MOTIVACIJA ZA UČENJE – VZGOJNI ZAVOD FRANA … · 2017. 11. 27. · Karmen Stašuk: Motivacija...

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer študija: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

MOTIVACIJA ZA UČENJE – VZGOJNI ZAVOD FRANA MILIČINSKEGA

SMLEDNIK

Mentor: prof. dr. Marija Ovsenik Kandidatka: Karmen Stašuk

Zavrh, november 2005

ZAHVALA

Zahvaljujem se prof. dr. Mariji Ovsenik za mentorstvo ter vso pomoč in napotke pri izdelavi diplomske naloge.

Posebna zahvala ravnatelju g. Francu Ravnikarju za pomoč, podatke in da mi je omogočil izvesti anketo, ki mi je pomagala pri nastanku mojega raziskovalnega dela.

Zahvaljujem se staršem, ki so mi finančno omogočili študij in so me vsa študijska leta spodbujali ter vsem, ki mi stojijo ob strani na poti k uresničevanju mojih ciljev.

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

Avtorica: Karmen Stašuk

Naslov diplomske naloge: Motivacija za učenje VIZ Frana Miličinskega Smlednik

Kraj: Zavrh

Leto: 2005

Št. strani: 59 Št. slik: 2 Št. tabel: 21 Št. grafikonov: 21

Št. bibl. opomb: 0

Mentorica: prof.dr. Marija Ovsenik

POVZETEK

Teoretični del diplomske naloge prikazuje kaj je motivacija, kaj motiv, motivacijske teorije in pregled motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na izobraževanje oziroma učenje.

Empirični del vsebuje raziskavo med gojenci Vzgojno izobraževalnega zavoda o tem, kakšen odnos imajo do učenja, koliko so motivirani, kaj jih pri učenju najpogosteje motivira, njihova ustvarjalnost in, če med seboj tudi tekmujejo.

KLJUČNE BESEDE

– motivacija,

– motivirati,

– gojenci,

– Vzgojno izobraževalni zavod.

ABSTRACT

The theoretical part of my degree thesis shows what motivation and motives are. Several theories of these term are mentioned. Motivation factors which influence education or learning are examined.

The empirical part is about the research made among pupils of Educational Establishment VIZ Fran Milčinski Smlednik. It shows their relationship towards learning and studying, how high their motivation is, what motivates them the most often and whether there is any competition among them.

KEYWORDS

– motivation,

– to motivate,

– pupils,

– educational institution,

– learning.

KAZALO

PREDGOVOR 7

1 TEORETIČNI UVOD 8

1.1 MOTIVACIJA 8

1.2 OPREDELITEV MOTIVACIJE 8

1.3 POJEM MOTIVA 9

1.3.1 VRSTE MOTIVA 9

1.4 MOTIVACIJSKE TEORIJE 10

1.4.1 MOTIVACIJSKA TEORIJA MASLOWA 10

1.4.2 HERZBERGOVA MOTIVACIJSKA TEORIJA 12

1.4.3 KONTROLNA TEORIJA MOTIVACIJE 13

1.4.4 VROOMOVA MOTIVACIJSKA TEORIJA (TEORIJA PRIČAKOVANJA ) 13

1.5 DEJAVNIKI USPEŠNEGA UČENJA 13

1.6 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MOTIVACIJO ZA UČENJE 14

1.6.1 UČNI USPEH IN OCENE 14

1.6.2 TEKMOVANJE 15

1.6.3 INTERES 15

1.6.4 POHVALA IN NAGRADA 16

1.6.5 GRAJA IN KAZEN 17

1.6.6 VLOGA UČITELJA PRI DVIGANJU MOTIVACIJE 17

2 METODOLOŠKI DEL 18

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA 18

2.2 HIPOTEZE 18

2.3 VRSTA RAZISKAVE 19

2.4 SPREMENLJIVKE 19

2.5 POPULACIJA 20

2.6 MERSKI INSTRUMENTI IN VIRI PODATKOV 20

2.7 ZBIRANJE PODATKOV 20

2.8 OBDELAVA IN ANALIZA PODATKOV 21

3 KOMENTAR REZULTATOV IN RAZPRAV 22

3.1 VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SMLEDNIK - NEPROFITNA ORGANIZACIJA 22

3.2 UTRINKI IZ ZGODOVINE ZAVODA 23

3.3 NEKAJ O VZGOJNEM IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU SMLEDNIK 25

3.4 OSTALI VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVODI PO SLOVENIJI 25

3.5 ANALIZA ANKETIRANIH GOJENCEV V VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU SMLEDNIK 26

4 UGOTOVITVE IN SKLEPI 45

5 PREDLOGI 47

6 ZAKLJUČEK 49

LITERATURA 50

VIRI 51

PRILOGA 52

KAZALO SLIK 58

PREDGOVOR

Diplomska naloga bo predvsem usmerjena na pomemben psihološki dejavnik – MOTIVACIJO.

Kako motivirati gojence VIZ – Smlednik, da bodo dobro in z veseljem delali, bo moje glavno izhodišče. Večina gojencev prihaja iz družin, ki imajo slab ekonomski- socialni status in s tem v zvezi je bil vzgojni stil neustrezen, zato ti otroci nimajo normalne motivacije.

Že v srednji šoli sem z zanimanjem poslušala različne motivacijske teorije, da pa je to čisto resničen in življenjski problem, sem se zavedala šele, ko sem se s tem začela globlje ukvarjati. Sama sem zelo radovedna v novostih vedno uživam in v šoli sem se »vedno« dobro počutila. V začetku sem, zato težko razumela in sprejela, da nekaterih otrok prav nič ne zanima učna snov, da raje klepetajo, se igrajo in motijo pouk. O teh stvareh sem veliko premišljevala, brala, vendar je bilo najboljše vodilo informacije do učencev. Zato sem se tudi odločila, da gre moja raziskava v tej smeri.

Glavni dejavnik zakaj pišem, ravno o otrocih iz VIZ – Smlednik je ta, da jih prikažem širši družbi take kot so v resnici, kajti velikokrat jim delamo krivico in imamo negativno mnenje in predstavo o njih, čeprav so v resnici tudi oni zelo prijetni, ustvarjalni,…

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Karmen Stašuk: Motivacija za učenje stran 8 od 59

1 TEORETIČNI UVOD

1.1 MOTIVACIJA

Pojem motivacija pogosto razumemo, kot nekaj koristnega, podobnega čarobnem prahu, ki ga potresemo po ljudeh, da bodo nenadoma dobili dovolj moči in motivacije za ustvarjalno delo in izobraževanje. (Keenan K., 1996, str.6)

Motivacija je preprost pojem, ki zajema dve področji:

• kako ravnati z ljudmi,

• kako doseči, da bodo zadovoljni s svojim delom in motivirani za nadgrajevanje

doseženega.

Uspeh pri človeku na kateremkoli področju delovanja je odvisen od sposobnosti, od znanja, od delovnih pogojev in od motivacije. V kolikor motivacije ni, ne zadostujejo niti sposobnosti niti znanje niti delovne razmere. Če je prisotna v človeku nadpovprečna motivacija, le-ta v znatni meri nadomesti pomanjkanje sposobnosti, slabše znanje, predvsem pa neustrezne delovne razmere. Člani, ki bivajo v stanovanjski skupini imajo idealne možnosti za učenje, vendar postavlja se vprašanje ali so dovolj motivirani.

1.2 OPREDELITEV MOTIVACIJE

Za motivacijo sta značilna najmanj dva pomena. Motivacijo lahko označimo kot eno izmed strategij managementa. Drugi pomen motivacije izhaja iz psihološkega koncepta in se nanaša na notranje, mentalno stanje posameznika. (Černetič M., 2001, str.8)

Motivacija je vzbujanje hotenj človeka, da bi z delovanjem zadovoljeval svoje potrebe oz. dosegel zastavljene cilje. Potrebna je razlika med dejanskim in želenim stanjem. Motivacija ni odvisna od družbe (okolja), ampak je družbeno pogojena. Motivacija je tudi pripravljenost posameznika vložiti trud za dosego ciljev, če vloženi napor ni zadovoljil njegove osebne potrebe. Motivacija je posebna dejavnost ali način nebolečega (samo) pritiska na posameznika ali skupino, ki naj naredi ali mora narediti tisto, kar od njega (njih) pričakujemo ali pričakuje(jo). Zato obstajajo motivacijska sredstva, oziroma tudi motivacijski dejavniki, motivacijski vzvodi, motivi. (Uhan S., 2000, str.11)



Ljudje se obnašamo zelo raznovrstno. Na nas delujejo različne silnice, ki nas usmerjajo. Iz tega pa se razvije naša dinamika osebnosti in motivacija. Motivirajo nas vsi pojavi, dražljaji, situacije, predmeti in še bi lahko naštevala.

Motivacijska situacija je kompleksna in vsebuje tako prvine, ki potiskajo, kot tudi prvine ki vlečejo. Prispodoba naše motivacije so na eni strani lahko vzmeti, vodni tok, ki poganjajo na drugi strani pa magnet, ki privlači. (Musek J., 1993, str. 26)

Motivacija označuje prizadevanja posameznika, da se izkaže z visoko stopnjo napora za doseganje določenega cilja, ob istočasnem zadovoljevanju individualnih potreb.

(Vila A., Kovač J., 1997, str. 93)

»Narava človeka je visoko kompleksna in individualizirana. Vsaka oseba ima lastno razvito socialno percepcijo, ima drugačno socialno poreklo, drugačno strukturo osebnosti, drugačno raven inteligence, drugačen sistem vrednot. Potrebno je poznavanje oz. razumevanje teh variabilnih dejavnikov, od katerih je odvisno individualno vedenje. Individualne razlike ključno vplivajo na posameznikovo motivacijo, njegovo zadovoljstvo z delom in na njegovo sposobnost vodenja.« (Kern B., 2005, str. 2,3)

Motivacija je za socialno vedenje ena najpomembnejših psihičnih funkcij in daje vsakemu človeku značilen pečat posebnosti ali celo enkratnosti. Pri nobenem človeku se povsem isti motivi ne ponovijo. Je proces, ki sproži človekovo aktivnost, jo usmerja na določene objekte, uravnava obnašanje in ga poenoti, poveže, v celoto v prizadevanju za dosego ciljev, ki si jih je zadal. (Krajnc A., 1982, str.2)

1.3 POJEM MOTIVA

Motiv (motivacijski dejavnik) so hotenja človeka, ki izhajajo iz njegovih potreb in usmerjajo njegovo delovanje. Uspešnost delovanja vsakega človeka je odvisna od njegovega znanja, to je od usposobljenosti, psihofizičnih in spoznavnih lastnosti, ter vodenja, kar mu služi za uresničevanje ciljev. (Črnetič M.,2001, str.9)

Gibalne sile, ki aktivnosti izvajajo, krepijo in usmerjajo v cilje, imenujemo motive.

(Marentič Požarnik B., 1980, str.81)

1.3.1 VRSTE MOTIVA

Motivacija je interakcija med posameznikom in določeno okoliščino, vendar vsi ljudje niso motivirani enako v določenih okoliščinah. Ljudje se namreč razlikujemo tudi po temeljnih motivih, ki vplivajo na našo dejavnost. Znani so primarni in sekundarni motivi:



PRIMARNI MOTIVI

To so motivi ali silnice, ki usmerjajo človeka v dejavnost k tistim ciljem da lahko preživi. Med te motive uvrščamo: lakoto, spanje, počitek, materinstvo in drugo. To so sočasno motivi, ki so podedovani in so v človeku že od rojstva, zato so značilni za vse ljudi.

SEKUNDARNI MOTIVI

To so motivi ki jih človek ne pridobi ob rojstvu temveč se jih nauči v življenju. Tesno so povezani s koncepti učenja. Princip učenja ki se nanaša na spodbujanje je še posebej konceptualno in praktično povezano z motivacijo. Spodbuda se s tem v zvezi razlaga kot posledica ki se uporabi z namenom da bi povečali motivacijo za določeno vrsto vodenja. Da bi lahko uvrstili posamezen motiv med sekundarne motive ta ne sme biti biološki. Omenili smo že da se je sekundarnih motivov mogoče naučiti. Katerih motivov se posameznik nauči pa je precej odvisno od razvitosti družbe v kateri ta živi. Med pomembnejše sekundarne motive spadajo predvsem:

– MOČ

– UVELJAVITEV

– PRIPADNOST

– VARNOST

– STATUS

(Črnetič M., 2001, str.9)

1.4 MOTIVACIJSKE TEORIJE

Danes najdemo številne motivacijske teorije, ki različno določajo motivacijske dejavnike. Vsak posameznik je edinstven ter ima svoj motivacijski model, na katerega vplivajo njegove potrebe, vrednote, interesi, želje, pričakovanja. Ne glede na to kaj ljudi motivira, pa verjetno ne obstaja niti ena sama človekova dejavnost ali delo, ki bi jo spodbujal na sam dejavnik, temveč gre za kombinacijo številnih zelo zapletenih, poznanih ali nepoznanih dejavnikov.

1.4.1 MOTIVACIJSKA TEORIJA MASLOWA

Teorija trdi, da obstaja 5 človeških potreb, ki tvorijo hierarhični red, ki se pričenja z osnovnimi potrebami za preživetje, ki se štejejo za najnižje potrebe človeka. Kadar se ena raven potreb zadovolji se pojavijo potrebe po višji ravni. (Vila A., Kovač J., 1997, str. 94)

Potrebe so razdeljene na pet stopenj, po naštetem zaporedju:

1. FIZIOLOŠKE POTREBE - To so tiste osnovne potrebe, ki morajo biti zadovoljene, da človek lahko preživi. To so lakota, žeja, toplota, spanec, zrak ipd.



2. POTREBE PO VARNOSTI – Varnost je obravnavana v najširšem smislu, če pričnemo z varnostjo lastnega življenja.V civilizirani družbi se pod tem pojmuje: zavarovanje pred kakršno koli psihično ali fizično škodo ali nepravičnostjo, varnost zaposlitve, dostojni delovni pogoji, osnovna človeška svoboda.

3. SOCIALNE POTREBE (prijateljstvo, ljubezen, pripadnost) – Človek je družbeno bitje in ima stalno potrebo po ljubezni, druženju, prijateljstvu in nasploh po sodelovanju z drugimi ljudmi.

4. POTREBE PO SPOŠTOVANJU, SAMOSPOŠTOVANJU IN UGLEDU – Poznamo notranje faktorje spoštovanja samega sebe, ki se kažejo v želji po dokazovanju svojih sposobnosti, svoje samostojnosti in za doseganje rezultata. Zunanji faktorji spoštovanja se kažejo v želji, da bi nam drugi vse te vrline priznali. To je želja po doseganju določenega statusa, da nam ljudje posvečajo določeno pozornost in pomembnost, ko na osnovi svojega dela in uspeha dosežemo določeno napredovanje, nagrade, profesionalna priznanja ipd.

5. POTREBE PO SAMOURESNIČEVANJU, SAMOPOTRJEVANJU (razvoj sposo-bnosti, kreativnosti ) (Vila A., Kovač J., 1997, str. 94)

Slika 1: Hierarhija potreb po Maslowu. (Ferjan M. 1999, str. 118)



1.4.2 HERZBERGOVA MOTIVACIJSKA TEORIJA

Frederich Herzberg je raziskoval, kaj pričakujejo delavci od svojega dela in kateri cilj oziroma materialni dejavniki jih najbolj pritegnejo. Vse materialne dejavnike je razdelil v dve veliki skupini: na motivatorje in higienike.

Faktorji, ki vplivajo na zadovoljstvo ljudi v organizaciji so motivacijski faktorji. Motivacijski faktorji pri ljudeh ustvarjajo občutek zadovoljstva in so: doseganje rezultatov, priznanja, samo delo, odgovornost, napredovanja, lasten razvoj.

Dejavnike nezadovoljstva na delovnem mestu pa imenuje Herzberg higienski faktorji.

Ti so navadno povsem neodvisni od dejavnikov zadovoljstva in so: varnost, status, odnosi s podrejenimi, plača, odnosi z nadrejenimi, način nadzora, način vodenja in upravljanja.

Na vse ljudi pa dejavniki zadovoljstva oziroma nezadovoljstva ne vplivajo enako. Na kolikšen delež članov organizacije vplivajo posamezni dejavniki, prikazuje spodnja slika.

NEZADOVOLJSTVO ( - ) ( + ) ZADOVOLJSTVO

prisila ( 35%)

nadzor ( 20%)

odnos z vodji ( 10%)

uspešnost ( 45%)

priznanja (30%)

Slika 2: Dejavniki zadovoljstva oziroma nezadovoljstva po Herzbergu



Raziskave kažejo, da so dejavniki nezadovoljstva in dejavniki zadovoljstva v zvezi z izobraževanjem, ki vplivajo na mladostnike ena in ista vrsta kategorij. Pri učencih–mladostnikih se pojavljajo isti najpomembnejši dejavniki zadovoljstva (dobra ocena, obziren odnos učitelja, prijateljstvo med sošolci in tudi pohvala), ki po deležu omemb izstopajo od ostalih. Po drugi strani pa kot dejavniki nezadovoljstva izstopajo: slaba ocena, slab odnos učitelja, slabi odnosi v razredu in tudi graja. ( Ferjan M., 1999, str. 120)

1.4.3 KONTROLNA TEORIJA MOTIVACIJE

Kontrolna teorija motivacije se je pojavila v nekaterih krogih v zadnjem desetletju in postala zelo popularna.

Temeljni principi kontrolne teorije motiviranja so:

– vodje in učitelji naj se nikakor ne poslužujejo prisile;

– namesto oblastnega vodenja naj bo vodenje usmerjevalno;

– namesto stroge kontrole in nadzora naj nadzor temelji na samokontroli;

– namesto prisile naj se vodje poslužujejo iskanja soglasja.

( Ferjan M. 1999, str. 124)

1.4.4 VROOMOVA MOTIVACIJSKA TEORIJA ( TEORIJA PRIČAKOVANJA )

Vroomova motivacijska teorija (Vroom 1967) pojasnjuje motivacijske procese in motivacijo kot izbiro vedenja. Posameznik tako na podlagi privlačnosti ciljev in verjetnosti njihove uresničitve izbira vedenje, ki je po njegovem mnenju zanj najkoristnejše in najugodnejše. Intenzivnost posameznikove težnje za določeno vedenje je odvisno od pričakovanja, da bo njegovemu vedenju sledila določena posledica ter od privlačnosti te posledice (Traven 1998, str. 123)

Vroom skuša obrazložiti motivacijo in motivacijski proces s tremi izhodiščnimi pojmi: z valenco, z instrumentalnostjo in s pričakovanjem. Valenca je opredeljena kot privlačnost cilja za posameznika. Glede na to, da je valenca kot vrednost ciljev lahko povezana, nulta ali negativna, se bo posameznik odločal v skladu s smerjo valence. Instrumentalnost je opredeljena kot povezava med dvema ciljema, ko je posameznik prepričan, da je določen cilj le neposredni instrument za doseganje pravega cilja. Neposredna posledica instrumentalnosti je postopnost uresničevanja ciljev. Poseben pomen ima v Vroomovi teoriji tudi pričakovanje, ki predstavlja posameznikovo prepričanje, da ga bo določeno vedenje pripeljalo do določenega cilja.

1.5 DEJAVNIKI USPEŠNEGA UČENJA

Dejavnike učenja delimo na tiste , ki so v učencu samem torej »notranje« dejavnike,



in na dejavnike v njegovem okolju, družinskem in šolskem oziroma v celotni učni situaciji ali »zunanje« dejavnike. ( Marentič Požarnik B., 1980, str.10)

1. NOTRANJI DEJAVNIKI

a.) Fiziološki – to so tisti, ki izvirajo iz učenčevega telesnega stanja, zdravja in počutja, ( splošni nivo telesne energije, stanje čutil, funkcioniranje živčnega sistema, psihomotorična oziroma senzomotorična koordinacija, hormonalno ravnotežje).

b.) Psihološki – to pa so: umska sposobnost, kognitivni stil, kognitivna struktura, učne navade, motivacija, osebnostno - čustvene posebnosti.

2. ZUNANJI DEJAVNIKI

a.) Fizikalni – to so tisti, ki izvirajo iz neposrednega učnega okolja, npr. osvetljenost, hrup, temperatura, urejenost pripomočkov, opremljenost in oblikovanost prostorov za učenje.

b.) Družbeni ali socialni – to so tisti, ki izvirajo iz ožjega in širšega učenčevega družbenega okolja: družina, šola, družbeno okolje, vrstniki, prijatelji. (Marentič Požarnik B., 1980 str. 11)

1.6 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MOTIVACIJO ZA

UČENJE

V diplomski nalogi se bom predvsem usmerila na dejavnike, ki vplivajo na motivacijo za učenje. Spodaj sem navedla nekaj dejavnikov, ki lahko močno vplivajo na motivacijo pri učenju. Te dejavniki, se kasneje pojavijo tudi v raziskovalnem delu.

1.6.1 UČNI USPEH IN OCENE

Čim boljši učni uspeh imajo učenci, tem bolj postanejo zainteresirani in hkrati motivirani za določen predmet ali celo za šolo, ki jo obiskujejo, in obratno – neuspeh hitro znižuje motivacijo. Pri učencih, ki na začetku šole še niso imeli razvitega interesa za kak predmet, je velika verjetnost, da bo njihov uspeh pri tem predmetu slabši. V takšnih okoliščinah se motivacija ne razvija, ker ni podkrepitev, in še tista, ki je prej obstajala, usahne, kar se hitro pozna pri uspehu, ki je vedno slabši. Začne se »verižna reakcija«, motivacija upada predvsem pod vplivom slabega uspeha in to še nadalje znižuje motivacijo.

Obnašanje učenca postane bolj očitno pri neuspehu (negativnih ocenah), medtem ko se blagodejni vplivi boljših ocen bolj porazgubijo in spojijo s celotnim ravnanjem učenca in njegovo osebnostjo.

Neuspeh pri učenju, slaba ocena v nalogi pri izpitu ne deluje na vse ljudi enako. Možne so reakcije v eno ali drugo smer. Včasih slab uspeh nekoga še bolj stimulira za nadaljne izobrževanje, drugemu pa interes povsem ugasne, odvisno od celotne osebnostne strukture.



Srednja ocena deluje nevtralno in ne povzroča posebnih čustvenih reakcij ne v eno ne v drugo smer. Učencu ne daje posebnih možnosti, da bi zadovoljeval svoje potrebe po samouveljavljanju in prestižu, niti mu ne znižuje samozvesti in ga ne peha v samopodcenjevanje.

Učenci, ki so jim ocene in točke najvažnejši cilj, niso pravilno motivirani, učitelj pa, ki tega ne spregleda, osnuje svoje življenje na laži.

Če mu to laž odvzamemo bo prisiljen pri učencih oblikovati pravo motivacijo.

( Krajnc A.,1982, str. 181, 182, 184,186)

1.6.2 TEKMOVANJE

Tekmovanje kot poseben dejavnik motivacije za izobraževanje pride v poštev tako pri otrocih in mladini kot tudi pri odraslih. V šolskem obdobju tekmujejo med seboj učenci v razredu, prijatelji med seboj, in tekmovanje se odvija predvsem na osnovi učnega uspeha. Tekmujejo v učenju. Hočejo prehiteti eden drugega, se posebej izkazati pred učiteljem, dokazati, da so boljši od brata ali sestre. (Krajnc A., 1982, str. 198)

Znano je, da sodelovanje krepi občutek skupinske pripadnosti in pomaga reševati morebitne konflikte, individualna tekmovanja za prva mesta pa čisto negativno vplivajo na medsebojne odnose. (Marentič Požarnik B., 1982, str.133)

Tekmovanje je koristno za učence, ki dobijo s tem samopotrditev in objektivno merilo svojih zmogljivosti; eni celo nujno potrebujejo potrditev, da so boljši od drugih, če naj bi ohranili samospoštovanje (premagati druge jim postane pomembneje kot dobro opraviti nalogo).

Škodljivo pa vpliva tekmovanje na tiste učence, ki kljub prizadevanjem ne morejo doseči dobrih rezultatov, ki se boje neuspehov in ki jim stopnjevanje napetosti med tekmovanjem celo onemogoča, da bi pokazali to, kar sicer zmorejo. Prepogoste tekmovalne situacije lahko zaostrijo nevrotične konflikte pri občutljivih posameznikih. (Marentič Požarnik B., 1982, str. 133)

Neposredno socialno okolje in osebni sistem vrednot učenca včasih navajata da se s tekmovanjem poteguje predvsem za osebne cilje. Poteguje se npr. za to, da bi bil odličnjak, da bi ga učitelj bolj opazil, da bi žel večjo naklonjenost učitelja itd. Tovrstno tekmovanje utegne odnose v učni skupini razrahljati in pri nekaterih povzroča celo negativne učinke, kot je upadanje zavzetosti za učenje, socialna izolacija posameznika ipd. (Krajnc A., 1982, str. 200)

1.6.3 INTERES

Interesi so del notranje človekove motivacije za izobraževanje. Vemo, da se pogosto zgodi, da se ljudje učijo tudi to, za kar nimajo posebnega veselja. Takrat črpajo svojo motivacijo za izobraževanje iz drugih virov, predvsem se zanašajo na zunanje motive. Izobražujejo se zaradi boljšega zaslužka, nove zaposlitve, tekmovanje s sošolci, ugleda,



pohvale, ki jo pričakujejo, ipd. (Krajnc A., 1982, str. 194)

Interesi k sreči niso prirojeni, ampak se razvijajo, seveda ne sami od sebe. Za to je potrebno več impulzov okolja, vzgoje, lastnih sposobnosti. Delno se bodo interesi pri mladih ljudeh na novo razvijali pod vplivom kopičenja novega znanja o določeni problematiki. Seveda bo moral tu svoje odigrati tudi pedagog, ki bo za te mlade ljudi odgovoren in bo pomanjkanje interesov, stikov mladih začutil, spoznal ter jo bo nato dosledno in načrtno odpravljal. (Krajnc A., 1982, str. 196)

Dober posredni pokazatelj razvitosti interesov je tudi odziv učencev na razne neobvezne dejavnosti, ki jim jih priporočamo - branje poljudoznanstvenih revij, obiskovanje muzejev, razstav ipd. Večkrat pozabljamo, da je razvoj trajnejših interesov za kako področje vsaj toliko pomemben učni smoter kot obvladanje konkretne učne vsebine. (Marentič Požarnik B., 1980, str.93, 94)

Usodno tragično je lahko, če ostanejo mladi ljudje tudi na koncu šolanja še vedno brez pravih interesov. Na delu in pri nadaljnjem izpopolnjevanju bodo životarili v sivini posnemanja, ponavljanja za drugimi, stopicali bodo na istem mestu in v okviru formalno predpisanega, njihova ustvarjalna moč bo zadušena in se nikoli ne bo prikazala na dan. Kjer ni interesov, izostane tudi doživetje sreče, tako pri šolanju kot tudi na delu.(Krajnc A., 1982, str. 197)

1.6.4 POHVALA IN NAGRADA

Pohvala oziroma nagrada povzroči številne ugodne posledice. Utrjuje in pospešuje zaželeno in pričakovano vedenje, pospešuje otrokovo aktivnost. Posredno in neposredno primore k zadovoljevanju otrokovih potreb po uveljavljanju, dviga otrokovo samozavest in občutek lastne vrednosti. Razen tega nagrada tudi moralno obvezuje.

Vidiki, ki jih je potrebno pri nagrajevanju upoštevati, da se pohvala ne bi izrodila in povzročila drugačnega učinka od pričakovanega:

a) Kriterij za izrek pohvale naj bo opravljeno delo, vložen trud, prizadevanje, in ne človek, ki je opravil delo.

b) Ne smemo nagrajevati s stvarmi, ki jih doživi učenec kot kazen, oziroma jih ne doživi kot nagrado.

c) Učenca ne nagrajujemo s stvarmi, ki smo jih mu odsvetovali ali prepovedali.

d) Nagrada naj bo upravičena in utemeljena

e) Nagrada in pohvala naj bosta spodbudni in ne cilj, ki bi ga želel otrok doseči.

Če vzgojitelj nagrajuje vsako delo, tako da pričakuje nagrado tudi za stvari, ki sodijo k vsakodnevnimi dolžnostim, lahko prične mladostnik nagrado izsiljevati kadarkoli kaj od njega zahtevamo, ali pa ne stori ničesar več, kar se od njega pričakuje, če ni nagrajen.



Nagrada ni le metoda. Odraža tudi kompleksno naravnanost vzgojitelja do mladostnika in izhaja iz optimizma, iz vere v njega, v njegove potenciale, zmožnosti in možnosti njegovega pozitivnega razvoja. ( Štok C., 1996, str.24)

1.6.5 GRAJA IN KAZEN

V mnogih družinah ne vzgajajo tovariško, ampak s kaznijo. S kaznijo ne mislimo pri tem zgolj telesne kazni, ampak vse načine vedenja, ki ustvarjajo drugemu slabo vest - kot npr. obtožbe in opominjanje, odtegovanje ljubezni, izjave »tega se ne dela« ali »ti si hudoben otrok«. Kdor pri občevanju z ljudmi in še posebej z otroki uporablja kazen, silo in pritisk skrbi za to, da bo vcepil naslednji generaciji iracionalno socialno bojazen, da se ne bo mogla svobodno izražati in uresničevati in da s svojim vedenjem ne bo pravična ne svojim potrebam, ne potrebam soljudi. (Mesec B., 1986, str. 201)

Negativno motiviranje (grajanje ipd.) pa je še vedno boljše kot popolno ignoriranje učenčevih dosežkov. Slabega rezultata ali napake seveda ne moremo pohvaliti, važno pa je, da je graja stvarna, tj. usmerjena k napravljenim napakam, in ne osebam, ki ruši samozaupanje ( torej: » To in to si napravil slabo, pomanjkljivo!« in ne: »Površen si, len, nič ne bo iz tebe…«) (Marentič Požarnik B., 1980, str. 96)

1.6.6 VLOGA UČITELJA PRI DVIGANJU MOTIVACIJE

Če učitelj želi, da se stopnja motivacije pri učencih dvigne mora:

– sam čim bolje poznati najustreznejše učne navade in tehnike na splošno in pri svojem predmetu;

– poznati mora najbolj tipične pomanjkljivosti, razvade in težave svojih učencev pri učenju,

– pri učencih mora zbuditi interes za drugačno delo in željo po izboljšanju učnih navad,

– razložiti in po potrebi demonstrirati način najuspešnejšega opravljanja konkretnih učnih nalog,

– učencem je treba dati priložnost za kontrolirano vajo oziroma za večkratno uporabljanje določene tehnike,

– nova učna navada ali tehnika naj prinese učencem ugodne posledice- učiteljevo pohvalo, izboljšan uspeh, več prostega časa ipd. ( Marentič Požarnik B., 1980 str. 54)



2 METODOLOŠKI DEL

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Mnogo otrok hodi v šolo zato, ker morajo, a ne zato, ker si želijo. Prisilnost pa zbuja odpor, zato v šoli vlada pomanjkanje zanimanja, čemur sledi posledica neznanja. Pravimo, da se pojavijo učne težave oziroma ni motiviranosti za učenje.

Učenje pomeni osnovno otrokovo nalogo, zadolžitev, izziv. Uspešno učenje zagotavlja učencu večjo ali manjšo naklonjenost staršev, učiteljev, pomembnejšo ali šibkejšo veljavo med vrstniki, predstavlja vstopnico ali oviro za nadaljnje šolanje, poklicno usmeritev.

Učna uspešnost tudi zagotavlja večjo samozavest in pa upravičeno postavljanje še višjih ciljev. In nasprotno, čim bolj je učenec prepričan, da nečesa ne zmore, manj ima tudi dejanskih možnosti (energije, volje, motnje motivacije), da težave premaga.

Najpogostejši vzroki šolskega neuspeha oziroma nemotiviranosti za učenje so:

– družinske razmere, ki otroku ne omogočijo ustreznega predznanja in izobrazbene ravni pred vstopom v šolo; družina, ki otroka ne spodbuja k učenju, bodisi zaradi motenih odnosov med otrokom in starši; negativen odnos staršev do šole tudi vpliva na otrokov slabši uspeh ali neuspeh in odklanjanje šole,

– splošno nižje umske sposobnosti,

– otrokove čustvene ali nevrotske motnje, ki zavirajo proces učenja ali delujejo zaviralno pri izkazovanju znanja,

– slabša biološka oprema zmanjšuje delovne zmogljivosti; pomanjkanje energije otroku onemogoča, da bi zadovoljivo prenašal obremenitve, ki jih terjajo urniki, dolžina delovnega dneva, …

Namen moje raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos do učenja imajo gojenci VIZ Smlednik, kaj jih pri učenju najpogosteje motivira in, če med seboj tekmujejo.

2.2 HIPOTEZE

S pomočjo ankete sem želela preveriti naslednje hipoteze:

H1 : Odnos gojenca do učenja je negativen



H2 : Gojenca motivira negativna ocena

H3 : Gojenca moti in mu zmanjšuje voljo do učenja, ko vidi da so ostali uspešnejši pri učenju

2.3 VRSTA RAZISKAVE

Raziskava je empiričnega značaja pri čemer sem se upirala tako na kvalitativno kot kvantitativno metodo.

Z raziskavo sem želela ugotoviti, kakšen odnos do učenja imajo gojenci, kaj jih pri učenju najpogosteje motivira pa tudi če je med njimi tekmovalnost in kako vpliva na njih.

2.4 SPREMENLJIVKE

V raziskavi so me zanimale naslednje spremenljivke:

– spol gojenca: ženski, moški

– volja do učenja: da, ne

– sprotnost učenja: da, ne

– učenje z zapiski: da, ne

– ponavljanje snovi kljub dobrim ocenam: da, ne

– prisotnost osebnih težav med učenjem: da, ne

– koncentracija pri pouku: da, ne

– motiviranost do učenja ob uspehih sovrstnikov: da, ne

– cilj, ki ga gojenec želi doseči z učenjem: da dobi boljšo oceno; želja, da bi imel izobrazbo;zahteva staršev; ne ve zakaj

– odnos do učenja: vedno dela z mnogo volje in prizadevnosti; občasno se pri učenju prizadeva, a ne rad; zelo redko ga zgrabi volja do učenja; ima velik odpor do učenja

– samoinciativnost gojenca: storil bi vse, da bi ga drugi sprejeli; se trudi, da bi ga sprejeli; mu ni posebno veliko do tega da bi ga sprejeli;se ne meni zato, če bi ga sprejeli

– sodelovanje pri pouku: zelo rad in aktivno sodeluje; sodeluje, vendar brez posebne volje; občasno odvisno od razpoloženja; nikoli, raje razmišlja o drugih stvareh

– mnenje o dobrih ocenah: so največja spodbuda za učenje; velika, a ne največja spodbuda za učenje; samo ena od mnogih spodbud; zelo majhna spodbuda za učenje

– tekmovalnost pri učenju: je zelo koristno za učenje; koristno in te motivira; nekoliko



škodljivo; zelo škodljivo in ga je treba zavračati

– soočanje s problemi pri učenju: za pomoč prosi sošolca; ga to ne moti in jih rad sam odpravlja; spravi ga v slabo voljo in pogosto opusti učenje; zgubi vso voljo do učenja

– primerjanje lastnega uspeha z drugimi: vedno in zelo rad; včasih, a ne preveč rad; zelo redko; to ga sploh ne zanima

– pričakovanja učiteljev in staršev: takšen uspeh kakršnega tudi doseže; več od tega kar doseže; samo toliko, da izdela razred; manj kot lahko doseže

– soočanje z novimi nalogami: zelo rad odkriva nove načine reševanja; se ne znajde najbolje; išče pomoč pri učiteljih; izogne se vsakemu naporu

– odnos do denarja in drugih materialnih dobrin: ga zelo spodbujajo; mu niso pomembne kot spodbuda za učenju; mu je neprijetno sprejemati; ga sploh ne spodbudijo

– preživljanje prostega časa: gledanje TV, igranje računalnika, športne dejavnosti, poslušanje glasbe,drugo

– najljubši predmet: likovna vzgoja, športna vzgoja, biologija, zemljepis, drugo

2.5 POPULACIJA

Populacijo sestavljajo mladoletne osebe, ki so bile premeščene v Vzgojno izobraževalni zavod, bodisi zaradi slabih družinskih razmer ali slabšega učenja in vedenja.

V raziskavi so sodelovali gojenci Vzgojno izobraževalnega zavoda Smlednik. Število vseh gojencev v zavodu je 35, njihova starost pa je od 12 let do16 let. V raziskavo je bilo zajetih 33 gojencev, od tega 25 dečkov in 8 deklic.

2.6 MERSKI INSTRUMENTI IN VIRI PODATKOV

Za merski instrument sem uporabila vprašalnik, ki sem ga sama sestavila. Vprašalnik vsebuje 21 vprašanj. 19 vprašanj je zaprtega tipa, kar pomeni, da imajo anketiranci na voljo že določene odgovore. 2 vprašanja pa sta odprtega tipa, na katera anketiranci odgovarjajo po lastni volji. Vprašalnik je sestavljen dokaj preprosto in enostavno, saj se z vprašanji obračam direktno na gojenca.

Anketa je v celoti priložena v prilogi.

2.7 ZBIRANJE PODATKOV

Do podatkov sem prišla tako da sem najprej napisala prošnjo za izvedbo ankete v



Vzgojno izobraževalni zavod Smlednik in jo naslovila na ravnatelja g. Franca Ravnikarja. Z izvajanjem ankete sem začela, ko sem dobila dovoljenje od gospoda ravnatelja in sicer ankete sem nesla kar na sedež VIZ v Smlednik.

Gospod ravnatelj je gojence in pa seveda tudi njihove starše o vsem lepo seznanil, anketo so rešili kar med šolsko uro, seveda ob prisotnosti učiteljice.

2.8 OBDELAVA IN ANALIZA PODATKOV

Vse zbrane podatke sem obdelala kvantitativno. Ročno sem obdelala vseh 33 vprašalnikov s po 21 vprašanj. Na podlagi preštevanja rezultatov dobljenih v anketi sem dobljene rezultate izračunala tudi v odstotkih. S tabelami in grafi sem prikazala končne rezultate, ter izvedla interpretacijo.



3 KOMENTAR REZULTATOV IN RAZPRAV

3.1 VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SMLEDNIK -

NEPROFITNA ORGANIZACIJA

Organizacije so odvisne od ljudi, ki v njih delajo. Prav tako pa so tudi ljudje odvisni od svojih organizacij. V zvezi s tem teče neprekinjen proces: poskusi posameznikov, da personalizirajo organizacijo, in prizadevanja organizacije, da socializira posameznike. Organizacijo lahko definiramo kot celoto elementov, ljudi, sredstev in oblik organizacijskega povezovanja, usmerjeno k uresničitvi skupnega cilja. Definiramo pa jo lahko tudi kot skupnost idej ali predstav, ki jih imajo ljudje o medsebojnih razmerjih. (Florjančič J., Vukovič G., 1998, str.12)

Organizacije se med seboj razlikujejo po obliki lastnine, velikosti, ciljih, ki jih zasledujejo, in drugih kriterijih. Cilji so tisti, ki organizacijo delijo na profitne in neprofitne organizacije. Neprofitna organizacija vsa sredstva, ki jih pridobi, v celoti porabi za delovanje in razvijanje svoje dejavnosti. Dobička, če ga seveda ustvarijo, ne razdelijo med zaposlene in lastnike, tako kot v profitnih organizacijah, ampak ga porabijo za uresničevanje svojega poslanstva, za lasten razvoj in za višjo kakovost svojega dela. Uresničevanje njihovega poslanstva pomeni vse večjo korist javnega dobra. (Ovsenik M., Ambrož M., 1999, str. 110)

Neprofitne organizacije so organizacije, ki blažijo posledice, ki nastanejo s profitnim delovanjem družbe.

Neprofitne organizacije se od profitnih razlikujejo po:

– poslanstvu

– merjenju izidov

– načinu strateškega delovanja

Poslanstvo izraža osrednji namen neprofitne organizacije pri produkciji in distribuciji socialnih storitev v sedanjem trenutku in v negotovi prihodnosti. Poslanstvo je izraz volje in načina zadovoljevanja socialnih storitev. Je tudi izraz socialne politike v družbi in vloge neprofitnih ciljev organizacije v njej. Izhodišča poslanstva oblikuje in pripravi



vodstvo organizacije in ga nato pošlje v presojo profesionalnim in neprofesionalnim članom organizacije. (Ovsenik M., Ambrož M., 1999, str. 114)

Neprofitne organizacije delujejo v javnem interesu, njihov namen je trajno zagotavljati storitve in dobrine, ki so pogoj za uspešno delovanje družbe kot celote, njenih podsistemov in posameznega človeka in niso ustanovljene zaradi ustvarjanja dobička ( Abrahamsberg, 1998, str. 111). Organizacija javnih služb pa je odvisna tudi od državne politike in pravne ureditve. Pojem javni je širši od pojma neprofitni, saj vključuje vse profitne in neprofitne organizacije, ki jih je ustanovila država ali pa ima njihovo delovanje odločujoč vpliv. V pojem neprofitne organizacije lahko vključimo državne javne službe, državne organe in mnoge organizacije iz zasebnega sektorja ( OvsenikM., Ambrož M., 1999, str. 112).

Neprofitne organizacije ne ponujajo le dobrin in storitev, ampak jih hkrati ustvarjajo, torej niso le ponudniki, ampak skupaj s povpraševalci tudi oblikovalci določene humane in socialne dejavnosti ljudi. Tako je pri neprofitnih organizacijah prav analiza porabnikov in njihovih želja ključ za uspešno izvajanje poslanstva.

Država pa ni edina, ki omogoča delovanje neprofitnih organizacij. Pri tem ji pomaga filantropična zavest ljudi in stimulativna davčna politika za fizične in pravne osebe, ki so donatorji. Tu je potrebno ločiti najširše množice ljudi, ki donirajo zaradi svojih moralnoetičnih načel ter premožne posameznike in pravne osebe, ki si s tem večajo ugled v javnem življenju. ( Ovsenik M., Ambrož M., 1999, str. 110)

3.2 UTRINKI IZ ZGODOVINE ZAVODA

Takoj po drugi svetovni vojni je delovalo Deško vzgajališče v Selu pri Ljubljani, kjer so bivali skupaj otroci in mladostniki. Ker je bilo teh zelo veliko, je referent za posebno šolstvo takratne vlade Slovenije, prof. Marijan PAVČIČ (kasneje tudi ustanovitelj in prvi profesor oddelka za specialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani) predlagal, da se v bivšem otroškem domu v Smledniku, ki ga je Ministrstvo za prosveto prevzelo 24. 10. 1946 od Ministrstva za socialno skrbstvo, ustanovi Državno deško vzgajališče za šoloobvezne dečke od 7. do 15. leta starosti.

Ministrstvo za prosveto takratne vlade, ki ga je vodil minister za prosveto dr. Ferdo Kozak, je 31.10.1946 sprejelo odlok o ustanovitvi državnega deškega vzgajališča v Smledniku. Ustanovitev utemeljujejo s potrebo, da se vzgajajo šoloobvezni težko vzgojljivi dečki ločeno od mlajših mladoletnikov, hkrati pa se v vzgajališču ustanovi tudi 4 razredna osnovna šola.

Tako so iz Sela pri Ljubljani v Smlednik premestili vse šoloobvezne dečke. To je začetek današnjega Smlednika – prvi naziv: DRŽAVNO DEŠKO VZGAJALIŠČE SMLEDNIK.



Manjše statusne spremembe so se izvršile tudi leta 1952, ko se v Smlednik preselijo gojenci višjih razredov iz zavoda v Veržeju, mlajši pa odidejo iz Smlednika v Veržej. Od tod pride tudi novi upravnik. Tega leta ukinejo v Smledniku nižje razrede osnovne šole in ustanovijo nižjo gimnazijo (danes oddelki od 5. do 8. razreda). Ime zavoda se preimenuje v VZGAJALIŠČE SMLEDNIK, saj so začeli v zavod nameščati tudi dekleta.

Že okrog 1955 leta zavod preimenujejo s sodobnejšo terminologijo v VZGOJNI ZAVOD SMLEDNIK. Vsebinsko ni zaznati posebnih sprememb, kvalitativna sprememba je le v spreminjanju normativov za strokovne delavce.

Nesporna strokovna avtoriteta in zaupnik otrok s težavami v odraščanju je bil vsekakor Fran Miličinski, mladinski sodnik in pisatelj. Tega se je zavedala tudi takratna generacija strokovnjakov, ki so delali v zavodu in zato institucijo leta 1959 preimenujejo v VZGOJNI ZAVOD FRANA MILIČINSKEGA V SMLEDNIKU.

V letu 1970 je kolektiv zavoda navezal tesne stike z rodbino Miličinski, ki jih je najbolj pristno uresničeval Frane Miličinski- Ježek, ki je bil večkrat gost otrok, napisal pa jim je tudi nekaj songov, ki jih je skupaj z njimi tudi prepeval.

V parku zavoda je bil leta 1981 postavljen doslej prvi doprsni kip Frana Miličinskega, delo akademskega kiparja boštjana Putriha, ki je bil odkrit v prisotnosti vseh treh, danes že pokojnih pisateljevih sinov in hčere.

Akademik dr. Janez Miličinski pa je kot zvest naslednik svojega očeta predsedoval gradbenemu odboru za izgradnjo novega zavoda, ki ga je leta 1991 ob predsedniku države uradno odprla Ježkova soproga ga. Jana Miličinski.

Da bi se v naslov firme vnesla tudi dejavnost izobraževanja oziroma izdaja javnih šolskih listin, se je leta 1994 ob soglasju ustanovitelja dopolnilo ime zavoda v VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNI ZAVOD FRANA MILIČINSKEGA SMLEDNIK.

Do leta 1991 je potekala dejavnost v graščini rodbine Lazarini, ki je bila nacionalizirana takoj po vojni. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je zavod vključil v prenovo in 4. novembra 1991 svoje aktivnosti preselil v sodobne prostore v bližini graščine.

Rodbina Lazarini je med prvimi na Slovenskem dobila vrnjen dvorec in del zemljišč v naravi v aprilu, leta 1992.

V letih od ustanovitve je vidno stalno izboljševanje materialnih pogojev za delo, zmanjševanje normativa otrok v vzgojnih skupinah in razredih, predvsem pa kvaliteta oziroma usposobljenost strokovnega kadra, ki kljub vsemu težko sledi vedno bolj zahtevnim otrokom. (vir: univ. dipl. soc. ped. Franc Ravnikar, ravnatelj zavoda)



3.3 NEKAJ O VZGOJNEM IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU

SMLEDNIK

Vzgojno izobraževalni zavod v Smledniku je dobil ime po znanem slovenskem pisatelju in pravniku s področja mladinske delikvence Franu Miličinskemu (1967 –1932).

Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami se v delo in življenje v zavodu najpogosteje vključijo na pobudo pristojnega Centra za socialno delo (z odločbo) ali pa po nalogu sodišča, ki izreče namestitve v zavod.

Zavod letno sprejme v dom približno 20 otrok; toliko jih dom vsako leto tudi zapusti, saj dokončajo osemletko ali pa zaključijo osnovnošolsko obveznost v nižjem razredu.V zavodu lahko hkrati biva do 40 otrok. Ti so razporejeni v štiri vzgojne skupine (v vsaki torej največ 10 otrok), ki živijo v štirih, med seboj povezanih hišicah.

V zavodu je organizirana interna osnovna šola, ki se izvaja po programu in predmetniku redne osnovne šole. V letošnjem šolskem letu se pouk izvaja v petih oddelkih: 1 oddelek 7. razreda devetletke, 2 oddelka 8. razreda devetletke in 2 oddelka 8. razreda osemletke.

Pouk poteka po veljavnem učnem načrtu in predmetniku, a v skladu z diferenciacijo in individualizacijo glede na potrebe posameznega učenca.

V letu 1986 je v grajskih prostorih pričela z delovanjem tudi stanovanjska skupina, ki je neustrezne prostore zapustila v jeseni 2002 in nadaljevala z delom v obnovljenih prostorih stanovanjske hiše v Ljubljani. V skupini deluje osem srednješolcev in trije vzgojitelji. (povzetk iz publikacije zavoda 2004/05)

3.4 OSTALI VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVODI PO

SLOVENIJI

Poleg zavoda Smlednik, v Sloveniji delujejo tudi drugi Vzgojno izobraževalni zavodi, ki skrbijo za gojence. Naj omenim samo nekaj zavodov, ki so v pomoč gojencem in sicer:

– Vzgojno izobraževalni zavod Višnja gora

– Vzgojno izobraževalni zavod Veržej

– Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec

– Vzgojni zavod Planina

– Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru

– Vzgojni zavod Kranj

(vir: http://www.mszs.si/)



3.5 ANALIZA ANKETIRANIH GOJENCEV V VZGOJNO

IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU SMLEDNIK

število odgovorov odstotek

fantje 25 76

deklice 8 24

Tabela 1: Spol gojenca

Grafikon 1: Spol gojenca

Anketiranih je bilo 33 gojencev, od tega 8 deklet, kar predstavlja 24 odstotkov vprašanih, in 25 fantov, kar predstavlja 76 odstotkov vprašanih.

Že sama številka nam pove, da je fantov več od deklet, iz tega lahko ugotovimo, da so fantje bolj problematični.


da 10 30

ne 23 70

Tabela 2: Ali se rad učiš?

Grafikon 2: Ali se rad učiš?



Samo 10 gojencev je odgovorilo z odgovorom »da«, oziroma da se radi učijo, ostalih 23 pa, da se ne učijo radi.

Večina gojencev ne zanima učenje, kajti pri tem se ne morejo preveč izkazati. Že v preteklosti niso imeli prave podpore, ustreznega predznanja in učna snov se jim je nakopičila. Če pa ni sprotnega učenja se nabere preveč snovi, zato hitro izgubijo voljo do učenja, ni več prave motivacije in misli bežijo drugam. Učenje jih dolgočasi, nimajo koncentracije, počeli bi vse drugo, zato iščejo dejavnosti pri katerih se lahko izkažejo.


da 11 33

ne 22 67

Tabela 3: Ali se učiš vsak dan sproti?

Grafikon 3: Ali se učiš vsak dan sproti?

Od 33 anketiranih gojencev se jih le 11 uči vsak dan sproti, ostalih 22 pa ne.

Tukaj se pokaže, da ni pravega interesa za učenje, zato tudi prevlada število gojencev, kateri se ne učijo vsak dan sproti.

Pomanjkanje interesov je pogosto posledica neznanja; do neznanja pa pride, ker se gojenci ne učijo sproti, snov se nabira in nabira, novo snov pa je vse težje osvojiti. Učitelji zato že od začetka šolskega leta gojence, ki težje osvojijo znanje, spodbujajo k sprotnemu učenju, kajti zamujeno snov je težko nadoknaditi. Ob lažjih nalogah, ki jih povsem obvladajo, jim bo postopoma rastel tudi interes.

Gojenci, ki se sproti učijo, se jim snov ne nabira, zato tudi novo snov lažje dojemajo in s tem jim volja do učenja ostaja.




da 18 55

ne 15 45

Tabela 4: Ali si pri učenju delaš zapiske?

Grafikon 4: Ali si pri učenju delaš zapiske?

Že iz samega grafa je lepo razvidno, da si več kot polovica gojencev ( 55 odstotkov), pri učenju dela zapiske kar pomeni, da imajo dober stil učenja, razgiban in ne preveč dolgočasen.

Sama s prakse vem, da je za uspešno učenje poleg sposobnosti, motiviranosti in drugih faktorjev, zelo pomembno tudi to, da so učne navade primerno razvite.

Treba se je znati lotiti učenja tako, da dosegamo dobre rezultate ob kar se da ekonomičnem trošenju časa, energije in pa seveda tudi volje. Potrebna je le organiziranost.

število odgovorov odstotek da 13 39 ne 20 61

Tabela 5: Ali staro snov ponavljaš tudi, če nimaš slabe ocene?

Grafikon 5: Ali staro snov ponavljaš tudi, če nimaš slabe ocene?



Pri tem vprašanju je razlika dokaj velika, saj samo 13 gojencev ponavlja staro snov kljub že dobljeni dobri oceni, 20 gojencev pa stare snovi ne ponavlja, če že doseže dobro oceno.

Prav nič pa me ni presenetil odgovor, da več kot polovica učencev ne ponavlja učne snovi, če dobi dobro oceno. Kajti večina učencev se ne uči, da bi znali, ampak le zato, da bi se izognili neprijetnim posledicam kot so slaba ocena, kazen in posmeh. Nekateri učenci pa imajo učne težave in s težavo osvojijo oziroma pridobijo novo znanje, zato enostavno nimajo časa in volje, da bi ponavljali snov, pri kateri so bili že ocenjeni.

Vedeti moramo, da otroci niso odrasle osebe, ki bi se zavedale zakaj se učijo in zakaj je znanje pomembno. Ljudje se določene stvari zavemo šele takrat, ko je na žalost že prepozno.


da 24 73

ne 9 27

Tabela 6: Ali med učenjem večkrat premišljuješ o svojih osebnih problemih

in težavah?

Grafikon 6.: Ali med učenjem večkrat premišljuješ o svojih osebnih problemih in težavah?

Lahko rečemo, da se tukaj v veliki meri pokaže, da gojenci pri učenju niso zbrani, saj je kar 24 gojencev odgovorilo, da med učenjem premišljuje o svojih osebnih problemih in težavah.

Razlog je več kot jasen, saj gre za mladostnike z motnjami v vedenju in čustvovanju. To so mladostniki, ki jih kot otroka nihče ni imel rad in razumel, večina jih je tudi iz neurejenih družin. So mladostniki, ki se branijo pred vsako spremembo, imajo potlačena svoja čustva in so nezaupljivi do ljudi.

Vedno se jim postavi kaj na poti, da izgubijo občutek varnosti, socialne pripadnosti in želje po samopotrjevanju. Hitro so ranljivi in hitro vzkipijo, zato je njihovo obnašanje dostikrat neznosno. Hitro zapadejo tudi v nenavadne reakcije, motivi neprestano preskakujejo in so razpršeni na razne aktivnosti. Zato lahko mirno rečemo, da je normalno, da med učenjem razmišljajo o osebnih težavah.

Da bi se temu problemu izognili, so tukaj vzgojitelji, ki so jim vedno na voljo.Njihova osnovna naloga je, da gojencem izražajo naklonjenost, prijateljstvo, varnost in zaupanje.




da 30 91

ne 3 9

Tabela 7: Ali si skušaš že med razlago pri pouku zapomniti čim večji del snovi?

Grafikon 7: Ali si skušaš že med razlago pri pouku zapomniti čim večji del snovi?

Enaindevetdeset odstotkov, kar predstavlja 30 anketiranih si skuša že med razlago pri pouku zapomniti čim večji del snovi in samo 9 odstotkov vprašanih si pri pouku ne zapomni večji del snovi.

Tukaj lahko vidimo, da gojenci občutijo korist v tem smislu »več snovi si bom pri pouku zapomnil, manj dela oziroma učenja bom imel v domu«, to pa za seboj prinese tudi več prostega časa. Na sploh pa je lažje dojeti in si zapomniti določeno učno snov, če ti jo učitelj razloži, kot če skušaš sam vse predelati, zato je v takem primeru normalno, da ti motivacija hitro pade in izgubiš vso voljo do učenja.

Res pa je, če je razlaga pri pouku kvalitetna in razložena na enostavnih primerih, si jo veliko lažje zapomnimo. Da bo temu tako, moramo biti zbrani in z mislimi pri snovi.

število odgovorov število odstotkov

da 3 9

ne 30 91

Tabela 8: Te moti in ti zmanjšuje voljo do učenja, ko vidiš da so nekateri bolj uspešni?

Grafikon 8: Te moti in ti zmanjšuje voljo do učenja, ko vidiš da so nekateri bolj uspešni?



Le 3 varovance moti, ko vidijo da so nekateri uspešnejši pri učenju, ostalih 30 pa to prav nič ne moti. Moje mnenje je, da večino gojencev uspeh sošolcev ne moti, ampak jih spodbuja k učenju. Uspeh sošolcev ima pozitiven učinek, saj jih motivira, vliva voljo do učenja, nikakor pa jih ne vznemirja in jezi. Očitno se tudi oni zavedajo, da se učijo le zase.


da dobim boljšo oceno 10 30

želja, da bi imel-a izobrazbo 21 64

zahteva staršev 1 3

ne vem zakaj 1 3

Tabela 9: Učim se

Grafikon 9: Učim se

Učenje je dan danes zelo pomembno, povezano je z našo prihodnostjo. Boljši uspeh bomo dosegli, več možnosti imamo za nadaljnje izobraževanje oziroma za osebni uspeh in razvoj.

Učenje vedno predstavlja napor. Učenec vzdrži toliko časa, kolikor motivacijske energije ima pripravljene.

Kot lahko vidimo, se večina gojencev (64 odstotkov) uči, ker imajo željo po izobrazbi, potem jim sledijo gojenci, ki se učijo za boljšo oceno (30 odstotkov), samo en gojenec se uči, ker starši zahtevajo, le eden ne ve čemu učenje.

10

21

1 1

0

5

10

15

20

25

da dobim boljšo oceno

�elja, da bi imel-a izobrazb

zahteva staršev

ne vem zakaj



Pri tem vprašanju so me gojenci pozitivno presenetili, saj se jih velika večina uči zato, ker si želijo izobrazbo, to pa pomeni, da bodo v prihodnosti lahko na dobri poti, obenem jim izobrazba predstavlja edino možnost, da se izkažejo, postanejo svobodni in neodvisni.


vedno delam z mnogo volje in prizadevnosti 9 27

občasno sem pri učenju prizadeven-na, a ne rad-a 9 27

zelo redko me zgrabi volja do učenja 12 37

imam velik odpor do učenja 3 9

Tabela 10: Katera od navedenih trditev najbolj označuje tvoj odnos do učenja

Grafikon 10: Katera od navedenih trditev najbolj označuje tvoj odnos do učenja

O odnosu do učenja pa anketiranci pravijo takole: 9 jih dela z mnogo volje in prizadevnosti, 9 se jih za učenje prizadeva občasno, a ne radi, 12 anketiranih zelo redko zgrabi volja do učenja, samo trije pa imajo velik odpor do učenja.

Tukaj se pokaže, da je motiviranost za učenje zelo majhna.

Odgovori so me sicer presenetili, kajti imajo prilagojen učni program. Delo poteka v manjših skupinah, zato se jim učitelji lahko posvečajo v večji meri, gojenci imajo več možnosti, da uveljavijo svojo besedo, znanje in mnenje.

9 9

12

3

0

2

4

6

8

10

12

vedno delam z mnogo volje inprizadevnosti

obèasno sem pri uèenjuprizadeven-na, a ne rad-a

zelo redko me zgrabi volja douèenja

imam velik odpor do uèenja




bi storil-a vse, da bi ga drugi sprejeli 3 9

se trudim, da bi ga sprejeli 19 58

mi ni posebno veliko do tega, da bi ga sprejeli

7 21

se ne menim zato, če bi ga sprejeli 4 12

Tabela 11: Ko imam kakšno mnenje ali predlog

Grafikon 11: Ko imam kakšno mnenje ali predlog

Devetnajst je takih, ki se trudijo da bi sprejeli njihova mnenja, trije bi storili vse, medtem ko je sedem takih, ki jim ni prav veliko do tega, štirje pa ne bi storili prav ničesar, da bi njihovo mnenje obveljalo.

Iz rezultatov se vidi, da večina gojencev rado pove svoje mnenje in ga ne poskušajo zadržati zase. Zelo dobro je, da imajo svoje mnenje in da ga hočejo uveljaviti, saj s tem pokažejo, da so aktivni in imajo željo po uveljavitvi ter da se hočejo dokazati v določenih stvareh.

3

19

7

4

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

bi storil-a vse, da bi ga drugisprejeli

se trudim, da bi ga sprejeli

mi ni posebno veliko do tega,da bi ga sprejeli

se ne menim zato, èe bi gasprejeli




zelo rad-a in aktivno sodelujem 11 33

sodelujem, vendar brez posebne volje 8 24

občasno, odvisno od razpoloženja 12 37

nikoli, raje razmišljam o drugih stvareh 2 6

Tabela 12: Ali pri pouku rad-a sodeluješ

Grafikon 12: Ali pri pouku rad-a sodeluješ

Sodelovanje pri pouku vedno označuje zanimanje , voljo, sposobnost in prizadevanje učenca.

Enajst učencev je takih, ki zelo radi in aktivno sodelujejo pri pouku, 8 je takih, ki sodelujejo, vendar brez posebne volje, 12 učencev sodeluje le občasno, odvisno od razpoloženja, samo dva pa nikoli ne sodelujeta pri pouku, rajši razmišljata o drugih stvareh.

Tukaj se pokaže, da je zainteresiranost pri pouku kar velika. S tem pokažejo, da so prizadevni, sodelovanje je povezano tudi z željo po novem do sedaj še ne znanem.

11

8

12

2

0

2

4

6

8

10

12

zelo rad-a in aktivno sodelujem

sodelujem, vendar brezposebne volje

obèasno, odvisno odrazpolo�enja

nikoli, raje razmišljam o drugihstvareh




največja spodbuda za učenje 11 33

velika, a ne največja spodbuda za učenje 12 37

samo ena od mnogih spodbud 9 27

zelo majhna spodbuda za učenje 1 3

Tabela 13: Mislim da so dobre ocene

Grafikon 13: Mislim da so dobre ocene

V času šolanja, ocene že same po sebi vplivajo na motivacijo. Dobre ocene nas vedno motivirajo nam dajejo moč in voljo do učenja.

Raziskava je pokazala, da gojence dobre ocene motivirajo, saj je kar 11 gojencev mnenja da so dobre ocene največja spodbuda za učenje, 12 jih pravi, da je to velika, a ne največja spodbuda, 9 jih je takih, ki pravijo da je to samo ena od mnogih spodbud, samo en gojenec je mnenja, da je to zelo majhna spodbuda za učenje.

11

12

9

1

0

2

4

6

8

10

12

najveèja spodbuda za uèenje

velika, a ne najveèja spodbudaza uèenje

samo ena od mnogih spodbud

zelo majhna spodbuda zauèenje




zelo koristna spodbuda za učenje 8 24

koristno in te motivira pri učenju 19 58

nekoliko škodljivo za učenčev uspeh 4 12

zelo škodljivo in ga je treba zavračati 2 6

Tabela 14: Menim, da je tekmovanje pri učenju

Grafikon 14: Menim, da je tekmovanje pri učenju

Zakaj je tekmovanje prisotno pri učenju? Odgovor je preprost; učenci hočejo prehiteti eden drugega, dokazati, da so boljši od ostalih, želijo se izkazati pred učitelji in starši.

Gojenci o tekmovanju pri učenju pravijo takole: 8 jih je mnenja, da je tekmovanje pri učenju zelo koristna spodbuda, 19 gojencev tekmovanje pri učenju motivira in pravijo da je zelo koristno, 4 gojenci pravijo, da je to za njih škodljivo, 2 sta pa celo mnenja, da je to zelo škodljivo in je tekmovanje potrebno zavračati.

Tekmovanje je do neke meje koristno, če pa se s tem pretirava, lahko vpliva na njihove odnose, ni več povezanosti in začnejo se lahko nesoglasja in prepiri.

8

19

4

2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

zelo koristna spodbuda zauèenje

koristno in te motivira priuèenju

nekoliko škodljivo za uèenèevuspeh

zelo škodljivo in ga je trebazavraèati




prosim za pomoč sošolca ali sošolko 19 58

me to sploh ne moti in jih rad-a sam-a odpravim

7 21

me to spravi v slabo voljo in pogosto opustim učenje

2 6

zgubim vso voljo do učenja 5 15

Tabela 15: Ko se pri učenju pojavijo kakšne težave

Grafikon 15: Ko se pri učenju pojavijo kakšne težave

Dejstvo je, da se otroci v šolah večinoma dobro razumejo. Iz tabele lahko razberemo, da je tako tudi v zavodu, kjer 58 odstotkov se pravi 19 gojencev najpogosteje prosi za pomoč sošolce, če naletijo na težavo pri učenju.

Sedem gojencev težave pri učenju ne motijo in jih najraje sami odpravijo. Potem pa je tu 5 gojencev, ki ob težavi pri učenju zgubijo vso voljo do učenja in 2 gojenca to spravi v slabo voljo in pogosto opustita učenje.

Takim gojencem je potrebno pomagati, jih spodbujati in dajati nagrade v obliki pohval. Da smo ljudje različni, kaže tudi to, s kakšnega vidika gledamo na težave. Enim je to v izziv, drugi pa izgubijo voljo celo do življenja.

19

7

2

5

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

prosim za pomoè sošolca alisošolko

me to sploh ne moti in jih rad-a sam-a odpravim

me to spravi v slabo voljo inpogosto opustim uèenje

zgubim vso voljo do uèenja




vedno in zelo rad-a 5 15

včasih, a ne preveč rad-a 10 30

zelo redko 11 33

to me sploh ne zanima 7 21

Tabela 16: Svoj uspeh pri učenju primerjam z uspehi svojih sošolcev/sošolk

Grafikon 16: Svoj uspeh pri učenju primerjam z uspehi svojih sošolcev/sošolk

Na vprašanje » svoj uspeh pri učenju primerjam z uspehi svojih sošolcev » je 33 odstotkov oziroma 11 anketiranih odgovorilo zelo redko, le 3 odstotke manj oziroma 10 anketiranih je odgovorilo včasih, a ne preveč rad, 21 odstotkov oziroma 7 anketiranih je odgovorilo, da jih to sploh ne zanima in 15 odstotkov oziroma 5 anketiranih je odgovorili vedno in zelo rad.

Tukaj se pokaže da večina gojencev ne primerja svojega uspeha z drugimi, razlog pa je prav v tekmovalnosti, saj se bojijo, da ne bi bil kdo boljši od njih.

Mislim, da primerjanje ocen z drugimi nima negativnih posledic, vendar le v primeru, če primerjajo gojenci podobnih lastnosti med seboj.

5

10

11

7

0

2

4

6

8

10

12

vedno in zelo rad-a

vèasih, a ne preveè rad-

zelo redko

to me sploh ne zanima




takšen uspeh, kakršnega tudi dosežem 21 64

več od tega kar dosežem 8 24

samo toliko, da izdelam razred 3 9

manj, kot lahko dosežem 1 3

Tabela 17: Učitelji in starši pričakujejo od mene

Grafikon 17: Učitelji in starši pričakujejo od mene

Pri gojencih je potrebno, da smo do njih potrpežljivi, jih spodbujamo, nikakor pa jih ne smemo siliti. Tega se zelo zavedajo tudi učitelji in njihovi starši, saj je več kot polovica gojencev odgovorilo, da učitelji in njihovi starši od njih pričakujejo takšen uspeh, kakršnega tudi dosežejo, s tem gojencu pokažejo zaupanje.

Osem gojencev je odgovorilo, da od njega pričakujejo več od tega kar dosežejo. Po mojem to ni najbolje, saj se ta gojenec največkrat počuti zapostavljenega in manj vrednega, še zlasti če so takega mnenja njegovi starši in ravno ti občutki privedejo stvari v nasprotno smer.

Največkrat pa nekateri starši obupajo nad otrokom in so zadovoljni že s tem, da izdela razred. Starši so prepogosto obremenjeni z drugimi stvarmi kot so služba, ostali člani družine, da preprosto ne morejo vložiti toliko truda samo za enega otroka. Vedeti

21

8

3

1

0

5

10

15

20

25

takšen uspeh, kakršnega tudidose�em

veè od tega kar dose�em

samo toliko, da izdelam razred

manj, kot lahko dose�em



moramo, da so to starši, ki so največkrat tudi v ločitvenem postopku ali pa so to samohranilci, zato me tudi ni presenetil odgovor gojenca, ki je dejal, da od njega pričakujejo manj kot lahko doseže.


zelo rad-a odkrivam nove načine reševanja 9 27

se ne znajdem najbolje 8 24

iščem pomoč pri učiteljih 13 39

se izognem vsakemu naporu 3 9

Tabela 18: Ko se znajdem pred novo, do sedaj neznano nalogo

Grafikon 18: Ko se znajdem pred novo, do sedaj neznano nalogo

Kot pravimo »da smo si ljudje zelo različni« tukaj povsem drži, kajti to je razvidno iz odgovorov gojencev. Osem gojencev je odgovorilo, da se ne znajdejo najbolje, če naletijo na novo nalogo. Trije gojenci se najraje izognejo vsakemu naporu. Da je temu tako , je odvisno samo od njih samih, od tega kakšnega značaja so in kakšne so njihove sposobnosti.

Nekaterim gojencem pa nova, do sedaj neznana nalog predstavlja izziv.Takih, ki radi odkrivajo nove načine reševanja je 9. To ni slabo, kajti s tem si krepijo svojo samozavest, sposobnosti in znanje, kar pa človeku v življenju prav pride.

9

8

13

3

0

2

4

6

8

10

12

14

zelo rad-a odkrivam nove naèinereševanja

se ne znajdem najbolje

išèem pomoè pri uèiteljih

se izognem vsakemu naporu



Presenetil me je podatek, da je 13 gojencev odgovorilo, da če se znajdejo pred novo, do sedaj neznano nalogo poiščejo pomoč pri učiteljih. Iz tega lahko razberemo, da jim zelo zaupajo in da so v dobrih odnosih.


me zelo spodbudijo k učenju 13 39

niso pomembne kot spodbuda za učenje 11 33

mi jih je neprijetno sprejemati 3 9

me sploh ne spodbudijo 6 18

Tabela 19: Denar in druge materialne nagrade

Grafikon 19: Denar in druge materialne nagrade

Trinajst anketiranih denar in druge materialne nagrade zelo spodbujajo k učenju, to pa ni najbolje. Vsak posameznik se mora zavedati, da se uči za sebe in ne za druge. Znanje, ki ga bo pridobil v šolskih klopeh bo v korist samo njemu in nikomur drugemu. Kakšna nagrada sem ter tja je dobrodošla, a ne venomer. Zdi se mi, da je največja nagrada za učenca znanje, ki ga z učenjem pridobi.

Zelo vesela sem bila podatka, ko je 11 anketiranih odgovorilo, da denar in druge materialne nagrade za njih niso pomembna spodbuda za učenje. Šest anketiranih pa je odgovorilo, da jih to sploh ne spodbudi. Iz tega lahko sklepamo, da se učijo zato, ker bi se radi kaj novega naučili in nadgradili svoje znanje. Le trije so taki, ki jim je denar in druge materialne nagrade neprijetno sprejemati.

13

11

3

6

0

2

4

6

8

10

12

14

me zelo spodbudijo k uèenju

niso pomembne kot spodbuda za

uèenje

mi jih je neprijetno sprejemati

me sploh ne spodbudijo




gledam TV, igram računalnik 12 37

kadim 5 15

igram nogomet 5 15

igram košarko 4 12

igram odbojko 1 3

kolesarim 1 3

rolam 1 3

poslušam glasbo 3 9

mislim na samomomor 1 3

Tabela 20: Med prostim časom najraje počnem

Grafikon 20: Med prostim časom najraje počnem

Današnja družba je pač taka, da otroci najraje svoj prosti čas preživljajo ob gledanju televizorja in igranju računalnika, nekaj pa je tudi takih, ki se radi ukvarjajo s športom. Prav tako pa je tudi v zavodu, kjer je 12 gojencev odgovorilo, da najraje gledajo TV in igrajo računalnik, 12 se jih rado ukvarja s športom, predvsem s skupinskimi, kot sta nogomet in košarka, radi pa tudi rolajo in kolesarijo.

Zanimiv pa je podatek, da 5 gojencev rado kadi. Mislim, da je to eden izmed znakov, ki kaže bodisi na to, da se s tem želijo upreti staršem, bodisi da želijo postati odrasli in enakopravni z njimi.

12

5 5

4

1 1 1

3

1

0

2

4

6

8

10

12

14

gledam TV, igram raèunalnik

kadim

igram nogomet

igram košarko

igram odbojko

kolesarim

rolam

poslušam glasbo

mislim na samomomor



Zaskrbljujoč pa je podatek, da eden izmed anketiranih večkrat misli na samomor. Zakaj je temu tako na žalost ne vem, lahko pa si mislim, da je bil verjetno do sedaj že mnogokrat razočaran ali pa zapostavljen in enostavno samo v tem vidi rešitev, čeprav ni tako. Zavedati se moramo, da za vsakim dežjem posije sonce in da ni vedno vse tako črno kot se zdi.


športna vzgoja 12 36

likovna vzgoja 6 18

biologija 4 12

zemljepis 4 12

glasbena vzgoja 2 6

matematika 2 6

etika 1 3

angleščina 1 3

zgodovina 1 3

Tabela 21: Kateri predmet ti je najboljši in zakaj

Grafikon 21: Kateri predmet ti je najboljši in zakaj

12

6

4 4

2 2

1 1 1

0

2

4

6

8

10

12

14

športna vzgoja

likovna vzgoja

biologija

zemljepis

glasbena vzgoja

matematika

etika

anglešèina

zgodovina



Na vprašanje » kateri predmet ti je najbolj všeč« je kar 37 odstotkov gojencev odgovorilo, da imajo najraje športno vzgojo. Razlog za tako velik odstotek je, da je športna vzgoja povezana z njihovim preživljanjem prostega časa, kar je tudi razvidno iz odgovora na prejšnje vprašanje.

Osemnajst odstotkov je navdušenih nad likovno vzgojo, kjer lahko svoja čustva in želje izlijejo na papir. Res pa je, da sta nekaterim gojencem športna in likovna vzgoja predmeta, kjer so najbolj uspešni, kar jim daje občutek sposobnosti in vrednosti. Sta tudi te vrste predmeta, kjer se ni potrebno učiti.

Dvanajst odstotkov gojencev se je odločilo za biologijo in zemljepis, šest odstotkov za glasbeno vzgojo in matematiko, po tri odstotke pa za etiko, angleščini in zgodovino.

Glede na dobljene rezultate sem preverila naslednje hipoteze:

H1: Odnos gojenca do učenja je negativen.Prvo hipotezo sem potrdila na podlagi 2. vprašanja (ali se rad učiš), ko je 23 gojencev odgovorilo z odgovorom ne, se pravi 70 odstotkov; ter 10. vprašanja (katera od navedenih trditev najbolj označuje tvoj odnos do učenja), ko je 12 gojencev odgovorilo, da jih zelo redko zgrabi volja do učenja.

H2: Gojenca motivira negativna ocenaZ dvema odgovoroma na 12. vprašanje (mislim da so dobre ocene) sem hipotezo zavrgla, kajti 12 anketiranih je odgovorilo, da so dobre ocene za njih »velika, a ne največja spodbuda« in 11 anketiranih je odgovorilo, da so dobre ocene »največja spodbuda za učenje«. Torej implicitno to pomeni, da jih negativna ocena demotivira.

H3: Gojenca moti in mu zmanjšuje voljo do učenja, ko vidi da so ostali uspešnejši pri učenju.Tretjo hipotezo sem zavrgla na podlagi 7. vprašanja (te moti in ti zmanjšuje voljo do učenja, ko vidiš da so nekateri bolj uspešni pri učenju), kjer je 91 odstotkov gojencev odgovorilo z odgovorom »ne« .

Hipotezo sem zavrgla na podlagi odgovora na 15. vprašanje (svoj uspeh pri učenju primerjam z uspehi svojih sošolcev/sošolk), ko je 11 gojencev odgovorilo, da uspeh s svojimi sošolci primerja zelo redko.



4 UGOTOVITVE IN SKLEPI

Na podlagi rezultatov v raziskavi sem prišla do naslednjih sklepov:

� V anketi je sodelovalo 8 deklet in 25 fantov.

� Od 33 gojencev jih je 23 takih, ki se ne učijo radi.

� Sedeminšestdeset odstotkov gojencev se ne uči vsak dan sproti.

� Osemnajst gojencev si dela zapiske, le trije manj pa ne.

� Več kot polovica gojencev ne ponavlja snovi, če ima dobre ocene.

� Kar 73 odstotkov gojencev premišljuje o svojih osebnih problemih med učenjem.

� Skoraj vsi gojenci si skušajo večino snovi zapomniti pri pouku.

� Le 3 gojence moti uspešnost sošolcev.

� Glavni razlog za učenje je želja po izobrazbi.

� Motiviranost gojencev za učenje je zelo majhna.

� Želja po uveljavitvi njegovega mnenja ali predloga je zelo velika.

� Zainteresiranost pri pouku je kar velika.

� Dobra ocena za gojenca predstavlja spodbudo za učenje.

� Gojenci menijo, da je tekmovanje pri učenju koristno in da jih motivira pri učenju.



� Gojenci najraje prosijo za pomoč sošolce, če imajo težave pri učenju.

� Gojenci ne radi primerjajo svoj uspeh s sošolci.

� Učitelji in starši od gojenca pričakujejo le toliko, kolikor so sposobni.

� Polovica gojencev se rada spopada z novimi nalogami, polovica pa ne.

� Za večino denar in druge materialne nagrade niso spodbuda za učenje.

� Prosti čas najraje porabijo za športne dejavnosti, gledanje televizorja, igranje računalnika in poslušanje glasbe.

� Gojenci imajo najraje športno vzgojo, likovno vzgojo, biologijo in zemljepis ostale pa so si enakovredne.



5 PREDLOGI

1. K večji motiviranosti za učenje, bi v prvi vrsti pripomogli starši. Začne se pri vzgoji, saj je vzgojni stil v družini zelo pomemben. Starši bi se morali že od samega začetka zanimati za otroka, kaj se z njim dogaja, kakšno družbo ima,…Starši morajo biti otroku v zgled. Otroci so pri odraščanju zelo občutljivi. Mladostnik ima svoje poglede, misli, oblikuje si svoj svet, ki sega tudi izven družine. Ob mnogih preizkušnjah mu spodrsne, in če starši takrat ne pokažejo razumevanja in mu ne nudijo opore je za otroka odraščanje zelo težko. Otrok potrebuje take starše, ki ga ne bodo ovirali v razvoju, ampak bodo vzpodbujali njegovo ustvarjalnost in aktiven odnos do sveta. Otrok ne potrebuje takih staršev, ki ga bodo zanemarjali in puščali neorientiranega in izpostavljenega slabim vplivom. Starši morajo biti otroku v oporo, dajati mu morajo čustveno nego, ljubezen in pravilno smer. Če ima otrok v družini trdno zaledje in močno postavljene meje, če se v njej čuti sprejetega, upoštevanega in enakopravnega, bo sposoben premagovati ovire in težave v življenju, s tem v zvezi se bo pokazala tudi večja motiviranost za učenje.

2. Mislim, da bi že učitelji v osnovni šoli lahko veliko pripomogli k večji motiviranosti za učenje. Otroke iz slabših družin (socialno ogroženih,…) in tiste, ki se slabo učijo in imajo probleme z učenjem, bi morali že takoj ko se pojavi težava spodbujati, jim pomagati, dajati občutek vrednosti, sposobnosti, ne pa jih poriniti v kot in jih s tem zatreti.

3. V Vzgojno izobraževalnem zavodu, naj dajejo učitelji in vzgojitelji gojencem občutek, da so podobni svojim vrstnikom, da se ne bi čutili zapostavljene, manj vredne.Naučiti jih morajo kaj je prav in kaj ne. Poskrbeti morajo, da jih družba ne bi zlorabljala, v takem smislu da bi namesto njih kakšno »ušpičil«, kajti kasneje lahko to privede do kaznivega dejanja.

4. Učitelj naj pri pouku z raznimi sredstvi zbudi in ohrani pri gojencih primerno stopnjo napetosti in s tem pozornost pri pouku. Učitelji naj se čim bolj izogibajo monotonemu razlaganju snovi, snov naj razlaga čim bolj živahno, razlaga naj jo na enostavnih, vsakdanjih primerih, vnaša naj elemente presenečenja, nepričakovanosti in humorja. S tem bi mogoče gojence pritegnil k večji pozornosti in poslušnosti. Temu pa sledi, da si gojenec že pri pouku zapomni nekaj snovi. Če je snov razložena zanimivo, enostavno dobi tudi voljo do učenja.

5. Učbeniki – sestavljalci učbenikov, bi lahko premislili, ali je res vse, kar napišejo res tako pomembno, da se morajo učenci s tem naučiti, ali je le nepotreben »balast«. Snovi bi moralo biti manj, napisana razumljivo, da bi pritegnila učenčevo pozornost.



6. VIZ naj sprejema manjše število gojencev, morda bi ne bilo slabo, če bi sprejemali cele družine in jih naučili živeti, saj so nemalokrat glavni problem starši, ki sami ne znajo poskrbeti za pravo vzgojo svojih otrok, ker so tudi sami bili na robu, so bili samorastniki. Morda tak način res ne bi bil napačen za določen čas.

7. Glede na to, da obstaja zaporniški duhovnik in duhovnik v policiji, bi bilo morda tudi primerno, če bi nek duhovnik občasno bil na razpolago gojencem. Običajno imajo taki ljudje avtoriteto in žanejo zaupanje, njemu bi se v svojih težavah zatekli tudi gojenci ter dobili spodbudno besedo. In usluga bi bila za VIZ brezplačna.

8. Iz obiskov v VIZ sem ugotovila, da je za njihove gojence zelo dobro poskrbljeno. Zdi se mi, da v danih okoliščinah ni več mogoče veliko storiti. Oprema je sodobna, vzgojitelji dajejo prijeten občutek in gojenci so videti zadovoljni. Zavedam s , da je domača družina najboljša za odraščanje mladega človeka, vendar če so okoliščine težke, je tudi VIZ v Smledniku zelo primeren.



6 ZAKLJUČEK

Pri predmetu proces socialnega dela, smo v sklopu predavanj obiskali Vzgojno izobraževalni zavod Smlednik. Ravnatelj zavoda g. Franc Ravnikar nam je zanimivo in natančno predstavil poslovanje, njihov namen, vzroke in razloge za sam prihod v zavod. Kljub natančni razlagi, me je zanimalo še več, predvsem to kakšen odnos imajo gojenci do učenja, koliko so motivirani in kaj jih motivira.

Na podlagi raziskave sem ugotovila, da motivacija pri gojencih ni tako majhna. Največji problem se kaže v tem, da gojenci nimajo jasne predstave o tem zakaj se pravzaprav morajo učiti. Ravno zaradi tega je naloga zaposlenih, da na drugačen način dosegajo njihovo motiviranost.

Zaposleni v zavodu se prizadevajo, za čimbolj prijetno počutje gojenca, ker se bo le tako pripravljen spremeniti, odpraviti svoje napake in pri sebi poiskati boljšo rešitev za učenje. Če mu bo ponujeno delo prijetno, ga bo raje in z veseljem opravljal, ob tem pa se bo marsikaj in veliko koristnega naučil. Prav zaradi tega se v zavodu pojavlja veliko interesnih dejavnosti, kot so: likovna, dramska, lokostrelska, glasbena dejavnost, različne športne aktivnosti, … Zelo velika uspešnost gojencev se kaže pri petju in likovni dejavnosti. Ravno tukaj se pokaže velika motiviranost gojencev, katera pa nastane zaradi spodbude in nagrajevanja.

Kljub temu, da so ustrezni literaturi obdelane številne motivacijske teorije, je vprašanje, kako motivirati posameznika za izobraževanje, trajno prisotno. To opozarja, da je motivacija zapleten, mnogodimenzionalen pojav; ni receptov in enostavnih rešitev. Osnovni mehanizmi so že davno jasni: človek je aktiven zaradi nekega razloga, ki je lahko notranje narave (motiv) ali zunanjega izvora (motivacijski dejavnik). (J. Jereb, 1999/2000)



LITERATURA

1. Černetič M., (1997). Poglavja iz sociologije organizacij, Moderna organizacija, Kranj

2. Černetič M., (2001). Vrednotenje dela in motivacija – ravnanje z ljudmi pri delu, Kranj

3. Marentič Požarnik B., (1980). Dejavniki in metode uspešnega učenja, Ljubljana

4. Ferjan M., (1999). Organizacija izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj

5. Florjančič J., Ferjan M., Bernik M., (1999). Planiranje in razvoj kadrov, Moderna organizacija, Kranj

6. Florjančič J., Vukovič G., (1998). Kadrovska funkcija - management, Moderna organizacija, Kranj

7. Jereb J., (1980). Organizacija strokovnega usposabljanja, Moderna organizacija, Kranj

8. Jereb J., (1998). Teoretične osnove izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj

9. Jug J., Jereb J.: Učna sredstva v izobraževanju, Moderna organizacija, Kranj 1987

10. Jug J.,Krajnc A., Pongrac S.:Izobraževanje na daljavo, Moderna organizacija, Kranj 1987

11. Jug J., (1987). Uvod v raziskave izobraževanja, izbrana poglavja FOV Kranj

12. Kalčič M., (1996). Socialna varnost, Zbirka predpisov z uvodnimi pojasnili, Ljubljana

13. Keenan K., (1996). Kako motiviramo, Mladinska knjiga, Ljubljana

14. Kern B., (2005). Organizacija in upravljanje v socialnem delu. Interno študijsko gradivo za predmet. Ljubljana, Fakulteta za socialno delo

15. Krajnc A., (1982). Motivacija za izobraževanje, Delovska enotnost, Ljubljana

16. Lipičnik B., (2002). Krmiljenje človekovih aktivnosti, Možina et al.: Management, Radovljica: Didakta

17. Lipičnik, B., (1994). Motivacija in motiviranje. V: Možina S. (ured.), Management.Radovljica: Didakta

18. Mesec B., (1986). Svetovanje v socialnem delu, Ljubljana

19. Musek J., (1993). Znanstvena podoba osebnosti, Educy, Ljubljana

20. Musek J., Pečjak, V. (1995). Psihologija. Ljubljana: Educy

21. Ovsenik J., (1998). Novo razumevanje managementa in managementskega obnašanja, doktorska disertacija, FOV Kranj

22. Ovsenik M., Ambrož, M., (2000). Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov, Turistica, Visoka šola za turizem, Portorož

23. Ovsenik M., (1995). Management v socialnem delu, Visoka šola za socialno delo, Ljubljana

24. Potokar F., (2001). Učne navade in vedenje študentov, Organizacija, Letnik 34, 7, 2001 str.455-458 Moderna organizacija, Kranj

25. Štok C., (1996). Diplomska naloga, Visoka šola za socialne delavce, Ljubljana

26. Šverko B., (1982). Psihologija i sociologija organizacije, Školska knjiga, Zagreb



27. Trstenjak A.: Oris sodobne psihologije, I.del, Obzorja, Maribor, 1971

28. Uhan, S., (2000). Vrednotenje dela II. Motivacija, uspešnost, plača (osebni dohodek). Kranj: Založba Moderna organizacija

29. Uhan S., (2003). Trg dela in nagrajevanje. Organizacija, Ljubljana

30. Vila A., Kovač, J., (1997). Osnove organizacije in managementa. Kranj: Moderna organizacija

VIRI

1. Infornativna brošura – Vzgojno izobraževalni zavod Frana Miličinskega

2. Jereb J., Teoretične osnove izobraževanja – Vaje, Moderana organizacija Kranj, 1999

3. Jereb E., Izobraževanje na daljavo, V publikaciji: Organizacija in management 2002/ str. 211- 220

4. Jereb E., Kerec D., Izobraževanje slepih v Centru slepih in slabovidnih Škofja Loka, Organizacija, 10, december 2001, str.657-662

5. Pogovor z ravnateljem Vzgojno izobraževalnega zavoda g. Francem Ravnikarjem

6. Publikacija zavoda, 2004/2005

7. Reklamna brošura - Stanovanjska skupina Ježek ( Vzgojno- izobraževalni zavod Frana Miličinskega Smlednik)

8. http./www2.arnes.si/~ssljfm1s9. http./www.mszs.si/



PRILOGA

ANKETA

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČENCE

Naslov: Motivacija za učenje

Pred teboj je anketni vprašalnik, s katerim želim zvedeti tvoj odnos do učenja. Zanima me kaj te spodbuja in kaj te ovira pri učenju?

Navodilo: Ko prebereš posamezno vprašanje ali trditev, izberi tisti odgovor oziroma trditev, ki najbolj ustreza tvojemu mnenju in obkroži ustrezno črko.

Vprašalnik je anonimen, zato se ti ni treba podpisati, označi le spol (M, Ž).

Za vaše sodelovanje se vam že v naprej lepo zahvaljujem

Lep pozdrav!

1. Spol gojenca?

- m

- ž

2. Ali se rad-a učiš?

- da

- ne



3. Ali se učiš vsak dan sproti?

- da

- ne

9. Ali si pri učenju delaš zapiske?

- da

- ne

10. Ali staro snov ponavljaš tudi, če nimaš slabe ocene?

- da

- ne

6. Ali med učenjem večkrat premišljuješ o svojih osebnih problemih in težavah?

- da

- ne

7. Ali si skušaš že med razlago pri pouku zapomniti čim večji del snovi?

- da

- ne

8. Te moti in ti zmanjšuje voljo do učenja, ko vidiš da so nekateri bolj uspešni pri učenju?

- da



- ne

9. Učim se:

a) da dobim boljšo oceno,

b) želja, da bi imel-a izobrazbo,

c) zahteva staršev,

d) ne vem zakaj.

10. Katera od navedenih trditev najbolj označuje tvoj odnos do učenja?

a) Vedno delam z mnogo volje in prizadevnosti,

b) občasno sem pri učenju prizadeven-na, a ne rad-a,

c) zelo redko me zgrabi volja do učenja,

d) imam velik odpor do učenja.

11. Ko imam kakšno mnenje ali predlog:

a) bi storil-a vse, da bi ga drugi sprejeli,

b) se trudim, da bi ga sprejeli,

c) mi ni posebno veliko do tega, da bi ga sprejeli,

d) se ne menim zato, če bi ga sprejeli.

12. Ali pri pouku rad-a sodeluješ?

a) Zelo rad-a in aktivno sodelujem,

b) sodelujem, vendar brez posebne volje,

c) občasno, odvisno od razpoloženja,

d) nikoli, raje razmišljam o drugih stvareh.

13. Mislim,da so dobre ocene:

a) največja spodbuda za učenje,

b) velika, a ne največja spodbuda za učenje,



c) samo ena od mnogih spodbud,

d) zelo majhna spodbuda za učenje.

14. Menim, da je tekmovanje pri učenju:

a) zelo koristna spodbuda za učenje,

b) koristno in te motivira pri učenju,

c) nekoliko škodljivo za učenčev uspeh,

d) zelo škodljivo in ga je treba zavračati.

15. Ko se pri učenju pojavijo kakšne težave:

a) prosim za pomoč sošolca ali sošolko,

b) me to sploh ne moti in jih rad-a sam-a odpravim,

c) me to spravi v slabo voljo in pogosto opustim učenje,

d) zgubim vso voljo do učenja.

16. Svoj uspeh pri učenju primerjam z uspehi svojih sošolcev/sošolk:

a) vedno in zelo rad-a,

b) včasih, a ne preveč rad-a,

c) zelo redko

d) to me sploh ne zanima.

17. Učitelji in starši pričakujejo od mene:

a) takšen uspeh, kakršnega tudi dosežem,

b) več od tega kar dosežem,

c) samo toliko da izdelam razred,

d) manj, kot lahko dosežem.

18. Ko se znajdem pred novo, do sedaj neznano nalogo:



a) zelo rad-a odkrivam nove načine reševanja,

b) se ne znajdem najbolje,

c) iščem pomoč pri učiteljih,

d) se izognem vsakemu naporu.

19. Denar in druge materialne nagrade:

a) me zelo spodbudijo k učenju,

b) niso pomembne kot spodbuda za učenje,

c) mi jih je neprijetno sprejemati,

d) me sploh ne spodbudijo.

20. Med prostim časom najraje počnem:

21. Kateri predmet ti je najboljši in zakaj?



KAZALO TABEL

Tabela 1: Spol gojenca

Tabela 2: Ali se rad učiš?

Tabela 3: Ali se učiš vsak dan sproti?

Tabela 4: Ali si pri učenju delaš zapiske?

Tabela 5: Ali staro snov ponavljaš tudi, če nimaš slabe ocene?

Tabela 6: Ali med učenjem večkrat premišljuješ o svojih osebnih problemih in

težavah?

Tabela 7: Ali si skušaš že med razlago pri pouku zapomniti čim večji del snovi?

Tabela 8: Te moti in ti zmanjšuje voljo do učenja, ko vidiš da so nekateri bolj

uspešni pri učenju?

Tabela 9: Učim se

Tabela 10: Katera od navedenih trditev najbolj označuje tvoj odnos do učenja?

Tabela 11: Ko imam kakšno mnenje ali predlog?

Tabela 12: Ali pri pouku rad sodeluješ?

Tabela 13: Mislim da so dobre ocene

Tabela 14: Menim, da je tekmovanje pri učenju

Tabela 15: Ko se pri učenju pojavijo kakšne težave

Tabela 16: Svoj uspeh pri učenju primerjam z uspehi svojih sošolcev

Tabela 17: Učitelji in starši pričakujejo od mene

Tabela 18: Ko se znajdem pred novo, do sedaj neznano nalogo

Tabela 19: Denar in druge materialne nagrade

Tabela 20: Med prostim časom najraje počnem

Tabela 21: Kateri predmet ti je najboljši in zakaj?

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Spol gojenca

Grafikon 2: Ali se rad učiš?

Grafikon 3: Ali se učiš vsak dan sproti?

Grafikon 4: Ali si pri učenju delaš zapiske?

Grafikon 5: Ali staro snov ponavljaš tudi, če nimaš slabe ocene?

Grafikon 6: Ali med učenjem večkrat premišljuješ o svojih osebnih problemih in

težavah?

Grafikon 7: Ali si skušaš že med razlago pri pouku zapomniti čim večji del snovi?

Grafikon 8: Te moti in ti zmanjšuje voljo do učenja, ko vidiš da so nekateri bolj

uspešni pri učenju?

Grafikon 9: Učim se

Grafikon 10: Katera od navedenih trditev najbolj označuje tvoj odnos do učenja?

Grafikon 11: Ko imam kakšno mnenje ali predlog

Grafikon 12: Ali pri pouku rad sodeluješ?

Grafikon 13: Mislim da so dobre ocene

Grafikon 14: Menim, da je tekmovanje pri učenju

Grafikon 15: Ko se pri učenju pojavijo kakšne težave



Grafikon 16: Svoj uspeh pri učenju primerjam z uspehi svojih sošolcev

Grafikon 17: Učitelji in starši pričakujejo od mene

Grafikon 19: Denar in druge materialne nagrade

Grafikon 20: Med prostim časom najraje počnem

Grafikon 21: Kateri predmet ti je najboljši in zakaj?

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikazuje hierarhijo potreb po Maslowu.

Slika 2: Prikazuje dejavnike zadovoljstva oziroma nezadovoljstva po

Herzbergu.



IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Karmen Stašuk vpisana na Fakulteto za organizacijske vede v študijskem letu 1999/2000 kot redna študentka izjavljam, da sem diplomsko delo z naslovom Motivacija za učenje – VIZ Frana Miličinskega Smlednik napisala samostojno s korektnim navajanjem virov ob pomoči mentorice prof. dr. Marije Ovsenik.

Datum: 20. 11. 2005 Podpis: Karmen Stašuk

MOTIVACIJA ZA UČENJE – VZGOJNI ZAVOD FRANA … · 2017. 11. 27. · Karmen Stašuk: Motivacija...

Documents

Transcript of MOTIVACIJA ZA UČENJE – VZGOJNI ZAVOD FRANA … · 2017. 11. 27. · Karmen Stašuk: Motivacija...