Pece Taleski, nevladina organizacija OHO °Mnogu e studenovo Manitoba

Koja e "pettatakolona#?

@enite i mediumite...

Za vidlivostana nevidlivite

IZBORI 2002IZBORI 2002

PRILOG

^ETVRTOK 55 SEPTEMVRI 22000022

MONITORING

Gra|anite se klu~nit`enabquduva~i na izboriteGra|anite se klu~nit`enabquduva~i na izborite

2 ^ETVRTOK 55 SEPTEMVRI 22000022

Izborite se to~na slika navoljata na makedonskite

glasa~i. Ova e jasen znak dekademokratijata vo Makedonijase podobruva, {to zboruva i zaidninata na mladite lu|e koipoka`aa zrelost, soop{tijav~era monitorite na Me|una-rodniot Republikanski Insti-tut, koi za vreme na izboriteimaa dvanaeset nabquduva~kiekipi od Albanija, Bosna iHercegovina, Bugarija, VelikaBritanija, Holandija i SAD vosite {est izborni edinici. Napres-konferencijata objavenaden po glasaweto, bea objavenipreliminarnite rezultati odnivniot monitoring i najavijadeka podetalni informacii }esoop{tat za okolu 45 dena.

IRI oceni deka izborniotproces pominal mirno, iakomonitorite so `alewe konsta-tiraat deka imalo javni inci-denti so nasilstvo, no ne veru-vaat deka tie vlijaele vrz iz-bornite rezultati. Visokiotodyiv na glasa~ite tie go pro-komentiraa kako glas za dover-ba za demokratskiot proces iizborite, i voedno ja pofalijaDIK poradi uspe{nite naporida gi obrazuva makedonskiteglasa~i vo vrska so noviot Za-kon za izbori, za koi potenci-raa deka bile dobro informi-rani. IRI smeta deka izbira~-kite odbori na glasa~kite mes-ta rabotele ve{to i bez kon-flikti, a bile i dobro obu~e-ni. Institutot gi pofali i os-tanatite me|unarodni nabqudu-va~i, doma{nite nepartiskitei partiski nabquduva~i koipridonele za dobriot tek na iz-borite. Tie naglasija deka ipokraj golemata revnost na ne-koi partiski monitori, sepak,tie pretstavuvale va`na kon-trola za fer izboren proces.

IRI naglasi deka policijatarabotela spored namerite, none poka`ala nesoodvetna poli-ciska aktivnost. Institutotzabele`al grupi na partiskiaktivisti pred pove}e glasa~kimesta, no ne videle zapla{uva-we na glasa~i, i dodadoa dekapolicijata i oficijalnitepretstavnici sepak mo`ele po-ve}e da go ras~istat prostorot

pred glasa~kite mesta. IRIkonstatirale i redica inci-denti so maltretirawe i fi-zi~ki napadi na anketarite zaizleznata anketa na IRI. Vosporedba so parlamentarniteizbori od 1998 godina, nabqudu-va~ite na IRI registriralepomalku primeri na grupnoglasawe i glasawe za drugi li-ca, {to za niv e se u{te prob-lem vo ruralnite sredini, no sozna~itelno podobruvawe od mi-natite parlementarni izbori.Pretstavnicite na IRI oceni-ja i deka so mali isklu~oci,glasa~kite spisoci izgledaleto~ni, a tie ne na{le golembroj glasa~i koi imale proble-mi. -Ne e dobra idejata da se pu-ka. Pukawata po izborite beaepizodni. Se nadevame na mirna

tranzicija. Toa e o~ekuvawetona lu|eto od Makedonija, re~eXorx Folsom, pretsedatelot naIRI.

Institutot gi soop{ti i re-zultatite od izleznata anketakoja ja sprovele na denot na iz-borite, 150 nau~no izbrani gla-sa~ki mesta vo site {est izbor-ni edinici, a pri koja se anke-tirani nad 8.590 glasa~i. Spo-red nea, koalicijata �Za Make-donija zaedno° ima ubedlivovodstvo pred vladea~kataVMRO-DPMNE-LP, a me|u et-ni~kite albanski partii, novo-osnovanata Demokratska unijaza integracija vodi pred DPA iPDP. Anketata sodr`i podato-ci samo za partiite koi dobilenajmalku 2 otsto na dr`avno ni-vo.

Istra`uvaweto poka`uva de-ka Koalicijata "Za" osvoila40,.2 otsto ; VMRO-DPMNE iLP 23,5 otsto ; DUI -11,9; aDPA 4,7 otsto od glasovite. Nakrajot na listata se Demokrat-ska alternativa so 2, 5 otsto iPDP so 2,3 otsto. Najgolembroj glasovi " Za" dobila vo pr-vata izborna edinica, VMRO-DPMNE vo trojkata, a DUI vo{estkata. Ubedlivo najgolembroj od glasa~ite smetaat dekatop-prioritet na novata Vladatreba da bide mirot i stabil-nosta, potoa ekonomskiot raz-voj, a duri potoa implementaci-ja na Ramkovniot dogovor.Pogo-lem broj `eni od ma`i glasaleza Koalicijata "Za", {to ne eslu~aj so koalicijata VMRO-DPMNE i LP, kade brojot na

ma`ite i `eni glasa~i e prib-li`no ist. Za DUI glasot godale pogolem broj ma`i, a istae situacijata i so partijata naXaferi kako i vo PDP. Pogo-lem broj glasovi �Za° osvoilevo urbanite sredini, dodeka zaDUI glasale pove}e vo rural-nite sredini. Brojot na glaso-vite dadeni za VMRO-DPMNEe skoro ist i vo urbanite i voruralnite oblasti. Duri 51 ot-sto od glasa~ite se izjasniledeka otsekoga{ glasaat za ista-ta partija, 17 otsto odlu~ile nadenot na izborite da go dadatsvojot glas za odredena opcija,15 otsto velat deka za odredenapartija se odlu~ile pred pove-}e od tri meseci, a 6 otsto odniv go donele sudot vo periodod eden do tri meseci.

Koalicijata na nevladini organizacii"Gra|ani za gra|anite" vo sorabotka

so Sojuz na organizacii na `eni naRepublika Makedonija, i me|unarodnitenabquduva~i od Paktot za stabilnost -Gender Task Force, kosovskata akcija zacivilni inicijativi "KACI" i Sojuzotna germanskite sindikati, zaedni~kisprovedoa aktivnosti za nabquduvawe naParlamentarnite izbori 2002.

Monitoringot na izborite se sprovedena celata teritorija na Makedonija i naizbira~kite mesta se pojavija 700nabquduva~i.

Generalnata ocenka e: izborite pomi-naa vo mirna i fer atmosfera. I pokrajodreden broj nepravilnosti i incidentikoi gi zabele`avme, mo`e da se ka`e dekase rabote{e za izbori koi se sprovedenispored najvisokite demokratski standar-di.

Visokiot odziv (nad 70%) na gra|anite,kako i visokiot stepen na motiviranost izainteresiranost za ovie izbori poka`uvadeka Republika Makedonija i nejzinitegra|ani imaat nesomneni vnatre{nidemokratski kapaciteti. Gra|anite jadoka`aa i ja potvrdija kone~nata opredel-ba za demokratija. Slobodnite izboripretstavuvaat golem ~ekor kon evropskaintegracija na Makedonija.

Gra|anskata inicijativa poka`a visokstepen na anga`iranost i serioznost, kakoi zrelost da ja prezeme ulogata koja voop{testvoto mu pripa|a i se nadevamedeka i vo idnina }e prodol`i so u{tepogolema serioznost i natamu da dejstvuvakako korektor, naso~uva~ i artikulatorna interesite na gra|anite.

IncidentiGlasa~kite mesta bea navremeno

otvoreni i glasaweto navremeno zapo~navo pove}eto od 2973 izbira~ki mesta voRM bez pogolemi problemi i zastoi.

Za `al, bea zabele`ani i odredenineregularnosti, no toa bea izoliraniincidenti {to za sre}a ne uspeaja poseri-ozno da go naru{at izborniot proces. Ipokraj op{tite pozitivni komentari izabele{ki mora da obratime vnimanie i

na pogolem broj nepravilnosti za damo`at vo idnina da se prezemat merki zapreventivno dejstvuvawe i nivno anuli-rawe.

Najgolemiot incident se slu~i vo s.Le{ok. Upotreba na ogneno oru`je ezabele`ano i vo Studeni~ani kade votepa~ka e ranet eden partiski aktivist.Demonstracija i upotreba na oru`je ezabele`ana i na pove}e drugi mesta od koimora da se spomene i naglasi onoj vou~ili{teto Vlado Tasevski, vo centarotna Skopje, kade se zabele`ani pove}e licavooru`eni so ogneno oru`je.

Na{ite nabquduva~i bea svedoci nanastanite vo Studeni~ani, s. Vrhovica,kade {to be{e so ogneno oru`jebe{epovreden ~len na izbira~kiot odbor.

Zapla{uvawe

Vo popladnevnite ~asovi na pove}eizbira~ki mesta vo okolnite sela naGostivar vooru`eni grupi im se zakanu-vale na ~lenovite na izbira~kite odborideka }e gi ubijat, i niv i nivnite semejst-va dokolku ne im dozvolat da vnesat barempo 200 liv~iwa.

Pri eden takov nastan vo s. Topolicapretsedatelot na izbira~kiot odbor dalostavka i go napu{til glasaweto koeprodol`ilo po eden ~as pod rakovodstvona zamenikot.

Od okolinata na Gostivar dobivmeinformacii za polnewe kutii i nasilnovmetnuvawe na liv~iwa. Brojot ikoli~inata na vmetnatite liv~iwa ne vli-jaela vo zna~itelna golemina nakone~nite rezultati. Ne bevme vomo`nost da gi potvrdime preku direktnou~estvo na nekoj od na{ite nabquduva~iod toj region.

Osobeno izrazeno be{e zapla{uvaweto,potkupuvaweto i agitiraweto kaj romsko-to naselenie vo [uto Orizari, no i voKo~ani kade nepoznato lice na Romiteglasa~i im nudelo po 500MKD za da dojdatda glasaat.

Dobivme nekolku informacii zazabele`ani slu~ai na takanare~eniot"Bugarski voz" Registriravme i slu~ai nagrupno glasawe, na nesoodvetno postaveniparavani za glasawe, zloupotreba namobilnite telefoni na izbira~kitemesta, izborniot molk be{e prekr{enskoro na celata teritorija na dr`avava, aima{e problemi i so izbira~kite spiso-ci, zaradi promenite na lokaciiite naodredeni izbira~ki mesta.

Koalicijata "Za Makedonija zaedno"e vo vodstvo vo odnos na koalicija-

ta VMRO-DPMNE I LP. Ova gopoka`uvaat kone~nite rezultati odparalelnata obrabotka na podatocitevo ~etiri izborni edinici naGra|anskata asocijacija MOST, {to edel od PVT programata so koja beaopfateni vkupno 116.282 glasovi od{est izborni edinici. Spored MOST,koalicijata �Za°, vo vtorata izbornaedinica osvoila 42,12 otsto od glaso-vite, za razlika od VMRO-DPMNE ILP koi dobile samo 18,97. Za DUIglasale 8,29 otsto od glasa~ite, a zaNDP i DPA 5,49 i 5,36 otsto. Vo tro-jkata za koalicijata Za glasale 80,26otsto glasa~i, dodeka za VMRO-LP34,83, dodeka vo ~etvorkata Za imaat51,12, a VMRO-DPMNE 36,49 procenti.Vo petkata pak, Za osvoile 45,80 otsto,a za DPMNE-LP glasale 30.09 otstoglasa~i. DUI vo ovaa izborna edinicaimaat 8,50 otsto.

Ova se prvite izbori po osamostoju-vaweto na Republika Makedonija koipominaa vo mirna, fer i demokratska

atmosfera", istaknuvaat pret-stavnicite na "MOST", koja po povod~etvrtite parlamentarni izbori vozemjava organizira{e doma{nonabquduvawe. MOST soop{ti deka votekot na izborniot proces, gra|anitepostojano se javuvale na besplatnatatelefonska linija, prenesuvaj}i ginivnite zabele{ki i reagirawa naizborniot proces. Najkarakteristi~nibile javuvawata od gra|anite ~iiimiwa gi nemalo vo izvodot odIzbira~kiot spisok, a najmnogu poviciimalo od Skopje i od Gostivar. Spored"MOST, gra|anite reagirale i naprekr{uvaweto na izborniot molk,osobeno na lepeweto posteri vo raniteutrinski ~asovi, rasfrlaweto letociso navredliva i propagandna sodr`ina,no i agitacija na pove}e glasa~kimesta.

"MOST" registrirala prisustvo nadoma{ni nabquduva~i na terenot, koise pretstavuvale deka se od ovaa

gra|anska asocijacija, iako nemaleovlastuvawe od DIK kako nejzininabquduva~i. Ovaa pojava bilazabele`ana vo tretata izborna edini-ca, no i vo Prilep.

Incidentite koi se registrirani od"MOST" naj~esto se odnesuvaat natehni~ki problemi so izborniotmaterijal, pomali prekr{uvawa naizborniot proces, nekolku slu~ai na

kr{ewe na principot eden ~ovek-edenglas, agitacija pred izbira~kite mesta,kako i nosewe partiski maici vo iokolu glasa~kite mesta. Incidenti seregistrirani vo gostivarsko, skop-skite naselbi Kisela Voda i [utoOrizari, op{tinite Vrutok, Kosel,Studeni~ani i Bitola. Najgolem inci-dent aktivistite na "MOST"zabele`ale vo tetovskoto selo Le{okkade glasaweto bilo prekinato, otkakovooru`eni lica ja ukrale glasa~katakutija.

Vo DIK, kako {to be{e re~eno, bileakreditirani 2.872 nabquduva~i na"MOST" koi bile prisutni na pove}eod polovinata izbira~ki mesta votekot na celoto glasawe, no i potoa, zavreme na broeweto na glasovite.

Nabquduva~ite na ovaa gra|anskaasocijacija bile vo stati~ni timovi podvajca, a kontrola na regionite vr{elemobilni timovi. Ovie izbori, sporedMOST, se razlikuvaat od drugite pobrojot na nabquduva~ite koi bileakreditirani, so {to izborniot pro-ces stana transparenten i gra|aniteprvpat vo Republika Makedonijastanaa ne samo aktivni glasa~i, tuku iaktivni nabquduva~i na izborite.

Paralelna obrabotka na izbornite podatoci

MOST ja potvrdi pobedata na koalicijata "Za#

Izborite bea fer idemokratski, smetaat voGra|anskata asocijacija

MOST

Me|unarodniot republikanski institut dade odli~ni oceni za tekot na glasaweto

Izborite ja odrazija voljatana makedonskite glasa~i

Koalicijata "Gra|ani za gra|anite" gi nabquduva{e izborite

Demokratski izbori, no so incidenti

^ETVRTOK 55 SEPTEMVRI 22000022 3

Zo{to se pojavi In-fo centarot na Nev-ladinite organiza-

cii i koja e negova uloga?Koga se izbori vo pra-

{awe za uspe{no promo-virawe na aktivnostitena nevladinite organiza-cii se nametna potrebataza zaedni~ko dejstvuva-we, se razbira onolkukolku {to mo`e, vrz os-nova na ona {to go rabo-tat NVO organizacii-te.Najbezbolen i najed-nostaven na~in be{e kre-irawe na centarot koj oddruga strana }e bide i ka-ko servis za davawe na us-lugi za odnosi so javnost.Mo`e da se ka`e dekakreiravme prostor, mestoza sredbi na site oniekoi {to se vo ovaa rabo-ta, kade {to mo`at da serazmenuvaat informa-cii, a seto toa sekako ime dostapno i na novinari-te, i mislam deka seto ovauspe{no funkcionira.

Da pozboruvame malkuza Info centarot i tran-sparentnosta vo rabota-ta, za onie koi velat dekaNVO sektorot se �petto-kolona{i°, deka ne smeatda se pojavat vo javnostaso konkretni brojki zanivniot buxet, dekastranskite donacii sepregolemi za da mo`atnevladinite organizaciivo Makedonija da odlu~u-vaat samostojno. Kolkunavistina NVO organiza-ciite imaat pri~ina dakrijat del od svoite ak-tivnosti i buxeti?

Na edna od pres konfe-renciite OHO i ostana-tite nevladini organiza-cii javno go ka`aa buxe-tot so koj{to raspolaga-at, kako i potekloto naparite.Brojkite mo`atda se proverat i nie na-vistina nemame {to dakrieme. Sekako deka nemo`am da zboruvam voime na site nevladini or-ganizacii, no, za ilustra-cija }e go zemam delot kojbe{e najeksponiran vojavnosta, promovirawetona prira~nikot na OHOza glasa~i i kandidati zapratenici �Kako najles-no da ja upropastite sops-tvenata dr`ava (politi~-ka proza za povtoruva~i,ama mnogu uporni)° ~ieizleguvawe i promovira-we e finansirano od na{buxet, a za popolnuvawena buxetot na OHO pri-donesoa site onie koi iz-dvoija pedesetina denarii go kupija prira~nikot.Kako {to te~e{e pro-da`bata na prira~nikottaka i nie gi finansirav-me drugite na{i aktiv-nosti. I koncertot {tose odr`a po povod zapo~-nuvaweto na akcijata �Azo{to da mol~ime?° e fi-nansiran od proda`batana prira~nikot.

Kolku ste samostojnivo donesuvaweto na odlu-kite. Dali pri odlu~uva-weto mora da kalkulira-te za da se dodvorite ne-komu?

Povtorno ne mo`am dazboruvam vo ime na NVOsektorot, tuku vo ime naOHO. Site na{i aktiv-nosti zavisat od dve rabo-ti: na{ata kreativnost ientuzijazam i na{iot duh.Ubavo e ~uvstvoto da za-

visi{ od tie dve raboti. Kolku ste zadovolni od

dosega{nite predizborniaktivnosti i zo{to pro-javivte zasilena aktiv-nost tokmu sega. Tokmu iod tamu trgnaa obvinuva-wata na Vladata na smet-ka na NVO sektorot dekasite vie stotina nevla-dini organizacii ste vofunkcija na opozicijatai urivaweto na sega{natavlast. Kolku ima vistinavo toa?

Jas li~no bi mo`el dabidam zadovolen od dose-ga{nite aktivnosti, nosepak ostavam mediumiteda procenat za na{iotdosega{en anga`man...

Zo{to tokmu sega so za-sileni aktivnosti?U{temnogu raboti treba da od-rabotime za da stanemedr`ava. Nie po na{atavokacija ne sme od druga-ta strana na politikata,ne vletuvame vo onie vul-garni predizborni vetu-vawa.Me|utoa od drugastrana znaeme deka smedefinirani so na{itehabitusi, deka n¢ intere-sira politika vo organi-ziraweto na na{ite `i-voti i najverojatno odtaa strana e i na{iot mo-tiv da vlezeme vo celatarabota...I pak da ka`amdeka se pla{am deka emnogu studeno vo Mani-toba.

Voop{to nevladiniotsektor e edno {arenodru{tvo, ima sekakviprofili, sekakov tip naorganizacii najrazli~nokoncipirani i ne bi sa-kal da navleguvam vo niv-nite raboti. Mo`am dazboruvam samo za OHO...Nie kako organizacijapostoime pet godini i vo-dime eden drug proekt na-menet za reformi vo os-novnoto obrazovanie,

proekt koj se vika �Ne-mame rezervna planeta°preku koj razvivame pove-}e metodologii za rabotaso deca. Postojan partnerve}e pet godini ni e Vla-data na Republika Make-donija preku Ministers-tvoto za obrazovanie ka-ko i Ministerstvoto zaza{tita na `ivotna sre-dina i prostorno plani-rawe. Taka {to ne znamvrz osnova na {to nie bibile opozicija vo odnosna Vladata...

Bidej}i e vreme pre-dizborno postojat raz-li~ni gledawa na na{iteaktivnosti, me|utoa nie

sme re{eni da gi promo-virame na{ite stavovi ivrednosti. Na{eto anga-`irawe ne e ni{to novoi nie i minatata godinaorganiziravme trkaleznimasi so u~estvo i na pozi-cijata i na opozicijata,na koi bea u~esnici ipretstavnicite na mediu-mite i toga{ gi najavu-vavme na{ite pretstojniaktivnosti. No, verojat-no koga se izbori vo pra-{awe mora{ da se naja-vi{ neposredno pred iz-bori.

Dali aktivnostite naOHO }e prodol`at i ot-kako }e bide izglasan no-

viot parlament, dali }ebidat kontrolirani i no-vite izbranici na naro-dot?

Da bideme na~isto, nieu{te dolgo nema da imamesre}a so na{ite politi-~ari. Od druga stranagledaj}i gi kandidatitene mo`e da se o~ekuvaonie koi bile problemnaedna{ da stanat re{e-nie.

Taka {to taa iluzijatreba da prestane, i netreba da se nadevame i daveruvame do kraj na �niv-nite dobri nameri° da neusre}at. I vo toj kon-tekst nie morame da zas-

taneme vo odbrana i za{-tita na svoite interesi ivo odbrana na promovira-we na na{ite gledawa ka-ko bi trebalo sami da sigo organizirame `ivo-tot. Treba da se zgolemionoj prostor vo koj{topolitikata ne treba davleze. I tuka e smislatana ona {to go rabotime.Da, sekako deka prodol-`uvame i po izborite.Nie postoime pet godini,i vo poslednite tri godi-ni rabotime pove}e nad-vor od Makedonija, imamekancelarii vo pove}ezemji. Imame ambicioznaprograma, i vo plan se ne-kolku proekti.

Zo{to Makedonija nesmee da gi izgubi ovie iz-bori?

Naslovot na javnitenastapi niz Makedonija{to gi organizira OHOna tema �Zo{to Makedo-nija ne smee da gi izgubiovie izbori°, pove}e e oddramatur{ki pri~ini, nood druga strana zemaj}ipredvid {to ni se slu~u-va ni ka`uva deka sme bi-le vo pravo {to sme sta-vile taka dramati~ennaslov. Moram da ka`amdeka odzivot na gra|anitena na{ite tribini e go-lem, kade i da odime sali-te se prepolni.Idejata nibe{e da se promoviramena malku poinakov na~inpreku mediumite i so ne-posreden kontakt, osobe-no vo vnatre{nosta kade{to malku raboti se slu-~uvaat.

Ne samo nie da gi izne-seme na{ite stavovi, tu-ku da slu{neme {to mis-lat gra|anite na Makedo-nija. Zo{to Makedonijane smee da gi izgubi ovieizbori? Se raboti za sce-nario koe ne e po`elno zanikogo. Nas ni e potreb-na Vlada koja }e ima legi-timitet da se spravi soproblemite koi ne o~eku-vaat. Periodot po izbo-rite sigurno nema da bidelesen nitu za nas gra|ani-te nitu pak za onie koi }eimaat doblest i odgovor-nost da vlezat vo vladatavo naredniot period. Vo-op{to koj i da pobedi mo-ra da go ima legitimite-tot, a od na{a strana ve-tuvam deka nie na novoiz-branite vedna{ }e im za-gor~ime `ivotot so toa{to }e postavime pra{a-wa za problemi za koi tiemo`ebi ne sakaat daslu{nat.

Intervju Pece Taleski, nevladina organizacija OHO, za transparentnosta vo rabotata na NVO, za �pettokolona{tvo°

MARIJA KUKA

Mnogu e studeno vo ManitobaNa{ite aktivnosti zavisat od kreativnosta i entuzijazmot,,

,,Da bideme na~isto, nie

u{te dolgo nema daimame sre}a so na{itepoliti~ari. Od druga

strana gledaj}i gi kan-didatite ne mo`e da seo~ekuva onie koi bileproblem naedna{ da

stanat re{enie

,,

,,Nevladinite organi-zacii javno go ka`aa

buxetot so koj{to ras-polagaat, kako i potek-

loto na parite, brojkite mo`at da se

proverat i nie navistina nemame

{to da krieme

Ednostavno, po 15 septemvri }e se slu~i 16 septem-vri. Stanislav Flem e avtor na knigata so naslov�Sudniot den°. Imeno vo nea se raska`uva kako

Sovetot na mudreci se sostanuva i veli deka svetot }epropadne na odreden den i toa im go soop{tuvaat na `i-telite na nivnata dr`ava. @itelite razo~arani se odda-vaat na najrazli~ni poroci, se gubi sekakva etika ismisla, nema pravila, site go ~ekaat Sudniot den. @ive-at razvratno odredeno vreme no potoa se izmoreni i pos-lednite nedela dena ne pravat ni{to zatoa {to s¢ stori-le, se ispotepale, ispokrale, i sli~no...sedele mirni is-

~ekuvaj}i go Denot. Denot do{ol, arno ama, ni{to ne seslu~ilo. @ivotot prodol`uva.

Se nadevam deka ova e dobra alegorija za na{ite poli-ti~ari i ova {to go pravat vo momentot. Zna~i, po 15septemvri }e se slu~i 16 septemvri. Po 16 septemvri `i-votot prodol`uva ponatamu. Taka {to koj i da dojde navlast `ivotot te~e ponatamu. Me|utoa onie koi imaatraznorazni nameri, raznorazni prikazni, raznorazniscenarija, mislam deka ova {to go pravime vo momentote edna dobra opomena, opomena deka takvi raboti pove}ene vrvat....

DEN D

[to na 15 septemvri i potoa ?

Predizvikot za objektivnost,nepristrasnost i balans vonovinar-stvoto e ne{to so koe

novinarite se soo~uvaat sekojdnevno,no ne postoi pogolem test za profe-sionalnosta, otkolku onoj {to se na-metnuva za vreme na `estoki poli-ti~ki izbori.

Zdru`enieto na novinarite na Ma-kedonija sakaj}i da im pomogne na no-

vinarite vo sledeweto na ovoj `es-tok politi~ki proces i novinarskipredizvik, go publikuva{e Prira~-nikot za pokrivawe na izbori.

Prira~nikot e podgotven vo sora-botka so Me|unarodnata federacijana novinari, a so poddr{ka od Fonda-cijata Institut Otvoreno op{te-stvo Makedonija i Irex ProMediaMacedonia. Vo nego se prezentiranipravci za rabota na novinarite, koivo nikoj slu~aj ne treba da se smetaatkako tutorstvo, tuku kako olesnuva-

we na nivnata rabota. Ovie pravci seme|unarodno op{to prifateni. Me-|udrugoto navedeni se i slednive pra-va na novinarite za vreme na izbori-te:

-Novinarite imaat pravo da odbi-jat zada~a {to ja smetaat za premnoguopasna. Toa e nivno pravo koe mo`at~esto da go koristat. Dokolku po~natda se ~uvstvuvaat neprijatno ili si-tuacijata odnenade` izleze od kon-trola, mo`e da se vratat nazad.Ne mo-`at da bidat otpu{teni za odbivawe

zada~a {to go stava nivniot `ivot narizik.Novinarite ne treba da se dvo-umat da re~at �ne� i za toa ne treba dase ~uvstvuvaat vinovni.

Za da gi izbegnat problemite neop-hodno e i novinarite da se zapoznaatso svoite prava. Korisno e da gi poz-navaat regulativite {to se odnesuva-at na mesta kade {to e nemirno i daznaat koi oblasti se pogodeni. Ovaznaewe ovozmo`uva da mu se sprotiv-stavat na pripadnik na bezbednosni-te sili koj im ka`uva deka ne smeatda pravat fotografii ili koj im na-reduva da ja napu{tat oblasta duri ikoga imaat pravo da ostanat. Novina-rite mora da zapametat deka eden ne-odgovoren ~in mo`e ne samo da gi sta-vi vo opasnost, tuku da ima reperku-sii i vrz drugite kolegi.

Pokraj s¢, po`elno e novinarot dainformira nekoj od negovata redak-cija, negoviot dom ili Zdru`enietona novinarite, za toa kade se vo koe

bilo vreme. Na krajot od Prira~ni-kot se dadeni pova`ni kontakt tele-foni koi bi mo`ele da im koristatna novinarite.

Zdru`enieto na novinarite na Ma-kedonija za vreme na izborite }e impru`a celodnevna logisti~ka pod-dr{ka na novinarite, kako vo sedi{-teto na Zdru`enieto vo Skopje, takai vo {estte Regionalni centri nizMakedonija: Tetovo, Ohrid, Bitola,Strumica, [tip i Kumanovo. Pokrajmo`nosta za koristewe na tehnikata,novinarite }e mo`at da dobijat ipravna za{tita dokolku se uka`epotreba za toa, no i da dostavat pret-stavka do Sovetot na ~esta na ZNM,vo slu~aj novinar da vr{i agitacijaili na bilo kakov na~in da go kr{iKodeksot na novinarite na Makedo-nija.

(Proekt menaxer vo Zdru`enietona novinarite na Makedonija)

^lenovite na Gra|anska-ta asocijacija MOSTse aktivno prisutni na

ovie parlamentarni izbori,vr{ej}i go spored niv,#neophodniot doma{en moni-toring. #Ova e navistinaspecifi~en period, pominatogodi{nata kriza, veliMakedonka Trajkovska, odgov-orna za odnosi so javnosta,potenciraj}i go najzna~ajniotfakt deka doma{ni nabqudu-va~i se gra|anite, bidej}iizborite se za niv, a ne zapoliti~kite partii.

�]e postavime nabqudu-va~i na skoro polovina odizbira~kite mesta voMakedonija, pritoa vodej}ismetka za starosta, etni~katai polovata pripadnost nagra|anite podr`uvaj}i gi vonivnata `elba da dadat svojpridones vo sproveduvawetona fer i demokratskiizbori#, naglasuva taa .

MOST go nabquduva ipo~ituvaweto na Kodeksot zaslobodni i fer izbori podkoj go stavija svojot potpis29 partii, trgnuvaj}i tokmuod negovata Preambula vokoja se veli deka slobodnitei fer izbori se kamen temel-nik na demokratijata, apo~ituvaweto na ovoj doku-ment go smetaat zaisklu~itelno va`en voprestojnite izbori. Prviteposeriozni ~ekori vo razvi-vaweto na idejata zadoma{en monitoring, MOSTgi napravi na Lokalniteizbori vo 2002 godina, no poddrugo ime, za vo april godi-nava da ja zapo~ne kampawata#Doma{no nabquduvawe na

parlamentarnite izbori 2002#. Preku svoite 14 regional-ni kancelarii niz zemjava idve vo Skopje, vo periodot od15 - ti do 21 ti avgust, beasledeni i predizbornitekampawi na partiite koi gopotpi{aa Kodeksot, pri {tose prosledija pove}e od 45mitinzi na partiite i drugipartiski aktivnosti, pri{to e donesena generalnaocenka deka prekr{uvawetona Kodeksot bilo prisutnovo predizbornata kampawa.#Predizbornite aktivnostibea dobro organizirani, ajavniot red go obezbeduvaapartiskite slu`bi i polici-jata. Vo nekolku slu~ai par-tiite sorabotuvaa me|u sebeza da ne dojde so preklopu-vawe na mitinzite, {todoprinese da se izbegnatincidentite pome|u par-tiskite simpatizeri. MOSTova go smeta kako pozitiven~ekor#, potencira Sne`ana\or|evska, direktor na kam-pawata . Organizaciskipartneri na MOST vo ovaakampawa se 35 nevladiniorganizacii, a finansiskikampawata dosega epoddr`ana od Nacionalniotdemokratski institut -NDI ,Kanadskata ambasada voMakedonija, Me|unarodnataorganizacija za migracija -IOM, fondacijataVestminister i ambasadatana Kralstvoto Norve{ka. Vosogleduvawata na nabqudu-va~ite od MOST stoizabele`ano deka#politi~kiot re~nik koj eupotrebuvan na mitinzite,sodr`el navredi i obvineni-ja, iako partiite se obvrzaadeka nema da objavuvaat ilida iska`uvaat obvinenija sonavredliva ili provokativ-

na sodr`ina za druga partija,kandidat ili li~nost, no toasepak ne go ispo~ituvaa vonivnite nastapi predgra|anite#. Vo svoeto neo-damne{no soop{tenie dojavnosta, MOST navede dekanajgolemite prekr{uvawa odpartiite na Kodeksot seodnesuvaat na lepeweto ipreklopuvaweto na pos-terite i izbornite materi-jali, a e zabele`ano dekapogolem broj na op{tinitenemaat doneseno odluka zaopredeluvawe na mesta kadetreba da se istaknuvaat pos-teri. Isto taka, regional-nite koordinatori potvrdi-ja nekoi od incidentiteobjaveni vo mediumite,zabele`uvaj}i i dekakr{eweto na izlozite,ispi{uvaweto na grafiti,pukawata se izolirani inci-denti so napomena deka ne edoka`ano dali istite seorganizirani od strana napartiite.#Ova ne zna~i dekajavnosta ne treba da bidezagri`ena, stoi vo edno od

soop{tenijata na MOST,osobeno {to incidentite seslu~uvaat vo predizborenperiod i {to lesno mo`e dase interpretiraat kako inci-denti so politi~ka pozadi-na#.

Makedonka Trajkovskanapomenuva deka site zemji naporane{na Jugoslavija i onievo regionot imaat kon-tinuiran doma{en monitor-ing. Tie organizaciifunkcioniraat kako mre`ina pove}e nevladini organi-zacii i se aktivni vo tekot nacelata godina, a ne samo zaizborite.

#Vreme be{e i voMakedonija da se formiraorganizacija koja }e staneprepoznatliva po doma{notonabquduvawe kako svojaspecifika, poradi {togra|anite }e i veruvaat .Pritoa treba da se vnimava nastru~nosta na lu|eto koi gorabotat ova. Vo krajna linija,nie gi pretstavuvamegra|anite i mnogu ni e va`nonivnoto mislewe. Re~isi site

40 koordinatori, asistenti iaktivisti koi se vklu~eni vokampawata na MOST, imaatprethodno iskustvo sodoma{niot monitoring naizborite. Organizaciitekade se smesteni regional-nite kancelarii na MOST zaLokalnite izbori 2000 , beadel od koalicijata kojavr{e{e monitoring. Tiedobija prakti~no iskustvo idenes samo go nadopolnuvaatsvoeto znaewe.

Dosega ne sme po~ustvuvalepritisoci na svojata rabota,veli taa isko mnogumina goo~ekuvaat toa, no postojatpozitivni i negativni sug-estii za na{ata rabota i toaod site regionalni kance-larii koi ne se malku#.

Glavnata razlika me|u

MOST i stranskite organi-zacii koi vr{at monitoringse sekako gra|anite, kakodvi`e~ka sila na sitepromeni i akcii.#Nam ni tre-baat gra|anite, bidej}i tie seklu~niot element vodoma{noto nabquduvawe. Tieod pasivni glasa~i koi im sepotrebni na politi~kite par-tii za vreme na izborite, segastanuvaat aktivni nabqudu-va~i.

Toa politi~kite partii trebada go po~ituvaat. Aktivistite naMOST pretstavuvaat eden vidlogistika i organizatori nacelata ovaa akcija.a gra|anite nipoka`aa deka ni veruvaat, pri-javuvaj}i se ogromen broj zadoma{ni nabquduva~i naizborite bez nikakov nadomestok-potencira Trajkovska.

Gra|anite se klu~nitenabquduva~i na izborite

4 ^ETVRTOK 55 SEPTEMVRI 22000022

KATERINA BOGOEVA

]e postavimenabquduva~i na

skoro polovina odizbira~kite mesta

vo Makedonija

Gra|anskata asocijacija MOST vr{i doma{en monitoring

Novinarite imaatpravo da odbijatrizi~na zada~a

ZNM publikuva{e Prira~nik za sledewe na izborite

VIKTORIO JAKOVLESKI

^ETVRTOK 55 SEPTEMVRI 22000022 5

Ako umetnosta gi pravine{tata vidlivi, toga{

mediumite (osobeno televiz-ijata i Internet) se tie koiiluzijata ja pretvoraat vorealnost. Do skoro, na mediu-mite se gleda{e glavno odperspektivata na ogledalokoe odblisku ni gi otslikuvasvetot i `ivotot {to n¡opkru`uvaat, a sega, vo ovojperiod popularno nare~entranzicija, koga sme soo~eniso nivnata ekspanzija, kakokvalitativna taka i kvanti-tativna, koja, pak, se tolkuvai kako demokratizacija vosferata na informiraweto,se pove}e se dobli`uvame dostavot deka tie ne se ni{todrugo osven proizveduva~i naimixi i ulogi koi se ideo-lo{ki strukturirani. Ipove}e od toa. Osoznavamedeka prikaznata za krajot naideologiite e samo u{te ednanova ideologija ili u{tepokonkretno, deka: �ne postoin e i d e o l o g i z i r a n a ,apoliti~na i neutralna pro-dukcija i diseminacija nai n f o r m a c i i t e .Komunikacijata ne samo {togi reflektira najsilnitepoliti~ki i ekonomski pro-tivre~nosti na zaednicata,tuku taa i gi reproducira.�Zatoa i ne slu~ajno se smetadeka onoj koj gi ima infor-maciite ima i mo} da vladeeso drugite lu|e, da manip-ulira, da sozdava virtuelnarealnost.

Najdobra potvrda zavakvite tvrdewa se `enitei nivnoto prisustvo vomediumite. Na~inot nakoj se tie portretirani enaj~esto kontradiktoren,seksisti~ki i vo soglas-nost so dlaboko vkorene-tiot patrijarhalizam nama~o ideologijata sokoja se opkru`eni. Taka,`enite vo eden istmedium, ednovremeno sepretstaveni, i kakomajki, i kako soprugi, ikako doma}inki, i kakobludnici, i kako `eniso svoja profesija.Tie ednostavno sesuper dami koi bi giposakal sekoj ma`,zatoa {to, zgora nase, tie se iisklu~itelno mladi,neguvani i fatalniubavici.

Aktivistkite nahrvatskata `enskagrupa - BidiAktivna, BidiE m a n c i p i r a n a(Ba.Be.), voramkite naistra`uvawetoposveteno na`enite i mediu-mite, sprovedenovo 1997 godina sopoddr{ka nakanadskata orga-n i z a c i j aN a t i o n a lWatch onImages ofWomen inMedia, koja vo1995 godinasprovede sli~noistra`uvawe vo 71 dr`ava,dojdoa do soznanie deka`enite vo mediumite se pret-staveni isklu~ivo stereotip-no i so minimalen interes zaona {to tie go rabotat, za ona{to gi interesira, za ona{to go znaat.

A, stereotipite ne zna~atni{to drugo tuku ukinuvawena razli~nosta, individu-lanosta, unikatnosta. �Celaedna odbrana grupa se sveduva

na mal broj osobini i so toataa stanuva inferiorna,transparentna i negativnovrednuvana vo odnos na druga-ta grupa koja misli deka goposeduva pravoto da vrednu-va�. (@enite i mediumite,1997).

Vakov zaklu~ok, sosemaspokojno i bez dvoumewe,mo`e da se izvle~e i odnajpovr{nata analiza nasodr`inite objaveni vo medi-umite, vo Makedonija, voposlednite nekolku godini.Iako, brojot na `enite - nov-inarki od godina vo godina ese pogolem, sepak, nivnotovlijanie vrz generalnata ure-duva~ka politika na mediu-mite e isklu~itelno mala, anekade i minimalna.

V i s o k i t e

rakovodni poziciikoi ednovremeno zna~at imo}, se u{te se rezerviraniza nivnite ma{ki kolegi, vrzkoi tie nemaat nikakvo (ilisosema nezabele`livo) vli-janie osobeno koga stanuvazbor za polovata senzibi-lizacija na sodr`inite vomediumite. Taka, me|u vkupno14 direktori, glavni i odgov-orni urednici i nivnizamenici, vo ~etiri vlijatel-

ni dnevni vesnici voMakedonija, samo edna e `enai toa na funkcijata zamenikna glavniot urednik. Zatoa,se ~ini e sosema razbirlivo{to vo pe~atot redovno }e jasretnete rubrikata - @ena,ispolneta samo so recepti,soveti za doma}instvoto i serazbira, neizbe`nite infor-macii za modata i zakozmetikata, kako i,zadol`itelnoto objavuvawefotografii na razgoleni,seksipilni i zavodlivi `eni,na prvite, srednite iliposlednite stranici na ves-nicite. I ne samo toa. Vopoliti~kite nedelnici }epro~itate i tekstovi na tema�{to se toa lesni `enski�, so�ma{ki� odgovori od tipot:�Ja zema{, pa ja frla{� ili�Lesnite `eni se poevtini

o d

kurvite. Za skapa pija~kaodat so tebe kaj }e posaka{�ili duri � Taa e devojka kojanema problem vo izborot nama`. Koja ne sakame da jaimame za sopruga. Taa mo`eda ima golemo srce, no malmozok�. A, ima i �analiti~ni�tekstovi za, na primer,op{testvoto i modata, koipo~nuvaat i zavr{uvaat so

isklu~itelno slikovita ikoloritna konstatacija naeden makedonski TV-voditeldeka �`ivotot e kako `enskiga}i: tesen, kratok i poneko-ga{ krvav�, no i so dilemata:dali minimalizmot vooblekuvaweto e maksimal-isti~ki �politi~ki� stav nanegovite protagonisti?

Imaj}i go seto ova predvid,sepak, bi konstatirala dekavo momentov, se u{te najis-lustrativni se reklamite,koi gi ima nasekade: i natelevizija, i na radio, i vovesnicite, i na golemiteuli~ni panoa, i koi se pove}ese etabliraat kako mo}naobrazovna sila vo op{testvo-to. Tie na najrazli~en na~inja sugeriraat tradicionalna-ta pretstva za `enata - mlada,vitka, ubava, razgolena,doma}inka, majka i sopruga.

Ednostavno, na nea (i na

nejzinototelo) se gleda samo kako naobjekt koj prodava nekakovproizvod. Mnogu retko voreklamite mo`at da sezabele`at `eni vo poodmina-ta vozrast, kako i `eni sonekoja konretna profesija.

Zatoa ne mo`am, a da ne sesoglasam so Xejn Kilborn,

koja vo svoeto predavaweposveteno na reklamite, od1987, na Harvardskiot uni-verzitet nasloveno kako -�Se u{te ne ubivaat ne`no.. �,veli: � Reklamite se osnovnosredstvo preku koe nie giu~ime na{ite stavovi koipak, go odreduvaat i gooblikuvaat na{eto odnesu-vawe.Tie prodavaat proizvo-di, no prodavaat i ne{todrugo. Prodavaat vrednosti,predrasudi, primeri, ideali,qubov, seksualnost, romansi,uspesi, popularnost i {to enajva`no tie odreduvaat {toe toa �normalno�.. Reklamiteodrazuvaat eden mitski svet,vo koj re~isi site se beli, a`enata e mlada i ubava..Porakata koja im e namenetana `enite glasi: nemojte daporasnete, nikoga{ da nestanete vozrasni seksualnibitija, ostanete devoj~enca,{to vo su{tina zna~i,

ostanete pasivni, bespo-mo{ni i zavisni..Ponatamu, vo svetot nareklamite nikoj ne ehendikepiran, fizi~kiili mentalno.. i na kra-jot, toa e svet vo kojlu|eto razgovaraatisklu~ivo za proizvodite,{to e mo`ebi i nivniotnajbizaren aspekt.�

Svesni, za toa deka sve-tot na

reklamite ne e ni{to drugoosven svet na iluzii, kako iza faktot deka lu|eto sesporeduvaat so niv i sestremat da stanat sovr{eni iidealni kako licata prisut-ni vo reklamite,aktivistkite na Centarot zaUrbana i Mediumska Akcijana Makedonija, vo 1997 godi-na, napravija analiza(�Skroti me - na mediumskina~in�) na reklamnite pora-ki so cel da go iniciraatprocesot na nivno�anga`irano� gledawe i vos-priemawe od strana na kon-sumentite (`eni, ma`i,

deca). Iako, e pove}e kvantita-

tivna otkolku kvalitativna,analizata e do sega edin-stvenoto istra`uvawe voMakedonija posveteno nareklamite i slikata {to tieja nudat za rodovite voop{testvoto, i tokmu zatoataa e od isklu~itelnozna~ewe. Rezultatite od�Skroti me - na mediumskina~in� najdirektnopoka`uvaat deka propagand-nite poraki samo ja potkre-puvaat, pa duri i ja ideal-iziraat, stereotipnata pret-stava za `enata i ma`ot voop{testvoto. Dovolno e samoda se potsetime na reklamataza dolna obleka, na ednarenomirana slovene~ka kom-panija, koja{to prika`uvakako edno malo ku~encebaknuva mlada devojka, i nakoja stoi pra{aweto: }e imostane li ne{to i namom~iwata?, no i na onaa�falusoidno-ma~oisti~ka�reklama za ma{ki dezodor-ans, vo koja kompletniotzaveduva~ki ritual na ednadevojka, zavr{uva so samo soeden re{itelen gest namuskulestitot ma`, no i soporakata deka stanuva zbor �za ma` koj go dobiva ona {togo saka�

Seto ova nedvosmisleno ineizbe`no naveduva na

zaklu~okot dekamediumite vo Makedonija, azaedno so niv i gra|anskatainicijativa, i vo naredniotperiod ostanuvaat ispravenipred predizvikot sodr`an voPlatformata za akcija na 4-ta Svetska konferencija naOON za `enite, odr`ana voPeking, vo 1995 godina: �Dase promovira nestereotipno-to portretirawe na `enite,vo soglasnost so slobodatana izrazuvaweto, i toa vosredstvata za javno informi-rawe, vo organizaciite zamarketing, vo profesional-nata etika.#

Za vidlivosta na nevidliviteBILJANA BEJKOVA

@enite i mediumite... @enite i mediumite... @enite i mediumite...