Modno oblikovanje ... z vizijo.

Na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehni!ke fakul-tete na za"etku bolonjske reforme nismo bili ne na strani zagovornikov reforme, ki so pretiravali v pri"akovanjih niti ne na strani kar !tevilnih nasprotnikov, ki so pretira-vali z navajanjem negativnih posledic. Res pa je, da smo zelo resno preverjali argumente tako prvih kot drugih. Dejstvo je, da se je polo#aj panog, za katere prete#no iz-obra#ujemo strokovnjake na dodiplomski in podiplom-ski stopnji, tako korenito spremenil, da je bilo potrebno postaviti jasno vizijo nadaljnjega razvoja na izobra#eval-nem, raziskovalnem in umetni!kem podro"ju, ki je naka-zovala tudi potrebo po posodobitvi in reformi izobra#e-valnih programov. Napovedana bolonjska reforma je bila tako odli"na prilo#nost, da se tega lotimo. To je bil tudi poglavitni razlog, da smo bili med prvimi, ki so akrediti-rali nove bolonjske programe.

Dialog med pedago!kimi delavci, !tudenti, diplomanti, delodajalci in tujimi partnerji, s katerimi smo povezani preko mednarodnih zdru#enj (Autex, Iarigai, Cumulus idr.), je pokazal, da se je potrebno reforme lotiti z jasno opredelitvijo znanj, spretnosti in ve!"in, ki jih diplomant kateregakoli programa ali stopnje mora imeti, da bo kon-kuren"en na vedno zahtevnej!em trgu dela, na katerem bo vladala vedno ve"ja konkurenca. Tako smo pri!li do usklajenega kompeten"nega profila diplomanta, ki je omogo"al odstranjevanje nepotrebnega balasta, ki se je z leti nabral v vseh programih. Po"asi se je krepilo zave-danje, da so spremembe nujne in tudi zaradi tega je bilo usklajevanje predmetnikov glede dele#ev posameznih vsebin enostavnej!e, kot bi bilo v primeru, "e bi se najprej lotili predmetnika. Energijo smo tako lahko usmerili tudi

na druga pomembna podro"ja, kot je na primer uva-janje novih metod u"enja in zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje pedago!kega procesa, ki dejansko omogo"ajo razvijanje postavljenih kompetenc.

Dejstvo je, da so nove metode u"enja tesno povezane z materialnimi pogoji, kajti novih izobra#evalnih pri-stopov ni mogo"e izvajati s tablo in kredo, s svin"ni-kom in skicirko in niti ne v laboratorijih brez ustrezne specifi"ne opreme in sodobne informacijsko komuni-kacijske tehnologije.

Tukaj smo, po na!em mnenju, pri bistvenemu pro-blemu bolonjske reforme, ki pa ni samo problem re-forme, temve" problem financiranja visokega !olstva nasploh. In ni" ne ka#e, da se bodo razmere kmalu spremenile. Oddelek zato vsa prosta finan"na sred-stva, ki jih pridobi z izvajanjem drugih dejavnosti, postopoma, korak za korakom, usmerja v izbolj!anje materialnih pogojev za izvajanje pedago!kega pro-cesa. Veselimo se vsakega posameznega koraka, ki ga napravimo v tej smeri, tako tudi leto!njega, s katerim smo pridobili nove prostore za izvajanje projektnega in eksperimentalnega dela na podro"ju modne fo-tografije in videa, grafi"ne dodelave ter oblikovanja pletiv in pletenin.

Tudi na ta na"in razvijamo temeljno vizijo na!ega de-lovanja, ki je s povezovanjem znanosti, umetnosti in sodobnih tehnologij razvijati ustvarjalnost in odgo-voren odnos na!ih diplomantov za trajnostni razvoj dru#be.

Predstojnik Oddelka za tekstilstvo, NTFprof. dr. Franci Sluga

[ Z VIZIJO. ]

[ OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLA!IL ]Stopnja in vrsta "tudijskega programa: Dodiplomski – univerzitetni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih to!k po sistemu ECTS#tudijsko podro$je po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnostRazvrstitev "tudijskega programa po KLASIUS-P: (2143) Oblikovanje tekstilij in obla!il (modno oblikovanje)Razvrstitev "tudijskega programa po KLASIUS-SRV: (16204) Visoko"olsko univerzitetno izobra#evanje (prva bolonjska stopnja)Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehni"ke vede, humanisti!ne vedeDatum akreditacije: 16. 12. 2005

Temeljni cilji in kompetencePerspektiva slovenske je podobna perspektivi evrop-ske tekstilne in obla"ilne industrije. Njena priho-dnost je na splo!no v izdelkih z vi!jo dodano vre-dnostjo, visoki kakovosti, vrhunskem oblikovanju, kreativnih izdelkih prihodnosti, inteligentnih teksti-lijah ipd. Poleg drugih ukrepov so cilji tesno povezani z ustreznim znanjem in usposobljenostjo zaposlenih.

Oblikovanje tekstilij in obla"il je panoga, ki sicer iz-haja iz tradicionalnih rokodelskih ve!"in, vendar je v zadnjem stoletju razvila povsem lasten sistem izra-#anja, ki je povezan z umetni!kimi in ostalimi obli-kovalskimi praksami in teorijami. Ustvarjalni proces tekstilnega oblikovalca se praviloma za"ne z zami-slijo, ki jo je potrebno najprej z likovnimi sredstvi vi-zualizirati in kasneje ali pa vzporedno zanjo poiskati ustrezne tehni"ne postopke. Proces konceptualizaci-je in materializacije ideje zahteva veliko znanj in iz-ku!enj s podro"ja umetni!kih disciplin, dru#boslovja in poznavanja izvedbenih tehnologij.

Na podlagi izku!enj pri sedanjem dodiplomskem in podiplomskem izobra#evanju na podro"ju oblikova-nja tekstilij in obla"il v zadnjih 25-ih letih, na pod-lagi sodelovanja s tujimi visoko!olskimi ustanovami, predvsem tistih, ki so vklju"ene v mre#o CUMULUS, je bil pripravljen nov koncept !tudija, ki temelji na !ti-rih vzporednih vertikalah !tudija, tj. na temeljni ver-tikali, ki vklju"uje vzporedni !tudij oblikovanja teks-tilij in obla"il, likovno izrazni vertikali, tehnolo!ki, ki pomeni podporo izvedbi oblikovalskih zamisli, in podporni, ki vklju"uje potrebna znanja in razvoj ve-!"in na podro"ju ra"unalni!kega oblikovanja, znanja s podro"ja zgodovine oblikovanja tekstilij in obla"il, tr#enja in managementa.

Kompeten$ni profil diplomanta Splo"ne kompetence:

koherentno obvladovanje temeljnega znanja in povezovanja znanja z razli"nih podro"ij, sposobnost analize, sinteze in na"rtovanja celotne-ga oblikovalskega procesa oblikovanja tekstilij in obla"il,

[#TU

DIJS

KI P

ROG

RAM

I IN

PRE

DM

ETN

IKI ]

[1. S

TOPN

JA ]

sposobnost samostojnega ustvarjalnega in razisko-valnega dela ob izgrajeni znanstveno oblikovalski in umetni!ki zavesti in senzibilnosti, sposobnost projektnega dela ter nastopanje, predstavljanje, razstavljanje in promocije svojih oblikovalskih in umetni!kih del, sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posre-dovanja razli"nih miselnih konceptov, razvita sposobnost lastnega u"enja na svojem stro-kovnem podro"ju, sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehno-logijo in oblikovanjem, sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njego-vega tehnolo!kega prevajanja v tekstilne izdelke, sposobnost komuniciranja s sodelavci in stro-kovnjaki sorodnih disciplin, ki omogo"a aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na podro"ju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, razvita profesionalna eti"na in okoljska odgovor-nost, sposobnost uporabe sodobnih orodij, ve!"in in spretnosti predvsem s podro"ja IKT-jev v vsakda-njem strokovnem delu.

Predmetno specifi$ne kompetence: teoreti"na in prakti"na znanja s podro"ja prosto-ro"nega risanja in slikanja, risarskih in slikarskih tehnologij ter risarskega in slikarskega izra#anja s pomo"jo razli"nih ra"unalni!kih programov; obvladanje podro"ja ustroja (anatomije "love!kega telesa in njegovih estetskih dinami"no spremi-njajo"ih in funkcionalnih lastnosti in specifi"nih zna"ilnosti); poznavanje zakonitosti linearne per-spektive in drugih prostorsko plasti"nih zakonitosti (parametrov) ter prostorskih klju"ev za dosego visoke stopnje prostorsko plasti"ne senzibilnosti; sposobnost uporabe likovno teoreti"nih zakonitosti v praksi in poglabljanja prakti"nih znanj likovnega jezika v ustvarjalnih procesih oblikovanja tekstilij in obla"il, sposobnost oblikovanja ploskovnih, ploskovno tri-dimenzionalnih, tridimenzionalnih oz. samostojno stoje"ih oblikovalskih plastik s podro"ja oblikova-nja tekstilij in obla"il, znanja s podro"ja tonskega na"ina izra#anja, barvo-slovja ter barvne modelacije in modulacije, uporaba informacijsko – komunikacijske tehnolo-gije na podro"ju risanja, slikanja in fotografije ob re!evanju konkretnih delovnih problemov z upora-bo znanstvenih in umetni!kih metod in postopkov, razumevanje povezanosti razvoja obla"il z ra-zvojem oblikovnih stilov v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in dizajnu, iskanje tr#nih ni! na podlagi analiti"nega prou"eva-nja potreb in zadovoljevanja #elja potro!nikov, sposobnost zasnove celotne grafi"ne podobe blagovne znamke modnega kataloga, oglasa ali embala#e za modni produkt,

poznavanje sistemati"ne metodologije oblikova-nja od idejnega projekta, analize, definicije ciljev, sinteze, glavnega projekta, delavni!kega na"rta do prototipa, poznavanje vseh vrst kompozicij tkanin in pletenin, barvanja, plemenitenja tkanin in pletenin, tekstil-nega tiska ter nege tekstilij, sposobnost razumevanja vloge tr#enja pri ustvar-janju visoke dodane vrednosti kolekcij tekstilij in obla"il, razumevanje pomena obla"ilne antropometrije v procesu razvoja krojev obla"il, sposobnost samostojne konstrukcije – modelacije izbranih #enskih, mo!kih in otro!kih krojev obla"il, spoznavanje sodobnega strojnega parka v proce-su izdelave vzor"nih in konfekcijskih obla"ilnih izdelkov.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV program se lahko vpi"e:a) kdor je opravil maturo,b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli sre-

dnje!olskem programu in izpit iz enega od matu-ritetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat #e opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 kon"al katerikoli !tiriletni srednje!olski program.

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus likovne na-darjenosti, ki obsega preizkus prostoro"nega risanja in slikanja "love!ke figure, preizkus iz oblikovanja obla"il ter preizkus iz oblikovanja tekstilij in barvne ob"utljivosti.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati iz to"k a) in c) izbrani glede na:

uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti – 70 % to"k, splo!ni uspeh pri maturi oziroma zaklju"nem izpitu – 20 % to"k, splo!ni uspeh v 3. in 4. letniku – 10 % to"k;

kandidati iz to"ke b) izbrani glede na: uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti – 70 % to"k, splo!ni uspeh pri poklicni maturi – 10 % to"k, splo!ni uspeh v 3. in 4. letniku – 10 % to"k, uspeh pri maturitetnem predmetu – 10 % to"k.

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom$tudentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo u"nim vsebinam predmetov v programu Oblikovanje tekstilij in obla"il, pridobljena v razli"-nih oblikah izobra#evanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odlo"a $tudij-ska komisija NTF na podlagi pisne vloge !tudenta, prilo#enih spri"eval in drugih listin, ki dokazujejo uspe!no pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo $tudijska komisija upo!tevala naslednja merila:

ustreznost pogojev za pristop v razli"ne oblike izobra#evanja (zahtevana predhodna izobrazba za vklju"itev v izobra#evanje), primerljivost obsega izobra#evanja (!tevilo ur predhodnega izobra#evanja glede na obseg pred-meta), pri katerem se obveznost priznava, ustreznost vsebine izobra#evanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, "e je bil pogoj za vklju"itev v izobra#e-vanje skladen s pogoji za vklju"itev v program Obli-kovanje tekstilij in obla"il, "e je predhodno izobra-#evanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava !tudijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim !tevilom to"k po ECTS, kot zna!a !tevilo kreditnih to"k pri predmetu.

Na$ini ocenjevanjaZnanje !tudentov se preverja in ocenjuje po posame-znih predmetih, tako da se u"ni proces pri vsakem pred-metu kon"a s preverjanjem znanja in pridobljenih ve-!"in. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v u"nih na"rtih predmetov. Splo!na pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF.

Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Pogoji za napredovanje po programu $tudenti morajo imeti za vpis v vi!ji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik na-slednje !tevilo kreditnih to"k po ECTS:

za vpis v 2. letnik: dose#enih najmanj 54 kreditnih to"k po ECTS, za vpis v 3. letnik: dose#enih 60 kreditnih to"k prvega letnika in najmanj 54 kreditnih to"k po ECTS drugega letnika.

$tudijska komisija NTF lahko izjemoma odobri na-predovanje v vi!ji letnik !tudentu, ki je v predho-dnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih to"k po ECTS, "e ima za to opravi"ljive razloge. Za opravi"lji-ve razloge !tejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

$tudenti morajo imeti za ponavljanje: 1. letnika: opravljene vse vaje in dose#enih najmanj 28 kreditnih to"k po ECTS, 2. letnika: opravljene vse vaje in dose#enih najmanj 28 kreditnih to"k po ECTS.

$tudent lahko v "asu !tudija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni !tudijski program zaradi neizpol-nitve obveznosti v prej!njem !tudijskem programu.

Prehodi med programiPrehodi med programi so mogo"i znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehni!ke fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem !olstvu in Merili za prehode med !tudijskimi programi in drugimi pred-pisi. $tudenti, vpisani pred uvedbo novih !tudijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih !tu-dijskih programov ne morejo ponavljati letnika po pro-gramu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot !tudenti novih programov.

1. Prehodi med univerzitetnimi "tudijskimi programi prve stopnje$tudentom univerzitetnih !tudijskih programov NTF in sorodnih univerzitetnih !tudijskih programov prve stopnje (s podro"ja oblikovanja, arhitekture in pro-gramov v mre#i CUMULUS), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v nove !tudijske programe NTF, se dolo"ijo manjkajo"e obveznosti, ki jih morajo opraviti, "e #e-lijo diplomirati v novem programu.

2. Prehodi med visoko"olskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje$tudenti visoko!olskih strokovnih programov NTF in sorodnih visoko!olskih strokovnih !tudijskih progra-mov prve stopnje (s podro"ja oblikovanja, arhitekture in programov v mre#i CUMULUS), ki izpolnjujejo po-goje za vpis v univerzitetne !tudijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predlo#enih dokazil prei-dejo v ustrezni letnik univerzitetnih programov NTF. Dolo"ijo se jim manjkajo"e obveznosti, ki jih morajo opraviti, "e #elijo diplomirati v novem programu.

3. Prehodi med vi"je"olskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi programi prve stopnjeDiplomanti vi!je!olskih programov sprejetih pred le-tom 1994 s sorodnih !tudijskih podro"ij (s podro"ja oblikovanja), ki imajo tri leta delovnih izku!enj, lah-ko preidejo v tretji letnik.

4. Prehodi med vi"je"olskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobra%evanju in univerzitetnimi "tudijskimi programi prve stopnjePrehod v drugi letnik univerzitetnega programa prve stopnje je mogo" tudi za diplomante vi!je!olskih !tu-dijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobra#evanju) s sorodnih !tudijskih podro"ij (s podro-"ja oblikovanja), "e izpolnjujejo pogoje za vpis v uni-verzitetni !tudijski program prve stopnje. Dolo"ijo se jim diferencialni izpiti (Oblikovanje tekstilij 1, Obliko-vanje obla"il 1, Risanje in slikanje 1, Risanje in slikanje 2, Digitalno oblikovanje 1, Razvoj krojev obla"il 1), ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik.O prehodih med programi odlo"a $tudijska komisija Naravoslovnotehni!ke fakultete.

Oblike izvajanja "tudija$tudij se izvaja kot redni !tudij.

Pogoji za dokon$anje "tudijaZa dokon"anje !tudija mora !tudent opraviti vse obve-znosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.

Strokovni naslovStrokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o stro-kovnih in znanstvenih naslovih.

diplomirani oblikovalec tekstilij in obla"il (UN) oziromadiplomirana oblikovalka tekstilij in obla"il (UN)Okraj!ava: dipl. oblik. tekst. in obla". (UN)

Kontaktne ure

#t. p. Predmet P S V D & ECTS Ob. ".

1. semester 225 75 60 90 450 30 900

1 Oblikovanje tekstilij 1a 30 0 0 45 75 5 150

2 Oblikovanje obla"il 1a 30 0 0 45 75 5 150

3 Risanje in slikanje 1 15 15 30 0 60 4 120

4 Osnove likovne prakse 30 30 0 0 60 4 120

5 Tekstilne surovine 30 15 15 0 60 4 120

6 Razvoj obla"il 45 15 0 0 60 4 120

7 Razvoj krojev obla"il 1 45 0 15 0 60 4 120

2. semester 193 43 80 134 450 30 900

8 Oblikovanje tekstilij 1b 30 0 0 45 75 5 150

9 Oblikovanje obla"il 1b 30 0 0 45 75 5 150



12 Kompozicija tkan. in pletenin 1 30 0 30 0 60 4 120

13 Digitalno oblikovanje 1 15 0 15 30 60 4 120

Izbirni predmet 1 28 13 5 14 60 4 120

Skupaj 1. letnik 418 118 140 224 900 60 1800

3. semester 180 30 120 120 450 30 900



16 Predstavitvene tehnike 1a 15 15 30 0 60 4 120

17 Barvne !tudije 30 0 30 0 60 4 120

18 Osnove konfekcije 30 15 15 0 60 4 120



Kontaktne ure


1. semester 225 75 60 90 450 30 900




4 Osnove likovne prakse 30 30 0 0 60 4 120

5 Tekstilne surovine 30 15 15 0 60 4 120

6 Razvoj obla"il 45 15 0 0 60 4 120


2. semester 193 43 80 134 450 30 900







Izbirni predmet 1 28 13 5 14 60 4 120

Skupaj 1. letnik 418 118 140 224 900 60 1800

3. semester 180 30 120 120 450 30 900




17 Barvne !tudije 30 0 30 0 60 4 120

18 Osnove konfekcije 30 15 15 0 60 4 120



[ PREDMETNIK ] [1

. LET

NIK

] [ 2

. LET

NIK

]

[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedago"ko delo, & – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne to$ke, Ob. ". – skupna obveznost "tudenta, #t. p. – "tevilka predmeta, a – povpre$je izbirnih predmetov ]

a a a a

Kontaktne ure


4. semester 206 71 55 118 450 30 900



23 Predstavitvene tehnike 1b 30 15 15 0 60 4 120

24 Osnove barvarstva 30 15 15 0 60 4 120

25 Apretura 30 15 15 0 60 4 120

Izbirni predmet 2 28 13 5 14 60 4 120

Izbirni predmet 3 28 13 5 14 60 4 120

Skupaj 2. letnik 386 101 175 238 900 60 1800

5. semester 240 45 75 90 450 30 900




29 Umetnostni stili 60 0 0 0 60 4 120

30 Tekstilni tisk 30 15 15 0 60 4 120

31 Digitalno 3D oblikovanje 1 30 0 30 0 60 4 120

32 Tr#enje tekstilij in obla"il 1 45 15 0 0 60 4 120

6. semester 146 56 40 58 300 30 900

33 Oblikovanje tekstilij 3b ali 30 0 0 45 75 5 150



36 Razvoj oblikovanja 45 15 0 0 60 4 120

Izbirni predmet 4 28 13 5 14 60 4 120

Izbirni predmet 5 28 13 5 14 60 4 120

Diplomsko delo 0 0 0 0 0 10 300

Skupal 3. letnik 386 101 115 148 750 60 1800

Skupaj program 1190 320 430 610 2550 180 5400

[3. L

ETN

IK ]

Kontaktne ure

#t. p. Predmet P S V D & ECTS Ob. ".33 Oblikovanje tekstilij 3b 30 0 0 30 60 4 120


37 Razvoj tekstilij 30 15 0 15 60 4 120

38 Tekstilna umetnost 1 30 0 0 30 60 4 120

[ IZBIRNI PREDMETI ]

[2. L

ETN

IK ]

[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedago"ko delo, & – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne to$ke, Ob. ". – skupna obveznost "tudenta, #t. p. – "tevilka predmeta, a – povpre$je izbirnih predmetov ]

[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedago"ko delo, & – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne to$ke, Ob. ". – skupna obveznost "tudenta, #t. p. – "tevilka predmeta ]

a aa a

a aa a

a aa a

a aa a

Kontaktne ure


39 Modni dodatki 1 30 0 0 30 60 4 120

40 Modni stilizem 1 30 15 0 15 60 4 120

41 Razvoj specialnih krojev obla"il 1 45 15 0 0 60 4 120

42 Specialne tekstilije 1 30 0 30 0 60 4 120

43 Grafi"ne komunikacije 1 30 30 0 0 60 4 120

44 Ekonomika tekstilij in obla"il 30 15 15 0 60 4 120

45 Podjetni!tvo 30 15 15 0 60 4 120

46 Psihologija komunikacije in tr#enja 30 15 0 15 60 4 120

47 Strokovna angle!"ina 0 60 0 0 60 4 120


Skupaj 390 180 75 195 840 56 1680

Povpre$no na predmet 28 13 5 14 60 4 120

Priporo$ene izbirne kombinacije Priporo"ene kombinacije so nastale z namenom, da bi bolje izkori!"ali prednosti povezovanja bolonjskih programov in s tem !tudentom omogo"ili ve" specia-liziranega znanja na podro"ju, ki jih posebej zanima in s katerim se #elijo ukvarjati.

Posamezne kombinacije predstavljajo sklop logi"nih povezav nadgrajujo"ih se izbirnih predmetov. Z iz-birnimi predmeti je potrebno zbrati skupaj 5 % 4 = 20 ECTS kreditnih to"k.

Grafika v modi 1. *Oblikovanje obla"il 3b ali Oblikovanje tekstilij 3b

(v 3. letniku) 2. Grafi"ne komunikacije 3. Fotografija 2 4. Digitalno oblikovanje 3 5. Poljubni

Priporo"eni izbirni predmeti na Grafi"ne in interak-tivne komunikacije:

Tipografski elementiMedijske vizualizacijeOblikovanje medijevOsnove 3D modeliranjaNa"rtovanje pisavOblikovanje embala#eTr#enje medijevOblikovanje informacijEmbala#a 1, 2

Pametna obla$ila 1. *Oblikovanje obla"il 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj specialnih krojev obla"il 1 3. Specialne tekstilije 1 4. Poljubni 5. Poljubni

Priporo"eni izbirni predmeti na Na"rtovanje tekstilij in obla"il:

Na"rtovanje tkaninNa"rtovanje pletiv in pleteninNa"rtovanje barvalnih postopkovNa"rtovanje apreturnih postopkovNa"rtovanje tiskarskih postopkovEkologija v tekstilstvu 1Osnove barvarstvaRa"unalni!ko oblikovanje prej in tkaninRa"unalni!ko oblikovanje pletiv in pleteninRa"unalni!ki sistemi v konfekcijiRa"unalni!ko oblikovanje za tiskOsnove 3D modeliranja

Moda 1. *Oblikovanje obla"il 3b (v 3. letniku) 2. Modni dodatki 1 3. Razvoj specialnih krojev obla"il 1 (v 2. ali 3. letniku) 4. Psihologija komunikacije in tr#enja 5. Poljubni Stilizem 1. *Oblikovanje obla"il 3b (v 3. letniku) 2. Modni stilizem 1 3. Psihologija komunikacije in tr#enja


4. Fotografija 2 (program Grafi"ne in interaktivne ko-munikacije)

5. Poljubni

Modni dodatki 1. *Oblikovanje obla"il 3b (v 3. letniku) 2. Modni dodatki 1 3. Razvoj specialnih krojev obla"il 1 4. Osnove 3D modeliranja (program Grafi"ne in inte-

raktivne komunikacije) 5. Poljubni

Oblikovanje tekstilij 1. *Oblikovanje tekstilij 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj tekstilij 3. Specialne tekstilije 1 4. Ra"unalni!ko oblikovanje za tisk (program Na"r-

tovanje tekstilij in obla"il) 5. Poljubni

Tekstilni interier 1. *Oblikovanje tekstilij 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj tekstilij 3. Tekstilna umetnost 1 4. Specialne tekstilije 1 (program Na"rtovanje teksti-

lij in obla"il) 5. Poljubni

V tretjem letniku lahko !tudenti, v kolikor #elijo, iz-berejo tudi oba glavna izbirna predmeta Oblikovanje obla"il 3b in Oblikovanje tekstilij 3b.

Mobilnost$tudent lahko 30 kreditnih to"k programa (semester !tudija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) pre-nese iz kateregakoli programa s podro"ja oblikovanja tekstilij ali oblikovanja tekstilij, ki se izvajajo na uni-verzah in visokih !olah vklju"enih v mre#o CUMULUS.

$tudent lahko 50 % izbirnih enot programa (10 kredi-tnih to"k) pridobi v drugih !tudijskih programih Od-delka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.

Kratke vsebine predmetov1 Oblikovanje tekstilij 1a (5 ECTS)Temeljne likovne prvine in likovne spremenljivke ter znaki, simboli in raznolikost motivike v tekstilnem oblikovanju; vzpostavljanje razli"nih odnosov med tekstilijami in obla"ili; razvoj zasnove kolekcije; po-vezava s predmetom Tekstilne surovine.

2 Oblikovanje obla$il 1a (5 ECTS)Na"ini re!evanja oblikovalskih problemov; iskanje in razvoj osnovne ideje za kolekcijo obla"il; projektno delo; individualno eksperimentalno delo; interna predstavitev projektov.

3 Risanje in slikanje 1 (4 ECTS)Perspektivi"na na"ela vizualnega opazovanja, osnove perspektivi"nih zakonitosti, risanje oglatih in geo-metri"nih objektov, sen"enje, toniranje, konstrukcija in sen"enje "love!ke glave in telesa; anatomija "lo-ve!kega telesa; osnovni risarski in slikarski parame-tri, slikanje portreta in "love!ke figure, kroki, !tudija prostora.

4 Osnove likovne prakse (4 ECTS)Vizualne zaznave in zakonitosti, razlikovanje figure in ozadja, vloga kontrasta, osnove semiologije, likov-ne prvine na ravni fotologije, orisane likovne prvine, "utne in psihi"ne prvine, likovna sintaksa, osnove li-kovne kompozicije.

5 Tekstilne surovine (4 ECTS)Sistematizacija, zgodovinski razvoj, geometrijske zna"ilnosti, metode razpoznavanja, pridobivanje, struktura in lastnosti vlaken, bomba# in tr#no po-membnej!a vlakna, idealno vlakno, modifikacije vlaken, uporaba vlaken, prepoznavanje neustreznih lastnosti vlaken v kon"nih izdelkih.

6 Razvoj krojev obla$il 1 (4 ECTS)Obla"ilna antropometrija; slovenska in tuja termino-logija izrazov obla"il; sodobni konstrukcijski sistemi, ra"unalni!ka konstrukcija/modelacija krojev obla"il; vpliv izbire tekstilije in vpliv oblike in dr#e telesa na izbiro konstrukcije/modelacije kroja obla"ila; obli-kovanje tabel mer; konstrukcija/modelacija izbranih krojev obla"il.

7 Razvoj obla$il (4 ECTS)Razvoj obla"il skozi zgodovino in razmere, v katerih so nastala; povezanost obla"il z oblikovnimi stili v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in oblikovalstvu; histori"ni kroji in detajli; perilo, obuvala, pokrivala, pri"eske, li"enje in lepotni ideal.

8 Oblikovanje tekstilij 1b (5 ECTS)Oblikovanje enojnih in ve"plastnih tkanih in plete-nih struktur; odnosi med barvo, obliko, povr!insko teksturo in tridimenzionalnim obna!anjem tkanin in pletiv; subjektivnost barve; zgodovinsko ozadje; na-men uporabe, tehnologije izvedbe, fiziologija mate-rialov, tr#enje in modne smernice.

9 Oblikovanje obla$il 1b (5 ECTS)Re!evanje oblikovalskih problemov pri razvoju ko-lekcij obla"il; preizku!anje narisanih modelov pri poskusnih in izvedbenih modelih z znanjem mode-liranja; dolo"anje barve, vzorca in teksture glede na zelen vizualni u"inek.

10 Risanje in slikanje 2 (4 ECTS)Risanje in slikanje na velikem formatu, razli"ne ri-sarske in slikarske tehnike in pristopi, razli"ne vrste kompozicij, risanje in slikanje skupine figur, kroki,

modne skice v razli"nih pristopih, tehnikah in veliko-stih s poudarkom na kompleksnosti izvedbe.

11 Razvoj krojev obla$il 2 (4 ECTS)Slovenska in tuja terminologija izrazov izbranih obla"il, vpliv izbire raztegljivosti in elasti"nosti te-kstilij na konstrukcijo/modelacijo izbranih krojev obla"il; konstrukcija/modelacija izbranih krojev obla"il.

12 Kompozicija tkanin in pletenin 1 (4 ECTS)Temeljne tkalske vezave in njihove izpeljanke; dvoo-snovne in dvovotkovne tkalske vezave, dvojne tkani-ne; ra"unalni!ko oblikovanje tkanin; simbolni prikaz pletilskih vezav; programi za ra"unalni!ko obliko-vanje in konstruiranje pletiv; temeljne votkovne in snutkovne pletilske vezave.

13 Digitalno oblikovanje 1 (4 ECTS)Opis rastrskih in vektorskih slik, kreativna uporaba razli"nih programov (Photoshop, CorelDraw, Illu-strator, Gimp itd.) za razvoj likovnega gradiva, ske-niranje, urejanje digitalnih fotografij, izdelava pred-stavitve s programom PowerPoint. Predstavitev in uporaba CAD-programa ArahPaint.

14 Oblikovanje tekstilij 2a (5 ECTS)Oblikovanje #akarskih tkanin in pletiv; hi!ne, tehni"-ne, !portne, medicinske, geo in tekstilije za enkratno uporabo; aktualne, ve"plastne vsebine; navezovanje na arhitekturo in likovno umetnost; sestavljene teh-nike izvedbe, umestitve v !ir!i notranji in zunanji prostor.

15 Oblikovanje obla$il 2a (5 ECTS)Poglabljanje znanja re!evanja oblikovalskih proble-mov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali buti"no proizvodnjo glede na izbiro ciljne sku-pine potro!nikov; vklju"evanje pletenin v kolekcije; predstavitev izvedbenih modelov s tehnikami foto-grafiranja, videa.

16 Predstavitvene tehnike 1a (4 ECTS)Risanje modnih skic po spominu, studijsko risanje po modelu figur v naravni velikosti, izdelava vzorcev, poudarek na abstrakciji, opti"ni poudarki, detajli, harmonije, kontrasti, ravnote#je, enotnost kompozi-cije, poudarek na invenciji in kreativnosti.

17 Barvne "tudije (4 ECTS)Psihofiziolo!ke osnove barvnih zaznav; barvni sis-temi in modeli; barve pri oblikovanju likovne kom-pozicije; me!anje barv; principi barvnih sestavov in intervalov; simultani in sukcesivni kontrast; barva in koli"ina; uporaba barvnih snovi glede na osvetlitev v prostoru; povezave med ekspresijo oblike in bar-ve; simbolne vrednosti in pomeni; barva v zgodovini umetnosti in oblikovanja; sodobni mediji, digitalni na"ini dela z barvami.

18 Osnove konfekcije (4 ECTS)Sodobna priprava proizvodnje, razvoj izdelka, teh-ni"na priprava kolekcije, vpliv izbire osnovnih in pomo#nih materialov na tehnolo!ki proces izdelave obla"ila, vbodi in sivi ter njihova uporaba, tehni"no tehnolo!ke zahteve sukanca in njihov vpliv na lastno-sti siva.

19 Kompozicija tkanin in pletenin 2 (4 ECTS)Zahtevne listne tkalske vezave; enostavne #akarske vezave; konstruiranje poljubnih #akarskih vzorcev iz enostavnih in sestavljenih vezav; posebne votkovne in snutkovne pletilske vezave in u"inki; #akarske, luknji-"aste, elasti"ne in lasaste vezave; razlika med eksperi-mentalnim in industrijskim tkanjem in pletenjem.

20 Digitalno oblikovanje 2 (4 ECTS)Izdelava digitalnih predstavitev razli"nih tekstilnih vzorcev, raportov, izdelava digitalnih fotomonta#, iz-delava osebnega portfolia; izdelava 3D predstavitve-nega materiala s pomo"jo CAD-sistema ArahDrape; predstavitev osnov barvnega upravljanja.

21 Oblikovanje tekstilij 2b (5 ECTS)Oblikovanje tekstilij z barvanjem in apretiranjem; tradicionalne tehnike z upo!tevanjem sodobnih standardov; psihologije barvnih odnosov v tekstil-nem oblikovanju in !ir!e; zgodovinske, etnografske in simbolne pogojenosti; !tudij "ipkastih, prosojnih struktur v sodobnosti kot nadaljevanje in ohranjanje kulturne dedi!"ine.

22 Oblikovanje obla$il 2b (5 ECTS)Poglabljanje znanja re!evanja oblikovalskih proble-mov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali buti"no proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupi-ne potro!nikov; vklju"evanje mo!ke mode v kolekci-je; predstavitev izvedbenih modelov s tehnikami fo-tografiranja, videa.

23 Predstavitvene tehnike 1b (4 ECTS)Prostoro"no in ra"unalni!ko risanje in slikanje, teo-reti"na in prakti"na znanja iz fotografije, uporaba klasi"ne in analogne fotografije v medijih, modna fotografija, teoreti"ne osnove videa, osnovni pristopi tehnike, monta#a predstavitve in uporaba.

24 Osnove barvarstva (4 ECTS)Osnovni tipi modernih sinteti"nih barvil z nekateri-mi naravnimi barvili ter barvarski procesi za barvanje biomaterialov in drugih sodobnih tekstilnih materi-alov; preizkusi obstojnosti obarvanj skladno s pred-pisanimi standardi; osnovne merilne metode barvne metrike.

25 Apretura (4 ECTS)Postopki kemijske in mehanske apreture; namen in u"inek apreture; opis apreturnih sredstev; princip obdelave; pregled strojne opreme; vpliv dejavnikov;

apretura v oblikovanju, ekolo!ka sprejemljivost sred-stev in postopkov.

26 Oblikovanje tekstilij 3a (5 ECTS)Oblikovanje tiskanih tekstilij; aktualne teme in teh-nike; digitalne tehnologije; uporaba fotografije in eksperimentiranje z na"ini tiska; ro"ni tisk, ki posne-ma industrijsko izvedbo; umetni!ki projekt – avtor-sko raziskovanje tekstilnega medija.

27 Oblikovanje obla$il 3a (5 ECTS)Poglabljanje znanja re!evanja oblikovalskih proble-mov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali buti"no proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupi-ne potro!nikov; kolekcije za posebne potrebe; inter-na predstavitev izvedbenih modelov.

28 Predstavitvene tehnike 2a (4 ECTS)Raziskovanje risarskih prijemov; tonskih vrednosti, rastrov, grafi"nega oblikovanja, kola#iranja, do barv-nih kontrastov pri sestavljanju barvnih palet; stiliza-cija figurativne risbe s tonskim modeliranjem in gra-dnjo slikovnega prostora preko ploskve; usklajevanje figure in ozadja; ro"ne in ra"unalni!ke tehnike.

29 Umetnostni stili (4 ECTS)Umetnostnozgodovinska slogovna obdobja od praz-godovine do 19. stoletja v Evropi in na Bli#njem vzho-du, umetnost stare Amerike, Daljnega vzhoda, Indije, Japonske, Kitajske na podro"ju slikarstva, kiparstva, arhitekture in umetne obrti.

30 Tekstilni tisk (4 ECTS)Na"ini, postopki in tehnike tiskanja; zgodovinski razvoj tiska; strojne naprave; tiskovne forme; repro-dukcija vzorcev; priprava blaga; sodobna barvila za tiskanje; tiskarske paste; na"ini utrjevanja in nakna-dnih obdelav; specialni postopki; ekologija.

31 Digitalno 3D oblikovanje 1 (4 ECTS)3D vizualizacija obla"il in tekstilij, predstavitev pro-gramov za 3D oblikovanje Maya ali Cinema, izdelava scene, vizualizacija 3D likov: modeliranje, ogrodje, napenjanje ko#e na ogrodje, materiali in teksture, osvetlitev, kreativno upodabljanje, animacija.

32 Tr%enje tekstilij in obla$il (4 ECTS)Pomen tr#enja tekstilij in obla"il; tr#i!"a in metode njihovega raziskovanja; segmentacija tr#i!"a; obli-kovanje modnih smernic; oblikovanje tr#nega spleta novih tekstilnih in obla"ilnih izdelkov; oblikovanje blagovne znamke.

33 Oblikovanje tekstilij 3b (4 ECTS)Izbrane aktualne in uporabne tematike razli"nih uve-ljavitev v oblikovalski praksi; skupni projekti; odpi-ranje novih mo#nosti; umetni!ke tekstilije, tudi za potrebe drugih umetni!kih praks; zasnove majhnih serij in virtualnih kolekcij za razli"ne predstavitve.

34 Oblikovanje obla$il 3b (4 ECTS)Poglabljanje znanja re!evanja oblikovalskih proble-mov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali buti"no proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupi-ne potro!nikov; kolekcije za posebne potrebe; javna predstavitev izvedbenih modelov.

35 Predstavitvene tehnike 2b (4 ECTS)Iskanje lastne likovne govorice v individualnem in timskem delu; izbrane specifi"ne kulturne, zgodovin-ske, modne teme, obravnavane iz likovnega, sociolo-!kega, psiholo!kega konteksta; projektno skupinsko delo; tehnike risanja, slikanja, kola#iranja ter foto-grafske, ra"unalni!ke tehnike in video delavnice.

36 Razvoj oblikovanja (4 ECTS)Funkcija, cilji, naloge, podro"ja in vloga oblikovanja v dru#bi; okvirni pregled stilov v interierju in upo-rabnih predmetov od starega veka do industrijske revolucije ter razvoj industrijskega in grafi"nega di-zajna ter arhitekture do 21. stoletja.

37 Razvoj tekstilij (4 ECTS)Pomembna dela in avtorji tekstilne umetnosti in oblikovanja; posamezne kulture z likovnega, dru#be-no strukturnega in tehnolo!ko proizvodnega vidika; razvoj listnih in #akarskih tkanin, gobelinske tehni-ke in svilarstva, vezenine in "ipke, tiskanje, preproge; ornamentalne oblike po kulturah in povezanost z obla"ilom; ume!"anje v prostor.

38 Tekstilna umetnost 1 (4 ECTS)Zgodovina tekstilne umetnosti s poudarkom na 20. stoletju; njen pomen znotraj likovne umetnosti in povezanost z arhitekturo; centri in aktualno dogaja-nje; pomen ornamenta in njegova ume!"enost v oko-lje; izvedbeno projektno delo v povezavi s tehnolo-!kimi predmeti.

39 Modni dodatki 1 (4 ECTS)Oblikovanje kolekcij modnih dodatkov, izvedba do-lo"enih skupin modnih dodatkov z uporabo znanja tehnologije obla"il in modeliranja; projektno delo v obliki individualnega eksperimentalnega dela; inter-na predstavitev.

40 Modni stilizem 1 (4 ECTS)Na"ini re!evanja stilisti"nih nalog; iskanje in pravilno ocenjevanje vsebine sporo"ila; iskanje in vklju"itev znanja razli"nih podro"ij; vzbujanje zanimanja po na-kupu novega izdelka z uporabo modnega stilizma; sle-denje aktualnim dogodkom in razpolo#enju dru#be.

41 Razvoj specialnih krojev obla$il 1 (4 ECTS)Razli"ne oblike telesa/dr#e in njihov vpliv na kon-strukcijo/modelacijo krojev obla"il; razvoj special-nih krojev po merah za specifi"ne oblike/dr#e postav; sodobna strokovna terminologija v slovenskem in tujem jeziku.

42 Specialne tekstilije 1 (4 ECTS)Posebne lastnosti tekstilij iz luksuznih vlaken, kot so ka!mir, razli"ne vrste volne, svile, tekstilije iz netra-dicionalnih rastlinskih vlaken, tekstilije posebnega udobja, tekstilije za dobro po"utje, pametne teksti-lije, elektronske tekstilije, usnje, krzno, tehni"ne te-kstilije.

43 Grafi$ne komunikacije 1 (4 ECTS)Pomenoslovje in osnovne zakonitosti oblikovanja sporo"ila; razvoj pisav in "rkovnih slogov, tiskarstvo v povezavi z oblikovanjem in umetnostnimi stili; be-sedilno in slikovno sporo"ilo, elementi grafi"ne kom-pozicije in globinska vodila; korekturna znamenja; kontrast in asimilacija; likovne prvine; osnove nami-znega zalo#ni!tva in priprave za tisk.

44 Ekonomika tekstilij in obla$il (4 ECTS)Uvod v ekonomiko tekstilnega izdelka; politika ra-zvoja prototipne kolekcije; politika serijskega izdel-ka; politika zalog; politika kakovosti; politika mar-ketinga; politika na"rtovanja ljudi za delo; politika cen; politika donosnosti.

45 Podjetni"tvo (4 ECTS)Seznanjanje s procesom na"rtovanja novega podje-tja; podjetni!tvo, kreativnost, inovativnost; poslovni na"rt; tr#na analiza; preverjanje ekonomike poslov-ne zamisli; na"rt tr#enja; na"rt razvoja proizvodne-ga/storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih "love!kih virov; kriti"na tveganja; financiranje za"e-tnega poslovanja.

46 Psihologija komunikacije in tr%enja (4 ECTS)Osnove zakonitosti du!evnih procesov in mehaniz-mov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obna!a-nje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odlo"anje za nakup, ciljne skupine, simbol-ni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.

47 Strokovna angle"$ina (4 ECTS)branje in strategije branja; uvajanje v diskurz stro-kovnih in tehni"nih tekstov; klju"ne besede, pisanje povzetkov; uporaba slovarjev in drugih informacij-skih virov; pisanje sestavkov in poro"il; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v raz-pravah.

48 Digitalno oblikovanje 3 (4 ECTS)Uvod v namizno zalo#ni!tvo, predstavitev izhodnih naprav in formatov, predstavitev programa InDesign; sestavljanje besedila in slik in njihovo urejanje; ti-pografija; barva v tiskovinah in barvno upravljanje; oblikovanje tiskovin, izdelava enostavnih interaktiv-nih dokumentov; izdelava datotek pdf.

[ OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLA!IL ]Stopnja in vrsta "tudijskega programa: Podiplomski – magistrskiTrajanje: 2 leti (4 semestre), skupaj 120 kreditnih to!k po sistemu ECTS#tudijsko podro$je po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnostRazvrstitev "tudijskega programa po KLASIUS-P: (2143) Oblikovanje tekstilij in obla!il (modno oblikovanje)Razvrstitev "tudijskega programa po KLASIUS-SRV: (17003) Magistrsko izobra#evanje (druga bolonjska stopnja)Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehni"ke vede, humanisti!ne vedeDatum akreditacije: 6. 7. 2006

Temeljni cilji in kompetenceOblikovanje tekstilij in obla"il je panoga, ki sicer iz-haja iz tradicionalnih rokodelskih ve!"in, vendar je v zadnjem stoletju razvila povsem lasten sistem izra-#anja, ki je povezan z umetni!kimi in ostalimi obli-kovalskimi praksami in teorijami. Ustvarjalni proces tekstilnega oblikovalca se praviloma za"ne z zamisli-jo, ki jo je potrebno najprej z likovnimi sredstvi vizu-alizirati in kasneje, ali pa vzporedno, zanjo poiskati ustrezne tehni"ne postopke. Proces konceptualizaci-je in materializacije ideje zahteva veliko znanj in iz-ku!enj s podro"ja umetni!kih disciplin, dru#boslovja in poznavanja izvedbenih tehnologij.

Na podlagi izku!enj pri sedanjem dodiplomskem in podiplomskem izobra#evanju na podro"ju obliko-vanja tekstilij in obla"il v zadnjih 25-ih letih, sodelo-vanja s tujimi visoko!olskimi ustanovami, predvsem tistih, ki so vklju"ene v mre#o CUMULUS, je bil pripra-vljen nov koncept !tudija, ki temelji na !tirih vzpore-dnih vertikalah !tudija, tj. temeljna vertikala, ki vklju-"uje vzporedni !tudij oblikovanja tekstilij in obla"il,

likovno izrazna vertikala, tehnolo!ka, ki pomeni pod-poro izvedbi oblikovalskih zamisli, in podporna verti-kala, ki vklju"uje potrebna znanja in razvoj ve!"in na podro"ju ra"unalni!kega oblikovanja, znanj s podro-"ja zgodovine oblikovanja tekstilij in obla"il, tr#enja in managementa. Magistrski !tudijski program pogla-blja in nadgrajuje vse !tiri vertikale, katerih temelj je bil postavljen na univerzitetni stopnji. Predvideno je intenzivnej!e mednarodno povezovanje, pove"uje se intenzivnost !tudija, strokovna odgovornost, zahteva-na inovativnost in likovna kreativnost.

Kompeten$ni profil diplomanta Splo"ne kompetence:

poglobljeno strokovno znanje dose#eno s !tudijem teoreti"nih in metodolo!kih konceptov povezano z usposabljanjem za iskanje novih virov znanja z upora-bo znanstveno raziskovalnih metod, razvita kriti"na refleksija, sposobnost eksperimentiranja in posredovanja razli"nih miselnih konceptov, razvita sposobnost lastnega u"enja na svojem stro-

[#TU

DIJS

KI P

ROG

RAM

I IN

PRE

DM

ETN

IKI ]

[2. S

TOPN

JA ]

kovnem in umetni!kem podro"ju, socialne in komunikacijske zmo#nosti vodenja skupinskega dela tudi na podro"ju interdisciplinar-nega delovanja in raziskovanja s ciljem bogatenja temeljne discipline, sposobnost hitrega odziva na nove informacije ter sposobnost na"rtovanja izdelkov z novimi ali izbolj!animi lastnostmi, razvita profesionalna, eti"na in okoljska odgovornost, sposobnost uporabe sodobnih orodij, ve!"in in spre-tnosti predvsem s podro"ja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in umetni!ko kreativnemu delu.

Predmetno specifi$ne kompetence: sposobnost uporabe razli"nih specifi"nih likovno vizualnih metodologij in postopkov za posredova-nje problemov in kreacij z vizualno percepcijskega podro"ja, sposobnost visoko kakovostne opti"ne zaznave in ob"utljivosti za oblike, vzorce ter realni (naravni in urbani) in metafizi"ni (umi!ljeni in iluzivni) prostor, sposobnost suverenega izra#anja oblikovalskih idej s pomo"jo prostoro"nega in ra"unalni!kega risanja in slikanja ter 2D in 3D animacije, sposobnost analiziranja, razumevanja razlik in uporabe notranje likovne strukture posameznih likovnih in oblikovalskih del skozi posamezna zgodovinska stilna obdobja, sposobnost razli"nih pristopov k vizualni inter-pretaciji sporo"ila od objektivno predstavitvenega do simbolnega, od konkretnega do abstraktnega, od realnega do iluzivnega, od nedvoumnega do kontradiktornega, sposobnost visoko kakovostne likovne analize oblikovalskih ter drugih likovno-umetni!kih del s podro"ja oblikovanja tekstilij in obla"il ter vizual-nih komunikacij, sposobnost analiti"nega in primerjalnega razisko-vanja oblikovalskih in likovnih ustvarjalnih proce-sov ter pomena oblikovalske, likovne ter umetni!ke forme in jezika, sposobnost prou"evanja osnovnih sestavin likovne-ga mi!ljenja in govora, kakor tudi likovno obliko-valskega opazovanja in vrednotenja ter likovno oblikovalskega pojmovnega mi!ljenja, sposobnost postopnega razvijanja oblikovalske mo"i in ustvarjalnosti ter svoje kreativne osebnosti in svetovnega nazora, sposobnost zdru#evanja fotografskih, tipografskih in likovno oblikovalskih sistemov v skupno celoto, sposobnost kriti"nega presojanja aktualnih mo-dnih pojavov ter kreativne aktivnosti na podro"ju modnega novinarstva in modne kritike, sposobnost visokokakovostnega kreiranja in obli-kovanja vseh vrst modnih dodatkov, sposobnost opravljanja stilisti"nega dela za tiska-ne medije, televizije in razli"ne prireditve, sposobnost visokokakovostnega oblikovanje ko-

stumografij za televizijo, gledali!"e in film, sposobnost modnega fotografiranja, filmskega bele#enja, predvajanja in komentiranja modnih dogodkov, sposobnost samostojne umetni!ke dejavnosti na podro"ju ustvarjanja tekstilnih slik (krpanke, tapiserije), tekstilnega nakita (zra"na "ipka) in tekstilnih prostorsko plasti"nih instalacij, sposobnost poznavanja in uporabe znanstvenih metod in postopkov pri razvijanju idej in re!eva-nju konkretnih delovnih problemov oblikovanja tekstilij in obla"il, sposobnost pretvorbe ideje v pluralno lingvisti"no strukturo umetni!ko oblikovalskega izraza, sposobnost pove"anja dodane vrednosti izdelka in predvidevanja tr#nih u"inkov, sposobnost mednarodnega primerjanja in visoke zahtevnosti pri oblikovanju standardov kakovosti lastnega dela, sposobnost zahtevnej!e fotomonta#e figure, obla"ila, vzorca za na"rtovanje celostne vizualne podobe pri kostumografiji ali stylingu, sposobnost interpretacije histori"nih obla"il, kro-jev in elementov v sodobna obla"ila.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV program se lahko vpi"e, kdor je kon$al:a) !tudijski program prve stopnje na podro"ju: obli-

kovanja tekstilij in obla"il ali modnega oblikovanja,b) !tudijski program prve stopnje z drugih umetni!kih

podro"ij, "e kandidat pred vpisom opravi !tudijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje !tudi-ja v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se dolo"ijo glede na razli"nost umetni!kega podro"ja in jih za vsakega posameznika posebej dolo"i $tudijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med !tudijem na prvi stopnji, v programih za izpopol-njevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski !tudij,

c) visoko!olski strokovni !tudijski program pred uvedbo bolonjske deklaracije na podro"ju: oblikovanja teksti-lij in obla"il ali modnega oblikovanja,

d) visoko!olski strokovni !tudijski program po starem programu z drugih umetni!kih podro"ij, "e kandidat pred vpisom opravi !tudijske obveznosti, ki so bistve-ne za nadaljevanje !tudija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se dolo"ijo glede na razli"nost umetni!ke-ga podro"ja in jih za vsakega posameznika posebej dolo"i $tudijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med !tudijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpi-som v magistrski !tudij.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so kon-"ali enakovredno izobra#evanje, kot je navedeno v to"kah od a) do d), v tujini in se vpisujejo pod ena-kimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaklju"ili svoje !olanje v Sloveniji.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati iz to"k a) in c) izbrani glede na:

!tevilo to"k dose#enih na !tudijskem programu prve stopnje;

kandidati iz to"k b) in d) izbrani glede na: !tevilo to"k dose#enih na !tudijskem programu prve stopnje oziroma visoko!olskem strokovnem programu pred uvedbo bolonjske deklaracije – 75 % to"k, !tevilo to"k dose#enih pri opravljanju dodatnih !tudijskih obveznosti – 25 % to"k.

To"ke se izra"unajo tako, da se povpre"na ocena !tu-dija oziroma dodatnih !tudijskih obveznosti iz to"k b) in d), zaokro#ena na eno decimalko, pomno#i z 10 (maksimalno 100 to"k).

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom$tudentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo u"nim vsebinam predmetov v programu Oblikovanje tekstilij in obla"il, pridobljena v razli"-nih oblikah izobra#evanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odlo"a $tudij-ska komisija NTF na podlagi pisne vloge !tudenta, prilo#enih spri"eval in drugih listin, ki dokazujejo uspe!no pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo #tudijska komisija upo"tevala naslednja merila:

ustreznost pogojev za pristop v razli"ne oblike izobra#evanja (zahtevana predhodna izobrazba za vklju"itev v izobra#evanje), primerljivost obsega izobra#evanja (!tevilo ur predhodnega izobra#evanja glede na obseg pred-meta), pri katerem se obveznost priznava, ustreznost vsebine izobra#evanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, "e je bil pogoj za vklju"itev v izobra#e-vanje skladen s pogoji za vklju"itev v program Obli-kovanje tekstilij in obla"il, "e je predhodno izobra-#evanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava !tudijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim !tevilom to"k po ECTS, kot zna!a !tevilo kreditnih to"k pri predmetu.

Pogoji za napredovanje po programu $tudenti morajo imeti za vpis v drugi letnik dose#e-nih najmanj 54 kreditnih to"k po ECTS.$tudijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napre-dovanje v drugi letnik !tudentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih to"k po ECTS, "e ima za to opravi"ljive razloge. Za opravi"ljive razloge !tejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

$tudenti morajo imeti za ponavljanje prvega letnika dose#enih najmanj 28 kreditnih to"k po ECTS.

$tudent lahko v "asu !tudija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni !tudijski program zaradi neizpol-nitve obveznosti v prej!njem !tudijskem programu. Prehodi med programiPrehodi med programi so mogo"i znotraj programov druge stopnje Naravoslovnotehni!ke fakultete, Od-delka za tekstilstvo in drugih fakultet skladno z Za-konom o visokem !olstvu in Merili za prehode med !tudijskimi programi in drugimi predpisi.

Pri prehodih med programi se upo"tevajo naslednja merila:

izpolnjevanje pogojev za vpis v novi !tudijski program, obseg razpolo#ljivih mest, letniki ali semestri v prej!njem !tudijskem pro-gramu, v katerih je !tudent opravil vse !tudijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti, minimalno !tevilo semestrov, ki jih mora !tudent opraviti, "e #eli diplomirati v novem programu.

Mogo$ je prehod:a) iz !tudijskih programov druge stopnje na podro"ju:

oblikovanje tekstilij in obla"il ali modno oblikovanje,b) iz !tudijskih programov druge stopnje z drugih

umetni!kih podro"ij,c) iz univerzitetnih !tudijskih programov pred uved-

bo bolonjske deklaracije na podro"ju: oblikovanje tekstilij in obla"il ali modno oblikovanje,

d) iz univerzitetnih !tudijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z drugih umetni!kih podro"ij.

Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v pro-gram, v katerega prehajajo. $tudijska komisija NTF dolo"i za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.

Pogoji za dokon$anje "tudijaZa dokon"anje !tudija mora !tudent opraviti vse obve-znosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati. Podro"je magistr-skega dela je vezano na izbrani glavni izbirni predmet.

Strokovni naslovStrokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ga kandidat pridobi po uspe!nem dokon"anju !tudija, je:

magister akademski oblikovalec tekstilij in obla"il oziromamagistrica akademska oblikovalka tekstilij in obla"ilOkraj!ava: mag. akad. oblik. tekst. in obla".

Kontaktne ure


1. semester 191 86 49 124 450 30 900




4 Tehnolo!ko oblikovanje tekstilij in obla"il 30 30 0 0 60 4 120

5 Likovna artikulacija 1 30 15 0 15 60 4 120

Izbirni predmet 1 28 13 9,5 9,5 60 4 120

Izbirni predmet 2 28 13 9,5 9,5 60 4 120

2. semester 210 105 15 120 450 30 900




9 Likovne analize tekstilnih vzorcev in obla"il 1

30 30 0 0 60 4 120

10 Socialna psihologija obla"enja 45 15 0 0 60 4 120

11 Multimedijske predstavitve 15 30 15 0 60 4 120

12 Tr#enje tekstilij in obla"il 2 45 15 0 0 60 4 120

Skupaj 1. letnik 401 191 64 244 900 60 1800

3. semester 188 116 53,5 92,5 450 30 900

Glavni izbirni predmet 48 51 6 45 150 10 300

Izbirni predmet 3 28 13 9,5 9,5 60 4 120

Izbirni predmet 4 28 13 9,5 9,5 60 4 120

Izbirni predmet 5 28 13 9,5 9,5 60 4 120

Izbirni predmet 6 28 13 9,5 9,5 60 4 120

Izbirni predmet 7 28 13 9,5 9,5 60 4 120

4. semester 0 0 0 0 0 30 900

Izdelava magistrskega dela 0 0 0 0 0 30 900

Skupaj 2. letnik 188 116 53,5 92,5 450 60 1800

Skupaj program 589 307 117,5 336,5 1350 120 3600

[ PREDMETNIK ]

[1. L

ETN

IK ]

[2. L

ETN

IK ]

[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedago"ko delo, & – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne to$ke, Ob. ". – skupna obveznost "tudenta, #t. p. – "tevilka predmeta, a – povpre$je strokovnih izbirnih predmetov, b – povpre$je glavnih izbirnih predmetov ]

a a

a aa a

a a

b b b b

a a a a

a a a a

a a a a

a a a a

a a a a

Kontaktne ure

#t. p. Predmet P S V D & ECTS Ob. ".13 Oblikovanje tekstilij 5a 45 0 0 105 150 10 300


15 Likovna artikulacija 2 60 90 0 0 150 10 300

16 Likovne analize tekstilnih vzorcev in obla"il 2

60 90 0 0 150 10 300

17 Oblikovanje kostumov 2 45 75 30 0 150 10 300

Skupaj 240 255 30 255 750 50 1500

Povpre$no na predmet 48 51 6 45 150 10 300



20 Oblikovanje kostumov 1 30 15 15 0 60 4 120

21 Modni dodatki 2 30 15 15 0 60 4 120

22 Modni stilizem 2 30 15 15 0 60 4 120

23 Obla"ilne in tekstilne tradicije 30 30 0 0 60 4 120

24 Izbrana poglavja modernizma 30 15 0 15 60 4 120

25 Modno komuniciranje in ogla!evanje 45 15 0 0 60 4 120

26 Razvoj specialnih krojev obla"il 2 30 15 15 0 60 4 120

27 Izzivi v barvarstvu 15 15 0 30 60 4 120

28 Plemenitilni postopki 30 30 0 0 60 4 120

29 Digitalni tisk tekstila 30 0 30 0 60 4 120

30 Specialne tekstilije 2 30 30 0 0 60 4 120

31 Tekstilna umetnost 2 30 0 0 30 60 4 120

32 Tekstil v prostoru 30 15 0 15 60 4 120

33 Barvno izra#anje 30 0 30 0 60 4 120

34 Digitalno 3D oblikovanje 2 30 0 30 0 60 4 120

35 Grafi"ne komunikacije 2 30 30 0 0 60 4 120

36 Konceptualno projektiranje 30 0 30 0 60 4 120

Skupaj 540 240 180 180 1140 76 2280

Povpre$no na predmet 28 13 9,5 9,5 60 4 120

[ IZBIRNI PREDMETI ] [G

LAVN

I ] [S

TRO

KOVN

I ]

Priporo$ene izbirne kombinacijePriporo"ene kombinacije so nastale z namenom, da bi bolje izkori!"ali prednosti povezovanja bolonjskih programov in s tem !tudentom omogo"ili ve" specia-liziranega znanja na podro"ju, ki jih posebej zanima in s katerim se #elijo profesionalno ukvarjati.

Posamezne kombinacije kot Moda, Stilizem, Mo-dni dodatki, Oblikovanje tekstilij, Tekstilni interier, Grafika v modi in Inteligentna obla"ila predstavlja-

jo sklop logi"nih povezav nadgrajujo"ih se izbirnih predmetov. Z izbirnimi predmeti je potrebno zbrati 1 % 10 + 7 % 4 = 38 ECTS kreditnih to"k.

$tudenti se sami odlo"ijo za kombinacije enega glav-nega izbirnega predmeta in sedem izbirnih pred-metov znotraj obstoje"ega programa Oblikovanja tekstilij in obla"il. Pet predmetov sklopa je priporo-"enih, ostale izbira !tudent povsem poljubno. Mo#ne so tudi kombinacije z izbirnimi predmeti na drugih


programih fakultet in akademij Univerze v Ljubljani v skupni vsoti 10 ECTS.

Moda1. Oblikovanje obla"il 5a* ali Oblikovanje kostumov

2* (glavni izbirni predmet)2. Oblikovanje obla"il 5b3. Oblikovanje kostumov 14. Obla"ilne in tekstilne tradicije5. Razvoj specialnih krojev obla"il 26. izbirni7. izbirni8. izbirni

Stilizem1. Oblikovanje obla"il 5a* (glavni izbirni predmet)2. Modni stilizem 23. Oblikovanje obla"il 5b4. Obla"ilne in tekstilne tradicije5. Modni dodatki 26. Izbirni 7. Izbirni 8. Izbirni

Modni dodatki1. Oblikovanje obla"il 5a* (glavni izbirni predmet)2. Modni dodatki 23. Obla"ilne in tekstilne tradicije4. Razvoj specialnih krojev obla"il 25. Digitalno 3D oblikovanje 26. Poljubni7. Poljubni8. Poljubni

Oblikovanje tekstilij1. Oblikovanje tekstilij 5a* (glavni izbirni predmet)2. Obla"ilne in tekstilne tradicije3. Digitalni tisk tekstila4. Specialne tekstilije 25. Barvno izra#anje6. Poljubni 7. Poljubni

Tekstilni interier1. Oblikovanje tekstilij 5a* (glavni izbirni predmet)2. Obla"ilne in tekstilne tradicije3. Tekstilna umetnost 24. Tekstil v prostoru5. Specialne tekstilije 26. Izbirni 7. Izbirni 8. Izbirni

Grafika v modi1. Likovna artikulacija 2* ali Likovne analize tekstil-

nih vzorcev in obla"il 2* (glavni izbirni predmet)2. Izbrana poglavja modernizma3. Modno komuniciranje in ogla!evanje

4. Barvno izra#anje5. Grafi"ne komunikacije 26. Poljubni 7. Poljubni 8. Poljubni

Priporo"eni predmeti na Grafi"ne in interaktivne ko-munikacije:

Interaktivni mediji 2Teorija tipografijeTemelji fotografijeUstvarjalna tipografijaUmetni!ka fotografijaIntegracija oblikovanja in tehnol.Vizualizacija informacij

Inteligentna obla$ila1. Oblikovanje tekstilij 5a* ali Oblikovanje obla"il

5a* (glavni izbirni predmet)2. Digitalni tisk tekstilij3. Specialne tekstilije 24. Digitalno 3D oblikovanje 25. Pametne tekstilije 6. Poljubni 7. Poljubni8. Poljubni

Priporo"eni predmeti na Na"rtovanje tekstilij in obla"il:

Izzivi v barvarstvuPlemenitilni postopkiEkologija v tekstilstvu 2Tehni"ne tekstilijeElektronske tekstilijeMedicinske tekstilijeBiotehnologija v tekstilstvu

Mobilnost$tudent lahko 30 kreditnih to"k programa (semester !tudija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prene-se iz kateregakoli magistrskega programa s podro"ja oblikovanja tekstilij ali oblikovanja tekstilij, ki se iz-vajajo na univerzah in visokih !olah vklju"enih v mre-#o CUMULUS.

$tudent lahko 38 % izbirnih enot programa (10 ECTS) pridobi v drugih magistrskih !tudijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih dru-gih fakultet.

Kratke vsebine predmetov1 Oblikovanje tekstilij 4a (5 ECTS) Aktualne individualne usmeritve z mo#nostjo uve-ljavljanja v praksi; v projektu se razi!"ejo likovno--teoreti"na, tr#no-ekonomska, zgodovinska, tehno-lo!ko-proizvodna, civilizacijsko-kulturna izhodi!"a; razvoj zasnove je med likovno transformacijo in teh-nolo!kim eksperimentiranjem; interne in javne pred-stavitve.

2 Oblikovanje obla$il 4a (5 ECTS) Poglabljanje znanja re!evanja oblikovalskih proble-mov, preizku!anje zamisli na poskusnih in izvedbe-nih modelih z znanjem modeliranja; dolo"anje mate-rialov, barv, vzorcev in tekstur glede na #elen vizualni u"inek; projektno delo s povezovanjem #e usvojenih znanj in razvijanjem novih.

3 Predstavitvene tehnike 3a (4 ECTS) Ra"unalni!ko risanje in slikanje modne skice, teks-tilnih vzorcev, kola#ev, tehni"nih modnih na"rtov za obla"ila, izvedba abstraktnih in tekstilnih slik, upo-raba in obdelava digitalne fotografije pri izvedbi jav-nih in internetnih predstavitev, uporaba ra"unalni!ke vizualizacije za predstavitev.

4Tehnolo"ko oblikovanje tekstilij in obla$il (4 ECTS) Odnos oblikovanje-tehnologija; dejavniki, ki vpliva-jo na proces na"rtovanja, priprave in izdelave kolek-cije tekstilij/obla"il; strategija na"rtovanja, priprave in izdelave kolekcije tekstilij/obla"il; "asovno na"r-tovanje izdelave prototipne/trgovske/tr#ne kolek-cije; principi in sistemi izbiranja in optimiranja ko-lekcije tekstilij in obla"il; zagotavljanje kakovosti in oprema kolekcije tekstilij/obla"il.

5 Likovna artikulacija 1 (4 ECTS) Vizualno in likovno, "utne in psihi"ne prvine percep-cije in artikuliranja 2D in 3D oblik in prostora; vloga kontrasta in asimilacije; zakoni organizacije vidnega polja; semantika in semiologija; soodvisnost med znakom in pomenom; simulakri in simulacije v raz-li"nih likovnih jezikih; morfologija in likovna sinta-ksa; osnove likovne kompozicije v sodobnih likovnih praksah v povezavi z oblikovanjem tekstilij in obla"il.

6 Oblikovanje tekstilij 4b (5 ECTS) Celostna problematika tekstilij kot kulturna stalnica; najnovej!i dose#ki na tehnolo!kem podro"ju, zdru#e-ni z estetskimi vrednotami v tr#nih okvirih; specifi"-nosti prostora, skrb za ohranjanje identitete in njene raznolikosti; tekstilije v bivanjskem okolju; predsta-vitvene oblike kot sredstvo komunikacije in metafore.

7 Oblikovanje obla$il 4b (5 ECTS) Poglabljanje znanj re!evanja oblikovalskih proble-mov, razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali buti"no proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupi-ne potro!nikov, razvoj kolekcije za posebne potrebe; vsak projekt se kon"a z interno predstavitvijo.

8 Predstavitvene tehnike 3b (4 ECTS) Prostoro"no risanje in slikanje tekstilnih slik, obliko-vanje na ra"unalniku ter izvedba tekstilnih slik na #a-karskih statvah, oblikovanje vizualnih komunikacij, razvijanje postopkov od za"etne ideje do kon"ne re-alizacije projekta, logotip, celostna grafi"na podoba.

9 Likovne analize tekstilnih vzorcev 1 (4 ECTS) Osnovni likovni parametri pri kreiranju tekstilnih vzorcev in obla"il, likovne analize vzorcev v naravi ter vzorcev in obla"il skozi posamezna zgodovinska obdobja in kulture, analiza vzorcev s podro"ja slikarstva, kiparstva, arhitekture in oblikovalskih izdelkov v povezavi s tekstilnimi vzorci in obla"ili, kompozicijske sheme tekstilnih vzorcev in obla"il.

10 Socialna psihologija obla$enja (4 ECTS) Razumevanje obla"enja in "lovekovega obna!anja znotraj skupnosti; predmet zdru#uje znanja antro-pologije, psihologije, sociologije in kulturolo!kih !tudij; obla"enje kot del !ir!ega konteksta videza; socialni pomeni obla"il; obla"enje, videz in socialna konstrukcija spola; sebstvo: jaz v kontekstu socialne interakcije; obla"ila in videz kot mo#nost izra#anja znotraj skupnosti, moda kot socialno-psiholo!ki pro-ces v kulturnem in zgodovinskem kontekstu; vplivi globalizacije in izra#anje identitete.

11 Multimedijske predstavitve (4 ECTS) Zasnova dramatur!kega, vsebinskega in oblikoval-skega koncepta dinami"ne predstavitve modnega oblikovanja na CD ROM-u/DVD-ju, videu in inter-netu; odnosi med sliko/besedilom/zvokom/"asom; gibanje, animacija, sekvenca, ritem, koreografija; na-"rtovanje spletnih strani, navigacija, interaktivnost, scenarij, storyboard; snemanje, monta#a, postpro-dukcija.

12 Tr%enje tekstilij in obla$il 2 (4 ECTS) Razvoj tr#enja v slovenskem, evropskem in svetov-nem prostoru v prihodnosti; poglobljene vsebine s podro"ja opredelitve tr#i!" in metod njihovega raz-iskovanja, segmentacije tr#i!", vplivov mikro in ma-kro okolja na razli"ne tr#ne segmente potro!nikov, oblikovanja modnih smernic kot odraza globalne raziskave tr#i!"a, oblikovanja tr#nega spleta novih tekstilnih in obla"ilnih izdelkov in s podro"ja obliko-vanja blagovne znamke tekstilij in obla"il.

13 Oblikovanje tekstilij 5a (10 ECTS) Uvod v magistrsko delo; dolo"anje novih smeri glede na spremenjene dru#bene pogoje (spremenjene de-javnosti "loveka), nove mo#nosti tehnolo!ke izvedbe, tr#ne pogoje, aktualne smeri v umetnosti, zgodovin-sko kontinuiteto in etnolo!ke specifi"nosti ter medij-ske pojavnosti tekstilij in obla"il.

14 Oblikovanje obla$il 5a (10 ECTS) Poglabljanje znanj re!evanja oblikovalskih problemov, individualno projektno delo s povezovanjem #e usvoje-nih znanj, njihovo preverjanje in razvijanje novih; pose-ganje na druga oblikovalska in tehnolo!ka podro"ja.

15 Likovna artikulacija 2 (10 ECTS)Pomembna vpra!anja likovno produktivnega mi!lje-nja; zaznave in ustvarjal"eve specifi"ne usmeritve, te-

oretska in prakti"na vpra!anja likovnih panog v zgo-dovini in sodobnosti, soodvisnosti in specifi"nosti; estetike in primerjave z drugimi umetni!kimi praksa-mi; struktura likovnega jezika in modeli verbalizaci-je; odnosi med subjektom, strukturo in substanco ter na"ini konceptualizacije umetni!kega izraza; likovna materializacija podobe, predmeta, predstavitve v javnem prostoru.

16 Likovne analize tekstilnih vzorcev 2 (10 ECTS) Likovne spremenljivke, likovno teoretska na"ela, li-kovni parametri, likovne analize tekstilnih vzorcev in obla"il na estetski, funkcionalni, modni, psiholo-!ki in izrazni ravni, zdru#evanje tekstilnega vzorca in obla"ila v skupni likovno-oblikovalski organizem, li-kovna analiza modne fotografije, vizualnih komuni-kacij, tipografije, oblikovanja, umetnosti, medijskih in multimedijskih vizualizacij.

17 Oblikovanje kostumov 2 (10 ECTS) Funkcija, cilji, naloge, podro"ja in vloga kostumo-grafije; kostumografski koncept, kostumska skica, kostumska vaja; razvoj gledali!"a, prizori!", dramati-ke, scenografije in kostumografije skozi stoletja; ko-stumografski postopki glede na specifi"nost medija; aktualni kostumografski postopki znanih svetovnih kostumografov.

18 Oblikovanje tekstilij 5b (4 ECTS)Na"rtovanje novih tekstilnih predmetov in na"inov njihove uporabe na osnovi raziskav spremenjenih de-javnosti; v povezavi z oblikovanjem obla"il in tehni-kami plemenitenja, ki odra#ajo sodobno estetiko; v povezavi s predstavitvenimi tehnikami.

19 Oblikovanje obla$il 5b (4 ECTS) Poglabljanje znanj re!evanja oblikovalskih proble-mov, individualno projektno delo s povezovanjem #e usvojenih znanj, njihovo preverjanje in razvijanje no-vih; poseganje na druga oblikovalska in tehnolo!ka podro"ja.

20 Oblikovanje kostumov 1 (4 ECTS) Funkcija in cilji kostumografije, proces ustvarjanja predstave ali filma; zbiranje podatkov, kostumska skica, tehni"na risba, skice krojev, kostumsko po-merjanje, kostumska vaja; vloga in naloge asistenta v procesu in izvedbi produkcije; sodelovanje z garde-roberji in maskerji.

21 Modni dodatki 2 (4 ECTS) Ciljno na"rtovanje; zgodovinsko, etnolo!ko in so-dobno oblikovanje dolo"enih modnih dodatkov za izbrano oblikovalsko nalogo; na"ini re!evanja obli-kovalskih problemov; razvoj kolekcije v skladu s potrebami in modnimi smernicami ob upo!tevanju funkcionalnosti in estetike; nove re!itve na osno-vi dru#benih sprememb, novih tehnologij in znanja modeliranja; individualno eksperimentalno delo.

22 Modni stilizem 2 (4 ECTS) Poglabljanje znanja modnega stilizma; ciljno usmer-jene naloge; zgodovinska, etnolo!ka in sodobna stilska podoba; znanja razli"nih podro"ij za dosego #elenega cilja; sledenje razpolo#enju in spremembam v dru#bi na podlagi psihologije in sociologije mode; modni stilizem v podporo kolekcijam obla"il in tekstila, da postanejo tr-#no zanimive; nove stilske podobe posameznikov ali sku-pin za specifi"ne namene.

23 Obla$ilne in tekstilne tradicije (4 ECTS) Spoznavanje temeljev kulturne antropologije, spozna-vanje razli"nih etni"nih kultur in njihovo primerjanje z zna"ilnostmi doma"ega kulturnega izro"ila; uporaba inovativnosti in posebnosti obla"il etni"nih skupin za kreativno osnovo sodobnih kolekcij obla"il.

24 Izbrana poglavja modernizma (4 ECTS) Umetnostni stili v modernizmu in postmodernizmu ter prikaz dru#beno pogojenih sprememb v sodobni ume-tnosti; razvoj avtonomizacije umetnosti in estetike v povezavi s pluralnostjo zadnjih dveh stoletij; teorije ab-strakcije in klju"ni dose#ki visokega modernizma; post-modernizem; vpliv tehnolo!kih novitet na umetnost in oblikovanje; vpra!anje avantgardnosti in retrospekcije; vpliv digitalizacije in globalizacije na umetnost, preliva-nje med podro"ji "lovekovega delovanja in bivanja v so-dobni umetnosti.

25 Modno komuniciranje in ogla"evanje (4 ECTS) Razvoj modnega komuniciranja v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru v prihodnosti, sodobne komuni-kacijske in ogla!evalske strategije, oblikovanje komuni-kacijskega spleta, ogla!evanje, pospe!evanje prodaje, sti-ki za javnostmi, osebna prodaja, publiciteta, na"rtovanje komunikacijskih akcij.

26 Razvoj specialnih krojev obla$il 2 (4 ECTS) Razli"ne oblike telesa/dr#e in vpliv na konstrukcijo/mo-delacijo krojev obla"il, razvoj specialnih krojev obla"il za posebne namene, razvoj specialnih zgodovinskih oblik krojev obla"il, razvoj krojev obla"il za individualne vse-bine projektov/magistrske naloge pri predmetu Obliko-vanje obla"il.

27 Izzivi v barvarstvu (4 ECTS) Priprava koncepta izvedbe barvanja izbrane tekstilije na podlagi poznavanja modernih barvil; poglobljeno po-znavanje naravnih barvil in tehnik njihove uporabe ter mo#nosti aplikacije naravnih barvil po starih recepturah in barvarskih tehnikah; poznavanje odnosa med konsti-tucijo barvil in barv; eksperimentalno vrednotenje po ISO standardih; visoko pralno obstojna redukcijska bar-vila za posebne namene; laboratorijski preizkusi z zna-njem barvne metrike.

28 Plemenitilni postopki (4 ECTS) Predhodna priprava tekstilij; apreture; klasifikacija in na"rtovanje postopkov glede na uporabne in estetske

lastnosti tekstilije; vklju"itev postopkov v proces oblikovanja tekstilij; vpliv dejavnikov na kakovost postopkov; specialni u"inki; ekolo!ka sprejemljivost.

29 Digitalni tisk tekstila (4 ECTS) Teoreti"ne osnove, naprave in tehnologija, osnove vzor"enja, barvila in pomo#na sredstva, substrati, priprava blaga, postopki utrjevanja barvil na tekstilni substrat, prenos z digitalnega v filmski tisk, barvno receptiranje, vpliv tiska na lastnosti vlaken in teksti-lij, vpliv tehnologije na okolje in "loveka.

30 Specialne tekstilije 2 (4 ECTS) Tekstilne inovacije, poglobljen !tudij lastnosti speci-alnih tekstilij: kromizmi, luminiscenca, fluorescenca, holografija, biomimikrija, nanotehnologija, prevodni polimeri, vgrajevanje mikroelektronike v tekstilije idr.; tehnolo!ke mo#nosti oblikovanja specialnih te-kstilij; razvojni trendi.

31 Tekstilna umetnost 2 (4 ECTS) Sodobni likovni stili in prakse z razumevanjem razvo-ja likovne umetnosti, njene pomenske ve"plastnosti in materialne slikovitosti; s poudarkom na !tudiju abstraktne umetnosti izpostaviti likovne svojskosti tekstilnih materialov; sodobne sinteze primerjav, iz-ku!enj, razli"nih kontrastov in instalacij likovnih vse-bin; skupni projektih s !tudenti likovne akademije in drugimi.

32 Tekstil v prostoru (4 ECTS) Zgodovina arhitekture s poudarkom na notranjem oblikovanju in tekstilni opremi; kulturna, politi"na in socialna ozadja o logiki rabe arhitekturnega jezi-ka; prostorske mo#nosti od razko!ne unikatne zaseb-nosti preko tipi"ne mno#i"ne industrijske proizvo-dnje do stavb !ir!ega javnega zna"aja; urbane krajine in naravni ambienti; raznovrstnosti tekstilij za notra-njo opremo in druge namembnosti; skupni projekti s !tudenti arhitekture in industrijskega oblikovanja.

33 Barvno izra%anje (4 ECTS) Barvni sistemi in modeli; barva kot svetloba in kot snov; barva v umetni!ki in oblikovalski praksi, esteti-ka in ekspresija; barvni in svetlostni intervali; barvna harmonija in kontrast; simbolni pomeni; morfolo!ke konstante "istih barvnih tonov; barva kot sredstvo likovnega izraza skozi zgodovino likovnih panog; barva v ustvarjanju smernic tekstilnega in modnega oblikovanja; barvne karte; barva in barvna svetloba v javnih predstavitvah.

34 Digitalno 3D oblikovanje 2 (4 ECTS) Predstavitev in uporaba programa Alias Maya in drugih ra"unalni!kih programov za 3D oblikovanje in vizualizacijo; oblikovanje 3D lika; kreativno mo-deliranje in simulacija obla"il; materiali in teksture; upodobitev simulacije obla"il; oblikovanje in upodo-bitev razli"nih modnih dodatkov.

35 Grafi$ne komunikacije 2 (4 ECTS) Jezikovne prvine oblikovanja sporo"ila; likovni in verbalni jezik kot nosilca informacije; elementi gra-fi"ne kompozicije; nosilci in materiali v tiskarstvu ter v digitalni tehnologiji; velikosti in proporci; prelom in mre#a; tipografija, razvoj pisav, "rkovni slogi; bla-govna znamka, identiteta, razvojna strategija in vizu-alno ozna"evanje z logotipom grafi"nih in digitalnih aplikacij, sloganov, besednih, "rkovnih in slikovnih znakov; digitalna priprava.

36 Konceptualno projektiranje (4 ECTS) Konceptualno mi!ljenje in njegove interpretacije za uspe!no oblikovalsko projektiranje, razvijanje spretnosti konciznega raziskovanja pomenov be-sed; ustvarjanje druga"nih kreativnih razse#nosti v okolju, ki se posredno povezuje z modo in obla"ilno kulturo; analize, komentarji, intervjuji in prebiranje znanih avtorskih del z razli"nih podro"ij; besedna se-mantika; izvedbeni projekti. neodvisni od mode.

Studio s podpornimi sobami je v celoti zasnovan kot prostor, kjer je mogo!e pedago"ko in raziskovalno dejavnost izvajati na najvi"jem nivoju. Z vi"ino in zaobljenimi vogali nudi izjemne mo#nosti tako fo-tografom kot tudi snemalcem. Ker gre za popolnoma bel prostor, so v njem name"!ena tudi barvna ozadja, ki omogo!ajo prilagajanje scen. Studio smo na!rto-vali tako, da lahko delo v njem poteka na dveh lo!e-nih scenah hkrati.

Poleg osnovnih scenskih postavitev se prostor pona-"a tudi s kakovostno fotografsko opremo. Veliko "te-vilo halogenski svetil, bliskavic, miza za preslikavo, odbojniki in ostala studijska oprema dajejo ustvar-

jalcem in raziskovalcem odli!ne mo#nosti za kako-vostno opravljeno delo. Fotografom in snemalcem so na voljo tudi profesionalni digitalni fotoaparati in digitalne kamere z dodatno opremo.

Za piko na i se v podpornih prostorih nahaja tudi vsa potrebna ra!unalni"ka oprema za kakovostno po-stprodukcijo. Opremljeni smo po najvi"jih industrij-skih standardih in lahko re!emo, da so na"i "tudenti dobro pripravljeni na zaposlitev. Zanesljivo lahko tr-dimo, da smo s fotografskim studiem uspeli povezati podro!ja, kot so modna fotografija, video produkcija in razvoj novih slikovnih tehnologij. Gre torej za po-polno vez med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo.

Fotografije:-

[ ]

[]

Grafi!na dodelava je uveljavljeno poimenovanje za-klju!nega dela grafi!nega procesa, v katerem iz od-tisov nastane grafi!ni izdelek s kon!no uporabno in estetsko vrednostjo. Glede na vrsto izdelkov lo!imo knjigove"ko dodelavo, kjer nastajajo knjige in knji-gam podobni izdelki, kartona#ersko dodelavo, v ka-teri nastajajo predvsem kartonske "katle in podobni izdelki iz kartona, ter ostalo dodelavo, kjer sre!amo obrazce, etikete, fleksibilno embala#o itd.

V novem laboratoriju imamo klju!ne stroje za knjigo-ve"ko dodelavo. Rezalni stroj Wohlenberg 76 (W76-92.01—EN) z delovno "irino 760 mm je po formatu med najmanj"imi tovrstnimi stroji za profesionalno delo. Re#emo lahko papir ali podobni material do skupne vi"ine najve! 110 mm, hitra manipulacija pa-pirja je omogo!ena z zra!no blazino na delovni mizi. Po konstrukcijskih zna!ilnostih, vgrajeni programski opremi, varnostnimi elementi in robustnosti se lah-ko enakovredno primerja z ve!jimi rezalnimi stroji, ki jih sre!amo v vsaki resni sodobni tiskarni. Opremljen je z zaslonom na dotik, preko katerega ga lahko pro-gramiramo za optimalno rezanje glede na tehnolo"ke zahteve in dimenzije izdelka. Vgrajeno ima diagno-stiko delovanja stroja, preko USB vmesnika pa tudi shranjevanje nastavitev ali vnos programa za rezanje, narejenega na zunanjem ra!unalniku. Varnost pri delu je zagotovljena z vgrajenimi fotocelicami in is-to!asnim dvoro!nim vklopom, skladno s standardi in predpisi.

Avtomatski stroj za mehko vezavo oz. bro"irka Tecno-graf tip ANT 250 PUR/Hot-Melt je kompakten stroj z eno pri#emo in rezkarjem, namenjen za vezavo knjig v manj"ih nakladah. Za lepljenje hrbta in vplatni!e-

nje lahko uporabljamo uveljavljeno taljivo lepilo izdelano na osnovi ume-tnih smol, voskov in dodatkov, s tali"!em 70–90 °C, ki ga nana"amo pri de-lovni temperaturi 160–180 °C. Za doseganje bolj kakovostne vezave lahko uporabimo reaktivno taljivo lepilo na osnovi poliuretana, ki ga nana"amo pri ni#ji temperaturi, tj. 120–130 °C. Kon!na sila lepljenja je dose#ena "ele po dalj"em !asu, npr. 72-ih urah. Vse osnovne nastavitve stroja lahko izvede-mo preko zaslona na dotik. Stroj omogo!a vezavo knjig v formatu 100 $ 100 mm do 350 $ 420 mm, z debelinami knji#nega bloka 1–50 mm pri rezkanju, in do 80 mm pri predhodno za"item knji#nem bloku. Delovna hitrost je 250 knjig/h. Stroj ustreza varnostnim standardom in predpisom.

Za #lebljenje kartonskih ovitkov v formatu do 630 $ 330 mm se uporablja do-datna naprava DigiCreaser, ki omogo!a do devetkratno #lebljenje, glede na zahtevano vezavo.

Z novim laboratorijem za grafi!no dodelavo smo pridobili mo#nost izvajanja laboratorijskih vaj pri predmetih Dodelava grafi!nih izdelkov oz. Grafi!na dodelava v lastnih prostorih, lahko pa se bomo bolj posvetili raziskovalnemu delu na tem podro!ju, predvsem pri kontrolirani pripravi vzorcev in preizku-"anju razli!nih materialov in tehnolo"kih re"itev pri proizvodnji knjig.

[ ]

[]

Lahko bi rekli, da ima pletilstvo na Slovenskem ve! #ivljenj. Tako kot drugod, se je za!elo s pletenjem za lastne potrebe; ro!no so se pletle nogavice, kape in jope, izdelovali pa so jih predvsem mo"ki. Kasne-je sta se razvili pletilska obrt in trgovina ter iz njiju pletilska industrija, ki je ve!inoma zaposlovala #en-sko delovno silo. Poleg obla!il in nogavic so se pletle tudi zavese in dekorativno blago. Pletilstvo je torej #e pred !asom preseglo usmeritev zgolj v obla!ilstvo in modo, dandanes pa vse bolj sega na podro!je spe-cializiranih funkcionalnih in tehni!nih pletiv. Pred nekaj desetletji so se na sejmih z novostmi predsta-vljali "tevilni pletilski proizvajalci, njihove blagovne znamke pa so veljale za pojem kakovosti in sodob-nosti. Danes je obseg pletilstva na Slovenskem v pri-merjavi z zlatimi !asi tekstilstva okrnjen, nikakor pa ni zanemarljiv.

Slovensko pletilstvo je poleg tehnolo"kega #ivelo in "e #ivi tudi modno #ivljenje. Pletilnice modi niso ni-koli le sledile, pomagale so jo predvsem ustvarjati. V marsikateri omari doma in na tujem "e dandanes visi-jo vrhunske slovenske pletene kreacije, ki jim je te#ko dolo!iti !as nastanka. Tudi danes so sodobne in no-sljive, lahko bi rekli – ve!ne.

Zna!ilnosti slovenskega pletilstva so predstavljene v muzejih "irom po Sloveniji, med njimi v ljubljanskem Etnografskem muzeju, Tr#i"kem muzeju, Lo"kem mu-zeju in Tehni"kem muzeju v Bistri. Zbirke ka#ejo zgo-dovino in razvoj panoge in so vir idej za nove, sodob-ne izdelke z novo uporabnostjo.

Poleg tehnolo"ke in oblikovalske plati se slovensko pletilstvo lahko pohvali tudi z izobra#evalno in raz-iskovalno dejavnostjo. Tudi ta ni od v!eraj. Pod vod-

stvom u!iteljev in profesorjev pletilskih predmetov na kranjski srednji tekstilni "oli ter Oddelku za teks-tilstvo Univerze v Ljubljani, se je teorija povezala s prakso, novi rodovi pletilskih strokovnjakov pa so se sistemati!no posve!ali analizi, na!rtovanju in obli-kovanju pletilskih procesov in izdelkov.

Podobno kot na Slovenskem ima pletilstvo tudi na Oddelku za tekstilstvo ve! #ivljenj. Ima zgodovino in vizijo. Nova pletilnica pravzaprav ni tako nova kot se zdi. Oddelek je neko! #e imel ob"irno pletilsko delavnico, ki je par desetletij dobro slu#ila svojemu poslanstvu. Tudi izobra#evalna, raziskovalna in med-narodna pletilska dejavnost na oddelku so stalnica #e od nekdaj.

In ka#e, da ima tudi nova pletilnica ve! #ivljenj. Po eni strani #ivi kot laboratorij za tehnolo"ke raziskave pletilskih materialov in struktur za obla!ilne in neo-bla!ilne, tehni!ne namene. Po drugi strani je modni atelje, kjer lahko svoje zamisli udejanjijo oblikoval-ci. V pletilnici poteka pouk, hkrati pa se sku"a o#iviti slovenska pletilska tradicija. Pred !asom so "tudentje pletli ve!inoma ro!no, danes lahko pletejo na eno-stavnih ro!nih in zahtevnej"ih mehaniziranih, elek-tronsko podprtih pletilnikih. S pomo!jo pletilskega strokovnjaka lahko na ra!unalni"ko podprtem indu-strijskem pletilniku izdelajo krojno oblikovane plete-nine. S pomo!jo programske opreme lahko simulirajo videz pletenih struktur. Lahko re!emo, da ima nova pletilnica vse, kar imajo veliki.

Glede na to, da sta pletilska obrt in industrija na Slo-venskem "e kar naprej #ivi in #ivahni, verjamemo, da bosta za!etna gne!a in delovna vnema v novi pletil-nici kar trajali in trajali …

Fotografija:

[ ]

[]

Na Oddelku za tekstilstvo izvajamo raznoliko znan-stveno raziskovalno delo, ki obsega tudi temeljne in aplikativne raziskave v okviru programske skupine P2-0213 Tekstilije in ekologija, ki je bila zasnovana leta 1999. Danes vklju!uje 17 raziskovalcev, od tega 12 doktorjev znanosti in 5 mladih raziskovalcev in ima odobreno 6 letno financiranje (od 2008 do 2013) v obsegu 1,44 FTE (kategorija D).

Raziskave v okviru programske skupine so usmer-jene v razvoj tehnolo"ko visoko razvitih tekstilij z novimi ali izbolj"animi funkcionalnimi lastnostmi ter pametnih tekstilnih materialov z visoko dodano vrednostjo. Pri raziskavah sledimo raziskovalnim pri-oritetam Evropske in Slovenske tekstilne tehnolo"ke platforme, ki narekujejo preusmeritev tekstilne in-dustrije k specializiranim proizvodom, uveljavitev in "iritev tekstilij v razli!ne industrijske sektorje ter nova podro!ja uporabe ter premik od masovne proi-zvodnje k proizvodnji po meri.

funkcionalizacija tekstilnih vlaken z razli!nimi postopki predenja, plazemskih tehnik in plemeni-tenja, oblikovanje tekstilij z novimi in izbolj"animi lastnostmi povr"in, visoko dodano vrednostjo in vklju!enim ve!jim znanjem, dolo!itev povezave med postopki funkcionalizacije ter kemijsko in morfolo"ko strukturo ter lastnostmi modificiranih vlaken, dolo!itev protokola in ustreznih uveljavljenih analitskih metod za oceno lastnosti funkcionalnih tekstilij, prenos laboratorijskih rezultatov v nove industrij-ske postopke,

raz"iritev uporabe funkcionalnih tekstilij na druga gospodarska podro!ja, kot so farmacija, medicina, gradbeni"tvo, kmetijstvo, avtomobilska in pre-hrambena industrija, optimiranje postopkov priprave tekstilij in sredstev za funkcionalizacijo, ohranitev oziroma pove!anje interdisciplinarnosti, interinstitucionalnosti in kakovosti raziskovalnega dela.

Vsebinsko lahko na"e raziskave razdelimo v dva de-lovna sklopa. Prvi obsega najsodobnej"e postopke funkcionalizacije tekstilij iz naravnih in sinteti!nih vlaken pri procesih predenja, kemijske apreture, ob-delave s plazmo, barvanjem in tiskanjem, drugi pa temeljne raziskave, ki predstavljajo podporo postop-kom izdelave tekstilij.

Pri postopkih predenja se ukvarjamo z razvojem sin-teti!nih vlaken z organskimi in anorganskimi nano-aditivi za za"!ito pred UV-sevanjem, protimikrobno in ognjevarno za"!ito. Tako smo #e uspeli oblikovati nanovlakenske kompozite, kjer smo kot matrico upo-rabili polivinilalkohol, kot nanopolnili pa kationski "krob in nanodelce bakra (slika 1). V sodelovanju z industrijo raziskujemo uporabo laminiranih aerogel-nih nanokompozitov iz silicijevega aerogela, vklju-!enega v razli!nih vrstah vlaknovin (slika 2) kot to-plotno izolacijskega materiala za za"!itna obla!ila in obutev v ekstremnih temperaturnih okoljih. Pomem-ben sklop raziskav obsega tudi preu!evanje morfolo-"kih, kemijskih in fizikalnih lastnosti novih vlaken iz obnovljivih surovin in prevodnih kompozitov. Vpeljava sol-gel tehnologije pri kemijskem apreti-ranju tekstilij predstavlja enega najsodobnej"ih na-notehnolo"kih postopkov povr"inske modifikacije tekstilij, s katerim tekstilnim vlaknom podelimo ra-

[]

[]

dikalno nove kemijske in fizikalne lastnosti, ki jih z nanosom konvencionalnih apreturnih sredstev nismo mogli dose!i. Pri tem uspe"no sodelujemo z razisko-valci Laboratorija za spektroskopijo materialov Ke-mijskega in"tituta, Ljubljana, Slovenija. Pri raziskavi smo se osredoto!ili na pripravo ve!funkcionalnih nanokompozitnih polimernih apreturnih filmov z anorgansko-organsko hibridno strukturo za dosego vodo- in olje-odbojnih (slika 3), protimikrobnih (sli-ka 4), samo!istilnih in ognjevarnih lastnosti ter za-"!ite pred UV-sevanjem.

Pri funkcionalizaciji povr"in tekstilij iz naravnih in sinteti!nih vlaken smo vpeljali plazemsko tehno-logijo kot sodobni nanotehnolo"ki okolju prijazen postopek plemenitenja tekstilij. S postopki obde-lave tekstilij z atmosfersko in nizkotla!no plazmo, kjer uporabljamo razli!ne pline in njihove me"anice, posku"amo dose!i razli!ne u!inke, kot so pove!anje hidrofilnosti za izbolj"anje mo!enja in obarvljivo-sti, hidrofobnosti, nanostrukturirano povr"insko hrapavost (slika 5) za pove!anje adhezije in stopnje adsorpcije nanodelcev. Pomemben cilj raziskave je aplikacija barvil, UV absorberjev in nanodelcev te-kom barvalnega procesa na plazemsko spremenjene tekstilije.

Pri funkcionalizaciji tekstilij uporabljamo tudi raz-li!ne tehnike tiskanja, s katerimi tekstilijam pode-limo poseben izgled, lahko pa tudi po vzorcu nana-"amo razli!ne u!inkovine. Posebno pozornost smo posvetili modifikaciji tekstilij s tiskom razli!nih mi-krokapsul (slika 6). Le-te so bile pripravljene v sode-lovanju s podjetjem Aero. Uporabili smo mikrokap-sule z melamin-formaldehidno ovojnico, ki vsebujejo v jedru di"ave, protimikrobno sredstvo ali zaviralec gorenja. Tiskanje s filmskim tiskom se je izkazalo kot u!inkovita tehnika za nanos in utrjevanje mikrokap-sul na blago. Velik izziv predstavlja tudi digitalni tisk, ki je nov, "e ne raziskan na!in nanosa razli!nih kemikalij, ki omogo!a hkratno vzor!enje in kemijsko modifikacijo materiala.

-

-

V sklopu raziskav na podro!ju mehanskih tekstil-nih procesov preu!ujemo vpliv surovinske sestave in konstrukcijskih parametrov (slika 7) na fizikalno--mehanske in prepustnostne lastnosti tkanin, kot so zra!na prepustnost, prepustnost UV-#arkov in zvoka. Cilj raziskave je razviti teoreti!ni model za integralno napovedovanje lastnosti tkanin. Pri tem uporabljamo sodobne statisti!ne metode, kot so ANOVA, MLR in PCA. Na podro!ju napovedovanja zra!ne prepustnosti smo vpeljali nova parametra por, in sicer hidravli!ni premer in minimalni hidravli!ni premer por ter tako postavili napovedovanje z veliko stopnjo natan!nosti. Nadaljnje raziskave so usmerjene v preu!evanje vpliva strukture por na prepustnost zvoka in UV-#arkov.

V sklopu raziskav fizikalno kemijskih pojavov v razto-pinah barvil in povr"insko aktivnih snovi (PAS) preu-!ujemo medmolekulske interakcije barvilo-PAS, barvi-lo-vlakno ter PAS-vlakno. Pri tem smo se osredoto!ili na "tudij termodinamike interakcij v me"anici model-nih anionskih barvil ter kationskih in neionskih PAS razli!nih struktur in sestav (slika 8), ki lahko simulira-jo sodobne barvalne sisteme. Raziskati #elimo razli!ne mehanizme delovanja PAS kot egalizirnih sredstev pri barvanju tekstilnih vlaken ter njihov vpliv na hitrost in stopnjo iz!rpanja barvila (slika 9). %tudij interakcij bomo raz"irili na disperzije nanodelcev, kjer podrob-no preu!ujemo vpliv strukture, koncentracije in sesta-ve PAS kot dispergirnih in omakalnih sredstev na sta-bilnost disperzije ter dimenzije delcev v njej.

Namen raziskav na podro!ju biotehnolo"kih postop-kov je vpeljati najsodobnej"e postopke predhodne obdelave naravnih celuloznih tekstilnih vlaken z en-cimi (slika 10), ki imajo minimalen vpliv na okolje, pripomorejo k prihranku energije in vode ter tako zmanj"ajo koli!ino odplak. Tako smo #e uspeli razvi-ti postopek beljenja bomba#a z encimi, ki generirajo vodikov peroksid. Postopek nameravamo nadgraditi z dodajanjem drugih encimov, kot so pektinaze, ami-laze, celulaze, kutinaze, peroksidaze, s katerimi bi z

bomba#nih in lanenih vlaken odstranili necelulozne snovi in jih pripravili na nadaljnje plemenitenje. Iz-sledki raziskav bi pripomogli k optimizaciji procesa beljenja v tekstilni in papirni industriji.

Rezultate znanstvenoraziskovalnega dela smo uspe-"no predstavili tako doma kot v tujini v obliki znan-stvenih !lankov in monografij ter prispevkov na med-narodnih in doma!ih simpozijih. Kakovost, aktualnost in odmevnost na"ih raziskav potrjuje 739 !istih citatov (normirano "tevilo) v zadnjih desetih letih. Na sliki 11 so predstavljeni najpomembnej"i znanstvenorazi-skovalni dose#ki na"e programske skupine v zadnjem petletnem obdobju. Pri raziskovalnem delu nam je v veliko podporo Raziskovalni infrastrukturni center Oddelka za tekstilstvo (slika 12), ki je sestavni del Raz-iskovalnega infrastrukturnega centra Naravoslovno-tehni"ke fakultete Univerze v Ljubljani.

Zalo#ni"ka dejavnost Oddelka za tekstilstvo ima #e dolgoletno tradicijo. V obdobju od leta 1991 do da-nes je Oddelek za tekstilstvo zalo#il in izdal preko 100 del s podro!ja tekstilstva, grafike in tekstilnega oblikovanja v tiskani ali digitalni obliki: monografi-je, u!benike, skripta in drugo u!no gradivo, zbornike prispevkov z znanstvenih in strokovnih simpozijev ter "tudijsko gradivo za seminarje in druge vrste iz-obra#evanj.

Med pomembnej"imi deli izdanimi v letu 2011 je stro-kovna monografija Tekstilije v gumenih kompozitih in trije u!beniki: O modi, Priprava tekstilij na plemenitenje in English for Specific Purposes – Textile Engineering.

Oddelek je tudi izdajatelj revije Tekstilec, glasila slo-venskih tekstilcev, ki objavlja znanstvene in strokov-ne !lanke ter informacije in novosti s podro!ja teks-tilstva.

[ ]

[]

In"titut, ki deluje pod okriljem Oddelka za tekstil-stvo Naravoslovnotehni"ke fakultete, Univerza v Ljubljani, ima bogato preteklost, saj je njegova vloga pomembna tako na podro!ju znanstveno raziskoval-nega kot tudi strokovnega dela. In"titut nudi vse ti-sto, kar je nudil neko! in "e mnogo ve!.

1) Raziskovalna in razvojna dejavnost2) Sodelovanje z gospodarstvom3) Izobra#evanja

Med osnovnimi dejavnostmi in"tituta so izvajanje ana-liz, re"evanje reklamacij, podajanje strokovnih mnenj in ocen. Raziskovalno in razvojno delo poteka v opremlje-nih laboratorijih na Oddelku za tekstilstvo in vklju!uje podro!je tekstilstva (predvsem analize na vlaknih, pre-jah, sukancih, ploskih tekstilijah in igra!ah), grafi!ne tehnologije in oblikovanja. Pomembno je tudi medla-boratorijsko povezovanje, s pomo!jo katerega je danes na" program analiz precej raz"irjen, med drugim tudi na podro!ju osebne varovalne opreme in igra!.

In"titut sodeluje s slovenskim gospodarstvom v okvi-ru razvojno-raziskovalnih projektov, pripravo elabo-ratov in izdelavo analiz s strokovnimi mnenji.

Izobra#evanje se izvaja v okviru seminarjev, ki se or-ganizirajo na na"em oddelku ali pri naro!niku.

Med osnovnimi omenjenimi dejavnostmi (analize s po-dro!ja tekstilne in grafi!ne tehnologije, raziskav in sve-tovanja) nudi In"titut "e dodatni izobra#evalni program.

Aktivno sodelujemo v razli!nih razvojnih projektih, z vladnimi in nevladnimi organizacijami pri projektih EU in harmonizaciji direktiv s podro!ja ozna!evanja tekstilnih in usnjenih izdelkov, izdajamo najrazli!-nej"e publikacije za podjetja in potro"nike itd. Le-tos smo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodar-stvom, Tr#nim in"pektoratom Republike Slovenije in Trgovinsko zbornico Slovenije pripravili priporo!ila o varnosti otro"kih obla!il – Vrvice in vezalke. V sklo-pu tega sodelovanja smo pripravili izobra#evanja za tr#ne in"pektorje na Tr#nem in"pektoratu ter za tr-govce na Trgovinski zbornici.

Pomembno je seveda tudi medlaboratorijsko pove-zovanje, s pomo!jo katerega je danes na" program precej bolj raz"irjen, med drugim tudi na podro!ju osebne varovalne opreme, igra!, tekstilnih talnih oblog ipd. Vklju!eni smo v dva tehni!na odbora na slovenskem in"titutu za standardizacijo (SIST), in si-cer v tehni!ni odbor za otro"ko opremo, obla!ila in tehni!ni odbor za embala#o. Letos smo na pobudo trgovcev ter tr#nih in"pektorjev prevedli standard, ki je bil povod za izdelavo priporo!ila o varnosti otro-"kih obla!il. Ker ima in"titut zaledje vseh zaposlenih na oddelku, poleg tega pa razpolaga tudi z zunanjimi sodelavci, strokovnost izvedenega dela ni vpra"ljiva.

dr. Ur"ka Vrabi! Brodnjak

dr. Ra"a Urbas

[]

[]

[]

Pod okriljem Naravoslovnotehni"ke fakultete, Od-delka za tekstilstvo, bo od 9. do 12. septembra 2012 v Ljubljani potekala 39. mednarodna IARIGAI (The International Association of Research Organizations for the Information, Media and Graphic Arts Indu-stries) konferenca. Priprave na organizacijo konfe-rence intenzivno potekajo #e od leta 2009, ko je Od-delek za tekstilstvo uspe"no izkazal zaupanja vredne sposobnosti izvedbe tak"ne mednarodne konference. Tako je bil v okviru zasedanja IARIGAI boarda maja 2011 v Ljubljani sve!ano podpisan tudi dogovor, s katerim je bila organizacija 39. mednarodne IARIGAI konference, z naslovom »Advances in Printing Media and Technology – Graphic Communication and Bey-ond«, zaupana Oddelku za tekstilstvo, Naravoslov-notehni"ke fakultete. Pokroviteljstvo konference je sprejel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Do-govor sta v imenu IARIGAI podpisala predsedujo!a boardu gospa Helena Juhola in glavni tajnik prof. dr. Mladen Lovre!ek, v imenu Naravoslovnotehni"ke fa-kultete pa predstojnik Oddelka za tekstilstvo prof. dr. Franci Sluga in predsednica organizacijskega odbora konference dr. Ra"a Urbas.Organizacija omenjene konference pomeni pomemb-no mednarodno priznanje za dose#eno kakovost raz-iskovalnega in pedago"kega dela najmlaj"i stroki na Naravoslovnotehni"ki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je za!ela razvijati v "tudijskem letu 1996/97, ko je bila vpisana prva generacija "tudentov "tudijskega programa Grafi!na tehnika.

IARIGAI je mednarodna neprofitna organizacija raz-li!nih raziskovalnih in"titutov, akademskih organiza-

cij in industrijskih raziskovalnih in razvojnih podjetij, ki se ukvarjajo z raz-li!nimi podro!ji grafike in grafi!ne industrije. Zdru#enje je bilo ustanovljeno #e leta 1965 in je eno izmed najbolj priznanih na podro!ju grafike. V organi-zacijo je danes vklju!enih 52 !lanov iz 25 dr#av sveta. Namen zdru#enja IARI-GAI je slu#iti svojim !lanom (kot tudi "ir"emu raziskovalnemu podro!ju) kot platforma za izmenjavo znanja, strate"kega povezovanja, socialnih interak-cij, mo#nosti objav dose#enih raziskav, itd.

Vrhunske tradicionalno mednarodne konference IARIGAI se udele#ujejo vr-hunski raziskovalci s podro!ja grafi!nega in interaktivnega komuniciranja ter medijev. Glede na hiter tehnolo"ki razvoj in pohod »novih& medijev v zadnjih letih prevladujejo predstavitve izrazito interdisciplinarnih raziskav s poudarkom na digitalizaciji procesov, novi funkcionalnosti in konvergenci tehnologij in medijev. Vsebine so zanimive za "irok krog znanstvenikov, ki se ukvarjajo temeljnimi in mejnimi podro!ji.

Odmevnost konference je in bo zagotovljena predvsem v mednarodni jav-nosti, za doma!e raziskovalce in strokovnjake iz industrije pa predstavlja odli!no prilo#nost za predstavitev lastnih dose#kov in seznanitev z rezul-tati vrhunskih raziskovalcev s celega sveta. Dogajanje konference je mo#no spremljati na spletni strani www.iarigai-ljubljana.com, kot tudi na socialnih omre#jih facebook in twitter.

Prepri!ani smo, da bo konferenca uspe"no slu#ila predstavitvi na"ih razisko-valcev in strokovnjakov, la#jem navezovanju stikov s tujimi raziskovalci, kot tudi predstavitvi Univerze v Ljubljani, njenih !lanic ter navsezadnje promo-ciji Slovenije.

[]

Naslov dela: Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnostiMentor: red. prof. Darko Slavec

»Tovrsten prenos raziskovalnih dose#kov v umetnost je lep primer zdru#ljivosti obeh, na videz nasprotnih polov. S pomo!jo lastne pretvorbene matrike in ma-trik ostalih avtorjev, smo tako uspeli dvigniti ume-tni"ko vrednost na vi"ji nivo in poiskati nove na!ine za rabo anaglifne tehnike. Dokazali smo tudi, da so znanost, tehnologija in umetnost med seboj neraz-dru#ljivo povezani.«

Naslov dela: Gibljive slike/slikarske tehnike v obliko-vanju tekstilij in obla!ilMentorica: red. prof. Marija Jenko, somentorica: doc. Nata"a Per"uh

»Ko zaprem o!i, vidim podobe v oddaljeni sedanjosti. Kot bi lebdele v prostorih brez !asa, brez #elja in se napajale z otro"kimi spomini. Podobe znotraj nas so kot zvezdni utrinki, ki za#arijo v na"i domi"ljiji.«

Naslov dela: Otro"ka igralna podloga kot tekstilna pokrajinaMentorica: red. prof. Karin Ko"ak

»Cilj projekta je bil oblikovati tekstilno podlago, ki ne bi predstavljala le pasivnega opazovalca, temve! bi postala aktivni akter pri razvoju otrokovih spre-tnosti.«

Naslov dela: Vizualna podoba informativnega programaMentor: red. prof. Du"an Kirbi"

»V delu Milana Vukadina z naslovom Vizualna podo-ba informativnega programa je predstavljen proces vrednotenja in posodabljanja grafi!ne podobe osre-dnje informativne oddaje na komercialni televiziji. Estetika in na!in podajanja informacij sta globoko zakoreninjena v vsakem od nas in sta pogojena s kul-turnim okoljem in osebno izku"njo, s pomo!jo kate-rih si vsak posameznik razlaga svet okoli sebe. Rezul-tat opravljenega dela je pove!anje gledanosti oddaje pri populacijskem segmentu, ki je klju!nega pomena za komercialno televizijo.«

Fotografija:

!

!]

Nagrada PERSPEKTIVNI – modno oblikovanje, Mesec oblikovanja

Nagrada PERSPEKTIVNI – tekstilno oblikovanje, Mesec oblikovanja/diplomsko delo Metamorfoza sence/mentorica: red.prof. Marija Jenko/kolekcija Snails Company, Heimtekstil v Frankfurtu/ mentorica: Tüüne-Kristin Vaikla

LIFT by Perwoll nate!aj, Fashion.HR, regijska na-grada, zmagovalka nate!aja/Night Light/ mentorica: doc. Nata"a Per"uh

Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za ra-zvoj kadrov in "tipendiranje, Slovenija/V gibanju/mentorica: Nata"a Per"uh

Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in "tipendije, Slovenija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Fashion design Rising star podeljuje najve!ja modna platforma Not Just A Label, London/Franz-Madonna/mentorica: doc. Elena Fajt

Black Sheep podeljuje najve!ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/ mentorica: doc. Elena Fajt Nagrada Arte Creative, Pariz, Francija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt MANGO FASHION AWARD, uvrstitev med 50 polfi-nalistov/Neimena/mentorica: doc. Nata"a Per"uh

European Fashion Designer Competition 2010, uvrstitev med pet najbolj"ih, London/Caught in the Wave/mentorica: doc. Elena Fajt

Priznanje odli!nosti v kategoriji knjige in knji#ne zbirke na 5. Bienalu vizualnih sporo!il, Slovenija/mentor: doc. Bo"tjan Botas Kenda, somentor: doc. Domen Fras

Prva nagrada za oblikovanje uporabnega izdelka iz valovitega kartona na nate!aju za Valkarton, Slovenija/mentor: doc. Domen Fras

Elle & Maxi naj stilist nate!aj na prvem Philips Fashion Weeku, zmagovalec nate!aja, Slovenija

Fotografija:

! ]

!]

Prvi "tudenti bolonjskih "tudijskih programov so se na Oddelek za tekstilstvo vpisali v "tudijskem letu 2006/2010. Do konca novembra 2011 je na vseh programih bolonjskega "tudija diplomiralo 128 "tudentov na univerzitetni stopnji, 46 na visoko"olski in 4 na drugi stopnji bolonjskega "tudija. V nadaljevanju posredujemo razmi"ljanja nekaterih prvih »bolonjskih« diplomantov.

!]

!]

»Zaklju!il sem magistrski "tudijski program Grafi!-ne in interaktivne komunikacije (naslov dela Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetno-sti). Mo#nost izbiranja predmetov mi je omogo!ila, da sem si sestavil "tudijski program, ki je bil povsem v skladu z mojimi #eljami. Predavanja, vaje in seminarji so v ve!ini primerov presegli pri!akovanja. Izvedbeno so se mo!no razlikovali, pri !emer vsebinska kakovost v nobenem primeru ni bila vpra"ljiva. Spodbujanje kreativnosti je bilo na izjemno visoki ravni, pri sami izvedbi pa smo bili vselej usmerjani v skladu z na!e-li raziskovalnega dela. Pri izbiri tem magistrskih del je "lo v ve!ini primerov za iskanje mo#nosti za nov prispevek k podro!ju. Povzamem lahko, da gre za v prihodnost usmerjen "tudij, ki zna odli!no zdru#eva-ti umetni"ke in znanstvene vidike podro!ja. Menim, da imam s pridobljenim znanjem dovolj kompetenc za zaposlitev na grafi!nem podro!ju, vendar sem se kljub vsemu odlo!il za nadaljevanje na tretji stopnji. Odlo!itev je povezana z zastavljenimi osebnimi cilji.«

»Kon!ala sem 2. stopnjo Grafi!nih in interaktivnih komunikacij; naslov zaklju!nega dela je bil Dolo!i-tev optimalnih lastnosti tiskovnih materialov za tisk elek tronike. %tudijski program in izvajanje predme-tov je izpolnilo moja pri!akovanja. %tudij je spodbu-jal kreativnost preko projektnih nalog.

Pridobljeno znanje mi ni dalo dovolj kompetenc za zaposlitev zaradi odsotnosti prakti!nega usposablja-nja. V #elji po raziskovanju in novem znanju sem se kot mlada raziskovalka zaposlila na Fakulteti za elektro-tehniko in tudi vpisala 3. stopnjo Grafi!nih in interak-tivnih komunikacij.«

»Diplomirala sem na bolonjskem "tudijskem progra-mu univerzitetne stopnje Grafi!ne in interaktivne ko-munikacije z naslovom diplomskega dela Poslikava te-lesa in optimalen zajem poslikanega telesa s pomo!jo barvnega upravljanja. Zasnova "tudijskega programa in "tudijski predmeti so izpolnili moja pri!akovanja in cilje "tudija. Vsak "tudent si #eli, da ga profesorji !im bolje pripravijo na prvo zaposlitev po "tudiju, da se ta !im bolje izka#e na delovnem mestu in da s ponosom pove, kje vse se je o tem podu!il. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika, koliko bo !rpal znanje na predavanjih in vajah ter ali se bo "e dodatno izobra#e-val doma, saj je bolonjski program zelo kratek in smo zelo po hitrem postopku spoznavali grafi!ne procese in medije. 'elja po hitro kon!anem "tudiju in veselje do grafike je bila pri meni zelo velika, zato sem se zelo trudila in ta trud je bil popla!an, saj so me v nekem podjetju po kon!anem "tudiju zaposlili; tu delam #e dve leti kot grafi!na oblikovalka. Je lahko "e kaj lep-"ega, kot da dela" tisto, kar te veseli in za kar si se izo-bra#eval?

V podjetju, kjer sem se zaposlila, se je "ele izkazalo, koliko znam uporabiti, kar sem se nau!ila, pri"la je do izraza moja kreativnost, saj sem morala biti sa-mostojna, ter moja iznajdljivost. Doma sem #e v !asu "tudija veliko vadila, delala tutoriale za oblikovalske programe, da sem jih !imprej osvojila, in to mi je ka-sneje v slu#bi pri"lo zelo prav. Za nadaljevanje "tudi-ja se nisem odlo!ila, ker sem takoj na"la zaposlitev. (e pa bi v podjetju pokazali #eljo, da bi se naprej izo-bra#evala, pa bi se zagotovo vpisala.«

»Diplomirala sem na Oddelku za tekstilstvo, smer Oblikovanje tekstilij in obla!il z diplomskim delom Etno in moda: Slovenska narodna no"a v sodobni ko-lekciji obla!il.

Ljudje smo si razli!ni, vedno se zgodi, da so nam ne-kateri predmeti ljub"i in nekateri manj. Zanimajo nas razli!ne stvari in se nam morda zdi, da so neka-teri predmeti za nas nepomembni, pa le niso, saj so za nekoga drugega morda ve!jega pomena. V !asu "tudija je zato pomembno veliko prilagajanja z dru-gimi "tudenti, kar seveda ni nujno slabo. Zdi se mi, da so predmetniki dovolj razgibani in da lahko v !asu "tudija dobi" veliko znanja na razli!nih podro!jih glede oblikovanja tekstilij in obla!il, tehnolo"kih predmetov … Vsekakor pa je "tudij ves !as spodbujal kreativnost, saj se lahko tekom 3–5 let izka#e" na ve-liko razli!nih podro!jih: "li smo iz okvirja tekstilnega oblikovanja in smo se ve!krat morali izkazati tudi na

podro!ju oblikovanja raznih predmetov, ki niso bili nujno tekstilni. Med "tudijem sem dobila veliko teoreti!ne podlage, vendar sem si zelo te#ko predstavljala, kako bi ne-katere stvari funkcionirale v prakti!nih primerih, v realnem svetu. Letos sem imela prilo#nost spoznati delo v podjetju, kjer se izdelki oblikujejo in tudi izde-lajo, in "ele takrat vidi", kako stvari funkcionirajo in nekako pove#e" s teorijo, ki si jo sli"al v !asu "tudija. Morda ne bi bilo slabo, da se v bodo!e organizirajo ekskurzije v podjetja, kolikor jih je "e ostalo na tek-stilnem podro!ju v Sloveniji, in se tako "tudentom pribli#ajo dejavnosti, o katerih lahko druga!e pre-beremo samo na papirju. Po kon!anem dodiplom-skem "tudiju sem se odlo!ila nadaljevati "tudij na tej smeri, saj se mi zdi, da sem v !asu "tudija iskala svojo osebnost skozi oblikovanje; zanimalo me je ve! stvari, ki sem jih raziskovala, vodili so me razli!ni mentorji (profesorji), ki so mi pomagali razvijati in me voditi v stvareh, ki so me zanimale. Na podiplom-skem "tudiju pa sem tako #elela nadaljevati in iskati nove re"itve v oblikovanju meni zanimivih stvari, do katerih sem pri"la med dodiplomskim "tudijem.«

»Diplomirala sem na bolonjskem "tudijskem progra-mu Na!rtovanje tekstilij in obla!il. Naslov mojega zaklju!nega dela je bil UV za"!itne lastnosti teksti-lij z biorazgradljivimi vlakni v votku. Sam "tudij je izpolnil moja pri!akovanja, tudi same raziskave, ki

smo jih izvajali, so bile v neki meri usmerjene v pri-hodnost, saj je tekstilstvo smer, kjer mora" biti na teko!em z novostmi. Kar se ti!e kreativnosti, "tudij le-te ravno ni spodbujal, vendar tega nisem niti pri-!akovala glede na smer. Mogo!e bi si #elela med sa-mim "tudijem, da bi se mogo!e posvetili ve! novim temam, ki postajajo zanimive v tekstilstvu.

Moje osebno mi"ljenje je, da mi "tudij ni dal dovolj kompetenc za zaposlitev glede na to, kak"no je sta-nje v Sloveniji na podro!ju tekstilstva. Odlo!ila sem se za nadaljevanje "tudija prav tako na programu Na!rtovanje tekstilij in obla!il, ker mi je predmetnik zelo zanimiv in ker #elim vi"jo stopnjo izobrazbe.«

»Diplomirala sem septembra 2009 na smeri Proizvo-dnja tekstilij in obla!il. Naslov mojega diplomskega dela je bil Primerjava razli!nih metod za dolo!anje trdnosti "iva na sraj!evini. Na splo"no so zasnova "tudijskega programa in "tudijski predmeti izpolnili moja pri!akovanja in cilje "tudija. Manjkali so mi le predmeti matematika, fizika in kemija, ker so osnov-na znanja iz teh treh ved v vsakem primeru nujno po-trebna v tekstilstvu. Sam "tudij ni mo!no spodbujal kreativnosti in v prihodnost usmerjenega raziskova-nja, je pa bilo to dvoje omogo!eno. Predvsem je bilo to odvisno od osebnega interesa "tudenta in pa men-torja diplomskega dela.

%tudij je vsekakor dal zadostno znanje za zaposlitev na podro!ju tekstilstva. Nadaljevanje "tudija je bilo po starih programih mo#no z usmeritvijo v strojni-"ko smer. Ker po bolonjskem programu te usmeritve ni ve!, sem se odlo!ila za nadaljnji "tudij na Fakul-teti za strojni"tvo. Mislim, da je povezovanje drugih podro!ij (strojni"tvo, kemija, restavratorstvo ipd.) s tekstilstvom zelo perspektivno in nudi ve!jo zaposli-tveno mo#nost.«

»Diplomiral sem na "tudijskem programu Grafi!na in medijska tehnika; naslov zaklju!nega dela je bil Di-gitalna priprava 3D vizualizacije prostora naro!niku.Celoten "tudij je izpolnil moja pri!akovanja. V"e! mi je bilo, ker smo si sami lahko izbirali predmete in se tako usmerili v tisto podro!je, ki nas je zanimalo. Seveda je bila velika mera kreativnosti dobrodo"la, predvsem pa so predavatelji tudi spodbujali razisko-vanje usmerjeno v prihodnost. Po kon!anem "tudiju smo imeli nekaj osnovnega znanja, vendar je potreb-no "e veliko samoiniciative in prakti!nega dela, pred-vsem na projektih, da se potem naprej izpopolnjuje". Za nadaljevanje "tudija se nisem odlo!il.«

Fotografija:

! ]Od leta 1956, ko se je na Univerzi v Ljubljani za!el samostojni "tudij tekstilne tehnologije, ki se mu je v letu 1989 pridru#il "e "tudij oblikovanja tekstilij in obla!il, ter sredi 1990-ih let "e "tudij grafike, je na na"em oddelku diplomiralo ve! kot tri tiso! "tuden-tov vseh "tudijskih smeri, magistriralo jih je 84 in 48

doktoriralo. Na"i diplomanti so se uveljavili v gospo-darstvu, razvojno-raziskovalnem delu, izobra#evanju in oblikovanju na "tevilnih podro!jih. V nadaljevanju objavljamo predstavitve vidnih dose#kov nekaterih na"ih najuspe"nej"ih diplomantov.

!]

Diplomiral je leta 1979 z delom Ugotovitev vzroka pojava odebelitev na preji, spredeni na prstanskih predilnikih in se zaposlil v podjetju Predilnica Litija. Od aprila leta 1992 vodi dru#bo Predilnica Litija, ki letno proizvede okrog 5.000 ton preje, zaposluje 260 delavcev in dosega letno prodajo v vrednosti 25 mio evrov, od tega 98 % z izvozom. S pravilno postavljeno vizijo, dolo!eno strategijo in jasnimi cilji je g. Lesjak pripeljal Predilnico Litija iz »podjetja pred propa-dom« med vodilne evropske proizvajalce specialnih prej. Stalni razvoj novih izdelkov iz novih vlaken ali z novimi tehnologijami omogo!a poslovanje z do-bi!kom na prete#no evropskem trgu. Predilnico Litija odlikuje visoka poslovnost, saj #e od leta 1992 pla!u-je vse obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih ali dru-ge obveznosti na dan zapadlosti oziroma brez dneva zamude. Podjetje vlaga v raziskave, razvoj in investi-cije letno okoli deset odstotkov prihodkov. Je partner v dveh projektih 7. okvirnega evropskega programa za raziskave in razvoj. Pri vlaganju v tehnolo"ki ra-zvoj sledi zahtevam evropskih odjemalcev. Zaradi dose#enega zni#anja porabe energije je bilo podjetje progla"eno za Energetsko naju!inkovitej"e podjetje v Sloveniji v letu 2008.

Do tak"nega poslovnega polo#aja je g. Lesjak pripe-ljal dru#bo s projekti stalnega izbolj"evanja v vseh poslovnih procesih. Neposredno pa se kot tekstilni

strokovnjak anga#ira pri razvoju tehnologije, razvoju in tr#enju izdelkov.

Aktiven je bil na podro!ju povezovanja slovenskih tek stilnih podjetij s tekstilnima oddelkoma ljubljan-ske in mariborske univerze in pobudnik ustanovitve tehnolo"kega centra tekstilcev Irspin, kjer je opra-vljal funkcijo predsednika strokovnega sveta. Ob 50-letnici "tudija tekstilstva v Ljubljani mu je Odde-lek za tekstilstvo podelil priznanje za njegov prispe-vek k povezovanju gospodarstva in visokega "olstva.

Poleg drugih razvojnih projektov je vodil dva razvoj-no-investicijska projekta pod nazivom »Razvoj in-frastrukture za prenos inovacij v tekstilno industrijo Slovenije«, v katerega je bilo vklju!enih 10 slovenskih partnerjev, in »Razvoj tridimenzionalnih tekstilnih izdelkov«, v katerega je bilo vklju!enih sedem par-tnerjev. Franc Lesjak je predsednik Slovenske tekstilne tehno-lo"ke platforme in je bil dolga leta tudi !lan najvi"je-ga organa v Evropski tekstilni tehnolo"ki platformi v Bruslju.

Katedra za oblikovanje tekstilij in obla!il se v svoji ve! kot 30-letni tradiciji lahko pohvali z diplomanti, ki so postali uveljavljeni oblikovalci na "tevilnih po-dro!jih.

V tujini so se uveljavile predvsem -, ki je oblikovala za znamke Lanvin,

Donna Karan in Cerruti, zdaj pa oblikuje za Stello McCartney, , ki je oblikovala "por-tno modo za Pumo, z lastno blagovno znamko in , ki oblikuje mo"ko modo za Dolce & Gabanna in John Richmond.

V tujini uveljavljene so pred-vsem , ki oblikuje vzorce za presti#ne modne znamke kot Givenchy, Louis Vuitton, Christi-an Dior, Prada, YSL, Gucci, Calvin Klein, Cerruti, Ver-sace in Armani, ter ,

, in , ki so prejele presti#no nagrado Red Dot v kategoriji Best of the Best: Education 2007, medtem ko in s svojimi izdelki posegata na podro!je oblikovanja interierja.

so zaznamovali za Ra"ico, za Pletilni studio Dra#

ter , , , -, ter s svojimi

lastnimi blagovnimi znamkami. Med mlaj"o genera-cijo modnih kreatorjev pa se uveljavljajo -

, in .

Na podro!ju je najbolj uvelja-vljena , dobitnica pomembnih nagrad v Londonu in na Japonskem, ter s "tevilnimi mednarodnimi razstavami.

sta zaznamovali in , oblikovanje modnih dodatkov pa

s !evlji ter z nakitom.

Na podro!ju so uspe"ne predvsem , , in , v pa

in , kot glavna in modna urednica revije Elle.

Diplomiral je leta 2000 z delom Tiskarska gradacija in barvni obseg pri tisku etiket na digitalnih tiskarskih strojih po visoko"olskem programu. %tudij je nada-ljeval na univerzitetni stopnji in ga uspe"no zaklju!il leta 2006 z diplomskim delom Postavitev ra!unalni"ko podprtega poteka dela v pripravi za tisk v podjetju. Sedaj nadaljuje "tudij na podiplomskem "tudiju. Za-poslen je v podjetju Etiketa, tiskarna, d. d., kjer mu je zaupano mesto vodenja repro priprave. Na tem mestu je uspe"no implementiral moderni ra!unalni"ko pod-prt potek podjetja EskoArtwork z imenom BackStage, ki ga s tujko ozna!ujemo »workflow«. V prenovljeni obliki se imenuje Automation Engine. Na ta na!in je bila znatno pove!ana produktivnost repro oddelka, ki se je pove!ala za !etrtino. Pove!ala se je povezljivost s sodelujo!imi oddelki. Posebno velik napredek je bil postavljen s pove!anjem obvladovanja kakovosti, ki se v leto"njem letu ka#e tudi kot upad izdanih neskla-dij s strani proizvodnje na osnovi standarda ISO 9001.

Naslednja uspe"na vpeljava je implementacija barv-nega upravljanja na osnovi ICC barvnih opisov, ki je bila uspe"no vpeljana z za!etnim mentorstvom in#. Marka Kumra. Posebnost vpeljave je veliko "tevilo tehnik tiska, ki so zaradi tehnologije tiska zahtev-nej"e za obvladovanje barvne modulacije. Kot po-sebnost je potrebno omeniti sublimacijski tisk in tisk transferjev. Velik del razvoja je bil namenjen tudi flekso tisku in njegovim specifikam, ki ga je razvijal skupaj z ostalimi strokovnjaki. V tem primeru je s pomo!jo standarda 12647-6 in hi"nih standardov ter s pomo!jo obvladovanja EskoArtworkovega poteka dela znatno izbolj"al in pospe"il proizvodni proces. Kot koordinator razvoja in pozneje kot !lan tima za razvoj v podjetju vseskozi sodeluje pri razli!nih pro-jektih. Kot uspe"ni projekt je potrebno omeniti vpe-ljavo digitalnega tiska v poli, kjer se dobro izkori"!a potencial kombinacije razli!nih tehnik tiska, kot je sito-digitalni tisk ter ofsetni-digitalni tisk. Zelo do-bro se izka#e mo#nost variabilnega tiska, ki tiskovni pove!a dodano vrednost.

Kot strokovnjak na podro!ju barvnega upravljanja je pomagal "e nekaterim podjetjem. Na to temo je pripravil tudi izobra#evanja za u!itelje na Srednji medijski in grafi!ni "oli. Na temo flekso tiska in pri-prave za flekso tisk je imel predavanje v Beogradu na strokovnem sre!anju fleksotiskarjev. Leta 2009 se je s temo »On the EskoArtwork implementation at Etike-ta 'iri« udele#il konference Printing future days.

Diplomiral je v letu 2011 na visoko"olskem progra-mu grafi!ne in medijske tehnike z delom Oblikova-nje uporabni"kega vmesnika mobilne aplikacije za razli!ne platforme z ozirom na dobro uporabni"ko izku"njo. 'e tekom "tudija na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehni"ke fakultete se je zaposlil pri podjetju 3fs, d. o. o., kjer je opravljal delo oblikoval-ca uporabni"kih vmesnikov in na!rtovalca interakcij ter uporabni"kih izku"enj. Delo ga je pripeljalo do sodelovanja z ve!jimi in uspe"nimi podjetji, kot sta Nokia in Ericsson. Zadnji bolj razpoznavni projekt, pri katerem je sodeloval v okviru projektov pri pod-jetju 3fs, pa se imenuje Toshl (www.toshl.com). Z delom vizualnega oblikovalca je pot nadaljeval v San Franciscu pri podjetju vox.io, ki razvija tehnologijo voIP komunikacije v brskalniku in predstavlja ko-munikacijo 21. stoletja. Zadnje leto je prosti !as na-menjal tudi lastnemu projektu, ki sli"i na ime PICAS. Gre za set piktogramov, skrbno pripravljenih za upo-rabo na spletu ter v uporabni"kih vmesnikih tako na mobilnih kot na namiznih aplikacijah. Paket pikto-gramov je bil s strani (http://www.picasicons.com) prenesen #e ve! kot 1000-krat in ravno tolikokrat dopolnjuje razne aplikacije po vsem svetu. Set pikto-gramov je bil tudi (po raznih spletnih straneh) ve!-krat uvr"!en med najbolj uporabne sete piktogramov, ki so trenutno prisotni na trgu. Vsa svoja dosedanja dela pa objavlja na spletnem portalu za oblikovalce dribbble (www.dribbble.com).

V zimskem semestru 2011 je pri nas na izmenjavi 12 "tudentov v okviru programa Erasmus. Od tega je pet "tudentov na "tudijskem programu Grafi!ne in interaktivne komunikacije (GIK), in sicer:

, Hrva"ka (GIK 1. stopnja; oba semestra), , Hrva"ka (GIK 2. stopnja), -

, Hrva"ka (doktorska "tudentka, 11. 10. 2011–11. 1. 2012), , Srbija (GIK 2. stopnja) in Marijana Vlaovi), Srbija (GIK 2. stopnja; ostaja oba semestra).

Na tekstilnem "tudijskem programu pa je sedem "tudentov iz Tur!ije, in sicer z Univerze v Izmirju in z Univerze v Isparti:

! ]

!]

Ob tej prilo#nosti so nam nekateri "tudenti o svojih vtisih glede "tudija in bivanja v Ljubljani povedali naslednje:

je v okviru "tudentske izmenjave Era-smus sredi septembra pri"la iz Izmirja v Tur!iji, kjer je "tudentka 4. letnika konfekcijskega in#enirstva, ostala pa bo do sredine februarja 2012. Na Oddelku za tekstilstvo je izbrala "est predmetov, so!asno pa dela tudi na projektu za diplomsko delo (na podro!ju tkanja). Med predmeti je izbrala enega tudi s podro-!ja oblikovanja tekstilij in obla!il; pravi, da ob!udu-je "tudente oblikovanja, kako so ustvarjalni in kako obvladajo razli!ne oblikovalske ve"!ine. Zanjo je to v!asih kar te#ko, ker kot konfekcijska in#enirka v !asu "tudija ni imela oblikovalskih predmetov. Pravi, da tuji "tudenti lepo sodelujejo s profesorji na oddelku, profesorji so prijazni, #elijo pomagati in si prizadeva-jo, da "tudijske vsebine prilagodijo #eljam in potre-bam "tudentov. Biti na "tudiju v tujini je po njenem mnenju dobra izku"nja. Prvi! – ker s profesorji komu-nicirajo v angle"kem jeziku, si s tem utrjujejo jezikov-no znanje, "e posebej strokovno terminologijo. Isto-!asno pa se ti odpirajo horizonti, saj spoznava" drugo de#elo, nove ljudi. »Res mi je bilo te#ko zapustiti star"e, saj pri svojih 22-ih letih doslej nisem bila ni-koli sama od doma,« pravi. »Toda to je dobro za oseb-nostni razvoj, saj se mora" sam znajti v vsakodnev-nem #ivljenju in se zanesti nase.« Po njenem mnenju je v Ljubljani za tuje "tudente dobro poskrbljeno in

dobro organizirano: od samega "tudija do vseh tistih nujnih zadev za #ivljenje – hrana, prevoz, bivanje. »Ne !utimo, da smo tuji "tudenti, nismo osamljeni.« Mednarodna pisarna programa Erasmus jim po"ilja tudi vabila na razne druge aktivnosti in dogodke – sre!anja, izlete, celo vabila na kulturno-umetni"ke prireditve. In zakaj jo je privabila Slovenija? Star"i so sicer #eleli, da bi "la na "tudijsko izmenjavo v Nem!i-jo, toda Slovenija jo je privabila med drugim zaradi njenih naravnih lepot, informacije je dobila preko interneta. Tudi eden njenih profesorjev v Izmirju ji je dejal, da je Ljubljana prijazno mesto za "tudente.

je "tudentka tretjega letnika Grafi!ne fakultete v Zagrebu, na oddelku za grafi!no tehnolo-gijo. V Ljubljano je pri"la na izmenjavo leto"njo jesen v okviru programa Basileus (eden izmed projektov v okviru Erasmusa), ostala pa bo dva semestra. Tu bo pripravila tudi zaklju!no diplomsko delo (enega mentorja bo imela tu, drugega v Zagrebu), ki ga bo nato zagovarjala na svoji mati!ni fakulteti v Zagre-bu. Zadovoljna je, da si je izbrala Ljubljano za "tu-dijsko izmenjavo. Z vsebino "tudijskih predmetov na programu grafi!ne in interaktivne komunikacije je zelo zadovoljna, saj so po njenem predmeti bolj kon-kretno povezani s stroko. Tu je morala izbrati pred-mete, ki do neke mere ustrezajo njenemu "tudijske-mu programu v Zagrebu (zaradi priznavanja), kjer je poudarek na tisku, preostale predmete pa si je lahko izbrala po svoji #elji. Zanima jo grafi!ni dizajn in

multimedija. Meni, da je katedra v Ljubljani sodob-no opremljena in "tudentom nudi veliko mo#nosti. Zadovoljna je tudi z urnikom predavanj, saj so zelo smotrno razporejena in strnjena. Dobro se po!uti na "tudiju v Ljubljani tudi zaradi dobrega odnosa pro-fesorjev do "tudentov, pa ne samo do tujih, pa! pa je po njenih dosedanjih opa#anjih nasploh sodelovanje med "tudenti samimi in s profesorji dobro. Tudi glede jezika nima te#av; izpiti so v slovenskem jeziku, ven-dar pa je to ne moti, saj bi se rada nau!ila slovenskega

jezika; na kolokvijih in izpitih zato sku"a odgovarjati v slovenskem jeziku, vsaj kar je strokovne terminolo-gije, in o!itno ji gre tudi v tem zelo dobro. Tu bi #elela delati tudi magisterij.

Zelo dobro je v Ljubljani po njenem mnenju poskr-bljeno za vsakodnevne potrebe "tudentov – zelo do-bra izbira v prehrani, "tudentski boni, prevoz. Zato ji "tipendija, ki jo dobi v okviru projekta Basileus, za-dostuje. S tremi kolegicami #ivi v podnajemni"kem

stanovanju. Ugotavlja pa, da so preostale storitve v Ljubljani dra#je kot v Zagrebu – od stro"kov za ogre-vanje, elektriko do cen za razli!ne te!aje, kot je npr. te!aj sodobnega plesa, ki ga obiskuje.

je "tudent 4. letnika konfekcijskega in#enirstva na oddelku za tekstilno in#enirstvo uni-verze v Izmirju. Na izmenjavo je pri"el na "tudij na na" oddelek skupaj s "e tremi svojimi kolegi. Pravi, da se je za Slovenijo odlo!il tudi zato, ker je cenej-"a kot druge evropske dr#ave, ker ni tako gosto na-seljena in natrpana. Pa ugodno lego ima v tem delu Evrope, saj so blizu druge dr#ave. Skupaj s kolegi je #e obiskal nekaj sosednjih dr#av. Tudi Ljubljana je zanj prijetna in lepa, ker je urejena in ne tako prometna, kot so druga evropska mesta. Zelo dobro je po njego-vem mnenju poskrbljeno za "tudente, npr. prehrana na "tudentske bone. Cenej"e kot v Tur!iji je tudi biva-nje v "tudentskem domu. Zadovoljen je tudi s samim "tudijem na Oddelku za tekstilstvo, saj jim profesorji precej pomagajo pri "tudiju; v"e! mu je, ker so labo-ratoriji dobro opremljeni in da lahko "tudenti samo-stojno uporabljajo naprave in stroje. Glavno te#avo pri "tudiju tu pri nas ima tako kot njegovi trije kolegi s predmetom modno oblikovanje, ki so ga sicer sami izbrali, vendar niso vedeli, da zahteva oblikovalske ve"!ine risanja, oblikovanja in razvoj modelov. Ven-dar upa, da bodo tudi to zagato re"ili.

Razlikuje pa se tukaj"nji "tudij tekstilne tehnologije od njihovega v Izmirju po tem, da imajo pri njih ve-liko prakti!nega usposabljanja; v sklopu univerze je namre! prava mala univerzitetna tovarna z razli!nimi vrstami tekstilnih tehnolo"kih procesov, kjer se u!ijo prakti!no na razli!ni opremi in strojih in celo izdelu-jejo uporabne izdelke npr. za samo univerzo. Prakso (enomese!no) nato opravljajo "e v podjetju Boss, kjer dobijo veliko izku"enj in prakti!nega znanja, kako delo poteka v realnem proizvodnem procesu. V Lju-bljani naj bi predvidoma ostal na izmenjavi en seme-ster, vendar pa si #eli, tako kot njegovi kolegi, da bi "tudij v Ljubljani lahko podalj"al "e za en semester.

Moda je v resnici neke vrste slovnica, trdi Laurie Bauer. (e so konkretne obleke kot govorjeni jeziki, potem naj bi dodatki predstavljali kategorije pridev-nikov. Ti dajejo sok in pestrost jeziku tako kot tudi dodatki na"emu izgledu. Torbice, "ali, o!ala, !evlji, nakit itd. so pika na i, pomembna nadgradnja na"ega obla!ilnega sloga. Dobro oblikovani modni dodatki lahko povsem preprosto obla!ilo spremenijo v izje-mno, sve#e, vabljivo.

Pri predmetu Modni dodatki 2 v okviru podiplomske-ga "tudija oblikovanja tekstilij in obla!il smo se obli-kovanja modnih dodatkov lotili na poseben na!in. Osnovno izhodi"!e in skupni imenovalec vseh izpe-ljav je bila pletenina. Vsi dodatki naj bi bili namre! spleteni v novem pletilnem studiu. Izziv je bil velik, saj se "tudentje niso ukvarjali le z obliko modnih do-datkov, ampak tudi z izdelavo samega materiala, kar je "e dodatno odprlo prostor kreativnega raziskova-

[ ]

!]

Fotografije:nja. Pletenina kot raztegljiv material ima svoje spe-cifike in je pri nekaterih dodatkih tisti pravi materi-al, pri drugih pa zahteva poseben pristop in prisluh v oblikovanju. Dobra tehni!na opremljenost novega studia je omogo!ila realizacijo razli!nih idej "tuden-tov. Oblikovno domi"ljene unikatne re"itve v obliki pletenega nakita, torbice, "ala, pokrivala, rokavic, obeskov, bro"k in celo !evljev ka#ejo na neizmerne mo#nosti v oblikovanju, ki jo ponuja pletenina.

doc. Elena Fajt, asist. dr. 'iva Zupin, tehni"ki sodelavec Andrej Vilar

Ur"a Zajc, Petra Rozman, Barbara Izda, Emina Sal!inovi), Peter Movrin, Sanija Reja, Erika Pavlin

Na Katedri za oblikovanje tekstilij in obla!il se je v preteklem "tudijskem letu kreativno raziskovanje vr-telo okoli svetlobe. Svetloba je dale! najbolj"a sopo-menka za #ivljenje in ena najbolj uporabljenih meta-for za mladost, svobodo, eros, znanje, novost – torej za vsako ustvarjalno mo!, obenem pa odpira izredno "iroko polje kreativnega izra#anja in ustvarjanja. Ce-loten projekt je bil usmerjen v raziskovanje svetlobe in svetilnosti ter v vzpostavljanje sinergij med sve-tlobo, !lovekom, tekstilijo in obla!ilom. (etudi je bil navdih celotnega projekta prav svetloba, je ta lahko za#ivela "ele v konkretnih, materialnih stvaritvah mladih oblikovalcev, v obla!ilih, tekstilijah, svetlob-nih objektih, videih, tekstilnih instalacijah in grafi!-nih izpeljavah.

Projekt je bil zasnovan "iroko in se je izvajal v okviru razli!nih predmetov in vsebin. Tako so "tudentje v so-delovanju s svetlobnim oblikovalcem Tinetom %krljem in podjetjem Arcadio Lightwear, vodilnim podjetjem v Sloveniji na tem podro!ju, oblikovali tekstilna sve-tila. Z oblikovanjem svetil, tokrat virtualnih, so na-daljevali pri "tudiju 3D modeliranja objektov. Videi na temo svetloba presegajo zgolj !utno percepcijo in ponujajo "ir"i estetski, igrivo-ustvarjalni in intelek-

tualni nivo. Okno je osrednje mesto v raziskovanju odnosa med svetlobo in tekstilijo. (eprav je tekstil ve!inoma prisoten v notranjostih na"ih domov, pa ga ponekod najdemo tudi v zunanjih arhitekturnih umestivah. Prav to je bilo izhodi"!e projekta za Sve-tlobno gverilo. %tudenti so v prezrte mestne predele vnesle svetlobno-tekstilne objekte in instalacije ter tako opozorile na sporo!ilnosti, ki jih nosi tekstil. K oblikovanju kolekcij obla!il so "tudenti pristopali na razli!ne na!ine. Za nekatere je bila svetloba navdih; drugi so jo ujeli v prosojne plasti ali v igre detajlov; tretji so jo raziskovali z recikla#o zavr#enih netekstil-nih materialov, povezanih z osvetlitvijo; spet !etrti z raziskovanjem konkretnih svetilnosti. %tudenti tre-tjega letnika so v sodelovanju z oblikovalcem !evljev Samirjem %akovi)em (Tash hand made shoes) obliko-vali unikatne !evlje za svoje kolekcije obla!il.

Nastali projekti govorijo o izkori"!anju sodobnih svetlobnih re"itev na podro!ju oblikovanja tekstilij in obla!il in so kot taki vpeti v kontekst sodobnega !asa in aktualnih dogajanj v oblikovanju. Lucidne oblikovalske re"itve, ki vklju!ujejo tudi konkretne svetilnosti – bodisi s potiski transparentnih lumini-scen!nih pigmentov, ki v temi svetijo, ali s sodobno

[

Fotografije:

!]

Fotografije:tehnologijo v obliki mikroelektronike, svetlobnih vlaken, LED diod – nakazujejo nesluteno "irino tega podro!ja, obenem pa predstavljajo izhodi"!ni poli-gon za nadaljnja raziskovanja.

Najbolj"e kolekcije "tudentov oblikovanja tekstilij in obla!il so bile predstavljene na dveh modnih revijah Svetloba, ki sta bili 2. junija v centru urbane kulture Kino %i"ka. Dogodek je pospremila "e razstava teks-tilnih svetil in tekstilij ter predstavitev videov "tu-dentov na temo svetlobe. Dve strokovni komisiji sta ocenjevali in izbrali najbolj"e kolekcije obla!il ter najbolj"e oblikovana tekstilna svetila. Ob zaklju!ku ve!erne modne revije je predstojnik Oddelka za teks-tilstvo dr. Franci Sluga podelil nagrade za najbolj"e kolekcije obla!il. Prvo nagrado, ki je med drugim vklju!evala predstavitev celotne kolekcije v presti-#ni Galeriji Emporium, je prejela An*ela Lukanovi) za kolekcijo Rde!a:ulica. Dve enakovredni nagradi sta prejeli Sanija Reja (Lov’e’Hunting) in Tina Gor-janc (Odsotnost svetlobe), tri enakovredna priznanja pa Peter Movrin (FranzMadonna), Ana Jelini! ((rni diamant) in Petja Zorec (Nevidno). Tri enakovredne nagrade za tekstilna svetila pa so prejele Anja Dra-gan (Knitlight), Kristina Lovko (Sence), Ma"a Mlakar (Spiral).

Ob tej prilo#nosti je iz"la tudi knjiga Ve! svetlobe!, ki sta jo oblikovali "tudentki Anja Delbello in Pika No-vak pod mentorstvom doc. Bo"tjana Botasa Kende in

doc. Domna Frasa, v kateri so zajeti vsi projekti – od oblikovanja obla!il, tekstilij, videa, grafi!nega obli-kovanja, svetil itd.

Temu dogodku so v juniju 2011 sledile "e "tiri razsta-ve. Kako so "tudenti v svojih kreacijah reciklirali zavr-#ene netekstilne materiale povezane z osvetlitvijo in jih predelali v inovativne kose obla!il, je predstavila razstava Reciklirana svetila v izlo#benem oknu Maxi-ja. V okviru mednarodnega festivala Svetlobna gveri-la: zvok je katedra v Soteski in galeriji TukadMUNGA predstavila poseben projekt Prostor pod soncem, ki je bil zasnovan kot umestitev svetlobno-tekstilnih objektov in svetlobnih instalacij v javni prostor ter vzpostavitev interakcije z naklju!nimi obiskovalci. Sledila je razstava Iluminacije – ve!je tekstilne insta-lacije in obla!il v desnem atriju Mestne hi"e. Na mu-zejsko poletno no! se je katedra v okviru te razstave predstavila "e z videi in modnimi performansi. Teks-tilna svetila so bila razstavljena tudi v okviru Meseca oblikovanja oktobra 2011 in kasneje "e v modni trgo-vini ZOOO.

doc. Elena Fajt, izr. prof. Almira Sadar, doc. Nata"a Per"uh, red. prof. Marija Jenko, izr. prof. Vera Se"lar Zalo#nik, red. prof. Karin Ko"ak, izr. prof. Marjeta Godler, doc. Tanja Nu"a Ko!evar, asist. Andrej U!a-kar, tehni"ke sodelavke: Alenka More, Nata"a Hrupi!, Marjeta (uk

Projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR je nastal v sodelovanju "tudentov 3. letnika in Mercatorja d. d. s ciljem, da pri projektu sodelujeta slovensko gospo-darstvo in slovenska univerza.

%tudenti so pod vodstvom profesoric Marije Jenko in Karin Ko"ak zasnovali tekstilne vzorce in kolekcije za interier za Mercatorjevi blagovni znamki Ambient in Lumpi. V obi!ajne tekstilne izdelke, kot so postelj-nina, zavesa, tepih, krpa, prt, pogrinjek, predpasnik, rokavica ipd., so uvajali nove tehni!ne in oblikovne izbolj"ave celote in detajlov. Poleg izbolj"ave obsto-je!ih izdelkov so s pomo!jo metod kreativnega raz-mi"ljanja mag. Nastje Mulej razvijali tudi neobi!ajne, nekonvencionalne in inovativne ideje za nove, "e ne-obstoje!e izdelke.

Katja Adamlje/kolekcija Lumpiceda in LuluTina Hribernik/kolekcija z vzorcem ra!k Eva Jakob/»Odeja, ki je lahko blazina in blazina, ki je lahko odeja«Tja"a 'galin/»Lumpi soba«

Ma"a Mlakar/kolekcija posteljnine »Tipkarska napaka« Marita Narobe/»Ovij me« in »Monokrom postelj-nina«

Peter Movrin/celostna zasnova izdelkov in vzorcev za 4 linije za Ambient

Kristina Lovko/otro"ka posteljnina »Pobarvaj si darilo«Ana Jelini!/lutke »Ro!ne nogavice«Tina Gorjanc/kolekcija predpasnikov

[ ]

Fotografije:

!]

Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehni"ke fa-kultete je v letih 2009–2011 kot partner sodeloval v mednarodnem raziskovalnem projektu Edufashion, podprtem s strani Evropske unije. Cilj projekta je bil z inovativnim internetnim portalom povezati izobra-#evalne ustanove, modne oblikovalce, lokalne pro-izvajalce in kupce ter ustvariti alternativno spletno okolje, ki bo omogo!ilo "irjenje znanja in ve"!in, po-treb in ponudb.

V okviru projekta je bila oblikovana odprtokodna blagovna znamka Openwear, ki temelji na koncep-tu legitimne uporabe in izmenjave znanj. Temelj Openwear blagovne znamke je ustvarjanje modnih obla!il s pomo!jo priklju!enih !lanov skupnosti Edu-fashion. Gre za decentralizirano proizvodnjo, velik poudarek pa je na stalnem izobra#evanju in spod-bujanju inovacij. Openwear spodbuja alternativni pristop k modi skozi u!no okolje, ki upo"teva dva dru#bena trenda: ekolo"ko trajnostna, lokalno proi-zvedena obla!ila in pravi!no trgovino ter nara"!ajo-!i pomen neodvisnih, socialno anga#iranih kriti!nih kreativnih industrij.

Junija 2010 je na Naravoslovnotehni"ki fakulteti v Ljubljani potekala delavnica, na kateri so oblikovalci iz Italije, Hrva"ke, Slovenije, Nem!ije, %panije in Ni-zozemske, ustvarjali prvo kolekcijo za Openwear na temo »forward to basic«. Junija 2011 je bila na Naravoslovnotehni"ki fakulteti v okviru Mednarodnega simpozija o novostih v teks-tilu in grafiki organizirana Mednarodna konferenca Edufashion »Refashioning fashion – Novi scenariji obla!il«.

www.openwear.org

izr. prof. Almira Sadar

Univerza v Ljubljani, NTFStudio Poper d. o. o., LjubljanaEthical Economy, London Faculty of Political Sciences, University of Milano, Milano Creative Encounters, Copenhagen Business School, Kobenhavn

!]

!]

Projekt je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za kul-turo Slovenije. Namen projekta je bil izkoristiti potencial tradici-onalne tekstilne kulture v Sloveniji, z upo"tevanjem sodobnega oblikovanja in novih tehnologij razviti oblikovalske inovacije na osnovi lokalnih tehnik in tradicionalnih znanj ter ustvariti proizvode z dodano vrednostjo. Razvita je bila linija inovativnih tekstilnih izdelkov, ki predstavlja kolekcije uporabnih tekstilnih pred-metov in modnih dodatkov primernih za ponudbo v specializiranih oblikovalskih trgovinah, muzejskih trgovinah in za ponudbo poslovnih ali protokolarnih daril.

izr. prof. Almira Sadar, doc. Bo"tjan Botas Kenda, doc. Nata"a Per"uh

Klementina Kranvogel, Ana Jelini!, Cilka Sadar, Marija Zajc – Ja"ovec, Renata Beji)

Fotografija:

! ]

!]

Konec aprila 2011 sta si predsedni"ki soprogi ogledali razstave "tudentskih tekstilij PULL-OVER, SODOBNA IDRIJSKA (IPKA, 'AKARSKE TORBE IN OBLA(ILA, SVETLOBA OBLIKA/OBLEKA v modelirnici, projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR v tekstilnici ter kabinet za digitalni tisk (slika 1, 2). V risalnici je po-tekal ogled predstavitve Katedre za oblikovanje teks-tilij in obla!il, izro!itev publikacij KOTO ter izro!itev malih tekstilnih torbic "tudentk Aleksandre Raki), Sare Valenci in Lee Ho!evar, izdelanih za gospo Fi-scher in gospo Türk.

V za!etku maja 2011 je Katedra za oblikovanje teks-tilij in obla!il gostila prof. Tamaro Albu, direktorico AAS programa za modo na Parsons the New School for Design iz New Yorka (slika 3). Parsons je ena naj-presti#nej"ih umetni"ko-oblikovalskih "ol in sodi med vodilne izobra#evalne institucije na podro!ju modnega oblikovanja ne le v ZDA, ampak tudi v sve-tovnem merilu. Sodelovanje med katedro in Parson-som je bilo vzpostavljeno leta 2009, v naslednjem letu pa je bila organizirana strokovna ekskurzija v New York.

!]

!]

Katedra za oblikovanje tekstilij in obla!il Oddelka za tekstilstvo je v torek, 30. novembra 2010, v Festivalni dvorani prejela nagrado Trend 2010 za dose#ke v vi-zualni kulturi (slika 4).

Tekstilni nagovori ... o svetlobi, KUD France Pre"eren, Ljubljana Rastlinjak mode (Flower & Fashion Design), razsta-va in modna revija, Mesec oblikovanja Design Expo, Mesec oblikovanja – projekt Kreativne industrije (Generacija talentov) Design Expo, Mesec oblikovanja – projekt Svetil (Artpark) predstavitev katedre na sejmu Fashion.HR, Zagreb, Hrva"ka Delightful, razstava, festival Dobimo se pred %ku-cem in %kuceva tr#nicaIluminacije, desni atrij Mestne hi"e, Ljubljana Prostor pod soncem, Soteska in galerija TukadMun-ga, Ljubljana Svetloba, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino %i"ka, Ljubljana

Tekstilni nagovori ... o knjigi, KUD France Pre"eren, LjubljanaMesec oblikovanja, Viba studio, Ljubljana Tekstilne knjige, razstava, Tovarna umetnosti v Maj"perku O knjigi, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino %i"ka, Ljubljana Knjiga je v modi, razstava, festival Dobimo se pred %kucem in %kuceva tr#nicaTekstilni nagovori, KUD France Pre"eren, Ljubljana (utizija, razstava, Simpozij poezija in vino, Pokra-jinski muzej Ptuj

Projekt zasnove in izvedbe linij copat, Kopitarna Sevnica, Sevnica in Ljubljana Projekt zasnove in izvedbe celostne obla!ilne po-dobe za DM, Ljubljana Oblikovanje in izvedba celostne podobe niza izlo#b, veleblagovnica Maxi, Ljubljana Oblikovanje linije tekstilnih izdelkov za Mercator, Ljubljana Projekt zasnove in izvedbe tekstilnih svetil, Arcadia, Ljubljana Projekt zasnove in izvedbe izdelkov iz tekstilnih talnih oblog, 3M, Ljubljana Projekt zasnove in izvedbe celostne obla!ilne po-dobe (za image fotografiranje), Ilirija, Ljubljana

Partner na evropskem projektu EDU FASHION, kolekcija OPENWEAR (2009–2011) Projekt Kreativne industrije, podprt s strani Mini-strstva za kulturo, Ljubljana (2011)

[ ]%tudenti 2. letnika grafi!nih in interaktivnih komu-nikacij so pri predmetu Tipografija postavljeni pred nekaj oblikovalskih izzivov. Na tokratni razstavi so izdelki iz preteklega in leto"njega "tudijskega leta. %tudenti so morali izdelati svoja imena v 3D tehniki. Izbira materialov in izvedba je bila prepu"!ena njiho-vim osebnim odlo!itvam. Ob tem je potrebno izpo-staviti, da je bila to ena prvih doma!ih nalog, ki jih "tudenti tekom semestra opravljajo poleg vaj. Sama razstava ka#e na to, da so se "tudenti dobro pripravili

in izdelali svoja imena v najrazli!nej"ih tehnikah. Se-veda pa je vedno tako, da so na koncu nekateri izdelki nekoliko bolj"i, predvsem v izvedbenem smislu, in so zato razstavljeni.

doc. dr. Klementina Mo#ina, asist. Bla# Rat, asist.Nace Pu"nik

!]

Po vrsti #e tretja zbirka "tudentskih !rkovnih vrst na-stalih na dodiplomskem in podiplomskem programu Grafi!nih in interaktivnih komunikacij v "tudijskem letu 2010/2011 postaja stalnica v predstavitvah "tu-dijskih rezultatov pri treh predmetih: Tipografija v razli!nih medijih, Na!rtovanje pisav in Ustvarjalna tipografija.

Zadane projektne naloge pri omenjenih predmetih so bile v osnovi razli!ne. Razpete od temeljnih pogojev !itljivosti in uporabnosti za stavljenje strnjenega be-sedila do zahtev po specifi!ni namembnosti so vodile do rezultatov, ki so na ogled v zbirki z #e znanim na-slovom Tipo 3. V njej na"e !rkovne vrste predstavljamo druga!e kot v dveh predhodnih izdajah. Korak naprej od katalo"kega pregleda je tokrat tipografski vzor!-nik. Obse#nej"a zbirka pisav nas sili v klasifikacijo, zahteva preglednej"i razpored, s tem pa nam omogo!a tudi bolj primerljivo obravnavo !rkovnih vrst.

[ ]Pustimo ob strani ve!no dilemo, !emu sploh nove in nove !rkovne vrste, in se raje vpra"ajmo, zakaj je za "tudente na grafi!nih smereh "tudij oblikovanja in na!rtovanja pisav tako pomemben? Gre namre! za ponovno odkrivanje #e znanega, vseprisotnega. Ti-pografija kot primarna nosilka vidnih sporo!il se zdi marsikomu – neupravi!eno – popolnoma samoumev-na. Verjetno tudi zaradi dejstva, da je dobra tipograf-ska re"itev za bralca neopazna, ker je nemote!a in brez napak, skratka prostorsko uravnote#ena. To!no to je sr# "tudija oblikovanja !rkovnih znakov in njih povezave v delujo!o celoto – pisavo.

In prav tukaj se zgodi preobrat v dojemanju funkcije tipografije in njenih zakonitosti, ki ga je s poizkusom izdelave fonta in preverjanjem njegove uporabne vre-dnosti potrebno izkusiti osebno. V tej fazi "tudija je omenjena izku"nja ena od najpomembnej"ih popo-tnic, a hkrati tudi prevzeta odgovornost za nadaljnje delo s kakr"nimkoli tipografskim gradivom.

Fotografija:

!]

doc. dr. Klementina Mo#ina, doc. Domen Fras, doc. Bo"tjan Botas Kenda, asist. Nace Pu"nik

avtorica Malvina Aurelia Lubec, predmeta: Tipografija v razli!nih medijih, Na!rtovanje pisav

avtorica Eva 'agar, predmeta: Tipografija v razli!nih medijih, Na!rtovanje pisav

avtor Peter Novak, predmeta: Tipografija v razli!nih medijih, Na!rtovanje pisav

avtorica Ur"ka Ali!, predmet: Ustvarjalna tipografija

avtor Primo# %krl, predmet: Ustvarjalna tipografija

avtor Davorin Babi!, predmet: Ustvarjalna tipografija

%tudentski svet Naravoslovnotehni"ke fakultete (%S NTF) je uradno delovno telo, ki zastopa interese "tu-dentov in se zavzema za njihovo uresni!itev ter skrbi za kakovosten "tudij ter pestro in kakovostno "tu-dentsko #ivljenje.

(lani aktivno sodelujemo v organih fakultete kot tudi v organih Univerze v Ljubljani. Navadno se-stankujemo enkrat mese!no, ponavadi vsak torek v mesecu.

Na"e pravice in dol#nosti presegajo okvirne to!ke, saj se poleg volitev predstavnikov "tudentov v orga-ne !lanice, izvolitve elektorjev, ki nato volijo rektor-ja, podaje mnenja o kandidatih za dekana, sprejema

plana dela in finan!nega na!rta, podaje mnenja o aktih in pravilnikih, sodelovanja pri izvajanju anke-te o pedago"kem delu, izdaje "tudentskega mnenja o pedago"kem delu, izvedbe programa interesnih de-javnosti "tudentov, sodelovanja pri skrbi za notranji sistem, zagotavljanja kakovosti fakultete ukvarjamo tudi z morebitnimi te#avami, ki se pojavijo tekom "tudija.

Te#imo k realizaciji dobrih predlogov "tudentov, po-vezovanju "tudentov razli!nih strok, predstavljanju "tudentskega glasu vodstvu fakultete, kot tudi sami Univerzi ter nenazadnje k "irjenju na"e aktivnosti na vseh podro!jih.

[]

[]

Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni"ka fakultetaOddelek za tekstilstvoSne#ni"ka 5SI-1000 Ljubljana telefon: 01/200 32 00fax: 01/200 32 70e-po"ta: [email protected] stran: http://www.ntf.uni-lj.si/ot/

uradne ure: ponedeljek–petek, 10.–12. uretelefon: 01/200 32 10e-po"ta: [email protected] [email protected]

odpiralni !as: ponedeljek–petek, 10.–16. uretelefon: 01/200 32 23e-po"ta: [email protected]

[ ]

A!ker"eva Zoisova

Sne#

ni!k

a

Slov

ensk

aBa

rjan

ska

Bogi

!i"e

va

Sne#

ni!k

a

Mur

niko

va

Pre!

erno

va

Tivolska

Tr#a!ka

JamovaGroharjeva

Mirje

Oddelek za

R I M S K I Z I D

tekstilstvo

Fotostudio

P

151

Modno oblikovanje ... z vizijo.

Documents

Transcript of Modno oblikovanje ... z vizijo.