Naš Krog

28

04

14

24

29

INTERNA REVIJA junij–avgust 2016

AVE novosti

Interingove športne igre 2016

Projekt: Vila bloka Vrbišče, Murska Sobota

NAJ aplikacije za zapiske, beležke, skice, ...

INTERVJUJI

Mojca FREŠER SGP POMGRAD d. d.

Gregor BAUER HAKL IT d. o. o.

Matej BENKO SGP POMGRAD d. d.

Metka KLASINC Panvita PRM d. o. o.

Viktor ZEMLJIČ Panvita MIR d. d.

kolofon

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Igor Banič

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | SGP Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | SGP Pomgrad

Fotoreportaža | Interingove športne igre 2016

Komunika | Se našemu kuharju Štefanu obeta naziv Master Chef?

Novice | SGP Pomgrad in Skupina Panvita

Poučno | Ko sodelujemo, rastemo.

Informativno | Projekt: Vila bloka Vrbišče, Murska Sobota

Poudarki iz kroga znanja | MULTIKULTI

Informatika | NAJ aplikacije za zapiske, beležke, skice, ...

Naši nasveti | Pisan vrt, polži in plesen

Zabava

Jubilej

03

08

04

09

06

12

14

20

24

30

28

31

32

22

29

19

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekUrša KoplanPeter PolaničKristian RavničAlenka Samec RadonjićAleš Zver

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

[email protected]

Berem, kako po večini majskih javnomnenjskih raziskav podpora vladi znova pada in njeno delo podpira le še dobra četrtina državljanov. Hkrati že nekaj mesecev praznu-jemo obletnico državne samostojnosti z različnimi obeležitvami na različnih koncih države in smo zato ponosni na lastno državotvornost.

03INTERNA REVIJA junij–avgust 2016

kolumna

Tudi po slabih žetvah moramo naprej sejati

Istočasno v teh majskih dneh maturanti plešejo. In pišejo maturo. Ob tem pomislim na vrsto deficitarnih poklicev v Sloveniji. In na odgovor-nost, tudi nas podjetij, pri tem, torej delodajalcev. Sprašujem se, ali se v našem podjetju dovolj trudimo, smo dovolj družbeno odgovorni do mlajših generacij, ki prihajajo. Najavljena je ponovna javna obravna-va družinskega zakonika, policaji po več mesecih stavkanja vendarle sklepajo z vlado, kot vse kaže, sporazum, vlada nam obljublja začetek gradnje drugega tira … Torej smo vendarle lahko nekoliko optimistični. Obetajo se tudi spremembe državnega proračuna za 2017 in predlog proračuna za 2018 že do jeseni, kar, upam pomisliti, morda prinaša tudi kakšno večjo gradbeno investicijo.

Statistični podatki namreč govorijo, da je marca letos obseg gradbe-nih del na območju EU na mesečni in letni ravni padel za 1,4 odstotka. Prva ocena evropskega statističnega urada za marec tudi kaže, da gre mesečni padec gradbeništva v območju z evrom pripisati 0,8-od-stotnemu zdrsu gradnje stavb in padcu obsega inženirskih del za 2 odstotka. Šokantno pri vsem tem je, da na repu vodi Slovenija. Po-datki namreč kažejo, da smo največji padec obsega gradbenih del na mesečni (-8,5 odstotka) in letni (-36,7 odstotka) ravni doživeli prav pri nas, v Sloveniji.

Morda pa podatki niti niso presenetljivi, saj je vmes pričel veljati nov zakon o javnem naročanju (ZJN-3), za katerega smo vsi verjeli, da bo poenostavil postopke in pripomogel k hitrejšemu odvijanju javnih naročil. Praksa kaže še na istočasno pomanjkanje javnih finančnih sredstev, kar dodatno upočasnjuje objavljanje javnih razpisov, tudi za gradbene projekte. Ti si bodo pri svojem delu lahko pomagali tudi s smernicami, ki jih pripravlja vlada. Kot prve bodo pripravljene smer-nice za naročanje gradenj ter arhitekturnih in inženirskih storitev. In najpomembneje – z novim zakonom cena oz. najugodnejša ponudba ni več edino merilo pri izbiri izvajalca del.

Do konca letošnjega leta namerava vlada sprejeti novo gradbeno za-konodajo. Mnenje stroke je, da je proces sprejemanja nove gradbene zakonodaje zašel v precejšnjo slepo ulico. Ogorčeni smo namreč nad tem, da se je predlagatelj zakona brez argumentiranih utemeljitev postavil v bran izjemno ozkemu interesu ene od poklicnih zbornic. Pri tem se na množico zahtev strokovne javnosti in gospodarstva po spremembah osnutkov Gradbenega zakona in Zakona o pooblašče-nih arhitektih vlada ni kaj prida odzivala. Ne želimo si namreč, da bi namesto reševanja široke problematike neurejenih razmer v sloven-skem gradbeništvu in jasne opredelitve pravic ter obveznosti vseh

sodelujočih v procesu gradnje predlagana zakonodaja le še poslab-šala že tako neuravnoteženo pogodbeno razmerje med naročnikom in izvajalcem gradbenih oz. inženirskih storitev, ki je izrazito v škodo zadnjim. Prizadevamo si, da bi v postopku sprejemanja te, za nas po-membne zakonodaje, bilo ustrezno prisluhnjeno tudi stroki.

Ne glede na statistiko in sprejem nove zakonodaje smo v Pomgradu vseeno optimistični. Nekaj večjih javnih gradbenih projektov namreč pričakujemo že letos in pri tem bomo zagotovo aktivni. Nenazadnje je nov zakon o javnih naročilih pričel veljati aprila, zato so številni naroč-niki poslov pohiteli in nekaj razpisov objavili že marca.

Vse te vznemirljive okoliščine v družbi Pomgrad uspešno obvladuje-mo, saj nam s konkurenčnimi cenami in kakovostnim delom uspeva pridobivati nove projekte in ostajati med vodilnimi petimi gradbenimi podjetji v Adriatik regiji ter med prvimi domačimi gradbinci. Ponosen sem, da smo lani uspešno zaključili vse projekte, ki smo jih izvajali in so bili sofinancirani iz prejšnje finančne perspektive. Uspeva nam tako po prihodkih, referenčnih projektih, raznovrstnosti gradenj in številu zaposlenih. Poleg projektov, ki jih izvajamo na domačem slo-venskem trgu, se z deli širimo tudi na sosednji hrvaški in avstrijski trg.

V letošnjem letu smo z gradbenimi deli pričeli pri hotelu Mond, ki ga gradimo za podjetje HIT, v stanovanjski soseski Zeleni gaj Brdo, proi-zvodne hale podjetja XAL, v vrtcu Benedikt, Unior Zreče, nadaljujemo z deli na odseku AC Draženci–Gruškovje, na centralni čistilni napravi Domžale in še bi lahko našteval. In ne le to, aktivno delujemo tudi na hrvaškem trgu, kjer smo sodelovali pri pripravljalnih delih za postavi-tev mobilnih hišk v avtokampu v Rovinju. Prav tako smo na Hrvaškem nedavno dobili javni natečaj za izgradnjo študentskega doma v Va-raždinu Univerze v Zagrebu.

Pomlad nam je tako prinesla novo svežino in nove projekte. Hvaležen sem, da jih izvajamo in uresničujemo skupaj. Zavedam se namreč, da dobrih poslovnih rezultatov ni brez motiviranih in predanih zaposle-nih. Verjamem, da bomo skupaj še naprej gradili nove zgodbe o us-pehu in uspeli zadržati mesto med vodilnimi gradbinci na domačem trgu in v regiji.

Ali, kot je davno zapisal znani filozof Seneka: »Tudi po slabi žetvi je treba sejati.«

Zato nam želim veliko optimizma in delovnega elana, da bo tudi naša prihodnja skupna žetev obrodila dober rezultat.

Igor Banič

novice


No. 1 HRENOVKE V NOVI PREOBLEKI

OTVORITEV PRENOVLJENEGA MESNEGA CENTRA AVE MURSKA SOBOTA

Od julija naprej vas na prodajnih policah čakajo AVE hrenovke in hot dogi v novi preobleki. Pri pripravi designa smo izhajali iz podobe grilla, ki je naš najbolj prepoznaven program.

15. 4. 2016 smo v Murski Soboti s prerezom klo-base velikanke uradno otvorili prenovljeni Mesni center AVE Murska Sobota. Tako so Pomurci, ki so že od nekdaj bili zvesti kupci »picekove bou-te«, dobili sodoben mesni center, ki predstavlja novo prelomnico v ponudbi mesa in mesnih iz-delkov v tem delu Slovenije.

Hrenovke smo oblekli v tri barvne li-nije: rdeča za svinjske, oranžna za pi-ščančje in črna za najboljše hrenovke iz svinjskega in piščančjega asorti-mana. Okus mesa je jasno označen s prepoznavno ikono. Pri celotni podobi je potrebno posebej izpostaviti znak No. 1, s katerim sporočamo, da so hre-novke blagovne znamke AVE najbolj prodajane v Sloveniji. (Vir: Nielsen)

Vrednost celotne investicije je znašala 250.000 EUR. Sodobno opremljen prostor s toplino lesa in prijetnih barv kupcu ponuja vrhunsko nakupovalno izkušnjo. Poleg najširše ponudbe sve-žega mesa in mesnih izdelkov AVE center ponuja tudi svežo ze-lenjavo, vložnine, izbrane sire, testenine, žita, mlevske izdelke, brezalkoholne pijače, pivo, vina Marof, začimbe, vse za piknik, mesarski pribor in še kaj. Poseben poudarek je tudi na toplo-teki, kjer kupce čaka pester nabor okusnih obrokov, pripravlje-nih za konzumiranje doma ali v njihovem novem AVE Snack ko-tičku. Kot zanimivost naj dodamo, da smo v 13 letih na sedanji lokaciji mesnega centra skupno prodali že 560 ton AVE Grill iz-delkov, 550 ton Goričkega piščanca in več kot 130 ton hrenovk.

Po treh letih certificiranja za prijaznost do družin, so družbe

Skupine Panvita prejele polni certifikat »Družini prijazno podjetje.«

Čestitke!

05

novice


Rdeča nit letošnje AVE Grill oglaševalske kam-panje je No. 1. Naši grill izdelki so najbolj proda-jani mesni izdelki za žar v Sloveniji. Pred leti smo zaorali ledino na tem področju in ves čas su-vereno zasedamo pozi-cijo tržnega vodje. Kljub vse večji in pestrejši konkurenci še vedno po-nujamo daleč najširšo in najraznovrstnejšo paleto mesnih dobrot za žar.

V okviru naše No. 1 kampanje smo izbrali nabor medijev, s katerimi dosegamo največ-ji doseg med našo ciljno skupino. Tako lahko naš TV spot spremljate na POP TV in Kana-lu A, radijska komunikacija poteka na Radiu Center in Radiu 1, spletna pa na portalu www.siol.net in naših spletnih medijih. S TV spotom gledalcu sporočamo, da je AVE Grill prvi in najboljši izbor mesnih dobrot za žar. S pridihom humorja smo dodali čustveno noto in poskrbeli za večjo vpletenost porabnika in zapomljivost spota ter blagovne znamke. Posebej kreativno smo zapeljali sodelova-nje z Radiem 1, kjer združujemo promocijo neposredno s prodajo. In sicer skupaj z radi-em organiziramo Žar žure po vsej Sloveniji, pri čemer poteka radijski program v živo iz avtobusa, ki je vsakič parkiran pred drugim Mercatorjevim centrom po Sloveniji. Tam poteka prava žar zabava ob najboljših če-

vapčičih, iščemo največjega mojstra v peki burgerjev, predvsem pa se zabavamo in se imamo fajn. Istočasno v trgovini poteka degustacija in prodaja naših grill izdelkov. Izjemno uspešna je bila tudi kampanja na Radiu Center, kjer smo celoten maj ogla-ševali ob vremenski napovedi, ki tematsko lepo sovpada z grillom, s čimer smo poskr-beli za visok doseg posredovanega sporo-čila. Spletno kampanjo smo zasnovali sku-paj z www.siol.net, ki je drugi najbolj bran portal v Sloveniji. Osrednja komunikacija je potekala okrog izbora Chefa burgerjev, preko številnih člankov, ki so imeli veliko po-javnost tudi na vstopni strani, pa smo sub-tilno komunicirali našo blagovno znamko.

Tovrsten kreativen oglasni format se odmi-ka od klasičnih zakupov bannerjev in neka-terim že nadležnih oglasnih prevzemov, z uporabno vrednostjo za bralca pa bistveno doprinaša k uspešnosti celotne akcije. Takšne so torej letošnje komunikacijske ak-tivnosti AVE Grilla v medijih. Ne smemo pa pozabiti, da ste najpomembnejši glasnik in gradnik naše blagovne znamke ravni vi za-posleni, ki blagovno znamko pomembno so-ustvarjate. Skozi leta nam je uspelo zgraditi uspešno in prepoznavno blagovno znamko, na katero smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni in verjamemo, da bomo ostali No. 1 tudi v prihodnje.

No. 1 OGLAŠEVALSKA KAMPANJA

gradimo


SANACIJA JEZOVNEGA MOSTU NA NAJSTAREJŠI HIDROELEKTRARNI NA DRAVI

Nova elektrarna je bila za tiste čase pravi vrhunec tehnike in so-dobne opreme. Opremljena je bila s sedmimi Francisovimi turbi-nami. V tem delu elektrarne je sedaj muzej. Elektrarna je vpisana v register kulturne dediščine Slovenije in je nepremični spomenik državnega pomena.

Zaradi spoštljive starosti hidroelektrarne se je investitor odločil, da ugotovi stanje glavnih nosilnih armirano betonskih elementov s predlogi obnove posameznih elementov, z namenom podaljšanja življenjske dobe hidroelektrarne.

Pomgradu je bila preko javnega razpisa zaupana kompletna sa-

nacija armirano betonskih elementov jezovnega mostu, ločnih no-silcev, stebrov jezovne zgradbe vseh štirih prelivnih polj ter levo obrežnega in desno obrežnega zidu hidroelektrarne.

Vsa sanacijska dela, ki jih bomo izvajali v tem letu, morajo biti usklajena s hkratno izvedbo antikorozijske zaščite jeklene zapor-nice na 2. prelivnem polju, ki jo izvaja drug izvajalec.

Pogodbeno prevzeti obseg sanacijskih del je tehnološko zahteven. Kar dodatno otežuje izvedbo je dejstvo, da se vsa dela morajo iz-vesti na visečih pomičnih odrih, ki predstavljajo poseben izziv, saj še z njimi do sedaj nismo nikoli delali.

Hidroelektrarna HE Fala je najstarejša hi-droelektrarna na slovenskem delu Drave. Njena gradnja se je začela že leta 1913, do-končali pa so jo 1918, ko se je končala 1. sve-tovna vojna.

POMGRAD AKTIVNO PRISOTEN NA HRVAŠKEM

Potem ko smo v marcu podpisali pogodbi za ureditev in razširitev kampov z eno izmed vodilnih hrvaških turističnih družb Maistra, ki uspešno nadaljuje 50 let dolgo tradicijo izvrstnosti v turizmu ter za svoje goste ustvarja popolna doživetja, zagotavlja vrhunsko namestitev ter osebne storitve v Rovinju in Vrsarju, so dela v na dveh projektih, katerih skupna vrednost znaša ca. 2,4 mio EUR, v zaključni fazi.

»V Rovinju smo tako zgradili vso potrebno infrastrukturo za 54 mobilnih hišk za potrebe razširitve kampa AC Veštar, ki jih doba-vlja in vgrajuje Adria Mobile Home. Zgrajeno je bilo več kot 1100 m kanalizacije in to vse v pretežno skalnatem terenu, kjer smo na začetku imeli kar precej težav z izkopi. Zgradili smo tudi 1200 m vodovodnega ter 1450 m električnega omrežja. Uredili smo tudi celotno namakanje za zasajenih 8500 kosov različnih rastlin na površini 6100 m². Moram pa še dodati, da so veliko dela imeli tudi naši tesarji, ki so naredili šest prelepih lesenih platojev za sončenje, šest platojev za počitek, tri hiške za čistilke, 18 ležišč iz palet skupaj z blazinami. Posebnost tega campa pa so vsekakor 3 prečudovite

Rovinjske batane (čolni dolžine 4,00 in širine 1,60 metra), ki so raz-stavljene na enem izmed petih trgov,« je povedal vodja gradbišča Mitja Vogrinec.

Podobno ureditev infrastrukture, vendar bistveno večjo, smo iz-vedli v kampu AC Polari, kjer smo uredili celotno infrastrukturo za postavitev 75 mobilnih hišic.

»Posebnost tega projekta ureditve AC Polari je pet bazenov, ki so zanimive oblike, skoraj ni ravnih linij sten, prav tako je bilo zgrajenih ca. 220 m opornih zidov od višine 1,2 m do 2,5 m vključno z ograjami, katere so izvedli naši ključavničarji. Celotno območje zajema povr-šino 26.272 m². Na začetku izgradnje smo imeli kar velike težave z izkopi, saj nismo poznali kakšne vrste teren nas čaka, tako so se vsi izkopi izvajali v skalnatem terenu,« je izpostavil vodja projekta Vinko Kramar.

Uspešna izvedba projektov nedvomno potrjujejo uspešen preboj družbe na trg sosednje Hrvaške in odlične reference za prihodnje projekte.

V začetku junija bomo v Pomgradu zaključili z gradbenimi deli v avtokampih Rovinj in Vrsar, ki smo jih izvajali za Maistro d. d.

07

gradimogradimo


STEKLA GRADNJA OBJEKTA UNIOR ZREČE

Objekt Unior Zreče je zasnovan iz dveh povezanih volumnov: mon-tažne AB hale dimenzij 87,60 m x 21,10 m, višine 11 m ter veznega objekta med obstoječo halo in novo halo, dimenzij 73,20 m x 6,40 m, višine 8,15 m. Montažna hala ima horizontalno členjeno gladko fasado. Vezni objekt ima arhitekturno bolj členjeni čelni fasadi del z okenskimi odprtinami proti vzhodu in zahodu.

»Na severni in zahodni strani objekta so predvidene asfaltirane površine za dostavo in manipulacijo, proti severu pa so ob voznih površinah predvidena ozelenjena območja. Maksimalne tlorisne dimenzije objekta so 87,60 m x 27,50 m. Zazidana površina mon-tažne hale, skupaj z veznim objektom, je velika nekaj čez 2.323 m², velikost gradbene parcele pa je skoraj 4.544 m²,« je zasnovo predstavil Uroš Šeruga, odgovorni vodja posameznih del.

V začetku aprila smo v družbi SGP Pomgrad pričeli z gradbenimi deli na objektu podje-tja Unior Zreče. Vrednost pogodbenih del je 1,8 mio EUR brez DDV, zaključili pa jih bomo v pogodbenem roku, predvidoma do 15. av-gusta 2016. V okviru projekta Modernizacija nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš »sklop E« sta se v Ljutomeru zgradila nadvoz in podvoz.

PODPORA POMGRADA KLUBU PREKMURSKIH ŠTUDENTOV

Z namenom, da vzpostavimo kontakt s štu-denti, ki študirajo po Sloveniji ali tujini, ter z namenom, da izkažemo podporo Klubu pre-kmurskih študentov, ki se trudi mlade prip-ravljati na vstop trga dela, smo se dne 7. 5. 2016 udeležili dogodka, ki ga je organiziral in izvedel Klub prekmurskih študentov, tj. 3. po-murske študentske zaposlitvene konference (pod imenom Karisfera), ki se je odvijala v Ra-kičanu.

Aktivno smo sodelovali pri hitrih zmenkih študentov z delodajalci in dogodek tudi spon-zorirali. Udeležba na Karisferi je bila koristna tako za nas kot delodajalca kot za prisotne študente, saj smo obojestransko izrazili svo-ja pričakovanja en do drugega ter se okvirno dogovorili o sodelovanju tudi v bodoče.

Pomgrad ima pozitiven odnos do stalnega razvoja znanj, veščin in kompetenc ter vlaganja v ljudi. Pri novih zaposlitvah si prizadevamo zaposliti domač kader, zato dijake in študente poskušamo spoznati že v času šolanja oz. pred vstopom na trg dela.

PODPIRAMO

08

novice


BOSS THE SCENT SEDAJ TUDI ZA ŽENSKE

Po lanskoletni uspešnici Boss The Scent, ki je bila sprva namenje-na le moškim, so pri blagovni hiši Hugo Boss predstavili novo dišavo The Scent For Her, ki je namenjena predstavnicam nežnejšega spola. Lahkotna in izredno ženstvena dišava z osnov-no noto kakavovca in s cvetličnimi ter sadni-mi zgornjimi notami, v katerih prevladuje vonj breskve in frezije, se skriva v značilni The Scent steklenični. Ravno prav sladka, sveže cvetlična in prefinjeno ostra dišava je popoln spremlje-valec vsake ženske v teh, vse bolj vročih pole-tnih dneh.

Vabljene v Travel FREE Shope, kjer lahko prefi-njeno parfumsko vodico testirate na svoji koži, na voljo pa je v 50 ml in 100 ml steklenički.

TROPSKO VZDUŠJE NA LETALIŠČU JOŽETA PUČNIKAPoletje je tik pred vrati in z njim vse prijetne st-vari, ki ga ta letni čas prinese: sonce, morje, vonj kokosa, prijetno poletno druženje. Da bi potniki doživeli tropsko vzdušje, še preden se vkrcajo na letalo, smo v Travel Value & Duty Free prodajalni poskrbeli s posebno poletno promocijo. Znotraj tropskih podob in dekoracije, s poudarkom na bambusovem baru, lahko potniki izbirajo med skrbno izbranimi poletnimi izdelki. Med modnimi dodatki je poudarek na trendovskih sončnih očalih z barvnimi stekli, v kategoriji pijač pre-vladujejo osvežilni poletni likerji, kokos pa je glavna nota kozmetičnih izdelkov. Promocija bo popestrila dogajanje v naši prodajalni do konca avgusta.

THE BODY SHOP – LINIJA CoconutObčutite organsko deviško kokosovo olje iz oto-ka Samoa na svoji koži! Blagovna znamka The Body Shop, ki se od letošnjega leta naprej ponaša z novo, še bolj privlačno embalažo, je znana po kakovostnih izdelkih z organ-skimi sestavinami in omamnim vonjem. Za prihajajoči letni čas je zagotovo najbolj privlačna linija izdelkov Coconut, ki je sestavljena iz masla in pilinga za telo, gela za prhanje, mleka za telo ter masla za nego ustnic. Značilni vonj ko-kosa nas ponese v tople, tropske kraje, skrbno izbrane sestavine pa poskrbijo za negovano in nežno kožo. V Travel FREE Shopih imamo na razpolago tudi druge The Body Shop linije z edinstvenim vonjem. Poleg kokosa lahko izbirate še med cvetličnim vonjem moringe, sočnim mangom, zapeljivo jagodo, očarljivo britansko vrtnico, hran-ljivim medom, bogatim karite maslom, divjim arganom in linijo za nego obraza z vitaminom E. Pripravite se, izbira bo težka!

09

intervju


Mojca FREŠERSGP POMGRAD d. d.

Če bi se lahko za en dan zame-njala s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Z nikomer se ne bi zamenjala, zadovoljna sem s tem, kar sem.

Kaj si zmeraj želela poskusiti, pa si se bala?Nič mi ne pade na pamet.

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Skok s padalom.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobila?Padec s kolesom na počitnicah v otroških letih, ko se mi je ročaj od balance zapičil pod ključnico.

Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Nisem odvisnik od nobenega.

Gin, vodka ali tekila?Gin.

Katere 3 stvari bi naredila, če bi vedela, da bo kmalu konec sveta?O koncu sveta ne razmišljam.

Verjameš v duhove?

Da.

V karmo?Seveda! Naša lastna vrednost je notranja stvar, ki je nedo-takljiva od zunaj, pa vendar izžareva iz nas.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Hehe, zaenkrat še je.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Brez tenisk.

Najljubši dan v tednu?Ga ni, čeprav vedno rečem: »Hvala bogu, da je petek.«

Najljubša beseda?Dve sta: »Hvala, mami!«, ker veš, da sta iskreni in iz srca.

Katero knjigo si nazadnje prebrala?Nicholas Sparks: The Wed-ding.

Levičar ali desničar?Desničar.

Politično tudi?Neopredeljena.

Kdo je tvoj vzornik?Mogoče se bo zdelo komu smešno, ampak moj mož, ker je multipraktik. Včasih se bojim, da mi ga kdo ne ukrade … hehe.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Ker ljudje radi kompliciramo.

Koliko rojstnih dni ima človek v povprečju?1 dan – rojstvo.

Kaj si se naučila danes?Da se sreča skriva v majhnih stvareh.

Gregor BAUER HAKL IT d. o. o.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja?Google. Glede stvari pa mislim, da če bi bilo potrebno, bi lahko preživel brez katere koli izmed njih. Niso stvari tiste, ki so najpo-membnejše v življenju.

Najljubši dan v tednu?Ga nimam. Vsak dan je lahko lep.

Najljubša beseda?Hvala.

Katero knjigo si nazadnje prebral?Je že tako dolgo tega, da se ne spomnim.


Politično tudi?Politika me ne zanima. Mi je čisto vseeno, če je nekdo levi ali desni. Ljudi ocenjujem in spoštujem glede na to, če so dobri ali slabi.

Kdo je tvoj vzornik?Ga nimam.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Zato, ker velikokrat razmišljamo preveč kompleksno tudi tam, kjer so zadeve čisto preproste.

Koliko rojstnih dni ima človek v povprečju?1.

Kaj si se naučil danes?Nič, kar ne bi že vedel.stvareh.

Če bi se lahko za en dan zame-njal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Z nikomer.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Načeloma ni nič takega. Če si kaj zares želim, tisto tudi poizkusim. Nekih ekstremnih želj pa niti nimam.


Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Imam eno edino čisto majhno na zadnjem delu glave, ki pa se je ne vidi. Dobil pa sem jo pri padcu po stopnicah, že v osnovni šoli.

Čemu bi se ti bilo težje odpove-dati: kavi ali alkoholu?Kavi. Alkoholu sem se že.

Gin, vodka ali tekila?Včasih vodka, sedaj več nič od tega.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Ne bi naredil več nobene stvari, ampak samo preživel čim več časa s tistimi, ki jih imam rad.

Verjameš v duhove?

Ne.

V karmo?Ne.

Je tvoj sredinec daljši od prstan-ca?

Da.

intervju


Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Zamenjal bi se z enim od naših uspešnih športnikov, da bi lah-ko podoživel podporo množic ljudi, vzdušje in slavo.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Dlje časa že razmišljam o skoku s padalom, vendar še zaenkrat nisem zbral dovolj poguma.

Skok s padalom, bungee jum-ping ali potop med morskimi psi?Kot sem že omenil – skok s padalom.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Brazgotina na obrazu iz otro-štva, ki mi jo je naredil naš pes Medo, ko sem ga nič hudega sluteč zmotil pri jedi.Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Obema, saj oboje uživam v normalnih količinah, tako da nimam potrebe ne po enem in ne po drugem.Gin, vodka ali tekila?Nisem pristaš žganih pijač, tako da bi izbral kar hladno pivo.Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Odpravil bi se okrog sveta in obiskal najbolj nenavadne in vznemirljive kraje sveta. Seve-da, koliko bi še jih lahko …

Verjameš v duhove?Ne.

V karmo?Da. Mislim, da če v življenju narediš nekaj dobrega, se ti slejkoprej vrne.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca?Zaenkrat še je.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Današnjega vsakodneva si ne predstavljam brez avtomobilov.

Najljubši dan v tednu?Sobota, da se lahko naspim in oddahnem od napornega delovnega tedna.

Najljubša beseda?Hvala.

Katero knjigo si nazadnje prebral?Nazadnje sem prebral Spar-tak: Meči in pepel, vendar zaradi napornih delovnih dni ostane bolj malo prostega časa za branje knjig.


Politično tudi?Politično se nisem nikoli opre-deljeval in upam, da bo tako tudi ostalo.

Kdo je tvoj vzornik?Točno določene osebe nisem imel nikoli za vzornika, imam pa ljudi, ki so uspešni in vedo, kaj hočejo v življenju.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Verjetno zaradi tega, ker ljudje ne vzamemo dovolj resno prep-rostih stvari.

Koliko rojstnih dni ima človek v povprečju?Do sedaj imamo še verjetno vsi enega.

Kaj si se naučil danes?Da ti tudi enostavna vprašanja lahko vzamejo precej časa za razmislek.

Matej BENKOSGP POMGRAD d. d.

Če bi se lahko za en dan zame-njala s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Po tehtnem premisleku sem ugotovila, da bi bilo najbolje, če bi bila to jaz, samo 20 let mlajša. Spremenila bi nekatere odločitve in morda preobrnila tok dogodkov v življenju.

Kaj si zmeraj želela poskusiti, pa si se bala?Vse kar mi pride na misel, ni primerno za objavo.


Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobila?Na kolenu, ki jo je zakrivil padec s “čebelico”, ki sva jo s sošolko v 5. razredu OŠ sunili njenemu starejšemu bratu.Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Kavi.Gin, vodka ali tekila?Vodka.Katere 3 stvari bi naredila, če bi vedela, da bo kmalu konec sveta?Samo eno stvar; šla bi domov k svojima otrokoma in z njima čakala.

Verjameš v duhove?

Verjamem. V karmo?Bolj kot v duhove. Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Kaj nimamo vsi daljših, razen kateri od mizarjev?Vsekakor je daljši, razen če si pustim na prstancu dolg noht.Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja?Morda brez mobilnega telefona in avta, od vse ostale tehnike nisem odvisna. Razen morda od likalnika zadnje čase …

Najljubši dan v tednu?Petek.

Najljubša beseda?Mami.

Katero knjigo si nazadnje prebrala?Mišek Tip nepridiprav.


Politično tudi? Odvisno od simpatičnosti strankarskih kandidatov.

Kdo je tvoj vzornik?Vsaka mamica s 4 ali več otroci, ki poleg tega hodi še v službo.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Varnostni ukrep, da ne pojemo preveč.

Koliko rojstnih dni ima človek v povprečju?Enega.

Kaj si se naučila danes?Da mi še ne gre tako slabo v svoji koži, kot mislim včasih.

Metka KLASINC Panvita PRM d. o. o.

11

intervju


Če bi se lahko za en dan zame-njal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?S profesionalnim športnikom. Navdihujeta me trud in vztrajnost, ki sta v življenju potrebna za uspeh na vseh področjih.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal?Nisem ustrašen. V življenju rad počnem veliko različnih reči.

Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi?Prvi dve omenjeni reči sem že poskusil, potop med morskimi psi je pa tudi želja, ki jo namera-vam izpolniti.

Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil?Zaznamuje nas veliko majhnih in velikih reči. Posledica padca s konja v Jordaniji je brazgotina, ki me opominja, da je potrebno v življenju biti previden na vsakem koraku.

Čemu bi se ti bilo težje odpove-dati: kavi ali alkoholu?Jutranji kavi bi se težko odrekel. Glede na to, da sem športnik po duši, bi brez slednjega z lahkoto shajal.

Gin, vodka ali tekila?

Nič od navedenega. Ob posebnih priložnostih si pa rad privoščim kozarec penine.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta?Odšel bi na potovanje s soprogo, odigral igro tenisa z Novakom Đokovićem in priredil druženje s prijatelji.

Verjameš v duhove?

Ne verjamem.

V karmo?Da, sem prepričan v delovanje dobrega.

Je tvoj sredinec daljši od prstan-ca?

Da.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja?Težko si predstavljam življenje brez športa.

Najljubši dan v tednu?Nedelja, edini miren dan, ki ga preživim v krogu svojih najdražjih.

Najljubša beseda?Hvala. Hvaležnost za majhne reči je zelo pomembna pri občutenju vsakodnevne sreče.

Katero knjigo si nazadnje preb-ral?Zaradi vseh aktivnosti, ki jim imam, trenutno težko najdem čas za branje knjig.


Politično tudi?Sicer sem politično neoprede-ljen. Ni pomembna usmeritev, pomembno je delovanje v korist celotne družbe.

Kdo je tvoj vzornik?Dober gospodarstvenik, ki deluje v dobrobit vseh ljudi in okolja.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Ni vse tako enostavno, kot sprva zgleda. Premagovanje ovir zame predstavlja izziv.

Koliko rojstnih dni ima človek v povprečju?Enkrat se rodimo, zato je potrebno uživati življenje vsak dan.

Kaj si se naučil danes?Vsak dan nam prinaša nove iz-kušnje in znanja, ki jih z veseljem sprejemam.

Viktor ZEMLJIČPanvita MIR d. d.

Vse, ki boste letos dopustovali na Hrvaškem, lahko razveselimo s prijetno novico, da boste lahko naše najboljše AVE Grill izdelke dobili tudi tam.Obiščite najbližjo Konzumovo prodajalno, kjer vas čakajo AVE Grill Leskovački čevapčiči in pleskavice, Sarajevski čevapčiči in pleskavice ter Piščančji čevapčiči.

Skupno smo prisotni že v 89 trgovinah po celotni Hrvaški (Istra in Kvarner, Srednja in Južna Dalmacija z otoki, Zagreb z okolico, Zagorje, Slavonija, Notranja Hrvaška).

Naj tudi na morju diši PO NAJBOLJŠEM GRILLU!

AVE GRILL Z VAMI TUDI NA DOPUSTU


POMGRAD PREJEL PRIZNANJE ACS

PRAKTIČNA DELAVNICA O PROMOCIJI ZDRAVJA NA DELOV- NEM MESTU V GRADBENIŠTVU

Na predlog LUMS je SGP Pomgrad d. d. 13. 05. 2016 v Velenju prejel nacionalno priznanje Andragoškega centra Sloveni-je za promocijo učenja in znanja odraslih ter tako kot dobitnik priznanja postal ponosni ambasador učenja v letu 2015.

SGP Pomgrad d. d. je pri-znanje prejel v kategori-ji »Priznanje podjetjem za posebne strokovne ali promocijske dosežke ter dosežke pri bogatitvi lastnega znanja in znanja drugih«.

V sodelovanju z LUMS je SGP Pomgrad d. d. izvedel številna izobraževanja ter projekte, s poudarkom spoštovanja načela vse-življenjskega učenja za-poslenih v podjetju.

V izobraževanja so se vključevali starejši za-posleni, zaposleni z nižjo izobrazbo, mlajši zaposleni (npr. tuji jeziki, računalniška znanja, končanje osnovne šole za odrasle, potrjevanje kompetenc nekvalificiranih delavcev v gradbenem sektorju), v projekte pa zaposleni vseh nivojev izobrazbe (npr. projekt Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja, projekt Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu, projekt Women – spodbujanje enakosti spolov in preprečevanje bega možganov).

V okviru TVU 2016 smo dne 16. 05. 2016 bili predstavljeni me-dijem na Tiskovni konferenci LUMS, dne 18. 05. 2016 pa z video posnetkom, ki bo objavljen na spletni strani Andragoškega cen-tra Slovenije, prisostovali na Paradi učenja 2016, na Trgu kulture v Murski Soboti.

Splošno kadrovski oddelek se zahvaljuje vodstvu, da podpira in vzpodbuja vseživljenjsko učenje med zaposlenimi v podjetju, vsem zaposlenim pa, da se aktivno vključujejo v izobraževanja, usposabljanja ter tako razvijajo svoj osebni potencial in s svojim znanjem povečujejo vrednost podjetja.

17. 05. 2016 smo na Pomgradu izvedli praktično delavnico o promociji zdrav-ja na delovnem mestu v gradbeni de-javnosti, saj smo bili vključeni v projekt Promocija preventivnih ravnanj za manj mišično kostnih obolenj med gradbenimi delavci, ki ga sofinancira ZZZS.

Praktično delavnico smo izvedli skupaj s predstavniki GZS ZGIGM, SDGD Slovenije in VZD Zbornico.

Prvi del se je izvajal na terenu – ogled gradbišča Hotel Mond, Šentilj in opazovanje ravnanj delavcev ter izvedba krajše praktične delavnice na gradbišču skupaj s strokovnjaki (var-nostnim inženirjem, fizioterapevtom, predstavniki Gospodar-ske zbornice Slovenije ipd.).

Drugi del se je izvajal v učilnici poslovne stavbe Pomgrad, kjer sta predstavnika podjetja najprej predstavila podjetje in ak-tivnosti na področju promocije zdravja pri delu, ki v podjetju že potekajo, ter v številkah predstavila bolniško odsotnost, šte-vilo nesreč pri delu. Ga. Romana Josič je predstavila projekt promocije zdravja na delovnem mestu, razdelitev zdravega obroka, ga. Valentina Kuzma je predstavila podatke o odsot-nostih zaradi bolniških staležev in najpogostejših bolezni v gradbeništvu, g. Stanko Ožbolt je poudaril pomen in vsebino Izjave o varnosti in zdravju pri delu. Na koncu pa nas je raz-gibala ga. Andrea Backović Juričan, fizioterapevtka, z vajami, kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju posledic dela.

Pomgrad je kot vključen v projekt prejel dve oglasni deski, ki nam bosta služili za ozaveščanje zaposlenih o aktivnostih promocije zdravja pri delu. Zaposleni na gradbišču Mond in udeleženci delavnice so prejeli zdrave beljakovinske ploščice in beležke Moj mesečnik spremljanja zdravja, ki vsebuje na koncu kartonček. Izpolnjen kartonček lahko posamezniki od-pošljejo na naveden naslov na kartončku ter tako sodelujejo v žrebanju.

novice


novice

PROMOCIJA ZDRAVJA PRI DELU POMGRADPromocija zdravja pri delu je v današnjem tempu življenja zaposlenih zelo pomem-bna. Ker ljudje preživimo v službi skoraj polovico življenja, se zaposleni kot deloda-jalec v Pomgradu trudimo spodbujati zdrav življenjski slog zaposlenih ter druge aktiv-nosti, ki pripomorejo k zdravju zaposlenih in boljšem delovnem okolju.

V ta namen, da bi se informacije o aktivnostih promocije zdravja na delovnem mestu lahko v podjetju uspešno in učinkovito pre-našale, smo na lokaciji Bakovska ulica ter v Lipovcih namestili oglasne deske.

Večji kotiček za promocijo zdravja z oglasnimi deskami se nahaja v jedilnici Pomgrada. Preko plakatov, zloženk, občasnega ponu-

janja zdravih prigrizkov, želi delodajalec opomniti zaposlene, kaj lahko zaposleni storijo tudi sami za svoje zdravje in jih seznanja-jo s preventivnimi ukrepi in programi, ki jih izvajajo zdravstveni domovi v Sloveniji ter razne zveze slovenskih društev v Sloveniji (ki sledijo tudi raznim svetovnim kampanjam na področju zdravja pri delu in zdravja nasploh).

Oglasna deska, ki se nahaja v upravni stavbi Pomgrada in Pomgrada – CPMS d. d. je namenjena seznanitvi zaposlenih o aktivnostih, ki potekajo na temo promocije zdravja pri delu pri delodajalcu, vabilu na dogodke ter predlogom zaposlenih, da so-delujejo pri izboljšanju organizacije dela, izboljšanja delovnega okolja, skrbi za zdravje, ...

Splošno kadrovski oddelek tako vabi člane sveta delavcev, člane sindikata, vse zaposlene, da podajo svoje predloge za izvedbo aktivnosti s področja promocije zdravja pri varstvu pri delu in jih vabi, da se udeležujejo razpisanih aktivnosti zdravega življenj-skega sloga v Pomurju.

ZAHVALA FUNDACIJI MAROF


Interingove športne igre 2016

ZMAGOVALCI IGER PO PANOGAH REZULTATI

fotoreportaža

TENIS1. mesto:

Grega Kocuvan SGP Pomgrad d. d.

2. mesto: Peter Polanič

Panvita d. d.

3. mesto: Gregor Recek

SGP Pomgrad d. d.

TEK 5 km - MOŠKI1. mesto:

Ervin Denša SGP Pomgrad d. d.

2. mesto: Andrej Gabor

Pomgrad – GM d. o. o.

3. mesto: Dominik Ketiš

Hakl IT d. o. o.

TEK 5 km - ŽENSKE 1. mesto:

Sonja Sukič SGP Pomgrad d. d.

2. mesto: Nada Horvat

SGP Pomgrad d. d.

3. mesto: Danijela Hauko

TAP d. o. o.

POLIGON 1. mesto:

Panvita EKOTEH d. o. o.

2. mesto: Regal GH d. o. o.

3. mesto: IMO-REAL d. o. o.

VLEČENJE VRVI1. mesto:

Pomgrad GM d. o. o in TAP d. o. o.

2. mesto: Pomgrad Mehanizacija d. o. o.

3. mesto: Panvita Kmetijstvo d. o. o.

BOGRAČ – OKUS 1. mesto: SGP Pomgrad d. d. - uprava2. mesto:

Panvita Agromerkur d. o. o.

3. mesto: SGP Pomgrad ABI d. o. o.

BOGRAČ – OCENJEVANJE DELOVNEGA PROSTORA

1. mesto: Panvita MIR d. d.

2. mesto: Cestno podjetje Murska Sobota d. d.

3. mesto: Panvita d. d.

NOGOMET

1. mesto: Panvita

INTERNA REVIJA september–november 2014

16

fotoreportaža

Panvita d.d. - PC, EE RAKIČAN in EE BELTINCI

Panvita d.d. - PC, EE RAKIČAN in EE BELTINCI


Štefan Sraka, kuhar in vodja gostinstva v podjetju Komunika, kjer skupaj s svojo ekipo razvaja goste restavracije Maximo in Domačije Marof, je meseca maja dosegel izjemen uspeh na mednarodnem kulinaričnem festivalu v Kranjski Gori. Zmagal je v obeh prija-vljenih kategorijah in tako prejel kar dve zlati medalji. Poleg tega je zmagal tudi v velikem finalu med peterico najbolje uvrščenih kuharjev in tako prejel še pokal za prvo mesto in naziv najboljšega kuharja na mednarodnem kulinaričnem festivalu. Štefanu je torej uspe-lo pobrati vsa odličja v prijavljenih kategorijah.

Ocenjevalci tega mednarodnega kulinaričnega festivala so bili iz svetovne zveze Master Chef iz Londona, Moskve, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Člani združenja Master Chef so Šte-fana povabili k sodelovanju z združenjem, prav tako pa dali pobudo za podelitev naziva Master Chef glede na dosedanje dosežke na kulinaričnem področju.

Iskrene čestitke za izjemen uspeh in veliko kulinaričnih podvigov tudi v prihodnje!

Se našemu kuharju Štefanu obeta naziv Master Chef?Štefan Sraka, kuhar in vodja gostinstva v podjetju Komunika, kjer skupaj s svojo ekipo razvaja goste restavracije Maximo in Domačije Marof, je meseca maja dosegel izjemen uspeh na mednarodnem kulinaričnem festivalu v Kranjski Gori.

Moderna jed: Brancinov file v skorji pancete, gra-hov pire in zelenjavni štrukelj.

Nacionalni krožnik: Srnin file v zeliščni skorji na jurkini omaki ter bučni dödoli z jurčki s korenasto zelenjavo.

novice


novice

KONGRES ADMA V PORTOROŽUPoslovne sekretarke SGP Pomgrad in Panvite smo se v mesecu maju udeležile tro-dnevnega 24. kongresa ADMA v Portorožu. Od jutra do popoldneva so nas navduše-vali razni priznani predavatelji.

Nekateri so nas polnili z znanjem, drugi pa usmerjali k dvigu sa-mopodobe oz. osebnostne rasti, dvigu naših kompetenc in pro-fesionalnosti. Menim, da je vsaka od nas predavanja zajemala s polno žlico. Sklepale smo nova poznanstva ter izmenjale svoje misli in poglede o opravljanju našega dela. Ugotavljale smo, da je delo pomembna vrednota, zato se trud izplača, vendar je ob

vsem tem potrebno uravnotežiti vsa področja svojega življenja, kar pa ni vedno lahko.

Na svečani prireditvi nas je s svojim obiskom razveselil sam predsednik RS, Borut Pahor s svojo poslovno sekretarko, ki je, kot je dejal, njegova nevidna desna roka, brez katere ne bi mogel delovati. Torej, tukaj smo, za vas, za nas.

25 zaposlenih v operativi proizvodnega področja podjetja SGP Pomgrad d.d. se je dne 11.03.2016 udeležilo usposabljanja v podjetju Doka Slovenija.

Poudarek usposabljanja je bil na novo-stih na področju opažanja, vrstah vidnih betonov, normativih pri opažanju, izbi-ri opažnega sistema, kriterijih kvalitete opaža, ter ogledu razstavnega prostora in servisnih delavnic. Na ogledu razstav-nega prostora in servisnih delavnic so udeleženci usposabljanja spoznali prikaz pravilnega nanašanja opažnega olja, pri-

kaz končne zapore s pomočjo tesnil za vi-dni beton, prikaz najpogostejših napak pri čiščenju opažev, nezgod ter sodelovali pri prikazu servisiranja podpornika in čišče-nja z visokotlačno krtačo. Usposabljanje v podjetju Doka, ki že 50 let izdeluje kako-vostne opažne sisteme je bilo kvalitetno izvedeno in udeleženci usposabljanja so si pridobili koristna znanja, ki jih potrebu-

jejo pri opravljanju svojega dela.

Kot gradbeno podjetje se je skupi-na zaposlenih v Pomgradu udeležila 12.04.2016 gradbenega sejma Bauma 2016 v Münchnu, ki je svetovno največji strokovni sejem gradbenih strojev, stro-jev za gradbene materiale, rudarskih strojev, gradbenih vozil in naprav.


novice

USPOSABLJANJE V PODJETJU DOKA IN OBISK SEJMA BAUMA 2016

poučno

Učinkovito sodelovanje in komunikaci-ja pogosto jemljemo kot nekaj samo-umevnega. A nista. Tako kot se mora tekmovalni smučar ukvarjati tudi s tekom in z vadbo v telovadnici, se mo-ramo danes uriti v različnih veščinah, ki nam pomagajo k uspehu. Med temi vedno pomembnejše mesto zavze-mata sposobnost komunikacije in so-delovanja. Zato smo se na marčevski vikend na zasneženi Pokljuki, v družbi strokovnjakinj iz Profiles Slovenija, učili prav tega.

Česa smo se z zanimivimi vajami nau-čili prvi dan?

• Sprotna in jasna komunikacija šteje. Prej je bolje kot slej.

• Kot sporočevalec imam odgovornost poskrbeti, da komuniciram jasno, specifično in da predam vse ključne informacije.

• Kot prejemnik sporočila/navodila imam dolžnost, da vprašam in pre-verim, če česa ne razumem. Beseda ni konj!

• Za skupen uspeh moram včasih dati

svoj individualni cilj na stran, saj to dolgoročno prinaša koristi tudi meni.

• V ključnih trenutkih mora nekdo prevzeti vodenje in odgovornost. Morda prav jaz!

Pomgradova ambicija: rast

»Če govorimo o športu, v čem sploh tekmujemo, kaj je ambicija, ki nas po-vezuje?« smo se vprašali v soboto zjut-raj. Med vrsto besed je najvišje mesto zavzela rast: »Želimo biti in ostati med prvimi petimi ponudniki v regiji. Dvigo-vati prepoznavnost, rasti po prometu in kot ugledno podjetje biti med zaželeni-mi delodajalci.« In takoj nato smo nare-dili otvoritveno bilanco: »V čem je naše sodelovanje vredno pozitivne ocene (aktiva) in v čem je prostor za napredek (pasiva)?« Ugotovili smo, da se medse-bojno prepoznavamo kot strokovnjake, zanesljive in odgovorne. A da z druge strani medsebojno komunikacijo oce-njujemo kot neučinkovito, neodzivno in da včasih zmanjka zavzetosti.

Stadion Saint Denis. Štart ženske štafete na 4 x 100 metrov. Med osmimi ekipa-mi so favoritke Američanke: vsaka od njih teče hitreje od katerekoli tekmice. 41,78 se-kund kasneje. Presenečenje: na cilju roke v zrak zmage vzdignejo Francozinje. Kako je to možno? Skrivnost je v sodelovanju, v hitrosti pre-daje štafete. Velja tudi za Pomgrad: hitrost in zmaga na trgu sta odvisni od spo-sobnosti sodelovanja.


EDITA KRAJNOVIĆ, MEDIADE KO SODELUJEMO, RASTEMO.

poučno


»Ste sodelovali, da skupaj reši-te problem?«

In že smo bili pri konkretnem primeru in zasuku, kako gledamo na sodelovanje. Francoske železnice so po letih borbe z zamudami v pičlih štirih mesecih dvigni-le točnost prihodov vlakov izpod 80 % na preko 95 %. Kako? Z vpeljavo sistema, ki nagrajuje sodelovanje. »Nihče ne pride zjutraj v službo z namero, da bo problem nastal pri njemu. Toda: če drugi ne sode-lujejo s teboj pri iskanju rešitve, je to nji-hova namerna odločitev. In za to odločitev morajo nositi odgovornost in posledice,« je razložila predavateljica. Namesto izgu-bljanja časa za iskanje krivca za zamudo med različnimi oddelki, ki jim je jemal ti-soče ur, je management železnic vzposta-vil novo pravilo: »Potem ko enota pove, da ima problem, zaradi katerega preti za-muda, bodo odgovorne za zamudo enote, ki niso sodelovale pri rešitvi problema.« Namesto: »Kdo je odgovoren za zamu-

do?« se je pozornost preusmerila k novi kulturi: »Ste sodelovali, da skupaj rešite problem?«

Komunikacija pomeni narediti skupno

Beseda komunicirati etimološko izvira iz ´communis´, skupen. Komuniciranje ima namen, da nas poenoti in dvigne našo moč: večja skladnost pomeni večjo učin-kovitost in večjo možnost, da bomo za stranke izbrani ponudnik. Ker bodo čutile našo zanesljivost in ne bo po nepotreb-nem izgubljenega časa, energije – prav nasprotno: stranke bodo o Pomgradu poročale kot o dobro uigranem kolektivu, kjer rešitve nastajajo hitro. In hitrost šte-je: danes na trgu ni več razlike med ve-likimi in majhnimi podjetji, samo še med hitrimi in počasnimi.

Bodimo hitri. Igrajmo timsko in prvaki bomo.

KAJ JE TIMSKO DELO?V timu so posamezniki medsebojno odvisni pri doseganju cilja, zato se med njimi razvijejo odnosi in pride do obsežnega komuniciranja. Rezul-tat dela je zaradi vzajemnega delo-vanja večji od vsote prispevka posa-meznikov.

KAJ NI TIMSKO DELO? Vsak, Nihče, Kdorkoli in Nekdo so bili izbrani v delovni tim. Nekdo je bil zadolžen za to, da opravijo nalogo, vendar Nihče ni nič storil. Na koncu je bil Vsak jezen na Nekoga, ker bi nalogo lahko naredil Kdorkoli, a je Nihče ni opravil.

Iz gradiva za delavnico, mag. Sonja Klopčič, razvijalka sodelovalnega voditeljstva.

PROJEKT: VILA BLOKA VRBIŠČE, MURSKA SOBOTA


informativno

Razvoj projekta za stanovanjsko grad-njo je proces, ki zahteva veliko vloženega truda, časa in strokovnih sodelavcev. K načrtovanju objekta smo pristopili z že-ljo zgraditi energetsko učinkovit objekt, ki bo omogočal življenje v gospodarnejših bivalnih prostorih ter bo ponujal visoko stopnjo udobja in intimnosti. Po več raz-ličnih zasnovah je projektantska ekipa Barbka Šušek, Jože Velnar, Aleš Matuš, Marko Lazar, Tomi Perko in seveda ekipa Imo-Reala prišla do optimalne rešitve, ki ob sprejemljivi ceni ponuja nizke stroške obratovanja in visoko bivalno udobje, so-

dobni materiali pa zagotavljajo dolgo ži-vljenjsko dobo stanovanj. Obstoječi načrti so na visokem nivoju in je v njih razdelan praktično vsak konstrukcijski detajl. Ver-jamemo, da smo skupaj izpolnili vsa pri-čakovanja in prišli do željenega rezultata, ki bo za nove stanovalce pomenil visoko udobje bivanja.

Predviden objekt je sestavljen iz dveh vila blokov s štirimi nadzemnimi etažami (K + P + 3), ki so v celoto povezane s podzemno etažo. V njej je 26 parkirnih mest, shram-be, kolesarnica, tehnični in čistilni prostori

ter drugo. Parkirna mesta so predvide-na tudi zunaj objekta – pokrita parkirna mesta za stanovalce ter parkirna mesta na prostem za obiskovalce.

Posamezen vila blok ima deset stanovanj, oba skupaj torej dvajset, ki so štirih raz-ličnih tipov – dvosobno, trosobno, štiri- sobno ter štiriinpolsobno stanovanje. Vsak tip stanovanja je podrobneje opisan v nadaljevanju. V pritličju, 1. in 2. nadstro-pju so po tri stanovanja, v najvišjem nad-stropju pa je eno večje stanovanje. Poleg bivalnih površin ima vsako stanovanje

Namen tega članka je potrditev govoric, da bomo začeli z izgradnjo dveh novih stanovanjskih blokov – Vila blokov Vrbišče. V nadaljevanju podajamo nekaj argumentov, zakaj bodo nova stanovanja res najboljša v mestu in okolici kot tudi, zakaj je prišel čas, da mogoče razmislite o selitvi. Za izgradnjo objekta bomo potrebovali približno eno leto, vselitev bodočih stanovalcev pa je predvidena avgusta naslednje leto. Vsi, ki vas nakup stanovanja zanima, se lahko obrne-te na naš naslov, pri tej življenjski odločitvi vas bomo seznanili z vsemi potrebnimi informa-cijami in nasveti. Hkrati vas naprošamo, da govorice razširite tudi med prijatelje in znance, ki bi jih stanovanja lahko zanimala. In pohitite, saj je na voljo le dvajset stanovanj, od katerih so nekatera že rezervirana.

NOVA VILA BLOKA bosta stala na mirni lokaciji v Murski Soboti ob uli-ci Vrbišče, ki je pravokotna na Ciril Metodovo ulico. V ulico Vrbišče pri-demo direktno iz Severjeve ulice, ob kateri stoji vsem bolj znana telovad-nica Osnovne šole I Murska Sobota. Nekateri se boste lažje orientirali na podlagi informacije, da bosta vila bloka soseda stare uprave Vodnega gospodarstva oz. stavbe, v kateri posluje zavarovalnica Generali.

O PROJEKTU, OBJEKTU IN STANOVANJIH

KJE


informativno

LOKACIJA. Do jedra mesta je le dobrih pet minut hoje, v neposredni bližini pa se nahajajo vse pomembne ustanove, kot so osnovna šola, gimnazija, vrtec, trgovine, športnorekreacijski centri, zdravstveni dom, občina in druge. Naselje vila blokov je vpeto med mestni park in Fazanerijo, kar predstavlja odlično izhodišče za sprehode, rekreacijo in oddih v naravi.

ENERGETSKA UČINKOVITOST Nižji stroški ogrevanja. Z vgrajenimi toplotnimi črpalkami sistema voda-voda izkoristimo energijo podtalnice in jo uporabimo za ogrevanje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. Toplotne črpalke so trenutno stroškovno najbolj učinkovita (najcenejša) oblika ogrevanja. So okolju prijazne, saj proizvedejo veliko manj CO2 in drugih okolju škodljivih plinov. Prednosti in prihranke pri ogrevanju boste izkoriščali tudi vi.

Talno ogrevanje. Vgrajene toplotne črpalke in talno ogrevanje prostorov so kombinacija, ki zagotavlja zelo nizko porabo energije za ogrevanje prostorov. Po-leg tega ima talno ogrevanje številne druge prednosti, ki potrjujejo njegovo izbi-ro. Ogrevalna površina je velika in toplota je enakomerno razporejena od tal do stropa. Enaka toplota prostora je dosežena z nižjo temperaturo in nižji so stroški ogrevanja. V prostoru ni vidnih grelnih naprav, kar pomeni optimalno razporeditev notranje stanovanjske opreme. Manjša je izsušenost zraka v stanovanju in zaradi počasnega gibanja zraka je manjše tudi dvigovanje ter kroženje prahu po prostoru.

Toplotna izolacija. Toplotna izolacija debeline 20 cm zagotavlja majhno toplo-tno prevodnost – prostori bodo pozimi ostali topli, poleti pa hladni.

UPORABNI TLORISI IN OSVETLJENOST. Bivalni prostori v stanovanjih so zasnovani tako, da bodo prepričali vse, ki si želijo uporaben in razgiban tloris svojega stanovanja. Poskrbljeno je za naravno svetlobo v vseh prostorih, ki jo omo-gočajo razporeditev, primerna površina in kvaliteta vgrajenih oken.

INDIVIDUALNOST. Stanovanje predstavlja okvir, znotraj katerega si na pod-lagi vaših idej o barvah, opremljenosti in izbire pohištva lahko ustvarite prostor, ki bo prispeval k boljšemu počutju in občutku, da ste res doma.

UDOBJE. Vgrajeni ter v celoto povezani kakovostni gradbeni materiali z dolgo življenjsko dobo pomenijo visoko kvaliteto bivanja. Pri izbiri materialov so upošte-vane zahteve statike, požarne varnosti in ekologije. Vsi materiali bodo vgrajeni s strani preverjenih podizvajalcev.

INTIMNOST. Vsak posamezen stanovanjski blok ima le deset stanovanj, kar nudi veliko intime in se prav zaradi tega ponaša z imenom vila blok.

NEODVISNOST. Inštalacije so ločene za vsako stanovanje, kar omogoča na-stavitev bivalnih razmer po željah stanovalcev in plačilo stroškov glede na dejansko porabo.

VARNOST. Ograjen stanovanjski kompleks pomeni večjo varnost stanovalcev in onemogoča obiske nepovabljenih gostov.

Stanovanja v vila blokih se odlikujejo z uporabnimi tlorisi v ener-getsko učinkovitem objektu. Zasnovana so po konceptu moder-nega načina bivanja, ponujajo visoko stopnjo intimnosti in udobje bivanja. Navedeno trditev potrjujemo s podrobnejšim opisom od-lik in prednosti novih stanovanj:

ložo oz. teraso, orientirano na okrog objek-ta ozelenjeno stran. Ta je povezana z dnev-no bivalnim delom stanovanja, ki je kot centralni del stanovanja oblikovan odprto in sledi modernemu načinu bivanja. Dnev-no bivalni prostori s kuhinjo, jedilnico ter dnevno sobo so na zahodni in deloma južni strani objekta, spalnice in otroške sobe pa na vzhodni strani objekta. Vsa stanovanja imajo zraven kuhinje ločeno shrambo in še dodaten shrambni prostor v kletni etaži.

Okna ter steklena drsna vrata lož so iz vi-sokokakovostnih petkomornih PVC profi-lov, trojne zasteklitve in dodatnih okenskih elementov, ki zagotavljajo njihovo visoko toplotno izolativnost. Vsa so opremljena z zunanjimi senčili - žaluzijami, imajo mož-nost nadgradnje na elektromotorni pogon ter možnost vgradnje komarnikov. Izbrane hladilne enote stanovanj so split sistemi, vsa večja stanovanja imajo dve notranji enoti, manjše stanovanje pa eno. Stano-vanja so opremljena z vsemi priključki, ki so za sodoben način bivanja potrebni ter imajo ločene inštalacije – bivalne razmere si tako lahko nastavite po željah in stro-ške plačujete glede na dejansko porabo. Z razporeditvijo opreme kopalnice in kuhinje jih je mogoče prilagoditi tudi za bivanje in-validov.

KVADRATURE OBJEKTA Brutto površine 4120,89 m2

KLET 1186,38 m2

PRITLIČJE 770,46 m2

NADSTROPJE 1 732,84 m2



SMETARNIK 34,76 m2

NADSTREŠEK V GARAŽO 66,56 m2

VHOD V NASELJE 4,59 m2

Netto površine 3513,16 m2

KLET 1061,88 m2

PRITLIČJE 644,67 m2




SMETARNIK 29,70 m2

NADSTREŠEK V GARAŽO 66,56 m2

VHOD V NASELJE 4,59 m2

ZUNANJA UREDITEV 1446,4 m2

DEJSTVA

***

A.1N.1

A.1N.1.11

A.1N.1.5

A.1N.1.6

A.1N.1.4

A.1N.1.7

A.1N.1.2

A.1N.1.3

A.1N.1.1

A.1N.1.8 A.1N.1.9 A.1N.1.10

14,5 m2

2,2 m2

14,3 m2

10,2 m2

10,8 m2

9,6 m2

2,6 m2

9,9 m214,0 m2

12,3 m2

7,4 m2

***

A.1N.2.5

A.1N.2.4

A.1N.2.1

A.1N.2.2

A.1N.2.6

A.1N.2.3

A.1N.2.7

24,1 m2

3,1 m25,1 m2

16,2 m2

7,3 m2

10,4 m2

A.1N.2

6,0 m2

A.1N.3.6

A.1N.3.10

A.1N.3.5

A.1N.3.4A.1N.3.7

A.1N.3.2

A.1N.3.3A.1N.3.1

A.1N.3.9 A.1N.3.8

***

1,9 m2

1,9 m2

14,0 m2 10,8 m2

8,0 m2

13,6 m2

9,5 m2 6,1 m2

12,9 m2 14,2 m2

PSA.1N.3

TIPI STANOVANJTIP STANOVANJA 1 predstavlja dvosobno stanovanje, ki se nahaja v sredini obeh vila blokov v pritličju ter 1. in 2. nadstropju.

VILA BLOK A

Pritličje - A.P.2 Dvosobno / Orientacija: zahod

1. nadstropje - A.1N.2 Dvosobno / Orientacija: zahod

2. nadstropje - A.2N.2 Dvosobno / Orientacija: zahod

VILA BLOK B

Pritličje - B.P.2 Dvosobno / Orientacija: zahod

1. nadstropje - B.1N.2 Dvosobno / Orientacija: zahod

2. nadstropje - B.2N.2 Dvosobno / Orientacija: zahod

Primer: TIP STANOVANJA 1 - A.P.2

Stanovanjske površine 62,3 m2

Loža 7,0 m2

Shramba v kleti 6,2 m2

Površine stanovanja A.P.2 75,5 m2

TIP STANOVANJA 2 je trosobno stanovanje, ki se v pritličju obeh blokov nahaja na severni in južni strani, v 1. in 2. nadstropju obeh blokov pa na severni strani.

VILA BLOK APritličje - A.P.1 Trosobno / Orientacija: vzhod-zahod-jug

Pritličje - A.P.3 Trosobno / Orientacija: vzhod-zahod-sever

1. nadstropje - A.1N.3 Trosobno / Orientacija: vzhod-zahod-sever

2. nadstropje - A.2N.3 Trosobno / Orientacija: vzhod-zahod-sever

VILA BLOK BPritličje - B.P.1 Trosobno / Orientacija: vzhod-zahod-jug

Pritličje - B.P.3 Trosobno / Orientacija: vzhod-zahod-sever

1. nadstropje - B.1N.3 Trosobno / Orientacija: vzhod-zahod- sever

2. nadstropje - B.2N.3 Trosobno / Orientacija: vzhod-zahod-sever

Primer: TIP STANOVANJA 2 - A.P.1


Loža 14,5 m2


Površine stanovanja A.P.1 100,0 m2


informativno

TIPIČNI TLORIS NADSTROPJA, VILA BLOK A


informativno

TIP STANOVANJA 3 predstavlja štirisobno stanovanje v 1. in 2. nadstropju obeh blokov, na južni strani.

VILA BLOK A1. nadstropje - A.1N.1 Štirisobno / Orientacija: vzhod-zahod-jug

2. nadstropje - A.2N.1 Štirisobno / Orientacija: vzhod-zahod-jug

VILA BLOK B1. nadstropje - B.1N.1 Štirisobno / Orientacija: vzhod-zahod-jug

2. nadstropje - B.2N.1 Štirisobno / Orientacija: vzhod-zahod-jug

Primer: TIP STANOVANJA 3 - B.1N.1


Loža 14,5 m2


Površine stanovanja B.1N.1 113,6 m2

V najvišjem, 3. nadstropju obeh blokov se nahaja TIP STANO-VANJA 4, ki je štiriinpolsobno ter ima večjo teraso in ložo.

VILA BLOK A1. nadstropje - A.3N Štiriinpolsobno / Orientacija: sever-vzhod-zahod-jug

VILA BLOK B1. nadstropje - B.3N Štiriinpolsobno / Orientacija: sever-vzhod-zahod-jug

Primer: TIP STANOVANJA 4 - B.3N


Loža 7,8 m2


Površine stanovanja B.3N 193,2 m2

ŠE ENKRATZa konec naj ponovimo, da nova stanovanja po sprejemljivi ceni ob kvalitetno vgrajenih materialih ponujajo visoko bivalno udobje in nizke stroške obratovanja. Cene stanovanj se razlikujejo glede na lego, velikost in višino nadstropja. Investicija v nakup je naložba za prihodnost. Vložek se vrača v zadovoljstvu, ki ga prinaša kvalitetno bivanje, prihrankih pri porabi energije ter zavedanju, da živimo v okolju prijaznem objektu. Nekaj dodatnih informacij o Vila blokih Vrbišče lahko dobite na in-ternetni strani: http://www.imo-real.si/. In še enkrat, vabljeni k nam.

Andreja Bernjak

***

A.P.1

10,2 m2

14,3 m2

10,8 m2

14,5 m2

2,2 m2

2,2 m2

7,4 m2

10,9 m213,5 m2

7,8 m2

PS

A.P.1.1

A.P.1.2

A.P.1.3

A.P.1.4

A.P.1.5

A.P.1.6

A.P.1.7

A.P.1.8 A.P.1.9

A.P.1.10

Stanovanjske površine 79,3 m2STANOVANJE A.P.1

Loža 14,5 m2


m2100,0

Slika predstavlja tip stanovanja 2; dejanska kvadratura vseh stanovanj istega tipa se nekoliko razlikuje; prikazana notranja oprema stanovanj služi zgolj lažji predstavi.

VELIKA ZABAVA V MAXIMUSU MURSKA SOBOTAV soboto, 14. maja je Ansambel Saša Avsenika obiskovalcem vseh starosti ustvaril prijetno in veselo vzdušje.Odmore med nastopi so izkoristili za dobre, ugodne nakupe in se zadovoljni ter polnih rok vračali na prireditveni prostor.

Tu so jih čakale ob kolesu sreče še praktične nagrade trgovin, najmlajše pa šola vožnje z Jumicars avtomobilčki na pravem prometnem poligonu in kreativne delavnice.

Eni obiskovalki smo še posebej polepšali dan in tudi prihaja-joče poletne počitnice, saj smo jo obdarili z darilnim bonom za počitnice v Vodicah za 2 osebi.


Bodoči grafit na naši

novi železniški postaji :

Multipraktik ja , multikulti ne!

Multikulti je takorekoč internacionalni slengo-vski izraz za mnogokul-turnost in sam po sebi zveni pozitivno, privlač-no in obetavno. Izraz poznamo skoraj vsi, dejanska vsebina ozi-roma samo udejanjanje njegovega pomena pa je razpeto med utopijo in nočno moro.

V vsakem primeru močno polarizira ljudi, tako strokovnjake kakor tudi laike, in je vsa-kodnevni predmet strokovnih študij in debat ter gostilniških pogovorov. Pri teh zadnjih, podprt s primerno količino promilov laškega, pogosto sodelujem tudi sam, opažam pa, da naslednji dan, ko promili izginejo, moje stali-šče ostaja nespremenjeno, strnem pa ga lah-ko v prirejen Primčev slogan: Za Evropo gre!

Pa poglejmo nekaj aktualnih in bodočih primerov multikulturalizma, zaradi pro-storske omejitve zapisanih v skrajšani in rahlo satirični obliki:

Specifični primerek osebe, ki zagovarja načelo multikulti, je Angela Merkel. Vzgo-jena v Vzhodni Nemčiji je postala kancler-ka združene Nemčije in najmočnejša ose-ba v Evropi. Predlani je skoraj »zadavila« Grčijo (zgodovinski izvor zahodne civiliza-cije), nato pa na stežaj odprla vrata Evrope vsem in vsakemu in tako iz nje naredila pravo Noetovo barko – po domače rečeno štalo, za njenega čuvaja pa postavila tur-škega psa, ki pa se ji je že utrgal z verige. »Lezi, Sultan!« pri njem pač ne deluje.

Multikulti obnašanje je tudi nošnja nag-lavne rute evropske ministrice za zunanje zadeve na njenem obisku v Savdski Arabiji (tam spoštujmo njihove običaje!) in zak-rivanje golih antičnih kipov ob obisku nji-hovih šejkov v Rimu (tudi tukaj spoštujmo njihove običaje?).

Multikulti je tudi predlog nemškega pra-vosodnega ministra, ki predlaga spre-membo zakonodaje tako, da bi musliman »Safet« lahko užival blagodeti svoje 12-le-tne (recimo ji) žene, kristjan »Hans« pa bi za enak užitek zaradi pedofilije pokasiral nekaj let zapora. Prvo vprašanje sodnika v takšnih primerih bi torej bilo: Obtoženi, kakšne vere ste?

Multikulturni dogodek je pravkar pote-kajoče evropsko prvenstvo v nogometu, samo preveč pikolovski ne smemo biti pri iskanju avtohtonih Švicarjev v švicarski reprezentanci. Sicer pa Švicarja tudi v švi-carski čokoladi ne najdemo, pa je (tako kot reprezentanca) odlična. Vendar je pri njih vse drugače.

Multikulti bo tudi moje obnašanje, ko se bom čez kakšno leto v Ljubljani na poti mimo katoliške cerkve prekrižal, se ob džamiji vrgel na kolena, na koncu pa v gostilni po bosansko preklel vse žive in mrtve idiote, ki gasijo svet, medtem ko jim gori domača hiša.

Kot pravi moj prijatelj Anton s. p.: Multi-kulti bo prej ali slej podoben skupinskemu seksu, na katerega jaz pripeljem tudi svo-jo ženo, Ahmet, Seko, Osama in Bongo pa pridejo sami.

Prepričan sem, da je potrebno v teh časih povedati in zapisati (in se pod zapisanim podpisati) tudi stališča, ki uradno veljajo za sporna, ker naj ne bi bila sprejemljiva z vidika človekovih pravic in humanizma. Soglašam, da je kršitev teh pravic nedopustna, vendar ne v primeru, če vsiljevanje njihovih pravic posega v naše pravice, ki bi prav tako mora-le biti nedotakljive. Sam pa multikulti čutim in sprejemam predvsem kot naše evropske običaje, tradicijo in pravila obnašanja ter si želim, da tako tudi ostane. Ogrožati vse pri-dobitve našega sodobnega načina življenja, ki smo si jih težko priborili skozi stoletja bur-ne zgodovine in se nam danes zdijo samou-mevne ter za vekomaj dane in to zaradi vsi-ljevanja občutka nekakšne kolektivne krivde ter odgovornosti do vseh ostalih, ki rinejo k nam, zahtevajo neke svoje pravice, ne spre-jemajo pa obveznosti, je neodgovorno do nas samih, predvsem pa do naših potomcev. Pa se bojim, da je zdaj že prepozno; ko pasto iztisneš iz tube, je nazaj več ne spraviš. Dušan Banfi

MULTIKULTI

poudarki iz kroga znanja

Dušan Banfi

NAJ APLIKACIJE za zapiske, beležke, skice, ...

V osnovi imata že oba najbolj razširjena ope-racijska sistema na teh napravah (iOS in An-droid) neke svoje aplikacije, ki jih dobite že s samim nakupom naprave. Vendar pa je ravno ta »osnovnost« odprla možnosti ostalim razvijalcem, ki so nam po-nudili odlične rešitve, kot so Evernote, One-Note, ... In hkrati na nek način prisilili Apple in Google, da sta izboljšala svoje rešitve.Poglejmo nekaj najboljših (po našem mne-nju), ki se jih da dobiti (kupiti) v App Store-u in Google Play-u.

EVERNOTE (Android, iOS)Evernote je ena prvih aplikacij, ki nam pride na misel, ko gre za zapisovanje idej, opomnikov, beležk, ... in to z dobrim razlogom. Gre za apli-kacijo, ki ponuja bogat nabor funkcionalnosti in možnosti, sinhronizacijo med različnimi platformami in napravami ter zagotavlja, da so vaše beležke, opomniki, ideje, zapiski, s tem povezane fotografije in drugi dokumenti, vedno na razpolago »na dotik prstov«. Kjer-koli že ste, ali z računalnikom, telefonom ali tablico. Možnost odlične organizacije zapi-skov z zaznamki (TAG-i), podpora za fotogra-fije, videe, sezname in še veliko več so tisto, kar dela Evernote toliko boljšo, bolj primerno aplikacijo za te namene, v primerjavi z osnov-

nimi, minimalističnimi aplikacijami, seveda pa posledično malo bolj zahtevno za uporabo.

Brezplačna različica ima omejitev 60 MB no-vih podatkov mesečno, medtem ko plačljiva ponuja poleg višjega mesečnega limita po-datkov še dodatne funkcionalnosti.

ONENOTE (Android, iOS)Microsoftova aplikacija OneNote je naslednja odlična opcija, še posebej, če iščete aplikacijo za zapiske, beležke, ki je tesno integrirana z Microsoftovim pisarniškim orodjem Office. Uporabnik lahko tipka ali narekuje (najboljše seveda deluje v angleščini) zapiske, sezname, pripenja fotografije in PDF-je, elektronsko pošto in vsebino s spleta.

Ko so različne vsebine in priloge zapiskov enkrat »naložene«, jih lahko sortiramo po vsebini, odsekih, iščemo s pomočjo zaznam-kov (TAG-ov) ali s pomočjo tekstovnega iska-nja.

Sinhronizacija z oblakom pomeni, da je vsa vaša vsebina avtomatično na razpolago na vseh povezanih napravah. Aplikacija OneNo-te ima veliko posebnosti; od funkcionalnosti sodelovanja med uporabniki, Android Wear (pametna ura) podporo in TouchID (identifi-kacija s prstnim odtisom) podporo, ...

Mnogi bodo vse te ekstra možnosti označili kot nepotrebne, vendar naj o tem sodi vsak po svoje.

PENULTIMATE (iOS)V kolikor vam je še zmeraj ljubše ročno za-pisovanje beležk, tudi za to obstaja digitalna rešitev.

Gre za različico aplikacije Evernote poimeno-vano Penultimate, trenutno samo za Apple naprave, ki dejansko omogoča ročno zapiso-vanje zapiskov na tablici/telefonu s pomočjo posebnega peresa (pen).

Dejansko gre za aplikacijo, ki s pomočjo raz-ličnih algoritmov po vaših ročno zapisanih zapiskih lahko išče, kot da bi bili v »tipkani«, elektronski obliki. Integracija z Evernote apli-kacijo seveda ni vprašanje.

GOOGLE KEEP (Android, iOS)V nasprotju z večino ponudnikov in razvijal-cev aplikacij za beležke, zapiske, ki se tru-dijo omogočiti kar najširši nabor takšnih in drugačnih dodatnih funkcionalnosti, poleg osnovne, ki je še zmeraj pisanje zapiskov, Google Keep aplikacija poskuša naspro-tno. Enostavna rešitev za zapiske, beležke s sinhronizacijo v oblak, ki pa kljub temu pod-pira še zmeraj relativno širok nabor možnos-ti vnosa vsebin od zapisovanja, seznamov, zaznamkov, uporabe barv, časa, lokacije, opomnikov, ...

SIMPLENOTE (Android, iOS)Za nekaj »lažjega«, bolj tekstovno orientira-nega je potrebno preskusiti SimpleNote.

Gre za aplikacijo, ki deluje na različnih plat-formah, osredotoča pa se na shranjevanje, urejanje in deljenje tekstovnih zapiskov, be-ležk. Brez dodatkov, kot je multimedijska podpora in »prestižno« oblikovanje. To, kar dobite, je čisti tekstovni sistem z osnovnimi možnostmi urejanja, organizacijo na osnovi zaznamkov (TAG-ov), možnosti preprostega sodelovanja z drugimi uporabniki in seveda zgodovino.

29

Tablica oz. (večji) pametni telefon je dejansko ideal-no orodje za zapisovanje beležk, opomnikov, sezna-mov in različnih zapiskov.


informatika

Slika 1: OneNote

Slika 2: Evernote

Torej, če je vaš vrt en sam red, če je vsaka mravlja obravnavana kot najhujši sovražnik, takrat nikoli ne boste začutili narave, ki bi se s svojimi lastnimi zakonitostmi razboho-tila tudi na tem koščku zemlje, ki je vaš in v prvi vrsti njen. Na travniku, v gozdu, nikjer ni ravnih vrst, nikjer ni gole zemlje in nikjer ni monokultur. Zakaj bi potem naj bilo to v našem vrtu? Res je, da ravna vrsta olajša okopavanje, ampak, ali je okopavanje res tako mučno na vrtu, ki je velik 10 m2? Ne najdem podatka o povprečnem slovenskem vrtu, am-pak na prebivalca imamo 5 m2 hišnih vrtov. Za popolno samooskrbo z zelenjavo bi naj po literaturi zadoščalo 20–40 m2 vrta na osebo, torej v slovenskih razmerah obstajajo velike možnosti za pridelovalce zelenjave (sploh, ker imamo manj kot 30 % samooskrbo).

Če naj skupaj rastejo različne rastline, tako cvetlice kot zelišča kot zelenjava, katere izbrati, da bodo učinki najboljši in najbolj ko-ristni, kajti ene spodbujajo ali zavirajo rast drugih rastlin, druge odganjajo, lahko pa tudi privabljajo škodljivce.

Cesarski tulipani so lepi na pogled, odganjajo pa voluharja, zato ne smejo manjkati pri kore-nju, krompirju, kolerabi, rdeči pesi.

Šetraj spada k fižolu v lonec, obenem pa na gredi odganja fižolove uši in fižolovo muho.

Čudežne rastline, pa tudi lepe, so ognjič, ka-pucinka in žametnica, ki naj rastejo po celem vrtu. Odganjajo uši, ognjič tudi polže, žame-tnica pa koloradskega hrošča. Vsaj zaenkrat še velja, čeprav je pred časom veljalo tudi, da timijan odganja polže, pa sem jih ravno vče-raj odstranjevala z njega. Žametnica odga-nja tudi talne škodljivce, kot so ogorčice. Baje pa njen vonj sovražijo tudi mravlje. Ognjič na splošno dviguje odpornost rastlin. Zasejati ga je pa potrebno samo prvo leto, v drugem bo že rasel sam od sebe.

V letošnjem mokrem letu, so aktualne rastli-ne, ki odganjajo polže, in sicer: kozmejke, gro-beljnik, vrtna črnika, bela gorjušica, kapucin-ke in kalifornijski mak. Lahko pa uporabimo tudi zastirko iz praproti, bezgovih listov ali bele gorjušice. Ampak letos, ko pobijam pol-že tudi na pegastem badlju (pegasti badelj je iz družine nebinovk, tako kot osat, in njegovi listi tudi pikajo), ne vem, če jih razen ostrega predmeta res kaj odganja. Sem pa opazila, da imajo rajši regrat kot jagode. Tako da drugo leto regrat med kapusnice in morda mi ne bo potrebno stražiti brokolija.

V bistvu vse cvetoče rastline privabljajo opra-ševalce, ki skrbijo tudi za to, da sploh imamo pridelek.

Pa še borba proti plesni na paradižniku. Naj-boljša preventiva je škropljenje z algami, ki rastlino krepijo. Proti plesni pa je najučinko-vitejše gnojilo z dodanim bakrom, npr. Labi-cuper (ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi) in ima fungicidno delovanje. Poleg njega pa se obnese tudi škropljenje s sodo, njivsko preslico in moje omiljeno, kjer se čisto zares počutim kot čarovnica, in sicer: 5 l vode (de-ževnice), 20 g sode bikarbone, 1 velika žlica olivnega olja, 1/2 velike žlice olja neem, 1 veli-ka žlica doma narejenega tekočega mila in 15 kapljic eteričnega olja cimeta (skorja). S tem škropivom ne smemo pretiravati.

Veliko užitkov na vrtu in dobrih pridelkov vam želim!

Kaj je potrebno za uspešno vrtnarjenje? Dobra zemlja, dobro seme oz. sadike, dobra gnojila? Tudi, vendar v prvi vrsti moraš biti ravno prav »čuden«, imeti ravno prav sreče in smisla za čarobnost. Kajti vrtnarjenje je v bistvu povezovanje z naravo, delanje z njo v sožitju.

Pisan vrt, polži in plesen naši nasveti

Saša Štraus, mlada raziskovalka iz gospodarstva, zaposlena na Panviti, d. d., je uspešno zagovarjala doktorat na FKBV, smer kmetijstvo, s tematiko indikatorjev trajnosti za oceno kmetijskih sistemov (konvencionalni, integrirani in ekološki), v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.


vici

DRUGA ŽENSKAŽena hoče poklicati moža, pa

ima prazno baterijo v mobilnem

telefonu.

Pa reče sinu Janezku, naj ga pok-

liče s svojega telefona.

Čez nekaj minut sin pravi: »Trikrat

sem klical in vedno se je oglasila

neka ženska.«

Ko se mož vrne, ga žena pričaka

na vratih in brez kakšne razlage

mu eno primaže okoli ušes.

Potem pa »molitev«.

»Ženska se ti oglaša na tvojem

telefonu!«

»Kakšna ženska neki? Kaj pa je

rekla?«

»No , Janezek , povej!«

»Rekla je: Številka trenutno ni

dosegljiva, prosimo, pokličite

kasneje.«

UPOKOJENCI NA GOLFU

Penzionisti so igrali golf. Vsi so se

pritoževali ...

»Igrišče je predolgo!« je rekel

prvi.

»Jame so preveč globoke!« je rekel drugi.»Vzpetine so previsoke!« se je oglasil tretji.Nato pa se je oglasil še najsta-rejši, osemdesetletni Tine: »Če pogledamo vso zadevo še z druge plati, je dobro vsaj to, da smo pri naših letih še vedno na gornji strani trave!«

SODOBNI VRTECPo koncu službe pride mama po otroka v vrtec. Vrata velikega otroškega igrišča okoli vrtca so odprta, vsi otroci so v peskovniku,

vsak s svojim mobilnikom, vzgoji-

teljica pa poležava na klopci.

Vpraša mama:

»Kako lahko spite, vrata so odpr-

ta, vam bojo otroci ušli.«

In vzgojiteljica:

»Nič ne bojo ušli. Pri nas je wi-fi

samo v območju tega peskovni-

ka.«

LOČEVALNA DIETA»Ti si pa ful shujšal!«

»Ja, sem na ločevalni dieti.«

»Kako pa to zgleda?«

»Ločujem se, kuhat pa ne znam.«

SUDOKU

V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:

• v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU

5 98 5 4

9 3 7 12 1 9

1 4 5 2 84 9 5

7 6 4 5 99 2 6 3

9 6 7

8 5 4 36 9 2 5

3 2 81 8 6 29 1 8

8 31 6 9

2 54 2 3 6 1

8 2 39 5 8 7

5 9 25 1 6 8

12 6 5

7 4 5 31 4

3 6 1

31

zabava


10 letSimona Šlemer

Panvita MIR d. d.

Andrej Trnovec Panvita MIR d. d.

20 letFranc Ratnik

Panvita d. d.

Sonja Šmelc Panvita MIR d. d.

Jožef Vöröš Panvita d. d.

30 letMilan Križan Panvita MIR d. d.

Viktorija Mihelič Panvita MIR d. d.

Gabriela OršošPanvita Agromerkur d. o. o.

Sonja Smodiš Panvita Agromerkur d. o. o.

Nada Pavel Panvita MIR d. d.

40 letIda Lajnšček

Panvita MIR d. d.

Petronela MaučecPanvita d. d.

10 letPeter Kozjak

SGP Pomgrad d. d.

Viljem Luk SGP Pomgrad d. d.

Dejan Opec SGP Pomgrad d. d.

Aleksander Rituper Pomgrad – Cestno podjetje d. d.

Franc SelišekPomgrad – GNG d. o. o.

20 letJožef Grah

SGP Pomgrad d. d.

Simon HidičSGP Pomgrad d. d.

Tomaž HorvatSGP Pomgrad d. d.

Matjaž VinkovičSGP Pomgrad d. d.

30 letFranc BohmecSGP Pomgrad d. d.

Zlatko DrvaričSGP Pomgrad d. d.

Edvard LašičSGP Pomgrad d. d.

Bojan RežonjaSGP Pomgrad d. d.

40 letMarjeta Zadravec

SGP Pomgrad d. d.

jubilej

Jubilanti


Naš Krog

Documents

Transcript of Naš Krog