrkovno valutno oznako(EUR) ali s simbolom (€). Odločitev o uporabi ene izmedoznak je na strani uporabnika.

Terezija Pinter Kampoš, univ. dipl. ekon.Finančno ekonomska služba


38

Elektronsko arhiviranjeDanes se že skoraj vsi srečujemo z elektronskim poslovanjemin problemom hranjenja dokumentov in podatkov. Zelektronsko hrambo klasičnega gradiva lahko marsikdajprihranimo precej prostora in časa. Zato je takšna odločitevsmiselna povsod tam, kjer imamo opravka z veliko količinopapirnatega gradiva. Elektronska hramba dokumentov lahkonadomesti papirnate arhive v celoti ali se uporabi samo zadoločene tipe dokumentov v poslovnem procesu. Načinihranjenja dokumentov v papirnati in elektronski obliki soodvisni od tipov dokumentov, namena uporabe in izvora. Čehranimo elektronske dokumente skladno z zakonodajo, lahkonadomestijo papirnate ter so priznani kot verodostojni inpravno veljavni.

Gledano praktično imamo, ko se odločimo za elektronskohrambo, v večini primerov opravka z dvema različnimamožnostma hrambe. Prva se pokaže takrat, ko imamoopravka s papirnatim gradivom in ga zaradi pomanjkanjaprostora ter hitrejšega dostopa želimo shraniti v elektronskiobliki. Druga možnost pa pomeni, da je gradivo že nastalo velektronski obliki(npr. e-pošta, e-računi, e-vloge, zbirke podatkov, ter drugo)in ga želimo tako tudi shraniti.

ELEKTRONSKA HRAMBA V SLOVENIJI SEDAJUREJENAPo novi ureditvi sedaj pravna vprašanja hrambedokumentarnega gradiva ureja novi Zakon o varstvudokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, (Uradnilist RS, št. 30/2006) ki je v celoti nadomestil in razširildosedanji Zakon o arhivskem gradivu in arhivih ter nadgradildoločbe Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskempodpisu.Predmet urejanja nove zakonske ureditve sodobnega varstvadokumentarnega gradiva in znotraj tega še posebejarhivskega gradiva je relativno širok in obsega tako hrambogradiva, ki nastane v klasični kot tudi elektronski obliki. Hkratise seveda tako različno nastalo gradivo hrani na klasičen alielektronski način, kar seveda lahko pomeni zaradi potrebhrambe tudi pretvorbo gradiv iz ene v drugo obliko.

V elektronski, oziroma točneje digitalni obliki nastaja vse večpodatkov, ki jih podobno kot papirnato gradivo želimo ohraniti.Zaradi potreb hrambe nam vseh takšnih podatkov ni potrebnonatisniti. Nekaterih oblik podatkov (npr. avdio ali video zapisi)sploh ne moremo prenesti na papir. Pri spet drugih bi stiskanjem na papir izgubili nekatere bistvene značilnostipodatkov (npr. elektronski podpis). Zato bomo takšnedokumente oziroma podatke shranili elektronsko. Vendar pasamo shraniti podatke ne zadošča. Zaradi hitregatehnološkega napredka se enako hitro spreminjajo tudi oblike

zapisa in programska oprema za delo z njimi. Dokumente,pripravljene pred 10 leti (npr. v programih DisplayWrite aliWordstar) bi danes le s težavo odprli v sodobnih programih.Enako se bo v prihodnosti seveda zgodilo z današnjimioblikami zapisov (npr. MS Word). Zato je potrebno podatkeob varni hrambi redno pretvarjati v novejše oblike zapisa.Tudi nekatere tehnološko zapletene vsebine potrebujejoredno obnavljanje (elektronski podpis npr. propade po petihletih od nastanka). Tudi ti izzivi so seveda rešljivi, vendar pazahtevajo jasna pravila in strogo izpolnjevanje organizacijskihin tehnoloških zahtev.

Sistem elektronske hrambe za svoje delovanje potrebujeučinkovito, racionalno in kakovostno infrastrukturo. Ustvarjalcigradiva bomo potrebovali storitve hrambe, digitalni prostorza takšno hrambo, primerno informacijsko-komunikacijskotehnologijo in tudi spremljajoče storitve (npr. pretvorbapapirnatega gradiva, uničevanje gradiva itd.).Novi zakon prinaša tudi jasen nadzor nad vsemi ponudnikiopreme in storitev. Vsi ponudniki se morajo registrirati, torejprijaviti državnemu arhivu, ki jih vpiše v register ponudnikov.Od tega trenutka dalje so po zakonu ponudniki opreme oz.storitev, njihovo delovanje pa nadzoruje pristojna inšpekcijana Ministrstvu za kulturo. Ponudniki se lahko odločijo še zaakreditacijo kot dodaten in prostovoljni način nadzora. Državniarhiv preveri njihovo delovanje in jim, če izpolnjujejo vsepogoje, dodeli akreditacijo. Tudi kasneje ves čas akreditacijetakšnega ponudnika državni arhiv nadzoruje, če izpolnjujepogoje za akreditiranega ponudnika. Akreditacija tako pomenidodatno stopnjo varnosti za uporabnike in je, čepravneobvezna, pomemben dokaz kakovosti in varnostiponudnikov opreme in storitev. Za sodelovanje z javnimsektorjem je akreditacija obvezna, saj zakon izrecno dovoljujejavnopravnim osebam naročanje opreme in storitev le priakreditiranih ponudnikih.Po vzpostavitvi sistema elektronske hrambe gradiva pa bopotrebno zagotavljati redno vzdrževanje sistema in sicer takotehnološko, kot tudi organizacijsko (notranji in zunanji nadzornad izvajanjem notranjih pravil, prilagajanje notranjih pravilugotovitvam ter novim pravnim in tehnološkim zahtevam inpodobno).

Včasih je bilo poslovanje samo papirnato, kombiniranoposlovanje imamo sedaj, elektronsko poslovanje je na vrstijutri. Velikokrat je bilo govora o pisarni brez papirja, tokrat boslovo sicer počasno, a resnično. Novi zakon je tako širokoodprl vrata vsem različnim možnostim elektronske hrambe.Nekateri potrebni podzakonski predpisi in tehnološke zahteveso že sprejeti, drugi še bodo, zato se jeseni 2006 elektronskahramba gradiva začenja zares.

Zlatka Lesjak, viš. upr. del.Kadrovsko splošna služba


39

DROBTINICEDROBTINICEDROBTINICEDROBTINICEDROBTINICE

Gorelo je - a le za vajo!Le dva dni po požaru v Celjskihmesninah se je iz prostorov nekdanje»ženske travme« začel valiti dim. Trijedelavci, ki so opravljali vzdrževalnadela, so z varilnimi napravami zanetilipožar, ki se je hitro razširil na sosednjeprostore. Naslednja oteževalnaokoliščina – v vrhnjem nadstropju je vtem času potekal pouk Srednjezdravstvene šole. Iz razredov se zaradivelike količine dima in visokegatoplotnega sevanja ni uspelo rešitipribližno 60 učencem. Da v sosednjistavbi gori, je prva opazila sestra zotroškega oddelka, sprožila alarm in vnaslednjih minutah je stekla osrednjagasilska vaja celjskih poklicnih inprostovoljnih gasilcev v okviruletošnjega meseca požarne varnosti.

Po veliki poplavi, ki je leta 1998 močnoprizadela našo bolnišnico, smo sceljskimi gasilci vseskozi aktivno

Akcija se je začela

Ekipa nujne medicinske pomoči pri delu

Ranjence je prevzelo osebje

Urgentnega oddelka

gasilce kar dobro izmučili. Ti pa so setokrat ob tem, da so preverili svojaznanja in sposobnosti še dobroseznanili z delom bolnišničnegakompleksa. Vajo so spremljali inocenjevali tudi zunanji opazovalci.

Danijela Gorišek, univ. dipl. ekon.

Služba za informiranje in trženje

Tisoč in tisoč zvezd je nadnami,tisoč in tisoč zvez je med nami,da gre po svetu – rama ob rami– svetloba z nami.

(T. Pavček)

Hvala za vaše sodelovanje vletu 2006, v letu 2007 pa …vabljeni spet!

Uredniški odbor Monitorja

sodelovali. Zadnja leta predvsem prinačrtovanju akcij ob morebitnihpoplavah in drugih elementarnihnesrečah. Tokrat pa so gasilci želeli vbolnišnici izpeljati letošnje preverjanjesvojih operativnih sposobnosti prigašenju požara in evakuaciji ljudi. In kerlahko kadarkoli zagori tudi pri nas, jevodstvo njihovo pobudo sprejelo zodprtimi rokami.Marsikateri mimoidoči se je tako 20.oktobra spraševal, ali gre zares. Izstavbe se je dimilo, ujeti dijaki indijakinje so vreščali v bivših prostorihsrednje zdravstvene šole, dvoriščebolnišnice pa je bilo v slabih petnajstihminutah po izbruhu požara polnogasilske in reševalne mehanizacije.Potem, ko so prišli na pomoč še

prostovoljni gasilci, je na vaji sodelovaloveč kot 100 poklicnih in prostovoljnihgasilcev s 15 gasilskimi vozili. Prvooskrbo najhuje poškodovanihudeležencev požara ter triažoevakuiranih oseb so prevzele trireševalne skupine Nujne medicinskepomoči iz celjskega zdravstvenegadoma. V bolnišnici jih je v nadaljnjooskrbo in zdravljenje prevzelo osebjeUrgentnega oddelka.Če gre soditi po zaključnih besedah obpostroju gasilskih enot na zaključkuvaje, je le-ta uspela. Dijaki Srednjezdravstvene šole, ki so prepričljivo in vvelikem številu odigrali svoje vloge, so

Navodila avtorjem, piscem v Monitorju

Prispevke naslovite na Danijelo Gorišek,

Služba za informiranje in trženje ali na

e-mail [email protected]

Prosimo, da nam prispevke posredujete

v elektronski obliki (na CD-ju, po e-

mailu). Prispevki naj vsebujejo

strokovne in akademske naslove

avtorjev ter naziv oddelka oz. službe v

kateri so zaposleni. Tabele in slike

priložite ločeno na koncu teksta. Na

fotografijah, ki niso v elektronski obliki

na hrbtni strani s svinčnikom označite

naslov članka h kateremu jo prilagate.

Prispevke za naslednji Monitor

zbiramo do 9. februarja 2007.

Vljudno vabljeni k sodelovanju!


40

Sreča je tudispoznati pravo pot, prave ljudi,storiti prave reči in v sebi in drugihnajti le dobre stvari.....

VSEM SODELAVCEM V BOLNIŠNICICELJE ŽELIMO V LETU 2007OBILO SREČE, ZDRAVJA INZADOVOLJSTVA.

Kolektiv Oddelka za bolezni prebavil

Dnevi zdravjaOd 30.novembra do 2. decembra so na celjskem sejmiščupotekali prvi Dnevi zdravja. Na kongresno-sejemski prireditvise je predstavilo več kot 70 razstavljalcev, preko 30 predavanj,predstavitev in seminarjev pa je bilo namenjenih zeloraznolikim zdravstvenim temam.

Štiri tisoč obiskovalcev in 2200 udeležencev predavanj inokroglih miz je bilanca prve tovrstne prireditve v Sloveniji.Poleg tega, da je na enem prostoru povezala številna društva,ponudnike zdravstvene opreme in izvajalce zdravstvenihstoritev je pokazala, da se Slovenci zanimamo za svojezdravje. Prireditev je prišla v času, ko se v slovenskemzdravstvu odpira kopica novih vprašanj in izzivov ter takosodelujočim omogočila javno razpravo in iskanje rešitevzanje.

Na prvih Dnevih zdravja se je predstavila tudi naša bolnišnica.Na predstavitvenem prostoru Združenja zdravstvenihzavodov smo sodelovali s svojo informativno brošuro,

Predstavitev bolnišnice na Dnevih zdravja

direktorica in strokovna direktorica pa sta bolnišnico, njenozgodovino, današnji program zdravstvene oskrbe in načrteza prihodnost predstavili tudi osebno.

Danijela Gorišek, univ. dipl. ekon.Služba za informiranje in trženje

Ob novem si letu vsi voščimo zdravja,

ob delu uspehov še in zmagoslavja,

in v krogu prijateljev mnogo priznanja,

ljubezenske sreče, vseh vrst blagostanja.

Vse to in še več, kar si sami želite,

na tejle čestitki od nas vseh dobite !

Urgentni oddelek

SREČNO 2007

Kolektiv Travmatološkega oddelka

VSEM SODELAVCEM VESELE

PRAZNIKE!


41

25. jubilejni tek na Rožnik v

ljubljanskem TivolijuDruga oktobrska sobota je letos v prelepem sončnemvremenu pozdravila skupino 30 privržencev Zdravniškegateka po Rožniku. Kar deset tekačev, pretežno moških, niizhajalo iz zdravniških vrst in so se za mesta in rezultateborili »izven konkurence«.Ženske so tudi letos tekmovale na šestkilometrski progi,moški so morali preteči do cilja 7,7 km. Tokrat ni »padel«noben rekord in le en tekač je zmogel rezultat pod 30minutami. To morda govori tudi o dozorevanju udeležencevteka, saj pravi cilj postaja naše druženje in ne več tolikorazvrstitve ter rezultati. Osem udeležencev iz Celja je sicertudi letos doseglo solidne rezultate, tj. dve drugi in dve tretjimesti v posameznih starostnih skupinah tekmovalcev.Po teku smo se zbrali že kar tradicionalno v prostorihpokrovitelja – Pivovarne Union, kjer smo po kosilu in še predrazglasitvijo rezultatov prisluhnili zanimivemu predavanjuorganizatorja dosedanjih tekmovanj in tekmovalca,akademika prof. dr. Mitje Horvata o kroniki in strokovni analizinjegovih številnih zdravstvenih problemov, ki so ga spremljalina športni poti v zadnjih desetletjih.Jubileju je prisostvoval tudi minister za zdravje, mag. AndrejBručan, ki je bil nekdaj tudi odličen tekač in pogostoudeleženec naših tekaških preizkušenj.

Več kot deset let po končani atletski karieri nisem večtekmoval, zato sem uvidel, da bom za boljše uvrstitve naprestižni tekaški preizkušnji v Tivoliju za rezultat pod pol urepotreboval bolj intenzivne in načrtovane treninge.

Čeprav se moram prav sreči zahvaliti, da sem lahko kot ediniudeleženec odtekel prav vseh dosedanjih 25 tekov in siprislužil sloves najbolj zvestega tekača, je bilo v vseh tehletih tudi nemalo odrekanj, spremenjenih načrtov, pa tudi»tveganj«, ko sem tekmoval poškodovan oz. ne povsemzdrav.

Tek me sicer navdihuje že celo življenje, kljub temu pa razenv smučarskih zdravniških tekih in košarki v minulih 25 letihnisem tekmoval. Tako je tek v Tivoliju zame vselej izziv;nekdaj za rezultat in uvrstitev, sedaj pa opozorilo za »pametnoživljenje«, tj. odrekanje preobilni hrani in zdrav način življenja.Moj moto za vzdrževanje psihofizične kreposti je bila vselejkrilatica »tečem, torej sem«.

V zadnjih letih sem že večkrat pomislil, da bi prenehal stekmovanji, vendar sam zase nisem prepričan, da sem žetoliko dozorel, da bom našel motiv in bom lahko v bodočetekel netekmovalno le za svoje dobro počutje, seveda z

Štart teka s predhodnimi navodili prof. dr. Matije Horvata

Sam sem vesel in ponosen, da sem lahko bil kar četrt stoletjaeden izmed športnih zdravniških entuziastov, ki smo vsakojesen premagovali vzpon na Rožnik v ljubljanskem Tivoliju.Prve tekaške preizkušnje so bile težke, saj terena nismopoznali in nismo znali pravilno razporediti moči.Priznam, da sem potreboval kar nekaj let, da sem sprevidel,s kako elitno skupino ekstremnih in vsestranskih športnikov,tj. zdravnic in zdravnikov se družim. V svojih gimnazijskihletih sem bil sicer med najboljšimi mladimi tekači na razdalji1000 m v nekdanji Jugoslaviji in kot mlajši mladinec sembranil barve atletskega kluba Kladivar iz Celja in slovenskereprezentance v teku na 800 in 1500 m.

Cilj je vedno najslajši


42

najlepšimi spomini na prigode in doživljaje tudi iz našegazdravniškega tekaškega Wimbeldona.

Kot vsi tekači, sem tudi sam hvaležen vsem, ki so kakorkolisodelovali, prispevali in se žrtvovali pri organizaciji dosedanjihzdravniških tekov v Tivoliju. To velja seveda tudi zapokrovitelje.Vsa leta je bil glavni organizator, animator, idejni oče sedajže tradicionalnega zdravniškega teka akademik prof. dr.Matija Horvat. Prav on je preko medijev tudi po vzoru našihtekmovanj večkrat zelo odmevno predstavil zdravniškoborbenost in nepopustljivost, s katero je mogoče kljubovatištevilnim obolenjem današnje civilizacije in ohranjati zdravduh v zdravem telesu še v pozni starost. Ker je prof. Horvatletos želel predati organizacijo teka mlajšim rodovom, svase z bodočim organizatorjem teka, doc. dr. Bojanom Knapom,Matiji v imenu vseh tekačev iskreno zahvalila za vsopožrtvovalnost, ki jo je izkazal pri organizaciji naših tekov vzadnjih 25 letih. Prepričan sem, da se bo tradicija tega

Trije navdušeni tekači iz celjske bolnišnice

priljubljenega zdravniškega teka uspešno nadaljevala, in dabodo našemu zgledu sledile tudi mlajše generacije slovenskihzdravnic in zdravnikov ter drugih privržencev športa inzdravega življenja.

Prim. prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med., svetnikOddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Zgodovina anesteziologije v

Splošni bolnišnici CeljeAnesteziologija je relativno mlada medicinska veja; delnozato, ker ni bilo narkotičnih sredstev, pripomočkov in aparatur,pa tudi zato, ker so njen razvoj ovirali kirurgi, saj so težkosprejeli dejstvo, da uspešne kirurgije ni brez dobre anestezije.Prve anestezije bolnikov, ki jih je bilo treba kakorkoli operirati,so bile le omamljanje z raznimi narkotičnimi drogami,alkoholnimi pijačami in drugimi sredstvi. Do odkritja etra inkloroforma sta v medicini takratnega časa prevladovali mistikain vraža.

Uspešen prikaz etrove narkoze (Morton) 16. okt. 1846 vBostonu pa pomeni začetek anestezije in novo obdobjekirurgije. Tako je bila prva etrova narkoza izvedena v Gradcuže 2. feb. 1847. Za razvoj anestezije na Štajerskem ima velikezasluge J. N. Kömm, dr. med., predstojnik kirurškega oddelkaSplošne bolnišnice v Gradcu, ki je začel 16. dec. 1847 delatis kloroformom. Schimmelbusch je 1862 uvedel kapalnonarkozo s pomočjo obrazne maske (Schimmelbuschova maska).

Schimmelbuschova maska

Po letu 1848 je razvijajoča se povezava med medicino inznanostjo počasi utirala pot napredku. Na področju anestezijeje kontinentalna Evropa šla po drugi poti kot Anglija. V Anglijije anestezija ostajala v rokah zdravnikov, v kontinentalniEvropi pa v rokah strežnikov, medicinskih sester terzdravnikov začetnikov. Ko se je bolnik premikal ali davil, sokirurgi kričali nanje: „Nalivaj, nalivaj”!

Eter


43

Ko je Lister leta 1867 uvedel antisepso, se je odpirala potnapredni kirurgiji. Sledilo je obdobje iskanja najboljšeganačina aplikacije kloroforma in etra. Ko pa so pričeli uporabljatiutekočinjeni N2O v jeklenkah in spoznali, da z učinkom N2Oni posledic hipoksije, so ga pričeli kombinirati z etrom inkisikom. Takšen način uporabe pa je nujno zahteval naprave,ki naj bi omogočale bolj ali manj točno odmerjanje plinskih inhlapljivih anestetikov. Primerne narkozne aparate so najprejrazvili leta 1906 v ZDA. Boyle je leta 1917 zasnoval svoj prvianestezijski aparat, ki je po nekaj modifikacijah postal simbolangleškega narkoznega aparata; ta je bil tudi vzorljubljanskemu »Matjažu« leta 1964.Povojni začetki v celjski bolnišnici so bili dokaj skromni. Nibilo anestezijskih aparatov, endotrahealna anestezija je bilale oddaljen sen, o katerem so nekateri nekaj prebrali. Leto1949 pomeni za anesteziologijo prve korake iz takratnezaostalosti.Na pobudo Alojza Rojnika, dr. med., je leta 1949 IDRO vCelju izdelal preprost anestezijski aparat, ki je v cev staregaDregerjevega aparata za dovajanje kisika vključil posodoza eter. Tako je bolnišnica Celje dobila prvi zelo enostavenanestezijski aparat za eter-kisikovo anestezijo.

Leta 1949 je primarij Zvonimir Šušteršič, dr. med., izvedelprvo eksperimentalno lobektomijo na psu v endotrahealnietrovi anesteziji. Leta 1950 so enako operacijo vendotrahealni anesteziji uspešno opravili na človeku. Po prvihuspehih je endotrahealna intubacija postala nekolikopogostejša metoda, vendar zaradi težke izvedljivosti vtakratnih razmerah še dolgo ni bila tako razširjena kot danes.Leta 1950 je v Kopenhagnu pričel z delom Center Svetovnezdravstvene organizacije.Takratni predstojnik SZO, Andrija Štampar, dr. med., je naprvem tečaju zagotovil mesto enemu jugoslovanskemuzdravniku. Izbran je bil A. Loghino, dr. med. Drugega tečajase je udeležil D. Hočevar, dr. med. Ko se je leta 1953 vrnil izKopenhagna, je prinesel v Slovenijo sodobne poglede nadogajanja na področju anesteziologije. Že istega leta je nakirurški kliniki v Ljubljani organiziral tečaje anesteziologije inreanimacije. D. Hočevar si je do smrti (sredi dela v operacijskisobi, 17. 10. 1960) prizadeval za organizacijo anesteziologijev obliki samostojnega oddelka, a mu ni uspelo. Leta 1971 jebila ustanovljena Centralna anestezijsko - reanimacijskaslužba (CARS) KB v Ljubljani, prvi predstojnik je bil S. Jeretin,dr. med.Leta 1953 se je kot prvi zdravnik iz Celja tečaja udeležilAleksander Brezigar, dr. med. Leta 1955 je anesteziološkitečaj v Ljubljani opravil prim. Ivan Dolinar, dr. med., in natouvedel endotrahealno anestezijo na ginekološkem, zatempa tudi na ušesnem oddelku Celjske bolnišnice. Šele širokaaplikacija mišičnih relaksansov, ki so jo v celjski bolnišniciuvedli v letih 1954 – 1957, je poleg endotrahealne tehnikedokončno omogočila popoln nadzor nad bolnikovim dihanjemin s tem globino narkoze. Na ginekološko – porodnemoddelku je bil oksidul uveden kot rutinski anestetik aprila 1962.

Na kirurškem oddelku pa je razvoj v tej smeri pospešil neljubiincident.Prvega maja 1962 je namreč v operacijski sobi prišlo doeksplozije etra v narkoznem aparatu.Pri tem je bil nevarno, vendar ne smrtno, poškodovan bolnik,lažje pa tudi anestezist.Leta 1964 je celjska bolnišnica dobila tri nove izpopolnjenenarkozne aparate, izdelane v TAM-u Maribor; s pomočjo tehso začeli uporabljati novi anestetik Fluotan. Do leta 1973 jebilo v celjski bolnišnici kot edina anestezijska oprema navoljo nekaj poenostavljenih kopij Boylejevega anestezijskegaaparata in nekaj ne dosti boljših anestezijskih aparatov tipa »Matjaž«.

Anestezijski aparat tipa »Matjaž«

Del Matjaža


44

Prvega junija 1966 je bil v Celjski bolnišnici ustanovljen drugisamostojni oddelek za anesteziologijo in reanimacijo vSloveniji in tedanji Jugoslaviji. Za predstojnika je bil imenovanJ. Četina, dr. med. V skladu s svojim razvojem je oddelekpostopoma prevzemal in vodil anesteziološko službo naoperativnih oddelkih bolnice in že takoj na začetku organiziralcentralno dežurno službo za vse operativne oddelke. Obsegdela je skokovito naraščal: od 2277 v letu 1966, do več kot13000 anestezij v letu 1985.

Od 1. 6. 1966 pa do 31. 5. 1986 je oddelek opravil skupaj230.716 anestezij za vse operativne oddelke ter rentgenskiin psihiatrični oddelek bolnice. Skupna smrtnost medanestezijo je bila 0,0177 %.Uvedene so bile nove vrste anestezije: regionalna anestezija,nevroleptanalgezija, endotrahealna anestezija pritonzilektomijah otrok (uvedli so jo kot drugi v tedanjiJugoslaviji). Prva endotrahealna anestezija pri tonzilektomijahotrok je bila opravljena na oddelku za anestezijo na Reki,vodil jo je L. Ribarić, dr. med.

Od 1972 do 1986 je bilo nabavljenih 12 sodobnih Drägerjevihnarkoznih aparatov tipa Tiberius, za nadzor nad vitalnimifunkcijami bolnikov pa elektronski monitorji znamke Hewlet-Packard. Prvega maja 1982 so odprli kirurško enotointenzivne terapije s petimi posteljami in drugo potrebnoopremo za intenzivno zdravljenje.

Eden izmed prvih anestezijskih aparatov tipa Tiberius

Število najtežjih kirurških, predvsem pa travmatološkihbolnikov je naraščalo, in pet postelj v EIT-u ni zadoščalo.Tudi druga oprema (respiratorji, monitorji, plinski analizator)je bila zastarela, ravno tako tudi operacijske sobe, inanestezijska oprema v njih ni več zadoščala potrebamsodobne medicine. Imeli smo strokovno osebje, a nezadostnoštevilo tako zdravnikov anestezistov kot medicinskih sesterna anesteziji in v enoti intenzivne terapije.V novo zgrajenem delu celjske bolnišnice je bilo leta 1997odprtih pet operacijskih sob z vso najsodobnejšo opremo insobo za prebujanje s šestimi posteljami. V istem delu je bilaodprta tudi nova enota intenzivne medicine operativnih strok– EIMOS z enajstimi posteljami in najsodobnejšo opremo.

LITERATURAČetina J. Anesteziologija v celjski bolnici. Celjski zbornik 1964;7: 97-104.Četina J. Razvoj anesteziološke službe celjske bolnice vzadnjih dveh desetletjih. Zdrav. Vestnik, 46 (1977), 53-54.Z. Šušteršič, Zbornik o razvoju zdravstva na Celjskem odleta 1953 -1985. SB Celje, 1985.ZDRAVSTVO V CELJU IN OKOLICI, Svet za zdravstvo insocialno politiko MLO mesto in OLO Celje okolica. Celje,1952.

OSTALI VIRIIz zasebne komunikacije dr. Stojana Jeretina, dr. med., spec.anest. in prim. M. Kurtina, dr. med., spec. anest.Za posredovane informacije se zahvaljujem prim. M. Kurtinu,dr. med., spec. anest.

Ana Seničar, dipl. m. s.Oddelek za anesteziologijo, intenzivno medicino

operativnih strok in terapijo bolečin

Bliža se najlepši čas vletu.Čas, ko se spomnimopreteklostiin pričakujemoprihodnost.Čas, ko se želja po srečiinzdravju seli iz srca v srce.Naj se vam v letu 2007 uresničijo sanje,udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja, želim vsem sodelavkam in sodelavcem nanevrološkem oddelku ter vsem zaposlenimv Splošni bolnišnici Celje.

Glavna medicinska sestra Stanka Habjanič, VMSNevrološki oddelek


45

Ko sem prebirala bogato, 800-letnozgodovino Jurkloštra in kartuzije v občiniLaško, sem bila v dilemi, kako jo strnitiv kratek zapis.

Jurklošter, nekdaj križišče

rimskih cest

Ustanovitelj kartuzijanskega reda je bilBruno, rojen v Nemčiji okrog leta 1030.S šestimi tovariši je visoko v francoskihAlpah v pustinji Chartreuse zgradilkolibe za prebivanje, cerkev in ostaleskupne prostore. Pustinja Chartreusese latinsko imenuje Cartusia, zato se jetako imenoval tudi ves novi red,slovensko kartuzijanci.Kartuzija Jurklošter je bila zgrajenaokrog leta 1170. Prvi kartuzijanci so biliFrancozi in Italijani.

Vojvoda Leopold je leta 1208 ustanovilkartuzijanski samostan v čast sv.Mavricija.

Mavricij izhaja iz zgornje egiptovskedežele, bil je poveljnik tebajske legije.Cerkev so dogradili leta 1227 in njenanajvečja znamenitost je zvonik, ki jezgrajen v gotskem slogu, edinstven vSloveniji. Samostan je doživljalvečkratne propade, pa vedno znovaoživel. Tudi Celjski grofje so v 15.stoletju kartuziji nudili pomoč. Nasamostanskem pokopališču je bila 1435pokopana Veronika Deseniška, ki jo jeHerman II. dal utopiti. Najprej je bilapokopana v Braslovčah, nekaj let

pozneje pa jo je dal njen mož grofFriderik izkopati in pripeljati v Jurklošterter tu pokopati.Samostan so napadali tudi Turki in galeta 1471 razdejali.Do današnjih dni, ko je bil v rokahdržavne oblasti, so mu prizidali grajskoposlopje, ki pa je bilo v II. svetovni vojniprecej porušeno. Danes so ohranjenisamostanska cerkev, obrambni stolp indel obzidja.Od grajskega poslopja jeohranjenih nekaj razvalin in obnovljengrajski hlev.

Verjetno se boste spraševali, zakajpišem o zgodovini tega kraja. Bolnišnicabo leta 2007 praznovala 120-letnicoobstoja, zato smo se v iskanju arhivskihartiklov obrnili na zdravstvenidom Laško, ki ima v Jurkloštruambulanto, ki je pričela obratovati leta1946. Ta ambulanta je obratovala enkrattedensko do leta 1955, ko so jo preseliliv prostore nekdanje orožniške postaje,leta 1965 pa v novozgrajeno stavboGozdnega gospodarstva, 100 metrovpred Jurkloštrom.

Po izgradnji bloka v Lahovem Grabnu,leta 1988, pa so se preselili v noviobjekt, kjer ambulanta danes prav takoobratuje enkrat tedensko. Že spomladinam je ga. Alenka Kandolf, zaposlena

Zobozdravniški stol


46

kot medicinska sestra v ZD Laško,enkrat tedensko pa v ambulanti vJurkloštru, odstopila veliko zelozanimivih artiklov muzejske vrednosti.Veliko jih je še ostalo, zato smo 7. 11.

Udeleženci ogleda (od leve proti desni),Milovanovič Slavomir, Helena Černjul,Suzana Prezelj, Darja Pur

2006 odšli na ogled ambulante vJurkloštru in zgodovinsko zanimivekartuzije.Ga. Alenka nas je pričakala v centruLaškega, kjer smo se po predstavitvi za

njo odpeljali po lepi in precej ovinkasticesti do kraja Jurklošter. Občudovalismo lahko dolino pod seboj, vso odetov živahne jesenske barve, pa lepekmetije, povsod zelena barva travnikov.V zdravstvenem domu smo si ogledalistaro kovinsko posteljo, kakršno vidišsamo še v kakem vojnem filmu, starstoječ kovinski reflektor, parnisterilizator in še veliko drugih reči. Natosmo se odpeljali naprej do kartuzije, kjerso imeli spravljen zelo starzobozdravniški stol in ginekološko mizo.Ogled smo zaključili polni vtisov o bogatizgodovini kraja, čudoviti pokrajini intišini, ki tu vlada.Za ogled Jurkloštra in za vso danoliteraturo o njem se Alenki Kandolfnajlepše zahvaljujem.

Darja Pur, ZTOddelek za anesteziologijo,

intenzivno medicino operativnih strokin terapijo bolečin

Decembru naprotiV spominu mi je ostala zgodba sedaj že upokojenegastrojnika, ki je desetletje in pol preživel na gradbiščih strojnihnaprav v oddaljeni tujini.Na eni izmed poti domov se je v njegov ob cesti parkiranslužbeni avto zaletel otrok, mali kolesar, in si zlomil roko. Zanemudoma priprtega in na osem mesecev obsojenega somorali predstavniki podjetja in še kdo potegniti marsikaterivzvod, da so ga oprostili sodbe, ki se je glasila: »Če ne bi bilta tujec v tem trenutku tukaj, bi se otrok ne zaletel vanj inroka bi ostala cela.«

Več decembrov, ko prihaja naproti, več priložnosti vidim – zaupočasnjene posnetke. V katerih se dobro nasmejiš sprijatelji, znanci, sodelavci, ponovno natakneš na noge tistestare drsalke iz kleti, skozi okno toplega doma čisto

zadovoljno opazuješ spečo naravo – če jo decembra pokrivanaletavajoči sneg, toliko bolje.

Zahtevati od nekoga, da zapre velike nakupovalne centre inuvede šarmantne male trgovinice za vogalom, bi bilo smešnoin nerealno, a vseeno lepo.V teh hramih množične potrošnjein zabave za vse se zdi pretirano nakupovanje najboljosamljeno opravilo, ki prazni duha in denarnico. Srčno upam,da si bodo naši zanamci znali narediti življenja lepa in polnana čisto svoje načine.

Priložnost, da cenimo to, kar imamo, je ob izteku leta razkošje,ki si ga nujno privoščimo z veliko žlico.

Violeta Božanić, ekon.Nabavna služba

Svet je zrcalo,

v katerem vsakdo vidi svoj obraz.

Kdor gleda vanj kislo, vidi kisel obraz,

kdor se vanj smeje, najde vedrega sopotnika.

V prihajajočih praznikih vam želimo nasmejane, vedre obraze in toplino v

srcu, v letu 2007 pa predvsem zdravja ter osebnega zadovoljstva doma in v

službi.

Služba za zdravstveno nego


47

53. gostinsko turistični zbor

SlovenijeKar prehitro so minili trije sončni oktobrski dnevi v TermahČatež, ki so tokrat gostile prireditev.

Vsakoletni Gostinsko turistični zbor Slovenije, ki ga organiziraZdruženje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zborniciSlovenije, je čas za druženje in sodelovanje v najrazličnejšihtekmovanjih ali le njihov ogled, ter za spoznavanje novosti izstroke.

Kuhanje v kotličku

V slogi je moč

Po dolgem premoru smo se ponovno prijavili na tekmovanjev pripravi jedi v kotličku in prvič na tekmovanje v pripravislaščičarskih izdelkov.

Letos je iz kotliča dišalo po kurji obari s cvičkom, pripravljenina običajen ali izviren način. Na tak način pripravljeno kurjoobaro smo že ponudili v naši jedilnici.

Na tekmovanje v pripravi obare smo poslali LeonaOstrožnika, ki je osvojil bronasto kolajno, in DragicoReberšak, ki je prikuhala srebrno.

Harmonija življenja

Drobne umetnine Marinke Špoljar

Kuhanje v kotliču vedno pritegne veliko tekmovalcev, zatosmo na ta uspeh še bolj ponosni, saj smo bili edini, ki smoprišli iz bolnišničnega okolja.

Slaščičarska ekipa, ki je bila prijavljena na razstavoslaščičarskih izdelkov skupine A, je v svojem razredu osvojilazlato kolajno. Nosilec zahtevne naloge je bila Marinka Špoljar,pri čemer pa so ji pomagali sodelavci slaščičarne, tako, daje to potrdilo odličnega skupinskega dela.

Davor BrezinščakSlužba za investicije, preskrbo in vzdrževanje


48

Po hodnikih naše bolnišnice se je poleg vseh drugih v sredo,6. decembra, smukal tudi prvi decembrski dobri mož –Miklavž. Parkljev tokrat ni imel s seboj, zato pa so gaspremljali člani Leo kluba Celjski vitezi. Skupaj so obiskalinaše male bolnike. Ob njihovem obisku pa se oči niso svetilele otrokom, ampak tudi osebju, ki skrbi zanje. Tako na otroškioddelek, kot na otroški oddelek kirurških strok so namrečprinesli velik nov televizijski sprejemnik in DVD predvajalnikter tako poskrbeli, da bo čas med zdravljenjem hitreje tekel.

Miklavž se je spomnil tudi »naših« otrok

Tale Miklavž pa ve, kaj potrebujemo, so ugotavljali vsi

MiklavžModeren človek živi, napreduje in iščesvojo srečo na perutih tehnike. Tako srečene doživljamo, nimamo niti časa, da bi jodoživljali. Srečo in standard zamenjujemovsevprek. Jo proizvajamo in zato iščemopo revijah, trgovinah, namesto da bi jodoživljali in našli v svojih srcih!Naša nezanesljivost je tudi vzrok, zakaj sedamo za vsako stvar, tudi za vsakonapravo, zavarovati. Tako nekakozavarovana »za vsak primer«, naj bi bila,po sodobnem občutju, tudi človekovasreča. Pa se to res da? Če bi bila srečanadomestljiva količina, da! Sreča pa ninobena »količina«, ampak čista kakovost,kot taka, nenadomestljiva. Je edino»blago«, ki ga ni mogoče uvažati. Skrivase v notranjosti posameznika: lahko jookušamo, ali pa je ni. Nadomestila zanjoni. Nepristno in ponarejeno življenje vodimimo sreče; naj se nas tak način življenjane dotakne. Naj nas v letu, ki prihaja , srečne delasamo tisto veselje, ki nam daje osebnozadoščenje, ki sega globlje, v jedro našeosebnosti. Ogenj sreče, ki se pri temzaiskri in razžarja naša srca, je le v nassamih! Kako lepo je, poznati človeka, kiga lahko pokličeš tudi, če si srečen!

Naj bo uspešno, malo grešno, naj boočarljivo in iskreno, naj bo bahavo,norčavo in zdravo. Srečno vsemsodelavkam in sodelavcem v Splošnibolnišnici Celje želi Kolektiv Oddelka žilnekirurgije!


49

Kulinarični kotičekPANETON

Sestavine (za 12 kosov):40 g kvasa250 ml mlačnega mleka600 g moke175 g sladkorja6 rumenjakov200 g masla75 g narezanih suhih marelic75 g citronata75 g kandiranih češenj4 cl vinjakaščepec soli

Priprava:Kvas vzhajamo v mlačnem mleku približno 10 minut.Nato ga dodamo mešanici moke, sladkorja in soli.Dodamo še rumenjake in stopljeno maslo ter vse skupajzgnetemo v gladko testo. Testo pokrijemo in pustimovzhajati približno pol ure. Suho in kandirano sadjenamočimo z vinjakom in ga zamesimo v vzhajano testo.Z njim napolnimo namaščen model za paneton (premer18 cm), ki ga z 20 cm širokim pergamentnim papirjemali peki papirjem povišamo. Pečico segrejemo na 180stopinj Celzija (ventilatorsko na 160). Paneton pečemo90 minut. Da se ne bi preveč rjavo obarval, ga proti koncupokrijemo z aluminijasto folijo. Pečenega zvrnemo izmodela in posujemo z mletim sladkorjem.

CIMETOVE ZVEZDE

Ne vsebujejo glutena, zato so primerne tudi za ljudi sceliakijo.

Sestavine:500 g mandljev5 beljakov450 g mletega sladkorja2 žlički mletega cimeta1 žlička ruma

Priprava:Mandlje skupaj s kožico fino zmeljemo. Iz beljakovstepemo trd sneg in vanj vmešamo sladkor. Skodelicosladkega snega prihranimo za glazuro, v preostanek pavmešamo mandlje, cimet in rum, zgnetemo testo, damov hladilnik in ga tam pustimo približno 1 uro. Na površini,posuti s sladkorjem, testo razvaljamo (približno 1 cmdebelo), iz njega izrežemo zvezde, jih enakomernoprevlečemo z glazuro in pustimo, da se pri sobnitemperaturi posušijo. Če želimo, jih lahko v pečici, ogretina 160 stopinj Celzija, pečemo približno 8 minut.

RAFAELO KROGLICE

Ne vsebujejo glutena, zato so primerne tudi za ljudi sceliakijo

Sestavine: 2 dcl vode,350 g sladkorja v prahu250 g margarine400 g mleka v prahu250 g kokosove mokeolupljeni mandlji

Priprava:Vodo in sladkor zavremo, dodamo margarino inpočakamo, da se raztopi. Primešamo mleko v prahu inkokosovo moko. Maso pustimo počivati vsaj 3 ure. Natooblikujemo kroglice, v katere damo na hitro prepraženemandlje. Kroglice nato povaljamo v kokosovi moki.

MANDLJEVI PIŠKOTI

Sestavine:200 g moke1 jajce125 g masla50 g sladkorjapol zavitka limoninega sladkorjapol zavitka rumovega sladkorjaščepec soli1 rumenjakmandljevi lističi

Priprava:Moko presejemo na delovno površino, v kupček vtisnemojamico in vanjo damo jajce. Dodamo maslo v kosmih,sladkor, limonin in rumov sladkor ter sol. Vse skupaj nahitro zamesimo v gladko testo. Testo zavijemo v prozornofolijo in ga za 1 uro damo v hladilnik. Testo med dvemalistoma prozorne folije ali na rahlo pomokani površinirazvaljamo (približno 0,5 cm debelo). Z modelčkiizrežemo piškote in jih v primerni razdalji naložimo vpekač, obložen s peki papirjem. V skodelici zmešamorumenjak in žlico vode ter z mešanico premažemopiškote. Potresemo jih z mandljevimi lističi in jih v ogretipečici pečemo približno 12 minut na 180 stopinjah Celzija(ventilatorska na 160).


50

Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj,novega pa ne priganjaj - presenetiti sedaj. SREČNO 2007 želimo vsem delavcemnaše bolnišnice. Oddelek za patomorfologijo in citologijo

Sodelavkam insodelavcem Oddelkaza ortopedijo inšportne poškodbe! Od vsega, kar vživljenju doživimo,ostane tisto, karhočemo, da ostane.

Spomini, neizpete življenjske melodije,dobre želje.Zato vedno nekaj ostane,da lahko gradimo in ustvarjamo dalje…In vse lepe stvari, ki so nam podarjene,nam dokazujejo, da življenje ni le to,kar vidimo z očmi… Hvala, da ste ob vseh teh naporih, ki jih je terjalododatno delo, vzdržali, da ste kljub temu opravljalisvoje delo z ljubeznijo, vestno in odgovorno.

Nada Herbaj

Vsem sodelavcem, prijateljem, krvodajalcem in poslovnim partnerjemželim v letu 2007 veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in osebnih terposlovnih uspehov.

Krvodajalcem, ki ste nam v letu 2006 prijazno priskočili na pomoč, se vimenu oddelka lepo zahvaljujem in vas vabim, da ostanete naši prijateljitudi v bodoče.

Ob prazničnih dneh vam želim, da se prepustite toku prazničnegavzdušja in veselega praznovanja, obdani z vsemi, ki jih imate radi.

Janja Pajkpredstojnica Transfuziološkega oddelka


51

9. Nagradna križanka

Nagrada: Torta po izbiri iz bolnišnične slaščičarne.Geslo, ki je rešitev križanke, sestavite iz črk v okencih, označenih s številkami.Izpisano geslo pošljite v tajništvo direktorice s pripisom »Nagradna križanka«. Geslu pripišite ime in priimek ter oddelek ali službo, v kateri ste zaposleni. Pri žrebanjubomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo na ta naslov prispele do petka, 12. januarja 2007. Kupon za dvig nagrade bomo dobitniku poslali po pošti, njegovo imepa objavili v naslednjem Monitorju.

Žreb nagradne križanke v oktobrskem MonitorjuV uredništvo Monitorja smo prejeli 180 pravilnih rešitev.Rešitev nagradne križanke: AEROBIKA IN PILATES V SONČNI TELOVADNICI.Izžrebana nagrajenka je gospa Simona Kolar z Oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja.Čestitamo! Bon, s katerim bo v bolnišnični slaščičarni naročila in prevzela nagrado, ji bomo poslali po pošti. Vse pa ponovno vabimo k sodelovanju.

Uredniški odbor

hrbtna.FH11 Fri Dec 15 06:36:03 2006 Page 1

Composite

C M Y CM MY CY CMY K

NASLOVNICA - SB Celje€¦ · Splošna bolnišnica Celje 4 Močnik, prejeli pa so jih: nekdanji...

Documents

Transcript of NASLOVNICA - SB Celje€¦ · Splošna bolnišnica Celje 4 Močnik, prejeli pa so jih: nekdanji...