Naš krog

INTERVJUJI

MARJETKA ŠKAFAR Panvita MAROF d. o. o.

DAMIJAN KAUČIČ Panvita d. d.

ZDENKA LESJAK SGP Pomgrad d. d.

IZTOK ŽALIG SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

23

04

12

19

20

INTERNA REVIJA marec–maj 2015

AVE novosti

Predstavitev Športnega kluba Pomurje deset – ekipa Panvita Pomgrad

Pravopis

Bonton – pravila komuniciranja po elektronski pošti

INTERVJUJI

MARJETKA ŠKAFAR Panvita MAROF d. o. o.

DAMIJAN KAUČIČ Panvita d. d.

ZDENKA LESJAK SGP Pomgrad d. d.

IZTOK ŽALIG SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

kolofon

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Igor Banič

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | SGP Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | Predstavitev Športnega kluba Pomurje deset ...

Poudarki iz kroga znanja | Leva roka, desni žep

Poučno | Pravopis

Informatika | Bonton – pravila komuniciranja po elektronski pošti

Novice

Naši nasveti | Načrtovanje vrta

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

03

08

04

09

06

12

18

20

23

21

24

22

19

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor

Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekUrša KoplanPeter PolaničKristian RavničAlenka Samec RadonjićAleš Zver

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

[email protected]

Drage sodelavke in sodelavci!

V tem tednu smo dobili nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki prinaša izenačitev istospolne registrirane zveze z zakonsko zvezo, ki je po novem definirana kot življenjska skupnost dveh oseb neglede na spol. To pomeni, da bodo lahko ti pari normal-no posvajali otroke in jih potem tudi z vso potrebno starševsko ljubeznijo vzgajali. Ob tem pa naj navedem še nesmisel, da ta isti zakon ne dovoljuje posvojitve vnukov starim staršem, le te pa lahko dobijo v posvojitev istospolni pari. Ne moti me enakopravnost istospolnih parov na drugih področjih, ker če se družba razvija, se naj razvija tudi v tej smeri, da lahko vsak počne kar mu je ljubo in s tem ne ovira drugih pri skupnem sožitju, del zakona, ki pa govori o vzgoji otrok, se mi pa ne zdi dorečen. Naj bo dovolj pisanja o ena-kopravnosti istospolnih parov pri vzgoji otrok, ker bo novela tega zakona tako ali tako končala na referendumu kot vsi zadnji zakoni, ki so v tej družbi želeli nekaj spremeniti.

V branži, v kateri deluje skupina Pomgrad, se prav tako dogajajo premiki k zgoraj navedenemu stavku. Zadnji večji razpisi, ki se dogajajo na področju javnega naročanja izgradnje javne infra-strukture, jasno pričajo o tem, da se je vsak, ki ima pet minut časa in poznanstvo, sposoben ukvarjati z dejavnostjo gradbeništva neglede na to, če je svojem poslovanju zgradil vsaj nek manjši objekt ali meter cestišča. Kot primer naj navedem zadnji razpis za AC Draženci–Gruškovje, kjer je bila ob 13 ponudbah samo ena ponudba slovenske gradbene operative ter nekaj ponudb gradbin-cev iz tujine. Kar nekaj ponudb pa so sestavili konzorciji, ki jih vodijo slovenske inženiring družbe skupaj s partnerji iz tujine. Na razpisu za izgradnjo vodovoda v Velenju je bilo 28 prijavljenih podjetij, od tega velika večina inženiringov. Vse to priča o tem, da prihaja novo obdobje v gradbeništvu, kjer ni pomembno, ali imaš resurse (mate-rialne, strojne in človeške itd.!!!), da izvedeš nek projekt, ampak bo pomembno samo pridobiti posel, potem pa bomo že kako. Ljudje, ki vodijo to državo, se potem čudijo vsej problematiki, ki izvira iz takšnega načina poslovanja (slabi projekti, slaba izvedba, neplačila podizvajalcev in zaposlenih, stečaji, nedokončanje objektov itd.) in ne naredijo nič, ker je najnižja cena tisti edini sveti kriterij, po katerem se oddajajo projekti. Osebno verjamem, da bo, kljub vsem črnim mislim, tudi na tem področju v mandatu te vlade prišlo do pozitivnih sprememb na področju javnega naročanja.

V skupini Pomgrad je bilo preteklo obdobje zelo dinamično, polno sprememb. V preteklem letu smo ob polni zasedenosti naših kapa-citet uspeli izpeljati tudi kar nekaj projektov, ki bodo ugodno vplivali na poslovanje skupine tudi v bodoče. Naj naštej samo nekaj teh: konsolidacija poslovanja družbe ABI (preko postopka likvidacije smo opustili del dejavnosti – ABI hale), izvedli nakup proizvodne baze Hoče, pripravili vse potrebno za pripojitev družbe Pomgrad Gradnje d. o. o. k matični družbi, pripravljali vse potrebno za novo siste-matizacijo v vseh družbah sistema, naredili novo celostno podobo skupine Pomgrad – ki jo bomo v teku letošnjega leta implementirali v vseh družbah skupine. Leto 2014 je leto, ki se ga bomo v našem delu sistema zapomnili kot leto, kjer smo dosegli dobre poslovne rezultate in leto, kjer smo dokazali, da se s skupnimi močmi da storiti marsikaj.

Na koncu še beseda o zaslužnih ljudeh. Brez sodelavcev nič od tega, kar je zgoraj navedeno, ne bi bilo mogoče storiti, zato na tem mestu zahvala vsem za požrtvovalno delo in za pogum, da smo šli v vse te spremembe. Leto, ki prihaja, bo v mnogočem še težje, zato bo potrebno še več odrekanja, izobraževanja, smelosti, zagnanosti, da bomo uspeli tudi skozi te čase priti kot zmagovalci. To, da prihajamo iz regije, ki je bolj na repu po razvitosti, za nas ne sme biti omejit-veni faktor, saj po vsakodnevnem srečevanju z ljudmi iz drugih regij vidimo, da v ničemer ne zaostajamo in da smo sposobni izvajati najzahtevnejše projekte. Rabimo samo vero v svoje sposobnosti, trdo in odgovorno vsakodnevno delo, stalno izobraževanje, iskanje novih rešitev na svojem področju dela in uspeh bo prišel prej ali slej. Upam in želim, da pa ob vsem tem najdete čas tudi zase in svoje najbližje, saj boste samo tako lahko uživali ob sadovih svojega dela.

Doletela me je čast, da pišem prvi uvodnik po uvodniku g. Stanka Polaniča, v katerem se je že drugič upokojil (verjamem, da ne zad-njič, …), zato bi rad izkoristil priložnost in se mu v imenu sodelavcev za njegov doprinos pri izpeljavi vseh projektov v letu 2014 in tudi širše, res lepo zahvalil. Verjamem, da bomo g. Polaniča še zmeraj srečevali pri vsakodnevnem poslovanju in ne samo v idiličnem okolju na posestvu Marof.

Igor Banič

Dobrodošli v svetu enakopravnosti, kjer vsi znamo vse!V dolino šentflorjansko prihaja pomlad, ki prinaša obilico izzivov tako na druž-beno-političnem kot tudi na poslovnem področju. Zima ni bila posebej dolga in hladna, tako da je prebujanje narave in možganov hitro in bujno.

kolumna

03INTERNA REVIJA marec–maj 2015

AVE GRILL V NOVI PREOBLEKI

VITA LINIJA

novice


Približuje se poletni čas. Tisti del leta, ki se ga v mesni industriji najbolj veselimo. To pomeni, da se kuharija spet seli iz kuhinje na prosto. Čas Grilla bi lahko rekli.

V skladu z najnovejšimi prehranskimi trendi smo tudi v Panviti MIR pristopili k izdelavi izdelkov, ki vsebujejo manj soli. Prodajni program VITA je tisti, ki naj bi bil namenjen zahtevnejšim kupcem in kupcem s posebnimi potrebami. Tako so izdelki primerni za prehrano tudi tistih kupcev, ki posegajo po dietah in mlajši populaciji. Znotraj prodajnega programa VITA so izdelki: PIŠČANČJA PRSA V OVITKU, LAHKA ŠUNKA in HRENOVKE. Program VITA bo na prodajnih policah sredi meseca aprila. Izdelki bodo dobavljivi v obliki narezka, na delikatesi, jeseni pa še kot izdelki za police.

V MIR-u čez zimo vsekakor nismo spali, še več, z žara je dišalo celotno zimo, tudi na nekaterih smučiščih, ki so pristopili k naši ideji zimskega Grilla. Tudi v razvoju nismo spali in se odločili, da osvežimo podobo GRILL izdelkov. V letošnjem letu bo novo preobleko dobil Leskovački program, ki naj bi dobil svojo razlikovalno podobo od ostalih izdelkov v programu GRILL. Ostali izdelki ostajajo v enaki, v nekoliko osveže-ni embalaži. Likovno gre pri Leskovačkem programu za črno kodo in čistejše linij ter osveženo etiketo, ki naj bi bila za kupca bolj berljiva.

Telečji čevapčiči

Paleta čevapčičev, ki so trenutno v prodaji, dobiva tudi letos svojo razširitev, in sicer boste lahko v letošnji sezoni poleg standardnih uspešnic poskusili še telečje čevap-čiče. Telečji čevapčiči, ki prihajajo na trg, so narejeni na podlagi različnih receptur, od katerih je bila izbrana tista, ki je po okusu najbolj ustrezala telečjemu mesu.

04

Prodajni program VITA je tisti, ki naj bi bil namenjen zahtevnejšim kupcem in kupcem s posebnimi potrebami. Tako so izdelki primerni za prehrano tudi tistih kupcev, ki posegajo po dietah in mlajši populaciji. Znotraj prodajnega programa VITA so izdelki: PIŠČANČJA PRSA V OVITKU, LAHKA ŠUNKA in HRENOVKE. Program VITA bo na prodajnih policah sredi meseca aprila. Izdelki bodo dobavljivi v obliki narezka, na

05

novice


PRODUKT LETA je največja potrošniško glasovalna nagrada za inovativne produkte v svetu. Velika vse-slovenska javnomnenjska raziskava, ki jo je op-ravilo podjetje AC Nielsen, je bila v novembru opravljena na nacionalno re-prezentativnem vzorcu med slovenskimi potrošniki.

V raziskavi so slovenski kupci na podlagi izkušnje ob uporabi, med novimi, preno-vljenimi, izboljšanimi izdelki in storitvami široke potrošnje izbrali PRODUKTE LETA 2015 v različnih kategorijah.

Tako je bil skupini izdelkov AVE GRILL podan pečat PRODUKT LETA 2015 v ka-tegoriji predpakirano sveže meso, kar je za nas s strani kupcev velika pohvala.

“Slovenski potrošniki so nam s tem priznanjem potrdili, da cenijo kakovost in našo inovativnost, ko vsako leto dodaja-mo nove produkte v našo AVE Grill linijo, ki je vodilna in tudi najbolj pestra bla-govna znamka na področju izdelkov za žar. Vsekakor je zadovoljstvo in zaupanje potrošnikov največ, kar lahko dobimo,” je ob tej priložnosti povedal Svarun Udovič, izvršni direktor Panvite MIR d. d.

Vnovčljiv do 4. 4. 2015 za količino do 5kg. Ne velja za izdelke v akciji. Popusti se ne seštevajo.

na meso po izbiri

- 20 % AVE KUPONZA POPUST

Vnovčljiv do 4. 4. 2015 za količino do 5kg. Ne velja za izdelke v akciji. Popusti se ne seštevajo.

na mesni izdelek po izbiri

- 20 % AVE KUPONZA POPUST

AVE GRILLPRODUKT LETA 2015

TRADICIONALNA KMEČKA ŠUNKA V TESTU Z

ZELENINIM HRENOM

SESTAVINE • tradicionalna kmečka

šunka AVE • 100 g pšenične moke • 400 g ržene moke • kvas• žlico temnega medu • 1 strok česna • zelena• 1 čebula • poper v zrnu • lovorjev list • sol• kisla smetana • hren

PRIPRAVAV velik lonec položimo šunko in jo prelijemo z vodo. Kuha-mo 1 uro za vsak kg šunke. Pustimo, da se v vodi ohladi.Med tem pripravimo testo. Kvas zdrobimo, dodamo žličko medu in nekaj tople vode. Zamešamo pšenično in rženo moko, dodamo sol in kvas. Vse skupaj dobro zamesimo, po potrebi dodajamo vodo. Pustimo, da vzhaja 30 min. Testo še enkrat dobro premesimo.Testo razvaljamo na 1 cm višine, ter nanj položimo šunko. Testo ovijemo okoli šunke, tako da je cela šunka prekrita. Položimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200˚C in pečemo cca 60 minut za vsak kilogram izdelka. Pred koncem pečenja skorjo premažemo z razžvrkljanim jajcem.Hren in zeleno nastrgamo na zelo majhne koščke in pusti-mo v smetani, da se okus spoji. S paličnim mešalnikom vse skupaj dobro sesekljamo. Po potrebi solimo.Šunko nekoliko ohladimo, in narežemo na rezine. Zraven postrežemo kuhana jajca, hren in zelenjavo.

gradimo

06

Gradimo »PANONSKI SVETILNIK«

Nadaljevanje us-pešnega sodelovanja S CARTHAGOM

Po dolgotrajnih postopkih in ponovljenem razpisu za izbor izvajalca gradbenih del ter preprojektiranju prvotno zasnovane-ga stolpa smo sredi januarja 2015 pričeli z gradnjo razglednega stolpa na turistični cesti Lendavskih goric.

Kratki tehnični opis projekta je podal vodja gradbišča Robert Krajnc: »Okrogli stolp sestavljajo štirje deli: obodna nosilna ko-vinska konstrukcija stebrov, ki objema krožno konično zasnovan pritlični del objekta, ki se konča z ravno streho. Na vrhu stolpa je zastekljen razgledni prostor in nad njim odprta razgledan ploščad. Ta je s pritličjem povezan s šesterokotnim jeklenim dvi-galnim jaškom po obodu zastekljenim s toniranim steklom, okoli katerega se spiralno pnejo odprte kovinske stopnice.

Zunanji premer pritličnega dela stavbe je 20,16 m, višina 9 etaže, odprta razgledna ploščad je + 42,00 m. Celotni stol za signalno anteno je višine 53,5 m. V sklopu projekta se uredi kompletna zunanja ureditev.«

Pri gradnji razglednega stolpa bo tokrat prvič v Sloveniji upora-bljen model BIM (Building information modeling). Sodoben model predstavlja nov, revolucionarni informacijski model objekta, ki vključuje popoln nadzor nad informacijami skozi ves življenjski ci-kel objekta, od same zamisli do izvedbe, stroškov in vzdrževanja.

Rok za dokončanje del na projektu vrednem 1,7 milijona evrov je predviden za konec maja 2015.

Potem ko smo v skupini Pomgrad uspešno zaključili več pro-jektov izgradnje Carthagovih poslovno industrijskih objektov v Odrancih, nam je Carthago zaupal tudi izgradnjo novega indu-strijskega objekta.

Nova pritlična proizvodna hala je velikosti 4.230 m2, dimenzij 35,80 × 11,70 m + 39,60 × 98,6 m in višine 7,90 m in je postavljena na severni strani, tik ob obstoječih proizvodnih halah ter je podalj-šek lani zgrajenega skladišča. Proizvodna hala je namenjena pove-čanju kapacitet izdelave in predelavi posameznih sestavnih delov karoserije vozila, kot npr. zunanjih izolacijskih elementov, dokon-čanju finalnih izdelkov za vgradnjo/krojenje izolacijskih panelov, krojenju lesenih in kovinskih elementov. Temeljenje montažnih AB stebrov hale je izvedeno s točkovnimi temelji s čašami, ki so med seboj povezane z AB temeljnimi gredami. Strešna konstrukcija je izvedena iz jeklenih nosilcev. Izvede se kompletna nova komunal-na infrastruktura za novi objekt in pripadajoča okolica.

Po besedah vodje gradbišča Roberta Krajnca je projekt izgradnje proizvodne hale v začetni fazi, objekt vreden 0,27 milijona evrov pa naj bi bil predan investitorju v uporabo v mesecu avgustu.

V osrčju Lendavskih goric gradimo 53,5 metrov visok razgledni stolp iz jeklene konstrukcij, pri kateri bo prvič v Sloveniji uporabljen model BIM.

Uspešno dosedanje sodelovanje s Cart-hagom se nadaljuje tudi pri izgradnji nove proizvodne hale v Odrancih.


07

gradimogradimo

NEVAREN CESTNI ODSEK kmalu varnejši V Ljutomeru gradimo nov hodnik za pešce in kolesarje. Naložba bo izboljšala varnost pešcev na odseku, ki poteka ob izredno prometni državni cesti in bi naj bila zaključena aprila 2015.

»Za naročnika del, občino Ljutomer, izvajamo novogradnjo pločni-ka za pešce ob regionalni cesti od centra Ljutomera do Sp. Kamen-ščaka. Izvaja se pločnik širine 1,60 m in v dolžini 750 m. Skupaj s pločnikom se izvede tudi meteorna kanalizacija, javna razsvetljava in kabelska kanalizacija za potrebe Teleing-a. Zaradi konfiguracije terena se izvajata tudi dva podporna zidova. Ob izvedbi večjega zidu višine 3,6 m smo zaradi stabilnosti ceste varovali gradbeno jamo z zagatno steno,« je o projektu vrednem nekaj več kot pol milijona evrov povedal vodja gradbišča Zlatko Kodrin.

V Domžalah izvajamo zahtevno NADGRADNJO CČN DOMŽALE–KAMNIKProjekt »NADGRADNJA CČN DOMŽALE–KAMNIK« vključuje nadgradnjo central-ne čistilne naprave Domžale–Kamnik (na 149.000 PE): gradnjo vstopnega objekta z objektom za sprejem grezničnih gošč in gradnjo bioloških stopenj za terciarno stopnjo čiščenja.

V sklopu projekta NADGRADNJE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE DOMŽALE–KAMNIK je predvidena izgradnja dveh večjih sklopov, in sicer:

• Nadgradnja obstoječe naprave na tercialno čiščenje

• Vstopni objekt in sprejem gošč

Obstoječa čistilna naprava Domžale–Kamnik je bila projektirana samo za čiščenje ogljikovih spojin. Zaradi spremenjene zakono-daje, ki zahteva tudi čiščenje dušikovih spojin in fosforja, je pot-rebno napravo nadgraditi. Naročnik se je na osnovi predhodnih analiz možnih variant čiščenja odločil za izgradnjo nove biološke linije čiščenja odpadne vode s suspendirano biomaso v sekvenč-nih bazenih s predhodnimi selektorji. Nadgradnja obstoječe na-

prave obsega gradnjo novih objektov biološke stopnje linije vode, zalogovnike in zgoščevalce presežnega biološkega blata, strojno predzgoščanje presežnega blata in dezintegracijo presežnega blata pred črpanjem v gnilišča in zmanjšanje dušika v blatenici.

Trenutno potek del pri izgradnji je podal vodja gradbišča Drago Kalamar: »Trenutno potekajo dela na izgradnji objekta merilnega mesta iztoka ter izvedba sekvenčnih bazenov biološkega bloka 2 z linijo blata, prostornine 26.400 m³. Nadgradnja same čistilne naprave je dokaj zahtevna, saj dela potekajo v več fazah glede na to, da na večini mesta že stoji obstoječa čistilna naprava in med samo gradnjo mora delovati s čim manjšimi odstopanji. Se pravi, da z predhodnimi prevezavami med bazeni najprej porušimo ob-stoječi bazen na čistilni napravi in nato na istem mestu začnemo graditi novi sklop oziroma bazen za novo linijo tercialnega čišče-nja. Ko je ta novozgrajeni bazen v funkciji in prične nemoteno delovati, začnemo z novimi prevezavami med bazeni in rušitvami naslednjega obstoječega bazena. Ta postopek se nato ponavlja do same dograditve celotnega dela tercialnega čiščenja čistile na-prave. Manjše težave nam povzroča tudi omejenost prostora za potrebe izgradnje nove čistilne naprave, saj na sedanjem območju stojijo obstoječi objekti dosedanje čistilne naprave, ki predsta-vljajo prostorsko oviro za samo dinamiko gradbenih del, vendar jih z natančnim planiranjem gradnje omejimo na minimum.

Na projektu nastopamo skupaj z JointVenture partnerjem GH Holdingom, s katerim smo si vrednost del, ki znaša nekaj manj kot 18,3 milijonov evrov, razdelili glede na delež udeležbe na projektu. Pomgrad d. d. 38,98 %, GH Holding d. d. 61,02 %.


08

novice

Prodajalna Travel Value & Duty Free na Letališču Jožeta Pučnika se je v mesecu marcu poklonila vsem damam. V mesecu žensk smo poskušali odgovoriti na vprašanje »Kaj ženske ljubijo?«.

RAZVAJANJE ZA ŽENSKE

Kotiček, ustvarjen v prodajalni, naj bi vsaki ženski ponudil kratko razvajanje. Ob kozarčku vina in koščku čokolade lahko vsaka občuduje in nakupuje izdelke, izbrane posebej za njo. V vitrini s Swarovski zapestnicami bo zagotovo vsaka našla svojo najljubšo, mamljive pa so tudi Desigual torbice, ki bodo več kot primerne za prihajajoče pomladne dni. Ljubiteljice cvetličnih dišav bodo navdušene nad dišavo Dolce, živahni laki za nohte pa bodo pritegnili pogled

vsake ženske. Sladkosnede bodo zago-tovo izbrale svojo najljubšo čokolado, poznavalke dobrih vin in penin pa bodo uživale v izboru, ki ga ponujamo. Dame, vabljene, da si naštete izdelke ogledate v živo in si privoščite razvajanje, ki si ga zaslužite.Da pa v mesecu marcu ne bomo povsem pozabili na moške, jih vabimo k ogledu ponudbe, saj bodo morda v izbranih izdelkih našli popolna darila za ženske, ki jim bogatijo življenje.

NOVA DIŠAVA ROBERTO CAVALLI PARADISORoberto Cavalli Paradiso je barvita dišava, ki jo je nav-dihnila italijanska pokrajina, in je pozdrav užitkom bivanja. S to dišavo je priznani italijanski modni oblikovalec vsa občutja pripeljal do vrhunca. V njegovih rokah se je sredozemsko sladko življenje preoblikovalo v pravi raj na zemlji. Poživljajoča in stimulativna dišava izžareva zadovoljstvo in srečo. Pooseblja čutnost, veselje in samozavest. Dišava je na voljo v vseh Travel Free shopih in v Travel Value & Duty Free shopu na Letališču Jožeta Pučnika.

NOV ADRIA KATALOGS 1. aprilom 2015 bo ponovno izšel Adria katalog, ki bo na voljo na vseh letih Adrie Airways izven EU, netro-šarinski izdelki pa bodo v ponudbi tudi na t. i. čarter letih znotraj EU.

Tudi tokrat bo na voljo velika izbira vrhunskih izdelkov, ki bodo pomladno-poletno obarvana. Ponudba bo zajemala vse, kar si srce poželi: od parfumerije, kozmetike, modnih dodatkov, pa vse do igrač, sladkarij in alkoholnih pijač. Prav tako pa bomo v širok sortiment vključili tudi Adria spominke, ki bodo navdušili tako najmlajše, kot tudi tiste malo starejše potnike.


09

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?Kuharica.

Babica je bila ljubiteljska kuharica in je hodila kuhat na gostije, doma pa pekla torte in pecivo. Pri delu sem ji večkrat pomagala in od tam ta ljubezen do kuharije.

Zaradi te ljubezni sem se kasneje odločila za gostinsko šolo, čeprav so mi zaradi mojega dobrega uspeha svetovali gimnazijo.

Zanimivo pa je, da sem v gostinstvu delala zelo malo časa, poklicna pot me je odpeljala v prodajne vode.

2. Vaši začetki na Panviti?V vinski kleti Marof sem se zaposlila konec leta 2013 kot vodja prodaje. Spominjam se prvega dne, ko je name največji vtis naredila sama vinska klet. Pričakovanj, po pravici povedano, v začetku nisem imela prav velikih, pač še en proizvod, ki ga bom prodajala. Šele kasneje sem ugotovila, kako poseben in lep je vinski posel in da nosi vino posebno energijo, ki jo kot prodajnik moraš zagotovo čutiti.

3. Kako poteka vaš običajen delovni dan?Običajno ura zazvoni nekaj pred šesto, vendar ne zazvoni samo enkrat. Rada namreč poležim še nekaj časa, da se popolnoma pre-budim. Po bujenju otrok vsi opravimo jutranji ritual v kopalnici. Lucija odide nekoliko prej

na avtobus, saj se ji zjutraj bolj mudi. Luka ima nekaj več časa, saj hodi še v podružnično šolo v Bodoncih in začne šele ob 8.00. Midva z možem spijeva še obvezni jutranji smuti in pripravljeni smo za odhod. Če ni kakšnih posebnosti, se moj delavnik začne okrog 8.00. Dan nikoli ni enak dnevu. Moje delo je zelo razgibano. Delno namreč delam na terenu, kar pomeni prezentacijo vin pri strankah, ra-zni sestanki in obiski pri obstoječih ali novih strankah. Če ostanem v kleti, tam pripravim kakšno ponudbo, analizo, plan ali degustaci-jo. Po prihodu domov seveda sledi obvezno kuhanje toplega obroka za družino, kakšna pomoč pri nalogi ali igra z otroki. Opravim še kakšno drugo gospodinjsko opravilo in pre-hitro pride večer. Včasih sem rada pogledala še pozna poročila, danes tega več ne počnem, raje preberem kakšno dobro knjigo, se spro-stim ob tapkanju in grem mirno spat.

4. Nam lahko poveste kakšno anek-doto in življenja oz. službe?Anekdot se skozi življenje zagotovo nabere kar nekaj. Ene pa sem se le spomnila. Kot otrok se zelo rada zajtrkovala jajca na oko. Spomnim se, da smo iz Nemčije dobili prvo mikrovalovko. Nekateri so bili zelo skeptični, meni pa se je zdela super, ker se v njej hrana tako hitro pogreje. Eno jutro sem se spomni-la, da pa bi morda pripravila jajce na oko kar v mikrovalovki, saj bi to bilo najbrž hitreje kot v ponvi. Vzamem krožnik, ubijem nanj jajce in položim krožnik v mikrovalovno pečico. Ne spomnim se koliko časa je potekala priprava, spomnim pa se pečenega jajca, ki je izgledalo kot iz izložbe. Sedem vsa ponosna za mizo, zapičim vilice v rumenjak … potem pa BUUM. Rumenjak mi je dobesedno eksplodiral v oči. V tistem trenutku nisem vedela, kaj točno se je zgodilo, čutila sem samo pekoč občutek v očeh. Najbrž sem imela pri tem kar nekaj sreče, se pa velikokrat pošalim na ta račun, da sem dobila zares jajce na oko.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?Otroka, ki me osrečujeta s svojimi norčijami in vedno bolj tudi z modrostjo.

Vsaka zadovoljna stranka, vsako novo naroči-lo, vsi dobri ljudje, ki jih dnevno srečujem.

6. S čim se ukvarjate v prostem času?Ta pravega prostega časa ostane ob službi, skrbi za družino in gospodinjstvo bore malo. Mogoče se bo komu zdelo, da je vse to še delo, vendar sama zelo uživam ob kuhariji za

družino in delu na vrtu. Večkrat rada spečem domač kruh, kar se mi zdi najbolj skrivnostna peka od vsega. Ker ga delam po trenutnem navdihu, nikoli ne vem, kakšen bo končni izdelek. Preživljanje prostega časa je zelo povezano z letnimi časi. Spomladi veliko časa preživim na vrtu. Vrt se mi zdi kot ena zdra-vilna kura v tem hitrem tempu življenja. Za-res verjamem v to, da je dandanes problem, da je sodoben človek izgubil stik z naravo. Poleti večino časa preživimo zunaj pred hišo, kjer se otroci igrajo, sama pa uživam na sve-žem zraku ali kopanju v domačem bazenu. To je tudi čas piknikov, ko se večkrat družimo tudi z dobrimi sosedi, ki jih na Goričkem zago-tovo ne primanjkuje. Jeseni je čas za spravilo pridelkov, pripravo domače ozimnice, kakšen sprehod. Zime se pa vsi veselimo zaradi snega in obvezne smučarije.

7. Kako preživljate dopust?Poleti je obvezno morje, ki smo ga nekaj let, razen lanskega, preživeli na otoku Pašman. Lanski je bil izjema, saj smo ga na željo hčere Lucije preživeli v hotelu Lucija v Portorožu. Mislim, pa da nas Pašman letos spet pričaku-je. Pozimi nekaj dni preživimo na smučanju, saj vsi člani družine zelo radi smučamo.

8. Katere vrednote cenite?Poštenost, iskrenost, delavnost.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?Nerada se hvalim. Ponosna sem na to, da živim in delam na zame najlepšem koncu sveta, to je na mojem Goričkem.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?Želim si, da bi še več ljudi spoznalo, kaj pre-more Goričko kot vinorodni okoliš in kakšna krasna vina imamo na Marofu.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?Delajte pošteno, veliko se smejte in imejte se radi. Mogoče bomo svet obrnili na bolje.

intervju

“ Večkrat rada spečem domač kruh, kar se mi zdi najbolj skrivnostna peka od vsega. ”

Marjetka ŠKAFARPanvita MAROF d. o. o.


intervju

10

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?Kot otrok sem si želel postati profesionalni nogometaš. To se mi je le delno uresničilo, baje da nogometaš sem, vendar ne profe-sionalni (igram za NK Veržej v 2. SNL).

2. Vaši začetki na Panviti?Na Panviti d. d. sem začel delati leta 2013, in sicer v oddelku računovodstvo-analize.

3. Kako poteka vaš običajen de-lovni dan?Dan se začne s sodo bikarbono in s kom-buča čajem, konča pa z zobno pasto. Vmes pa sem na računalniku in po službi na nogometnem igrišču v Veržeju.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe?Anekdot iz življenja je precej, vendar menim, da naj ostanejo med mano in dotičnimi osebami.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?V dobro voljo me spravi dobra muzika, nogomet, sonce in druženje s kolegi.

6. S čim se ukvarjate v prostem času?Večino prostega časa mi zasede nogomet, s katerim se redno ukvarjam in ga sploh ne tretiram kot hobi oziroma zapolnitev prostega časa, ampak kot mojo »drugo službo«. Drugače pa v prostem času rad grem na koncerte, pogledam kak dober film (najboljša zvrst mi je triler), prebiram stripe (Alan Ford, Dylan Dog, ...), ...

7. Kako preživljate dopust?Dopust najraje preživljam na morju. Poiz-kušam ga preživljati čim bolj brezskrbno, na »easy«. Seveda se dopusti razlikujejo. Če grem s prijatelji na dopust, še rabim dopust po dopustu. :)

8. Katere vrednote cenite?Poštenost, iskrenost, ljubeznivost in empatijo.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?Ponosen sem na vsak svoj izpolnjeni zadani cilj.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?Če želiš, da se ti sanje uresničijo, jih moraš zadržati zase.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?Dva, ki sta se mi vtisnila v spomin iz stripa Alan Ford:

„Bolje ispasti budala nego iz vlaka.” in „Bolje izdati knjigu nego prijatelja.” (Grunf)

1. Kaj ste želeli postati kot otrok? Največja želja v otroštvu mi je bila, da bi postal voznik tovornega vozila.

2. Vaši začetki na Pomgradu?Na Pomgradu sem začel delati kot vodja strojno prevoznega parka.

3. Kako poteka vaš običajen de-lovni dan? Z budilko se prebudim ob 5:10 in sledijo priprave na odhod v službo ter pakiranjem otrok v vrtec.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe? Hmm, anekdota, z izleta z Nizozemske, kjer sva s Tadejem sedela lepo na terasi finega lokala in opazovala ljudi, zakaj tako bulijo v naju. Po prihodu natakarja v mre-žasti spodnji majici nama je bilo vse jasno. Bila sva v baru za …

Damijan KAUČIČPanvita d. d.

Iztok ŽALIGSGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.


11

intervju

1. Kaj ste želeli postati kot otrok?Kot otrok sem želela postati učiteljica matematike. Spogledovala sem se tudi s farmacijo, na koncu pa sem pristala v gradbeništvu, prav tako obkrožena s številkami.

2. Vaši začetki na Pomgradu?V komerciali Pomgrada sem se zaposlila leta 2005. Najprej je bilo moje delovno mesto v Hočah, potem v Slovenski Bistrici, sedaj pa že četrto leto v Murski Soboti.

3. Kako poteka vaš običajen de-lovni dan?Običajnega delovnega dneva ni. Narediš si plan dela v skladu s predvidenimi od-dajami ponudb, potem pa se ti odvrti čisto drugače. Mogoče je potrebno ovredno-titi nepredvidena dodatna dela, narediti kakšno dodatno analizo, izračunati rezul-tat ali pridobiti kooperantske ponudbe. Delo je zelo razgibano in stresno, ko se bliža rok oddaje ponudbe.

4. Nam lahko poveste kakšno anekdoto iz življenja oz. službe?Težko bi kakšno izpostavila. V življenju sem srečala veliko zanimivih ljudi. Občutek imam, kot da se gibljemo v krogu, eni od-hajajo, drugi prihajajo. Se mi je pa zgodilo, da sem po 25 letih parkirala poleg bivšega sodelavca v čisto drugem delu Slovenije. Nisem ga spoznala, dokler ni spregovoril.

5. Kaj vas spravi v dobro voljo?Drobne malenkosti me lahko osrečijo, npr. sončni vzhod na poti v službo, dobra glas-ba, sproščen klepet ob kavici, dober rezul-tat, vzpodbudna beseda, pogled na našo lepo Slovenijo z različnih perspektiv …

6. S čim se ukvarjate v prostem času?V prostem času sem rada v naravi, bo-disi pri urejanju vrta in okolice, pri teku, smučanju ali planinarjenju, ki ga običajno dopolnim še z obiskom domačih. Rada preberem tudi kakšno dobro knjigo.

7. Kako preživljate dopust?Dopust rada preživljam aktivno z odkri-vanjem novih krajev in kančkom adrena-lina, obiskom gora v družbi domačih in prijateljev.

8. Katere vrednote cenite?Na prvo mesto bi postavila zdravje in dru-žino, brez poštenosti, zaupanja, discipline, trdega dela, prijateljstva si pa tudi ne predstavljam življenja.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni?Ponosna sem na uspehe otrok.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost?Moje sanje so povezane s prihodnostjo otrok.

Moja želja pa je, da bi pridobili čim več dela kot veseli zmagovalci, k čemur bi tudi sama rada prispevala svoj kamenček.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce?Goro bo premaknil le tisti, ki bo najprej premikal kamenčke.

Zdenka LESJAKSGP Pomgrad d. d.5. Kaj vas spravi v dobro voljo?

Žena in hčerki.

6. S čim se ukvarjate v prostem času? Trenutno sem čisto padel v gradbena dela, kjer z ženo vlagava ves trud v izgradnjo oz. obnovo hiše.

7. Kako preživljate dopust? Aktivno, pri dveh otrocih si drugače do-pusta ne morem predstavljati, kaj pa se bo zgodilo po prihodu tretjega, pa še ne vem.

8. Katere vrednote cenite? Poštenost in iskrenost.

9. S čim se radi pohvalite oz. na kaj ste ponosni? Na moj 3M paket – Majo, Mašo in Manjo.

10. Vaše sanje/cilji za prihodnost? Sanje so velike, ampak ostanimo raje na realnih tleh, zato tudi temu primerni cilji.

11. Imate kakšen nasvet za sodelavce? Bodi to, kar si.

“ V življenju sem srečala veliko zanimivih ljudi. Občutek imam, kot da se gibljemo v krogu, eni odhajajo, drugi prihajajo. ”



PREDSTAVITEV ŠPORTNEGA KLUBA POMURJE DESET – EKIPA PANVITA POMGRADOK Panvita Pomgrad iz Murske Sobote se ponaša z več desetletno tradicijo ter ak-tivno deluje in utrjuje tradicijo odbojke v Pomurju. Članska ekipa Panvita Pomgrad nastopa v prvi državni odbojkarski ligi, v kateri zaseda visoka mesta.

Iz leta v leto se v Pomurju povečuje zanimanje za odbojko, v zadnjih letih smo kar sedemkrat do zadnjega kotička napolnili športno dvorano prve osnovne šole, katera sprejme 1100 gledalcev. V povprečju si domače tekme naše ekipe ogleda od 300 do 350 gledalcev. K takšnemu zanimanju so botrovali dobri rezultati moštva, saj se je konstantno uvrščalo v sam vrh slovenske odbojke.

V tekmovalni sezoni 2010/2011 smo pred končnico zasedli drugo mesto, v samem finišu prvenstva nam je zmanjkala športna sreča in smo zasedli 4. mesto. V pokal-nem tekmovanju smo dosegli zgodovinski uspeh in postali vice prvak Slovenije, kjer smo po težkem enakovrednem boju izgu-bili z evropsko ekipo ACH Volley.

Po tem imenitnem uspehu smo v nas-lednji sezoni v pokalu izpadli v ¼ finalu

proti Calcit Volleyball-u, o napredovanju je odločal napeti zlati niz, katerega smo žal izgubili na razliko, v državnem prvenstvu smo zasedli končno 5. mesto.

Pred pričetkom tekmovalne sezone 2012/2013 smo si zadali visoke cilje. V državnem prvenstvu smo v končnici prve-ga dela narediti lepo rezultatsko serijo, saj smo v koledarskem letu 2012 naredili serijo devetih zaporednih zmag, poraženi

smo bili v prvem krogu proti OK Mariboru in na zadnji tekmi leta 2012 proti Salonitu iz Anhovega, tako smo zasedli 2. mesto v prvi državni odbojkarski ligi.

Z uvrstitvijo na 2. mesto v prvem delu smo imeli zelo dobro izhodišče v modri skupini in končnici. V končnici smo si zadali cilj, da se uvrstimo med prve štiri ekipe v državi, katerega smo tudi izpolnili, in sicer z osvo-jitvijo bronastega odličja.

4. tekma FINALA DP Panvita Pomgrad vs. ACH Volley M. Sobota, 15. 04. 2014 Foto: Jure Banfi

V tekmovalni sezoni 2013/2014 smo si priigrali še en fantastičen uspeh, saj smo se po dvajsetih letih uvrstili v finale in smo se dostojno zoperstavili serijskemu pokal-nemu in državnemu prvaku ACH Volley-ju iz Ljubljane, na koncu smo zasedli 2. mes-to v državnem prvenstvu ter si zagotovili nastopanje v evropskih pokalih.

Foto: Jure Banfi

novice


V letošnji tekmovalni sezoni 2014/2015 je bil cilj kluba uvrstitev med najboljše štiri ekipe v državnem in pokalnem prvenstvu.

Po končani prejšnji sezoni smo se razšli s prvim podajalcem lige Ivanom Čolovičem in sprejemalcem Andrejem Totom, zato smo se pred začetkom prvenstva okrepili z dvema novima igralcema. Na mestu spre-jemalca smo iz OK Lunos Maribor pripeljali mladega Jerneja Detelo in Nejca Zemljaka, kot prvega podajalca, slednji nas je sredi sezone prvega dela (novembra) zapustil in je tako mesto prvega podajalca prevzel mladinski reprezentant Urban Drvarič. V prestopnem roku smo iz OK Radencev na mestu drugega podajalca pripeljali mla-dega igralca Saša Ratkai, kateri je produkt domače odbojkarske šole in se je na našo pobudo kalil v OK Radencih v 3. državni ligi.

Zaradi težav, s katerimi smo se uba-dali v dosedanjem delu sezone, je tudi primerna uvrstitev na razpredelnice. V državnem prvenstvu smo v prvem delu zasedli 3. mesto. To mesto smo zadržali tudi v nadaljevanju po dosedanjih igrah v modri skupini, v kateri sta pred nami še dve tekmi. Z zmagama moremo potrditi trenutno uvrstitev, kar bo dobro izhodišče za končnico državnega prvenstva, kjer se igra na izpadanje. V prvem delu prvenstva in modri skupini sta pred nami Ekipi ACH Volley in Calcit Volleyball.

V pokalnem tekmovanju smo se po 5 sušnih letih ponovno uvrstili na finalni tur-nir. Razpored na finalnem turnirju, kateri se je odvijal v Šempetru v petek, 16. januarja in v soboto, 17. januarja 2015 nam ni bil

pisan na kožo, saj nam je dodelil najtežjega možnega nasprotnika, večkratnega držav-nega in pokalnega prvaka Slovenije, nobe-nega drugega kot ACH Volley. V polfinalni tekmi smo izgubili s 3 : 0. Drugi polfinalni par je bil med domačinom SIP Šempetrom, kateri je bil organizator turnirja in OK Sa-lonit Anhovo. V finalu sta se pomerili ekipi ACH Volley in Salonit Anhovo. Zmagovalec Pokala Slovenije je postal ACH Volley.

S temi rezultati je zbirka medalj kom-pletna in beležimo najuspešnejšo sezo-no v zgodovini kluba. Posebej ponosni smo na rezultate mlajših selekcij, kjer otroci dokazujejo, da sodijo v sam vrh slovenske odbojke.

Prav tako beležimo velike uspehe v mlajših kategorijah, kjer smo z dvema selekcijama (mini in malo odbojko) igrali v finalu državnega prvenstva.

Finale državnega prvenstva v mini odbojki je bilo odigrano 10. 5. 2014 v Braslovčah, kjer je naša ekipa Panvita Pomgrad postala državni prvak Slovenije. Za najboljšega igralca ekipe Panvita Pomgrad na finalnem turnirju je bil izbran Dino Vinkovič.

Finale državnega prvenstva v mali odbojki je bilo odigrano 17. 5. 2014 v Mariboru, naša ekipa je dosegla zelo dober rezultat, saj so osvojili bronasto medaljo. Za najbolj-šega igralca ekipe Panvita Pomgrad na finalnem turnirju je bil izbran Žan Vori.

Tiskovna konferenca – uspešno končana tekmovalna sezona 2013/2014 mini odbojka – zlato, člani – srebro, mala odbojka – bron

MINI ODBOJKA – Državni prvaki mini odbojke, 10. 5. 2014 v Braslovčah

Foto: Jure Banfi

STROKOVNI KADER1. Dejan FujsTrener - športni direktor

2. Sašo TopovšekPomočnik trenerja

3. Janez MüllerFizioterapevt

novice

14

INTERNA REVIJA december 2014–februar 2015

V letošnji tekmovalni sezoni smo izkoristili možnost, da nastopimo tudi v evropskih tekmovanjih, in sicer na kvalifikacijskem turnirju MEVZA. Kvalifikacijski turnir se je odvijal od 13. do 15. februarja v Nedelišču na Hrvaškem. Na turnir smo se odpravili samozavestno in z željo po napredova-nju na zaključni turnir MEVZA (za prvaka srednje evropske lige), po dveh zmagah nad prvakom Hrvaške OK Mladost Marina Kaštela iz Kaštela in četrto uvrščeno ekipo hrvaškega prvenstva OK Međimurje Centrometal, smo žal odločilno srečanje proti tretje uvrščeni ekipi slovaške lige VT Spartak Myjava iz Myjave zaradi pre-majhne zbranosti izgubili in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.

V klubu se ponašamo z dvema repre-zentantoma članske selekcijah Slovenije, in sicer z Urošem Pavlovičem in Aljošo Bogožalcem.

Uroš si je po uspešni klubski sezoni 2013/2014 nadel reprezentančni dres in uspešno nastopal za slovensko reprezen-tanco. Meseca maja 2014 se je udeležil kvalifikacij za EP 2015, kvalifikacijska tur-nirja sta se odvijala na Poljskem (Poljska, Latvija, Makedonija) in v Ljubljani (Poljska, Latvija, Makedonija). Naša izbrana vrsta je zasedla drugo mesto v skupini in uvrstili so se v dodatne kvalifikacije za EP 2015, kjer jih maja 2015 čakata dve tekmi proti reprezentanci Portugalske.

V mesecu juniju in juliju 2014 se je z repre-zentanco Slovenije udeležil Evropske lige. Nasprotniki so bile reprezentance Danske, Avstrije, Turčije, Makedonije. V polfinalu so se pomerili z reprezentanco Grčije in žal izgubili ter zasedli 4. mesto v Evropski ligi.

Prav tako se ponašamo z enim reprezen-tantom v mlajših selekcijah Slovenije, in sicer z Urban Drvaričem, kateri igra na igralni poziciji podajalca. Z izbrano vrsto je prišel do izjemnega uspeha in se uvrstil na evropsko prvenstvo, na katerem je z mladinsko reprezentanco zasedel zelo dobro 4. mesto.

Odgovorni v klubu se zavedamo, kako pomembna je vzgoja lastnega mladega kadra, zato posvečamo veliko pozornosti tudi nižjim selek-cijam, ki so temelj vsake športne ekipe.

V klubu zraven članske ekipe deluje 5 mlaj-ših selekcij (mini odbojka, mala odbojka, starejši dečki, kadeti in mladinci), katere tekmujejo v vseh razpisanih selekcijah OZS. V društvu zraven tekmovalnih se-

IGRALSKI KADER1. Blaž AjlecIgralna pozicija: sprejemalecŠtevilka dresa: 2

2. Aljoša BogožalecIgralna pozicija: korektorŠtevilka dresa: 13

3. Jernej DetelaIgralna pozicija: sprejemalecŠtevilka dresa: 7

4. Urban DrvaričIgralna pozicija: podajalecŠtevilka dresa: 17

5. Gorazd Flisar Igralna pozicija: centralni blokerŠtevilka dresa: 11

6. Blaž GrabarIgralna pozicija: centralni blokerŠtevilka dresa: 16

7. Uroš PavlovićIgralna pozicija: centralni blokerŠtevilka dresa: 4

8. Dejan PelemišIgralna pozicija: sprejemalecŠtevilka dresa: 5

9. Jernej Potočnik Igralna pozicija: sprejemalecŠtevilka dresa: 6

10. Saša Ratkai Igralna pozicija: podajalecŠtevilka dresa: 3

11. Bine FridrihIgralna pozicija: liberoŠtevilka dresa: 9

12. Tin VrablIgralna pozicija: liberoŠtevilka dresa: 8


novice

Foto: Jure Banfi

15

lekcij imamo še netekmovalne selekcije v sklopu interesnih dejavnosti in pod našim okriljem se s športom – odbojko aktivno ukvarja cca. 150 otrok.

Aktivnosti odbojkarske šole v sklopu interesnih dejavnosti se izvajajo na OŠ I v Murski Soboti, OŠ Bakovci, OŠ Krog, OŠ Puconci, OŠ Radenci, OŠ Veržej in OŠ Ljutomer. Za sodelovanje se dogovarjamo tudi z drugimi šolami v Pomurju.

Vsako leto na začetku poletnih počitnic (v mesecu juliju) želimo osnovnošolsko mladino navdušiti, da se v času počitnic aktivno ukvarjajo s športom in v ta namen organiziramo poletni odbojkarski tabor, kjer otroci lahko aktivno in na zdrav način preživljajo svoj prosti čas. Zanimanje za odbojkarski tabor se z leta v letu povečuje, kar je pokazatelj dobrega, organiziranega in strokovnega dela.

Tudi v letošnjem letu bomo konec junija oz. začetku julija organizirali odbojkarski tabor in vas že sedaj vabimo, da vpišete otroka na naš tabor.

Zraven tekmovanj smo pod okriljem OZS organizator lastnega internega tekmova-nja, katero poteka skozi celotno tekmo-valno sezono, kjer se med seboj pomerijo igralci tekmovalnih in netekmovalnih selekcij (mešane ekipe).

PROGRAMI, KI SE IZVAJAJO V ŠOLI DESET:• Program za animacijo in novačenje(predstavitve po šolah, sodelovanje na prireditvah)• Program otroška odbojkarska šola(interesna dejavnost v OŠ)• Program dela po selekcijah(mini odbojke – mladinske selekcije)• Program za talentirane(individualna vadba)• Program za motivacijo igralcev(prireditve, ogledi, mednarodni turnirji, …)

Veliko poudarka dajemo na medijski prepoznavnosti naše panoge (odbojke) in samega kluba.

Za naše zveste gledalce pripravljamo razne publikacije.

• Biltene o delovanju kluba – letno izideta dva biltena (prvi del tekmovanja in modre skupine – končnice), v katerih so objavljeni vsi podatki kluba, igralcev, razpored tek-movanja, nasprotne ekipe in vsi pokrovi-telji društva.

• Spletni portal Športnega kluba Pomurje deset (http://sk-pomurje.si), na katerem objavljamo tekoča dogajanja.

• Velik obisk beležimo na socialnem medmrežju FACEBOOK, na katerem obja-vljamo tekoča dogajanja in imamo že čez 1.800 članov.

V klubu smo zelo posnosni in hva-ležni volonterjem našega kluba, in sicer:

• g. Jožetu Voriju, ki je zaposlen pri skupi-ni SGP Pomgrad in skrbi, da se varno pri-peljemo na tekme in domov,

• g. Štefanu Flisarju, kateri je uradni na-povedovalec na članskih tekmah Panvita Pomgrad in soprogi ga. Olgi Flisar, kate-ra opravlja nalogo zdravstvene oskrbe za vse udeležence tekme,

• ga. Martini Lukač, katera opravlja nalo-go zdravstvene oskrbe za vse udeležence tekme,

• Teu Broderju, kateri je zelo velika pomoč pri pripravi dvorane. Lansko leto in letos ni manjkal na nobeni članski tekmi.

S tem delovanjem želimo med drugim prispevati k popularizaciji odbojke med mladimi ter pridobiti nove simpatizerje in podpornike odbojke ter kluba.

Za konec bi še radi predstavili vodstveno strukturo ŠK Pomurja deset, brez katerih ne bi bilo us-pešne zgodbe, kot je naša …

PREDSEDNIK

Dejan KOLOŠA

ČLANI UPRAVNEGA ODBORA

Jure LUKAČ

Peter POLANIČ

Roman RATKAI

Boris SAPAČ

Matej ŠIFTAR

Sašo ZIDAR

Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem sponzorjem, donatorjem, prostovoljcem, … ki podpirajo in skrbijo za uspešno zgod-bo odbojke v Murski Soboti, brez vas, va-ših sredstev, vaše moralne podpore in po-moči vseh vrst, bi tudi nam uspelo mnogo manj, kot to lahko dosežemo z vami.

Vabimo vas, da obiščete klubsko spletno stran, kjer najdete več informacij o naši dejavnosti http://sk-pomurje.si

USPEŠNO IZPELJANA HUMANITARNA AKCIJA! Po močnem deževju v mesecu aprilu/maju 2014 so prebivalce Srbije ter Bosne in Hercego-vine prizadele najhujše poplave v zadnjih desetletjih.

V to zgodbo je bil neposredno vpet eden od naših prijateljev Dejan Pelemiš, ki je kot igralec lani in letos pomagal odbojkarskemu klubu Panvita Pomgrad do lepega uspeha. Njego-va družina se je tako kot vsi ostali prebivalci na območju Zvornika borila s težkimi pogoji in razmerami, ki so vladale na ozemlju naše nekdanje skupne države. Sam je zelo težko spremljal nastalo situacijo iz Slovenije. Bil je zelo prizadet in šokiran, saj se je počutil neko-risten ob nesreči soljudi. Zato smo se skupaj z njim zbrali še mnogi posamezniki in organi-zacije, ki so želeli pomagati ljudem v nastali težki situaciji in začeli z akcijo zbiranja sredstev ter potrebščin za vse pomoči potrebnih na poplavljenih področjih.

V sredini meseca maja 2014 smo tako začeli akcijo zbiranja materialne pomoči, ki je poteka-la vse do sobote, 24. 5. 2014. V ta namen smo organizirali tri zbirna mesta, na katerih smo zelo dobro sodelovali: Binkoštna cerkev – Murska Sobota, Društvo Labda Beltinci – LABDA BEACH CENTER, ORTOMAR (Dosor) – Radenci.

V tem času se je zbralo 5039,10 kg raznega materiala. Tovornjak z omenjenim materialom se je v ponedeljek, 26. 5. 2014 ob 8.05 uri v spremstvu Dejana Pelemiša odpravil na pot proti Zvorniku (okraj Orašje), kjer je zbrano pomoč predal RDEČEMU KRIŽU v Zvorniku.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem ljudem dobre volje, sponzorjem, donatorjem, pro-stovoljcem, Rdečemu križu Murska Sobota, vsem trem zbirnim mestom, kateri so odstopili svoje prostore in še seveda komu ... v glavnem vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri naši akciji! Hvala …


novice

16

RAZPORED IN REZULTATI TEKEM:1. DOL moški – PRVI DEL

1. krog – sobota, 20. 09. 2014 GO Volley : Panvita Pomgrad 3 : 2 (15 : 25, 20 : 25, 25 : 21, 26 : 24, 15 : 9)

2. krog – sobota, 27. 09. 2014 Panvita Pomgrad : Salonit Anhovo 3 : 1 (25 : 20, 16 : 25, 25 : 22, 25 : 20)

3. krog – sreda, 01. 10. 2014 ACH Volley : Panvita Pomgrad 3 : 0 (25 : 19, 25 : 15, 25 : 21)

4. krog – sobota, 04. 10. 2014 Panvita Pomgrad : Šoštanj Topolšica 3 : 0 (25 : 22, 25 : 18, 25 : 21)

5. krog – sreda, 08. 10. 2014 Astec Triglav : Panvita Pomgrad 1 : 3 (16 : 25, 25 : 21, 21 : 25, 17 : 25)

6. krog – sobota, 11. 10. 2014 Panvita Pomgrad : Krka 3 : 0 (26 : 24, 25 : 17, 25 : 20)

7. krog – sobota, 18. 10. 2014 Calcit Volleyball : Panvita Pomgrad 3 : 1 (19 : 25, 25 : 19, 25 : 21, 25 : 20)

8. krog – sobota, 25. 10. 2014 Panvita Pomgrad : Lunos Maribor 2 : 3 (25 : 22, 24 : 26, 25 : 19, 18 : 25, 12 : 15)

9. krog – sobota, 31. 10. 2014 Fužinar Metal Ravne : Panvita Pomgrad 1 : 3 (11 : 25, 17 : 25, 26 : 24, 20 : 25)

10. krog – sobota, 08. 11. 2014 Panvita Pomgrad : GO Volley 3 : 0 (25 : 14, 25 : 18, 25 : 15)

11. krog – sreda, 12. 11. 2014 Salonit Anhovo : Panvita Pomgrad 2 : 3 (23 : 25, 25 : 23, 25 : 23, 17 : 25, 17 : 19)

12. krog – sobota, 15. 11. 2014 Panvita Pomgrad : ACH Volley 0 : 3 (10 : 25, 20 : 25, 14 : 25)

13. krog – sobota, 22. 11. 2014 Šoštanj Topolšica : Panvita Pomgrad 1 : 3 (24 : 26, 22 : 25, 26 : 24, 16 : 25)

14. krog – sreda, 26. 11. 2014 Panvita Pomgrad : Astec Triglav 3 : 2 (25 : 27, 25 : 22, 19 : 25, 25 : 19, 15 : 13)

15. krog – petek, 28. 11. 2014 Krka : Panvita Pomgrad 2 : 3 (18 : 25, 25 : 17, 17 : 25, 26 : 24, 14 : 16)

16. krog – sobota, 06. 12. 2014 Panvita Pomgrad : Calcit Volleyball 3 : 1 (25 : 19, 21 : 25, 25 : 17, 25 : 23)

17. krog – sobota, 13. 12. 2014 Lunos Maribor : Panvita Pomgrad 1 : 3 (32 : 30, 19 : 25, 27 : 29, 22 : 25)

18. krog – sobota, 20. 12. 2014 Panvita Pomgrad : Fužinar Metal Ravne 3 : 0 (25 : 15, 25 : 20, 25 : 23)

LESTVICA Tekme Seti Točke v setihpoz. ekipa točke zm. izg. zm. izg. količnik zm. izg. količnik1. ACH Volley 54 18 0 54 7 7,714 1498 1151 1,3012. Calcit Volleyball 41 14 4 45 18 2,500 1492 1293 1,1543. Panvita Pomgrad 38 13 5 44 27 1,630 1615 1504 1,0744. Salonit Anhovo 34 11 7 39 28 1,393 1514 1399 1,0825. Krka 22 7 11 28 37 0,757 1351 1450 0,9326. Astec Triglav 20 7 11 31 44 0,705 1572 1678 0,9377. Fužinar Metal Ravne 18 6 12 25 41 0,610 1412 1529 0,9238. Lunos Maribor 15 5 13 25 46 0,543 1490 1610 0,9259. Šoštanj Topolšica 14 5 13 26 46 0,565 1516 1646 0,92110. GO Volley 14 4 14 22 45 0,489 1336 1536 0,870

POKAL SLOVENIJE1/8 finala – sreda, 22. 10./12. 11. 2014Krka : Panvita Pomgrad 1 : 3 (20 : 25, 25 : 14, 14 : 25, 22 : 25)Panvita Pomgrad : Krka 3 : 2 (23 : 25, 25 : 16, 25 : 14, 18 : 25, 29 : 27)1/4 finala – sreda, 26. 11./10. 12. 2014Panvita Pomgrad : Šoštanj Topolšica 3 : 0 (25 : 15, 25 : 20, 25 : 16)Šoštanj Topolšica : Panvita Pomgrad 3 : 1 (22 : 25, 25 : 17, 25 : 18, 25 : 19) z.n. (06 : 15)Finalni turnir – petek, 16. 01./sobota, 17. 01. 2015SIP Šempeter : Salonit Anhovo 0 : 3 (22 : 25, 22 : 25, 16 : 25)ACH Volley : Panvita Pomgrad 3 : 0 (27 : 25, 25 : 20, 25 : 15)Salonit Anhovo : ACH Volley 1 : 3 (25 : 18, 20 : 25, 12 : 25, 16 : 25)

MEVZA – KVALIFIKACIJSKI TURNIR – NEDELIŠČE 13. 02. 2015 OK Panvita Pomgrad (SLO) : OK Mladost Marina KAŠTELA (CRO) 3 : 0 (25 : 21, 25 : 22, 28 : 26) 14. 02. 2015 OK Međimurje Centrometal ČREČAN (CRO) : OK Panvita Pomgrad (SLO) 0 : 3 (16 : 25, 12 : 25, 20 : 25) 15. 02. 2015 TJ Spartak MYJAVA (SVK) : OK Panvita Pomgrad (SLO) 3 : 1 (27 : 25, 19 : 25, 25 : 22, 25 : 13)


novice

17

LESTVICA Z/P Seti Točke v setih

Ekipa Tekme + - + - + - Točke

1. TJ Spartak MYJAVA (SVK) 3 3 0 9 3 283 253 8

2. OK Panvita Pomgrad (SLO) 3 2 1 7 3 238 213 6

3. OK Mladost Marina KAŠTELA (CRO) 3 1 2 5 7 269 263 4

4. OK Međimurje Centrometal ČREČAN (CRO) 3 0 3 1 9 183 244 0

1. DOL moški – MODRA SKUPINA (SKUPINA ZA PRVAKA)

1. krog – sreda, 21. 01. 2015 Panvita Pomgrad : Salonit Anhovo 3 : 2 (18 : 25, 25 : 21, 23 : 25, 25 : 16, 15 : 6)

2. krog – sobota, 24. 01. 2015 Krka : Panvita Pomgrad 0 : 3 (12 : 25, 22 : 25, 21 : 25)

3. krog – sobota, 31. 01. 2015 Panvita Pomgrad : ACH Volley 1 : 3 (26 : 24, 22 : 25, 14 : 25, 23 : 25)

4. krog – sreda, 04. 02. 2015 Panvita Pomgrad : Calcit Volleyball 1 : 3 (26 : 24, 19 : 25, 20 : 25, 20 : 25)

5. krog – sobota, 07. 02. 2015 Astec Triglav : Panvita Pomgrad 0 : 3 (22 : 25, 17 : 25, 30 : 32)

6. krog – sreda, 25. 02. 2015 Salonit Anhovo : Panvita Pomgrad 3 : 1 (25 : 21, 25 : 19, 18 : 25, 25 : 21)

7. krog – sobota, 21. 02. 2015 Panvita Pomgrad : Krka 3 : 0 (25 : 22, 25 : 18, 25 : 19)

8. krog – sobota, 28. 02. 2015 ACH Volley : Panvita Pomgrad 3 : 0 (26 : 24, 25 : 23, 25 : 18)

LESTVICA Tekme Seti Točke v setihpoz. ekipa točke zm. izg. zm. izg. količnik zm. izg. količnik1. ACH Volley 32 8 0 24 7 3,429 725 605 1,1982. Calcit Volleyball 30 7 1 23 6 3,833 688 578 1,1903. Panvita Pomgrad 17 4 4 15 14 1,071 659 643 1,0254. Salonit Anhovo 17 4 4 15 14 1,071 629 640 0,9835. Krka 4 1 7 5 23 0,217 551 662 0,8326. Astec Triglav 2 0 8 6 24 0,250 609 733 0,831

9. krog – sobota, 07. 03. 2015 Calcit Volleyball : Panvita Pomgrad OŠ Stranje ob 18.00 uri

10. krog – sreda, 11. 03. 2015 Panvita Pomgrad : Astec Triglav OŠ I, Murska Sobota ob 18.00 uri

1. DOL moški – KONČNICA

1/4 finale – 1. tekma – sobota, 21. 03. 2015 ob 19.00 uri Panvita Pomgrad : Astec Triglav / Krka

1/4 finale – 2. tekma – sreda, 25. 03. 2015 Astec Triglav / Krka : Panvita Pomgrad

1/4 finale – ev. 3. tekma – sobota, 28. 03. 2015 ob 19.00 uri Panvita Pomgrad : Astec Triglav / Krka

1/2 finale – 1. tekma – sreda, 01. 04. 2015 /

1/2 finale – 2. tekma – sobota, 04. 04. 2015 /

1/2 finale – ev. 3. tekma – sreda, 08. 04. 2015 /

finale / 3. mesto – 1. tekma – sobota, 11. 04. 2015 /

finale – 2. tekma – sreda, 15. 04. 2015 /

finale – 3. tekma / 3. mesto – 2. tekma – sobota, 18. 04. 2015 /

finale – ev. 4. tekma – sreda, 22. 04. 2015 /

finale – ev. 5. tekma / 3. mesto – ev. 3. tekma – sobota, 25. 04. 2015 /


novice

Kaj je to?

Jajce

Okroglo jajce

Jajce ni okroglo

Jajce je ovalno

Ovalno jajce

Jajce

Ker sem bolj lene sorte, sem odpornost na presenečenja treniral predvsem pred televizorjem in spremljal »vse živo« – od športa preko kvizov do politike. Če bi bil pameten, bi seveda spremljal samo šport in užival ob dejstvu, da smo športna oziroma vsaj zimskošportna svetovna velesila. Tako pa sem se razburjal še ob butastih kvizih in trpel ob poslušanju in proučevanju naših političnih kretenov, nekaterih javnosektor-skih sindikalistov in prav(n)osodnih vele-mojstrov. Kljub temu, da sem brez las, so se mi ti – vsaj tak občutek sem imel –, pogosto postavljali pokonci. No ja, vsaj nekaj.

Da ne bi trpel sam, nekaj od trpljenja mi povzročajočih vprašanj in zaključkov podelim z vami, moji »bratje in sestre v trpljenju«.

Imamo predsednika vlade, od katerega smo veliko pričakovali in (vsaj zaenkrat) malo dobili. Govori okrašeno, ukrepa pa nerodno, tako da imam pogosto občutek, da se ne zna trdno namestiti v sedlo in se spotika še ob lastno senco. Je bil pa njegov oče izvrsten »jezdec« konja – sicer brez sedla in z ročaji, ki jih je znal trdno držati, kar je do-kazal z zlato olimpijsko medaljo. In tovrstna (seveda politična) spretnost sinu manjka.

Ustavni sodniki nadaljujejo s sprejemanjem odločitev, ki so čedalje bolj nerazumljive. Od treh pajdašev, obsojenih za isto kaznivo dejanje, enega izpustijo, dva pa zadržijo. Butasta odločitev ljudi, ki mislijo, da v svoji veličini sežejo do neba, ne vidijo pa, da stojijo in tacajo v blatu.

Opazoval in poslušal sem tudi kuštravega

in zaraščenega šolniškega sindikalista Branimirja Štruklja, ki je ob novici, da se je tudi pri nas začela rahla (vendar nesigur-na) gospodarska rast, takoj stegnil roko in zavpil: »Dajte nam!« Očitno rabi za frizerja oziroma brivca. O ostalih, ki zahtevajo isto – ob tem, da več trošijo kot ustvarjajo –, niti ne bom govoril.

Posebej mazohistično pa sem »užival« ob spremljanju razprav naših briljantnih poslancev, od katerih me nekateri spomi-njajo na stekle podgane, ki vseprek pljuvajo, praskajo in grizejo. Ker jim ne želim delati reklame, jih posebej ne bom imenoval; pa saj jih tudi sami poznate, če seveda spremljate politiko. Če je ne, ste pametnejši od mene.

Jih (vas) pa verjetno ni malo, ki jim je všeč nastop(aštvo) poslancev Združene levice. Ni kaj, všečni Luka Mesec, ki bi si ga vsaka potencialna tašča želela za zeta, zlobno duhoviti dr. Trček in resnobno skrivnostna Violeta Tomc nas pri njihovem navijanju za solidarnostno rešitev »grške tragedije« vsaj na prvi pogled lahko pritegnejo. Pa ob izražanju svoje podpore grški zahtevi za odpis dolgov ter dvigu plač in penzij po-mislijo tudi na to, da bi bila Slovenija v tem primeru ob cca. 1,5 milijarde EUR, kolikor znašajo naši krediti in jamstva Grčiji?! So pa njihove plače in penzije že sedaj višje od naših. Razumi, kdo moreš in živela solidar-nost na tuji račun. Ko so avstrijske hipote-karne banke rubile našim kreditojemalcem domove, te solidarnosti ni pokazal nihče.

Da bom resnično iskren, moram priznati, da sem (bil) tudi sam po prepričanju levičar

in to do predprejšnjega lepega nedeljskega popoldneva, ko sem po dveh pivih odšel na WC, da naredim prostor v mehurju še za tretje. Zazvonil mi je GSM v desnem žepu, zato sem oneja prestavil v levo roko in z desno izvlekel telefon. Pa levica ni bila kos pivski obremenitvi mehurja. Rezultat: mokre hlače (z levico pač težko zadenem cilj) in GSM v WC školjki! Torej: živela levica (takšna in drugačna) in živeli Grki, ki na-gajajo Makedoncem, pluvajo po Nemcih in ignorirajo Slovence.

Pa naj bo dovolj o vsem tem j…..ju. Pomlad je pred vrati, soseda me čudno gleda, prija-telj Tone je nehal sekati drva in kuri samo še smeti, dnevi so vse daljši in krila vse krajša, tako da se mi očala že rosijo. Prihaja čas piknikov, lepo vreme je zastonj, picek v akciji poceni, za pivo pa tudi zmoremo.

Dober tek in na zdravje.

Dušan Banfi

LEVA ROKA, DESNI ŽEP

poudarki iz kroga znanja

18

Dušan Banfi

V minulih zimskih mesecih se je nabralo vsega po malem – slabega več kot dobrega in še sreča, da smo tega kolikor toliko vajeni, mnogi od nas še iz časov gnile Jugoslavije, ko je veljala parola »Nič nas ne sme presenetiti«.


19

poučno

PRAVOPIS(povzeto po Slovenskem pravopisu)

Definicija po Jožetu Toporišiču, starosti normira-nja slovenskega jezika, 1992: pravopis -a m Na-vadno v posebni knjigi objavljeno besedilo, ses-toječe iz pravil in slovarja. Namenjen je široki rabi vseh, ki se izražajo v knjižnem jeziku.

V pravilih so podana obvestila o rezulta-tih pravopisja, v slovarju pa so navedene besede (in besedne zveze), v katerih so se ta pravila uveljavila, pa bi se jezikovni uporabnik zoper njih lahko pregrešil. – Sopom. ortografija.

Velikokrat slišimo, da so pravopisna pravila nepotrebna, da je važno, da je besedilo razumljeno, torej kaj je kdo hotel povedati. Ampak nimam občutka, da je vedno tako. Tudi pravopis poskrbi za to, da je besedilo lahko pravilno razumljeno in da v očeh naslovnika ne izpademo pol-pismeni. Posebej bi izpostavila tiste dele pravopisa, ki so v praktični rabi nekoliko bolj problematični.

IMENA BITIJ- Sklanjanje lastnih imen:

• Moška imena: sklanjamo ime in prii-mek: Ivan Kos – Ivana Kosa.

• Posebnost moška imena na -o ali -a: Branko – Branka (nikoli Brankota) ali Miha – z Mihom ali z Miho (nikoli Mihotom).

• Žensko ime sklanjamo, priimek načelo-ma ne (razen če se konča na -a, ga tudi sklanjamo): Saša Štraus – Saši Štraus.

- Svojilne pridevnike iz imen (na -ov, -ev, -in) pišemo z veliko začetnico: Sašin.

- Z veliko začetnico pišemo tudi imena pripadnikov narodov, narodnosti, držav (Slovenec), prebivalcev naselij, pokrajin in celin.

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA

- Ločimo naselbinska in nenaselbinska imena. Pri naselbinskih sestavljenih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in izrazi selo, vas, mesto, trg, naselje: npr. Most na Soči oz. Črni Vrh nad Idrijo (kraj) in Črni vrh (hrib). Pri sestavljenih nenaselbin-skih imenih pišemo prvo sestavino z veliko začetnico, neprve pa z malo, razen če gre za lastno ime (Julijske Alpe).

- Pridevniške izpeljanke iz zemljepisnih lastnih imen na -ski, -ški pišemo z malo začetnico: Slovenija – slovenski jezik.

PREDLOGI- s ali z:

• pred p, f, t, s, c, č, š, h in k pišemo s (Ta suhi škafec pušča (brez samoglasni-kov).)

• pred ostalimi črkami pišemo z (Bodem ga jaz mlinarju rekel.)

- k ali h:

• pred g in k se uporablja h (H kupu gnoja.)

• pred ostalimi k

- Pari predlogov so:

• na in s ali z: Grem na Pohorje … Priha-jam s Pohorja.

• v in iz: Grem v Rakičan … Prihajam iz Rakičana.

VEJICA- »Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače!«

- Štetje glagolov oz. povedkov v povedih (Danes sem šla na dopust, se nastavljala

sončnim žarkom, ki so prvič letos pokukali izza oblakov.).

- Pri naštevanju.

- Vezniki, pred katerimi pišemo vejico:

• a, pa, vendar, toda, ampak, temveč, le, samo,

• zato, zatorej, torej,

• kajti, namreč, sicer, saj,

• to je, in sicer, in to,

• pred drugim delom stopnjevalnega veznika: ne samo – ampak tudi, ne le – temveč tudi, tako – kakor tudi.

- Vezniki, pred katerimi ne pišemo vejico:

• in, ter, pa,

• ali – ali, bodisi – bodisi (Ali greš ali boš počakal?),

• ne – ne, niti – niti.

• Kadar se skupaj nahaja več veznikov, vejice med njimi ne pišemo:

• in ko, toliko da, s tem da, in ker, tako kot, tako da.

- Vejica pred IN:

• Pred in sicer vejico pišemo.

• Pred in pišemo, ko je pred veznikom vrinjen stavek (Čakali so zelo dolgo, kdo bi si mislil, in prišli na vrsto šele čez nekaj ur.).

• Vejico pišemo, kadar in stoji skupaj s podrednim veznikom (če, ko, …) (Stali so v tišini, in ko so zaslišali zvonec, so hitro stekli v razred.).

- Vejica pred KOT:

• Vejice ne pišemo, kadar kot primerjalno povezuje dva člena v stavku.

• Vejico pišemo, kadar kot primerjal-no povezuje odvisni in glavni stavek (Podjetje je imelo več stroškov, kot so predvidevali.).

PRAVILNO ZAPISOVANJE:- Dobimo se v petek, 26. 3. 2012, ob 12. uri. - 30 %.- 20 °C.- S sabo je vzel pulover, majico ipd. (Na koncu stavka je vedno samo eno ločilo.)


Bonton – pravila komuniciranja po elektronski pošti

informatika

• Pismo mora imeti vneseno zadevo (angl. Subject), ki odraža njegovo vsebino.

• Bodimo jasni pri pisanju ter ravno prav kratki in jedrnati. Ko odgovarja-mo na sporočilo, vključimo toliko prvotnega sporočila, kot je potrebno za razumevanje in nič več. Zelo slaba navada je, če odgovarjamo s celotnim prejšnjim sporočilom; izpustimo vso nepotrebno gradivo, če se le da.

• Bodimo previdni pri naslavljanju pošte. Nekateri naslovi skupin so podob-ni naslovu ene osebe. Vedeti moramo, komu pošiljamo sporočilo.

• Pri posredovanju ali odgovarjanju na prejeto sporočilo ne spreminjajmo njegovega besedila. Če je bilo sporočilo osebno in ga hočemo poslati sku-pini, prej vprašajmo za dovoljenje. Sporočilo lahko skrajšamo in citiramo ustrezne dele, vendar s primernim pripisom.

• Na splošno je dobro, da najprej preverimo vse zadeve (Subject), preden odgovorimo nanje. Preverimo tudi, če nam je pismo namenjeno neposred-no in ne le v vednost (Cc:).

• Vedno tudi poglejmo, kdo je dobil pismo v vednost. Ko postane tako pismo le dvosmerno in se drugih ne tiče več, teh ljudi ne vključimo več zraven.

• Preverimo vse naslove, preden začnemo z dolgim ali osebnim razgovo-rom. Več kot 100 vrstic smatramo za dolgo besedilo, zato lahko v zadevo pisma vpišemo besedo »dolgo«.

• Uporabljajmo velike in male črke. Izogibajmo pa se uporabi samo velikih črk, saj VELIKE ČRKE SPOROČAJO, DA KRIČIMO.

• Uporabljajmo simbole in podčrte za poudarke, vendar ne pretiravajmo.

• Ne pretiravajmo z uporabo klicajev in ostalih ločil.

• Ne uporabljajmo raznih znakov, za katere nismo prepričani, da jih bo prejemnik lahko razbral.

• Olajšajmo stvari prejemniku. Da bi ljudje vedeli, kdo smo, na koncu spo-ročila zapišimo še vrstico ali dve z našimi podatki, ki jih lahko pripravimo

tudi vnaprej (Signature file). Tak »podpis« nadomešča našo vizitko.

• Preverimo pa, ali smo pripeli datoteke, ki smo jih nameravali in na katere se navezuje besedilo.

• Bodimo previdni, kaj pošljemo in nepristranski do tega, kar sprejmemo.

• Danes je pošta (in novice) predmet ponarejanja in prevar, ki jih je različno težko odkriti. Pri presoji o veljavnosti sporočila uporabimo zdravo pamet.

• Počakajmo čez noč – prespimo, kadar pošiljamo čustvene odgovore na sporočila.

• Zapomnimo si, da ima lahko prejemnik drugačno kulturo, jezik in smisel za humor. Še posebno bodimo previdni pri uporabi sarkazma.

• Zapomnimo si, da se ljudje, s katerimi komuniciramo, lahko nahajajo po celem svetu. Če pošljemo sporočilo, na katerega želimo takojšen odgovor, se lahko zgodi, da prejemnik takrat doma spi.

• Gumb za določanje visoke pomembnosti sporočil uporabljajmo previdno in za res pomembna sporočila.

• Če menimo, da je prejeto sporočilo utemeljeno pomembno, takoj na kratko odgovorimo nanj. Tako bo pošiljatelj vedel, da smo ga prejeli, četudi bomo na dolgo odgovorili kasneje.

• Pravila, ki smo se jih navadili v posameznem elektronskem okolju, ne bi smeli na splošno uporabljati v svoji elektronski komunikaciji z ljudmi po celem svetu (internetu). Bodimo previdni pri uporabi žargona in krajevnih kratic.

• Ljudem ne pošiljajmo večjih količin informacij, ki jih niso zahtevali.

• Ne preverjajmo ali je prejemnik prejel sporočilo.

• Nikoli ne pošiljajmo verižnih pisem.

Dominik Ketiš

Vsak poslovni dokument, ki ga pošljemo svojih poslovnim partner-jem izkazuje našo strokovnost, naš odnos in vpliva na mnenje, ki ga imajo oz. na ta način dobijo o nas.

Zato ne pozabimo: če pustimo negativen vtis, se pripravimo na ne-gativne rezultate, ki jih bo zakrivila naša neuspešna oz. neprimerna komunikacija.

Pravila pisanja, ki jih uporabljamo pri navadni pošti, je prav tako potrebno upoštevati tudi pri pisanju elektronske pošte. Pričako-vali bi, da je to znano vsem uporabnikom spleta oz. elektronskega

komuniciranja, še posebej poslovnežem, vendar temu žal ni tako. Še vedno prejemamo poslovna sporočila, ki izgledajo, kakor da jih je napisal osnovnošolec.

Spletno poslovanje postavlja v ospredje komunikacijo, zato jo izpilimo do konca!

Upoštevati moramo, da z obliko pisma predstavljamo samega sebe, še pomembneje pa, da predstavljamo naše podjetje. Vsak (naj) piše z lastnim stilom, kljub temu pa mora upoštevati splošna pravila bontona poslovnih elektronskih sporočil.

20

Komuniciranje preko elektronske pošte se mora podrejati splošnim za-konitostim bontona, ki pa je na internetu nekoliko drugačen kot pri »tradi-cionalnih« načinih komuniciranja.

Nekaj pomembnih pravil za komunikacijo po elektronski pošti:


21

gradimonovice

Nadzorni svet družbe Pomgrad d. d. je imenoval novo 3-člansko upravo za obdobje 4 let, in sicer od 1. 3. 2015 do vključno 28. 2. 2019.

Predsednik uprave je postal dosedanji član uprave Igor Banič, ki je pristo-jen za vodenje družbe in korporativni nadzor nad delovanjem hčerinskih in drugih podjetij, v katerih ima družba deleže, kakor tudi za finančno računovodsko področje ter marketing, član uprave pristojen za tehnično in komercialno področje ostaja dosedanji član uprave Boris Sapač.

Novi član uprave, ki je pristojen za področje informatike ter splošno-kad-rovsko področje, pa je postal Iztok Polanič.

POMGRAD OD 1. MARCA Z NOVO UPRAVO

Levček Max ima vedno več prijateljev, zato je zgradil čisto novo, enkrat več-jo igralnico Maxiland, kjer bo dovolj prostora za vse. Pričakuje vas v 1. nadstropju v 500 kvadratnih metrov veliki pravljični džungli s številnimi tematskimi sobami in kotički.

Otroci bodo svoj rojstni dan odslej lahko praznovali v levčkovi sobi, na gusarskem otoku, v izgubljenem mestu in na bowlingu. Otroci od 3. do 10. leta sta-rosti se bodo spremenili v svoje najljubše pravljične junake, za starejše od 10 let pa pripravimo super kul Maxi zabavo s kinekt partijem, diskom, karaokami in bowlingom.

Odslej je Maxiland za vas odprt tudi ob nedeljah od 14. do 18.00 ure.

V toplejših mesecih se bo sedanja ponudba igralnice dopolnila še z igrali na prostem, na 200 kvadratnih metrov veliki pokriti terasi.

Več informacij najdete na spletni strani centra

www.center – maximus.si in po telefonu: 041 530 701.

V Maximusu Murska Sobota in Gornja Radgona je bilo na pustno soboto pisano, glasno in veselo.

S Čarodejem Matejem smo si pričarali veliko smeha in sladkih krofov.

Nadaljevali smo na pustni torek, ko smo z gledališčem Ku kuc pripravili pravo pustno predstavo, katero je obiskalo toliko super junakov, vil, prin-cesk, metuljčkov in pravljičnih maškar, da smo komaj imeli prostor za ples. Levček Max je vsem maškaram, tudi velikim, postregel s krofi in jih povabil v kmalu dokončano novo igralnico Maxiland.

S prihodom pomladi in prvim pomladnim cvetjem spomin na božični čas počasi bledi. Pa vendarle poglejmo, kako je naše otroke obdaril Božiček.

PUSTNI

BOŽIČEK JE OBISKAL NAŠE OTROKE

NOVI, ENKRAT VEČJI


Načrtovanje vrta

Sedaj je še zadnji čas, da naredimo načrt za novo pridelovalno sezono. Potrebno se je odločiti, kaj bomo pridelovali. Med osnovnimi zelenjad-nicami, ki naj ne bi manjkale na nobenem vrtu, so: paradižnik, paprika, kumare, grah, solatnice, špinačnice, stročji fižol, korenček in peteršilj. Seveda pa je izbira odvisna tudi od preferenc družine in njenega jedilnika. Potem določimo kakšen prostor potrebujemo. Velikost vrta za 4-člansko družino bi naj bila 200 m2. Strokovnjaki kluba Gaia pa so dokazali, da je dovolj tudi 60 m2 (za sprotno oskrbo s svežo zelenjavo naj bi zadostovalo okrog 10 m2/osebo), če ne gojite krompirja in žitaric ter ne predvidevate ozimnice. Sama imam vrt velikosti 0,5 hektarja, zato se mi zdijo te površine majhne, vendar verjetno niso vsi tako požrešni, kot smo mi.

Slika 1: Izsek iz načrta za moj vrt z aplikacijo KGI Garden planner; sama rastline razporejam po skupinah (npr. plodovke skupaj, kapusnice skupaj, bučnice skupaj). Ker s tem ne upoštevam vedno medsosedskih odnosov, med posameznimi zele-njadnicami sadim vmesne posevke, npr. paradižnik med kapusnicami, ki odganja bolhače.

Za načrtovanje vrta so zelo uporabne različne aplikacije, ki se najdejo na spletu, na primer slovenska posadi.si, tujih pa je še več. Meni je najbolj všeč KGI Garden Planner, ki dopušča vnos lastnih mer in kar je še posebej uporabno, da program že avtomatsko izračuna, koliko prostora potrebuješ za npr. 10 sadik brokolija oz. obratno, koliko bro-kolija lahko npr. posadiš na območju velikosti 10 × 1 m.

Na koncu pa še izdela tabelo, v kateri je število posamezne zelenjad-nice, razdalja v vrsti in medvrstna razdalja, pa tudi kdaj sejemo oz. sadimo in kdaj pobiramo.

Slika 2: Seznam vrtnin na mojem vrtu

S pomočjo aplikacije posadi.si lahko enostavno določite, kaj boste sadili/sejali na posamezne gredice. Prav tako vas program sam opozarja na dobre in slabe sosede, prav tako pa prikazuje pričakovani donos glede na velikost gredice in izbrano zelenjadnico. Obenem pa tudi izračuna za koliko oseb je površina primerna, kot je vidno na sliki spodaj, na 2 m2 kumar lahko prehranite s kumarami 20 ljudi, seveda v idealnih pogojih.

Na podlagi Gaianega modelnega ekološkega vrta pa so zasnovali aplikacijo naredivrt.si, ki uporabnika prav tako opremi s premišljenim načrtom zasaditve.

Z upoštevanjem potreb kolobarja, dobrih sosedov in mešanih posevkov bo manj težav z boleznimi in s škodljivci, vrt pa bo postal ekosistem v malem in tovarna zdravja za našo družino.

Slika: Primer vrta za 4 osebe, izdelan z aplikacijo naredivrt.si

Želim vam obilo užitkov na vrtu, saj zeleni prsti z vsakim novim sonč-nim dnem bolj srbijo …

Sedaj je še zadnji čas, da naredimo načrt za novo pridelovalno sezono. Potrebno se je odločiti, kaj bomo pridelovali.

Načrtovanje vrta

naši nasveti

Saša Štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d. o. o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

22

http://gardenplanner.kgi.org/www.naredivrt.si/si/moj-vrt/

http://blog.posadi.si/


vici

REKLAMACIJA

Moški čaka na bus, v naročju pa nosi dva dojenčka. Mimo pride ženska in vidi dva luštna dojenčka, zato začne spraševa-ti: “Joj, sta srčkana. Kako jima je pa ime?” Moški jo grdo pogleda in odgovori: ”Ne vem!” Ženska vrta dalje: “A sta punčki, ali fantka?” Moški ji besno odvr-ne: “Pojma nimam!” Ženska zgroženo: “Kakšen oče pa ste!?” Moški: “Jaz nisem njun oče. Sem direktor tovarne kondomov in to sta reklamaciji!”

40 KM

Mujo pride prvič v Ljubljano in se na obvoznici pripelje do kroži-šča. Zagleda znak 40 km/h. Ko se že nekaj časa vozi po krožišču, ga ustavita policista: “Ali se vam je zmešalo, da se tako dolgo vozite v krogu?” Mujo pa: “Pa kaj me ustavljata, imam samo še tri kroge, pa bo 40 km.”

KJE NAJ BI PROSLAVILI?

Zbrali so se nekdanji maturantje, da se dogovorijo, kje bodo prosla-vili 20. obletnico mature. Eden

pravi: “Kaj če bi šli v hotel Ha-bakuk? Tam je dobra postrežba in kelnarce so ful seksi.” Vsi so seveda takoj za to. Zberejo se ponovno za 30. obletnico: “Kam gremo?” “Ajde, gremo spet v Habakuk, tam je dobra postrežba in odlična hrana.” Pride 40. oble-tnica. “Kam bi jo šli praznovat?” se sprašujejo. “Gremo v Haba-kuk, tam je toplo in ni nobene-ga prepiha.” “Ja, odlična ideja, gremo tja!” Pride seveda tudi 50. obletnica. “Joj, joj, kam naj gremo? Kje naj bi jo proslavili?” “Kaj če

bi šli v Habakuk?” Vsi v en glas: “Jaaaaaaaa! Super! Tam še nikoli nismo bili!”

ZAKAJ PETELIN ZGODAJ KIKIRIKA?

Zakaj petelin tako zgodaj kikirika? Ker pozneje, ko se zbudijo kure, ne pride do besede.

SUDOKU

V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:

• v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU

7 6 38 9 2 53 7 1 9

3 8 99 7 3 4 57 6 3

5 8 1 34 3 8 7

7 6 2

7 61 38 9 3 6 76 1 44 1 3 6 5 8 9

9 4 23 6 5 4 8

4 77 8

6 81 7 9 3

87 4 6 8

5 8 1 7 23 6 7 4

88 3 5 72 1

23

zabava


10 letBorut Balažic

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Luka HribarPanvita MIR d. d.

Martina PlojPanvita Agromerkur d. o. o.

Mirjana SmiljaničPanvita MIR d. d.

Jure VrtaričPanvita MIR d. d.

20 letBranko NovakPanvita MIR d. d.

Elvis SirotičPanvita MIR d. d.

Anton TanacekPanvita Agromerkur d. o. o.

30 letMarjan Jančarič

Panvita Agromerkur d. o. o.

Irena KotarščakPanvita Agromerkur d. o. o.

Bernarda LopertPanvita Agromerkur d. o. o.

Bernardka NemecPanvita Agromerkur d. o. o.

Franc PodnevarPanvita Kmetijstvo d. o. o.

Dragica RežonjaPanvita d. d.

Stanislav SrakaPanvita Prašičereja d. o. o.

40 letJakob Celcar

Panvita MIR d. d.

10 letDrago Kalamar

SGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Edvin NuhanovićSGP Pomgrad – GNG d. o. o.

Aleš SvetecSGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Mitja VogrinecSGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

20 letJože Balek


Ivan HozjanSGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

Jurij KikecCP Murska Sobota d. d.

Silvo ZadravecCP Murska Sobota d. d.

40 letAvgust Hidič


Jožef ŽižekSGP Pomgrad – Gradnje d. o. o.

jubilej

Jubilanti


Naš krog

Documents

Transcript of Naš krog