NASE VEZI december 2007 › uploads › nase_vezi › NaseVezi_07_december.pdf · letu 2008. Prav...

$: NASE VEZI december 2007 › uploads › nase_vezi › NaseVezi_07_december.pdf · letu 2008. Prav je, da vas seznanimo z nekaj najpomembnej{imi aktivnostmi na{e Zveze v preteklem$
na{eveziDECEMBER 2007 INTERNA IZDAJA, {t. 33U R E D N I [ T V O Z D V I S , H a c q u e t o v a 4 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a

P o { t n i n a p l a ~ a n a p r i p o { t i 1 1 0 2

Mnogo zdravja, polno sre~e,

`e prej kot leto

se izte~e!

Sre~no 2008!

NASE VEZI december 2007 11-12-2007 15:40 Page 1

na{e vezi uvodnik

2

Drage bralke in bralci!Najprej sem vam mislila le zaèleti vse dobro in uspe-

{no v novem letu, a me je nekoliko »pi~ilo« pisanje

Draga Miklavca, ki v svojem prispevku omenja tudi è

kon~ano, poletno akcijo »Zberimo milijon podpisov«.

Namen akcije je bil ~astivreden, in sicer s podpisi dr-

àvljanov v »letu enakih mo`nosti za vse« opozoriti na

invalide in na evropske dràve nasloviti apel, da naj za-

gotovijo njihovo u~inkovito za{~ito. Res hvalevreden

poziv, a, kaj ko àl ni uspel. Slovenija, ki je èlela zbra-

ti 100.000 podpisov, ni pri{la niti blizu te {tevilke. Za-

kaj je tako? V zvezi s tem, dragi invalidi, boste morali

nekoliko potrkati tudi na svojo vest. Koliko vas je, ki ste

se potrudili in na svojih dru{tvih oddali svoj podpis?

Koliko vas je o problematiki invalidov govorilo doma

in k podpisovanju pritegnilo tudi druìno, prijatelje in

morda sosede? Zdi se mi, da je neuspeh akcije tudi v

nasprotju z na~elom »Ni~ o invalidih brez invalidov«,

ki bi lahko bil tudi parafraza starega pregovora »Brez

muje se {e ~evelj ne obuje«.

Vem, sedaj mi boste povedali vse o tem, kako visoka je

povpre~na starost vojnih in civilnih invalidov, potem so

tukaj starostne spremembe, bete`nost in bolezni. Vse to

drì, pa vendarle je med vami {e veliko vitalnih ljudi, ki

lahko v »akcijo« poènejo tudi tiste, ki se jim vse sku-

paj »nekako ve~ ne da«. Ne verjamete? Preberite pris-

pevek Zdravka Zoreta o vitalnosti v 70 letih.

Drì, da so ~asi neprijazni do posameznika, tako inva-

lida kot povpre~nega dràvljana. Prav zato pa vas è

vse leto seznanjamo z dru{tvi in s programi, ki jih iz-

vajajo ter vas vabimo, da se vanje vklju~ite. Verjemi-

te, da so prav vsa dru{tva v svoje statute in predpise

ponosno vklju~ila definicijo svojega poslanstva, ki je

vedno in brez izjeme pomo~ pri izbolj{anju kakovosti

ìvljenja invalidov. Ne ~akajte, da pomo~ pride k

vam, ampak jo poi{~ite sami. Opozorite dru{tvo na

kolega invalida, ki tega ne more ali ne zmore storiti.

Ne bojte se, ne sramujte se. Pomagajte sebi in poma-

gajte drugim, in verjemite, ìvljenje bo bolj prijazno.

S temi mislimi vas èlim pospremiti v novo leto. Nas-

videnje v naslednjem.

Aleksandra K-Kova~glavna urednica

IZDAJATELJA:

Zveza dru{tev vojnih invalidov Slovenije in Zveza dru{tev civilnih invalidov vojnSlovenije

UREDNI[TVO:

ZDVI SLOVENIJE, Hacquetova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 300 69 60

GLAVNA UREDNICA:

Aleksandra Kerin-Kova~

^LANI UREDNI[KEGA ODBORA:

Joè Rom{ak, Vladimir Pegan, Ivanka Strnad, Zdravko Zore

TISK: ITAGRAF d.o.o. LjubljanaFotografija na naslovnici: Aleksandra K-Kova~

Besedilo: Aleksandra K-Kova~

na{e vezi

VSEBINA 33. [TEVILKEnovoletna poslanica

3 Predsednika zvez ~estitata

4 Poslanica Sveta vlade RS za invalide

aktualno5 Kaj so posebni socialni programi

6 Posebni socialni programi: manjka

7 NSIOS - manjka

8 Delavnice za civilne invalide vojn

9 Civilni invalidi iz BiH v Sloveniji

10 Prvi obisk madàrskih kolegov pri ZDVIS

11 Dr. Pavli v slovo

kaj dela va{e dru{tvo7 Dru{tvo vojnih invalidov Primorske

8 Dru{tvo civilnih invalidov vojn Celje

v premislek11 Ostanite vitalni pri 70-tih

mnenja11 Ni~ o invalidih brez invalidov

12 [e enkrat o statusu CIV

iz na{ih dru{tev12 Primorci na sre~anju v Postojni

13 Povezovanje prek meja

14 VI Primorske ne po~iva

15 Gorenjci v Prekmurju

13 85-let Poldeta Tav~arja

na{e zgodbe16 Mo~nej{i od »Ironmana«

{portobve{~amo


3

na{e vezi novoletna poslanica

Vsem ~lanicam in ~lanom ter va{im druìnskim ~la-

nom, èlim v imenu organov na{e Zveze dru{tev civil-

nih invalidov vojn Slovenije, in v lastnem imenu, veli-

ko zdravja, zadovoljstva, sre~e in notranjega miru, v

letu 2008.

Prav je, da vas seznanimo z nekaj najpomembnej{imi

aktivnostmi na{e Zveze v preteklem letu:

Kot vsako leto smo organizirali proslavo za dan civil-

nih invalidov vojn, izpeljali tridnevna seminarja za ci-

vilne invalide vojn v Hotelu Fiesa in v domu »Pri me-

ja{u« na Korenskem sedlu, predavanje za aktiviste dru-

{tev na temo »Demenca«, se redno udeleèvali sej Fun-

dacije za financiranje invalidskih in humanitarnih orga-

nizacij, zagotovili sredstva za delovanje dru{tev in na-

{e Zveze in za izvajanje posebnih socialnih programov

ter vzdrèvanje na{ih enot za ohranjevanje zdravja in

poslovnih prostorov. Zveza je tudi ustanovna ~lanica

Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije,

ki je imel ustanovno Skup{~ino septembra letos, redno

smo se udeleèvali sej Upravnega odbora kompleksa

Fiesa, gostili smo delegacijo CIV iz Makedonije in Bi-

H ipd. Glede na namensko dodeljena sredstva za inve-

sticije, smo obnovili stanovanje za ohranjevanje zdrav-

ja v Nerezinah in dokon~ali za~eta vzdrèvalna dela v

domu na Korenskem sedlu. Kar pa se ti~e zakonodaje

veste, da je bil sprejet zakon o socialnih transferih, po-

sledi~no pa so se poslab{ala usklajevanja na{ih prejem-

kov, razen pokojnin, saj se prejemke po novem uskla-

juje le enkrat na leto. Menimo, da mi, civilni invalidi

vojn ne spadamo med socialne transfere, ker nismo ni-

kakr{ni socialni reveì ali obrobneì na{e dru`be, am-

pak se ve, kdo je objektivno odgovoren za na{o invalid-

nost in zagotavljanje sredstev za primerno preìvetje.

Zato smo sproìli postopek ustavne presoje omenjene-

ga zakona. Aktivno sodelujemo pri pripravi zakona o

dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za primer dolgotraj-

ne oskrbe v katerem nas »tla~ijo« med bolnike, kar ni-

smo, smo pa invalidi s posebnimi potrebami.

V tem zakonu nam èlijo jemati pravico do svobodne

odlo~itve o tem, kako naj ìvimo. Temu se upiramo z

vsemi legitimnimi sredstvi. Aktivno sodelujemo tudi

pri pripravi zakona o izena~evanju mo`nosti invalidov.

Na{tel sem le nekaj poudarkov na{ih aktivnostih, sicer

pa delo zveze te~e nemoteno. Vse aktivnosti izvajamo

v skladu z odlo~ili na{ega Statuta in sklepov sprejetih

na organih Zveze. SRE^NO!!!Predsednik ZDCIVS

Franc Donko

Spo{tovani vojni invalidi, ~lanice in ~lani dru{tev vojnih inva-

lidov, drage bralke in bralci Na{ih vezi,

êz nekaj dni bomo polni upanja vstopili v Novo 2008. leto.

Znano je, da si leta sledijo eno za drugim. Vedno znova pri~a-

kujemo, da bo Novo leto bolj{e od starega, ki odhaja v zgodo-

vino. V~asih se taka pri~akovanja in èlje uresni~ijo, v~asih pa

tudi ne, toda upanje, da bo v novem letu bolj{e, v nas vedno tli.

Leto 2007 je vojnim invalidom in vsem invalidom v Sloveniji

prineslo nekaj dobrega pa tudi nekaj slabega. @ivimo pa~ v

realnih razmerah, ki so dobre in slabe hkrati.

Za slovenske invalide je vsekakor pomembno, da je na{a drà-

va v letu 2007 podpisala konvencijo o pravicah invalidov, ki je

zavezujo~a za dràve podpisnice in spodbudna za invalide, da

se je za~el izvajati akcijski program za invalide, da je ohranje-

no sistemsko financiranje invalidskih organizacij in programov,

ki jih izvajajo za invalide, da se intenzivno pripravlja Zakon o

izena~evanju mo`nosti invalidov, da so v priprave sistemskih in

drugih zakonov vklju~eni predstavniki invalidov, da se priprav-

lja Zakon o dolgoro~ni oskrbi invalidov in drugih oseb, ki po-

trebujejo tujo nego in pomo~.

Med pomembne pridobitve slovenskih invalidov lahko {tejemo

tudi ustanovitev oziroma konstituiranje nacionalnega sveta in-

validskih organizacij Slovenije.

Ob koncu leta 2007 moramo àl ugotoviti, da je dràva z Zako-

nom o usklajevanju odmernih osnov za socialne transferje de-

jansko zamrznila invalidnine in druge prejemke invalidov, ki so

ostali na ravni zneskov iz leta 2006 kljub porastu inflacije v

letu 2007.

V Zvezi dru{tev vojnih invalidov Slovenije smo tudi v letu

2007 uspe{no uresni~evali na~rtovane naloge. Skup{~ina Zve-

ze je v mesecu marcu sprejela noveliran Statut, ki je usklajen z

dolo~ili Zakona o dru{tvih, sprejela je posodobljene program-

ske usmeritve za delovanje Zveze ter izvolila organe Zveze v

pomlajeni sestavi. Ve~ ali manj uspe{no so organi zveze in

dru{tva vojnih invalidov uresni~evali posebne socialne progra-

me.

Dejavnost zveze in dru{tev vojnih invalidov se odvija kontinui-

rano in se bo nadaljevala v letu 2008 in v naslednjih letih. Os-

nutki programa dela in finan~nega na~rta so è pripravljeni.

Med drugim bomo v letu 2008 pripravili vseslovensko sre~anje

vojnih invalidov in ve~ rekreativno {portnih prireditev za vojne

invalide. Posebno pozornost bomo namenili usposabljanju pro-

stovoljcev za delo z invalidi in organizacijski krepitvi dru{tev

vojnih invalidov.

Na podlagi znanih podatkov pri~akujemo stabilno financiranje

dejavnosti zveze in dru{tev vojnih invalidov, kar je vsekakor

eden od pomembnih pogojev za uspe{no izvajanje poslanstva,

ki smo si ga zadali.

Dragi in spo{tovani vojni invalidi in drugi ~lani in ~lanice dru-

{tev vojnih invalidov, drage bralke in bralci Na{ih vezi, ob iz-

teku leta 2007 se iskreno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli

prispevali k uspe{nemu delu ZDVIS v tem letu. Vsem bralcem

Na{ih vezi, zlasti pa vojnim invalidom èlim v letu, ki prihaja,

obilo zdravja, sre~e, zadovoljstva in uspeha.

Ivan PivkPredsednik ZDVIS

N O V O L E T N A P O S L A N I C A


na{e vezi novoletna poslanica

4


5

na{e vezi aktualno

PPoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprrooggrraammee oopprreeddeelljjuujjee 6644.. ~~lleennZZaakkoonnaa oo ssoocciiaallnneemm vvaarrssttvvuu,, kkii pprraavvii: »Invalidskeorganizacije so prostovoljne in neprofitne organi-zacije, ki jih ustanovijo invalidi in drugiposamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvaja-jo poseben socialne programe in storitve, utemel-jene na zna~ilnostih invalidnosti po posameznihfunkcionalnih okvarah, ki ogroàjo socialnipoloàj invalidov. Dejavnosti invalidskih organi-zacij lahko zajemajo tudi posamezne sestavinedobrodelnosti in samopomo~i«PPoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprrooggrraammee oopprreeddeelljjuujjee 1133.. ~~lleennZZaakkoonnaa oo iinnvvaalliiddsskkiihh oorrggaanniizzaacciijjaahh,, kkii pprraavvii,, ddaassttaattuuss iinnvvaalliiddsskkee oorrggaanniizzaacciijjee nnee mmoorree iimmeettiiddrruu{{ttvvoo,, kkii zzddrruuùujjee iinnvvaalliiddee,, ~~ee nnee iizzvvaajjaa vvssaajj eennppoosseebbnnii ssoocciiaallii pprrooggrraamm.. VV 1100.. ~~lleennuu zzaakkoonnaa jjee oopprreeddeelljjeennoo,, ddaa iinnvvaalliiddsskkeeoorrggaanniizzaacciijjee vv ookkvviirruu ssvvoojjee ddeejjaavvnnoossttii zzaa iizzvvaajjaannjjeennaalloogg llaahhkkoo oobblliikkuujjeejjoo ppoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprrooggrraammee,,kkii ddooppoollnnjjuujjeejjoo jjaavvnnoo sslluu`bboo iinn pprraavviiccee,, kkii jjiihhddoolloo~~aajjoo zzaakkoonnii nnaa ppooddrroo~~jjuu iinnvvaalliiddsskkeeggaa vvaarrssttvvaa.. NNaallooggee,, kkii ssee {{tteejjeejjoo kkoott ppoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammiioopprreeddeelljjuujjee 22..,, 55..,, 66.. iinn 77.. ttoo~~kkaa 1100.. ~~lleennaa zzaakkoonnaa ooiinnvvaalliiddsskkiihh oorrggaanniizzaacciijjaahh::2. na~rtujejo, organizirajo in izvajajo programe, ki

posameznim skupinam invalidov omogo~ijobolj aktivno sodelovanje in pripomorejo kodstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu ìvl-jenju (usposabljanje za aktivno ìvljenje in delo,prevozi, oskrba s tehni~nimi pripomo~ki, oseb-na asistenca, nega, fizi~na pomo~, dnevni centri,klubi, programi za otroke in mladostnike sposebnimi potrebami, programi za star{e in svo-jce, tolma~enje in spremljanje, programi zaohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijskiprogrami, informativna, zalo`ni{ka in kulturnadejavnost, rekreacija in {port in podobno),

5. prepre~uje in blaìjo socialne ter psihi~neposledice invalidnosti,

6. usposabljajo invalide za samopomo~ ter svojcein prostovoljce za ìvljenje in delo z invalidi,

7. razvijajo socialne spretnosti invalidov in njihovoinformiranost na razli~ne na razli~nih podro~jihìvljenja.

OO ppoosseebbnniihh ssoocciiaallnniihh pprrooggrraammiihh ggoovvoorrii ttuuddiiPPrraavviillnniikk oo mmeerriilliihh iinn ppooggoojjiihh zzaa uuppoorraabboo ssrreeddsstteevvFFuunnddaacciijjee zzaa ffiinnaanncciirraannjjee iinnvvaalliiddsskkiihh iinn hhuummaannii--ttaarrnniihh oorrggaanniizzaacciijj vv RReeppuubblliikkii SSlloovveenniijjii..

V 2. ~lenu pravilnika je opredeljeno: FIHO financira oziroma sofinancira:• izvajanje posebnih socialnih programov in

storitev invalidskih organizacij in programovhumanitarnih organizacij za re{evanje socialnihstisk in teàv oziroma re{evanje socialnih potrebposameznikov.

BBoolljj ppooddrroobbnnoo oopprreeddeelljjuujjee ffiinnaanncciirraannjjee ppoosseebbnniihhssoocciiaallnniihh pprrooggrraammoovv NNaavvooddiilloo zzaa uuppoorraabboo mmeerriillpprrii oocceennjjeevvaannjjuu ffiinnaann~~nnoo oovvrreeddnnootteenniihh lleettnniihhddeelloovvnniihh pprrooggrraammoovv iinnvvaalliiddsskkiihh iinn hhuummaanniittaarrnniihhoorrggaanniizzaacciijj:: ppoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammii ssoo ddooppoollnniillnnii pprrooggrraammiijjaavvnnii sslluu`bbii,, kkii jjiihh iizzvvaajjaajjoo iinnvvaalliiddsskkee oorrggaanniizzaacciijjeevv sskkllaadduu zz zzaakkoonnoomm oo iinnvvaalliiddsskkiihh oorrggaanniizzaacciijjaahh.. PPoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammii mmoorraajjoo bbiittii ssttrrookkoovvnnoopprriipprraavvlljjeennii iinn uutteemmeelljjeennii tteerr mmoorraajjoo vvsseebboovvaattiinnaattaann~~nnoo oopprreeddeelljjeennoo vvsseebbiinnoo,, nnaammeenn iinn cciilljjee tteerrkkrriitteerriijjee zzaa kkoorrii{{~~eennjjee.. PPoosseebbeejj nnaattaann~~nnoo jjee ppoottrreebb--nnoo vv ppoosseebbnniihh ssoocciiaallnniihh pprrooggrraammiihh ddoolloo~~iittii cciilljjnnoosskkuuppiinnoo,, kkii jjiihh bboo kkoorriissttiillaa,, nnaa~~iinn iizzvvaajjaannjjaa ppoosseebb--nniihh ssoocciiaallnniihh pprrooggrraammoovv,, ~~aass ttrraajjaannjjaa pprrooggrraammoovv iinnnnjjiihhoovvoo ffiinnaann~~nnoo vvrreeddnnoosstt.. PPoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprroo--ggrraammee mmoorraa vvooddiittii ssttrrookkoovvnnoo uussppoossoobblljjeennaa oosseebbaa zzuussttrreezznnoo oopprraavvlljjeenniimm ssttrrookkoovvnniihh iizzppiittoomm iinn rreeffeerr--eennccaammii zzaa vvooddeennjjee ppoosseebbnniihh ssoocciiaallnniihh pprrooggrraammoovv..OObb kkoonnccuu vvssaakkeeggaa iizzvveeddeenneeggaa ppoosseebbnneeggaa ssoocciiaallnnee--ggaa pprrooggrraammaa ssee iizzvveeddee eevvaallvvaacciijjaa oozz.. ssee uuggoottaavvlljjaauu~~iinnkkoovviittoosstt iinn uussppee{{nnoosstt iizzvveeddeenneeggaa ppoosseebbnneeggaassoocciiaallnneeggaa pprrooggrraammaa.. PPoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammii mmoorraajjoo iimmeettii nnaavveeddeenneevvssee zzggoorraajj nnaa{{tteettee eelleemmeennttee,, ddaa ssee jjiihh llaahhkkoo oopprree--ddeellii kkoott ppoosseebbnnee ssoocciiaallnnee pprrooggrraammee.. êe tteehh eellee--mmeennttoovv nniimmaajjoo,, nniissoo ppoosseebbnnii ssoocciiaallnnii pprrooggrraammiitteemmvvee~~ llee pprrooggrraammii oozziirroommaa ddeejjaavvnnoossttii iinnvvaalliiddsskkeeoorrggaanniizzaacciijjee..

POSEBNI SOCIALNI PROGRAMIZDVIS IN DRU[TEV VOJNIH INVALIDOVIZ SREDSTEV FIHO IN DR@AVNEGAPRORAÛNA ZA LETO 2008

IZ SREDSTEV FIHO:ZDVIS bo v letu 2008 izvajala naslednje posebnesocialne programe:1. integracija te`kih, socialno ogroènih in social-

no izklju~enih vojnih invalidov v kulturnodru`beno ìvljenje,

2. usposabljanje prostovoljcev za delo z vojnimiinvalidi,

3. posebna informativna in zalo`ni{ka dejavnostvojnih invalidov ter informiranje javnosti opoloàju vojnih invalidov,

4. ohranjevanje psihofizi~ne kondicije vojnihinvalidov z rekreacijo

Dru{tva vojnih invalidov bodo v letu 2008 izvajalanaslednje posebne socialne programe. 1. ohranjanje zdravja vojnih invalidov v naravnih in

klimatskih zdravili{~ih z dvema fizioterapijama,2. integracija te`kih, socialno ogroènih in social-

no izklju~enih vojnih invalidov v kulturnodru`beno ìvljenje,

KAJ SO POSEBNI SOCIALNI PROGRAMI?

➪


na{e vezi aktualno

6

3. konkretna in neposredna nega in fizi~na pomo~vojnim invalidom na domu,

4. posebna pomo~ s tehni~nimi pripomo~ki, obno-va bivalnih prostorov in pomo~ vojniminvalidom v te`kih socialnih in zdravstvenihteàvah,

5. skrb za psihofizi~no kondicijo vojnih invalidovz rekreacijo,

6. posebna informativna in zalo`ni{ka dejavnostvojnih invalidov,

7. usposabljanje prostovoljcev za pomo~ inobvladovanje ivljenjskih situacij vojnih invalidov.

8. usposabljanje vojnih invalidov za premagovanjeìvljenjskih teàv,

9. klubske aktivnosti.

Dru{tvo lahko izvajala le en ali pa vse na{teteposebne socialne programe.IZ SREDSTEV DR@AVNEGA PRORAÛNAbodo zveza in dru{tva vojnih invalidov izvajalanaslednja posebna socialna programa: 1. sofinanciranje programov dru{tev vojnih invali-

dov na podro~ju socialno – zdravstvenega varstva 2. ohranjevanje tradicij. Vladimir Pegan

ZDCIVS V FIESI IN PODKORENU ZDRU@IL»PRIJETNO S KORISTNIM«

V skladu z na~rtom dela ZDCIVS za leto 2007 jezveza organizirala in izvedla dve tridnevni de-lavnici za civilne invalide vojn. Delavnic, ki stabili septembra v domu »Pri meja{u« na Koren-skem sedlu in oktobra v hotelu Fiesa, se je ude-leìlo 19 invalidov in 5 druìnskih ~lanov iz vsehmedob~inskih dru{tev. Poleg vsebin s podro~jamedsebojnih odnosov in komunikacije, je bilpoudarek tudi na skrbi za zdravje. Udeleènci sotako poslu{ali tudi predavanje o zdravilnih zeli{-~ih, udeleìli so se vodenih sprehodov in vodenevadbo v bazenu Strunjan. Delavnice je vodilaNata{a Kogoj – tajnik ZDCIVS, sodelovali pa sotudi zunanji strokovni sodelavci. Udeleènci sobili s takim na~inom dela izjemno zadovoljni inso po zaklju~ku izrazili èljo po {e ve~ tovrstnihdruènjih, v katerih se»prijetno zdruì s korist-nim«.

V novembru je zveza or-ganizirala tudi predavanjena temo »Demenca«, kiga je vodil zunanji stro-kovni sodelavec Joè[krlj. Predavanje je bilonamenjeno predvsem ak-tivistom v dru{tvih, saj sooni tisti, ki se v prvi vrstisoo~ajo s to problematiko,saj se nanje po nasvetobra~ajo tako svojci kotinvalidi sami. Predavanjase je udeleìlo 15 invali-dov iz vseh medob~inskihdru{tev.

Nata{a Kogoj Takole nasmejani so bili zadovoljni udele?enci delavnice za civilne invalide vojn v fiersi.

Zdravo ìvljenje se za~ne z zdravo prehrano.


7

na{e vezi aktualno

Poobla{~eni predstavniki reprezentativnih in dru-gih invalidskih organizacij, ki delujejo na dràvniravni, so se sestali 21. septembra 2007 v Grandvidhotelu na Lavrici pri Ljubljani ter na podlagi po-godbe o ustanovitvi in delovanju Nacionalnegasveta invalidskih organizacij Slovenije, ki so josklenile invalidske organizacije v februarju 2005,sprejeli sklep o ustanovitvi Zveze reprezentativ-nih in drugih invalidskih organizacij, ki deluJejona dràvni ravni, ki bo delovala pod imenom NNaa--cciioonnaallnnii ssvveett iinnvvaalliiddsskkiihh oorrggaanniizzaacciijj SSlloovveenniijjee((ookkrraajj{{aavvaa NNSSIIOOSS))..

Konstitutivne skup{~ine NSIOS se je udeleìlo 34poobla{~enih predstavnikov (od 37 mo`nih) iz 20reprezentativnih in drugih invalidskih organizacijin ve~je {tevilo gostov, predvsem predsednikov intajnikov invalidskih organizacij – ustanoviteljic,ki niso poobla{~eni predstavniki svojih organiza-cij v skup{~ini NSIOS.

Poobla{~ena predstavnika ZDCIVS na skup{~inista bila Franc Donko in Adolf Viden{ek, izZDVIS pa Boris Fras in Ivan Pivk.

Poleg sklepa o ustanovitvi NSIOS-a kot pravneosebe zasebnega prava, je skup{~ina sprejela Sta-tut NSIOS-a kot temeljni akt, Poslovnik o delu or-ganov NSIOS-a in nekaj splo{nih aktov, ki so po-trebni za delovanje NSIOS-a.

Udeleènci skup{~ine so obravnavali poro~ilo orazvoju organiziranega sodelovanja invalidskihorganizacij Slovenije, dose`kih skupnega delova-nja in izzivih za prihodnost, ki ga je pripravil Bo-ris [u{tar{i~, predsednik Sveta invalidskih organi-zacij Slovenije (SIOS). Ocenjeno je, da za~etkiorganiziranja invalidov in delovanje invalidskihorganizacij v Sloveniji segajo v ~as pred prvo sve-tovno vojno, svoj razcvet pa je doìvela v zadnjih50 letih. Invalidske organizacije povezane v koordinacij-skem odboru, od 1991 leta pa v SIOS so odlo~il-no vplivale na pravno ureditev pravic in varstvainvalidov ter na izvajanje invalidske politike vSloveniji. Glede tega je Slovenija primerljiva zdrugimi dràvami.

V sve~ani izjavi za javnost, ki je bila soglasnosprejeta, skup{~ina pozitivno ocenjuje doseènoraven invalidskega varstva v Sloveniji, opozarjapa tudi na pomanjkljivosti in na nekatere neza-

dostno urejene zadeve, ki so ìvljenjskega pome-na za invalide.

Izjava vsebuje tudi pomembno ugotovitev, dadopolnjevanje sistemske zakonodaje o pravicahinvalidov verjetno ne bo nikoli dokon~ano delo.

Skup{~ina je sprejela ugotovitveni sklep o potrdi-tvi sestave upravnega odbora ter izvolila ~lane~astnega razsodi{~a in ~lane nadzornega odboraNSIOS.

Za predsednika NSIOS je izvoljen Boris [u{tar-{i~, predsednik dru{tva distrofikov Slovenije indràvni svetnik, za podpredsednika pa sta izvolje-na Stane Pade`nik, predsednik ZDSSS in Dragu-tin Novak, predsednik ZDIS.

Glavni tajnik NSIOS je [tefan Ku{ar.

Nacionalni SIOS ni nekaj povsem novega v slo-venskem invalidskem gibanju. @e doslej je polnih16 let uspe{no deloval SIOS, ki pa ni imel statusapravne osebe. Izku{nje iz delovanja SIOS bodozanesljivo koristne za delovanje NSIOS.

Z formalnim konstituiranjem oziroma ustanovi-tvijo NSIOS-a je zaklju~ena {e ena etapa v razvo-ju slovenskega invalidskega gibanja.

V NSIOS povezane invalidske organizacije bodo{e bolj enotno in usklajeno nastopale v civilnemdialogu z dràvnimi organi, ustanovami in civilnodru`benimi organizacijami v prizadevanjih za {evi{jo raven varstva pravic in za{~ite invalidov terzagotovitev pogojev za neodvisno ìvljenje inva-lidov.

NSIOS je prostovoljno, nepridobitno in nestran-karsko zdruènje invalidskih organizacij, ki zasto-pa interese vseh slovenskih invalidov.

NSIOS deluje javno.

Poslanstvo, cilji in naloge NSIOS so opredeljeni vStatutu. Cilji delovanja NSIOS so skladni z na~e-li varstva invalidov in dolo~ili dokumentov OZN,Evropske unije, Deklaracije o ~lovekovih pravi-cah, Deklaracij o pravicah invalidov ter Sloven-sko zakonodajo o varstvu in pravicah invalidov.

Ivan Pivk

NACIONALNI SVET INVALIDSKIH ORGANIZACIJSLOVENIJE


na{e vezi aktualno

8

Po ve~ kot treh letih se je delegacija civilnih invalidovvojn iz Bosne in Hercegovine ponovno odzvala vabiluna{e Zveze, tako da sta se delegaciji obeh zvez sre~aliv dneh med 2. in 4. oktobrom letos. V razgovorih sonas na{i kolegi seznanili, da je nivo varstva civilnihinvalidov vojn v BiH na zelo nizki ravni, saj prejema-jo civilni invalidi v BiH le 50 odstotkov prejemkovvojnih invalidov. Nedvomno je raven varstva pogoje-na tudi z gospodarskimi razmerami v BiH. Po ve~letih so letos prvi~ prejeli dolo~ena sredstva za delo-vanje organizacije, kar je bil tudi razlog, da se predtem toliko let nismo sre~ali. Upajo, da se bo situacijapo~asi normalizirala in jim omogo~ila nemoteno delov prid vseh civilnih invalidov vojn BiH.

Poleg sre~anja delegacij smo organizirali tudi pri-jateljsko sre~anje {ahistov, v katerem so sodelovali{tirje {ahisti iz vsake zveze. na{i kolegi iz BiH-a sobili uspe{nej{i saj so z lahkoto premagali na{e{ahiste. êstitke veljajo vsem udeleèncem, saj jebil namen sre~anja predvsem druènje, spoznavan-je drug drugega in razmer, v katerih ìvimo indelamo in ne tekmovanje.

Nata{a Kogoj

Razlog, da so civilni invalidi BIH-a slovenijo obiskali {ele letosje tudi ta, da do sedaj niso prejemali sredstev za delo Zveze.

OBISK DELAGACIJECIVILNIH INVALIDOVVOJN IZ BiH

NNAA[[EE VVEEZZII ––

VVEEZZ ZZ DDRRUU[[TTVVII IINN

ZZVVEEZZOO

Prednovoletni ~as je izkoristil tudi

Svet glasila Na{e vezi, ki se je se-

stal na seji, na kateri je pregledal

delo uredni{kega odbora v letu, ki

se izteka. Prisotni predstavniki ci-

vilnih Donko, in voja{kih vojnih inva-

lidov, so sogla{ali, da je viden na-

predek, saj je uredni{tvo sledilo

smernicam za~rtanih na prvi seji

sveta. Naloga Na{ih vezi tako med

drugim ostaja obve{~anje o teko-

~ih zakonodajnih, socialnih in dru-

gih zadevah, ki se dotikajo ìvljenj

invalidov, seznanjanje z nalogami

dru{tev in mo`nostmi, ki jih nudijo

~lanom, informiranje o dejavnostih

dru{tev in predstavljanje ìvljenja v

dru{tvih, kamor sodijo tudi dose`ki

posameznih ~lanov. Tako Svet kot

Uredni{tvo si èlite ve~ odziva bral-

cev in nekoliko ve~ sodelovanja po-

sameznih dru{tev, ki jih je preredko

sli{ati.AA..KK..KK..

JJeessttii jjee eeddeenn oodd {{ttiirriihh cciilljjeevv ~~lloovveekkoovveeggaa ìivvlljjeenn--

jjaa;; kkaatteerrii ssoo oossttaallii ttrriijjee,, nniisseemm iizzvveeddeell nniikkoollii..

M. MONTAIGNE

LLaakkoottaa jjee nnaajjbboolljj{{aa zzaa~~iimmbbaa jjeeddii.. CERVANTES

TTiissttii,, kkii jjee ss ppoollnniimm èellooddcceemm,, ssaamm sseebbii kkoopplljjee

ggrroobb zz llaassttnniimmii zzoobbmmii..

Tur{ki pregovor

MMiizzaa nnaamm ooddvvzzaammee vvee~~ kkoott llooppoovv.. HERBERT

SS kkrruuhhoomm ssoo vvssee àalloossttii mmaannjj{{ee.. CERVANTES

NNaasslliikkaanneeggaa hhlleebbaa nnee mmoorree{{ ppoojjeessttii..

Korejski pregovor

@@eellooddeecc,, kkii jjee rreeddkkoo pprraazzeenn,, ssoovvrraaìi oobbii~~aajjnnoo

hhrraannoo.. HORACIJ


9

na{e vezi aktualno

Na pobudo ZDVIS sta se dne 20. 11. 2007 v Ljub-ljani, na sedeù zveze sestali delegacija ZDVIS, kiso jo predstavljali predsednik Ivan Pivk, predsednikkomisije IO ZDVIS za mednarodno sodelovanje Jo-è Rom{ak ter tajnik Zveze Vladimir Pegan in dele-gacija Zveze vojnih invalidov, vojnih vdov in vojnihsirot Madàrske, ki so jo zastopali predsednik JózsefIpacs, namestnik predsednika József Bagyal in glav-na tajnica Terézia Töröcsik. Glavna tema uradnega dela pogovorov je bil pravni,socialni in ekonomski poloàj vojnih invalidov, `r-tev vojne in uìvalcev pravic po zakonu o vojnih in-validih v Sloveniji in Madàrski ter njihova organi-ziranost. êprav je bilo to prvo sre~anje in zvezi dosedaj nista imeli stikov, so ~lani obeh delegacij so-glasno ugotovili, da so bili pogovori koristni. Dogo-vorili so se za nadaljnje sodelovanje med zvezama inza ponovno sre~anje prihodnje leto v Budimpe{ti.Predsednik ZDVIS Ivan Pivk je predstavil ustavnopravni poloàj vojnih invalidov in `rtev vojne vSloveniji ter ocenil, da je Slovenija razmeroma do-bro uredila za{~ito in varstvo vojnih invalidov indrugih `rtev vojne. Predstavil je tudi organiziranostvojnih invalidov v ZDVIS ter njeno delovanje. Taj-nik ZDVIS Vladimir Pegan je delegaciji iz Madàr-ske predstavil pravno za{~ito vojnih invalidov indruìnskih ~lanov po Zakonu o vojnih invalidih.Predsednik Zveze vojnih invalidov, vojnih vdov invojnih sirot Madàrske József Ipacs je predstavilpravno statusni in socialno ekonomski poloàj ma-dàrskih vojnih invalidov in `rtev vojne, in pove-dal, da poloàj in praviceupravi~encev ureja Za-kon o vojni oskrbi iz leta1994 in podzakonskauredba vlade, ki podrob-neje dolo~a na~in uve-ljavljanja pravic. Na Ma-dàrskem ìvi okoli11.300 vojnih invalidov,vojnih vdov in vojnih si-rot. Upravi~encev s sta-tusom vojnega invalidaje okoli 4.000. V dru{tvaje v~lanjenih okoli 3.700vojnih invalidov, od tegaokoli ~etrtina v Budim-pe{ti. Med vojne invalidespadajo voja{ki vojni in-validi, voja{ki mirnodob-ni invalidi in civilni inva-lidi vojne. V pravicah soizena~eni.Vojni invalidi so glede naodstotek zmanj{anja spo-

sobnosti (okvaro zdravja) razvr{~eni v pet rentnihrazredov. Najni`ja priznana onesposobljenost zadelo je 25 odstotkov. Dràva je krivico popravila ti-stim vojnim oskrbovancem, ki so bili po predpisihveljavnih v letu 1944 upravi~eni do vojne rente. kerje bilo izpla~evanje rente v letu 1944 ukinjeno, je zzakonom o vojni oskrbi iz leta 1994 priznala pravi-co do enkratnega rentnega zneska. Vojna oskrba,kot jo opredeljuje zakon, je v pristojnosti ministrs-tva za obrambo. Na ministrstvu je poseben urad, kipomaga pri varstvu vojnih invalidov. Zveza sodelu-je z uradom in od katerega dobiva pomo~ (brezpla~-na pisarna, sredstva za mednarodno sodelovanje).Vojni invalidi, vdove in sirote so na Madàrskemorganizirani v dru{tva in Zvezo vojnih invalidov,vojnih vdov in vojnih sirot, ki je bila ustanovljenaleta 1992. Ob ustanovitvi so prevzeli ime zveze, kije bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, a odkonca druge svetovne vojne, do 1992 ta zveza nidelovala. Na Madàrskem deluje 132 krajevnihzdruènj – dru{tev, od tega 12 v Budimpe{ti. Le ne-kaj krajevnih dru{tev je registriranih v skladu z za-konom. Razlogi so predvsem starost ~lanov in po-manjkanje sredstev za delovanje.Namestnik predsednika József Bagyal je tudi pe-snik, ki je leta 2005 izdal pesni{ko zbirko. Na ne-formalnem druènju je prebral pesem, ki jo je pos-vetil o~etu in jo objavljamo v tej {tevilki na{ih vezi.József Bagyal nas je presenetil in napisal tudi pe-sem o dogajanju na delovnem sre~anju. Objavlja-mo tudi te pesmi. Vladimir Pegan

ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, VOJNIH VDOV INVOJNIH SIROT MAD@ARSKE NA SREÂNJU Z ZDVIS

Na sliki od leve proti desni: predsednik ZDVIS Ivan Pivk, predsednik vojnih invalidov MadàrskeIpacs József, glavna tajnica zveze Töröcsik Terézia, namestnik predsednika Bagyal József in tajnikZDVIS Vladimir Pegan.


na{e vezi aktualno

10

LLjjuubblljjaannsskkii ssppoommiinn

I.

Vlak sopiha, pokrajino pokriva sneg,

domovina je è dale~ za nami.

Misli nam drvijo, vlak stoji.

Veliko kilometrov je prevoènih, ~as hiti naprej.

II.

Vlak po~asi pelje, kilometri se mno ijo.

Postajali{~e Ljubljana. Vlak zavira,

dragi Prijatelji prihajajo sedaj,

s smehljajo~imi pogledi se zazrejo v utrujene potnike.

III.

Prijazen sprejem v hotelu,

predsednikova prijateljska beseda.

Stisk rok nam prija,

ob pija~i smo se veliko pogovarjali.

IV.

Ob polni mizi nam hrana dobro dene,

ob mnogih dobrinah je ivljenje veselo.

V kulturni sobi spanje prija,

lepih vtisov nas spominja.

V.

isto~a kopalnice je ble{~e~a,

hotelu pripada vsa ~ast.

Udobje povsod, na vsakem koraku,

vsa prednost pridnih rok.

VI.

Po nadstropjih hitro drvimo,

od~itavanje kartic bilo je potrebno.

Dvigalo spelje, zastonj je pritli~je,

malo gor, malo dol, enice ne najde.

VII.

Posvetovati smo se pri{li, ne klepetati,

z informiranjem si vrednote nabrati.

Skupaj razmi{ljati, kajti usoda nem je zdruèna,

pri vojni oskrbi je vsaka beseda dana.-

VIII.

Blizu {tiri ure smo se informirali,

s koristnimi izku{njami zapu{~amo Ljubljano.

Zahvaljujemo se za vso prijazno gostoljubje,

okusno hrano, prevajanje Simone.

IX.

Usoda nam je zdruèna, kajti borimo se za enak

cilj,

zdruènje naj nam postane vrednota.

Borimo se skupaj, na podro~ju vojne oskrbe,

na razburkanem morju vojnih oskrbovancev.

X.

Poslavljamo se, ~as obiska se je iztekel,

gospodu Predsedniku èlimo obilo sre~nih let.

Naj bo uspe{no, plodno tvoje delo,

v dru inskem ivljenju resni~na sre~a.

Ljubljana, 20. november 2007

BBaaggyyaall JJóózzsseeff,, uuppookkoojjeennii ssttoottnniikk

NNaammeessttnniikk pprreeddsseeddnniikkaa ZZvveezzee vvoojjnniihh iinnvvaalliiddoovv,,

vvoojjnniihh vvddoovv iinn vvoojjnniihh ssiirroott nnaa MMaadd aarrsskkeemm aavvttoorr

pprreeddllaa SSiimmoonnaa GGeerreenn~~eerr PPeeggaann

DDoommoolljjuubb SSppoommiinn nnaa oo~~eettaa

V mrzli zimski no~i,

stoji domoljub na straì.

Strelski jarek je mrzel, pust,

kjer {e toplote ni.

Zares (pri moji veri) so se veselili,

gospodje oficirji so se tam zabavali.

Belega kruha, ruma in drugega,

vina in ènsk nikoli ne zadostuje.

Tam dale~ so eksplozije,

bombe, krogle, ogenj in prekletstvo.

Z grozovitostjo pada blagoslov,

sli{i se smrtno je~anje in kriki.

Pol roke, pol noge in mnogo prekletstva,

granata je zadela strelni jarek.

Sanitarci z àlostjo,

prena{ajo veliko ranjencev.

Rusko zemljo preliva kri,

madàrski domoljub si otresa komolec.

Madàrska domovina, sladka domovina,

ali te bom {e jaz kdaj videl.

Mrzel veter piha,

sneg v o~i nam piha.

Roke in noge so mi ozeble,

pla{~ je è zdavnaj zapustil mene.

Nogo imam povito,

bojni tovari{ si prav tako otresa komolec.

Mrzel kraj Ruske zemlje,

smo si zaprli v globino srca.

Zakaj se moramo tukaj boriti,

vstran od druìne biti.

Zakaj prelivamo svojo kri,

komu je ta grozota v korist.

Zakaj so morali mnogi umreti,

v ovinku Don si ìvljenje vzeti.

Zakaj toliko sirot,

vojnih vdov, vojnih sirot.

Madàrski domoljub po~ivaj v miru,

dale~ na podro~ju Don-a.

Misel nam prihaja k tebi,

nikoli te ne bomo pozabili.

Kazincbarcika, 05. januar 2001

József Bagyalprevedla Simona Geren~er Pegan


11

na{e vezi aktualno

DR. PAVLA JERINA – LAH(15.02.1915- 12.11.2007)

Dragi na{i dr. Pavli v slovo!

Prim. dr. Pavla Jerina - Lah se je rodila v èlez-ni~arski druìni v Borovnici. Mladostna leta inleta za~etnega {olanja je preìvela v Borovnici inna Vrhniki. Vzgojena je bila v druìni s socialnim~utom in ~love{ko ljubeznijo, zato se je vpisalana medicinsko fakulteto v Ljubljani in jo dokon-~ala leta 1940 v Zagrebu. Delala je v Ljubljanskibolni{nici, kjer se je posve~ala kirurgiji, ki je bilanjena priljubljena stroka.Ob razpadu Jugoslavije in za~etku okupacije se jeè leta 1941 vklju~ila v delo OF in za~ela poma-gati prvim ranjenim partizanom. Jeseni leta 1943,po nem{ki zasedbi Ljubljanske pokrajine, je sku-paj s so{olko in prijateljico dr. Franjo Bojc zdra-vila ranjene partizane v bolni{nici v Ribnici. Do-ìvela je prvo sovra`no ofenzivo. Pri re{evanjuranjencev, sta bili obe zdravnici zajeti in po ve~-mese~nem zaporu izpu{~eni. Decembra 1943 stase pridruìli partizanom v {tabu 9. korpusa NOVna Lokvah.

@al je pri{el ~as, ko se moramo posloviti od dr.Pavle Jerine-Lah, partizanske zdravnice.Slovo od najdra`jih, s katerimi sem delil svojomladost, ustvarjalnost, po`rtvovalnost in trud zazmago in osvoboditev domovine, je bole~ in pol-no ~ustvenih spominov , veselja , strahu in upa-nja.

Spoznal sem jo januarja 1944, ko je pri{la v ko-maj zgrajeno barako za ranjence in prevzelavodstvo Partizanske bolni{nice, ki se imenovalapo njej – bolnica Pavla. Ob slovesu se mi vra~aspomin na ves ~as partizanstva v bolni{nici, v ka-teri sem okrevajo~i ranjenec postal njen sprem-ljevalec, pomo~nik, tovari{ in prijatelj. Bil je ~asveli~astnega doprinosa mlade zdravnice, ki je vskromnih barakah sredi Trnovskega gozda re{e-vala ìvljenja, laj{ala bole~ine in invalidnost ra-njenim partizanom. Prihajali so iz oddaljenih inbli`njih borb, okrvavljeni, izmu~eni, la~ni in pre-zeblih. Bili so borci za svobodo Primorske, osvo-bojeni ujetniki iz italijanskih in prebe`niki iznem{kih tabori{~, Rusi, êhi, Poljaki in Francoziter {tevilni italijanski antifa{isti iz italijanskihbrigad.Pri{li so v njeno partizansko bolnico, ki jo jevedno imenovala na{ dom, dom, v katerem so ra-njenci na novo zaìveli v varnem zavetju, polnemljubezni, skrbi, nege in po`rtvovalnosti dr. Pavlein njenih pomo~nikov, partizanskih bolni~ark inbolni~arjev. Dr. Pavla, na{a re{iteljica, je bila {i-rokega srca, ki ga je razdajala med ranjence. Ime-

la je topel, miren pogled, ki je dajal upanje in vli-val zaupanje ranjenim in bolnim partizanom.Mladi, okrevajo~i ranjenci , neuki medicinskevede, smo bili dele`ni osnovne zdravni{ke vzgo-je o negi in pomo~i. Postali smo bolni~arji, njenipomo~niki. Ves ~as vojne vihre nam je bila vzornjena strokovnost, po`rtvovalnost, ljubezen in~love{ka toplina, ki jo je razdajala preko 1.600ranjencem in bolnikom v {tevilnih postojankahbolni{nice.Ne{tete nem{ke ofenzive, katerih namen je bilodkriti in uni~iti varno zavetje ranjencev, so nare-kovale ne samo evakuacije in skrivanje ranjen-cev, pa~ pa {e ve~je napore in trud za njihovo var-nost. Bile so zgrajene sredi Trnovskega gozda,trikrat opu{~ene zaradi dekonspiracije in ponov-no zgrajene v te`ko dostopnih in varnih soteskahidrijskih gozdov. Koliko napornih pe{ poti sozahtevale od na{e Pavle, ki je hodila v oddaljenaskrivali{~a in okrevali{~a, in tudi tam oskrbova-la ranjence ter se nato vra~ala v centralno bolni-co. Dr. Pavlo je vzljubil ves primorski narod. Poi-menovali so jo – na{a legendarna zdravnica dr.Pavla . Njen doprinos k osvoboditvi Primorskebo ostal izpisan z zlatimi ~rkami.Dr. Pavla je bila vedno v sredi{~u spomina in pie-tete do padlih in ranjenih za svobodo Primorske.

Kmalu po osvoboditvi je bila preme{~ena vBeograd, kjer je organizirala transfuzijsko slu`boSrbije.


na{e vezi iaktualno

12

Ponovno sva se sre~ala v na{i Ljubljani, ona upo-kojenka, vendar polna mo~i in zagona, da v ìv-ljenju naredi {e kaj dobrega. Ustanovila je Sekci-jo partizanskega zdravstva Slovenskega zdravni{-kega dru{tva in desetletja kot predsednica zdru-èvala {e ìve~e partizanske zdravnike.Skrbno je preu~ila zgodovino nastanka, dela inorganizacijo partizanskega zdravstva na Sloven-skem, ki je bilo edinstveno v okupirani in pod-jarmljeni Evropi. Napisala je {tevilne strokovneprispevke, bogate z izku{njami partizanskegazdravstva, ki so {e danes lahko u~na snov mladihzdravnikov. Tako je nastal ob{iren strokovni ar-hiv partizanskih izku{enj, Pavlo pa so imenovaliza ~astno ~lanico Slovenskega zdravni{kegadru{tva. Sekcija in Pavlino dolgoletno predsedovaje stazdruìla in povezala partizanske zdravnike inspodbudila primorske rojake, ranjence, invalidein njihove svojce k obujanju in ohranitvi spomi-na na pot re{evanja ranjencev in invalidov iz bol-nice Pavla in Franja na letali{~e na Notranjskem,od koder so jih z zavezni{kimi letali prepeljali vurejene bolnice v Italijo.

Dr. Pavla ni nikoli pozabila na svoje ranjence, kiso tudi v poznih letih iskali pomo~. Na{la je ~asza obisk in pogovor z bolnikom in zdravnikom intako vlivala pogum in mo~ trpe~im. Imela je {iro-ko srce, ki bije tudi za druge, tako poznane kotnepoznane.

Dr. Pavla je ves povojni ~as v sebi nosila èljo, da~as, ki ga je doìvela v partizanski bolni{nici,opi{e v knjigi o ìvljenju ranjencev in njihovih

re{iteljev. S sr~nostjo in trudom je napisala knji-go Partizanska bolni{nica v Trnovskem gozdu,vanjo pa vklju~ila tudi prispevke ranjencev inosebja. Knjiga je bogat prispevek k zgodovinipartizanske sanitete na Primorskem. Imela je {eeno èljo, in sicer, da se tam kjer je stala parti-zanska bolnica sredi Trnovskega gozda, postavispominsko obele`je bolnici Pavla. @elji za posta-vitev spominskega obele`ja je prisluhnila Ob~i-na Idrija in ZB in dr. Pavla ga je odkrila avgusta1999, ob navzo~nosti {tevilnih prijateljev klubabolnice Pavla in Franja, {e ìve~ih ranjencev innjihovih svojcev, primorskih rojakov in borcev. Veder in vesel obraz na{e Pavle ob izpolnitvi nje-nih èlja so vsi navzo~i prisr~no pozdravili. Inbilo je zadnji~, ko je na{a Pavla aktivno podoìv-ljala prehojeno pot, pot po poteh Trnovskegagozda, v katerem je zdravila in re{evala ranjenepartizane, jim vra~ala zdravje, mir in dajala za-vetje. Izpolnila je svoje poslanstvo, svoje èlje inhrepenenja. Izmu~eno telo je mirno zaspalo.

Za njene zasluge v NOB je bila progla{ena za~astno ob~anko ob~in Idrija in Logatec, bila jenosilka Spomenice 1941 in {tevilnih dràvnih indru`benih odlikovanj.

Dr. Pavla je imela mo~, pogum, vztrajnost in {i-roko in polno srce ljubezni do vsakogar, ~igarìvljenje je bilo ogroèno in je bil potreben po-mo~i. Hvala, na{a legendarna zdravnica dr. Pavla,za vse dobro, kar si storila. Lahka naj ti bo zem-lja v doma~em Loù.

Ivan Cibic

SSppoo{{ttoovvaannii bbrraallccii,,

V prispevku Janeza Gradi{nika »Spomini

na nepozabljenega prijatelja«, ki je objav-

ljen v 32. {tevilki Na{e vezi, na 16. stra-

ni, se je prikradla zgodovinska neto~-

nost, ki jo je uredni{ki odbor spregledal.

V besedilu je med drugim zapisano

»Opremljena s popolno bojno opremo in

v novih uniformiranih sta (Franc Hor-

jak in Anton Verdinek, op.ur) z ladjo pri-

plula v Bari in nato decembra leta

1943 v Dubrovnik. Tam so ju sprejeli

partizani in ju razporedili v 14. divizijo,

ki se je podala na pohod v Slovenijo«.

Zgodovinsko dejstvo je, da je bila 14.

slovenska partizanska divizija ustanov-

ljena v Sloveniji, kjer se je med drugo

svetovno vojno tudi bojevala. Na ob-

mo~ju Dubrovnika (Dalmacija) ni bila ni-

koli. Na pohod na [tajersko je krenila iz

rajona Suhorje v Beli Krajini, ne pa iz

okolice Dubrovnika.

Bralce prosimo, da to upo{tevajo.

UUrreeddnnii{{kkii ooddbboorr


13

na{e vezi v premislek

IMETI 70 LET IN OSTATI V FORMI

IImmaamm kkaarr nneekkaajj zznnaanncceevv iinn zznnaannkk,, kkii jjiimm ttee`kkoo ddoolloo~~ii{{ssttaarroosstt,, ~~ee nnee vvee{{ kkoolliikkoo ssoo vv rreessnniiccii ssttaarrii.. IIzzgglleeddaajjoottaakkoo ddoobbrroo,, ddaa zz llaahhkkoottoo ppoommiissllii{{,, ddaa ssoo mmaalloo ppoodd 6600..PPaa nniissoo,, ssaajj ttoo ddookkaazzuujjeejjoo nnjjiihhoovvii ooddrraassllii oottrrooccii,, kkii ssoo eeddoollggoo ~~aassaa zzaappoosslleennii,, ddaa oo vvnnuukkiihh sspplloohh nnee ggoovvoorriimm..Ne zahtevamo, da enako po~nete tudi vi, pravimosamo, da s primerno skrbjo zase lahko veliko naredimo.Ta se za~ne pri razmi{ljanju o sebi, nadaljuje se prizdravi in primerni prehrani in kon~a z vsakdanjim giba-njem. Tudi mi si lahko privo{~imo vse troje: razmi{lja-nje o sebi, primerno prehrano ter dovolj gibanja. Naprvo mesto bomo dali razmi{ljanje o sebi.

Kako pozitivno razmi{ljati o sebi, ljudeh kinas obkroàjo in dogodkih, ki nas zadevajo.Vsak od nas je svet zase – s svojimi mislimi, hotenji, e-ljami. Dosegli in presegli smo mejo sedemdesetih let instopili è malo ~ez. Vedno pogosteje razmi{ljamo o re-zultatih svojega ìvljenja. Vedno ve~jo vrednost dajemoudobju in varnosti. Nove, ve~je odlo~itve nam ne gredozlahka od rok, pa ~eprav morda s svojim ìvljenjem ni-smo ~isto zadovoljni. Prilo`nosti, ki se nam ponujajo,skrbno tehtamo in izku{nje iz preteklosti jim dajejo po-men in teò. Odlo~itev ne sprejemamo hitro, te`ko spre-minjamo ute~enost, ker je, tako kot je, najbolj udobnopa ~eprav morda ne najbolje. Gotovo smo se è kdaj za-lotili, da komaj ~akamo jutri{nji dan. Vsakdan, ~epravurejen, nas velikokrat ne zadovoljuje ve~. @elimo sisprememb, radi bi nekaj spremenili na sebi, pa si neupamo. Re~emo si – bomo jutri, naslednji mesec, ~e neletos pa drugo leto. In ìvljenje gre mimo, nam pa ved-no kaj manjka. Se nam zdi to smisel ìvljenja? Mar ni potrebno ìvetivsak dan v popolnosti in uìvati v njem? Kdor je priomenjeni starosti naredil korak vstran in ne te~e v isti~redi, kdor si je upal, je velikokrat osamljen v svojihprizadevanjih »biti druga~en, ne te~i s ~redo, upati si«.V dana{njem razburkanem svetu, kjer je edina stalni-ca sprememba, ni ni~ ve~ dokon~no, samo po sebiumevno. Na poti druga~nosti se pojavlja veliko teàv,o katerih nas niso davne {ole ni~ nau~ile. Star{i tudive~inoma ne, ker za to ni bilo potrebe in ~asa. Prednami so nove naloge, ki jih vidimo prvi~ in trepeta-mo, ali jim bomo kos. V ~asu, v katerem ìvimo èveliko dlje kot generacije pred nami, naj resni~no po-zitivno razmi{ljanje ne bo le fraza. Tako razmi{ljanjene ignorira negativnih stvari, ki se pojavljajo ob vsa-ki novosti, ki nas zadeva, temve~ nas usmerja, da smodovzetni za svetlobo, ki je v {e tako te`kih situacijahvedno pri`gana. Vidi jo vsak, ki jo èli videti. Nobe-na stvar ni samo bela ali ~rna ampak so {e vsi vmesniodtenki. Vsako »negativno« izku{njo lahko obrnemosebi v prid, ~e se le potrudimo in najdemo v njej ne-kaj pozitivnega. To seveda ni lahko storiti. Predstav-ljajmo si na{e ìvljenje kot maraton. Preden ga pre-magamo, moramo vloìti veliko napora in preìvetitako lahke kot te`ke trenutke. Tudi v na{em ìvljenjuje tako. Veliko napora in te`kih trenutkov, potem pa

zadovoljstvo ob prihodu na cilj. Tako vloèn trud lo-~uje zmagovalce od poraèncev in spremlja vse do-se`ke in uspehe. To je najbolj{a in preizku{ena pot.

Prehrana in gibanjeZ zdravo prehrano in primernim gibanjem je na{e telolahko {e dolgo ~vrsto in gib~no. Ne sprejmimo dejstvao svojih letih kar tako, v smislu »sedaj sem pa è v se-demdesetih in je ~as, da se primerno oble~em, umirim,da delam to, kar se »spodobi«. Notranje dobro po~utjenam bo narekovalo tudi spro{~en zunanji videz, zato neoklevajmo, ko se odlo~amo za »mladostne« dejavnostiin opremo, ki spada zraven. Antioksidanti, o katerih vzadnjih letih veliko sli{imo, in ki delujejo preko DNK-ja, naj bi varovale pred raznimi boleznimi in prepre~e-vale staranje celic. Veliko jih najdemo v sadju in zele-njavi, temni ~okoladi (z najmanj 70 odstotkov kakavo-vega masla), vinu in {e v mnogih drugih ìvilih narav-nega izvora. Kak{no prehransko pregreho z manj zdra-vimi snovmi si seveda lahko privo{~imo. Vendar ne po-zabimo, da je treba poskrbeti tudi za dogajanje, ki semu re~e »kurjenje« ma{~ob. To bomo najla`je storili stelovadbo oziroma gibanjem. Pogled v ogledalo bokmalu obetaven. Da ne govorimo o psihi~nem po~utju!Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s du{evnim zdravjempredlagajo, da ~im ve~ ~asa preìvimo v naravi. Predla-gali so sprehajanje oziroma pohodni{tvo. Tako imeno-vana »ekoterapija« naj bi pomagala mnogim ljudem zdu{evnimi teàvami. Tisti dovolj pogumni in gib~ni, silahko privo{~imo tudi ve~ intenzivnega gibanja. ê dosedaj niste po~eli ni~ fizi~no intenzivnej{ega, sedaj paste sprejeli odlo~itev, da to slabo navado spremenite, senajprej odpravite k osebnemu zdravniku. Zaupajte musvojo odlo~itev, prosite ga za pregled in gotovo vam boz navdu{enjem stal ob strani.

[portne dejavnosti v na{ih dru{tvihNedvomno sta rekreacija in {port pomembna dejavnikapri ohranjevanju na{ega zdravja in psihofizi~ne kondi-cije tudi po sedemdesetem letu na{ega ìvljenja. Dru{-tva Civilnih invalidov vojn, katerih ~lani smo, nam sko-zi strokovne programe omogo~ajo predvsem rekreativ-no vadbo in pohodni{tvo prilagojeno stopnji na{e inva-lidnosti in starosti posameznega ~lana. S tem progra-mom se èlimo izogniti socialni izolaciji, neaktivni sta-rosti in depresivnemu razpoloènju. [portne dejavnostiso veliko bolj zabavne in prijetne, ~e potekajo v skupi-ni. Marsikateri ~lan se vklju~i v te dejavnosti tudi zara-di druènja. V okviru programa na{a dru{tva organizi-rajo rekreativno vadbo v plavanju, kegljanju, streljanju,balinanju, {ahu in vrtnem kegljanju ter aktivnem po-hodni{tvu. Dru{tva omogo~ajo vklju~evanje svojimzainteresiranim ~lanom v vsa medob~inska, regijska inrepubli{ka tekmovanja, ki jih razpisujejo Mestni sekre-tariati za {port invalidov v posameznih mestih, sedeìhdru{tev ali posamezne invalidske organizacije. Ni pravega razloga, da bi ne bi tudi pri 70 letih bili vformi! Zdravko Zore


na{e vezi mnenja

14

NI^ O INVALIDIH BREZINVALIDOV

Poloàj invalidov v Sloveniji ni ni~ kaj ro`nat, nakar so posamezna dru{tva invalidov pristojne orga-ne è velikokrat opozorila. Res je sicer, da je bilo zainvalide kar precej storjenega, vendar {e vedno nedovolj. Ne smemo spregledati, da se ekonomske insocialne razmere spri~o {tevilnih sprememb za tiste,ki ìvijo pod minimalno ìvljenjsko ravnijo, spremi-njajo na slab{e, in da se to dogaja ne le dràvljanomz nizkimi dohodki, ampak tudi invalidom. Invalidi smo se zato odlo~il tudi druga~e ukrepati.Po vsej Sloveniji smo nedavno pristopili k podpiso-vanju dveh izjav. Ena se nana{a na organiziranjeNacionalnega sveta invalidov Slovenije, druga pa natesnej{e sodelovanje z EU-jem. S prvo se podpisni-ki zavzemajo za tak{no Slovenijo, v kateri so inva-lidi integrirani na vseh ravneh dru`be, in za delova-nje dru`be po na~elu: »Ni~ o invalidih, brez invali-dov«. V tem smislu invalidi terjamo, da se to na~e-lo uresni~uje tako, da se bo poznalo tudi v praksi. Vokviru druge pobude naj bi v Sloveniji zbrali podpi-se podpore dràvljanov in se pribliàli EU-ju, kjerso pravice invalidov za{~itene z u~inkovito zakono-dajo, ki nasprotuje vsem oblikam diskriminacije inzagotavlja polno vklju~enost v dru`bo ve~ kot 50milijonov invalidov Evrope. Res je, da so temeljnepravice invalidov dolo~ene v ustavi in drugih pred-pisih, veliko vpra{anje pa je, ali se tudi izvajajo.Problemi invalidov so specifi~ni, zato je treba k raz-re{evanju teàv vedno pristopati z ustrezno pozor-nostjo in skrbjo. Tega pa je vedno manj. Kdaj pakdaj na{e teàve re{ujejo neìvljenjsko, po birokrat-ski liniji najmanj{ega odpora in mnogokrat celobrez na{e navzo~nosti. O~itajo nam, da smo invali-di socialna kategorija, neke vrste socialni podpiran-ci. To ne drì, saj smo npr. vojni invalidi tako medvojno kot po njej nosili precej{nje breme dru`be.Sedaj, ko so nam po{le mo~i in nas izdaja zdravje,ko bi potrebovali veliko ve~ pomo~i in razumeva-nja, pa se zdi, kakor da nas ni, kot da smo nepotreb-no breme. Vsekakor je treba pogledati globlje v do-gajanja na podro~ju invalidske zakonodaje. Dejstvoje, da se bolj in bolj zmanj{uje zainteresiranost po-sameznih dràvnih organov, in menim, da se temelj-ne pravice invalidov zoùjejo, posebej ker smo vsedo sedaj ve~inoma potrpe`ljivo sprejemali raznautemeljevanja pristojnih organov, da je pa~ trebavar~evati, biti skromen…Invalidi {e kako dobro razumemo teàve na{e drà-ve, ki jih ob~utimo skupaj z drugimi dràvljani. Kerje na{a mera potrpe`ljivosti polna, smo se odlo~iliza podpis obeh omenjenih izjav, ki sta nekak{enprotest in zahteva, da se glas invalidov sli{i ne samov Sloveniji in pa povsem prostoru EU-ja.

Drago Miklavec

[E ENKRAT O STATUSU CIV

O statusu civilnih invalidov vojn smo èmnogokrat govorili in razpravljali na raz-li~nih ravneh v dru{tvih in zvezi, sre~anjihipd. Najprej smo ga obravnavali kot svojs-tvo CIV-ov glede na prve in vse naslednjezakone o varstvu civilnih invalidov, nikolidoslej pa nismo uspeli dose~i soglasja opriznanju svojstva invalidnosti (statusa)CIV od nastanka invalidnosti naprej, am-pak vedno le od izdaje prve upravne odlo~-be, kar je upravno - pravno razumljivo, nipa naravno. Status je pogojen in se vedno veè na nasta-nek dejanskega stanja. Status ~lana katere-koli in kakr{nekoli dru`bene organizacije,zdruènja kot so npr. status vojaka, polici-sta, sodnika, uradnika, delavca ali {tudenta,pridobi posameznik v trenutku sprejema vzdruènje in izpolnitve pogojev. Katolikipostanemo s krstom, vojni ujetnik pa posta-ne vojak takoj po zajetju in ne ~ez petdesetlet. Civilni invalidi vojn smo leta 1997 prejelipotrdilo o statusu vojnega invalida. Potrdi-lo je izdala upravna enota na zahtevo stran-ke in se lahko uporablja za dokazovanjesvojstva. Potrdilo o statusu je izjemnegapomena, slabost in pomanjkljivost potrdilapa je odsotnost navedbe o ~asu nastanka in-validnosti oziroma dolo~ba o trajanju statu-sa, torej navedbe od kdaj naprej status te~e.ZDCIVS je na nedoslednost upravnih enotve~krat opozorila, poleg tega pa so biliopravljeni tudi ustrezni pogovori s pristoj-nimi dràvnimi organi, vendar odgovora nibilo. Tako ostaja pravno vpra{anje, ali smoCIV pridobili status invalida od izdaje potr-dila leta 1997, odprto in moramo se vpra{a-ti, kak{en status smo imeli pred tem.CIV-i smo 70-letniki, - kolikor nas {e je - kismo zaradi vojnih razmer ali posledic 2.svetovne vojne kot otroci utrpeli invalid-nost, ki jo prena{amo skozi vse ìvljenje.Invalidnost nas obremenjuje in nas onemo-go~a pri ve~ini ìvljenjskih mo`nosti, odpoklicnih do vseh drugih prilik, saj jih izobjektivnih razlogov ne zmoremo opravlja-ti ali se vanje vklju~evati.Predlog je, da v nadaljnjih razpravah boljodlo~no podpremo zahtevo, da upravnaenota potrdilo o statusu dopolni in prizna,da status civilnega invalida vojn velja oddatuma nastanka invalidnosti naprej.

Janez Zurc


15

na{e vezi iz na{ih dru{tev

V skladu z novim Zakonom o dru{tvih je zborsprejel nov Statut Dru{tva civilnih invalidov vojnPrimorske in obravnaval Osnutek plana za leto2008. Zbor ~lanov je v imenu Zveze dru{tev CIVSlovenije pozdravila Nata{a Kogoj in opravi~ilapredsednika Franca Donka, ki se na{ega sre~anjazaradi drugih obveznosti, ni mogel udeleìli. Vsvoji razpravi je podala materialni okvir, v katerembomo dru{tva in zveza delovali v prihodnjem letu.Seznanila nas je tudi s sklepom Skup{~ine inUpravnega odbora zveze glede prodaje dela nepre-mi~nin v Fiesi ter usmeritvi tako pridobljenih sred-stev. Dosedaj je bila najvi{ji organ dru{tva Skup{-

~ina, po novem pa bo to Zbor ~lanov, med pristoj-nostmi zbora pa so zlasti sprejemanje temeljnih ak-tov, poslovnega poro~ila in smernic za delo dru{-tva.

Zbor ~lanov smo izkoristili tudi za ogled Parka vo-ja{ke zgodovine v Pivki. Sprejel nas je podùpanJanez û~ek in nam predstavil ob~ino in smer raz-voja Parka. ^lani smo si z zanimanjem ogledalipark in kljub slabemu vremenu domov odnesli lepevtise na ta kraj. Dan smo zaklju~ili z druènjem obglasbi.

Ciril Habe

Skupinski posnetek na Trgu Evropa v Novi gorici, ki sega v dve dràvi, Slovenijo in Italijo. Zato je imelo {portno sre~anje v hoji tudisimbolni pomen.

^LANI DCIV PRIMORSKE SO SE SREÂLIV POSTOJNI

Predstavniki Dru{tva civilnih invalidov vojnPrimorske smo se 22. novembra na è drugemdelovnem razgovoru sestali s predstavniki itali-janskega Dru{tva civilnih `rtev vojne za Gori{kopokrajino. Predsednik italijanskega dru{tva OtelloDreossi je pozdravil vse navzo~e in jim povedal, daje novico o prvem, junijskem sre~anju, objavil njihovvsedràvni list Solidarieta, ki je sodelujo~im zaèleluspe{en potek sre~anja, namenjenemu opredelitvimo`nih to~k sodelovanja. Predsednik Dru{tva civilnih invalidov vojnPrimorske Ciril Habe je po pozdravo dejal, da jeupravni odbor dru{tva potrdil platformo prvih raz-govorov z junija letos. Obe strani sta ocenili, da je

bilo prvo sodelovanje dru{tev, na tekmovanju v hojina 5 km, v Novi Gorici zelo uspe{no. V nadaljevanju pogovorov so sogovorniki razpravl-jali o ve~ idejah in predlogih. Dogovorili so se, dabodo tudi v letu 2008 izvajali skupne aktivnosti, mednjimi nastop na Festivalu prostovoljstva v Gorici, kibo maja 2008, rekreativno-{portna sre~anja, sodelo-vanje predstavnikov na pomembnej{ih dru{tvenihdogodkih (skup{~ina, zbori in drugo.Predstavniki obeh dru{tev so sogla{ali, da naj bonadaljnje sodelovanje in medsebojno spoznavanjeprispevek k utrjevanju vezi ob nekdanji meji.

Ciril Habe

^LANI DCIV PRIMORSKE SO SE SREÂLI V POSTPRIMORSKICIV ZA UTRJEVANJE VEZI OB MEJI Z ITALIJO


na{e vezi iz na{ih dru{tev

16

Dru{tvo vojnih invalidov Slovenske Istre Koper kljubteàvam uspe{no zaklju~uje leto 2007. V zadnjemtromese~ju smo izvajali naloge, ki smo si jih zadali vsprejetem programu dela. Imeli smo dve redni in dvedopisni seji izvr{nega odbora. Sprejeli smo novposlovnik dela in vse pravne akte ter jih tako pri-lagodili novemu statutu in Zakonu o dru{tvih. Zeloaktivna je bila komisija za socialne zadeve.Predlagala je ve~ re{itev za zdravili{ko zdravljenje indodeljevanje pomo~i invalidom in drugim ~lanom, kiso jo nujno potrebovali. Vse predloge je izvr{niodbor sprejel soglasno. V decembru smo najve~pozornosti posvetili obisku bolnih in onemoglih~lanov, jih skromno obdarili in jim zaèleli sre~no,predvsem pa zdravo leto 2008. Tudi na ~estitke zaostale ~lane nismo pozabili. V tem tromese~ju smose na Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeveobrnili ss pro{njo, da nam pojasni vzrok neuskladitveinvalidnin za leto 2006. To obrazloìtev zahteva tudiUpravno sodi{~e iz Nove Gorice. Prav tako se je na{~lan obrnil na Ustavno sodi{~e, s pro{njo za ocenoustavnosti glede razvrstitve vojnih invalidov medsocialne podpirance. Vloga je bila sprejeta in dolo~enje sodnik poro~evalec, ki bo zadevo obravnaval. V prvem tromese~ju naslednjega leta nas ~aka veliko

dela. Januarja na~rtujemo druàbno sre~anje za vsena{e ~lane. Taka sre~anja so zelo zanimiva, saj se~lani malo razìvijo, sprostijo, obujajo spomine in obdobri hrani, pija~i, plesu in sre~elovu pozabijo nasvoje teàve. Prav tako nameravamo è v februarjuizvesti zbor ~lanov na{ega dru{tva po sekcijah, insicer v Kopru, Izoli in Piranu. Do 15. marca bomoorganizirali zbor ~lanov Dru{tva vojnih invalidovSlovenske Istre. Ves ~as bomo opravljali teko~ezadeve, med katerimi so priprava poro~il o opravl-jenem delu v letu 2007, program dela za 2008,zaklju~ni ra~un za l. 2007 in vsa ostala poro~ila, kijih bomo predlagati v sprejem zboru ~lanov dru{tva.Pri tem ne smemo pozabiti tudi na druge aktivnosti,{e posebej tistih, ki se dotikajo pomo~i ~lanom.Zavedati se moramo, da se na{e ~lanstvo stara, inpotrebuje vedno ve~ pomo~i. Na koncu si èlimo, inmislim, da podobno menijo tudi ostala dru{tva, da biè enkrat dokon~no re{ili vpra{anje prapora incelostne grafi~ne podobe dru{tev. Upamo, da bomo“zaradi staranja ~lanstva” uspeli, pred ukinitvijodru{tva.Vsem ~lanom dru{tev èlimo sre~no, zdravo inuspe{no leto 2008.

Janez Gori{ek

DVI SLOV. ISTRE: KAJ SMO IN KAJ BOMO [E NAREDILI

Zveza dru{tev vojnih invalidov Slovenije pripravljaizid fotografske monografije delovanja vojnih invali-dov, vojne oz. voja{ke sanitete in vsega, kar jepovezano z vojnimi invalidi v preteklem obdobju. Vzbirki èlimo zajeti fotografije dela in ìvljenja vojnihinvalidov, od za~etkov delovanja do dana{njih dni.Prikazali bi radi obdobje prve svetovne vojne, delo-vanje vojnih invalidov med vojnama, drugo svetovnovojno in obdobje po drugi svetovni vojni do danes.Vse, ki imate kakr{ne koli fotografije, pozivamo, danam jih po{ljete. Na ZDVIS bomo fotografijo pres-neli v ra~unalni{ko obliko in jo lastnikunepo{kodovano vrnili. Ob fotografiji zapi{ite tudi,kdo je na njej oziroma, kateri dogodek predstavlja.Fotografije nam lahko odstopite tudi v trajno last, insicer tako, da napi{ete, da brezpla~no predajatefotografijo Zvezi dru{tev vojnih invalidov Slovenije. Veseli bi bili, ~e bi nam poslali ~im ve~ fotografijstarej{ega datuma. Zvezi lahko odstopite tudikakr{no koli drugo gradivo ali material (stare~lanske izkaznice, zna~ke, in drugo), ki so povezaniz vojnimi invalidi oz. saniteto.

Fotografije oz. drugo gradivo ali material po{ljite naZZvveezzoo ddrruu{{tteevv vvoojjnniihh iinnvvaalliiddoovv SSlloovveenniijjee,,HHaaccqquueettoovvaa 44,, 11000000 LLjjuubblljjaannaa, lahko pa jih predatetudi mati~nemu dru{tvu, ki bo poskrbelo, da bodoslike prispele do nas. Vabljeni k sodelovanju!

ZVEZA DRU{TEV VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE

BO IMELA SVOJO 14. REDNO SKUP{~INO V

~ETRTEK, 20. MARCA 2008. ZDVIS

DRU{TVO VOJNIH INVALIDOV SEVERNE

PRIMORSKE NOVA GORICA OBVE{~A, DA BO

OB~NI ZBOR DRU{TVA V PETEK, 14. MARCA 2008,OB 9.00 URI V DIJA{KEM DOMU V NOVI GORICI.

Franc Anderli~ predsednik DVI

Severne Primorske Nova gorica

SKLIC LETNE SKUP{~INE DVI GORENJSKE

KRANJ BO 5.3.2008 OB 11.00 URI V SICRADOVLJICA, GRADNIKOVA 1. Joè Rom{ak

VABIMO K SODELOVANJU PRI PRIPRAVIFOTOGRAFSKE MONOGRAFIJE VOJNIH INVALIDOV


17

na{e vezi na{e zgodbe

Zgodba o tem, kako sem »osvojil« svoj »Ironman«triatlon ima dolgo predzgodovino. Verjetno seza~enja è v mojem otro{tvu, ko sem prvi~ za~util,kak{no zadovoljstvo mi nudita gibanje in igra.

Bil sem kot ìvo srebro, nikoli pri miru. Vse dnisem se potikal naokrog, se podil s kolesom pova{kih poteh, plezal na najvi{ja drevesa in doonemoglosti nabijal ògo na igri{~u. V {oli sokmalu opazili, da sem nadarjen za {port, zato semè pri sedmih letih za~el trenirati rokomet. @al se izte nadarjenosti ni izcimilo kaj dosti, saj je mojetreninge rokometa è pri desetih letih groboprekinila otro{ka igra z bombo. Posledice nesre~eso bile hude, ostal sem brez roke, brez o~esa in s{tevilnimi drugimi telesnimi po{kodbami. êpravje bila pot okrevanja dolga in ve~krat zelo bole~a,pa me to ni ustavilo. Danes lahko z gotovostjore~em, da mi je prav {port v najve~ji meri pomagal,da se izvle~em iz stiske. Kot na pladnju mi je ponu-jal resnice o {tevilnih ìvljenjskih vpra{anjih. U~ilme je, da invalidnost ni nekaj, zaradi ~esar bi moralostajati doma in objokovati svojo usodo, ampak daje mogo~e z delom in trdno voljo presegati svojeomejitve in dosegati sanjske rezultate, hkrati paostati na trdnih, realnih tleh. U~il me je, da se vìvljenju ni~ ne da dose~i ~ez no~, ampak jepotrebna postopnost in vztrajnost. U~il me je, da jezdrava tekmovalnost v ìvljenju potrebna, vendarzmage nad drugimi ne morejo biti ve~ji vir notran-jega zadovoljstva, kot je ob~utek, da si kljubporazu dal vse od sebe. U~il me je, da lahko preko{portnih dejavnosti spoznavam in navezujem stikez dobrimi in plemenitimi ljudmi, ki mi bogatijoìvljenje in nenazadnje, da tudi jaz s svojim ìvl-jenjskim sporo~ilom predstavljam pozitiven lik zadruge ljudi.

êprav me privla~ijo razli~ni {porti, sem v zadnjihletih posvetil svoj ~as samo enemu in sicer {portu,ki se imenuje triatlon. Triatlon je sestavljen {port,ki zdruùje tri temeljne vzdr`ljivostne discipline:plavanje, kolesarjenje in tek. Tekmovanja so orga-nizirana na razli~nih razdaljah, za »kralja« triatlonapa velja »Ironman«, pri katerem je potrebno pre-plavati 3,8 kilometra, prekolesariti 180 kilometrovin prete~i klasi~ni maraton, dolg 42,2 kilometra.Ironman ali po na{e: »èlezni ~lovek«, se neimenuje tako slu~ajno, ampak je tak{no ime dobilzato, ker upravi~eno velja za eno najte`jih enod-nevnih {portnih preizku{enj na svetu.

Ve~ let sem vztrajno treniral, da sem se fizi~no inpsihi~no pripravil na udele`bo na Ironman triat-

lonu, ki so ga junija letos organizirali v Zürichu, v[vici. Zame je bila è sama prisotnost na tako veli-ki tekmi, velika stvar, {e bolj pa sem lahkoponosen, da sem preizku{njo tudi uspe{no zaklju~ilin dosegel dober ~as, 11 ur in 19 minut. Ironmanase je udeleìlo kar 2.000 tekmovalcev, ki jih jevzpodbujalo neverjetnih 200.000 gledalcev obprogi. Vtisi o preizku{nji so {e sedaj, ve~ mesecevkasneje, zelo ìvi. Nemogo~e je na kratko opisativse dogajanje in vse moje ob~utke. V nekaj stavk-ih lahko re~em, da je bilo zelo naporno, a vendar jebilo trpljenje pozabljeno tisti hip, ko sem pre~kalciljno ~rto. S svojo invalidnostjo sem pri gledalcihpritegnil veliko pozornosti in veliko vzpodbujanjain navijanja, kar mi je dalo {e dodatnih mo~i, dasem vzdràl vse napore. êprav druga~en, sem semed sotekmovalci po~util popolnoma enakovred-nega in sprejetega. Res, bila je neverjetno intenziv-na in bogata izku{nja, iz katere bom lahko {e dolgo~rpal mo~i za spopadanje z izzivi vsakdanjega ìvl-jenje.

Matej Peljhan

MOJ TRIATLON –MAJHEN KORAK ZA ^LOVE[TVO IN VELIK ZAME


na{e vezi {port

18

REZULTATI [PORTNIH IGER CIVv leto 2007 – II. del

aa)) 11.. [[PPOORRTTNNEE IIGGRREE CCIIVV VV PPIIKKAADDUUNova Gorica, 20. septembra 2007Izvajalec: Dru{tvo civilnih invalidov vojn PrimorskeSodelovala so tri dru{tva CIV z 18 ~lani.

REZULTATI POSAMEZNO:@@EENNSSKKEE::1. Milka î~igoj (DCIV Primorske) 331 krogov2. Klara Boì~ Vuga (DCIV Primorske) 286 krogov3. Milka î~igoj (DCIV Primorske) 228 krogovMMOO[[KKII::1. Marjan Boris Kal~i~ (DCIV Primorske) 340 krogov

1. Marko Breàn (DCIVS Ljubljana) 306 krogov3. Joè Jakof~i~ (DCIV Novo mesto 293 krogov

bb)) 1177.. [[PPOORRTTNNEE IIGGRREE CCIIVV VV [[AAHHUUOkroglo, 8. – 10.10. 2007Izvajalec: Dru{tvo civilnih invalidov vojn GorenjskeSodelovala so {tiri dru{tva CIV z 11 ~lani;

REZULTATI POSAMEZNO:1. Ivan Komovec (DCIVS Ljubljana) 6 to~k1. Matev` Kebe (DCIVS Ljubljana) 4,5 to~k (31)3. Karel Ulaga (DCIVS Ljubljana) 4,5 to~k (28,5)4. Anton Pasterk (MDCIV Maribor) 4,5 to~k (25,5)5. Joè Gerbec (DCIV Primorske) 4,5 to~k (23,5)

Marko Breàn

3. [PORTNO REKREATIVNO SREÂNJE VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE

[portno rekreativno sre~anje sta organizirali Zvezadru{tev civilnih invalidov vojn Slovenije in Zvezadru{tev vojnih invalidov Slovenije. Tekmovanje jeizvedlo in vodilo Dru{tvo civilnih invalidov vojnSlovenije Ljubljana. Pokrovitelj {portnega sre~anja jebilo Ministrstvo za obrambo Slovenije. Udeleènci sotekmovali v {portnih objektih Dru{tva vojnih invalidovLjubljana na Malen{kovi 1 v Ljubljani. Zbor tekmoval-cev so nagovorili predsednik ZDVIS g. Ivan Pivk,predsednik ZDCIVS g. Franc Donko in predsednikDCIVS Ljubljana g. Zdravko Zore. Igre je odprl pred-stavnik pokrovitelja Marjan Fekonja. Tekmovanja se jeudeleìlo 60 ~lanov obeh zvez, ki so se pomerili vbalinanju, kegljanju, streljanju, pikadu in {ahu. Vsakozvezo so v posamezni panogi predstavljali dve ekipi.Zmagovalna ekipa Zveze dru{tev civilnih invalidovvojn Slovenija je prejela prehodni pokal.

Marko Breàn

RREEZZUULLTTAATTII::

[portna panoga ZDCIV ZDVI

SLOVENIJE SLOVENIJE

BALINANJE 3 1

KEGLJANJE 2 2

STRELJANJE 2 2

PIKADO 1 3

[AH 2,5 1,5

SSKKUUPPAAJJ:: 1100,,55 99,,55

PROGRAM [PORTNE REKREACIJE CIVILNIHINVALIDOV VOJN SLOVENIJE


19

na{e vezi obve{~amo

TERMINSKA RAZPOREDITEV ENOT ZA OHRANJEVANJE ZDRAVJA

ZVEZE DRU[TEV CIVILNIH INVALIDOV VOJN SLOVENIJE

JANUAR - MAREC 2008

^lani – civilni invalidi vojn naj se pozanimajo in prijavijo za èleni termin pri svojih dru{tvih civilnihinvalidov vojn.

Opomba: Enota 61 P je sedaj namenjena 4 osebam (~lan-invalid in trije druìnski ~lani). Pri prijavah, najbodo ~lani, katerim bo odobrena omenjena enota, na to opozorjeni.

EENNOOTTAA –– TTEERRMMIINN ÂATTEE@@ 6611PP ÂATTEE@@ 118822

01.-11. DCIV DCIV

Januar Primorske Ljubljana

11.-21. DCIV DCIV

Januar Ljubljana Novo mesto

21.-31. DCIV DCIV

Januar Maribor Celje

01.-11. DCIV DCIV

Februar Novo mesto Ljubljana

11.-21. DCIV DCIV

Februar Gorenjske Primorske

21.-01. DCIV DCIV

Februar/ Marec Primorske Ljubljana

01.-11. DCIV DCIV

Marec Ljubljana Maribor

11.-21. DCIV DCIV

Marec Celje Gorenjske

21.-31. DCIV DCIV

Marec Novo mesto Primorske

MORAVSKE TOPLICE – PREKMURSKA VAS

MMEESSEECC -- TTEERRMMIINN JJAANNUUAARR FFEEBBRRUUAARR MMAARREECC

DCIV DCIV DCIV

0011.. –– 1111.. Primorske Celje Maribor

DCIV DCIV DCIV

1111.. –– 2211.. Ljubljana Primorske Novo mesto

DCIV DCIV DCIV

2211..-- 3311.. Novo mesto Ljubljana Gorenjske


❄

❄

❄

❄

❄

❄

❄

❄ ❄ ❄

❄ ❄

❄

❄

❄

❄

❄

❄

❄NAGRADNA KRI@ANKA

avtor: Joè Rom{ak

VODORAVNO:

1. tretja neznanka (X,Y,…) 7. prevoz z letali

2. lirska pesem 8. mle?ni izdelek

3. vrsta barve 9. gorovje v Italiji, tudi polotok

4. Biblijski prvi o~ak 10. oprostitev pregona, kazni

5. povra~anje hrane, bruhanje 11. ~rka R

6. akacijev les 12. svetilka iz voska (mnoìna)

Kriànko re{ite tako, da vpisujete besede vodoravno. Re{itev kriànke je geslosestavljeno iz enajstih ~rk brano navpi~no navzdol in desno (poudarjena polja).

Re{itev napi{ite na dopisnico in po{ljite na naslov: Zveza vojnih invalidov Slovenije,

Hacquetova 4, 1000 Ljubljana.

Iz`rebali bomo tri pravilne re{itve in nagrajencem poslali nagrade po po{ti.

❄


NASE VEZI december 2007 › uploads › nase_vezi › NaseVezi_07_december.pdf · letu 2008. Prav...

Documents

Transcript of NASE VEZI december 2007 › uploads › nase_vezi › NaseVezi_07_december.pdf · letu 2008. Prav...