Na podlagi 1 · Web view2013/10/01 · Seminarska naloga ima praviloma obseg ene avtorske pole...

Na podlagi 1

Na podlagi 14. alineje 19. člena Statuta Evropske pravne fakultete v Novi Gorici je Upravni odbor fakultete sprejel naslednji

PRAVILNIK O ŠTUDIJU NA

EVROPSKI PRAVNI FAKULTETI V NOVI GORICI

I. Splošne določbe

II. Dodiplomski univerzitetni program Pravo I. stopnje

III. Visokošolski strokovni dodiplomski program PMIN I. stopnje

IV. Podiplomski strokovni magistrski program Pravo II stopnje ter Pravo in management nepremičnin II. stopnje

V. Doktorski študijski program Pravo III. stopnje ter Pravo in management nepremičnin III. stopnje

VI. Odvzem strokovnega in znanstvenega naslova

VII. Preverjanje in ocenjevanje znanja ter izpitni red

VIII. Obvezna praksa

IX. Disciplinska odgovornost študentov

X. Priznanja in pohvale

XI. Opravljanje študijskih obveznosti kot občan

XII. Pravice in obveznosti študentov s posebnim statusom

XIII. Mednarodna izmenjava

XIV. Prehodne in končne določb

I. Splošne določbe

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja pogoje za vpis v dodiplomski, magistrski in doktorski študij, pogoje za napredovanje v višji letnik, za pogojni in izjemni vpis ter pogoje, postopke in roke za zaključek študija.

S pravilnikom se ureja tudi podeljevanje pohval študentom, katerih diplomske, magistrske naloge ali doktorske disertacije so bile predlagane kot nadpovprečne.

Pravilnik ureja tudi pogoje, postopek in finančne obveznosti kandidatov (občanov), ki niso študenti Evropske pravne fakultete v Novi Gorici (v nadaljevanju: Fakulteta) in želijo opraviti posamezno ali več študijskih obveznosti, posamezne pravice in obveznosti študentov s posebnim statusom ter mednarodno izmenjavo.

2. člen

(tek rokov)

Roki, določeni s tem pravilnikom za Senat Fakultete, Študijsko komisijo in za ostale komisije ter roki za zagovore ne tečejo v času počitnic kot so določene s študijskim koledarjem za posamezno študijsko leto.

3. člen

(slovnična oblika izrazov)

V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. Dodiplomski univerzitetni program Pravo I. stopnje

Vpisni pogoji

4. člen

(pogoji za vpis v prvi letnik)

V prvi letnik dodiplomskega študija Pravo I. stopnje se lahko vpiše kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

· uspešno opravljena matura ali

· uspešno opravljena poklicna matura po kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, s tem da izbrani predmeti ni predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali

· katerikoli štiriletni srednješolski program, zaključen pred 1.6.1995.

Kot ustrezni maturitetni predmeti, ki jih kandidati opravijo kot pogoj za vpis po uspešno opravljeni poklicni maturi, se štejejo naslednji predmeti: zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija in ekonomija.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

5. člen

(pogoji za vpis po merilih za prehode)

Za vpis po merilih za prehode se kandidati prijavijo z obrazcem Prijava za vpis na visokošolski zavod za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode, ki ga morajo poslati na Fakulteto.

V 2. letnik univerzitetnega študija Pravo I. stopnje se lahko vpišejo:

· diplomanti univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje;

· diplomanti visokošolskega strokovnega študija, ki niso opravili mature, če so končali visokošolski strokovni študij s povprečno oceno najmanj 8;

· študentje dodiplomskih študijskih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in izpolnjujejo pogoje za vpis v 2. letnik v študijskem programu, v katerem so vpisani;

· diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994;

· diplomanti višješolskih študijskih programov po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in so višješolski študij končali s povprečno oceno najmanj 8.

Pri prehodu v 2. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Do pristopa na izpite iz 2. letnika morajo opraviti diferencialne izpite iz predmetov 1. letnika programa Pravo I. stopnja. Natančne informacije dobijo kandidati na Fakulteti.

V 3. letnik univerzitetnega študija Pravo I. stopnje se lahko vpišejo:

· diplomanti univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov s študijskih področij družbenih in poslovnih ved, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje;

· diplomanti visokošolskega strokovnega študija s študijskih področij družbenih in poslovnih ved ter prava, ki niso opravili mature, če so končali visokošolski strokovni študij s povprečno oceno najmanj 8;

· študentje dodiplomskih študijskih programov s študijskih področij družbenih in poslovnih ved ter prava, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in izpolnjujejo pogoje za vpis v 3. letnik v študijskem programu, v katerem so vpisani;

· diplomanti višješolskega študijskega programa pravo, sprejetega pred 1. 1. 1994.

Pri prehodu v 3. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Do pristopa na izpite iz 3. letnika morajo opraviti diferencialne izpite iz predmetov 1. in 2. letnika programa Pravo I. stopnja. Natančne informacije dobijo kandidati na Fakulteti.

6. člen

(omejitev vpisa)

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti Fakultete, na predlog Senata in ob soglasju Vlade RS.

V primeru omejenega vpisa se v razpisu za vpis navede načrtovano število vpisanih v 1. letnik dodiplomskega študija. Izmed prijavljenih se izbere predhodno določeno število kandidatov za vpis glede na:

· pri kandidatih z uspešno opravljeno maturo: splošni uspeh pri maturi 35 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk ter uspeh pri obveznih predmetih mature (slovenščina, matematika, tuj jezik) 45%;

· pri kandidatih z uspešno opravljeno poklicno maturo po kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od maturitetnih predmetov, s tem da izbrani predmeti ni predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi: splošni uspeh pri poklicni maturi 40% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk ter uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk;

· pri kandidatih s končanim katerimkoli štiriletnim srednješolskim programom pred 1.6.1995: splošni uspeh na zaključnem izpitu 60 % točk ter splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

O tem odloča Študijska komisija.

7. člen

(vloga)

V 1. letnik dodiplomskega študija se lahko vpiše kdor izpolnjuje pogoje določene v 4. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis v 1. letnik dodiplomskega študija (v nadaljnjem besedilu: vloga).

Vloga mora vsebovati:

· izpolnjeno in podpisano prijavnico;

· original ali overjeno kopijo potrdila o opravljeni maturi oziroma drugi ustrezni srednješolski izobrazbi;

· original ali overjeno kopijo potrdila o uspehu na maturi oziroma drugi ustrezni srednješolski izobrazbi;

· fotokopijo osebnega dokumenta.

Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko vlagatelj priloži vlogi original ali overjeno fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih za morebitna priznanja izpitov na Fakulteti.

Napredovanje v višji letnik

8. člen

(pogoji za napredovanje v višji letnik)

Iz 1. v 2. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk.

Iz 2. v 3. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk pod pogojem, da je opravil vse obveznosti iz 1. letnika.

Študenti se vpišejo v višji letnik v roku, kot je določen za vpis v začetni letnik. To določilo velja tudi za študente, ki letnik ponavljajo.

9. člen

(pogojni vpis)

Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka en izpit do izpolnitve splošnih pogojev določenih v 8. členu pod naslednjimi pogoji:

· če je prvič vpisan v letnik;

· ima pri pogojnem vpisu v 3. letnik opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

O pogojnem napredovanju v višji letnik odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

10. člen

(izjemni vpis)

Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez več kot dveh opravljenih obveznosti do izpolnitve splošnega pogoja za napredovanje, na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih fakultete, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami. Te utemeljene razloga mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

Ponovni vpis v letnik

11. člen

(pogoji za ponavljanje letnika)

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija samo enkrat ponavlja letnik, če do sedaj še ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Prošnjo za ponavljanje letnika mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

Menjava načina študija

12. člen

(menjava načina študija)

Na redni način študija se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan izredno, če izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega pravilnika. . Število vpisnih mest za menjavo iz izrednega načina študija na redni način študij je omejeno s številom mest za redni študij v 1. letniku.

V primeru preseganja želja, imajo prednost kandidati z boljšim uspehom pri študiju, pri čemer se upošteva skupna povprečna ocena kandidata na dan obravnave prošnje. Študent, ki je že izkoristil pravico do dvakratnega rednega vpisa oziroma rednega in ponovnega vpisa nima več pravice za vpis na redni način študija.

Na izredni način študij se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan redno, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.

Prošnjo za menjavo načina študija mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

Status študenta

13. člen

(prenehanje statusa študenta)

Status študenta preneha, če študent:

· diplomira;

· ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;

· se izpiše;

· se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;

· je bil izključen.

Ne glede na drugo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

V primerih iz druge in četrte alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

Kot utemeljeni razlog za podaljšanje študentskega statusa se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami.

Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

O podaljšanju študentskega statusa odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

14. člen

(absolventski staž)

Študent lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža, če ni v času študija od vključno študijskega leta 2012/13 ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri.

Absolventski staž preneha po določilih Zakona o visokem šolstvu, če študent v tem času diplomira.

Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

15. člen

(opravljanje študijskih obveznosti po izgubi študentskega statusa)

Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta, Fakulteta pa ga v svoji evidenci vodi kot študenta brez statusa.

Študent brez statusa mora za opravljanje manjkajočih obveznosti (izpiti, seminarske naloge, diplomsko nalogo) poravnati finančne obveznosti posameznega izpita, seminarske naloge ali diplomske naloge v protivrednosti kreditnih točk (v nadaljevanju: KT). Osnovo za vrednost KT predstavlja šolnina za tekoče študijsko leto.

Račun za manjkajočo obveznost prejme študent s strani Referata.

Na podlagi plačila posamezne manjkajoče obveznosti v protivrednosti KT lahko študent trikrat opravlja posamezni izpit.

V posebej utemeljenih primerih lahko Upravni odbor odloči drugače.

Nadaljevanje študija po prekinitvi

16. člen

(prekinitev študija)

Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in konča po istem študijskem programu, kot je veljal ob vpisu.

Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za namen nadaljevanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja izpitov, seminarskih nalog in diplomske naloge, rok za zaključek študija ter način plačila skladno s cenikom Fakultete.

Na podlagi plačila posameznega izpita v protivrednosti KT lahko študent trikrat opravlja posamezni izpit.

Dokončanje študija

17. člen

(pogoj za dokončanje študija)

Diplomsko delo je zaključna študijska obveznost, ki jo mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokovnega naslova diplomirani pravnik (UN) / diplomirana pravnica (UN).

Diplomsko nalogo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.

V primeru, da želi študent nadaljevati študij na drugi stopnji, lahko izjemoma pridobi strokovni naslov diplomiran pravnik (UN) tudi z izdelavo besedila v obliki članka, po vseh kriterijih za pisanje znanstvenega članka (diplomski znanstveni članek). O prošnji, s katero študent prosi za neposredni prehod in kateri je priložena posebna izjava o nadaljevanju študija, odloča Študijska komisija.

Vsebina strokovnega članka mora biti skladna s področji študijskega programa. Obseg članka naj bo praviloma najmanj 5.000 besed kar ustreza približno eni avtorski poli (16 strani po 32 vrstic z okoli 60 znaki v vrstici oz. okoli 30.000 znakov, vključno z razmiki).

Študent odda vlogo za ocenitev ustreznosti članka mentorju. Ko mentor ugotovi, da je članek ustrezen, študent članek zagovarja po istem postopku, kot je določen za zagovor diplomske naloge.

Če študent, ki vpiše drugo stopnjo študija, iz katerihkoli razlogov druge stopnje študija ne konča, se za dokončanje prve stopnje obvezno zahteva izdelava in zagovor diplomske naloge.

Izbira teme in določitev mentorja

18. člen

(diplomsko delo)

Diplomsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. V diplomski nalogi študent z analitičnimi metodami razrešuje nek strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kritično, sistematično analizirati in presojati ter obravnavati prevzeto temo.

19. člen

(jezik diplomskega dela)

Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko študent napiše diplomsko delo tudi v tujem svetovnem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog. Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku v obsegu od 20 do 25 odstotkov besedila diplome oziroma najmanj pet strani. Naslovna stran in kazalo diplomskega dela morata biti napisana v slovenskem jeziku.

Diplomsko delo mora biti izdelano v skladu z Navodili za sestavo seminarskih in zaključnih nalog.

20. člen

(pogoj za prijavo teme)

Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 16 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete.

Študent prijavi temo na obrazcu Prijava teme diplomskega dela (Priloga 1) v Referatu za dodiplomski študij (v nadaljevanju: Referat). Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo.

Obvezna priloga k obrazcu prijave teme je dispozicija diplomskega dela, ki obsega do štiri strani formata A4 in vsebuje: delovni naslov diplomskega dela, opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča, namen in cilje diplomskega dela, predvidene metode za doseganje ciljev diplomskega dela, predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema, predvideno členjenost vsebine – kazalo, seznam predvidene literature in virov.

Prijavo diplomskega dela (v nadaljevanju prijava) študent odda v Referat. Ta preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za diplomiranje. Prijava teme diplomskega dela je praviloma napisana v slovenščini. Referat v sedmih dneh posreduje prijavo mentorju diplomskega dela. Slednji v petnajstih dneh vrne potrjeno prijavo z mnenjem v Referat, ki prijavo evidentira in kopijo obrazca v sedmih dneh dostavi študentu in mentorju, en izvod pa arhivira.

Če se med izdelavo diplomskega dela na že odobreno temo pojavi potreba po spremembi naslova diplomskega dela in je poglavitna vsebina teme ostala nespremenjena, dovoli spremembo mentor.

21. člen

(izbira teme)

Temo diplomske naloge izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi Fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem.

Če si isto temo želi izbrati več študentov ima prednost kandidat z višjim študijskim uspehom.

22. člen

(mentorstvo)

Mentor diplomskega dela je habilitiran visokošolski učitelj z nazivom docent, izredni profesor ali redni profesor, praviloma izvajalec predmetov študijskega programa I. stopnje.

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor Fakultete. Mentor je dolžan pri izdelavi diplomskega dela študentu nuditi ustrezno takojšnjo in sprotno strokovno pomoč.

V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja mu le tega predlaga Dekan.

Pedagoški sodelavec lahko v posameznem študijskem letu sprejme praviloma največ do 15 mentorstev zaključnih nalog. Izvajanje nadzora nad prevzemom mentorstva posameznega pedagoškega sodelavca nadzoruje Študijska komisija.

23. člen

(menjava mentorja)

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana, naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

Izdelava in oddaja diplomskega dela

24. člen

(oddaja diplomskega dela)

Kandidat lahko odda diplomsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom

25. člen

(odstop od teme)

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 2) obravnavata mentor in Dekan v petnajstih dneh. Če Dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

26. člen

(pregled diplomskega dela)

Osnutek diplomskega dela izroči študent v pregled mentorju. Mentor posreduje študentu pisne napotke za spremembe in dopolnitve najpozneje v tridesetih dneh po prejemu osnutka diplomskega dela. Mentor študentu tudi sporoči ali mu mora študent popravljeno diplomsko delo ponovno predložiti v pregled.

Mentor je pred odobritvijo ustreznosti dela za zagovor dolžan zagotoviti spoštovanje Navodil za sestavo seminarskih in zaključnih nalog.

Ko mentor nima več pripomb k diplomskemu delu Referatu sporoči, da je naloga zrela za zagovor, študent pa odda v referat:

· lektorirano diplomsko delo v elektronski obliki;

· izjavo o avtorstvu (Priloga 3);

· Obrazec o tehnični ustreznosti (Priloga 4).

Referat po prejemu elektronske verzije lektorirane diplomske naloge preveri, ali diplomsko delo ustreza tehničnim zahtevam, določenim v Navodilih za sestavo seminarskih in zaključnih nalog. O pregledu in ugotovljenih pomanjkljivostih Referat obvesti študenta po e-pošti v desetih dneh od prejema elektronske verzije. Študent najpozneje v desetih dneh odpravi morebitne pomanjkljivosti in nalogo pošlje v ponovni pregled. Od prvega prejema diplomske naloge v tehnični pregled pa do končne odobritve ne sme preteči več kot mesec dni. Po odobritvi študent odda v referat dva izvoda diplomskega dela, vezana s spiralo.

Zagovor diplomskega dela

27. člen

(določitev zagovora)

Študent diplomsko delo zagovarja pred komisijo. Komisijo sestavljata mentor in član komisije, ki je njen predsednik. Če je bil določen somentor, je član komisije tudi on.

Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomska naloga zrela za zagovor imenuje visokošolskega učitelja fakultete, ki bo vodil zagovor (v nadaljevanju predsednik komisije). Na podlagi sklepa Dekana o imenovanju izpraševalca referat v sodelovanju s člani komisije določi datum zagovora. Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj sedem dni pred zagovorom.

Referat pošlje članom komisije obvestilo o zagovoru in s spiralo vezan izvod diplomskega dela.

28. člen

(objava zagovora)

Zagovor je javen. Kraj in čas zagovora diplomskega dela se objavita na spletni strani Fakultete praviloma pet dni pred dnem zagovora.

Snemanje zagovora se dovoli po predhodnem soglasju Fakultete, kandidata in članov komisije.

29. člen

(potek zagovora)

Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno ali pred drugimi kandidati za zagovor.

Študent predstavi svojo diplomsko nalogo.

Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ 10 minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

Po predstavitvi predsednik komisije in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko nalogo, skupaj od 1 do 3 vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ 10 minut.

30. člen

(ocena kakovosti diplomskega dela)

Po opravljenem zagovoru se v odsotnosti študenta sestane komisija za zagovor diplomskega dela in oceni kakovost diplomskega dela, študentovo predstavitev diplomskega dela ter kakovost odgovorov na postavljena vprašanja. Na podlagi teh ocen komisija oceni diplomsko delo in zagovor po ocenjevalni lestvici Evropskega prenosnega kreditnega sistema (v nadaljevanju: ECTS) s skupno oceno: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

Predsednik komisije razglasi oceno javno in ustno takoj, ko komisija sprejme sklep o oceni. Ocena se vpiše v zapisnik o diplomi (Priloga 5), ki ga podpišeta predsednik in član komisije, če je bil določen somentor, ga podpiše tudi on.

Če mentor meni, da diplomska naloga izpolnjuje pogoje za pohvalo, na zapisnik o zagovoru poda predlog, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpiše tudi član komisije za zagovor.

31. člen

(ponovi zagovor diplomskega dela)

Če je končna ocena diplomskega dela nezadostna (5), lahko študent še enkrat pristopi k zagovoru istega dela. Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru istega diplomskega dela. Če je končna ocena diplomskega dela tudi po vnovičnem zagovoru nezadostna (5), se celoten postopek prijave diplomskega dela ponovi.

32. člen

(ugovor zoper oceno)

Če se študent ne strinja z oceno diplomskega dela, lahko poda pisni ugovor. Za reševanje ugovora se smiselno uporablja poglavje tega pravilnika, ki ureja ugovor zoper oceno.

33. člen

(potrdilo o diplomiranju)

V petnajstih dneh po opravljenem zagovoru odda študent v referat tri trdo vezane izvode diplomskega dela ter diplomsko delo v elektronski obliki (dokument v formatu PDF).

Na tej podlagi Referat vpiše oceno zagovora diplomskega dela v e-indeks in izda študentu tri začasna potrdila o diplomiranju, ki nadomeščajo diplomsko listino do njene izdaje. Potrdila podpiše Dekan.

Kot datum pridobitve strokovnega naziva se šteje datum zagovora diplomskega dela.

34. člen

(izvodi diplomskega dela)

Dva izvoda diplomskega dela v vezani obliki Referat opremi z žigom in predloži knjižnici, en izvod pa izroči mentorju.

35. člen

(evidence o diplomatu)

Referat vodi o vsakem diplomskem delu mapo, ki vsebuje obrazce:

· Prijava teme diplomskega dela iz Priloge 1 z dispozicijo;

· izjavo o avtorstvu iz Priloge 3;

· Obrazec o tehnični ustreznosti iz Priloge 4;

· zapisnik o diplomi iz Priloge 5.

Izpis

36. člen

(izpis iz fakultete)

Študent, ki ne namerava dokončati študija se iz Fakultete lahko izpiše. Na Fakulteto mora nasloviti lastnoročno podpisano prošnjo za izpis.

Referat v Računovodstvu preveri, če ima študent poravnane vse finančne obveznosti.

Ko študent poravna vse finančne obveznosti do Fakultete mu Referat izda pisno izpisnico iz Fakultete.

III. Visokošolski strokovni dodiplomski program Pravo in management infrastrukture in mepreminčnin I. stopnje

Vpisni pogoji

37. člen


V visokošolski strokovni študijski program »Pravo in management infrastrukture in nepremičnin I. stopnje « se lahko vpiše, kdor je opravil:

· zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu;

· poklicno maturo;

· splošno maturo.


38. člen


Za vpis po merilih za prehode se kandidati prijavijo z obrazcem Prijava za vpis na visokošolski zavod za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode, ki ga morajo poslati na Fakulteto.

V 2. letnik se lahko vpišejo:

· diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih po 1. 1. 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT);

· diplomanti višješolskih programov, sprejetih po 1. 1. 1994, nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 3 diferencialne predmete: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT), osnove managementa (6KT);

· diplomanti visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT),

V 3. letnik se lahko vpišejo

· diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 3 diferencialne predmete: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT), osnove managementa (6KT);

· diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 1. 1. 1994, nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti 4 diferencialne predmete: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT), osnove managementa (6KT), gospodarsko pravo (6KT);

· diplomanti visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti 2 diferencialna predmeta: stvarno pravo (8KT), osnove prostorskega planiranja (6KT).

Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi I. stopnje: Študentom drugih visokošolskih strokovni programov in sorodnih visokošolskih strokovnih programov I. stopnje se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi in visokošolskimi študijskimi programi I. stopnje: Študentom drugih univerzitetnih študijskih programov in sorodnih univerzitetnih študijskih programov I. stopnje se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

39. člen

(omejitev vpisa)

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti Fakultete, na predlog Senata in ob soglasju Vlade RS.

V primeru omejenega vpisa se v razpisu za vpis navede načrtovano število vpisanih v 1. letnik dodiplomskega študija.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

· splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni

· maturi oziroma splošni maturi

60% točk

· splošen uspeh v 3. in 4. letniku

40% točk

Po enakih kriterijih se pri omejitvi vpisa izbira kandidate, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini.

O tem odloča Študijska komisija.

40. člen

(vloga)

V 1. letnik dodiplomskega študija se lahko vpiše kdor izpolnjuje pogoje določene v 37. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis v 1. letnik dodiplomskega študija (v nadaljnjem besedilu: vloga).


· izpolnjeno in podpisano prijavnico;

· original ali overjeno kopijo potrdila o opravljeni maturi oziroma drugi ustrezni srednješolski izobrazbi;

· original ali overjeno kopijo potrdila o uspehu na maturi oziroma drugi ustrezni srednješolski izobrazbi;




41. člen


Iz 1. v 2. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk.

Iz 2. v 3. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk pod pogojem, da je opravil vse obveznosti iz 1. letnika.


42. člen

(pogojni vpis)

Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka en izpit do izpolnitve splošnih pogojev določenih v 40. členu pod naslednjimi pogoji:

· če je prvič vpisan v letnik;

· ima pri pogojnem vpisu v 3. letnik opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

O pogojnem napredovanju v višji letnik odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

43. člen

(izjemni vpis)

Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez več kot dveh opravljenih obveznosti na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana:

materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih fakulteta, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami Te utemeljene razloga mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred itekom roka za vpis na redni ali izredni študij, to je do 20.9. tekočega leta.


44. člen



Prošnjo za ponavljanje letnika mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

Status študenta

45. člen



· diplomira;

· ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;

· se izpiše;






Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. Opravljanje obveznosti v času podaljšanega študija se v primeru materinstva dodatno ne zaračuna.

O podaljšanju študentskega statusa odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

46. člen



Absolventski status preneha po določilih Zakona o visokem šolstvu, če študent v tem času diplomira.


47. člen


Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta, Fakulteta pa ga v svoji evidenci vodi kot študenta brez statusa.

Študent brez statusa mora za opravljanje manjkajočih obveznosti (izpiti, seminarske naloge, diplomsko nalogo) poravnati finančne obveznosti posameznega izpita, seminarske naloge ali diplomske naloge v protivrednosti kreditnih točk (v nadaljevanju: KT). Osnovo za vrednost KT predstavlja šolnina za tekoče študijsko leto.

Račun za manjkajočo obveznost prejme študent s strani Referata.




48. člen



Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za namen nadaljevanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja izpitov, seminarskih nalog in diplomske naloge, rok za zaključek študija ter način plačila finančnih obveznosti v protivrednosti KT, ki se določijo s cenikom Fakultete.



49. člen


Diplomsko delo je zaključna študijska obveznost, ki jo mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokovnega naslova diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin (VS) / diplomantka prava in managementa infrastrukture in nepremičnin (VS).

Diplomsko nalogo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.


50. člen

(diplomsko delo)

Diplomsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. V diplomski nalogi študent z analitičnimi metodami razrešuje neki strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kritično, sistematično analizirati in presojati ter obravnavati prevzeto temo.

51. člen

(jezik diplomskega dela)

Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko študent napiše diplomsko delo tudi v tujem svetovnem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog. Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku v obsegu od 20 do 25 odstotkov besedila diplome oziroma najmanj pet strani. Naslovna stran in kazalo diplomskega dela morata biti napisana v slovenskem jeziku.

Diplomsko delo mora biti izdelano v skladu z Navodili za sestavo seminarskih in zaključnih nalog.

52. člen

(pogoj za prijavo teme)

Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 16 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete.

Študent prijavi temo na obrazcu Prijava teme diplomskega dela (Priloga 1) v Referatu za dodiplomski študij (v nadaljevanju: Referat). Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo.

Obvezna priloga k obrazcu prijave teme je dispozicija diplomskega dela, ki obsega do štiri strani formata A4 in vsebuje: delovni naslov diplomskega dela, opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča, namen in cilje diplomskega dela, predvidene metode za doseganje ciljev diplomskega dela, predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema, predvideno členjenost vsebine – kazalo, seznam predvidene literature in virov.

Prijavo diplomskega dela (v nadaljevanju prijava) študent odda v Referat. Ta preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za diplomiranje. Prijava teme diplomskega dela je praviloma napisana v slovenščini. Referat v sedmih dneh posreduje prijavo mentorju diplomskega dela. Slednji v petnajstih dneh vrne potrjeno prijavo z mnenjem v Referat, ki prijavo evidentira in kopijo obrazca v sedmih dneh dostavi študentu in mentorju, en izvod pa arhivira.

Če se med izdelavo diplomskega dela na že odobreno temo pojavi potreba po spremembi naslova diplomskega dela in je poglavitna vsebina teme ostala nespremenjena, dovoli spremembo mentor.

53. člen

(izbira teme)

Temo diplomske naloge izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi Fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem.

Če si isto temo želi izbrati več študentov ima prednost kandidat z višjim študijskim uspehom.

54. člen

(mentorstvo)

Mentor diplomskega dela je habilitiran visokošolski učitelj z nazivom docent, izredni profesor ali redni profesor, praviloma izvajalec predmetov študijskih programov 1. stopnje.

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor Fakultete. Mentor je dolžan pri izdelavi diplomskega dela študentu nuditi ustrezno takojšnjo in sprotno strokovno pomoč.

V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja mu le tega predlaga Dekan.

Pedagoški sodelavec lahko v posameznem študijskem letu sprejme praviloma največ do 15 mentorstev zaključnih nalog. Izvajanje nadzora nad prevzemom mentorstva posameznega pedagoškega sodelavca nadzoruje Študijska komisija.

55. člen

(menjava mentorja)

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana, naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten

postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

Izdelava in oddaja diplomskega dela

56. člen

(oddaja diplomskega dela)

Kandidat lahko odda diplomsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom

57. člen

(odstop od teme)

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 2) obravnavata mentor in Dekan v petnajstih dneh. Če dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

58. člen

(pregled diplomskega dela)

Osnutek diplomskega dela izroči študent v pregled mentorju. Mentor posreduje študentu pisne napotke za spremembe in dopolnitve najpozneje v tridesetih dneh po prejemu osnutka diplomskega dela. Mentor študentu tudi sporoči ali mu mora študent popravljeno diplomsko delo ponovno predložiti v pregled.

Mentor je pred odobritvijo ustreznosti dela za zagovor dolžan zagotoviti spoštovanje vsebinskega dela Navodil za sestavo seminarskih in zaključnih nalog.

Ko mentor nima več pripomb k diplomskemu delu Referatu sporoči, da je naloga zrela za zagovor, študent pa odda v referat:

· lektorirano diplomsko delo v elektronski obliki;

· izjavo o avtorstvu (Priloga 3);

· Obrazec o tehnični ustreznosti (Priloga 4).

Referat po prejemu elektronske verzije lektorirane diplomske naloge preveri, ali diplomsko delo ustreza tehničnim zahtevam, določenim v Navodilih za sestavo seminarskih in zaključnih nalog. O pregledu in ugotovljenih pomanjkljivostih Referat obvesti študenta po e-pošti v desetih dneh od prejema elektronske verzije. Študent najpozneje v desetih dneh odpravi morebitne pomanjkljivosti in nalogo pošlje v ponovni pregled. Od prvega prejema diplomske naloge v tehnični pregled pa do končne odobritve ne sme preteči več kot mesec dni. Po odobritvi študent odda v referat dva izvoda diplomskega dela, vezana s spiralo.

Zagovor diplomskega dela

59. člen

(določitev zagovora)

Študent diplomsko delo zagovarja pred komisijo. Komisijo sestavljata mentor in član komisije, ki je njen predsednik. Če je bil določen somentor, je član komisije tudi on.

Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomska naloga zrela za zagovor imenuje visokošolskega učitelja fakultete, ki bo vodil zagovor (v nadaljevanju predsednik komisije). Na podlagi sklepa dekana o imenovanju izpraševalca referat v sodelovanju s člani komisije določi datum zagovora. Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj sedem dni pred zagovorom.

Referat pošlje članom komisije obvestilo o zagovoru in s spiralo vezan izvod diplomskega dela.

60. člen

(objava zagovora)

Zagovor je javen. Kraj in čas zagovora diplomskega dela se objavita na spletni strani Fakultete praviloma pet dni pred dnem zagovora.


61. člen

(potek zagovora)

Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno ali pred drugimi kandidati za zagovor.

Študent predstavi svojo diplomsko nalogo.

Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ 10 minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

Po predstavitvi predsednik komisije in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko nalogo, skupaj od 1 do 3 vprašanj. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ 10 minut.

62. člen

(ocena kakovosti diplomskega dela)

Po opravljenem zagovoru se v odsotnosti študenta sestane komisija za zagovor diplomskega dela in oceni kakovost diplomskega dela, študentovo predstavitev diplomskega dela ter kakovost odgovorov na postavljena vprašanja. Na podlagi teh ocen komisija oceni diplomsko delo in zagovor po ocenjevalni lestvici Evropskega prenosnega kreditnega sistema (v nadaljevanju: ECTS) s skupno oceno: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

Predsednik komisije razglasi oceno javno in ustno takoj, ko komisija sprejme sklep o oceni. Ocena se vpiše v zapisnik o diplomi (Priloga 5), ki ga podpišeta predsednik in član komisije, če je bil določen somentor, ga podpiše tudi on.

Če mentor meni, da diplomska naloga izpolnjuje pogoje za pohvalo, na zapisnik o zagovoru poda predlog, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpiše tudi član komisije za zagovor.

63. člen

(ponovi zagovor diplomskega dela)

Če je končna ocena diplomskega dela nezadostna (5), lahko študent še enkrat pristopi k zagovoru istega dela. Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru istega diplomskega dela. Če je končna ocena diplomskega dela tudi po vnovičnem zagovoru nezadostna (5), se celoten postopek prijave diplomskega dela ponovi.

64. člen


Če se študent ne strinja z oceno diplomskega dela, lahko poda pisni ugovor. Za reševanje ugovora se smiselno uporablja poglavje tega pravilnika, ki ureja ugovor zoper oceno.

65. člen

(potrdilo o diplomiranju)

V petnajstih dneh po opravljenem zagovoru odda študent v Referat tri trdo vezane izvode diplomskega dela ter diplomsko delo v elektronski obliki (dokument v formatu PDF). Referat izroči en izvod mentorju, dva izvoda pa knjižnici Fakultete.

Na tej podlagi Referat vpiše oceno zagovora diplomskega dela v elektronski indeks in izda študentu tri začasna potrdila o diplomiranju, ki nadomeščajo diplomsko listino do njene izdaje. Potrdila podpiše Dekan.

Kot datum pridobitve strokovnega naziva se šteje datum zagovora diplomskega dela.

66. člen

(izvodi diplomskega dela)

Dva izvoda diplomskega dela v vezani obliki Referat opremi z žigom in predloži knjižnici, en izvod pa izroči mentorju.

67. člen

(evidence o diplomatu)

Referat vodi o vsakem diplomskem delu mapo, ki vsebuje obrazce:

· Prijava teme diplomskega dela iz Priloge 1 z dispozicijo;

· izjavo o avtorstvu iz Priloge 3;

· Obrazec o tehnični ustreznosti iz Priloge 4;

· zapisnik o diplomi iz Priloge 5.

Izpis

68. člen



Referat v Računovodstvu preveri, če ima študent poravnane vse finančne obveznosti.

Ko študent poravna vse finančne obveznosti do Fakultete mu Referat izda pisno izpisnico iz fakultete.

IV. Podiplomski strokovni magistrski študijski program Pravo II. stopnje in Pravo in management nepremičnin II. stopnje

Vpisni pogoji

69. člen


V magistrski študijski program Pravo II. stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:

· študijski program I. stopnje z ustreznih strokovnih področij z najmanj 180 kreditnih točk po ECTS (ustrezna področja po ISCED klasifikaciji se smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področja prava (38), družbenih ved (31), humanistike (22) ter poslovne in upravne vede (31) po in pred bolonjskim sistemom v Republiki Sloveniji);

· študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij, sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004;

· študijski program I. stopnje ali za pridobitev visoke izobrazbe, sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004 drugih strokovnih področij, vendar pa morajo pred vpisom opraviti diferencialne izpite v obsegu 16 do 24 kreditnih točk, ki jih glede na strokovno področje predhodnega študija določi Študijska komisija.

V magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin II. stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:

· študijski program I. stopnje z ustreznih strokovnih področij z najmanj 180 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezna strokovna področja (po ISCED kvalifikaciji) se smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področja prava (38), družbenih ved (31), področja arhitekture in gradbeništva (58), varstva okolja (85) ter tehničnih ved (52) po in pred bolonjskim sistemom v Republiki Sloveniji;

· študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij, sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004;

· študijski program I. stopnje ali študijski program za pridobitev visoke izobrazbe, sprejetim od 1.1.1994 do 11.6.2004 iz drugih strokovnih področij, jim lahko študijska komisija določi diferencialne izpite glede na strokovno področje predhodnega študija v obsegu 16 do 24 kreditnih točk.


70. člen


Pri prehodu na magistrski študijski program Pravo II. stopnje se:

· diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa Pravo ob vpisu prizna 60 kreditnih točk oziroma dva semestra (eno študijsko leto) in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

· diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov družboslovnih ved ob vpisu prizna 44 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrske naloge opraviti še 2 diferencialna izpita v obsegu 16 kreditnih točk (Pravoznanstvo in Kazensko pravo);

· diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov ne-družboslovnih ved ob vpisu prizna 36 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrske naloge opraviti še 3 diferencialne izpite v obsegu 24 kreditnih točk (Pravoznanstvo, Kazensko pravo in Uvod v civilno pravo).

Pri prehodu na magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin II. stopnje se:

· diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa Pravo ob vpisu prizna 60 kreditnih točk oziroma dva semestra (eno študijsko leto) in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

· diplomanti štiriletnih univerzitetnih programov družboslovnih ter ne-družboslovnih ved ob vpisu prizna 60 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo opraviti še dva diferencialna izpita v obsegu 16 kreditnih točk, ki jih glede na strokovno področje predhodnega študijskega programa določi Študijska komisija.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija na podlagi pisne prošnje študenta, priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

71. člen

(omejitev vpisa)

V primeru, da število prijav za vpis v magistrski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo Fakulteta vpis omejila.

Pri tem se bodo pri izbiri kandidatov upoštevali naslednji kriteriji:

· Povprečna ocena na dodiplomskem študiju – do 60 % točk (vsaka desetinka povprečne ocene kandidata/ke nad oceno 5,0 daje eno točko);

· Ocena diplomskega dela – do 40% točk (vsaka ocena nad 5,0 daje eno točko).

72. člen

(vloga za vpis)

Na podiplomski študij se lahko vpiše kdor izpolnjuje vpisne pogoje po 69. ali 70. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis v podiplomski študij (v nadaljevanju: vloga).


· natisnjeno izpolnjeno in podpisano prijavno vlogo;

· overjeno kopijo diplome ali začasnega potrdila o diplomiranju;

· original ali overjeno kopijo potrdila o povprečni oceni študija ter oceno diplome;




73. člen


Iz nižjega v višji letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 38 kreditnih točk ter opravil vse dodeljene diferencialne izpite.


74. člen

(pogojni vpis)

Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka en izpit do izpolnitve splošnih pogojev iz 71. člena tega pravilnika, pod pogojem, da je prvič vpisan v letnik.

O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja enega izpita odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

75. člen

(izjemni vpis)

Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez več kot dveh opravljenih obveznosti na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti. Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze, izjemne družinske in socialne okoliščine ter priznan status osebe s posebnimi potrebami Te utemeljene razloga mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.


76. člen



Prošnjo za pogojni vpis mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

Menjava načina študija

77. člen

(menjava načina študija)

Na redni način študija se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan izredno, če izpolnjuje pogoje iz 71. člena tega pravilnika, Število vpisnih mest za menjavo iz izrednega načina študija na redni način študij je omejen s številom mest za redni študij v 1. letniku.

V primeru preseganja želja, imajo prednost kandidati z boljšimi uspehom pri študiju, pri čemer se upošteva skupna povprečna ocena kandidata na dan obravnave prošnje. Študent, ki je že izkoristil pravico do dvakratnega rednega vpisa oziroma rednega in ponovnega vpisa nima več pravice za vpis na redni način študija.

Na izredni način študij se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan redno, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.

Prošnjo za menjavo načina študija mora študent podati najkasneje 10 dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

Status študenta

78. člen



· diplomira;

· ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;

· se izpiše;






Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

O podaljšanju študentskega statusa odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje 10 dni pred izekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20.9. tekočega leta.

79. člen



Absolventski staž preneha po določilih Zakona o visokem šolstvu, če študent v tem času diplomira.


80. člen


Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta. Fakulteta ga vodi v svoji evidenci kot študenta brez statusa.

Študent brez statusa mora za opravljanje manjkajočih obveznosti (izpiti, magistrska naloga) poravnati finančne obveznosti posameznega izpita ali magistrske naloge v protivrednosti KT.. Osnovo za vrednost KT predstavlja šolnina za tekoče študijsko leto.Račun za manjkajočo obveznost prejme študent s strani Referata.




81. člen



Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za namen nadaljevanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja izpitov in magistrske naloge, rok za zaključek študija ter način plačila finančnih obveznosti v protivrednosti KT, ki se določijo s cenikom Fakultete.



82. člen


Magistrsko delo je zaključna študijska obveznost, ki ga mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokovnega naslova magister prava (za imenom in priimkom) / magistrica pava (za imenom in priimkom) oziroma magister prava in managementa nepremičnin (za imenom in priimkom) / magistrica prava in managementa nepremičnin (za imenom in priimkom)

Magistrsko nalogo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.


83. člen

(magistrsko delo)

Magistrsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega študijsko-raziskovalnega dela študenta, zato ne more biti skupinsko delo. V magistrski nalogi študent z analitičnimi metodami razrešuje neki strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kritično, sistematično analizirati in presojati ter obravnavati prevzeto temo. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.

84. člen

(jezik magistrskega dela)

Magistrsko delo je praviloma napisano v slovenščini, s soglasjem komisije pa tudi v tujem jeziku. Če ni napisano v slovenščini, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem jeziku. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom magistrskega dela.

85. člen

(pogoji za prijavo teme)

Kandidat prijavi temo magistrskega dela, ko ima opravljene vse izpitne obveznosti iz prvih dveh semestrov ter opravljene vse diferencialne izpite, če so bili pogoj za študentov vpis na magistrski program.

Prijava teme magistrskega dela mora biti oddana v petih izvodih na obrazcu »Prijava teme magistrskega dela« (Priloga 6), ki obsega:

· podatke o študentu;

· predlagani delovni naslov magistrskega dela;

· imeni mentorja in somentorja ter njihova soglasja za imenovanje (podpis).

Prijavi teme je treba priložiti pet izvodov dispozicije magistrskega dela, izdelane skladno s tem pravilnikom in Navodili za sestavo študijskih in znanstvenih nalog, kratek življenjepis kandidata ter morebitno prošnjo za pisanje besedila v tujem jeziku.

Prijava teme in priloge so praviloma napisani v slovenščini, v tujem jeziku pa s soglasjem Študijske komisije.

86. člen

(izbira teme)

Študent izbere temo magistrskega dela izmed objavljenih tem ali pa po dogovoru z izbranim mentorjem.

87. člen

(mentorstvo)

Študent ima pravico do mentorja. O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor Fakultete in ki je praviloma nosilec ali izvajalec predmeta na magistrskem programu.

Mentor je dolžan pri izdelavi magistrskega dela študentu nuditi ustrezno in sprotno strokovno pomoč.

Pedagoški sodelavec lahko v posameznem študijskem letu sprejme praviloma največ do 15 zaključnih nalog. Izvajanje nadzora nad prevzemom mentorstva posameznega pedagoškega sodelavca nadzoruje Študijska komisija.

88. člen

(menjava mentorja)

Če študent med izdelovanjem magistrskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana (Priloga 8), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme magistrskega dela ponovi. Med izdelovanjem magistrske naloge je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

89. člen

(rok veljavnosti teme)

Potrjena tema magistrskega dela velja dve leti od vročitve sklepa študentu. Študijska komisija lahko študentu na podlagi pisne prošnje, ki ji je priloženo soglasje mentorja, podaljša rok še za šest mesecev.

90. člen

(pogoji za menjavo teme)

Če študent med izdelovanjem magistrskega dela ugotovi, da zaradi objektivnih razlogov magistrskega dela ne more izdelati, lahko prosi za odstop od odobrene teme magistrskega dela (Priloga 7).

Če Študijska komisija odstop od že odobrene teme odobri, sme študent prijaviti novo temo. Študent sme največ enkrat prositi za odstop od odobrene teme magistrskega dela.

Dispozicija magistrskega dela

91. člen

(naslov in struktura dispozicije)

Naslov mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odražati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.

Dispozicija obsega praviloma od osem do deset strani in jo sestavljalo trije deli:

· opisni del dispozicije;

· struktura dela;

· ločeni seznami predvidene literature in virov.

92. člen

(opisni del dispozicije)

a) Delovni naslov magistrske naloge

Magistrska naloga je rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta ob zaključku študija. Predlagane teme magistrske naloge lahko izberejo študentje izmed razpisanih tem magistrskih nalog v spletnem referatu ali jih predlagajo sami v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odražati vsebino magistrske naloge.

b) Opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča

Študent pod to točko dispozicije magistrske naloge opredeli področje, ki ga bo obravnaval/a in iz katerega izhaja problem. Opredelitev problema naj bo natančna in jasna. Lahko vsebuje tudi pojasnitev dimenzije problema in pomen njegovega reševanja. Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (raziskovalnih vprašanj).

c) Namen in cilji magistrske naloge

Namen magistrske naloge v osnovi izhaja iz postavljenega problema in pomeni iskanje odgovora na osnovno hipotezo (raziskovalno vprašanje). Študent mora odgovoriti na vprašanje, zakaj analizira tako temo.

Cilji magistrske naloge povedo, kaj vse mora študent opraviti, da bo dosegel namen raziskave. Ciljev je lahko tudi več, študent si lahko zastavi tudi več podciljev. Priporočljivo je, da si študent postavi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja, poskušal dati utemeljene odgovore.

d) Predvidene metode za doseganje ciljev magistrske naloge

V dispoziciji magistrske naloge mora študent navesti tudi metode za doseganje ciljev magistrske naloge. S pomočjo predvidenih metod bo študent poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja ter dokazal postavljeno delovno hipotezo (raziskovalno vprašanje). Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo, poleg te pa lahko uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode. Ni dovolj, da so metode zgolj naštete, ampak naj bo zapisano tudi področje uporabe in način uporabe za vsako metodo.

e) Predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema

Študent v tej točki opredeli glavne predpostavke oziroma hipoteze (raziskovalna vprašanja). Predpostavke oziroma hipoteze (raziskovalna vprašanja) in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavke so pomembne, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ni mogoče zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato se uporabljajo predpostavke, ki omogočijo poenostavitev obravnave. Tako študent predpostavi, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotoči na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Predpostavke oziroma hipoteze morajo biti jasno definirane.

Omejitve pri obravnavanju problema se lahko tudi vključijo v magistrsko nalogo. Kot omejitve lahko študent navede tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.

f) Preveritev hipotez

Študent v tej točki napiše kako oz. na kakšen način bo preveril hipoteze.

g) Ocena dosedanjih raziskovanj na obravnavanem področju

Študent naj se v tem poglavju natančno sklicuje na že objavljena dela na obravnavanem področju. Pojasniti je treba v čem se bo naloga razlikovala od že objavljenih del.

i) Pričakovani rezultati naloge

Študent v tej točki dispozicije navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskovanja.

93. člen

(struktura dispozicije)

a) Predvidena členjenost vsebine – kazala

Študent v tej točki na kratko opiše kazalo vsebine (poglavja in podpoglavja).

b) Kratek opis posameznih poglavji

Pri vsakem delu oziroma poglavju študent navede, kaj namerava v vsakem poglavju obravnavati.

94. člen

(ločeni seznani predvidene literature in virov)

V zadnji točki dispozicije študent navede vire in literaturo (ločeno). Dispozicija magistrske naloge mora vsebovati vsaj 60 enot literature in virov, od tega mora biti vsaj 1/5 enot tuje literature in virov.

Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazložitvi teme se študent mora zavedati:

· da je magistrsko delo strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti;

· da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in da mora študent obvladati metodologijo in tehnologijo raziskovanja ter izdelave strokovnih del;

· da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko željo in motiv, da konča začeto raziskovanje.

95. člen

(tehnični pregled dispozicije)

Pred oddajo prijave teme (dispozicije) magistrskega dela v pisni obliki mora študent posredovati dispozicijo v elektronski obliki v Referat za podiplomski študij (v nadaljevanju: Referat) po elektronski pošti.

Referat in visokošolski učitelj, ki ga za to pooblasti Študijska komisija, sta dolžna v petih dneh preveriti ali študent izpolnjuje pogoje za prijavo magistrskega dela in ali predložena dispozicija vsebuje vse zahtevane sestavine. Če pri pregledu ugotovita pomanjkljivosti, Referat o tem obvesti študenta. Študent v skladu z navodili dopolni oziroma popravi dispozicijo in jo v petih tiskanih izvodih, skupaj s podpisanim obrazcem za prijavo teme iz 88. člena posreduje v Referat, ta pa v obravnavo Študijski komisiji.

Na Študijsko komisijo se uvrstijo zadeve, ki so v Referat dostavljene najpozneje tri dni pred razpisanim dnem seje Študijske komisije. Seja Študijske komisije je praviloma vsak prvi teden v mesecu.

Študijska komisija ugotovi, ali predlagana tema ni bila že obravnavana v drugih magistrskih delih in po obravnavi prijavljeno temo in mentorja sprejme, zavrne ali pa zahteva njeno dodatno utemeljitev in dopolnitev.

Če Študijska komisija oceni, da glede na izbrano temo predlagani mentor ni najustreznejši, lahko predlaga drugega mentorja. V tem primeru mora novi mentor dati soglasje k mentorstvu in k dispoziciji magistrskega dela.

Referat je dolžan v sedmih dneh po zaključeni redni seji študentu in mentorju, če je imenovan somentor, pa tudi njemu, posredovati sklep Študijske komisije o zavrnitvi, dopolnitvi ali potrditvi teme in mentorja.

Izdelava in predložitev magistrskega dela v oceno

96. člen

(oddaja magistrskega dela)

Kandidat lahko odda magistrsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge (v skupnem obsegu 90 KT), predvidene s študijskim programom.

97. člen

(lektoriranje magistrskega dela in tehnični pregled)

Pred oddajo magistrskega dela mora dati študent delo lektorirati in ga nato posredovati še v tehnični pregled v Referat v elektronski obliki po elektronski pošti.

Referat po prejemu elektronske verzije lektoriranega magistrskega dela preveri, ali magistrsko delo ustreza tehničnim zahtevam, določenim v Navodilih za sestavo seminarskih in zaključnih nalog. O pregledu in ugotovljenih pomanjkljivostih Referat obvesti študenta po e-pošti v desetih dneh od prejema elektronske verzije. Študent najpozneje v desetih dneh odpravi morebitne pomanjkljivosti in nalogo pošlje v ponovni pregled. Od prvega prejema magistrskega dela v tehnični pregled pa do končne odobritve ne sme preteči več kot mesec dni. Po odobritvi študent odda v referat tri obojestransko natisnjene izvode magistrskega dela v spiralno vezani obliki, skupaj s predlogom mentorja Študijski komisiji za imenovanje strokovne Komisije za oceno magistrske naloge (v nadaljevanju: Komisija) in Izjavo o avtorstvu (Priloga 3)

Magistrsko delo se šteje za oddano, ko je na Fakulteto dostavljen podpisan obrazec mentorja, da je delo zrelo za predložitev v oceno strokovni Komisiji (Priloga 9) in ko je magistrsko delo v elektronski obliki posredovano v tehnični pregled Referatu.

98. člen

(komisija za oceno magistrskega dela)

Študijska komisija določi strokovno komisijo za oceno magistrskega dela na svoji prvi naslednji seji po oddaji obrazca in magistrskega dela v fizični obliki v Referat. Strokovna komisija ima tri člane, pri čemer je eden od članov mentor.

99. člen

(poročilo mentorja o oceni magistrskega dela)

Mentor je dolžan pripraviti poročilo o pregledu in oceni magistrskega dela v tridesetih dneh od podpisa obrazca Predlog študijski komisiji. Poročilo o pregledu in oceni vsebuje zlasti:

1. navedbo kandidata, teme in mentorja;

2. formalne značilnosti magistrskega dela:

· ustreznost naslova oziroma teme;

· obseg besedila in struktura po poglavjih;

· obseg in ustreznost celotne uporabljene literature in virov.

3. vsebinske značilnosti magistrskega dela:

· ocena doseženega namena in ciljev raziskovanja;

· ocena potrditve ali zavrnitve postavljenih hipotez;

· ustreznost uporabe metod raziskovanja;

· ocena doseženih rezultatov raziskovanja;

· ocena doseženega prispevka k stroki;

· ocena uporabnosti rezultatov raziskovanja.

100. člen

(pripombe strokovne komisije za oceno magistrskega dela)

Referat je dolžan magistrsko delo skupaj s poročilom mentorja nemudoma posredovati v pregled ostalima članoma Komisije, ki sta dolžna v 30 dneh od prejetja magistrskega dela in poročila mentorja posredovati pripombe Referatu ali pa sporočiti, da pripomb nimata.

Študent na podlagi morebitnih pripomb članov Komisije v sodelovanju z mentorjem izdela čistopis magistrskega dela in ga posreduje v enem mehko vezanem izvodu v Referat.

Zagovor magistrskega dela

101. člen

(določitev zagovora magistrskega dela)

Študent zagovarja magistrsko delo pred Komisijo za zagovor magistrskega dela (v nadaljevanju: Komisija), ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, od katerih je en član mentor. V primeru somentorstva ima komisija poleg predsednika še tri člane. Člani komisije za zagovor so praviloma isti kot za oceno magistrskega dela.

Datum in čas zagovora magistrskega dela določijo predsednik in člana Komisije v sodelovanju z Referatom.

Zagovor mora biti praviloma izveden v tridesetih dneh od dneva, ko je bilo magistrsko delo sprejeto s strani strokovne komisije, razen v času poletnih počitnic.

Referat obvesti predsednika in člana Komisije ter študenta o datumu in času zagovora praviloma pet dni pred zagovorom.

102. člen

(objava zagovora)

Zagovor magistrskega dela je praviloma javen. Kraj in čas zagovora se objavita na spletni strani Fakultete praviloma pet dni pred dnevom zagovora.


103. člen

(potek zagovora)

Zagovor vodi predsednik Komisije.

Zagovor poteka v slovenskem jeziku ali v tujem jeziku, ki ga je za izdelavo magistrskega dela odobrila Študijska komisija.

O zagovoru se piše zapisnik.

Komisija pred zagovorom na zaprti seji ugotovi, ali so podani vsi pogoji za zagovor in odloči o začetku zagovora.

104. člen

(predstavitev magistrskega dela na zagovoru)

Zagovor začne predsednik Komisije tako, da najprej predstavi študenta in na podlagi dokumentacije ugotovi, ali je študent opravil vse po magistrskem programu določene študijske obveznosti. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora in najavi temo magistrskega dela.

Študent predstavi svoje magistrsko delo v času do 15 minut, pri tem pa lahko uporablja različne audiovizualne pripomočke. V svojem zagovoru se osredotoči na:

· obrazložitev razlogov in motivov za izbiro teme;

· obrazložitev problema in predmeta raziskovanja s predstavitvijo hipotez;

· prikaz omejevalnih dejavnikov in morebitnih težav pri raziskovanju;

· jasno in sistemsko predstavi najpomembnejše rezultate raziskovanja,

· spoznanja, zakonitosti, modele, teorije, spoznana dejstva, s katerimi je rešil problem in predmet raziskovanja, uresničil namen in cilje raziskovanja in dokazal postavljene hipoteze;

· prispevek magistrskega dela k znanosti in stroki;

· kdaj in kako se rezultati, predstavljeni v magistrskem delu, lahko uporabljajo.

Po prestavitvi poda poročilo o magistrskem delu mentor, nato člani Komisije zastavijo študentu po največ tri pisna vprašanja.

Če študent želi, mu predsednik Komisije odredi čas za pripravo odgovorov do 15 minut. Študent odgovarja na prejeta vprašanja po zaporedju, ki ga sam določi. Študent odgovarja tudi na dopolnilna vprašanja članov Komisije.

Zagovor na postavljena vprašanja traja do 30 minut.

105. člen

(ocena kakovosti magistrskega dela)

Po zagovoru člani Komisije na zaprti seji ocenijo magistrsko delo in zagovor.

Predsednik Komisije razglasi oceno magistrskega dela in razglasi študenta kot magistra za določeno področje.

Predsednik Komisije vpiše oceno ter kot zadnji podpiše zapisnik.

Če mentor meni, da magistrska naloga izpolnjuje pogoje za pohvalo, na zapisnik o zagovoru poda predlog, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpišejo tudi člani Komisije za zagovor.

106. člen

(ocenjevalna lestvica)

Komisija oceni magistrsko delo in zagovor po ocenjevalni lestvici ECTS z oceno od odlično (10) do nezadostno (5). Sestavljena je iz ocene magistrskega dela in ocene zagovora. Z zagovorom študent končno oceno magistrskega dela lahko izboljša ali poslabša za eno oceno.

Pri ocenjevanju magistrskega dela se upošteva: težavnost obravnavane teme oz. problema, uspešnost uporabe pridobljenega znanja pri reševanju primera, ustvarjalni prispevek študenta, uporabno vrednost ugotovitev za organizacijo, kakovost predstavitve magistrskega dela in kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja.

Če se študent odloči, da ne bo zagovarjal že uspešno ocenjenega magistrskega dela s stani mentorja in članov komisije za oceno magistrske naloge, je dolžan poravnati s tem nastale stroške. V primeru, da se študent v istem študijskem letu, kot je odstopil od zagovora, odloči braniti magistrsko delo, se mu že poravnanega zneska ne zaračuna ponovno.

107. člen

(ponovni zagovor magistrskega dela)

Zagovora magistrskega dela, ki ga je komisija ocenila z nezadostno, ni mogoče ponoviti razen, če komisija soglasno oceni, da se že začeti zagovor preloži iz posebej opravičenih razlogov s strani kandidata.

108. člen


Če se študent ne strinja z oceno magistrskega dela, lahko poda pisni ugovor. Za reševanje ugovora se smiselno uporablja poglavje tega pravilnika, ki ureja ugovor zoper oceno.

109. člen

(potrdilo o magistriranju)

V petnajstih dneh po opravljenem zagovoru odda študent v Referat tri trdo vezane izvode magistrskega dela ter magistrsko delo v elektronski obliki (dokument v formatu Word). Referat izroči en izvod mentorju, dva izvoda pa knjižnici Fakultete.

Na tej podlagi Referat vpiše oceno zagovora diplomskega dela v elektronski indeks in izda študentu tri začasna potrdila o magistriranju, ki nadomeščajo diplomsko listino do njene izdaje. Potrdila podpiše Dekan.

Kot datum pridobitve strokovnega naziva se šteje datum zagovora magistrskega dela.

110. člen

(evidenca o diplomantih)

Referat vodi o vsakem diplomantu magistrskega študija evidenco podatkov, ki obsega vso dokumentacijo o poteku in končanju magistrskega študija.

Izpis

111. člen



Referat v Računovodstvu preveri, če ima študent poravnane vse Finančne obveznosti.

Ko študent poravna vse finančne obveznosti do fakultete mu Referat izda pisno izpisnico iz fakultete.

V. Doktorski študijski program Pravo III. stopnje in Pravo in management nepremičnin III. stopnje

Obseg in izvedba študija

112. člen

(področje in obseg študija)

Fakulteta organizira in izvaja znanstveno raziskovalno dejavnost in izobraževanje za pridobitev doktorata znanosti na Isced področju (38) pravne vede in sicer v okviru doktorskih študijskih programov Pravo III. stopnje ter Pravo in management nepremičnin III. stopnje.

(2) Doktorski študijski program obsega šest semestrov.

113. člen

(izvedba študija)

Študijske obveznosti doktorskih programov obsegajo po 60 KT na letnik (skupno 180 KT) in zajemajo predavanja, seminarje ter individualno delo.

Vpisni pogoji

114. člen


V začetni letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše kdor je zaključil:

· študijski program II. stopnje;

· študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;

· štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program sprejet pred 11.6.2004;

· študijski program za pridobitev specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi sprejet pred 11.6.2004, če opravi še dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi tisti, ki je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

115. člen


O možnosti prehoda kandidata na doktorska študijska programa Pravo III. stopnja ter Pravo in management nepremičnin III. stopnje odloča Študijska komisija.

Prehod med študijski programi III. stopnje je mogoč v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in smiselni uporabi Meril za prehode med študijskimi programi. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje.

Prehod v 2. oziroma 3. letnik študijskih programov Pravo III. stopnje ter Pravo in management nepremičnin III. stopnje je možen z drugih študijskih programov III. stopnje. Študentom se ugotovijo že opravljene študijske obveznosti in se jim lahko v celoti ali delno priznajo ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, se prizna že opravljene obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.

Neposredno v 2. letnik programa Pravo III. stopnje se lahko vpiše:

· kdor je diplo

Na podlagi 1 · Web view2013/10/01 · Seminarska naloga ima praviloma obseg ene avtorske pole...

Documents

Transcript of Na podlagi 1 · Web view2013/10/01 · Seminarska naloga ima praviloma obseg ene avtorske pole...