Najpogostej{a vpra{anja o centralnih solarnih ogrevalnih sistemih

www.solarge.org

2

SOLARGE – varovanje okolja in ekonomski razvoj

Za tretjino vseh toplogrednih plinov v ozra~ju je odgovoren stanovanjski sektor, zato bi lahko s pretvorbo son~ne energije v toploto pomembno prispevali k zmanj{anju emisij toplogrednih plinov v Evropi.Centralni solarni ogrevalni sistemi (CSOS) v ve~stanovanjskih stavbah, hotelih, poslovnih in javnih stavbah so zaenkrat zgolj demonstracijski projekti. Izkori{~anje son~ne energije tako predstavlja velik potencial pri ustvarjanju novih delovnih mest, zagotavljanju regionalnega razvoja in varovanju okolja. V projektu SOLARGE, katerega namen je spodbuditi gradnjo centralnih solarnih ogrevalnih sistemov s povr{ino, ve~jo od 30 m2, sodeluje 11 organizacij iz osmih evropskih držav.SOLARGE analizira glavne ovire na trgu in promocijske dejavnike za CSOS, razvija prakti~na orodja za investitorje, dobavitelje, projektante, arhitekte in inženirje. Projekt se bo odvijal med januarjem 2005 in decembrom 2007. Nadaljnji celoviti del projekta SOLARGE so primeri dobre prakse, katerih {tevilo se sprotno pove~uje in so predstavljeni na spletni strani projekta v osmih jezikih.Ob tej priložnosti bi radi povabili vse zainteresirane lastnike stanovanj, strokovnjake in proizvajalce, da se pridružijo projektu SOLARGE in izmenjajo informacije s:• predstavitvijo lastnih projektov evropski javnosti in strokovnjakom,• uporabo prakti~nih orodjih projekta SOLARGE,• sodelovanju s potencialnimi glavnimi evropskimi predstavniki na tem podro~ju.

Pozdravljeni

Bodo Grimmig Andreas Steege

koordinatorja projekta target GmbH, SOLARGE

V Sloveniji smo v obdobju med 1980 in 1990 zgradili ve~ velikih solarnih ogrevalnih sistemov, predvsem v hotelih. Kljub temu, da ve~ina teh sistemov {e deluje, pa so bile za nekatere zna~ilne okvare pri delovanju in problemi s staranjem elementov. Tehnolo{ki razvoj je odpravil vse tehni~ne ovire, vendar ponovno obuditev gradnje centralnih solarnih ogrevalnih sistemov v Sloveniji omejujeta predvsem pomanjkanje strokovnega znanja in tr`ne ovire. Projekt SOLARGE jih `eli odpraviti. Publikacija, ki je pred vami, je ena od {tirih, ki bodo pripravljene v okviru tega projekta. Ta publikacija posku{a odgovoriti na najpogosteje zastavljena vpra{anja investitorjev, izvajalcev in uporabnikov o centralnih solarnih ogrevalnih sistemih.

Sa{o Medved

nosilec projekta v Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni{tvo

3

Kaj so centralni solarni ogrevalni sistemi ?

Centralni solarni ogrevalni sistemi (CSOS) so sistemi namenjeni ogrevanju tople sanitarne vode, ogrevanju stavb in hlajenju s soncem in imajo povr{ino sprejemnikov son~ne energije (SSE) ve~jo od 30 m2. Projekt SOLARGE preu~uje možnosti in oblikuje orodja ter predloge za ve~jo uporabo CSOS v ve~stanovanjskih stavbah, hotelih, javnih in družbenih stavbah (kot so na primer bolnice in domovi starej{ih ob~anov) v Evropi.

Koliko centralnih solarnih ogrevalnih sistemov deluje v Evropi ?

V Evropi je bilo v letu 2005 vgrajenih 40 milionov m2 sprejemnikov son~ne energije. Prevladujejo sicer solarni ogrevalni sistemi v družinskih stanovanjskih stavbah za pripravo tople sanitarne vode, toda {tevilo velikih solarnih ogrevalnih sistemov naglo nara{~a. Njihov delež je glede na vgrajeno povr{ino sprejemnikov son~ne energije med 2% v Italiji do 80% v Španiji, kjer je v velike sisteme vgrajenih 380.000 m2 SSE. V Nem~iji na primer deluje 15.000 CSOS. Podroben opis velikega {tevila centralnih solarnih ogrevalnih sistemov si lahko ogledate na spletnem naslovu www.solarge.org.

V Sloveniji deluje okoli 20 velikih solarnih ogrevalnih sistemov. Uporabljajo jih za ogrevanje sanitarne vode, bazenov in stavb. V zadnjih letih smo zgradili le nekaj velikih sistemov. Zato predstavljajo ve~stanovansjke stavbe, hoteli in javne stavbe velik iziv in tržni potencial. Zna~ilnosti izbranih sistemov v Sloveniji si lahko ogledate na spletnem naslovu www.solarge.org/slo.

Solarni ogrevalni sistem na turisti~ni kmetiji “Pri Bo{tjanu” na Križni gori pri Škofji Loki

Kako zanesljivo je delovanje centralnih solarnih ogrevalnih sistemov ?Proizvajalci solarne toplotne tehnike v SOLARGE projektu sodelujo~ih držav imajo ve~ kot 25 letne izku{nje. Kakovost naprav, ki jih vgrajujemo v CSOS se nenehno izbolj{uje, kar je rezultat izku{enj in novih tehnologij, kot tudi strogih zahtev pri certifi ciranju izdelkov. Nekateri proizvajalci sicer nudijo celovite re{itve za CSOS, vendar ve~jega poenotenja konceptov zasnov CSOS in komponent {e ni. Kljub temu, da so sistemi na~rtovani kot posamezni projekti, pa zaradi kakovosti komponent lahko delujejo u~inkovito tudi po ve~ desetletjih. Da bi pove~ali zaupanje v solarne ogrevalne sisteme se uveljavlja pogodbena dobava toplote. S posebnim sporazumom, ki je znan kot GSR (Guarantee Solar Results) se dobavitelj opreme ali izvajalec zaveže, da bo odpravil vse vzroke, ~e pri delovanju, ki ga spremljamo z monitoringom, solarni sistem ne proizvede na~rtovane koli~ine toplote.

4

Kako lahko integriramo centralni solarni sistem v stavbo ?

Sprejemnike son~ne energije, ki so edini vidni element CSOS lahko v stavbe vgradimo na razli~ne na~ine. Najprimernej{a je vgradnja v položne, južno usmerjene strehe. Na ravnih strehah moramo sprejemnike razmakniti v odvisnosti od naklona postavitve, obi~ajno za eno dolžino sprejemnika. Atraktivna je vgradnja v navpi~ne fasade na jugovzhodnem do jugozahodnem delu stavbe. Številni proizvajalci fasadnih elementov nudijo tudi re{itve integriranih sprejemnikov son~ne energije.

Centralni solarni ogrevalni sistem v Domu starej{ih ob~anov Preddvor je povezan z daljinskim ogrevalnim sistemom na biomaso. Vso toploto tako zagotovijo z obnovljivimi viri energije.

Centralne solarne ogrevalne sisteme lahko povezujemo z obstoje~imi ogrevalnimi sistemi, {e posebej, ~e je v stavbi vgrajen sistem centralnega ogrevanja in priprave tople sanitarne vode. Najprimernej{i ~as za vgradnjo centralnega solarnega ogrevalnega sistema je novogradnja ali prva modernizacija ogrevalnega sistema.

Kako združimo centralni solarni sistem z ogrevalnim sistemom v stavbi ?

Centralni solarni ogrevalni sistem v Teznem je povezan s kotloma na zemeljski plin in hranilnikom toplote v ogrevalnem sistemu.

V Termah Snovik je solarni ogrevalni sistem povezan z geotermalnim ogrevalnim sistemom. Tako kot v Preddvoru, tudi tukaj vso toplo zagotovijo z obnovljivimi viri energije.

5

Kak{en delež potrebne toplote lahko zagotovimo s centralnim solarnim ogrevalnim sistemom ?

Centralni solarni ogrevalni sistemi za pripravo tople sanitarne vode dosežejo okoli 40% pokritje potreb v ve~jih stavbah kot so ve~stanovanjske stavbe, hoteli, domovi za starej{e ob~ane. 15% delež son~nega ogrevanja v celotni letni oskrbi stavbe s toploto je obi~ajen, ~e je centralni ogrevalni sistem povezan z sistemom za ogrevanje stavbe. Veliko ve~ji delež pa dosežemo pri novih, energijsko var~nih stavbah.

Centralni solarni ogrevalni sistemi v na{ih podnebnih razmerah proizvedejo letno, odvisno od vrst sprejemnikov son~ne energije, med 500 in 650 kWh toplote na m2 povr{ine sprejemnika son~ne energije. Splo{no pravilo je, da bo solarni ogrevalni sistem tem bolj u~inkovit, ~im ve~ja bo poraba toplote - torej je smotrna priklju~itev vseh naprav in tehnolo{kih procesov v stavbi.

Solarni ogrevalni sistem v Tehnolo{kem centru Špan proizvede letno 670 kWh toplote na m2 sprejemnikov son~ne energije - tako visoka u~inkovitost je posledica kakovostnih vakuumskih SSE in velike porabe toplote za pranje vozil.

Kako dragi so solarni ogrevalni sistemi ?

V državah partnericah projekta SOLARGE je za izgradnjo centralnega solarnega ogrevalnega sisteme potrebna investicija med 400 EUR in 900 EUR prera~unano na m2 povr{ine vgrajenih sprejemnikov son~ne energije. Cena je med drugim odvisna od kakovosti SSE, na~ina vgradnje, povezave z ogrevalnim sistemom. Zna~ilno pa je, da specifi ~na cena pada z velikostjo solarnega ogrevalnega sistema. Specifi ~na cena centralnih solarnih ogrevalnih sistemov v Sloveniji je med 400 in 500 EUR/m2 SSE.

Cena CSOS je odvisna od kakovosti SSE, na~ina vgradnje, povezave z ogrevalnim sistemom. Zna~ilno je, da specifi ~na cena pada z velikostjo solarnega ogrevalnega sistema.

6

Kako ekonomi~ni so centralni solarni ogrevalni sistemi ?

Splo{en zaklju~ek o ekonomi~nosti centralnih solarnih sistemov ni mogo~, saj je ta odvisna od vrste parametrov. Na prvem mestu je to poraba toplote v stavbi, izvedba sprejemnikov son~ne energije, bolj ali manj napovedljiva cena energije v prihodnje, trenutno razpoložljiva nepovratna sredstva in krediti. Ker sodobne tehnologije in pravilno na~rtovanje omogo~ajo ve~ desetletno u~inkovito delovanje solarnih ogrevalnih sistemov je potrebno za presojo u~inkovitosti uporabiti LCC (Life cycle cost) metode. Ob razpoložljivih subvencijah pa je vra~ilna doba lahko kraj{a od 10 let. V mnogo primerih, ki jih predstavlja SOLARGE, pa je bil za investitorje pomemben tudi “okoljski” ugled.

V ve~ini držav partneric projekta SOLARGE so investitorjem na voljo fi nan~ne vzpodbude v obliki nepovratnih sredstev ali ugodnih posojil.

Tako na primer v Nem~iji zna{ajo subvencije za manj{e CSOS (do 40 m2) do 40 EUR/m2 SSE za sisteme za pripravo tople sanitarne vode in do 70 EUR/m2 ~e gre za CSOS, ki je namenjen tudi ogrevanju stavb. Ve~ji sistemi so subvencionirani do 30% upravi~enih stro{kov. To je razlika v investiciji CSOS in sistema z enako toplotno mo~jo, ki uporablja fosilna goriva. V Italiji je investitorjem letno na voljo 15,5 miliona EUR regionalnih subvencij.

Kak{na fi nan~na pomo~ mi je na voljo ?

V Sloveniji imamo razmeroma uspe{no shemo subvencioniranja majhnih solarnih ogrevalnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode v enodružinskih stanovanjskih stavbah. V letih 2002 do 2004 so bila na voljo tudi nepovratna sredstva v vi{ini 30% upravi~enih stro{kov, oziroma 40% ~e se je centralni solarni ogrevalni sistem uporabljaj tudi za hlajenje stavbe. Po letu 2004 ta shema ni ve~ v uporabi. Projekt SOLARGE si bo prizadeval, da bo shema subvencij za CSOS obnovljena. So pa investitorjem na voljo ugodna posojila, ki jih razpisuje Ekolo{ki sklad Republike Slovenije.

Za uveljavitev CSOS je pomembna Direktiva o energijski u~inkovitosti stavb, ki predpisuje, da bo pri na~rtovanju stavb z ve~ kot 1000 m2 uporabne povr{ine potrebno {e pred gradnjo izdelati {tudije tehnolo{ke, okoljske in ekonomske upravi~enosti sistemov za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije. Torej tudi za centralne solarne ogrevalne sisteme, ki jih preu~uje projekt SOLARGE.

V okviru projekta SOLARGE bomo izdelali vrsto publikacij in orodij namenjenih na~rtovalcem, izvajalcem in investitorjem CSOS. Med drugim vam je na voljo:

bro{ura “Analiza trga CSOS v državah partnericah projekta SOLARGE”; elektronska verzija bro{ure za posamezne države vam je na voljo na spletnem naslovu projekta www.solarge.org

izobraževalno gradivo namenjeno na~rtovalcem in izvajalcem CSOS; natisnjena bo publikacija “Na~rtovanje CSOS”, del gradiva pa je že objavljen na nacionalni spletni strani projekta www.solarge.org/slo

ve~ kot sto dobro dokumentiranih primerov dobre prakse CSOS v partnerskih državah projekta SOLARGE, med njimi je 10 izbranih CSOS v Sloveniji

Kje lahko dobim dodatne informacije o centralnih solarnih ogrevalnih sistemih ?

7

Partnerji projektaKoordinator projektatarget GmbH Walderseestraße 7 • D-30163 HannoverKontaktni osebi: Andreas Steege, Bodo Grimmig

Konzorcij projektaESTIF – European Solar Thermal Industry FederationRenewable Energy House Rue d’Arlon 63-65 • B-1040 BruxellesKontaktna oseba: Uwe Brechlin

DanskaRambøll Danmark A/STeknikerbyen 31 • DK-2830 VirumKontaktni osebi: Henrik Steffensen, Flemming Ulbjerg

FrancijaADEME – Agence de l’Environnement et de la Maîtrise de l’EnergieCentre de Sophia Antipolis500, route des Lucioles • F-06560 ValbonneKontaktna oseba: Bruno Gagnepain

ENERPLAN – Association Professionnelle de l’Energie SolaireLe Forum Bâtiment B • 515, avenue de la Tramontane – Zone Athelia 4F-13600 La CiotatKontaktni osebi: Richard Loyen, Aymeric Chastanet

Nem~ijaBSW – Bundesverband Solarwirtschaft e. V.Energieforum • Stralauer Platz 34 • D-10243 BerlinKontaktni osebi: Gerhard Stryi-Hipp, Christian Brennig

Berliner Energieagentur GmbHFranzösische Straße 23 • D-10117 BerlinKontaktna oseba: Susanne Berger

Kolofon

Avtorji: dr. Sa{o Medved, dr. Ciril Arkar, Suzana Domjan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni{tvo

Oblikovanje: set-up design.print.media, FOTON d.o.o., Ljubljana

Naklada: 500

© SOLARGE, april 2007

ItalijaAmbiente Italia srlVia Carlo Poerio 39 • I-20129 MilanoKontaktni osebi: Thomas Pauschinger, Marco Calderoni

NizozemskaEcofys Netherlands BVKanaalweg 16-G • NL-3526 KL UtrechtKontaktna oseba: Frank Zegers

SlovenijaUniverza v LjubljaniFakulteta za strojni{tvoA{ker~eva 6 • SI-1000 LjubljanaKontaktna oseba: Sa{o Medved

[panijaEcofys S. L.Paseo del Ferrocarril, 339, 4° 3a • E-08860 Castelldefels (Barcelona)Kontaktni osebi: Ronald Voskens, Roger Marcos

Avtorji te publikacije so v celoti odgovorni za njeno vsebino. Stali{~a niso nujno enaka stali{~em Evropske Zveze. Evropska komisija ni odgovorna za uporabo podatkov iz te publikacije.

Projekt sta podprla