1

Možgani in žilje

Doc dr Jan Kobal, Klinični oddelek za

vaskularno nevrologijo in intenzivno

nevrološko terapijo

Normalen angiogram in odsotnost

krvnega pretoka pri možganski smrti

(desno, eksperimentalna žival)

2

3

Možgani predstavljajo le okrog

2 % telesne mase človeka

(1400-1500 g), porabijo več kot

15 % minutnega volumna srca

v mirovanju in 20 % kisika

4

Možganski krvni obtok

Nemoten dotok arterijske krvi zagotavlja oskrbo s

kisikom in glukozo, ki ju možgani najbolj

potrebujejo.

Anatomske in fiziološke posebnosti možganskih žil

zagotavlja enakomeren krvni pretok v možganih.

Obolenja možganskih žil so pogosta, posebej pri

starejši populaciji.

S hitro intervencijo lahko mnogim bonikom

izboljšamo prognozo in kvaliteto življenja.

5

Možganska kap

• Nenaden nekonvulziven nevrološki

izpad

• Imamo dva osnovna podtipa:

Ishemična kap (60%) in hemoragija

(40%).

• Značilen je časovni profil z nenadnim

začetkom, stabilizacijo in postopnim

izboljšanjem simptomatike.

6

(Avto)regulacija možganskega

krvnega pretoka

• Sistem vazomotornih refleksov vzdržuje

konstanten pretok (rCBF) ne glede na

spremembe perfuzijskega tlaka.

• Sodelujejo receptorji v endotelu, avtonomna

živčna vlakna v steni arteriol, gladka muskulatura

v žilni steni. Je neodvisna od metabolizma.

• Metabolna regulacija

• Kemična regulacija (CO2, O2)

7

krv

ni pre

tok

ml/

100g/m

in

srednji art. tlak

mmHg

Avtoregulacija možganskega krvnega pretoka

8

Razvoj možganskega infarkta

• Normalen pretok: 50 ml/100g/min

(sivina 70, belina 20)

• Možgansko tkivo postane

nefunkcionalno, če pade pretok

pod 23 ml/100g/min

• Padec pretoka pod 10-12

ml/100g/min preživijo nevroni le

za kratek čas (4-5 min) ► infarkt

9

Žariščen nevrološki izpad je odvisen od lokacije in velikosti okvare

zaprta arterija

infarkt

10

leva

možganska

hemisfera

prefrontalni

korteks

premotorni

korteks

motorični

korteks

primarni

somatosenzorni

korteks

parietalni

lobus

okus

primarni

vidni

korteksoptična

radiacija

cerebelu

m

možgansko

deblo

senzorno

govorno

področje

(Wernicke)

primarni

slušni

korteks

motorično

govorno

področje

(Broca)

leva art

cerebri

media

11

Možgani so povezani s srcem z velikimi

arterijami

Kap je lahko kardioembolična

(izvira iz srca) ali

aterotrombotična: žilno-žilni

embolizem, tromboza zaradi

hude ateroskleroze

12

13

Muralni trombus po AMI

14

Vegetacije na zaklopkah ob bakterijskem

endokarditisu

Atrijska fibrilacija ob razširjenih

srčnih votlinah

16

Arterijska tromboza z žilno-

žilnim embolizmom

trombus trombus trombus

embolus embolus

17

Huda ateroskleroza velikih

možganskih arterij

18

Arterijsko kri dovajajo možganom karotidne in

vertebralne arterije

Art

Vertebrales

Art carotis

communis

Carotis

externa

Carotis

interna

19

Karotidni in bazilarno arterijo povezuje na

bazi lobanje Willisijev anastomotični krog

Art Basilaris

Art cerebri

media

Art vertebralis

Cerebelli inferior

Cerebelli superior

Art cerebri posterior

Art communicans

posterior

Art cerebri

anterior

Art communicans

anterior

Art

carotis

interna

Ostale anastomoze

20Art

carotis

communi

Art

facialis

Art

maxilaris

Art

angularis

Art

meningic

a media

Art

cerebri

anterior

Art

meningica

media

Art communicans

posterio

Art

OftalmcaArt cerebri

media

Art cerebri

posteriorArt

Basilaris

Art occipitalis

Art

vertebralis

Art carotis

interna

Carotis externa

21

Povirje arterije cerebri

anterior

22

Senzorni

homunkulus

trup

jezik

Primarni motorični

korteks

Infarkt v področju arterije

cerebri anterior prizadene

spodnjo končino – minimalen

izpad senzibilitete.

23

Povirje arterije cerebri medie

Infarkt v področju

arterije cerebri

medie prizadene

roko, obraz, jezik

24tr

up

jezik

Primarni motorični

korteks

Senzibilitetni

izpad se pokriva

z motoričnim !

25

Povirje arterije cerebri

posterior

Infarkt v področju arterije cerebri

posterior prizadene vidno polje

27

Anastomoze v mejnih področjih med arterijami (watershed

areas, zadnje poljane)

Mejno področjemed ACA in ACM

Notranje mejno

področje

Mejno področjemed ACM in ACP

Ishemija

v

področju

zadnjih

poljan ob

zapori

karotidne

arterije

28

29

Lipohialinoza možganskih arterij je vzrok

za lakunarne infarkte in možgansko

krvavitev

30

Lentikulostriatne arterije

arteria cerebri media

Lakunarni

infarkt

Arteriae

lenticulostriatae

Hipertenzivna možganska krvavitev

31

V primeru

demarkirane

kapi zdravimo

bolnika

konzervativno

32

V primeru

ishemične

penumbre

(znotraj 4,5

h) zdravimo

interventno

33

Uporabimo sistemsko

(spodaj) trombolizo

ali naredimo

interventni poseg

(desno)

Dobra reperfuzija arterije cerebri medie

35

36

Pogled na možgane

od spodaj

Circulus

Willisii

Anevrizma na arteriji

communicans anterior

37

Subarahnoidna krvavitev zaradi rupture

anevrizme možganskih arterij

38

Površinske in globoke vene možganov

se izlivajo v venske sinuse

39

Venae jugularis

internae

ttSinus

transversus

Kortikalne vene

Sinus sagitalis

superior

Vena Galeni

Sinus sagitalis

inferior in

rectus

40

Hemoragični infarkt ob trombozi

venskih sinusov

Trombozo venskih sinusov najbolj

pogosto zdravimo s heparinom v

terapevtski dozi

41

Amiloidna angiopatija je vedno pogostejši vzrok za

možganske žilne bolezni še posebej pri starejših

43

Zaključki

Cerebrovaskularna bolezen (CVB) je najbolj

pogosto nevrološko obolenje odraslih (50 % +).

Vsak zdravnik bo imel opravka z bolniki s CVB.

Pregledovanje bolnikov s CVB je eden najbolj

instruktivnih pristopov k nevrologiji; zaradi

fokalnih simptomov se naučimo funkcionalne

nevroanatomije.

Nevrološka klinika, UKC

Ljubljana

44