Moja Slovenija maj 2010

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Maj 2010, številka 5

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

TEMA MESECA

Slovenci v Argentini

INTERVJU

Franc Kangler, mariborski župan:»Želim si, da se izseljenci vsaj na stara leta vrnejo domov«

SIM

Kdo so pravzaprav Slovenci po svetu in koliko jih je?

SLOVENSKE DOMAČIJE

Etno hiša v Ravnem Dolu

LEPOTE SLOVENIJE

Slovenija iz zraka

Kaj morate vedeti ob prihodu v Slovenijo ŠPORT

Konec dober, vse dobro

»Sem pisatelj in humanist.«

�

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vsto-pna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebi-valci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (01) 230 80 00Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preu-čevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slo-venskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnija-mi in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

2 Moja Slovenija / Maj 2010

www.Slovenci.si

Narodna zavest – je še vedno ena naših vrednot?dr. Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji

Slovenci v Italiji (po raznih zgodovinskih podatkih in raziskavah nas je nekaj pod 100.000 enot) smo v času, ki se je pred kratkim prevesilo v tretje tisočletje, pred velikimi izbirami, ki se jih še sami vedno dovolj ne zavedamo. Vse glasnejši postajajo namreč preroki, ki pravijo, da bodo pred neizbežnim pohodom novih časov prav narodne skupnosti, oz. narodnostne manjšine, utrpele največjo ško-do. Evropa in njene vizije, nove ideje o multikulturnosti, spajanju oz. asimilaciji večjih narodov in jezikov na škodo manjših bodo – tako pravijo – postopno privedle do tega, da bomo manjši narodi že kaj kmalu pod zelo hudim pritiskom in celo udarom, tako da smo že praktično – tako trdijo določeni vidci – pred veliko katastrofo izgino-tja maloštevilnih narodov in njih jezikov.Svetovna doba globalizacije, vedno večje širjenje angleškega jezika v internetnih in drugih podobnih modernih medijih bo hud pro-blem za vse male narode, za vse maloštevilne narodne skupnosti, za vse male narode v Evropi in izven nje. Tako trdijo določeni preroki.Kaj pa mi, ki smo sestavni del maloštevilnega naroda gledano z evropskega zornega kota (dva milijona Slovencev ni velika stvar), kaj bo z nami? Kaj bo z nami, ki pripadamo slovenski narodni skupnosti izven meja matične domovine, konkretno v Italiji, to je na ozemlju tržaške, goriške in videmske pokrajine? Nas bo tak čas zares tako hudo prizadel, da ne bomo več vedeli, kaj smo in kaj hočemo biti? Bomo zares zmogli veliki napor – ostati Slovenci?Moram takoj poudariti, da je to danes velik problem za nas vse, mi-slim, za Slovence, kjerkoli že živimo. Čas nam gotovo ni naklonjen. Asimilacija preži na nas in nam je vse prej kot naklonjena, pa čeprav si zatiskamo oči pred tem dejstvom. Tolažimo se z mislijo in podatki, da je na naših šolah vedno večje število italijansko govorečih otrok, ki bodo nekoč lahko postali del našega narodnega telesa. So to uto-pije ali pa ima ta teza kakšno konkretno realnost pred seboj? Težko je o tem govoriti.S svoje strani pa bi se rad zaustavil za hip pri naši narodni zavesti. Koliko je še ta jasna v nas, bi težko rekel, vem pa, da je bila tudi vsa povojna zgodovina kruta v tem oziru, saj je – tudi v osrednji Sloveni-ji – bila narodna zavest (spričo socialistične ureditve tistega časa) ve-

UVODNIK

�Moja Slovenija / Maj 2010

dno nekaj zamolčanega, če ne celo zaničevanega. Narodna zavest, ki ima za seboj svojo tisočletno zgodovino, je bila v preteklosti in je tudi še danes močno zapostavljena, če ne celo totalno ignorirana. Zakaj tako? In tu pride na dan moje boleče vprašanje nam vsem, ki smo člani slovenskega naroda. Vem, da govorjenje o narodni pripa-dnosti, o narodni zavesti, o rodoljubju lahko zazveni danes nekam zastarelo, a ni tako!Imeti poleg svoje družine, svoje ožje skupnosti rad tudi narod, ka-teremu po zgodovini in krvi pripadamo, pomeni imeti rad svoje korenine, svoje tisočletne tradicije, svoj jezik, svoje prelepe kraje pod očakom Triglavom in ob sinjem Jadranskem morju, tako sem zapi-sal za letošnjo številko Naše besede, ki izide za vsako veliko noč na Tržaškem. Vem, da je lahko starokopitno govoriti danes o ljubezni do svojega naroda, o spoštovanju do vsega, kar so nam dali Primož Trubar, Anton Martin Slomšek, France Prešeren, Ivan Cankar, Jože Plečnik, a zavedati se moramo, da pomeni imeti rad svoj narod imeti rad vse to, kar je zares naše in se obenem zavedati, da je to ljubezen, ki izključuje kakršnokoli sovraštvo do drugih jezikov, do drugih na-rodov in ljudstev.Druga svetovna vojna nam je prinesla zmago nad temnimi silami, ki so hotele tudi naš narod hudo prizadeti ali ga celo uničiti, a prinesla nam je tudi mnogo slabega, kar še danes občutimo na lastni koži, ko smo v stiku z drugimi narodi, med njimi tudi s sovaščani ali some-ščani italijanskega jezika. Prizadevati si moramo, da bomo razlike, te še vedno pekoče rane po drugi svetovni vojni, odpravili, rane zacelili, si prijateljsko segli v roke brez sovraštva ali celo želje po maščevanju. Danes je čas vizije nove Evrope in prav je, da stopamo na pot, ki jo nakazuje sedanji čas, a bodimo pri tem vedno zvesti svojim načelom, svojim idea-lom, svojim vrednotam, ki jih noben -izem ni mogel izničiti, noben nedemokratičen sistem porušiti.Tudi narodno zavest, točno opredeljeno voljo do pripadnosti svoje-mu narodu in jeziku, nam je že marsikdo hotel zatreti, zadušiti, a mi moramo naprej v nove in boljše čase tudi za našo skupnost v zamej-stvu, ki ji je bila narodna zavest vedno lepa, visoka, trajna vrednota.

TEMA MESECA:

Slovenci v ArgentiniPrebivalstvo Argentine je skoraj vso njeno zgodovino raslo predvsem zaradi pritoka emigrantov, ki v svo-jem starem kraju niso mogli preživeti. Med mnogimi narodnostmi, ki so naselile prostrano argentinsko pampo, Patagonijo, Mezopotamijo in gorate predele, slovenska prisotnost ni zanemarljiva. Številčno res ne izstopa, vendar je povsod najti delčke zgodb, v katerih nastopajo značilna slovenska imena. Če izvzamemo posameznike in se osredotočimo na večje vale naseli-tve, je večina raziskovalcev prihod Slovencev v Argen-tino porazdelila na tri vale. Več na straneh 8-13

MLADI MLADIM:

Pol milijona rok očistilo Slovenijo v enem dnevuPreko 250.000 prostovoljcev je v čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu na 7000 divjih odlagališčih zbralo okoli 80.000 kubičnih metrov odpadkov. Akcije se je udeležilo več kot 250.000 prostovoljcev. Veliko šol je čistilo že v tednu pred akcijo, a niso sporočile šte-vila udeležencev, poleg tega so posamezniki marsikje čistili neposredno okolico svojega doma brez spletne prijave, zato je dejansko število udeleženih zagotovo še večje. Več na straneh 28-29

OBISK:

15. posvet slovenskih društev v DachauuV Dachau pri Münchnu se je odvijalo 15. srečanje slo-venskih društev, katoliških misij, učiteljev slovenščine, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov iz Nemčije. Udeležilo se ga je okoli 120 pred-stavnikov društev in podpornikov Slovenije v Nemčiji in okoli 20 predavateljev. Srečanje je kot vsako leto na-menjeno druženju več generacij Slovencev v Nemčiji, izobraževanju na področju zakonodajnih novosti, od-nosov do Slovencev v Nemčiji ter izmenjavi izkušenj in mnenj med samimi društvi in predstavniki sloven-ske in nemške države. Več na straneh 14-15

VELIKI SLOVENCI:

Maks Fabiani – arhitekt in urbanistMed slovenskimi arhitekti in urbanisti zavzema zelo ugledno mesto tudi Plečnikov sodobnik Maks Fabia-ni. Kot arhitekta se nista uveljavila samo v Ljubljani in drugih slovenskih krajih, marveč tudi v širšem evrop-skem prostoru, predvsem na Dunaju. Maks Fabiani se je rodil 7 let pred Plečnikom in umrl 5 let za Plečni-kom. Dočakal je namreč zelo visoko starost 97 let. Kot arhitekt in urbanist je Maks Fabjani najpomembnejše sledi pustil v Ljubljani in na Dunaju. Več na strani 37

INTERVJUTEMA MESECAOBISKSLOVENCI V ITALIJISLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENCI NA MADŽARSKEMSVETOVNI SLOVENSKI KONGRESSLOVENSKA IZSELJENSKA MATICARAFAELOVA DRUŽBASLOVENIJA V SVETUIZ ŽIVLJENJA CERKVEPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEVKNJIŽNA POLICAS KNJIGO V SVETMLADI MLADIMSLOVENSKE DOMAČIJEVELIKI SLOVENCIPESEM NAS ZDRUŽUJELEPOTE SLOVENIJESLOVENSKA TURISTIČNA KMETIJAŠPORTPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINI50 FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANIKRIŽANKA

Boris PahorRodil se je v Trstu 26. avgusta 191�. Med drugo sve-tovno vojno je sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leta 1944 je bil interniran v koncentracij-sko taborišče. Skupaj z Alojzom Rebulo je leta 1975 objavil intervju z Edvardom Kocbekom, v katerem Kocbek razkriva poboj domobrancev. Leta 200� je prejel Prešernovo nagrado. Različne inštitucije so ga že večkrat nominirale za Nobelovo nagrado za knji-ževnost. Leta 199� je postal dopisni, 2009 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Maja 2007 je bil sprejet v red legije časti, ki najvišje francosko državno priznanje. 2010 leta so ga na ministrstvu za pouk, umetnost in kulturo na Dunaju odlikovali s častnim križcem za znanost in umetnost Republike Avstrije. Najbolj znan Pahorjev zapis je Ne-kropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof v Nemčiji.

Zgodba z naslovnice

SlovenijaMoj

a

58141617181920212223242628303234373840464748495051

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 1�, 1000 Ljubljana, Slo-venija, Tel. +�86 1 5682550, Faks +�86 1 565�417, [email protected] Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Ve-rena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: �.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slo-venski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamej-skih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revi-ja je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

5Moja Slovenija / Maj 2010

Franc Kangler velja za enega najuspešnejših slovenskih županov, ki je še pred koncem prvega županskega mandata uspel uresničiti prav vse predvolilne obljube. Zadnje odmevno dejanje, povabilo dalajlami, ki se je nedavno mudil v Mariboru, je le eno v nizu nenavadnih, a uspešnih potez prvega moža Maribora, ki zato včasih ni vsem po volji.

»Želim si, da se izseljenci vsaj na stara leta vrnejo domov«

INTERVJU: FRANC KANGLER, MARIBORSKI ŽUPAN

Gospod Kangler, kako ste postali tako uspešen župan?Pred nastopom tega položaja sem bil enajst let poslanec v državnem zboru, ka-mor sem bil izvoljen trikrat. Ocenjujem se kot zelo uspešnega, imam pa tudi ustre-zne politične vrline, saj sem po letu 1990 prvič združil vse Mariborčane, z močno večino v mestnem svetu pa tudi lažje delam. Tako mi je uspelo narediti vse, kar sem leta 2006 obljubil.

Kateri pa so ti dosežki?Maribor bo postal kulturna prestolni-ca Evrope, smo organizatorji zimske univerzijade, vse mesto je omreženo z brezplačnim internetom, poravnali smo dolgove za nazaj, izdali zemljevid, ki slu-ži invalidom kot pomoč za gibanje tam, kjer ni arkitekturnih ovir, novo lutkovno gledališče bomo vsak hip predali name-nu - mimogrede bo najboljše v tem delu Evrope - obnovili smo stadion Ljudski vrt,

digitalizirali komunalno infrastrukturo, najstarejša trta je dobila svojo hišo ... A ne bomo se ustavili, saj kandidiramo za sve-tovno prvenstvo v šahu in za naziv mla-dinske prestolnice Evrope leta 2013.

Bi katerega posebej izpostavili?Vsak je zgodba zase. V tem delu Evrope smo poleg Latvije in Estonije edini, ki tako meščanom kot prišlekom omogočamo brezplačni internet; ko smo v Ljudskem

vrtu Slovenci premagali nogometno silo Rusijo, je bilo na stadi-onu hkrati kar 476 uporabnikov svetovnega spleta. Sicer pa naj poudarim še, da so vsi arhitekturni natečaji v mestu zaključeni, kar je tudi velik zalogaj, ki smo ga uspešno rešili.

Kakšno ekipo ste oblikovali, kdo vam pomaga?S starimi kadri na ključnih položajih tega ne bi zmogel tako uspešno. Zato sem se obdal z vodilno ekipo, ki jo sestavljajo Šta-jerci, ki so uspeli v Ljubljani na ključnih položajih v državni upra-vi. Direktorica mestne uprave je prej delala na področju lokalne samouprave, šefinja evropske pisarne je bivša direktorica direk-torata za kohezijske sklade, v ekipi imam človeka, s katerimi je bilo pred mano zadovoljnih pet kmetijskih ministrov ...

V Ljubljani včasih slišimo opazko, da ste premagali Zorana Jan-kovića, ljubljanskega prvega moža.Seveda sem ga. Maribor je Ljubljani speljal evropsko prestolnico kulture, obnovili smo stadion, kjer smo dokazali, da je mogoče igrati najpomembnejše tekme v svetovnem merilu, ko sva se pomerila v kandidaturi za predsednika skupnosti občin Sloveni-je, sem ga gladko premagal in bil izvoljen z večino.

Če še malo pogledava gospodarstvo: Poslovna cona Tezno je primer nadvse uspešne cone; novinarji Financial Timesa so jo že dvakrat obiskali in v enem najuglednejših poslovnih medijev na svetu posebej izpostavili.Res je, a kljub uspehom tudi na Teznem ne bomo zaspali. Kot vidite, imam ta trenutek na mizi pred sabo predlog za nadaljnji razvoj te mestne četrti; zgradili bomo kongresni center, pa ko-pališče, upravno zgradbo in hotel. Naša projektna pisarna dela veliko in veliko tudi postori, a če bi nam bolj stali ob strani, bi bilo dosežkov še več. Naj še poudarim, da smo nedavno dobili priznanje kot občina z najboljšim komuniciranjem z občani, v Bruslju pa smo se prebili med prve tri občine v Evropi po učin-koviti rabi energije oziroma rabi alternativnih virov.

Kaj pa obisk dalajlame? Nedavno ste presenetili slovenski prostor, ko ste povabili na obisk tibetansko vrhovno avtorite-to. Se Kitajcev nič ne bojite? Najbrž sedaj ne boste več mogli na Kitajsko.

Maribor bo postal kulturna prestolnica Evrope, smo organizatorji zimske univerzijade, vse mesto je omreženo z brezplačnim internetom, poravnali smo dolgove za nazaj, izdali zemljevid, ki služi invalidom kot pomoč za gibanje tam, kjer ni arkitekturnih ovir, novo lutkovno gledališče bomo vsak hip predali namenu, mimogrede – bo najboljše v tem delu Evrope, obnovili smo stadion Ljudski vrt, digitalizirali komunalno infrastrukturo, najstarejša trta je dobila svojo hišo ... A ne bomo se ustavili, saj kandidiramo za svetovno prvenstvo v šahu ter za naziv mladinske prestolnice Evrope leta 2013.

INTERVJU



Ah, na Kitajsko nimam želje potovati. Naj raje poudarim, da smo ob pomoči Eve Škobal, profesorice španščine na Prvi gi-mnaziji Maribor, obisk organizirali tako dobro, da je dalajlama ob slovesu obljubil, da se v štajersko prestolnico vrne zadnji teden junija leta 2012.

Najbrž je ob srečanju pustilo nekaj grenkega priokusa dejstvo, da se ga sprva ni nameraval udeležiti noben slovenski visoki državni politik, pozneje pa je premier poslal dr. Boštjana Žekša, ministra za Slovence po svetu. Nekje sem prebrala, da je dalajlama sam prosil, da se s politiki ne bi srečal.To izjavo visokega politika poznam, a je čista laž. Če se dalaj-lama z njimi ne bi želel srečati, potem premier Pahor, ki je bil zadržan, ne bi prosil gospoda Žekša, da pride v Maribor. Pa tudi s slovensko opozicijo, denimo z Janezom Janšo in Radovanom Žerjavom se je srečal.

Kaj pomeni dejstvo, da bo Maribor leta 2012 evropska prestolnica kulture?To bo kulturna eksplozija, ki mora povzročiti pri slehernem Slo-

INTERVJU: FRANC KANGLER, MARIBORSKI ŽUPAN

Franc Kangler je dvanajst let deloval v komisiji za nadzor nad obveščevalnimi službami, prav tako je bil dvanajst let član tričlanske delegacije Republike Slovenije v parlamentarni skupščini NATA. Aktivno je sodeloval na številnih skupščinah NATA v Parizu, Kopenhagnu, Orlandu, Ottawi, Varšavi, Pragi ter na severnoatlantskih skupščinah v Luksemburgu, Ohridu, Bukarešti in Barceloni. Dve leti je predsednik Skupnosti občin Slovenije, ki velja za največje in najstarejše reprezentativno združenje lokalnih skupnosti v Sloveniji.

Na mizi pred sabo imam predlog za nadaljnji razvoj Teznega; zgradili bomo kongresni center, pa kopališče, upravno zgradbo in hotel. Naša projektna pisarna dela veliko in veliko tudi postori, a če bi nam bolj stali ob strani, bi bilo dosežkov še več. Naj še poudarim, da smo nedavno dobili priznanje kot občina z najboljšim komuniciranjem z občani, v Bruslju pa smo se prebili med prve tri občine v Evropi po učinkoviti rabi energije oziroma rabi alternativnih virov.

vencu kulturni razcvet. Vesel bom, če bodo Slovenci začutili, da je Maribor tudi njihov, in prišli na te dogodke. V ta namen smo usta-novili tudi zavod EPK Maribor 2012, kamor vabim tudi Slovence zunaj meja domovine. Naj pošljejo predloge, naj sodelujejo!

Pa načrti za naprej?Za naslednji mandat imam program že izdelan. Na vrsti bodo umetnostna galerija, pa mestna knjižnica pod Rotovškim trgom, Glavni trg, Koroška cesta, zgradili bomo vrtec in garažno hišo za zaposlene na občini in upravni enoti ... Dokončali bomo dom za ostarele in varovana stanovanja.

Imate kakšno sporočilo za naše bralce, Slovence po svetu?Štajerska je regija, od koder je odšlo v svet veliko zdomcev. Kar nekaj med njimi jih osebno poznam. Želel bi si, da se vsaj na sta-ra leta vrnejo domov. In da bi si dobro delili z drugimi, slabo pa pozabili. Mnogokrat so bili vzroki odhoda na tuje zelo boleči in prosim jih, naj skušajo pozabiti na te rane in se zazrejo v priho-dnost slovenskih rodov in s tem v prihodnost svoje domovine, Slovenije.

Besedilo: Nina Grubar Noč, Foto: Janez Dolinar


Argentina bo v mesecu maju praznovala dvesto let svoje prve domače vlade, njeno prebivalstvo pa je skoraj ves ta čas raslo predvsem zaradi pritoka emigrantov, ki v svojem starem kraju niso mogli preživeti.

Slovenci v Argentini Med mnogimi narodnostmi, ki so nase-lile prostrano argentinsko pampo, Pata-gonijo, Mezopotamijo in gorate predele, slovenska prisotnost ni zanemarljiva. Številčno res ne izstopa, vendar je pov-sod najti delčke zgodb, v katerih nasto-pajo slovenska imena.Če izvzamemo posameznike in se osre-dotočimo na večje vale naselitve, je ve-čina raziskovalcev prihod Slovencev v Argentino porazdelila na tri vale.Prvi val ima začetno letnico 1878. V tistem času so argentinske oblasti hotele razviti notranjost države predvsem z naselitvijo evropskih kmetov. S pomočjo agentov

TEMA MESECA

so jih iskali v Italiji in drugod ter bili uspe-šni predvsem v Benečiji, Furlaniji, Bene-ški Sloveniji in notranjosti slovenskega ozemlja. Na ta način so prvi priseljenci slovenske narodnosti začeli kolonizirati pokrajino ob meji s Paragvajem ter na obrežju rek Parana in Urugvaj. Vendar niso prihajali kot Slovenci, ker tega poj-ma ni bilo; prihajali so kot Avstrijci ali Ita-lijani. Iz tega razloga je tudi ocenjevanje njihovega števila tako rekoč nemogoče. Bili so to predvsem kmetje s Primorske, ki niso mogli preživeti v svojih krajih in so si morali iskati kruha v tujini. Naslednji val lahko uokvirimo v letnici

1918-1945. To je čas, ko je Italija po Ra-palski pogodbi dobila vso Primorsko in del Notranjske ter ju hotela poitalijančiti. Pomanjkanju možnosti za preživetje se je pridružil še italijanski fašistični raznaro-dnovalni pritisk in veliko ljudi, predvsem mladih, napotil v tujino. Primorcem so se pridružili tudi mnogi iz Prekmurja in Bele krajine, saj tudi tam ni bilo veliko možno-sti. Velika svetovna kriza je tudi prispe-vala svoje. Spet je velika večina spadala h kmečki, pa tudi k delavski populaciji. Tudi v tem primeru je težko določiti šte-vilo priseljencev. Razni zgodovinarji in raziskovalci ga ocenjujejo med 20.000

TEMA MESECA


in 25.000 Slovencev. Tretji val je prihajal med letoma 1947 in 1954. Sestavljali so jih rojaki, ki so po drugi svetovni vojni zapustili Slovenijo zaradi svojega proti-komunističnega prepričanja in si rešiti življenje. Lahko bi rekli, da je bil to izsek Slovenije v malem, saj so med njimi bili vsi sloji in poklici: izobraženci, profesi-onalci, duhovniki, obrtniki, kmetje. Po zaslugi takrat ustanovljenega Društva Slovencev (danes društvo Zedinjena Slovenija), ki je zapisovalo prišleke z vsake ladje, govorimo o 7.000 sloven-skih naseljencev.

Gregor Batagelj

Šport je važen povezovalni element (Mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu, 2009) Foto: Marko Vombergar

Zbrani rojaki na dvorišču Slovenske hiše ob priliki spominske proslave. Foto: Marko Vombergar

Tednik Svobodna Slovenija in mesečna revija Duhovno življenje že dolga desetletja izhajata v Argentini. Foto: GB

Pri 50-letnici šole Josipa Jurčiča v Carapachayu so nastopili tudi bivši učen-ci (2008) Foto: Marko Vombergar

10 Moja Slovenija / Marec 201010 Moja Slovenija / Maj 2010

V prvem valu sta prišla na dan pridnost in smisel za skupno življenje. Izseljenci so znali vihteti lopato in drugo orodje, pero in svinčnik pa manj. Ker niso bili povezani v društva, ker niso izdajali ča-sopisov in revij, je veliko njihovega dela odšlo v pozabo. V resnici je šele proti koncu 20. stoletja eden od potomcev tega vala, Carlos C. Bizai, splošni publiki lahko predstavil – na podlagi raziskovanj o lastnih prednikov – kdo so bili in s čem so se ukvarjali ti slovenski priseljenci v Argentini. Danes imajo svoje društvo, kjer se mladi in odrasli učijo slovenščine, imajo svojo tedensko radijsko oddajo in skrbijo, da njihov slovenski izvor ne zaide spet v pozabo.Drugi val je imel že več prednosti. Niso

bili poslani v notranjost, ampak se jih je večina zadržala v večjih mestih, pred-vsem v Buenos Airesu in okolici. S seboj so prinašali smisel za društveno življenje in organizirali številna društva: delavsko kulturno društvo Ljudski oder, Slovensko prosvetno društvo, sokolsko društvo La Paternal, Slovenska krajina, Vzajemno društvo Slovenec in Samopomoč Slo-vencev oz. »Kranjsko društvo« so imena prvih, ki so jih rojaki ustanovili med leto-ma 1920–1930. Marsikatero je tudi po-skrbelo, da so v njihovih prostorih otroci obiskovali slovenski tečaj.Med člani društev so bili tudi taki, ki so urejali njihova glasila, teh pa ni bilo malo. Žal od vseh izhaja še danes le verska revi-ja Duhovno življenje, ki je kot samostojna

revija začela izhajati leta 1934. Izdajati jo je začel Jože Kastelic, prvi slovenski du-hovnik, ki se je za stalno naselil v Argen-tini in duhovno oskrboval svoje rojake. Njegov naslednik msgr. Janez Hladnik je revijo razvil in jo nato predal v roke ure-dnikom, ki so naselili Argentino v tretjem valu. Danes obstajata v Buenos Airesu dve društvi. Potomci prekmurskih roja-kov se še vedno srečavajo v Slovenskem prekmurskem podpornem društvu. Ostala društva so prenehala delovati ali pa so se združila v Slovensko podporno društvo Triglav. V notranjosti države de-lujeta še Slovensko društvo Cordoba in Slovensko društvo Triglav Rosario. V njih je največ dejavnosti družabnega značaja in tečajev slovenskega jezika, v zadnjem

Če slovenski rojaki v Argentini niso številčno močni (v primerjavi z drugimi državami), so pa zato pridobili spošto-vanje argentinskih prebivalcev s svojo pridnostjo, kulturno ustvarjalnostjo in smislom za organiziranje.

V domovih je slovenstvo živo

TEMA MESECA

Pod Andi v Mendozi je pev-ska dejavnost zelo razgiba-na. Na sliki: Slovenski pevski zbor iz Mendoze z dirigen-tom Diegom Bosquetom. Foto: arhiv SVS

TEMA MESECA


pa aktivna folklorna skupina. Največji razmah slovenstva v Argentini je dosegel tretji val zato, ker je »najmlajši« in ker je bil homogeno sestavljen. Temelje so posta-vili duhovniki, ki so jih spremljali: rojake so zbirali ob nedeljah pri maši, otroke pri verouku in bili pobudniki za »slovenske« šole ob sobotah ter za ustanovitev slo-venskih Domov, v katerih se goji sloven-ska zavest in kultura. Na teh temeljih se je razvila dejavnost, ki je še danes aktiv-na in ki si lahko »privošči« take nastope, kot je bila proslava slovenstva v Buenos Airesu ob 200–letnici prve argentinske vlade, kot lahko vidite na drugih straneh te številke. V Slovenski hiši, v osrčju glav-nega mesta, imajo sedež osrednje orga-nizacije, v Velikem Buenos Airesu pa se družijo v Domovih v okrajih Carapachay, Castelar, Lanus, Ramos Mejia, San Justo, San Martin; v notranjosti države tudi v južnih Barilochah, v zahodni Mendozi in v obmorskem Miramaru. Domovi so živ odraz slovenstva. V njih se razvija versko, šolsko, športno, prosvetno in družabno življenje. Programa je toliko, da se na prvi seji Medorganizacijskega sveta dome-nijo, katera prireditev bo na programu določeno soboto ali nedeljo. Tudi visoka kultura je dobila svoje mesto, in tako je nastala Slovenska kulturna akcija. V nje-nem okviru je izšlo okoli dvesto knjižnih naslovov, na kulturnih večerih pa je bilo izvedenih nešteto koncertov, razstav, predavanj, gledaliških predstav. Visoko število dosega tudi periodični tisk v slo-venščini. Vsak Dom občasno izdaja bil-ten z novicami in obvestili o svojem delu. Poleg omenjenega Duhovnega življenja (že 77 let!) – s prilogo za otroke Božje ste-zice in tedenskim Oznanilom – pa se lah-ko pohvalijo, da informativno-politični tednik Svobodna Slovenija izhaja že 63. leto, zaradi česar je to najstarejši sloven-ski tednik, ki izhaja izven slovenskega etničnega prostora.Važno mesto imajo v njih sobotne šole, v Slovenski hiši, Barilochah in Mendozi pa se zbirajo dijaki pri srednješolskem te-čaju. Mladi svojo dejavnost usmerjajo v šport, prirejajo pevsko glasbene večere, se z igro ali nastopom predstavijo na svo-jih Mladinskih dneh. Z demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije se je razširila

povezava med Slovenijo in Argentino, med slovenskimi izseljenci in matično domovino. Državi sta drugim podpisali Konvencijo o socialni varnosti med Re-publiko Slovenijo in Republiko Argen-tino za uveljavljanje pravic iz pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja svojih državljanov. V dogovoru z Univerzo v Ljubljani na državnih univerzah v Buenos Airesu in v La Plati uspešno deluje lekto-

rat slovenskega jezika. Veliko stikov pa iz-seljenci lahko vzpostavijo tudi z raznimi delegacijami vseh vej politične oblasti, ki jih večkrat obiščejo, predvsem pa so veseli poživitve, ki jih v njihovo življenje prinesejo obiski vrhunskih pevskih zbo-rov, priljubljenih ansamblov, solistov, gledaliških skupin in drugih ustvarjalcev iz matičnega prostora.

GB

Slovenska hiša je skupni dom osrednjih organizacij v mestu Buenos Aires. Foto: arhiv ZS

Obiskovalci tečajev lektorata slovenščine na državni univerzi v Buenos Airesu ob obisku ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojce Kucler Dolinar (2008). Foto: Marko Vombergar

12 Moja Slovenija / Marec 201012 Moja Slovenija / Maj 2010

Minister Žekš, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 8. in 19. aprilom 2010 obiskal Latinsko Ameriko. V Buenos Airesu, Mendozi, Montevideu in Sao Paulu se je minister prvič srečal s Slovenci in potomci Slovencev ter se seznanil z njihovimi aktivnostmi.

Obisk ministra dr. Boštjana Žekša v Argentini, Urugvaju in Braziliji

Namen obiska je bila krepitev sodelova-nja med Uradom in slovenskimi struktu-rami. Minister Žekš se je skozi pogovor z vodstvi krovnih organizacij v Argentini in večino predsednikov in predstav-nikov slovenskih društev v Argentini, Urugvaju in Braziliji seznanil s stanjem na terenu, potekom projektov, ki jih dru-štva izvajajo, in načrti, ki jih imajo za v prihodnje. Med obiskom je minister po-dajal informacije za slovensko skupnost o aktualnih temah, kot so seminarji za učitelje in novinarje, pridobivanje slo-venskega državljanstva, sofinanciranje projektov in podobno.Eden od ciljev delovanja Urada je na-mreč ohranjanje kulturne identitete s poudarkom na skrbi za slovenski jezik. Z obiskom šol slovenskega jezika in sre-čanji z mladimi se je minister dodobra seznanil s tovrstnimi dejavnostmi, ki strmijo k ohranitvi slovenske identitete

med mladimi v Latinski Ameriki. Mini-ster Žekš je 9. aprila 2010 v Buenos Ai-resu nagovoril zbrane na otvoritvi raz-stave o v Sloveniji premalo poznanem slovenskem arhitektu Viktorju Sulčiču. Gre za avtorja nekaterih znamenitosti Buenos Airesa, kot so pokrita tržnica Abasto in stadion nogometnega kluba Boca Juniors t. i. bonboniera. Zanimivo razstavo je pripravila Obalna galerija Piran skupaj s Pilonovo galerijo iz Ajdo-vščine. V soboto, 10. aprila 2010, je ob 200. obletnici obstoja republike Argentine na ulici Avenida de Mayo v Buenos Airesu potekalo praznovanje t. i. Slo-venskega dne. Dogodka so se poleg ministra Žekša udeležili še minister za kulturo Argentine in predstavniki me-stne oblasti. Minister Žekš je pozdravil zbrane in v nagovoru na kratko pred-stavil našo državo.

Poslušalo ga je okoli 5500 ljudi, kar je številka, ki je presegla vsa pričakovanja organizatorjev. Na ulici so od popoldne-va do večera potekali nastopi plesnih in glasbenih skupin slovenskih društev iz cele Argentine in Slovenije.Namen ministrovega obiska je bilo tudi poglobiti sodelovanje na področju zna-nosti, s poudarkom na povezovanju znanstvenikov in gospodarstvenikov slovenskega rodu z domovino. V po-nedeljek, 12. aprila 2010, se je minister Žekš srečal z državno sekretarko za na-črtovanje politik na področju znanosti in tehnologije na argentinskem ministr-stvu za znanost, tehnologijo in proizvo-dne inovacije dr. Ruth Landenheim ter z direktorico Nacionalnega sveta za znan-stvene in tehnične raziskave (CONICET) go. Marto Gracielo Roviro. Pogovarjali so se o sodelovanju sloven-skih in argentinskih strokovnjakov na

TEMA MESECA

1�Moja Slovenija / Maj 2010

področju znanosti in raziskovalne de-javnosti. Naš minister je sogovornicama predstavil idejo o zbiranju podatkov in strategiji za vračanje oz. vključevanje slovenskih znanstvenikov v delo v RS, sogovornici pa sta predstavili projekt Raices – korenine za zaposlovanje ar-gentinskih znanstvenikov. Pogovor je tekel tudi o možnostih za meduniver-zitetno sodelovanje in za povečanje bilateralnega projektnega sodelovanja med državama.Minister se je v okviru svojega obiska srečal tudi s slovenskimi častnimi kon-zuli. Pogovori so se nanašali predvsem na razvoj slovenskih izseljenskih sku-pnosti in možnosti sodelovanja njihovih predstavnikov s Slovenijo. Poleg častnih konzulov se je v Buenos Airesu mini-ster Žekš srečal z lektorico slovenskega jezika go. Mojco Jesenovec na osrednji Univerzi v Buenos Airesu. Obiskal je tudi atelje slovenskega umetnika Marjana Gruma. V Mendozi, Argentina, je 13. aprila minister dr. Boštjan Žekš priso-stvoval podpisu sporazuma o sodelova-nju med Univerzo v Novi Gorici in Uni-versidad Nacional de Cuyo v Mendozi. Tam se je srečal s slovensko skupnostjo in dan pozneje obiskal tehnološki cen-ter Pierre Auger v Malargüeju, kjer delu-jejo tudi znanstveniki iz Slovenije. Minister se je med obiskom srečal s predstavniki krovnih slovenskih orga-nizacij v Argentini – prekmurskega dru-štva Bernal, Slovenskega podpornega društva Triglav in Zedinjene Slovenije. Obiskal je tudi člane in vodstvo društva Slovencev v Montevideu, Urugvaj, in edine slovenske organizacije v Braziliji »Zveze Slovencev v Braziliji« v Sao Pau-lu. Minister je bil v Sao Paulu prisoten na sprejemu častne konzulke Hlebanja, na katerem je svečano priseglo tudi 17 no-vih državljanov Republike Slovenije. Eden od splošnih vtisov je bil, da se zanimanje za učenje slovenščine v teh državah povečuje. Velik interes, izražen predvsem v Buenos Airesu in Sao Paulu, kaže na to, da bi tam v prihodnje veljalo razmisliti o organizirani obliki poučeva-nja slovenskega jezika.

Besedilo in foto: Polonca Flego Minister Žekš in tovarnar Herman Zupan.

Podpis sporazuma o sodelovanju med Univerzo v Novi Gorici in Universidad Nacional de Cuyo v Mendozi.

Boštjan Žekš je obiskal sobotno šolo San Justo (ZS) Buenos Aires.

OBISK

14 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Maj 201014

15. posvet slovenskih društev v Dachauu

Organizator posveta je bilo tokrat Slo-vensko kulturno društvo Lipa München. Mladinski dom v Dachauu so, po bese-dah ene od organizatork, Anice Varga, izbrali po temeljitem premisleku, saj je kot objekt ponudil vse na enem mestu – prostor za delavnice, druženje in pre-nočevanje.Srečanje je bilo namenjeno druženju več generacij Slovencev v Nemčiji, izobraže-vanju na področju zakonodajnih novo-sti, odnosov do Slovencev v Nemčiji ter izmenjavi izkušenj in mnenj med sami-mi društvi in predstavniki slovenske in nemške države. Prvič se je posveta ude-ležil Javni sklad za kulturno dejavnost in predstavnik SIM iz Slovenije.Zanimivost posveta je že tradicional-no druženje mladih, ki so se tri dni učili novih korakov iz slovenskih folklornih plesov. Novo pridobljeno znanje so z veseljem predstavili na sobotni večerni prireditvi, ki je tokrat povezala pridoblje-no znanje vseh petih delavnic (folklora, petje, retorika, dramska igra in igranje harmonike) v zanimiv in zabaven skupni nastop. Med izstopajoča predavanja lah-ko uvrstimo primer dobre prakse skupi-ne okoli Klemena Žumra, ki je s sodelavci predstavil projekt zbliževanja in povezo-vanja mladih v Argentini. Kot izhodišče je navedel nekaj dejstev. Danes morajo mladi nagovoriti mlade, ker jih lažje ra-zumejo. Z uporabo sodobnih tehnologij je komunikacija hitrejša, lažja in eno-stavnejša. Po svetu se odvija 15.000 do-godkov, ki so povezani s Slovenijo – ti so bistveno premalo pregledni in promo-virani. Zaključil pa je s tem, da bi morali Slovenci v Nemčiji tudi dati nekaj Slove-niji, v smislu zdravega in svobodnega načina razmišljanja, jasnosti in samoza-vesti. Pereč problem, kako približati slo-venske korenine mladim, ki so se rodili v tujini in nimajo neposrednih stikov z domovino, je prisoten v vseh slovenskih

V mestecu Dachau pri Münchnu se je od 16. do 18. aprila 2010 odvijalo 15. srečanje slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev slovenščine, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov iz Nemčije. Udeležilo se ga je okoli 120 predstavnikov društev in podpornikov Slovenije v Nemčiji in okoli 20 predavateljev; iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstav-nikov slovenskih ministrstev, konzulata RS v Münchnu in Berlinu ter drugih, ki jim veliko pomeni slovenska kultura in Slovenija. Pokrovitelj srečanja je bil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Uvodni nagovor ob otvoritvi posveta v soboto je pripravil tudi državni sekre-tar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih.

Z leve proti desni: vicekonzulka RS na Bavarskem in Baden-Wurttenbergu Andrea Horvat, konzulka RS na Bavarskem in Baden-Wurttenbergu Marjana Prvinšek - Bokal, generalni konzul RS na Bavarskem in Baned-Wurttenbergu Marko Vrevc, veleposlanik RS v Nemčiji Mitja Drobnič in vodja konzularnega oddelka Veleposlaništva RS v Nemčiji Matjaž Marko.


OBISK

skupnostih po svetu. Zato je bil primer povezovanja argentinskih mladih Slovencev s pomočjo so-dobnih tehnologij še posebej za-nimiv. Življenje mladih v Argentini sta predstavila Matijas Jakoš in Barbara Rant. Urška Makovec, ki že nekaj časa živi v Luksemburgu, Lucija Lapuh in Dejan Valentinčič pa so dopolnili predstavitev s svo-jimi izkušnjami življenja v tujini.Med pereče teme se vedno uvršča učenje slovenščine. V Nemčiji de-luje šest učiteljev, ki so zaposleni v Sloveniji. Dva pa podpirajo nem-ške šolske oblasti. Učenje se odvija v razredih in izven šole s pomočjo staršev, društev in katoliških misij. Učitelj Velimir Brunski je poudaril pomen in vpliv staršev, ki so ključ-ni pri odločitvi o učenju sloven-ščine njihovih otrok. To so potrdili tudi slušatelji v diskusiji. Starše je potrebno motivirati s prijaznim pristopom, majhnimi koraki in rednimi srečanji. Zelo uspešno je uvajanje učenja preko igre. Re-dno ocenjevanje pa zamenjujejo s sodobnim pristopom s pomočjo portfolije (opisno ocenjevanje).V nedeljo je Janez Rogelj iz SIM predstavil temo »Kdo in kako v Sloveniji, skrbi za Slovence po svetu«, ki je dala splošen pregled nad slovenstvom po svetu in dala slušateljem splošen pregled nad dobrim pol milijona Slovencev, ki živijo izven meja domovine. Na koncu je navedel tudi nekaj kritik na račun sodelovanja države Slo-venije in izseljencev. Pomanjkanje koordinacije med aktivnostmi, na-menjenimi Slovencem, je neraci-onalno. Slovenija se pogosto ide-alizira v prav takem obsegu, kot doma povzdigujemo zunaj živeče Slovence. Pereč je tudi problem ideoloških preprek, ki omejujejo povezovanje in ohranjanje slo-venstva. Komercializacija kulture pa omejuje širjenje slovenske pe-smi in koraka.

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

Predavanja so bila po večini dobro obiskana, saj so nudila veliko novih informacij in možnosti diskusij.

Nekaj novih plesnih korakov je mladim Slovencem pokazal Vasja Samec. Folklorna skupina je bila ena najbolj aktivnih in glasnih.

Tone Partljič vsako leto predaja svoje igralsko znanje s trdo roko in gromkim glasom.

SLOVENCI V ITALIJI / SLOVENCI NA KOROŠKEM


Jubiljena 40. revija Pesem mladih

Pomladitev vodstva Krščanske kulturne zveze v Celovcu

Prva izvedba revije Pesem mladih je po-tekala leta 1971. Med številnimi pobu-

dniki so glavno besedo imeli g. Marijan Živic iz župnije Bazovica pri Trstu, Ljuba Smotlak in prof. Zorko Harej, dolgoletni predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov. Na prvih izvedbah so nastopale tudi instrumentalne in folklorne skupi-ne. Z leti pa so te odpadle, v zameno pa se revije udeležuje vedno več otroških in mladinskih zborov slovenskih vrtcov in šol na Tržaškem. Prav zaradi vedno večje udeležbe se je revija morala preseliti iz tržaškega Kulturnega doma v prostore Pomorske postaje. V spominih pa še ve-dno ostajajo nepozabne zaključne sku-pne pesmi, ko se se vsi udeleženci revije zbrali na odru in skupaj zapeli.Na letošnji jubilejni 40. reviji Pesem mla-dih je nastopilo okoli 1000 otrok in mla-dih, ki so se, ob spremljavi dirigentov in staršev, zvrstili na odru. Na začetku je Ljuba Smotlak podala uvodno slavno-stno misel, nato pa se je revija začela s prvim delom. Zaradi velike udeležbe so morali organizatorji celoten potek raz-deliti na tri koncerte. Pomembno vlo-go pri izvedbi revije ima tudi slovenska

prosvetna matica iz Trsta, ki z radodarno podporo pomaga uresničenju tako zah-tevnega projekta, s katerim se spodbuja napredek zborovske kulture v našem prostoru. Drugi važen vidik, ki ga ima revija Pesem mladih, je ovrednotenje vloge zborovodje. Udeležba na reviji večkrat sovpada s krstnim nastopom marsikaterega dirigenta. Po drugi strani se prav na tej reviji sliši nove izvedbe in originalna nova besedila, ki so sad bolj ali manj mladih ustvarjalcev. Pred leti je to delo bilo tudi predmet ocenjevanja posebne komisije. Uspeh 40. izvedbe re-vije Pesem mladih je bil poplačan tudi s tem, da so posamezne nastope predva-jali na slovenskih programih italijanske radiotelevizijske družbe RAI.Za prihodnost se odpirajo določeni iz-zvi, ki se nanašajo predvsem na orga-nizacijsko preureditev revije. Glede na zavzetost, s katero organizatorji pripra-vljajo ta pomemben narodno-kulturni dogodek, lahko verjamemo, da jim bo to tudi uspelo.

Julijan Čavdek

V nedeljo, 21. marca, je v dvorani Pomorske postaje v Trstu potekala jubilejna 40. revija Pesem mladih, na kateri je nastopilo re-kordno število 38 otroških in mladinskih pevskih skupin in zborov. To bogato in dolgoletno prireditev organizira Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki še posebno skrbi, da se lepa slovenska pesem ohranja in razvija že od mladih nog naprej.

Redni občni zbor Krščanske kulturne zveze, ki je potekal zadnji marčni četrtek v Slomškovem domu v Celovcu in se ga je poleg velikega števila gostov udele-žil tudi minister Boštjan Žekš, je bil zlasti oznamovan s pomladitvijo vodstva te osrednje kulturne organizacije na avstrij-skem Koroškem.

Njen dosedanji predsednik dr. Janko Zerzer, ki je po dvanajstih letih podpred-sednikovanja in sedemindvajsetih letih predsednikovanja tej s kulturnimi dejav-nostmi bogati organizaciji, v katere je bi-stveno vgrajeval kamenčke v mozaik kul-turnega dogajanja koroških Slovencev, je odložil odgovorne funkcije in predal kr-

Nova predsednica KKZ Sonja Kert - Wakounig in bivši, sedaj častni predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. Foto: Vincenc Gotthardt

Marko Tavčar, predsednik Zveze cer-kvenih pevskih zborov iz Trsta.


SLOVENCI NA KOROŠKEM

V Ljubljani osmi Koroški kulturni dnevi Ljubljana je bila med drugim in tretjim aprilskim torkom (od 13. do 20. aprila) v znamenju osmih koroških kulturnih dnevov. Pripravili so jih Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Ljubljana, skupaj s Krščansko kulturno zvezo, Celovec, in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca.

Program osmih koroških kul-turnih dnevov je zaobjel šest prireditev, na katerih so se na šestih prizoriščih predstavili umetniki in kulturne skupine koroških Slovencev z avstrij-ske Koroške. Kulturni dnevi

so se 13. aprila začeli na Lju-bljanskem gradu z odprtjem likovne razstave Gustava Ja-nuša, mednarodno priznane-ga slikarja in pesnika z avstrij-ske Koroške, in s koncertom pevskega kvarteta »Hart-

stavo »Kdo je Fabio«, ki jo je izvedla Mladinska gledališka skupina Kulturno prosvetne-ga društva Šmihel z avstrij-ske Koroške. V Mini teatru je lutkovno predstavo Svetla-ne Makarovič »Sapramiška« oblikovala lutkovna skupi-na Navihanci Slovenskega kulturnega društva Celovec. Tokratne Koroške kulturne dneve je v ljubljanski fran-čiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja obogatil orgelski koncert Andreja Feiniga iz Sveč in Aleksandra Kassla iz Podgorij pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem. V letošnji program kulturnih dnevov so uvrstili predstavi-tev zbirke Proti pozabljenju, ki jo v svojem knjižnem pro-gramu izdaja Slovenska pro-svetna zveza v Celovcu. Osmi koroški kulturni dnevi so se v Unionski dvorani Grand hote-la Union sklenili s koncertom koroških narodnih pesmi Me-šanega pevskega zbora Sele pod vodstvom pevovodje Romana Verdela v spomin na koroška skladatelja Pavla Ker-njaka in Franca Treiberja.

Marija Primc

Od leve proti desni: predsednik Kluba koroških Slovencev dr. Janez Stergar, Katarina Hartmann, Natalija Hartmann, predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva dr. Peter Vencelj, slikar in pesnik Gustav Januš, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin, Simona Mandl, Foltej Hartmann (oče pevk Hartmann), Mihaela Hartmann, dr. Janko Malle (poslovodja Slovenske prosvetne zveze), Martin Kuschling (tajnik Krščan-ske kulturne zveze), državni sekretar Boris Jesih, konzulka Republike Slovenije v Celov-cu Duška Jerman-Male. Foto: Emanuel Polanšek

mance«, pevk, ki oživljajo po-ezijo njihove pratete pesnice Milke Hartman iz Libuč na avstrijskem Koroškem. Kul-turni dnevi so se nadaljevali v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču z gledališko pred-

milo v mlajše roke. Za novo predsednico je bila izvoljena Sonja Kert - Wakounig.Nova predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert - Wakounig je v svojem nastopnem nagovoru podčrtala, da vidi nalogo te osrednje kulturne organiza-cije, da ne omogoči le ohranitve, pač pa tudi napredovanje slovenske kulture na avstrijskem Koroškem ob vključitvi vseh dejavnikov (po opisu britanskega antro-pologa Taylorja: znanja, verovanja, ume-

tnosti, morale, prava, običajev in vseh drugih sposobnosti in navad človeka kot pripadnika družbe). Posebno pri srcu je novi predsednici, kot je dejala, kultura dialoga na Koroškem, tako med Slovenci samimi in vsemi kulturnimi in drugimi dejavniki, kot tudi z dobromislečimi in kreativnimi nemško govorečimi sodeže-lani. V svojem govoru se je posvetila tudi zelo aktualnemu vprašanju o dvojezičnih topografskih napisih, ki so po njenem

mnenju eno od pomembnejših kulturnih vprašanj slovenske dvojezične koroške regije. Na koncu je svoje besede name-nila društvom. Na občnem zboru so po-delili še Janežičeva priznanja na kulturno-prosvetnem, glasbenem, gledališkem, novinarskem in galerijskem področju. Prejeli so jih Ivo Jelerčič, Jožko Kert, Peter Militarov, Helka Mlinar, Horst Ogris in Ma-rija Šikoronja.

Marija Primc

SLOVENCI NA MADŽARSKEM


Narodnostna šola – ena temeljnih vrednot za slovence

Porabska značilnost, nemara pa ne samo tamkajšnja, je, da se otroci doma naučijo le nekaj narečnih besed, preden pridejo v vrtec. Zato je eden pomemb-nejših uspehov vseh, ki si prizadevajo za kakovosten narodnostni pouk v Po-rabju, stalna vzgojiteljica-asistentka v porabskih vrtcih iz Prekmurja. Skupaj s porabskimi vzgojiteljicami v vrtcih na Gornjem Seniku, Števanovcih, Slo-venski vesi – Monoštru, prispeva po-membno osvežitev pri prvih korakih učenja slovenskega jezika, s čimer se ustvarijo pogoji za nadaljevanje pouka v dvojezičnih šolah.Posebna „zgodba“ je učenje slovenske-

Če na dogajanja in procese med manjšinami gledamo s pozitivnim predznakom, potlej lahko rečemo, da se porabsko naro-dnostno šolstvo počasi, toda vztrajno približuje k osnovnemu cilju – kakovostnemu učenju materinščine. Težko je sicer nado-mestiti zamujeno iz več razlogov, med katere sodi tudi izjemno velik padec števila otrok v Porabju (in enako je skoraj povsod na Madžarskem) in s tem seveda učencev v osnovnih, srednjih in drugih šolah. Zelo ilustrativen ali, rečeno s šolsko terminologi-jo, nazoren primer so Števanovci, kjer je bilo pred tremi desetletji v osnovni šoli blizu 130 učencev, zdaj pa jih je 28, in v šestem razredu tako imenovane popolne osemletke le en učenec. Septembra se lahko zgodi, da prvič ne bodo imeli prvega razreda, ker je otrok tako malo, tiste redke pa bodo starši vpisali v prvi razred v Monoštru. Na Gornjem Seniku bo osemletko končalo 13 učencev, prvošolcev bo predvidoma 7. Koliko bo prvošolcev v Monoštru, natančno ni znano, tako v poprečju pa obiskuje narodnostni in dvojezični pouk slovenskega jezika blizu 150 učencev in dijakov.

ga jezika v Monoštru. Ker porabsko sre-dišče, pred katerim so sicer pred dese-tletjem brez političnih težav postavili dvojezične topografske napise, uradno ne spada v dvojezično območje, se v osnovni šoli niso odločili za dvojezični pouk. Na pobudo krovnih narodno-stnih organizacij, šolske komisije in zlasti mag. Valerije Perger, višje sveto-valke za narodnostno šolstvo, so lani pripravili prvi in letos drugi Slovenski dan, s katerim so starše, šole in mestno oblast povabili k učenju slovenskega jezika. Letošnji dogodek v Slovenskem kulturnem in informativnem centru je potekal v znamenju sporočila, naj bo

slovenski jezik dobra izbira za vašega otroka! Prizadevanja so podprli tudi v mestni občini Monošter, in sicer s po-udarkom na pomenu sodelovanja s Slovenijo. Podžupan mestne občine József Bugán ocenjuje, da je nalog pri ohranjanju slovenskega jezika in kul-ture v Monoštru kar veliko, Sloveniji pa gre, po njegovem, vélika zahvala za to, kako skrbi za prekmurske Madžare. „Mi v mestni občini imamo pozitiven odnos do Slovencev, zato smo za to, naj starši pošiljajo otroke k slovenskemu pouku, ker jim bo v korist.“ Ravnatelj monoštr-skega izobraževalnega zavoda Tibor Pénzes poudarja, da bodo zagotovili pouk slovenskega jezika v osnovni in obeh srednjih šolah – gimnaziji in stro-kovni poklicni šoli. Pomembno se mu tudi zdi, da na gimnaziji lahko dijaki opravljajo maturo v slovenskem jeziku in nadaljujejo študij v Sloveniji. Tibor Pénzes tudi pravi, da je v Monoštru slo-venščina enako pomembna kot nem-ški jezik, čeprav dolgo ni bilo tako in je le-ta pomenila večjo možnost za zapo-slitev, zdaj pa se dogaja tudi obratno – na veljavi pridobiva slovenski jezik. Porabske narodnostne in dvojezične šole imajo tudi vedno več kakovostnih učbenikov domačih avtorjev, učitelji se dopolnilno izobražujejo doma in v Sloveniji, slednja pa šolam pomaga z učnimi pripomočki in na druge nači-ne. Zelo važni so tudi vsebinsko dobro zastavljeni stiki s šolami v Prekmurju, jezikovne počitnice v Sloveniji in delo kulturnih skupin, ki predstavljajo ne-pogrešljiv podmladek za narodno kul-turno dejavnost.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Bodoči prvošolci so pripravili udeležencem II. slovenskega dne prikupen kulturni program.


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Povezovanje mladih Slovencev v Evropi in po svetu

Tokratni Večer izza kongresa je bil zaradi številnih izkušenj in širine delovnih po-dročij, ki jih pri svojem delu pokriva naš gost, razdeljen na dva dela: na predsta-vitev delovanja Evropskega parlamenta in Evropske komisije ter na tematiko povezovanja mladih Slovencev v Evropi in po svetu. Mag. Žumer kljub svoji mla-dosti že enajsto leto živi v tujini, vseeno pa ohranja reden stik s Slovenijo, kar mu omogoča dober vpogled v položaj Slo-vencev tako doma kot na tujem.V oblikovanju evropske politike v Bru-slju po mnenju mag. Žumra niso naj-pomembnejši strankarska pripadnost, starost, spol, barva kože ali vera, temveč kvaliteten in dobro predstavljen argu-ment. Pomembna je tudi splošna za-vest o pomenu konsenza, ki omogoča Evropi, da se čim bolj uspešno sooča z aktualnimi vprašanji. Tako imenovano »EU-izseljenstvo«, ki je nastalo v letih po vstopu v Evropsko unijo, danes za-jema nekaj čez 400 predvsem mladih Slovencev, ki živijo in delajo v Bruslju, Luksemburgu ali Strasbourgu. Vsi dela-jo za Slovenijo in Evropsko unijo na zah-tevnih, visoko kvalificiranih delovnih

V torek, 30. marca 2010, smo na Svetovnem slovenskem kongresu na Cankarjevi cesti v Ljubljani prisluhnili predavanju o novih načinih povezovanja mladih Slovencev iz sveta z domovino. V okviru projekta Večeri izza kongresa nas je nagovoril mag. Klemen Žumer, svetovalec v kabinetu predsednika Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati) v Evropskem parlamentu v Bruslju.

mestih, srečujejo pa se na neformalnih športnih in kulturnih dogodkih. Evropa je namreč vedno v pogonu in razvoju, vedno se nekaj dogaja, kljub velikosti aparata pa »imaš pri delu v evropskih institucijah občutek, da dejansko lah-ko nekaj narediš«, je prvi del pogovora sklenil mag. Žumer.Drugi sklop smo pričeli z vprašanjem, po čem nas, Slovence, poznajo v tujini. Mag. Žumer je dejal, da Slovenci v EU smo prepoznavni: za nami je zelo uspe-šno predsedovanje Evropskemu svetu, imamo uspešne in (pri)znane politike. Tudi drugod po svetu je spoznal, da Slo-venci slovimo kot pridni, delavni in kot tisti, ki jim lahko zaupaš. »Slovenci smo ljudje, na katere se lahko zaneseš.« S pomočjo fotografij nam je prikazal svo-je vzpostavljanje stikov med Slovenci v Argentini, ZDA, Kanadi in Evropi. Pose-bej se je ustavil na »primeru« Slovencev v Argentini, ki so po njegovem mnenju najbolj slovensko zavedna skupnost na svetu. Ravno na tem obisku se mu je tudi porodila zamisel, da bi vzpostavil internetni portal, ki bi povezoval mlade Slovence po svetu med seboj. Spoznal je

namreč, da teh stikov ni veliko, želja po njih pa obstaja in veliko je mladih, ki si želijo izvedeti kaj o Sloveniji, o slovenski kulturi, športu, gospodarstvu, politiki in podobnem, želijo pa izvedeti kaj tudi o Slovencih v Kanadi in ZDA. Skupaj s so-mišljeniki je v letu 2009 ustanovil sple-tni portal www.sloarg.com.Cilj portala je vzpostavitev stika med mladimi, na portalu pa najdemo infor-macije o: študiju v Sloveniji, zaposlova-nju in pripravništvu v Sloveniji, zaposlo-vanju in pripravništvu v EU, štipendijah, pomoči Slovencem v Argentini pri prav-nih vprašanjih, o SLOARG TV (YouTu-be). Na forumih pa lahko obiskovalec razpravlja o ekonomiji, o bio-etičnih temah, o veri in vrednotah v moderni družbi, o zgodovinskih temah in spravi v Sloveniji itn.O spletnem portalu smo si ogledali tudi kratek predstavitveni film. Števil-ni poslušalci so nato gostu zastavljali vprašanja, mag. Klemen Žumer pa nas je ob koncu vse pozval k sodelovanju in h krepitvi stikov med mladimi Slovenci doma in tistimi v tujini.

Andrej Štrus


SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Kdo so pravzaprav Slovenci po svetu in koliko jih je? (Prvi del)Na to, na prvi pogled zelo enostavno vprašanje nimamo enotnega odgovora. Že nekaj desetletij v Sloveniji govorimo o “četrtini slovenskega naroda na tujem”. Zaradi metodo-loško-statističnih razlogov ne bomo mogli navesti točne številke, koliko Slovencev živi izven Republike Slovenije. Obseg in namen prispevka nam preprečujeta, da bi te me-todološko-statistične razloge navedli. Povemo lahko le to, da je največje število Sloven-cev zapustilo svojo domovino, ozemlje današnje Republike Slovenije, z avstroogrskim državljanstvom. Do prve svetovne vojne se je izselilo preko 300.000 Slovencev, največ v ZDA. Njihovi potomci – že šesta generacija – so današnji slovenski izseljenci.

Okoli 30.000 Slovencev se je med prvo in drugo svetovno vojno izselilo v južno Ameriko z italijanskim državljanstvom z območja Istre, Primorske, Krasa. Kar ne-kaj priseljenskih držav je v statističnih popisih Slovence do leta 1990 štelo za Jugoslovane. Skratka, nacionalni popisi prebivalstva v priseljenskih deželah ne morejo predstavljati edinega vira obstoja slovenskih izseljencev. Tudi statistični po-datki, s katerimi razpolagamo v Republiki Sloveniji, niso povsem zanesljiva podlaga za navedbo števila slovenskih izseljencev. Na dan 31. 12. 2003 je bilo po svetu razpr-šenih 72.984 slovenskih državljanov s stal-nim bivališčem v tujini. To so vsi slovenski državljani, živeči od Trsta, preko Stuttgar-ta, do Buenos Airesa, med njimi tudi vsi slovenski uslužbenci naših diplomatsko-konzularnih predstavništev ter predstav-niki slovenskih in drugih gospodarskih družb po svetu.Zanimiva je ugotovitev, da jih od nave-denega števila le 7.763 želi izpolniti svojo državljansko obvezo in se udeležiti volitev v Republiki Sloveniji.Sedaj se upravičeno vprašamo, kje je ve-lika večina (420.000 Slovencev) od prej omenjene “četrtine slovenskega naroda”. V tej veliki skupini “Slovencev” so vsi tisti, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov – naj-večkrat eksistenčnih – niso prevzeli slo-venskega državljanstva. To so potomci vseh, tudi že šeste generacije Slovencev, ki so se že davno zavestno zlili z domačini, s katerimi bivajo, se zaposlili in sklepali za-

konske zveze s pripadniki drugih narodov. Samo v ZDA jih je po zadnjem ameriškem popisu 178.000. To, da nimajo slovenske-ga državljanstva, jih ne moti, da se ne počutijo kot del slovenskega naroda. Tudi nas ni motilo, ko so si pred desetimi leti prizadevali, da bi Bela hiša priznala novo slovensko državo. To so potomci tistih Slo-vencev, ki so pred 60 leti zbirali pomoč za NOG v Sloveniji, organizirali humanitarne oziroma dobrodelne akcije za izgradnjo in opremo slovenskih zdravstvenih in drugih objektov. Ni naključje, da je tudi danes SNPJ (Slovenska narodna podpor-na jednota) iz ZDA največji neslovenski darovalec za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. To so pravnuki članov “republi-kanskega združenja”, ki so se v začetku dvajsetega stoletja zavzemali za skupno sobivanje Slovencev z ostalimi južnimi Slovani v novi državni tvorbi Jugoslaviji. To so potomci zasavskih rudarjev, ki so mora-li zapustiti Zasavje in se spustiti v globoke jame rudnikov na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. Teh rudnikov že zdavnaj ni več; nekateri so se odločili in odšli za delom v Južno Afriko, večina pa se jih je razpršila po Evropi. Tu je še 20.000 Slovencev, ki so zaradi tragičnih posledic druge svetovne vojne morali zapustiti svoje domove in dolga desetletja živeti izolirano, ob tem pa so zavestno gojili slovensko zavest. Za-točišče so dobili v Argentini in tu jih je ve-čina tudi ostala. Po slovenski osamosvoji-tvi se je nekaj deset družin tudi za stalno vrnilo oziroma preselilo v Slovenijo.Z žalostjo v srcu, toda upanjem, da odha-jajo začasno (kateri izseljenec pa ni imel take želje?) je v šestdesetih letih prejšnje-ga stoletja zapustilo Slovenijo tudi 40.000 t. i. zdomcev. V srcih vseh tlita upanje in želja, da se bodo za stalno vrnili v rodni kraj. Sedaj, po razrezu “četrtine sloven-

skega telesa”, lahko vidimo, da ni mogoče govoriti o več kot 100.000 slovenskih dr-žavljanov, živečih po vsem svetu, ki so ozi-roma bodo deležni dobrobiti slovenskega državljanstva. Preostali del slovenskega naroda (približno 400.000) pa bi lahko bilo deležnih te skrbi. Ali so in če je bodo ter v kakšni meri, pa je odvisno od tega, kako bomo Slovenci v Republiki Sloveniji poskrbeli za naše vezi z njimi.Pošteno in pravilno je, da smo v zadnjih 15 letih prej omenjenima zadnjima dve-ma kategorijam (“političnim” in zdom-cem) namenjali največjo pozornost. Toda pri tem “uravnoteženju” našega odnosa je potrebno biti previden, da ne bomo zane-marili vezi, ki nas povezujejo s Slovenci iz prvih generacij. Če smo se že navadili, da naši izseljenci govorijo angleško ali špan-sko, smo se malo manj navadili na fran-coščino ali nemščino, ki nas že preveva z nekim nezaupanjem, da so naši izseljenci že pozabili slovensko. Da niti ne omenja-mo, da se že kar naježimo, če Slovenec iz Banjaluke ali Zenice govori srbsko. Očitno še nismo pripravljeni razumsko sprejema-ti drugačnosti pri naših izseljencih, ki je včasih povezana ne le z drugim jezikom, ampak celo z barvo kože.Ravno zato potrebujemo strategijo slo-venske države; potrebujemo zagotovila in glavne smeri aktivnosti slovenske države tudi do teh kategorij Slovencev. Mati in domovino imamo samo eno. Ne glede na čas, vzroke, organiziranost v izseljenstvu, naj bi slovenska država skrbela za prav vse Slovence brez predhodnih pogojev.Ker se želje, možnosti in vizije sodelovanja teh “starejših” izseljencev razlikujejo od slo-venskih državljanov, ki živijo v tujini, je še kako pomembno, da to realnost sloven-stva dodobra upoštevamo.

Janez Rogelj

Zdomska Slovenija šteje 51.000 Slovencev (ocena).

RAFAELOVA DRUŽBA


3. višarski dnevi mladihKonec julija bo za mlade Slovence iz domovine in tiste, ki živijo po svetu, nova priložnost za snidenje.

Kot že dve leti poprej, se bomo tudi v tretje srečali za nekaj dni konec julija:- ker nam ni vseeno za ljubo Slovenijo, narodno zavest in ohranjanje lastne identitete;- ker želimo izmenjati poglede na domovino, si povedati, kako jo doživljamo (ko smo »doma«, ko jo zapuščamo in obiskujemo, ko jo opazujemo od daleč);- ker se želimo družiti, srečati in srečevati;- ker nam je mar za rojake, ki živijo v zamejstvu …- ker nas zanima življenje koroških Slovencev!

Po Rezijanih bodo na vrsti Korošci! Kako je živeti za severno mejo naše domovine, smo veliko izvedeli že na zimskih višar-skih dnevih mladih, še več pa bomo spo-znali, vprašali, raziskali, videli, slišali, čutili in okusili v Ziljski Bistrici. Višarski dnevi ne bi bili višarski brez Višarij! Tudi letos se bomo na goro odpravili po starodavni romarski poti, nadaljevali naše druženje in srečanja z zanimivimi gosti v Ehrlicho-vem domu in se udeležili tradicionalne-ga Romanja treh Slovenij.

LEPO TE TOREJ VABIMO, DA OD ČETRT-KA, 28. JULIJA, DO NEDELJE, 1. AVGU-STA, PREŽIVIŠ Z NAMI TRETJE VIŠARSKE DNEVE MLADIH!

Prijave in podrobnejše informacije o programu in gostih:- Rafaelova družba, Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, +386(0)14383050, [email protected] ali- Slovenska katoliška misija München, +4989221941, slowenischsprachige mission.muenchen@erzbistum muenchen.de

Ker je število udeležencev omejeno na 15, pohitite s prijavo. Vabljeni mladi, stari od 20 do 35 let, od vsepovsod! Organizator je Rafaelova družba v so-delovanju s Slovensko katoliško misijo v Münchnu.

»Bili smo napaberkovani z vseh koncev Evrope, z različnimi izkušnjami tuji-ne. Nekdo rojen v Angliji, drugi študijsko v tujini, tretji so tam na delu, spet drugi se s Slovenci zunaj države ukvarjajo znanstveno, nekateri imajo zunaj tesne sorodstvene ali prijateljske vezi, nekatere pa je v mlado višarsko dru-ščino privedla preprosto zvedavost: kako neki živijo moji bratje po svetu,« Lenart Rihar.

»Sposobnost za mirno sobivanje različnih narodov je v današnjem času nuj-na, v prihodnosti pa verjetno še bolj, saj je delež tujcev v nekaterih evropskih mestih precej visok. Vendar nas to lahko obogati le, če se sami dovolj zaveda-mo svojih vrednot, da nas ob stiku z drugimi ni strah. Hvaležna sem, da me je izkušnja tujine naučila odprtosti in sprejemanja različnosti,« Jana Čampa.


IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Mlade izseljenstvo zanimaDijaški krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani je vabil svoje sošolce na okroglo mizo v sredo, 14. aprila 2010, kjer je potekal razgovor o izseljenstvu. K okrogli mizi v prostorih šolske knjižnice so bili povabljeni Boštjan Kocmur, predsednik SVS, z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je prišla sekretarka dr. Breda Mulec, prof. Tomaž Debevec (ar-gentinski Slovenec) in študent Simon Inzko (koroški Slovenec).

Kako daleč sega Slovenija? V okviru tega naslova so potekali pri-spevki omenjenih gostov. Prireditev sta vodila in povezovala dijaka Tomaž Rupar in Valentin Weber.Prof. Tomaž Debevec je opisal svoje do-

življanje slovenstva najprej v Argentini, potem v Sloveniji kot študent in nato profesor na raznih gimnazijah. Orisal je mišljenje izseljenstva, kot ga je dojel sam, in okoliščine, v katerih se je to iz-seljenstvo rodilo.

Predsednik SVS Boštjan Kocmur je iz dolgoletnih izkušenj nanizal nekaj dej-stev. Važnost je pripisoval prepričanju, da izseljenstvo ne smemo pojmovati kot grožnjo, temveč kot bogastvo, ki ga moramo skušati »privezati« na ma-tično Slovenijo. Povedal je tudi, da so zelo pomembni programi, ki omogo-čajo utrjevanje narodne zavednosti med Slovenci po svetu in srečevanja tako na ravni elektronskih medijev kot v osebnih stikih. Mlade je pozval, da kljub možnemu študiju v tujini, ne po-zabijo na razvoj in potrebe matične do-movine. Navsezadnje je ravno Primož Trubar kot izseljenec dal Slovencem prvo tiskano knjigo. Sekretarka dr. Bre-da Mulec je povedala, kako omenjeni Urad gleda na izseljenstvo in skrbi, da bi zaobjel največ možnih izseljenskih skupin, saj se izseljenstvo pojavlja v preteklih in današnjih časih, in so vzro-ki zanj prav tako različni. V današnjih časih so to študentje, diplomanti in gospodarstveniki, ki se ne vključujejo v obstoječe izseljenske skupnosti, zato jih je treba drugače nagovoriti in jih tudi drugače pritegniti k občasnemu sodelovanju. Kot zadnji je spregovoril študent Simon Inzko, sicer iz zamejstva, je pa zaradi družinskih vezi tudi močno povezan z izseljenstvom. Pripovedoval je svoje izkušnje, prednosti in minuse študija tako v Sloveniji kot v Avstriji. Dijaki so si lahko ustvarili sliko o izse-ljenstvu, o uradih in društvih, ki roja-kom v tujini pomagajo, in o možnostih, ki jih ima slovenski študent, ki se odlo-či za študij v tujini. Na podlagi odziva med predstavitvijo in neformalnim komentiranjem po zaključku okrogle mize med seboj in z gosti lahko sklepa-mo, da mladim izseljenstvo ni deveta briga.

Gregor Batagelj,Izseljensko društvo Slovenija v svetu

Foto: arhiv SVS

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Nov slovenski prevod Svetega pismaAprila je v Ljubljani izšel nov prevod Svetega pisma Nove zaveze in Psalmov. Gre za novo, t. i. jeruzalemsko izdajo, ki vsebuje obsežne uvode, opombe, komentarje, dodatke s preglednicami, slovar temeljnih pojmov za celotno Sveto pismo in obsežen izbor posodo-bljenih zemljevidov iz zgodovinskih dogodkov Stare in Nove zaveze.

Izvirno jeruzalemsko izdajo je pripra-vila Francoska biblična in arheološka šola v Jeruzalemu. To je najbolj priznan in vpliven katoliški prevod Svetega pi-sma v obdobju po drugi svetovni voj-ni. Osnova za slovensko izdajo je bila francoska revidirana izdaja iz leta 2000, vendar slovenska izdaja vsebuje kar do


20 % več opomb kot izvirnik. Po fran-coskem izvirniku so bili poleg opomb prevedeni in prirejeni še uvodi, referen-ce in dodatki. Slovar tematskih opomb je bil preveden iz španščine, zemljevidi in načrti pa iz italijanščine.

Najnovejši prevod je prvi del obsežne-ga projekta prevoda celotnega Svete-ga pisma v slovenščino, ki bo končan do leta 2015 in ga je podprlo tudi Mini-strstvo za kulturo.

DOGODKI NA KRATKO:

Akcija 40 dni brez alkohola, ki je na začetku letošnjega postnega časa po-zivala k 40 dnevni odpovedi alkoholu v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni kot po-sledicami prekomernega uživanja alko-hola, se je končala 3. aprila 2010. Glavni namen akcije, ki je potekala peto leto zapored, je bil ozaveščanje javnosti, spreminjanje navad in opozarjanje na posledice prekomerne opitosti.

V Bruslju je od 14. do 16. aprila 2010 potekalo redno pomladansko plenarno zasedanje članov Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE). V imenu Slovenske škofovske konferen-ce se je zasedanja udeležil mariborski nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek, ki je redni član COMECE.

Katoliška Cerkev se je pridružila od-mevni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Bolniška župnija v Ljubljani je pra-znovala 25. Obletnico delovanja. Jubi-lej so obeležili s predavanji, bogoslužji in kulturnim programom, ki sta ga med drugim oblikovala tudi dramski igralec Gregor Čušin in Mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč. Ob tej priložnosti je izšla publikacija z naslovom 25 let, bolniška župnija, v kateri so različni avtorji spre-govorili o pomenu in poslanstvu bolni-ške župnije.

Urška Baloh, Tiskovni urad SŠK

UKC kapela - Lojze Čemažar

PISALI STE NAM


Srečanje predsednika RS dr. Danila Türka in državne sekretarke Dragoljube Benčina s slovensko skupnostjo na Finskem

Helsinki, 12. marec 2010

Ob državniškem obisku predsednika Repu-blike Slovenije, dr. Danila Türka, s soprogo na Finskem je na pobudo veleposlaništva v Helsinkih v prostorih rezidence velepo-

slanika potekalo srečanje predsednika in spremljajoče uradne delegacije s sloven-sko skupnostjo na Finskem. V delegaciji, ki je spremljala predsednika Republike Slovenije, so sodelovali minister za evrop-ske zadeve in razvoj mag. Mitja Gaspari in

državna sekretarka v MZZ RS veleposlani-ca Dragoljuba Benčina ter državni sekretar v Ministrstvu za visoko šolstvo znanost in tehnologijo dr. Joszef Györkös. Na srečanju, ki se ga je udeležilo večje šte-vilo slovenskih državljanov, ki bodisi živijo, delajo ali študirajo na Finskem, je sloven-ska skupnost predsednika dr. Danila Turka in državno sekretarko Dragoljubo Benčina seznanila s svojimi izkušnjami in tudi izzivi, s katerimi se srečujejo pri življenju in delu na Finskem. Predsedniku in državni sekre-tarki so bile v pogovoru predstavljene kon-kretne aktivnosti sodelovanja in delavnice, ki na pobudo veleposlaništva potekajo v okviru programa dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok in njihovih prijate-ljev “Spoznavam domovino mojih (starih) staršev.” Namen druženja in delavnic, ki jih je pred kratkim podprl tudi Urad za Sloven-ce po svetu, je predvsem krepitev sodelo-vanja znotraj slovenske skupnosti na Fin-skem, ohranjanje stika otrok s slovenskim jezikom in krepitev njihovega poznavanja Slovenije in slovenske naravne in kulturne dediščine ter jezikovnega izročila.

Tone Kajzer

Na sprejemu, ki je bil pripravljen v rezidenci veleposlanika, so bile, ob izdatnem angažiranju soproge veleposlanika in ma-loštevilnega osebja veleposlaništva, pripravljene in postrežene tradicionalne finske in slovenske jedi ter slovenska vina.

Utrinek s sprejema. DS Dragoljuba Benčina v pogovoru s Slovenci in sodelavci.


PISALI STE NAM

Veleposlaništvo Slovenije v Helsinkih je v so-delovanju s starši in znotraj programa de-javnosti Združenja staršev slovenskih otrok v soboto, 10. aprila 2010, na slovenskem veleposlaništvu v Helsinkih organiziralo že drugo delavnico, namenjeno slovenskim otrokom in staršem, ki živijo na Finskem. Delavnica je potekala v okviru programa dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok, ki živijo na Finskem »Spoznavam domovino mojih (starih) staršev«, ki ga izvajamo na veleposlaništvu v Helsinkih. Na srečanju, ki se ga je udeležilo 16 otrok s starši, smo najprej spoznali nekaj sloven-skih velikonočnih običajev in se posladkali z nekaj tipičnimi slovenskimi velikonočnimi jedmi, mlajši otroci pa so ob pomoči staršev izdelali praktične velikonočne zajčke.Ob tej priložnosti so se starejši otroci po slovenskem kulturnem prazniku, ki smo ga praznovali 8. februarja, na kratko seznanili tudi z življenjem in delom našega najve-čjega pesnika Franceta Prešerna, katerega pesem Zdravljica je tudi slovenska himna. Otroci so domiseljno poslikali balone, na-polnjene s helijem, ki so jih po zaključku de-lavnice – ob spomeniku velikega finskega pesnika Johana Runeberga, katerega ple-

Srečanje in delavnica za slovenske otroke in starše na Finskem

menito hrepenenje po svobodi je bilo sku-pno tudi z našim največjim pesnikom dr. Francetom Prešernom – tudi simbolično izpustili v nebo. Izpustitev balonov v nebo je simbolično sporočilo, da je Prešeren vedno naša veličina tudi tukaj, na severu Finske. Tukaj živeči Slovenec Dušan Jova-

novič je zasnoval del tokratne delavnice. Po srečanju je zapisal: »Poezija plašna in ranljiva kot zajec, a na srečo leti kot balon. Hvala vsem za prijetno družbo in za krea-cije, za katere nam je lahko tudi pomlad nevoščljiva«.

TK

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Idrija13. maja ob 19. uri – v razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Gewer-kenegg, odprtje in ogled razstave Garyja Bukovnika. Razstava bo na ogled do 1�. junija 2010 vsak dan med 9. in 18. uro. www.garybukovnik.comod 18. do 20. 6. – XXIX. festival idrijske čipke 2010Nova Gorica16. 5. – Tradicionalni pohod od Lijaka do Sekulaka28. 6. – 14. mednarodno srečanje saksofonistovBledod 28. 5. do 30. 5. – Svetovni pokal v veslanjuMaribor15. in 16. 5. – Svetovni pokal v gorskem kolesarjenju, XCO in DH (disciplinski kros in spust)od 25. 6. do 10. 7. – Festival LentPtujod 21. do 24. 5. – 21. dobrote slovenskih kmetijBohinjska Bistricaod 22. 5. do 5. 6. – 4. mednarodni festival alpskega cvetjaLjubljanaod 30. 6. do 3. 7. – 51. jazz festival LjubljanaZagorje ob Savi17. 6. do 20.7. 2010 – odprtje in ogled razstave Garyja Bukovnika v Galeriji Medija, ob torkih od 10.00 do 15.00, ob četrtkih in petkih od 15.�0 do 19.�0, ob sobotah od 9.00 do 1�.00 ure.

Prireditve izven Slovenije

SRBIJA

Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo »Sava«Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 2�, Beograd.http://www.drustvosava.org

Društvo Slovencev Kredarica, Novi SadProstori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.�0 do 17.�0 ali pa večkrat po dogovoru.Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.�0 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljan-stvo, vize, potne liste in podobno).Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mese-cu, na novosadski TV Kanal 9; http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs

Društvo Slovencev Planika, ZrenjaninDruženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00.Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.�0 do 1�.�0.http://www.planikazr.com

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Nišwww.sksfrancepresernnis.org.yu

HRVAŠKA

Slovenski dom KPD Bazovica, Reka15. 5. – Gostovanje dramske skupine v Puli27. 5. – Druženje s Slovenci iz Kaknja, BiH. od �. do 5. 6. – Gostovanje dramske skupine v Sarajevu (na povabilo Slovenskega kulturnega društva Cankar)26. 6. – Zaključni večer s programom in večerjo

Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.�0.Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko VrazDopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.http://skdstankovraz.blog.hr

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagrebwww.slovenci.hr

BOSNA IN HERCEGOVINA

Slovensko kulturno društvo Cankar, SarajevoDruštvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 1�.00.Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.http://www.skdcankar.ba

Društvo Slovencev Lipa PrijedorV septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.Radijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja �0 minut.http://www.slovenci-prijedor.com

Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banja LukaDopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.�0 do 18.15.Dopolnilni pouk slovenščine v Banja Luki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 1�.05.Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banja Luka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.�0.Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 1�.00.Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banja LukaDelo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banja Luka; http://www.udruzenjetriglav.com

MAKEDONIJA

Slovensko združenje France Prešeren SkopjeSrečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi tudi večkrat.V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine.http://www.francepreseren.org.mk

Slovensko društvo TRIGLAV Bitola; http://www.triglavbitola.mk

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, Olofström22. 5. – Romanje v Vadsteno30. 5. – Slovenska maša v Olofstromu in NybruLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.�0Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.�0 do 16.15Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskemhttp://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm

FRANCIJA

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine15. in 16. 5. – Koncert zbora v Mondercange (Luksemburg)22. 5. – 14. srečanje v Maasmechelen (Belgija)http://www.kridel.net/ATSO/index.html

Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-MerlebachaRedne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.�0 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON)13. 6. – Shod Slovencev in 50- letnica Društva Slovencev v Parizu, posvetitev praznika državnosti, slavnostna akademija v sodelovanju s folklorno skupino Kraški šopek in pevskim zborom Slomšek iz Belgije. Začetek ob 10.00 v prostorih Slovenskega doma.

3 impasse Hoche – 92320 CHATILLONhttp://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

Slovensko društvo Planika – Association Planikahttp://assoplanika.servhome.org

NIZOZEMSKA

Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

SKD Mura13. 6. – Piknik v naravi za člane društva in prijatelje

SD Slovenija Rüti12. 6. ob 18.00 – Maša za domovino

Folklorna skupina Lipa12 in 13. 6. – Cestna zabava s piknikom

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica13. 6. – Maša in popoldanski pohod s piknikom20. 6. – Kolesarjenje in piknikod 2. do 4. 7. – “Züri Fäscht” (multikulturna prireditev, stojnica s sloven-sko kulinariko); http://www.triglav.ch

SD Kulturni most Švica-Slovenija, Bernod 22. 5 do 28. 5. – Binkoštno romanje po Franciji

Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu13. 5. ob 18.00 – Romanje ob vnebohodu. Maria im Ahorn6. 6. – Mašniško posvečenje slovenskega duhovnika Borisa Milavca19. 6. – Nova maša slovenskega duhovnika Borisa Milavca v cerkvi Sve-tega Antona v Baslu

Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.�0.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.�0.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.�0.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.�0.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.�0.http://www.slomisija.ch

Združenje ženevskih Slovencev13. 6. – Tradicionalni piknik; http://www.slovenci.org

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at

Pavlova hiša – Pavelhausod 28. 5. do 12. 6. – Razstava keramike zbiratelja Fritza Gombocza26. 6. ob 17. 00 – Srečanje zborov in branje 3. 7. ob 18. �0 – Otvoritev razstave o kranjski čebeli. Kurator: Robert Mu-scherlin; http://www.pavelhaus.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK)http://www.ksssk.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 1�.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 1�.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora. Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po inter-netu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ)http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcu; http://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.�0.Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenkli-nik-Kapelle ob 16.00.Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Marii Sand ob 10.�0.Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 1� �2, 80087 Mün-chen, Nemčija

SKUD Triglav e. V. Reutlingen; http://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI)Od 5. do 22. 5. – 9. mednarodni nogometni turnir U10. Štandrež - Gorica

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


1. maj 1363 V listini je oglejski patriarh Ludvik della Torre z nemškim ime-nom Gotsche prvič omenil Kočevje.

1. maj 2004 Slovenija je s še devetimi državami vstopila v Evropsko unijo.

3. maj 1385 V celjski grofiji je oblast prevzel Herman II. Celjski.

3. maj 1941 Italija si je priključila Ljubljansko pokrajino (Ljubljano, No-tranjsko in Dolenjsko).

6. maj 1976 Posočje in Furlanijo je prizadel hud potres.

9. maj 1945 Pričela je veljati nemška vdaja; partizani so vkorakali v Ljubljano.

10. maj 1876 Na Vrhniki se je rodil slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar († 1918).

12. maj 1993 Slovenija je bila skupaj s še petimi državami sprejeta v Svet Evrope.

13. maj 1979 Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj sta kot prva Slovenca priplezala na Everest.

23. maj 1915 Italija se je v prvi svetovni vojni pridružila antanti in napo-vedala vojno Avstro-Ogrski. Še istega dne se je pričela soška fronta.

25. maj 1936 Rodila se je Marjana Deržaj, slovenska pevka († 2005).

27. maj 1926 Umrl je slovenski pesnik Srečko Kosovel (* 1904).

29. maj 1830 Rodil se je slovenski pisatelj Janez Trdina († 1905).

30. maj 1917 Anton Korošec je v dunajskem parlamentu prebral majniško deklaracijo, ki je zahtevala južnoslovansko enoto v okviru Avstro-Ogrske.

Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org

Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri TrstuTečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici. Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 200�) vsak ponedeljek od 16.�0 do 17.�0 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v občinski telovadnici v Nabrežini. Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.�0 do 17.�0 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v Nabrežinski občinski telovadnici.Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak pone-deljek od 17.�0 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.�0 v občinski telovadnici v Nabrežini.Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.�0, vsako sredo od 19.�0 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.�0 v Nabrežinski občinski telovadnici.Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.�0 v občinski telovadnici v Nabrežini,vsako sredo od 17.�0 do 19.00 v telovadnici srednje šole v na-selju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v Nabrežinski občinski telovadnici.Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.�0 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinkohttp://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot �0 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: ��8 7995474; http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, TrstVsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.�0) in nadaljeval-ni tečaj slovenščine (19.�0 do 21.00).; http://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.�0. Ulica Donizetti �, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo OpčineZačetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.�0 do 21.00. Zinkov dom, OpčineNadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.�0. Zinkov dom, Opčine

Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mento-rica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, OpčinePravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, iz-delovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine

Sklad Mitja Čuk, Opčine5. 6. ob 20.�0 – Odprtje razstave likovnice in kostumografinje Marije Vidau. Bambičeva galerijaMoja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otro-škimi vrtci.Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otro-ke in odrasle. Priprava na izpite.Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Sku-pinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje.Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu.Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru.Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovo-ru.; http://www.skladmitjacuk.org

SKD BarkovljeTelovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani.

KD Slomškov dom Bazovica; http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org

ASKD Kremenjak23. 6. – Kresovanje 10. 7. – Drugo mednarodno srečanje plesnih skupin11. 7. – 16. zamejski festival Diaton 2010: ob 10. uri risarski ex tempore za malčke iz vrtca, osnovnošolce in srednješolce, ob 14.�0 tekmovanje diatoničnih harmonik, ob 20. uri nagrajevanje in ples.Plesne skupine: – osnovnošolske in mlajše: vsako sredo od 18.00 do 19.00– srednješolske: vsak četrtek od 18.�0 do 19.�0– višješolke in večje: vsak petek od 19.00 do 20.�0Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00.Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo od 15.�0 do 20.�0. Lekcija traja eno uro.

MOSP-SKK; http://www.mosp-skk.blogspot.com

Slovensko prosvetno društvo Mačkolje; http://www.mackolje.org

MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com

AVSTRALIJA

Slovenski klub Jadran25. 6. – Dan Slovenije. Kresovanje in zabava.

Slovensko društvo Adelaide17. 5. – Balinanje20. 5. – Dan Sončnic 8. 6. – Balinanje Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.�0 in nedelja od 14.00 do 14.�0Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.�0 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 od-stotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu, od ponedeljka do petka, med 17.00 in 18.�0. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 1�.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.�0 in nedeljah od 14.00 do 14.�0

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ZDA

Cerkev sv. Cirila, New York62 St. Mark’s PlaceMaša v nedeljo ob 10.�0.Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

SlovenSki Group, New [email protected]

Slovenia4You Foundation, New York; http://www.slo4you.com

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, ILhttp://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.com; http://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida)http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, WinnipegSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00; http://www.theslovenian.com/radio

Vseslovenski kulturni odbor; www.theslovenian.com

Glasilo kanadskih Slovencev; www.theslovenian.com/magazine

Kanadsko-slovenski kongres; http://www.slokongres.ca

Kanadsko slovenska gospodarska zbornicawww.cdnslocc.caKanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.ca

Slovenska šola Župnije Brezmadežnewww.brezmadezna.com/zupnija/sola

Slovensko kulturno društvo »Sava«; www.savaclub.ca

Slovenski park; www.slovenskipark.com

Bled Planica Social Club; www.bled.ca

Slovensko letovišče; www.sloveniansummercamp.com

ARGENTINA

Slovenski dom San Martin21. 5. ob 22.00 – Koncert Aleksandra Mežka z mladimi 11. 6. – 42. Mladinski dan

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:www.okenceslo.com.ar

Slovensko podporno društvo CordobePisarna je odprta vsako sredo od 17.00 do 19.00.Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.Slovensko podporno društvo Cordobe bo skupaj z drugimi slovenskimi organizacijami, domovi in društvi razstavljalo na fotografski razstavi z na-slovom Zgodovina Slovencev Cordobe v Buenos Airesu na ulici Avenidi Maja na Dan Slovenije, 10. 4. od 16.00 do 20.00.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 9�8 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madreshttp://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovenahttp://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentinihttp://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov domhttp://www.slomskovdom.org

Zedinjena Slovenijahttp://www.slo.org.ar

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com


KNJIŽNA POLICA

Dobrote iz ljubih daljav Dokaj neopaženo je prišla na naš knjižni trg izdaja manjšega formata z nadvse žlahtno vsebino. Njen naslov je Kuhanje pod drugimi zvezdicami, s pojasnilom, da gre za zgodbe o daljnih jedeh, ki jih pripoveduje Lojze Wieser.

Lojze Wieser

Avtor knjige je ustanovitelj in vodja mednarodno ugledne založbe Wieser 87 v Celovcu, ki izdaja tudi prevode slo-venske literature v nemščino. Naj doda-mo, da je g. Wieser dobitnik avstrijske dr-žavne nagrade za založništvo. Dejaven je še kot publicist, prevajalec, urednik in gostujoči univerzitetni predavatelj. Teh

daljnih jedi je okoli trideset. Za današnja pojmovanja imajo prav neobičajna, že kar arhaična imena. Pretežno izhajajo iz Koroške, pa tudi iz slovenskih pokra-jin, Istre, dve pa iz Bosne. Vse zgodbe, kot jih je avtor razpletel o teh jedeh, o poncgarju, pofeznu, zavitnjači, zumrnci, čepenci, hrumpih, izvlaku, praži, vahnih

Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnikZaložba Gaya je lani poleti izdala novo jezikoslovno publikacijo Osnove slovenske-ga jezika: slovnični priročnik avtorice magistre Rade Lečič. Slikovit priročnik forma-ta 16 x 24 cm v mehki vezavi na 124 straneh pregledno podaja izbrana poglavja iz slovenske slovnice.

Rada Lečič

Uvodnemu pojasnilu in razčlenjenemu kazalu sledi poglavje o glasoslovju, ki predstavi slovenske samoglasnike in so-glasnike ter osnovna načela o postavljanju naglasov v slovenščini. V kratkem poglav-ju o besedoslovju so pojasnjeni osnovni pojmi, ki jih bralec potrebuje za uporabo

in drugih, ter o evergreenih, ki kljubuje-ta trendom sodobne kulinarike, namreč jagnjetini na žaru in bosanskem loncu, predstavljajo z lepimi spomini prežete segmente Wieserjeve avtobiografije. Berejo se kot tankočutna spominska knjiga. Poznavalci naše kulinarične, po-gojno rečeno, arheologije, jih ocenjujejo kot izvirne in zelo okusne. Knjiga je izšla leta 2007 v nemškem jezi-ku. Za njen odličen prevod v slovenščino – na voljo je šele dober mesec – je zaslu-žen Brane Čop iz Ljubljane. Gospod Wi-eser bo predstavil sredi maja na Dunaju svojo knjigo v nemški in slovenski razli-čici. Ta predstavitev bo potekala na moč konkretno, v tradicionalni starodunajski restavraciji Pri treh huzarjih, blizu Štefa-nove katedrale. Naš rojak bo lastnoroč-no poskrbel za pripravo nekaterih v knji-gi opisanih jedi, saj je tudi uveljavljen kuhar s temeljito strokovno izobrazbo in praktičnimi izkušnjami. Mi bomo takrat poleg, da pripravimo za Vas reportažo o tem dogodku.

Ivan Martelanc

priročnika. Osrednji del knjige zavzema oblikoslovje slovenskega jezika, kjer so sistematično razložene vse besedne vr-ste: samostalniška in pridevniška beseda, glagol, prislov, povedkovnik, predložna in vezniška beseda ter členek in medmet. Pregibanje samostalniške in pridevniške


KNJIŽNA POLICA

besede ter glagola je predstavlje-no v preglednicah s premišljeno izbranimi zgledi, zato je priročnik uporaben tudi kot ustrezen didak-tični pripomoček pri poučevanju osnov slovenskega oblikoslovja, bralcu pa precej olajša učenje in razumevanje oblikoslovnih lastno-sti slovenskega jezika. V poglavju o skladnji so poenostavljeno razlože-na temeljna pravila o tem, kako se v slovenščini tvorijo pravilni stavki in povedi. Vsa slovnična pravila so ponazorjena z dobro izbranimi in sodobnimi zgledi. Zadnje poglavje prinaša še nekaj osnovnih pravil o rabi velike in male začetnice pri pi-sanju lastnih imen v slovenščini. Slovnično vsebino, zajeto v mnoge preglednice, izdatno bogatijo barv-ne fotografije iz zakladnice sloven-ske kulturne in naravne dediščine, npr. fotografija znanega glinenega ribniškega konjička, naslovnice Dalmatinove Biblije, belokranjske drsanke, grafita na drevesnem de-blu v ljubljanskem parku, vetrne črpalke v sečoveljskih solinah ipd. Vsega skupaj je v knjigi kar 160 fotografij, ob katerih lahko bralec skupaj z osnovami slovenskega je-zika spoznava tudi raznolikost šeg, običajev in kulture slovenskega na-roda. Priročnik je namenjen vsem, ki se želijo naučiti osnov slovenske slovnice ali obnoviti svoje znanje slovenščine. Zaradi zapisa naglasa na vseh ponazoritvenih zgledih ga lahko toplo priporočimo tudi ti-stim, ki jim slovenski jezik ni mater-ni jezik, saj jim izgovora slovenskih besed ne bo treba iskati v drugih priročnikih. Zasnova priročnika, metodična razporeditev izbranih poglavij iz slovenske slovnice, pre-gledna ponazoritev lastnosti in po-sebnosti slovenskega jezika ter ne nazadnje izvirna in estetska knjižna izvedba so sad večletnih in drago-cenih didaktičnih izkušenj, ki jih je avtorica dobila tudi pri poučevanju v tujini, na univerzah v Rimu, Vid-mu, Padovi in Trstu.

Nataša Jakop

�0 Moja Slovenija / Maj 2010

Pripravila: Tilka Jamnik S KNJIGO V SVET

SLOVENSKE PRAVLJICE (in ena nemška) V STRIPUTa zbirka Matjaža Schmidta je dobila nagrado Izvirna slovenska slikanica 2010, ki je bila, kot vsako leto, podeljena 2. aprila, ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. Med finalistke pa so se uvrstile tudi naslednje štiri: O Jakobu in muci Mici, Rojstni dan, Barbara Hanuš, Punčka in velikan, Neli Kodrič Filipić, Kako sta se gospod in gospa pomirila Miklavž Komelj, in Dinozavri?!, Lila Prap. Vseh pet slikanic je imenitno branje!

Gospa in gospod, živčna zaradi golobov na njunem balkonu, sta se odpravila pomirit živce v Benetke, na Markov trg … kjer je bilo vse polno golobov.

Nekoč je bil očka Velikan utrujen in jezen, zato je v svojo živahno hčerkico vrgel ka-menček, ki pa je zrasel v veliko skalo.

Med kokošmi se širi glas, da so se menda razvile iz dinozavrov.

To slikanico v slovenskem in šestih dru-gih jezikih smo že predstavili v reviji Moja Slovenija št. 3

Tokrat pa bomo pokukali med Sloven-ske pravljice v stripu …

�1Moja Slovenija / Maj 2010

S KNJIGO V SVET

Matjaž Schmidt je izbral in mojstrsko priredil 17 slovenskih in eno nemško pravljico ter jih napisal v obliki stripov, ki sporočilo in zrno modrosti teh zgodb neokrnjeno približajo današnjim otrokom.

Iz katere pravljice je tale del? Odgovor pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali [email protected] vprašanje:


Največja čistilna akcija v zgodovini SlovenijeEkologi brez meja, organizatorji akcije, so pojasnili, da se je največje čistilne ak-cije v zgodovini Slovenije v soboto, 17. aprila 2010, udeležilo več kot 250.000 prostovoljcev. Veliko šol je čistilo že v tednu pred akcijo, a niso sporočile števila udeležencev, poleg tega so po-samezniki marsikje čistili neposredno okolico svojega doma brez spletne pri-jave, zato je dejansko število udeleženih zagotovo še večje. Najvišjo udeležbo so imeli v Pivki, kjer je čistilo 35,4 odstotka prebivalcev, mejo 30 odstotkov pa so presegli tudi v Kostelu, kjer je čistilo 34 % prebivalstva, in v Hodošu, kjer je ro-kave zavihalo 33,4 % ljudi.

Akcija presegla pričakovanjaAleš Pevc je po akciji povedal, da smo se Slovenci s tako veliko udeležbo po-stavili na ekološki zemljevid Evrope. »Takega rezultata ne bodo dosegli v

nobeni državi več,« je prepričan eden od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Ena od vodij projekta, Petra Matos, pa je dejala, da je akcija zmaga vseh Slovencev in da smo sku-paj naredili nekaj neverjetnega. »Samo skupaj nam lahko uspe in nam je,« je menila. V Sloveniji odpadke iz gospo-dinjstva ločuje le okoli 10 odstotkov prebivalcev, medtem ko v nekaterih drugih evropskih državah ločijo do 70 ali celo do 90 odstotkov gospodinjskih odpadkov. Ekologi brez meja so v okvi-ru akcije že pripravili digitalni register divjih odlagališč in jih do zdaj našteli kar 11.500.

Čistili so vsiČistilne akcije so se udeležili vsi – od otrok do upokojencev – in tudi mnogi pomembneži. Predsednik vlade Bo-rut Pahor je tako čistil skupaj z učenci ljubljanske Osnovne šole Kolezija, po akciji pa dejal, da si ne moremo dovo-

liti, da bi drugi čistili za nami. Po njego-vem mnenju visoka udeležba kaže, da znamo dihati in živeti kot skupnost ter poskrbeti za drugega. Pri čiščenju neza-konitih odlagališč in okolice se je pro-stovoljcem v bližini Kranja pridružil tudi evropski komisar za okolje Janez Potoč-nik. Po njegovih besedah so nezakoni-ta odlagališča sicer eden večjih proble-mov v Sloveniji in Evropi, zato osebno pozdravlja akcijo. Minister za okolje in prostor Roko Žarnić, ki se je s predse-dnikom računskega sodišča Igorjem Šoltesom čiščenja divjega odlagališča udeležil na lokaciji Rudnik, je poudaril, da bo njegovo ministrstvo nadaljevalo to zgodbo in »zaostrilo nadzor nad ne-zakonitim odlaganjem smeti in nezako-nitimi smetišči«. Po njegovem mnenju je težko izslediti storilce, zato razmišlja-jo o videonadzorih, postavitvi opozoril-nih tabel in kaznovanju storilcev.Čistili so tudi drugi politiki, pevci, igral-ci, gospodarstveniki in umetniki.

MLADI MLADIM

Preko 250.000 prostovoljcev je v čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu na 7000 divjih odlagališčih zbralo okoli 80.000 kubičnih metrov odpadkov.

Pol milijona rok očistilo Slovenijo v enem dnevu

��Moja Slovenija / Maj 2010

Hladilniki, kolesa, avtomobili, gume, avtobus in minaMed 80.000 kubičnimi metri odpadkov so prostovoljci našli marsikaj. Smeti so bile v naravi odvržene več desetletij, v obširnih akcijah pa so potapljači iz rek, jezer in morja potegnili tudi številna kolesa, avtomobile in večje kosovne odpadke. Med zanimivejšimi »najdba-mi« je mina iz druge svetovne vojne, pri Novi Gorici so našli tudi avtobus in 26 avtomobilov, dan prej, na pregledu lokacije, pa celo človeško truplo. Kot so poudarili organizatorji, so lokacije pregledovali dan prej ravno zato, da ne bi prišlo na dan akcije do kakršnih koli presenečenj.

Uspešen dan zaključili z zabavoPo akciji so v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici potekale zabave za vse prostovolj-ce, ki se jih je udeležilo preko 3200 ljudi. Kot so pojasnili organizatorji, so pogosti-tve in prireditve potekale tudi lokalno, kot je v navadi po tradicionalnih akcijah.

Zgledovali so se po EstonijiProjekt Očistimo Slovenijo v enem dne-vu! je narejen po zgledu projekta Let’s do it, Estonia!, ki je v Estoniji potekal leta 2008. Na dan čistilne akcije, 3. maja 2008, se je v Estoniji zbralo 50.000 pro-stovoljcev (4 % prebivalstva), ki so od-stranili 10.000 ton smeti v samo petih urah (v običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov). Zaključne zabave se je udeležilo 120.000 ljudi. Projekt je nav-dušil mnoge: poleg Slovenije in Estonije so jih izvedli (ali pa se nanje še pripra-vljajo) še v Latviji, Litvi, Romuniji, Indiji, Italiji in na Portugalskem.

Let’s Do it World 2012Jaka Kranjc, namestnik vodje skupine za popis črnih odlagališč, je povedal, da bo Slovenija, v primeru, da bo projekt čišče-nja sveta Let’s Do it World leta 2012 izve-den, zagotovo sodelovala. »Zdaj bi bila stvar dosti lažja, saj imamo postavljeno potrebno infrastrukturo in ogromno ljudi, ki bi stvar ponovili,« je pojasnil.

Patricija Virtič

MLADI MLADIM

Večina lastnikov in/ali upravljalcev slo-venskih domačij, doslej že predstavlje-nih v naši rubriki Slovenske domačije, spada v to kategorijo. Mnogi so povsem samoiniciativno in brez pomoči širše družbene skupnosti vložili veliko časa, energije in sredstev v obnovo svojih do-mačij. Nekoliko lažje je bilo tistim, ki jim je na pomoč priskočila občina, morda kakšno podjetje ali ministrstvo za kultu-ro. Tudi primerov, ko so občine, krajevne skupnosti ali muzeji odkupili zapuščeno in propadajočo domačijo, jo v celoti ob-novili in odprli za javnost, je precej. V primeru Maticove etno hiše imamo

opravka z zakonskim parom Ivanom in Marinko Šega, ki sta se po zaposlitvi v Ljubljani in upokojitvi vrnila v domači kraj Ravni Dol pri Sodražici na Dolenj-skem. Najprej sta vikend hišico preu-redila v čisto spodobno stanovanjsko hišo, nato pa sta se lotila zapuščenega skednja, zgrajenega 1928. Tudi v tem primeru je bilo treba najprej (idejno) domisliti in osmisliti bodočo funkcijo skednja, saj skedenj kot skedenj zanju ni imel nobenega pomena več. Ker je bilo v hiši ohranjenega veliko kmečke-ga in suhorobarskega orodja, se je kar sama od sebe ponudila bodoča funkcija

skednja. Odločitev seveda ni bila lahka, kajti vedela sta, da jima bo to vzelo ve-liko časa in denarja. A ideja je bila tako mikavna, da se ji nista mogla upreti. Po nekaj manj kot desetih letih je namesto starega skednja, od katerega je ostalo le ogrodje, na istem mestu zrasel nov objekt, s povsem novo funkcijo. Tudi ti-sto, kar je ostalo od starega skednja, je bilo treba temeljito obnoviti in zaščititi. Da bi poudarila novo funkcijo objekta, sta ga poimenovala etno hiša, po hi-šnem imenu Pr’ Matic pa sta na predlog etnologa dr. Bogataja dodala še Matico-va etno hiša.


SLOVENSKE DOMAČIJE

Etno hiša v Ravnem DoluV Sloveniji je zelo razširjeno prepričanje, da Slovenci nimamo pravega in odgovornega odnosa do naše bo-gate stavbne in kulturne dediščine. Prepočasi spoznavamo, da bomo brez te dediščine (p)ostali povsem ne-zanimiv del(ček) globaliziranega sveta, v katerem se bomo z lahkoto povsem izgubili. K sreči se najdejo tudi posamezniki, ki se dobro zavedajo te nevarnosti in ki po svoji osveščenosti daleč presegajo slabo osveščeno slovensko povprečje.


SLOVENSKE DOMAČIJE

Maticova etno hiša v vasi Ravni Dol na Dolenjskem.

Vas Ravni DolKot rečeno, se vas Ravni Dol nahaja v občini Sodražica, v južnem delu Slove-nije. Od Ljubljane je oddaljena 45 km, od Kočevja 25 in od Cerknice 30 km. Na površini občine, ki ne znaša niti 50 km2, je raztresenih 23 vasi, od katerih jih je 15 demografsko ogroženih. To velja tudi za vas Ravni Dol. Vseh prebivalcev v občini Sodražica je le nekaj več kot 2000.Uro hoda od vasi Ravni Dol nas pot pri-pelje do Travne gore. Tri ure hoje pa po-trebujemo, da pridemo do Boncarja, kjer so ostanki Rimskega zidu. Streljaj od etno hiše je Nova Štifta z leta 1671 dograjeno

baročno cerkvijo, ki je najbolj obiskana božja pot na Dolenjskem. Nekaj poseb-nega je tudi bolj oddaljena cerkev Sv. Marka, ki je ena najstarejših cerkva na Slovenskem in stoji na temeljih pogan-skega templja.

Maticova etno hišaIz povedanega sledi, da Maticova etno hiša kot objekt za nas ni posebej zanimi-va. Zanimivo je tisto, kar je v hiši na ogled obiskovalcem. Vseeno je treba povedati, da je v pritličju z dvojnim vhodom urejen večji prostor, ki lahko sprejme 50 in več obiskovalcev istočasno. Skoraj logično je, da je za obiskovalce treba poskrbeti tudi z pritiklinami, kot sta kuhinja in sanitarije. Vse to je tudi lepo urejeno v pritličju hiše, s tem da sta dodana še majhen razstavni prostor za razstavo umetniških del in so-bica s šestimi ležišči. Nadstropni oziroma podstrešni del etno hiše je razdeljen na dva vsebinsko različ-na dela. Prvi del je urejen kot delovno-bivalni prostor, značilen za kraje v tem delu Slovenije, to je za tiste kraje, katerih prebivalci so si zimski čas krajšali z izdelo-vanjem suhe robe. Drugi del pa je urejen kot razstavni prostor za orodja in pripo-močke, ki so jih uporabljali v kmečkem gospodarstvu. Kot pripoveduje lastnik etno hiše, so ljudje na tem koncu Slo-venije po končanih delih na polju od sv.

Mihaela do sv. Jurija običajno preuredili svoj bivalni prostor v hiši v delavnico. Po-stelje in omare so umaknili v kote sobe, s čemer so dobili več prostora za orodja in naprave, ki so jih uporabljali pri izdelo-vanju suhe robe. Razmestili so jih okrog krušne peči, ki je tako postala osrednji element v prostoru, kar je bila glede na zimski čas tudi najbolj modra rešitev. Na peči in gartrih so se sušili razni izdelki, predvsem obodi za rešeta. Na klopeh okoli peči so ponavadi sedele ženske, ki so pletle podna za rete (rajte), na babi je gospodinja cepila leskove palice in jih strugala v vitre, obenem pa je z nogo gu-gala zibko, če je bil pri hiši dojenček.Škafe in druge lesene posode so izde-lovali moški, ki so jih preko poletja pro-dajali krošnarjem ali pa so jih kar sami prodajali na sejmih in po vaseh. Ta način prodaje se je močno uveljavil po letu 1492, ko je cesar Ferdinand dal ljudem teh krajev poseben privilegij, po katerem so lahko po vsem cesarstvu prodajali su-horobarske izdelke. Skozi dolgo vrsto let se je med ljudmi v teh krajih nakopičilo veliko znanja in veščin, ki so se prenašale iz roda v rod. Brez iznajdljivosti in special-nih orodij teh izdelkov sploh ni mogoče izdelovati. Razvila se je neka posebna su-horobarska kultura, ki vse do današnjih dni še ni povsem izumrla, čeprav se soo-ča z neenakopravno konkurenco – indu-

Nov čebelnjak, v katerem je komora z mikroklimo, kakršna je v čebeljem panju.


SLOVENSKE DOMAČIJE

strijo. V prispevku, kakršen je ta, seveda ni prostora za podrobnejšo obravnavo in prikaz številnih veščin in izdelkov, ki so jih obvladovali suhorobarji. Bralec, ki se želi posebej seznaniti z zgodovino, širino in globino suhorobarske kulture bo moral potemtakem poiskati še druge vire infor-macij. Za začetek bo najbolje, da obišče Maticovo etno hišo.

Publikacija o etno hišiVeliko si bo bralec lahko pomagal tudi s strokovno literaturo, med katero lahko uvrstimo tudi publikacijo, ki jo je napisal sam lastnik etno hiše Ivan Šega in ji dal naslov Etno hiša s poetičnim podnaslo-vom Pogled v zgodovino skozi zapušči-no kmečkega gospodarstva v sodraško-ribniški dolini. Uvodoma je govora o kmečki hiši kot delavnici, tisti del, ki se na naša na suho robo, pa je razdeljen na tri dele: vitrarstvo in podnarstvo; posodar-stvo in žličarstvo (žlice, kuhalnice, trhtala – špredeln). Kratek opis izdelka in načina njegove izdelave je pri vsakem razdelku dopolnjen s slovarjem značilnih imen pripomočkov in njihovo uporabo. Drugi del publikacije je posvečen opisu kmečkih strojev oziroma zapuščini pre-teklosti. V njem je predstavljenih 20 raz-ličnih kmečkih opravil in/ali orodij. Vse te naprave in orodja so v etno hiši tudi razstavljene in zavzemajo večji del pod-strešnega razstavnega prostora. O vsaki napravi ali orodju ve lastnik etno hiše po-vedati veliko podrobnosti in zanimivih zgodb, česar se zelo dobro spominja iz svoje mladosti. Je prava zakladnica zna-nja o življenju na kmetih pred toliko in toliko leti. Med drugim je napisal tudi pu-blikacijo o zgodovini čebelarstva v ribni-ški dolini. Ob tem velja povedati, da prav zdaj končuje razmeroma velik čebelnjak, v katerem bo uredil tudi prostor(ček)-ko-moro z mikroklimo, kakršna je v čebe-ljem panju. Balzam za odpravo živčnosti! Prezreti ne smemo niti tega, da je od Ma-ticove etno hiše do cerkve pri Novi Štifti leta 2008 postavil tudi Križev pot, ki je speljan skozi borov gozdiček, v katerem se človek ob premišljevanju naužije miru in pridobi življenjsko energijo.

Besedilo in foto: Tomaž ŠtefeDelovna polovica bivalnega prostora v kmečki hiši v zimskem času, s pečjo kot osrednjim elementom.

Dva najbolj pogosta tipa krošenj za prenašanje raznovrstne suhe robe ter ret in sit.

Del zbirke kmečkih orodij in naprav (brana, stiskalnica, kotel itd.), razstavljenih v etno hiši.


Med slovenskimi arhitekti in urbanisti zavze-ma zelo ugledno mesto tudi Plečnikov sodob-nik Maks Fabiani. Kot arhitekta se nista uve-ljavila samo v Ljubljani in drugih slovenskih krajih, marveč tudi v širšem evropskem pro-storu, predvsem na Dunaju. Maks Fabiani se je rodil sedem let pred Plečnikom in umrl pet let za Plečnikom. Dočakal je namreč zelo visoko starost: 97 let.

Maks Fabiani arhitekt in urbanist

VELIKI SLOVENCI

Rodil se je leta 1865 v vasi Kobdilj pri Štanjelu, umrl pa je leta 1962 v Gorici. Po maturi na ljubljanski realki je leta 1883 odšel na Dunaj, kjer je po petih letih diplomiral na tehniški visoki šoli iz arhitekture. Prvo službo je nastopil kot asistent na tehniški viso-ki šoli v Gradcu, od koder se je že po nekaj letih podal na daljše študijsko potovanje po Mali Aziji in Evropi. Po vrnitvi na Dunaj leta 1894 je najprej dve leti delal v ateljeju znanega dunajskega arhitekta O. Wagnerja, naslednje dve leti pa kot asistent na teh-niški visoki šoli pri K. Königu. Leta 1902 je dosegel doktorat iz tehniških ved in postal je svetovalec avstrijskega prestolonasle-dnika Franca Ferdinanda. Med letoma 1910–1917 je predaval okrasno risanje na tehniški visoki šoli, nakar je zasedel mesto rednega profesorja za arhitekturo. Po dveh letih se je odpove-

dal temu nazivu in se navzlic vabljivim ponudbam z Dunaja in Ljubljane preselil v Gorico. Že med bivanjem na Dunaju se je namreč zelo intenzivno angažiral pri obnovi v vojni porušene-ga Posočja. Po preselitvi v Gorico je zasedel mesto profesorja umetnostne zgodovine na liceju, kar je ostal do leta 1925. Tega leta je za dolgo vrsto let postal tudi član komisije za cerkveno umetnost, vmes je bil deset let (1935–1945) tudi župan Štanje-la. Dolgo časa je bil tudi častni nadzornik urada za spomeniško varstvo. Med odlikovanji velja omeniti častno doktorsko diplo-mo dunajske tehniške visoke šole, ki jo je prejel leta 1952.

Ustvarjalnost in delo Maksa FabianijaKot arhitekt in urbanist je Maks Fabjani najpomembnejše sledi pustil v Ljubljani in na Dunaju. Po njegovi zaslugi je moderna arhitektura pognala najgloblje korenine prav v Ljubljani, kjer je potres leta 1895 ustvaril posebne pogoje za njen razcvet. Prvi-krat po baroku je slovensko stavbarstvo našlo našemu miljeju ustrezen izraz in se organsko vključilo v naš duhovni profil. Kar je pripravljal Fabiani, sta dopolnila prav tako na Dunaju izšo-lana Jože Plečnik in Ivan Vurnik. Po njihovi zaslugi je prišlo do prave renesanse v slovenski arhitekturi. Takoj po potresu je Maks Fabiani samoiniciativno izdelal pre-dlog oziroma načrt za obnovo Ljubljane, ki ga je čez štiri leta še dopolnil z detajlnim načrtom za ureditev Bežigrada in Slo-venskega trga. Ob upoštevanju vodilnih smernic tedanjega dunajskega urbanizma je želel ohraniti tradicionalne vredno-te in poskrbeti za brezhibno funkcioniranje mesta. Po vzorcu dunajskega Ringa je predlagal razbremenitev mestnega jedra s krožno cesto, ki pa ni bila uresničena; v smeri proti železnici pa je zarisal pravokotno cestno omrežje. Po njegovi zaslugi je Slo-venski trg pred sodnijo s stavbami v sosednjih ulicah edinstven urbanistični spomenik v Evropi. Vmes je leta 1898 Maks Fabiani zmagal tudi na natečaju za Kar-lov trg na Dunaju, urejal je Bielsko na Poljskem, razvoj Ljubljane pa je spremljal vse do pozne starosti. Veliko časa in pozornosti je posvetil tudi urbanizmu Gorice in naredil vrsto načrtov za pozidavo poškodovanih slovenskih vasi v Posočju. Kot arhitekt je Fabiani že na Dunaju opozoril nase, in sicer s paviljonom Treh komisij v Pratru, potem s stavbo pohištvenega podjetja Portois, stavbo kartografske hiše Artaria in stavbo ljudske uni-verze Urania. Zahvaljujoč naklonjenosti ljubljanskega župana Hribarja se mu je tudi v Ljubljani ponudila priložnost oziroma možnost projektiranja številnih sicer skromnejših, vendar nič manj značilnih in naprednih stavb. Vzor renesančne palače je prelil v preprostejše oblike, ki že na zunaj kažejo prostorsko in konstruktivno sestavo notranjščine. Takšna je Krisperjeva hiša na Miklošičevi 20, Hribarjeva hiša na Ajdovščini, Kleinmayer Bambergova hiša na Miklošičevi 16, Mestni dekliški licej Mla-dika (sedaj zunanje ministrstvo), Jakopičev paviljon (podrt leta 1962). Tržaške Slovence je osrečil z Narodnim domom, ki se je odlikoval po premišljeni in večfunkcionalni zasnovi. Žal so ga leta 1920 fašisti požgali, hiša Bartoli v Trstu pa še vedno stoji.

TŠ

PESEM NAS ZDRUŽUJE


Nagrad bolj malo ali nič, prav vse pobral je Fičfirič!Izzvenel je 16. festival Slovenska polka in valček, ki ga je v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani pripravil Razvedrilni program Televizije Slovenija.

Zmagovalec je le edenTudi letos se je za uvrstitev na to ugledno prireditev potegovalo nekaj deset skladb, strokovna komisija pa je med njimi izbra-la štirinajst najprimernejših – po sedem polk in sedem valčkov v izvedbi štirinaj-stih različnih ansamblov. Od prejšnjih let je organizator precej spremenil pravila razpisa in nagrajevanja. V zadnjem času namreč namenja največ pozornosti iz-vajalcem, medtem ko so avtorji zanj postranskega pomena. Spremenjen je tudi način telefonskega glasovanja tele-vizijskih gledalcev za najboljšo polko in valček. Tako se je tokrat zgodilo, da so

Iskrice, dekliški ansambel iz Laškega, po prvem krogu za valček Sedem let sva se ljubila prejele največ glasov, v »superfina-lu« pa jih je za slabe tri odstotke prehitela fantovska skupina Novi spomini iz Nove-ga mesta s polko Fičfirič, ki je tako postala absolutna zmagovalka festivala.

V kvintetu jih igra pet, v triu trije, kajne?Na naših najstarejših festivalih narodno-zabavne glasbe, Ptujskem in Števerjan-skem, podeljujejo nagrade za najboljši kvintet in najboljši trio. Pravzaprav gre za ohranjanje glasbenih slogov Avsenikov in Slakov in s tem posredno za svojevr-

stno omejevanje razvoja te vrste glasbe. Zdaj so ti kategoriji uvedli tudi na Slo-venski polki in valčku - in z razpletom letošnje prireditve povzročili pravo ogor-čenje »tradicionalistov«! Najboljši kvintet je namreč postal ansambel Donačka iz Rogaške Slatine, ki pa ima z violino in klarinetom precej drugačno zvočno po-dobo od Avsenikove. Novi spomini, ki so po zasedbi pravzaprav enaki Slakom, pa so postali najboljši trio, vendar s povsem drugačno glasbo, ki še najbolj spomi-nja na sving iz srede prejšnjega stoletja. Kvarteti, seksteti … pri teh pravilih sploh niso mogli biti v konkurenci.


Drobtinice za avtorjeNagrado za najboljše besedilo je preje-la uveljavljena avtorica Majda Rebernik za verze valčka Vem, da nisem sama, ki ga je izvedel ansambel Donačka, med-tem ko za avtorje glasbe in priredb na glasbenem festivalu sploh ni bilo pred-videnih nagrad! Tako sta tudi Slavko Božič in Marjan Turk, avtorja glasbe, besedila in priredbe za zmagovitega Fičfiriča, ostala v senci srečnih muzi-kantov iz dolenjske »prestolnice«.

Jože GaličFotografije: osebni arhiv ansamblov

Donačka je tudi kvintet, pa čeprav z violino in klarinetom.

Novi spomini: do absolutne zmage z glasbo v ritmu svinga.

Iskrice so izvedle Slovenski valček 2010 in ostale brez nagrade.

LEPOTE SLOVENIJE

Slovenija iz zraka


Človek je že od nekdaj hrepenel po tem, da bi posnemal ptice – preprosto, želel si je leteti. Iz mitologije je znana zgodba o Dedalu in Ikarju, o hrepenenju po domovini in želji, da bi letela. Dedal je podnevi in ponoči mislil na ptice, misel nanje ga je obsedla, da ni mogel spati. Risal je njihova krila, opazoval njihov let in se začel pripravljati na beg. Iz perja in voska je izdelal krila zase in za sina Ikarja. A žal se je Ikarjev let kljub očetovim opozorilom končal tragično.

Hrepenenje po letenju je ostalo večno. Ko se je začela razvijati fotografija in ko se je človek z balonom odlepil od tal, se je porodila misel o fotografiranju iz zraka, o novih pogledih na mesta in pokrajine, kakor jih vidijo le ptice. Ka-kšnih sto petdeset let je od tega, ko je Francoz Felix Nadar, sicer fotograf, kari-katurist in novinar, poletel z balonom, v katerega je vzel fotografski aparat in

prvi na takšen način poslikal Pariz. Ka-kšna je Slovenija iz ptičje perspektive, je v preteklosti zanimalo marsikatere-ga slovenskega fotografa. Že kot otrok sem, tako kot mnogi drugi, sanjal, da bom nekoč pilot. A ostala je le pobožna otroška želja. Več upanja sem imel, da bom smel drugim s fotografskim apa-ratom predstavljati svoje poglede na svet okrog sebe. Tudi mene je sredi de-

vetdesetih let prejšnjega stoletja zače-lo zanimati, kakšen je pogled od zgoraj in kakšni so ti pogledi na fotografijah. S pomočjo helikopterja sem prvič odkri-val lepote mesta Kamnika ter njegove pisane in raznolike okolice. Zanimalo me je, kakšne so Sečoveljske soline, kako zavito teče reka Krka od izvira do izliva, kakšne so ulice in trgi Kranja in kako se od tam zgoraj vidijo strnjene

SLOVENSKE POKRAJINE

vasi in skrbno obdelana polja občine Šenčur. Leteti nad Cerkniškim jezerom je bila še posebna sreča, videti pastirje in krave sredi njihovih domovanj na Ve-liki planini pa posebno doživetje.

Tudi od tam zgoraj je Slovenija lepa, nekaj posebnega in izjemnega …

Besedilo in foto: Primož Hieng

Sečoveljske soline

Gorenjska polja

Trbojsko jezero

Ljubljana41Moja Slovenija / Maj 2010

Kaj morate vedeti ob prihodu v Slovenijo


Ne vemo sicer, kdaj ste nazadnje bili doma, a Postojnske jame in Bleda gotovo niste pozabili. Pa Pirana, Ptuja in prekmurskih ravnic. Vendar za dobro počutje potrebujete dodatne informacije. Na spletni strani www.slo-venia.info, ki predstavlja uradni slovenski turistični informacijski portal, je obilo takih, ki vam pomagajo, da je potovanje prijetnejše:

Dostop po cestahVečina avtomobilov v Slovenijo vstopi po avtocestah. Za vožnjo po njih mora-te imeti vinjeto, sicer so predvidene vi-soke kazni. Slovenski avtocestni križ je skoraj povsem sklenjen, v izgradnji je le še krajši del kraka dolenjske avtoceste.Po Sloveniji so najbolj slikovite in raz-gibane lokalne ceste, na katerih lahko tudi najbolje spoznate naravne lepote in znamenitosti države. Za lažje iskanje primernih cest imate na voljo načrto-valca poti (na primer www.promet.si).Med cestnoprometnimi predpisi velja omeniti obvezno uporabo zasenčenih luči med vožnjo tudi podnevi, najvišja dovoljena meja alkohola v telesu voz-nika je 0,5 promila. Bencinski servisi in črpalke so na avtocestah približno vsa-kih 30 kilometrov in obratujejo 24 ur na

dan. Veliko je tudi bencinskih črpalk v mestih in manjših krajih.V primeru okvare na cesti vam priskoči-jo na pomoč AMZS. Pokličite 1987. Motorna kolesa, osebna in kombinirana vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, morajo biti od 1. julija 2008 dalje za vožnjo po vseh avto-cestah, hitrih cestah v Republiki Slove-niji in ljubljanski obvoznici opremljena z vinjeto.S 1. 7. 2009 polletna vinjeta za enosle-dna vozila/motorna kolesa ostane v uporabi, za dvosledna vozila/osebna in kombinirana vozila pa ne. Letna vinjeta za (dvosledna) motorna vozila do naj-večje dovoljene mase 3.500 kg stane 95,00 EUR, mesečna vinjeta za (dvosle-dna) motorna vozila do največje dovo-ljene mase 3.500 kg 30,00 EUR, tedenska

vinjeta za (dvosledna) motorna vozila do največje dovoljene mase 3.500 kg 15,00 EUR, letna vinjeta za (enosledna) motorna kolesa 47,50 EUR, polletna vinjeta za (enosledna) motorna kolesa 25,00 EUR, tedenska vinjeta za (enosle-dna) motorna kolesa pa 7,50 EUR.Vinjete so v prodaji na bencinskih ser-visih doma in v sosednjih državah ter na izpostavah nacionalnega in tujih av-tomobilskih klubov, na poštnih uradih v Sloveniji in nekaterih kioskih. Za več informacij je na voljo seznam prodaj-nih mest. Za vožnjo po cestninski cesti brez veljavne nalepke - vinjete - oziro-ma brez plačila cestnine, je predvidena globa v znesku od 300 do 800 EUR.Tuji vozniki, tako tisti iz EU, kot tudi izven, potrebujejo prometno dovo-ljenje za vozilo in zavarovalno polico,

LEPOTE SLOVENIJE

Staro jedro Kranja - Pungert


LEPOTE SLOVENIJE

ki se na to vozilo nanaša. Voznikom iz EU svetujemo, da si pred potovanjem pridobijo tudi zeleno karto, ki jo izda njihova zavarovalnica, saj jim v prime-ru prometne nesreče olajša postopek izmenjave podatkov. Za voznike držav nečlanic EU je zelena karta obvezna.Za najem avtomobila je potreben oseb-ni dokument s fotografijo, veljavno vo-zniško dovoljenje in kreditna kartica, s katero bo najem avtomobila plačan. Za državljane držav nečlanic EU je pri-poročljivo tudi veljavno mednarodno vozniško dovoljenje, medtem ko je za državljane držav drugih celin predloži-tev tega obvezna.Pogoj za najem avtomobila je starost najmanj 21 let (za kategorije H, I, J, O in S najmanj 25 let) in veljavnost voz-niškega izpita vsaj dve leti. Nekatere izposojevalnice za voznike, stare od 21 do 25 let, zahtevajo plačilo dodatka za mladega voznika.

Mejne formalnostiMejne formalnosti so minimalne in ustrezajo evropskim standardom. Za prestop meje za večino držav zadostuje veljavni potni list, če obisk ne traja več kot tri mesece. Državljani članic Evrop-ske unije za prestop notranje EU meje po vstopu Slovenije v schengensko ob-močje ne potrebujejo potnih listin.Vsi, ki za obisk Slovenije potrebujete vizume, jih lahko dobite na diplomat-skih in konzularnih predstavništev po vsem svetu, ki so pristojna za izdaja-nje viz. Za izdajo vize se obrnite na najbližje veleposlaništvo Republike Slovenije, kjer boste prejeli dodatne informacije v zvezi s postopkom izdaje viz in ostalo potrebno dokumentacijo. Seznam veleposlaništev lahko najdete na naslovu: http://www.mzz.gov.si/si/predstavnistva_po_svetu_in_informa-cije_o_drzavah/

vir: www.slovenija.info

Pomembne telefonske številke

112 Center za obveščanje - nujna medicinska pomoč, gasilci, veterinarska pomoč, reševalne enote113 Policija – nujni primeri080 12 00 Policija - prijava storilcev kaznivih dejanj, anonimni telefon1987 AMZS - pomoč na cesti in avtovleka080 1900 Turistični telefon - na brezplačno številko lahko turisti in turistični delavci 24 ur na dan sporočajo svoje pripombe, pritožbe, kritike in predloge1188 - Informacije o telefonskih naročnikih v Sloveniji1180 - Informacije o telefonskih naročnikih v mednarodnem prometu198 10 - Naročanje bujenja090 93 9881 - Splošne informacije (plačljiva številka)Telefonska področna koda Slovenije +�86Koda za mednarodne klice 00

Povprečne cene osnovnih živil v trgovinah so naslednje:

1 kg kruha: 2,00 EUR,1 l mleka: 0,75 EUR,½ l piva: 0,95 EUR,dnevni časopis: 1,00 EUR.

Povprečne cene jedi in pijač v restavracijah so naslednje:

1,00 EUR za skodelico ekspreso kave,1,40 EUR za 2 dcl kokakole,7,00 EUR za veliko klasično pico,7,00 EUR za porcijo testenin

Ptujkultura in narava, sprostitev in zabavaPtuj, slikovito mesto ob Dravi, leži v severovzhodni Sloveniji, v središču Spodnjega Podravja. Je mesto z eno najstarejših mestnih kontinuitet od rimske dobe dalje, ki ima edino od celinskih mest v Sloveniji ohranjen me-stni statut iz leta 1376. Srednjeveško mestno jedro je v celoti spomeniško zaščiteno.

V zgodovini je bil Ptuj pomembno stičišče poti med vzhodom in zahodom, čezenj pa je že v prazgodovini potekala zna-menita jantarjeva pot. Največji razcvet je mesto doživelo v rimskem času. Rimska Poetoviona je bila s 40.000 prebivalci eno največjih mest rimskih provinc. Rimski le-gionarji so iz vzhoda prinesli kult Mitre, s katerim je tukaj nastalo eno najpomemb-nejših središč mitraizma v Evropi. Med 9. in 16. stoletjem je mesto dobilo značilno veduto, ki se kaže v trikotni podobi, na obeh straneh zaključeni z Dominikan-skim in Minoritskim samostanom, vrh pa

zaključuje mogočni ptujski grad. Zgod-be preteklosti boste izvedeli v ptujskih cerkvah in samostanih, obokanih vinskih kleteh, v grajskih sobanah, pri mestnem stolpu in Orfejevem spomeniku, v Mitre-jih… Dodatno mističnost dajeta ptuj-skemu območju še izjemna nematerialna kulturna dediščina in bogato etnografsko izročilo, kar še posebej velja za lik kurenta ali koranta, ki preko svojega poslanstva, prvenstveno skrbijo za preganjanje vsega slabega in prinašanje dobrega. V ptujskih hotelih (Grand hotel Primus, Park hotel, hotel Mitra, hotel Poetovio), v mladinskih

prenočiščih Kurent in Eva in pri številnih zasebnih ponudnikih prenočišč, si boste lahko po sprostitvi v naravi, odpočili telo in duha. Ptuj z okolico že od nekdaj slovi tudi po dobri hrani in pijači. Že dobrih se-dem stoletij ohranja tradicijo pridelovanja in negovanja najodličnejših vin. V svoji znameniti Ptujski kleti hrani tudi najsta-rejše vino na Slovenskem Zlato trto iz leta 1917. K žlahtnim vinom se odlično poda domača hrana, ki jo znajo ptujski gostinci odlično pripraviti. Nekoč so ob dobri hrani in žlahtni kapljici uživali graščaki, vojščaki in trgovci, danes ste na vrsti vi. Starodav-


Ptujkultura in narava, sprostitev in zabava

ne ptujske ulice so idealna kulisa za razne prireditve na prostem, pa tudi za čisto preproste sprehode in za to, da človek v lepem vremenu posedi in poklepeta na terasi katere izmed številnih kavarn. Mla-di po letih ali po duši, ki so polni energi-je, lahko zvečer obiščejo igralni salon ter izbirajo med nekaj bari, nočnimi klubi in diskotekami, v katerih se lahko zabava zavleče tudi do zgodnjih jutranjih ur. Me-sto slovi tudi po presenetljivo živahnem kulturnem in družabnem mladostnem utripu. Mesto in okolica ponujata tudi številne možnosti za preživljanje aktivnih

počitnic, tako za posameznika, kot za celo družino. Ljubiteljem narave je na voljo ja-hanje, tekaške steze, veliko sprehajalnih in pohodniških poti ter kolesarskih poti različnih zahtevnosti. Poletite lahko na panoramski polet z balonom, se preizku-site v jadralnem in športnem letalstvu ali skočite v tandemu s padalom.

TERME PTUJPočitnice v Termah Ptuj so vir zdravja in sprostitve, hkrati pa tudi odlična prilo-žnost za aktivno preživljanje prostega časa in razposajeno vodno igro. So ene najmlajših slovenskih term, kjer vam nudijo bivanje v visoko kategoriziranih apartmajih različnih velikosti, z možnostjo kuhanja v bungalovih in v kampu ter na-mestitev v novem štiri zvezdičnem hotelu Grand Hotelu Primus. Termalni Park ponu-ja štiri zunanje bazene (z valovi, s počasno reko in s tobogani) in šest notranjih ba-zenov z whirlpoolom in vodno-zračnimi masažami ter tobogan in savne. Termalni Park obsega skupaj z notranjim in zuna-njim kopališčem 4200 m² vodnih površin z zdravilno mineralno vodo. Termalni Park slovi po največjem toboganu v Sloveniji.

GOLF IGRIŠČE PTUJLe kratek skok od starega mestnega jedra leži igrišče za golf, ki je zaradi raznolikega terena in večjega števila vodnih ovir zares nekaj posebnega. Razprostira se na več kot 50 hektarjih in odlikujejo ga pred-vsem zelenice in vode. Potok Studenčnica in dve jezeri spremljata petnajst od osem-najstih igralnih polj. Uspelo jim je združiti zelenice s starim mestnim jedrom ter av-tentični živalski in rastlinski svet z naravno okolico Ptuja.

MESTO NA VODILjubitelji voda lahko uživate v vodnih športih in ribarjenju na reki Dravi in Ptuj-skem jezeru. Ptujsko jezero se nahaja v bližini mesta in je primerno za številne vo-dne športe in razvoj športno-turističnih in

rekreativnih dejavnosti. Izposodite si lah-ko kajake za veslanje in tradicionalne čol-ne – rancarke. Možnost spusta in vožnje s skuterji in motornimi čolni ter vožnja s turistično ladjico Čigra. Reka Drava in Ptuj-sko jezero sodita tudi med pomembna območja v Evropi za ptice in med Natura 2000 območja.

POHODNIŠKE IN KOLESARSKE POTIPtuj z okolico in celotno Spodnje Podravje nudita odlične pogoje za pohodniški turi-zem in prijetno hojo po neokrnjeni naravi. Lahko se odpravite na kulturno krožno pot, ki jo opisuje v svojih zgodbah ptuj-ski pisatelj Ivan Potrč in v svojih spominih omeni dr. Matija Murko. Za navdušence rimske zgodovine je idealen obisk Mitrej-ske poti. Ljubitelji kolesarjenja pa boste raziskali srednje zahtevno in označeno kolesarsko pot po Ptuju in okolici, ter po Slovenskih goricah in Halozah. Ptuj je partnersko mesto v projektu EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012, ki je velika priložnost za prepotrebno spremembo zavesti o pomenu Ptuja kot kulturnega bisera. Osrednja vsebina Ptuja je Festival umetnosti in dediščine, z vrsto kulturnih dogodkov, ki se navezujejo na bogastvo nesnovne kulturne dediščine našega okolja in na edinstvenost etnograf-skega izročila. Evropska prestolnica kultu-re je tudi prava priložnost za spremembo in nadgraditev kulturne infrastrukture. Ptuj je tako postal zanimiva srednjee-vropska turistična destinacija, ki ponuja s svojimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino, z geografsko lego, obstoječo in rastočo kakovostno turistično ponudbo ter gostoljubnostjo raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji.

Pomembne prireditve in dogodki na Ptuju

• Najstarejše ohranjene prireditve na Ptuju so trije sejmi, ki izhajajo še iz srednjega veka: na dan sv. Jurija (23. aprila), sv. Ožbalta (5. avgusta) in sv. Katarine (25. novembra). • Najodmevnejša prireditev je KURENTOVANJE, ki se ponaša s 50–letno tradicijo.• Osrednja predstavitev kulinarike slovenskega podeželja je vsakoletna razstava »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ«, ki poteka v mesecu maju.• SLOVENSKI FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE je najstarejša in najuglednejša prireditev s področja narodno–zabavne glasbe v Sloveniji, sledi ji prireditev Orfejčkova parada.• Konec julija se v mestu odvija Mednarodni kulturni festival glasbene in slikarske umetnosti ART PTUJ, s številnimi koncertnimi dogodki in razstavami priznanih domačih in mednarodnih ustvarjalcev v starem mestnem jedru.• V začetku avgusta se v okviru občinskega praznika zvrsti obilo kulturnih prireditev in koncertov, ki dosežejo vrh s Ptujsko nočjo. • Konec avgusta na obalo reke Drave vabi Ribiška noč, v staro mestno jedro pa prireditev »PTUJ ODPRTO MESTO«, ko slikovite ulice in trge zapolni vrvež uličnih animatorjev, gledališčnikov, glasbenikov, plesalcev, lutkarjev, pantomimikov, slikarjev, grafitarjev in drugih ustvarjalcev. Prav tako se konec avgusta odvija festival DNEVI POEZIJE IN VINA.• Začetek septembra je rezerviran za zdaj že tradicionalno prireditev PTUJSKE GRAJSKE IGRE.• V začetku septembra se v Moškanjcih pri Ptuju zbere preko 6000 kolesarjev na največjem rekreativnem kolesarskem dogodku v Sloveniji, Poli maratonu.

TIC Ptuj (Turistično informativni center) Slovenski trg 5, Ptujwww.ptuj-tourism.si in www.ptuj.infoemail: [email protected]: ++386 2 779 60 11, ++386 2 771 01 73, fax:+386 2 771 01 75


LEPOTE SLOVENIJE

Za ljudi, ki iščejo pristno domačnost


SLOVENSKA TURISTIČNA KMETIJA

Kruh iz stare krušne peči, jagenjček izpod peke, palačinke iz jajc, ki jih zjutraj sami poberete iz gnezda … Tako je videti kulinarični utrinek pri Martinovih v Globočicah, le pet kilometrov iz Trem Čatež. Večeri potekajo ob zvokih frajtonarice in kozarčku domače-ga, da človek kar ne ve, kaj bi izbral. V bližnjih vinogradih so zasadili 10.000 trsov!

Gospodarja Franc in Milena Tomše, starša štirih otrok, vpetih v delo na kmetiji, sta se zadovoljstvu gostov predala z vsem srcem. Franc, ki je mizar, je sam izdelal ve-čino pohištva in z ljubeznijo do obiskoval-cev premislil, kateremu namenu bo služil kateri prostor. Tako zaključenim družbam in gostom, ki prespijo, radi postrežejo v več kot dvesto let stari hiši. Kljub obilici dela jih povabijo na ogled vinogradov, da ti vedo, od kod pride žlahtno vino, ki ga hranijo v veliki kleti, kjer se stara v ogro-

mnih starih sodih. Otrokom omogočajo igro na igralih, pa jahanje osličkov, pomoč pri krmi živine … Ni čudno, da so gostitelji obiskovalcev z vsega sveta. Ker so dobro zapisani med Slovenci po svetu, smo jih tudi izbrali za tokratno predstavitev, saj zadovoljni go-stje, ki se redno vračajo, potrjujejo pre-govorno odprtost in toplino zakoncev Tomše. Ne nazadnje je to pomemben razlog, da se človek odloči za počitnice na kmetiji. Pri Martinovih sploh ne po-

mislijo, da bi vabili goste, ki imajo radi hotele. Vsak po svoje, modro pripomni-jo. Kdor pa išče življenje, za katerega se zdi, da je le še v kakšni povesti, naj le pri-de v bližino Brežic in ne bo mu žal, ker se potrudijo za vsakega gosta posebej, in človeku se zdi, da je kar domač, ko pomaga krmiti ovce, pa govedo, konja, osle ali pujske. Čas do dišeče domače večerje ali krožnika suhomesnatih do-brot tako hitreje mine.

Nina G.

V domači kleti najdete najbolj pitna vina. Med njimi izstopa cviček, ki je najboljši ob dobri domači hrani.

Prijetno domače okolje dolenjske kmetije te popolnoma prevzame in popelje v stare čase.


Veselje po prepričljivi zmagi nad našimi vzhodnimi sosedi je bilo v dvorani Tivoli, ki jo je na petkov večer preplavilo okoli 5.000 gledalcev, nepopisno. Risi so le pri-kazali tisto, kar se je od njih pričakovalo, kar smo pogrešali v prvih štirih tekmah turnirja, čeprav so vknjižili štiri zmage. Z zavzetostjo, borbenostjo in odločnostjo so s pametno igro, hitrim drsanje, strnje-nimi obrambnimi vrstami in razpolože-nim vratarjem Andrejem Hočevarjem prišli do želenega cilja. Kljub poškodbam in boleznim, ki so v tem tednu zdesetka-le našo izbrano vrsto, ter namigovanju o določenih slabih in včasih tudi primitivnih potezah vodstva moštva, je konec zdaj tu, in ta je dober. Zelo dober. Celo tako dober, da bo veliko lažje pozabiti preteklo klubsko sezono, ki so jo zaznamovali slabi izidi in incident na Gorenjskem. »Občutki so enkratni, pohvaliti moram mlade, ki so res odlično odigrali to prvenstvo. Imamo posebno izjavo celotne slačilnice. Mogo-če se bo ta zdela smešna, ampak ta teden smo bili deležni veliko zbadljivk, tipično slovensko je, da si je marsikdo želel, da bi naša slačilnica razpadla, a ni. V petek je 23 državljanov Slovenije premagalo 23 drža-vljanov Madžarske. Fantje se sprašujemo, kam nas to vodi. Vodi nas na Slovaško,« je takoj po tekmi veselo, a s pikrim prioku-som dejal kapetan naše izbrane vrste To-maž Razingar, ki je pred tem skupaj s soi-gralci prepričljivo dokazal, da so si zaslužili zlata odličja: »Bili smo boljši, dobro smo

igrali, bili smo veliko bolj aktivni. Celotno prvenstvo smo delali napake, te vedno obstajajo. Kritika je dobrodošla, ampak realno gledano smo dokazali, da smo naj-boljša ekipa tega prvenstva.«Tudi branilec Žiga Pavlin je bil seveda dobro razpoložen. Tudi on je razlagal, da so zadnje in najpomembnejše srečanje zasluženo dobili. »Veliko novinarjev je bilo skeptičnih, a mi smo v uspeh verjeli – če ne bi, sploh ne bi šli na led. To je bila naša najboljša predstava, iz tekme v tek-mo smo stopnjevali formo. Od Madžarov smo bili preprosto boljši v vseh prvinah hokeja. Le štirje igralci iz te ekipe so bili v moštvu leta 2007, ko se je nazadnje slavil preboj v elitno divizijo. Da nam je uspe-lo s tako mlado zasedbo, je res izvrsten uspeh in velik motiv za naprej,« je govoril 24-letni branilec. Že večkrat smo zapisali, da je naš mladi val pravo odkritje tega pr-venstva. Žiga Jeglič, Rok Tičar in Jan Urbas so napad, ki se mu je največkrat zaplo-skalo, napad, ki smo ga predstavniki me-dijev uvrstili v »all stars ekipo« prvenstva. »Nekako se nam je ‘poklopilo’, najbrž so bili tudi tekmeci presenečeni nad nami, nihče ni računal na nas. Pokazali smo, da znamo igrati, imeli smo tudi nekaj sreče, veliko želje in domišljije. Naš napad je na tem prvenstvu res eksplodiral, to se mi zdi super, škoda le zaradi Urbasove poškod-be. A tudi to je šport,« je razlagal 22-letni napadalec, ki si je na svojem debitant-skem prvenstvu za člane prislužil naziv

najboljšega napadalca prvenstva. Ta na-ziv bi lahko podelili tudi Tičarju, ki je bil na zadnji tekmi razglašen za najboljšega igralca tekme Slovenije. »To je bil zaklju-ček, ki smo si ga vsi želeli; cilj, ki smo si ga zastavili, je bil dosežen. Prejšnja prvenstva sem si ogledal s tribun, lani v Litvi sem že bil v ekipi – tam nam je malo zmanjkalo. Zdaj sem del te skupine, ki je osvojila zla-to odličje – menim, da smo zdaj tam, kjer si zaslužimo biti. Naslednje leto pa bomo spoznali, kje natančno smo,« je govoril Tičar. Iz Ljubljane se je z nasmeškom na obrazu poslovil tudi edini Štajerec v mo-štvu. Eden od hokejistov mladega vala, Jan Muršak, je dan po prvenstvu že od-šel v Ameriko, kjer se je pridružil moštvu Detroita, kjer bodo zagotovo pozdravili uspeh z njegovo reprezentanco. »Meni ta uspeh, zlata medalja, mogoče pomeni še več kot mogoče komu drugemu. V vseh mladinskih kategorijah z reprezentanco nikoli nismo zmagali, vedno je manjkala tista pika na i. Prvič v karieri sem slavil na nekem prvenstvu in zelo sem zadovoljen. Celotna ekipa se je izkazala, tudi naš na-pad. Na začetku je bilo kar težko, nikoli prej nismo igrali skupaj, ampak zadnjo tekmo prvenstva smo odlično igrali, po-kazali smo, da znamo tudi mi dobro igrati, zelo sem vesel za naš najmlajši napad,« je še dejal Muršak.

Barbara Kavčičwww.ekipa.org

Foto: Arsen Perić

Konec dober, vse dobroZ zmago proti Madžarski se je v hokeju na ledu sklenilo še tretje svetovno prvenstvo divizije I v Ljubljani v zadnjih desetih letih. Kot dvakrat poprej so si risi priigrali uvrstitev med najboljših 16 reprezentanc na svetu, naslednje leto pa jih bo težko delo čakalo v Bratislavi in Košicah – v slovaških mestih, ki bosta gostili elito.

ŠPORT

POVZETEK V ANGLEŠČINI


Summaries

In the Argentinian homes the »Slovene entity« is aliveThe Slovene entity was most in full swing in a third wave, be-cause it is the “youngest” and it was homogeneously compo-sed. The priests, accompanying them, laid the foundations; they gathered the fellow countrymen at Sunday Mass and gathered the children for religious education; they were the initiators of the “Slovene” school on Saturdays and they be-gan setting up the Slovene Homes to foster the Slovene cons-ciousness and culture.On these bases an activity has developed and it is still active and can “afford” such a performance as it was a celebration of the Slovene entity in Buenos Aires at the 200-anniversary of the first Argentinian government, as you can see on the other pages of this magazine.In the Slovene House, in the heart of the capital, the central orga-nizations have its headquarters; in the Grand Buenos Aires they socialize in the Homes in the districts Carapachay, Castelar, Lanus, Ramos Mejia, San Justo, San Martin and within the country also in the southern Bariloche, West Mendoza and coastal Miramare.

Half a million hands cleaned Slovenia in one day

In a cleaning campaign »Let’s Clean Slovenia in One Day!« over 250,000 volunteers collected together around 80,000 cubic meters of waste from 7000 of illegal landfills in one day. The Ecologists Without Borders, the campaign organizers, ex-plained that on Saturday, 17 April 2010, in the maximum cle-aning campaign in the history of Slovenia more than 250,000 volunteers took part in. Many schools cleaned in the week before the campaign but without the number of participants and moreover many people cleaned the nearest surrounding area of their homes without a web application; therefore, the actual number of participants is certainly higher. The highest participation was in Pivka with 35,4 % of cleaner population, the threshold of 30 % was exceeded in Kostel, where the 34% of the population cleaned and Hodoš, where 33,4% of people rolled up their sleeves.

Max Fabiani - architect and urban plannerAmong the Slovenian architects and town planners Maks Fa-biani, contemporary of Plečnik, takes a very respectable po-sition. As the architects Fabiani and Plečnik won recognition not only in Ljubljana and other Slovene cities, but also in the wider European area, especially in Vienna. Maks Fabiani was born 7 years before Plečnik and died 5 years for Plečnik. He has lived to a great age - 97 years. As an architect and town planner Maks Fabjani marked mos-tly Ljubljana and Vienna. Thanks to him the modern architec-ture stroke the deepest roots right in Ljubljana, succeeding because of the special conditions set up after the earthquake in 1895. For the first time after baroque the Slovene architec-ture found an appropriate expression for our milieu and was an integral part of our spiritual profile. Fabiani prepared it and then it was completed by Jože Plečnik and Ivan Vurnik, also educated in Vienna. Thanks to them there was a real renais-sance in Slovene architecture.

Rejuvenation of the Christian Cultural Association leadership in Celovec (Klagenfurt)The regular general meeting of the Christian Cultural Associa-tion, which took place last Thursday in March in the »Slomšek House« in Celovec (Klagenfurt), was attended by Minister Bostjan Žekš and also a large number of guests and was par-ticularly marked as the rejuvenation of the leadership of this central cultural organization in Austrian Carinthia. Its current president, Dr. Janko Zerzer who after twelve years of vice-pre-sidency and twenty-seven years of presidency to this, with cultural activities rich organization, in which he substantial installed stones in a mosaic of cultural events of the Carin-thian Slovenes, laid off the responsible functions and handed over the helm in young hands. Sonja Kert-Wakounig was elected for the new Madam President.

49

Sumario de este número


POVZETEK V ŠPANŠČINI

En los Hogares de Argentina está vivo el espíritu eslovenoEl mayor ímpetu del espíritu esloveno se dio con la tercera oleada inmigratoria porque es la “menor” y por su composición homogénea. Las bases las pusieron los sacerdotes, que los acompañaban: reunían a los eslovenos en las misas dominica-les, a los niños para el catecismo, fueron los promotores de los cursos sabatinos y de la creación de los Hogares eslovenos.Sobre estas bases se desarolló esta actividad que persiste hoy en día y que se puede dar el lujo de preparar actos como el de “Buenos Aires celebra Eslovenia” en ocasión de los frstejos por los 200 años del Primer Gobierno Patrio Argentino, del cual puede leerse en otro lugar de la revista.En el Centro Esloveno, en la Capital Federal, tienen su sede las organizaciones centrales; en el Gran Buenos Aires los eslovenos se reúnen en los Hogares constituidos en Carapachay, Castelar, Lanús, Ramos Mejía, San Justo y San Martín. y en el interior del país en el sur, en Bariloche, al oeste en Mendoza y en la costa marítima en Miramar.

Medio millón de brazos limpiaron Eslovenia en un día

En Eslovenia ocurrió una de las más grandes campañas. Más de 250.000 voluntarios reunió en la campaña Limpiemos Es-lovenia en un solo día en 7.000 basurales ilegales alrededor de 80.000 metros cúbicos de desechos. Los organizadores de la campaña, Ecólogos sin fronteras, aclararon que en la mayor campaña de limpieza en la historia de Eslovenia, el sábado 17. de abril de 2010, participaron más de 250.000 voluntarios. En muchas escuelas se limpió durante la semana, pero no infor-maron de la cantidad de participantes, y muchos particulares limpiaron los alrededores de sus casas por su cuenta sin ha-berse registrado en la página web, por lo cual los participan-tes seguramente fueron muchos más. La mayor asistencia se registró en Pivka, donde se reunió el 35,4 % de habitantes. El piso del 30 % fue sobrepasado también en Kostel, donde lim-pió un 34 % y en Hodoš, donde se arremangó un 33,4 %.

Maks Fabiani – arquitecto y urbanistaMaks Fabiani, contemporáneo de Plečnik, ocupa un lugar preponderante entre los arquitectos y urbanistas eslovenos. Ambos se distinguieron no sólo en Ljubljana y en otros lu-gares de Eslovenia, sino en el ámbito europeo, especialmen-te en Viena. Maks Fabiani nació siete años antes que Plečnik y falleció cinco años después que él. Murió a la respetable edad de 97 años. Como arquitecto y urbanista Fabiani dejó huellas imborrables en Ljubljana y en Viena. Debido a él la arquitectura moderna enraizó muy fuertemente justo en Ljubljana, donde el terremoto de 1895 dejó un inmejora-ble campo para su florecimiento. Por primera vez después del barroco las construcciones eslovenas encontraron una expresión adecuada para nuestro medio y se incorporaron orgánicamente a nuestro perfil espiritual. Lo preparado por Fabiani fue complementado por Jože Plečnik e Ivan Vurnik, también ellos diplomados en Viena. Debido a sus méritos se produjo un verdadero renacimiento en la arquitectura eslovena.

Dirigentes jóvenes en la Krščanska kulturna zveza de CelovecLa característica primordial de la asamblea ordinaria de la Unión Cristiana de Carintia (Krščanska kulturna zveza) reali-zada el último martes del pasado mes de marzo en el Hogar Slomšek en Celovec, a la cual asistió junto a un gran número de invitados el ministro Žekš, fue el “rejuvenecimiento” de la comisión directiva de esta organización de la Carintia austria-ca. Janko Zerzer, presidente durante veintisiete años, además de los doce de vicepresidente de esta rica organización, rica por sus actos culturales, durante los cuales engarzó de mane-ra esencial cual teselas en un mosaico de la actividad cultural en la vida de los eslovenos de Carintia, dejó su responsable función y la traspasó a manos más jóvenes. Como nueva pre-sidente fue elegida Sonja Kert-Wakounig.

50

Ležeče kolo

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Moja Slovenija / Maj 201050

Od novejših pridobitev v zbirki koles Teh-niškega muzeja Slovenije tokrat predsta-vljamo prototip ležečega kolesa izvirne zasnove. Njegov konstruktor Damjan Zabovnik se je v letu 2003 z njim odločil podreti svetovni hitrostni rekord vozil na mišični pogon. Izvirnost se kaže v tem, da je kolesar obrnjen v nasprotno smer vožnje, kar omogoča zelo nizko konstruk-cijo kolesa z majhnim zračnim uporom. S

Ime in priimek: __________________________________Ulica: __________________________________________Kraj (in zvezna država): ____________________________Poštna številka: _________________________________Država: ________________________________________Telefon: ________________________________________E-pošta: ________________________________________Datum in podpis: ________________________________

Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD.

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA

Želim objavo voščila osmrtnice

1/8 strani: 50 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506

Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

ZA NAROČNIKE

BREZPLAČNO

Posnetek iz občasne razstave Dve kolesi in par nog v TMS (Foto: Sašo Kovačič)

tem kolesom, ki se je imenovalo Eivie, je Damjan Zabovnik leta 2003 na dirki World Human Powered Speed Challenge v ZDA z rezultatom 109,8 km/h izboljšal evrop-ski rekord za vozila na mišični pogon na 200 m z letečim štartom. Rezultat ga je vzpodbudil, da je razvil izboljšano inačico kolesa enake zasnove Eivie 2. Z njim je bil leta 2007 na istem tekmovanju več kot 10 km/h hitrejši, leto za tem pa je s 87,123

prevoženimi kilometri v eni uri ob štartu z mesta postavil svetovni rekord. Za letošnje leto Damjan Zabovnik izdeluje že tretjo, še izboljšano različico kolesa. Prototip Eivie 1 je muzeju poklonilo podjetje Akrapovič, ki je izdelalo okvir iz titanovih zlitin za drugo, izboljšano izvedbo kolesa Eivie 2.

Boris Brovinsky, Tehniški muzej Slovenije, prometni oddelek


KRIŽANKA

Rešitev križanke je na spletni strani www.MojaSlovenija.net

Leže

če ko

lo (T

ehniš

ki mu

zej S

loven

ije)

Foto

: Bla

ž Zup

anči

č

Moja Slovenija maj 2010

Documents

Transcript of Moja Slovenija maj 2010