MOBILNA HIŠA - UM

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Marcel Žnidarič

MOBILNA HIŠA

Diplomsko delo

Maribor, september 2011

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Arhitektura

MOBILNA HIŠA

Študent: Marcel ŽNIDARIČ

Študijski program: univerzitetni, Arhitektura

Mentor: izr. prof. dr. Metka SITAR, univ. dipl. inž. arh.

Somentor: asist. Tomaž EBENŠPANGER, univ. dipl. inž. arh.

Maribor, september 2011

III

MOBILNA HIŠA

Ključne besede: arhitektura, gradnja, mobilna, modularna UDK: 728.76(043.2)

Povzetek

Mobilna arhitektura obstaja vse od začetkov gradnje. Vendar sta se njeno

prepoznavanje in uporaba skozi čas spremenila. V času hitrih gospodarskih,

ekonomskih in socialnih sprememb se mobilna arhitektura pojavlja kot odgovor na

težave konvencionalne gradnje ter potrebe modernega človeka.

Diplomsko delo obravnava zasnovo mobilne hiše. V okviru naloge smo opisali

značilnosti mobilne arhitekture, proučili strokovno literaturo ter zbrali in obdelali

glavne podatke v zvezi z oblikovanjem, načrtovanjem in izvedbo znanih primerov iz

prakse. S pridobljenim znanjem smo zasnovali in izdelali računalniški 3D model in

idejne skice mobilne hiše.

IV

PORTABLE HOUSE

Key words: architecture, construction, portable, mobile, modular

UDK: 728.76(043.2)

Abstract

Mobile architecture has been in existence since the first attempts to build. Perception of

it and its use has been changed over time. In the time of rapid social and economic

changes the mobile architecture has responded to the problems of conventional

construction and needs of the modern society.

The diploma objective was to design a portable house as well as to review and examine

the literature, investigating the relevant information concerning the design, planning

and execution of reference projects. Plans and computer 3D-model were designed on

the bases of acquired knowledge.

V

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................. 1

1.2 SESTAVA DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................... 1

1.3 ZGODOVINSKI IZVOR ......................................................................................... 2

2 MOBILNA ARHITEKTURA ............................................................................... 3

2.1 STANDARDI MOBILNE GRADNJE ......................................................................... 3

2.2 MED STROKO IN UPORABNIKI ............................................................................ 3

2.3 MOBILNA ARHITEKTURA V SLOVENIJI ............................................................... 4

2.4 TIPOLOGIJA MOBILNE ARHITEKTURE GLEDE NA FUNKCIJO ................................. 5

3 SWOT ANALIZA MOBILNE ARHITEKTURE ............................................ 11

4 REFERENČNI PRIMERI ................................................................................... 12

4.1 PRIMER: MODULAR DWELLING UNIT .............................................................. 13

4.2 PRIMER: MICRO-COMPACT HOME (MC-H)........................................................ 16

4.3 PRIMER: CLASSROOM OF THE FUTURE ............................................................. 18

5 MOBILNA HIŠA .................................................................................................. 21

5.1 IZHODIŠČE ....................................................................................................... 21

5.2 IDEJNA ZASNOVA ............................................................................................. 21

5.3 OBLIKOVNA IN FUNKCIONALNA ZASNOVA ....................................................... 22

5.3.1 Oblika ......................................................................................................... 22

5.3.2 Principi modularnosti ................................................................................. 22

5.3.3 Razširitev osnovnih modularnih enot ......................................................... 24

5.3.1 Premični elementi ....................................................................................... 25

5.4 TEHNIČNA ZASNOVA ........................................................................................ 26

5.4.1 Materiali ..................................................................................................... 26

5.4.2 Fasada ........................................................................................................ 26

5.4.3 Razsvetljava in prezračevanje .................................................................... 29

5.4.4 Možnost uporabe obnovljivih virov energije .............................................. 30

VI

5.5 TRANSPORT IN LOKACIJSKE ZMOŽNOSTI .......................................................... 30

5.6 ZASNOVA MOBILNE HIŠE ................................................................................. 32

5.7 ZASNOVA MOBILNE GARSONJERE .................................................................... 34

6 SKLEP ................................................................................................................... 36

7 VIRI ....................................................................................................................... 37

8 PRILOGE .............................................................................................................. 39

8.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 40

8.2 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 42

Mobilna arhitektura Stran 1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Gradimo, da bi oblikovali prostor in zgradili zavetje. Glavna naloga arhitekture je

vzpostavitev okolja, ki nas varuje pred atmosferskimi vplivi in drugimi nevarnostmi.

Lahko rečemo, da arhitektura spreminja naravni prostor v bivalnega, v kraj bivanja.

Bivalni prostor lahko torej doživljamo kot dom, ki nam predstavlja stabilnost, ali kot

prilagodljiv, dinamičen in mobilen prostor. Ker tradicionalna gradnja zaradi svoje trajnosti

predstavlja relativno drage investicijske vrednosti in trg nepremičnin, spremembam sledi

prepočasi, se oblikovalci, arhitekti in proizvajalci na te spremembe odzivajo z

oblikovanjem in snovanjem manjših, lažjih, prilagodljivih, mobilnih ali večnamenskih

objektov ter predmetov. (Ebenšpanger 2011)

1.2 Sestava diplomskega dela

Diplomsko delo smo razdelili na smiselne enote, ki sovpadajo s časovnim razvojem

izdelave dela. V uvodnem delu bomo predstavili pojem mobilne arhitekture. To bomo

razdelili glede na funkcijo in konstrukcijo ter predstavili odnos ljudi in stroke do tovrstne

gradnje in oblike bivanja. V nadaljevanju bomo objektivno ovrednotiti mobilno

arhitekturo, kot osnovo za oblikovanje strateških smernic idejnega projekta. V poglavju s

referenčnimi primeri bomo pregledali in preučili strokovno literaturo ter zbrali in obdelali

podatke v zvezi z oblikovanjem, načrtovanjem in izvedbo znanih primerov iz prakse.

Primeri bomo izbrali glede na njihovo pomembnost za stroko in zaradi podobnosti

načrtovanemu projektu. Največjo pozornost bomo posvetili zasnovi mobilne hiše. S

pomočjo računalniških programov bomo izdelali računalniški 3D-model in risbe.


1.3 Zgodovinski izvor

Mobilne hiše so bile v uporabi že od prvih poskusov grajenja, vendar zaradi svoje

neobstojne in netrajne oblike dolgo časa niso bile obravnavane kot arhitektura. Mobilna

arhitektura ima dolgo zgodovino. Ideja mobilnosti doma se je pojavila že v obdobju

razširjenega nomadskega življenja. Ljudje so gradili domove, ki so jih po potrebi lahko

prenesli na drugo lokacijo v iskanju boljših pogojev za bivanje in preživetje.

Znane oblike grajenja in bivanja so šotori, tipi in jurte. Kompleksni vzorci konstrukcij in

načina bivanja še danes služijo za vzgled modernim načrtovalcem. Tako na primer

beduinski šotor, ki je ena prvih oblik gradnje in bivanja, vsebuje zanimiv način

povezovanja skeleta z membranami, kar še danes služi kot osnova modernega načrtovanja

šotorov in drugih sestavljivih konstrukcij. Azijska jurta predstavlja primer modularne

izdelave konstrukcijskih elementov in lahke sestavljivosti ter mobilnosti samega šotora.

(Kronenburg 2008)

Ideja, kaj dom pomeni, se je razvijala in večkrat spremenila svoj pomen. Skozi zgodovino

se mobilna arhitektura pojavlja na različnih krajih in v raznovrstnih oblikah. Različne

kulture so zasnovale različne, a vendar funkcionalno podobne objekte. Gradbene in

konstrukcijske tehnike so se izpopolnjevale in prenašale iz roda v rod, kar je razlog, da jih

poznamo še danes in še vedno služijo kot referenca sodobnim projektom. Pregled razvoja

skozi čas in raznovrstnost izdelkov nam pojasnjujeta, zakaj je takšna arhitektura nastala in

kje so še danes vidni njeni pečati. (Kronenburg 2003)


2 MOBILNA ARHITEKTURA

2.1 Standardi mobilne gradnje

Izraz mobilna arhitektura opisuje vse premične objekte, ki so se razvili iz potreb različnih

strok, aktivnosti in z različno funkcijo. Mobilna arhitektura sestoji iz struktur, ki so

namenjene hitri postavitvi na želenem kraju. Lahko bi rekli, da so to strukture, ki so

transportirane v enem kosu za takojšno uporabo. Velikosti enot so omejene zaradi

zmožnosti transporta, obstajajo pa tudi mobilne stavbe, ki so na lokacijo pripeljane po

delih in jih je pred uporabo potrebno sestaviti. (Kronenburg 2008)

Načrtovanje mobilne arhitekture ni omejeno s pomanjkanjem konstrukcijskih zmožnosti,

kar omogoča raznovrstnost struktur in objektov: od preprostih prenosnih stranišč do

avditorijev in objektov, ki bodo v uporabi več tisoč ljudem hkrati. Danes najdemo primere

stanovanjskih, izobraževalnih, medicinskih, komercialnih, vojaških, športnih in drugih

enot.

Mobilna arhitektura se s številom enot in množičnostjo uporabe ne more kosati s

standardnimi načini gradnje. Manjše število proizvedenih enot in možnost specifikacije

lastnosti, funkcionalnosti in oblike igrajo pomembno vlogo moderne, v prihodnost

usmerjene arhitekture. Vloga projektov je pomembna za odkrivanje kompleksnega

razmerja med ciljem izgradnje objekta in sredstev, ki so za to namenjena. (Schwartz-

Clauss M., von Vegesack A. 2002)

2.2 Med stroko in uporabniki

Pomembnejši vidik mobilne gradnje je odnos ljudi do objektov. Medtem ko je praktična

vrednost lahko izmerljiva, je vrednost za ljudi in njihov odnos do objektov kompleksen

pojav, ki ga ni mogoče jasno opisati ali oceniti. Mobilne hiše so danes sposobne zagotoviti


vse, kar zagotavlja klasična, nepremična gradnja s svojo funkcionalnostjo. Zaradi možnosti

specializacije mobilni objekti nudijo nove oblike uporabe in bivanja. Ne glede na

funkcijsko in oblikovno raznolikost pa jih povezuje, da imajo majhen pečat na okolje.

Mobilna arhitektura je presegla meje različnih strok. Sistemi mobilne, modularne in

kontejnerske arhitekture ponujajo možnost kvalitetnega bivanja za manj denarja in so tako

dostopni večjemu številu ljudi. (Kronenburg 2008)

Za sodobno družbo je značilna bivalna prožnost. Sodoben način življenja predstavlja

življenje v gibanju. V moderni družbi, kjer prevladujejo storitvene dejavnosti in

informacijske tehnologije, je razlikovanje med zasebnim in javnim prostorom vse bolj

zabrisano. Dojemanje doma je manj stalno, saj se lahko »doma« počutimo na različnih

krajih. Človek v tem smislu postaja sodoben nomad, ki išče domu podobna okolja, medtem

ko potuje, dela, se prehranjuje ali zgolj živi. Danes, ko je osebni prostor vse večje razkošje,

se postavlja vprašanje, koliko prostora pravzaprav potrebujemo za življenje.

2.3 Mobilna arhitektura v Sloveniji

Tradicija oblikovanja in uporabe mobilnih in modularnih enot je v sloveniji prisotna že

dolgo. Eden najbolj znanih primerov tovrstne gradnje je vsekakor legendarni kiosk K67, ki

ga je leta 1967 zasnoval arhitekt Saša J. Maechtig in smo ga lahko še pred kratkim videvali

v različnih barvah, z različnimi grafičnimi potiski, v večjih in manjših kombinacijah in z

različnimi vsebinami. Ko so pred leti kiosk umaknili iz mestnih ulic, je avtor javnosti

predstavil njegovo nadgradnjo in sofisticirano različico K21 - koncept novega kioska za

21. stoletje. Kiosk K21 je oblikovno skladen s trendi in spada med organske bioamorfne

oblike. Je nekakšna telekomunikacijska konzola, ki jo določa situacijska logika gibanja

ljudi v urbanem okolju. (Ebenšpanger 2011)

V Sloveniji uspešno ustvarjajo mobilne in modularne prostorske rešitve z bivalnimi

kontejnerji v podjetju Trimo in REM iz Trebnjega ter Arcont iz Gornje Radgone, a doslej

večjih razvojnih premikov še ni bilo.


2.4 Tipologija mobilne arhitekture glede na funkcijo

• Razstavišča in prodajalne

Mobilne strukture se uporabljajo za razstavišča in premične prodajalne, saj s svojo netrajno

in mobilno zasnovo zadoščajo potrebam, ki veljajo za tovrstne objekte. Razstavišča so

začasna ter v uporabi množici ljudi hkrati. Mobilne prodajalne v obliki kioskov so

funkcionalno dovršeni objekti, ki imajo velikokrat modularno zasnovo ter omejene

dimenzije za transport. Glavna prednost mobilnih prodajnih enot je prav mobilnost in

možnost začasne postavitve na lokacijah, kjer gradnja ni možna.

Primer mobilne prodajalne DIM Mobile Retail Unit temelji na ideji premične prodajalne,

ki se prilagaja željam in lokaciji kupcev. Mobilna prodajalna je bila izdelana leta 2004 s

strani podjetja Spevco, ki se ukvarja z izdelavo tovornjakov in avtobusov. Osnova objekta

je 16 metrov dolga prikolica za tovornjak. Zaradi premičnih stenskih niš, ki potekajo po

celotni dolžini, se kvadratura objekta v času uporabe poveča za dvakrat. Objekt je osvetljen

skozi velike steklene površine na izvlečnih elementih. Za premikanje stenskih niš skrbijo

hidravlični sistemi. (Kronenburg 2008)

Slika 2.1: Tloris in prerez DIM Mobile Retail Unit (vir: Kronenburg 2008)1

1 Tloris in prerez enote DIM Mobile Retail Unit v času uporabe.


Slika 2.2: DIM Mobile Retail Unit (vir: Kronenburg 2008)1

• Zabavišča in upravni objekti

Mobilna zabavišča odlikuje lahek transport po cestni infrastrukturi in enostavna postavitev

na želenem kraju. Običajno v sklopu zabavišč najdemo različne tipe prenosnih enot glede

na konstrukcijo, najbolj znane in razširjene pa so sestavljive, napihljive in kontejnerske

enote. Mobilna zabavišča in upravni objekti so se razvili iz potrebe po zagotavljanju

primernega začasnega prostora za ljudi. Lahko se premikajo in spreminjajo lokacijo, glede

na potrebe in zmožnosti.

Primer upravnega objekta je napihljivi objekti Spirit of Dubai Terminal, ki je zasnovan kot

potniški terminal na letališču. Objekt so izdelali v Veliki Britaniji, od koder je bil v dveh

zabojnikih prepeljan na lokacijo. Konstrukcijsko je objekt sestavljen iz dveh plasti

ognjevarnega PVC, med kateri se vpihuje zrak, kar daje objektu obliko in strukturno

trdnost. Nadzor tlaka v konstrukciji in notranjih prostorih se nadzira računalniško, kar

pripomore k enostavni postavitvi in uporabi ter majhni porabi energije. Objekt se na mehko

podlago pritrdi s pomočjo jeklenih sider, ali se obteži na predpripravljeni temeljni osnovi.

Objekt je v celoti izdelan v podjetju Tectoniks in ga je mogoče popolnoma reciklirati.

(Kronenburg 2008)

1 Na fotografiji je mobilna enota DIM Mobile Retail Unit, projekt arhitektov podjetja LOT-EK, Giuseppe

Lignano in Ada Tolla, Na fotografiji so jasno vidne izvlečne stenske niše in fasada objekta v času uporabe.


Slika 2.3: Tloris, prerez, aksonometrija in fotografija napihljivega objekta Spirit of Dubai Terminal (vir:

Kronenburg 2008)1

• Umetniške instalacije

Mobilna arhitektura je zašla tudi na področje umetnosti. Mobilne konstrukcije so v uporabi

kot razstavni prostor za umetnike in njihova dela ali kot umetniška dela sama zase.

Umetniške instalacije iz mobilnih enot so pomembnejši del prepoznavanja in vključevanja

tovrstne arhitekture, saj predstavljajo nasprotje stereotipnim predstavam, kaj mobilna

gradnja pomeni. Umetniške instalacije predstavljajo spoj novih in konvencionalnih oblik

konstrukcije z novimi sporočilnimi vrednostmi.

Projekt Mobile Museums temelji na ideji preprosto dostopnega muzeja. Projekt je

pravzaprav razdeljen na več manjših enot, ki so zaradi majhnih velikosti lahko prenosljive.

V posamezni enoti se predstavi en avtor, ki po lastnem navdihu uredi svojo enoto. Cilj

projekta je bil ustvariti muzej, ki lahko začasno zasede pomembne javne prostore v

središčih mest. Konstrukcijsko je objekt sestavljen iz lesenega ogrodja, ki je obdan s PVC

ploščami. Objekt ima širino 2,40 m in višino 3,10 m. (Kronenburg 2008)

1 Podjetje Tectoniks, ki je projekt razvilo, oblikuje in proizvaja široko paleto mobilnih napihljivih objektov.

Eden najpomembnejših projektov je prav Spirit of Dubai Terminal, ki je v uporabi kot letališki terminal v

Arabskih emiratih za lete iz Evrope v Dubaj.


Slika 2.4: Mobile Museum (vir: Kronenburg 2008)1

• Vojaške in raziskovalne postaje

Za vojaške in raziskovalne mobilne enote so značilne najnovejše tehnologije in materiali.

Arhitekti in oblikovalci že dolgo sodelujejo z vojaško industrijo. Razvoj kontejnerske

gradnje je prinesel višji nivo varnosti za vojake, omogoča vgradnjo kompleksne opreme ter

varno skladiščenje in transport. Razvijati in proizvajati so se pričeli kompleksni vojaški

sistemi kot so mobilne bolnišnice, kontejnerji za radarske sisteme, protibalistično zaščiteni

kontejnerji in komandni kontejnerji. S specializiranimi raziskovalnimi mobilnimi enotami

raziskujejo odmaknjene kraje na zemlji in pod vodo. Najbolj znane primere pa najdemo na

odmaknjenih območjih Antarktike, kjer zbirajo pomembne podatke o okolju.

Raziskovalna postaja Hally VI je bila izdelana na podlagi zahtev Britanskega programa

raziskovanja Antarktike (British Antartic Survey). Raziskovalna postaja ima kapaciteto 52

ljudi v poletnem času in s stalno ekipo 16 članov, ki raziskave opravljajo tudi pozimi.

Objekt je sestavljen iz osmih ločenih a povezanih mobilnih enot. Posamezne enote so

podprte na hidravličnih nogah s smučmi. Smuči, na katerih je stavba podprta, omogočajo

preprosto postavitev in premikanje posameznih modulov ali celotnega objekta. Modularna

zasnova omogoča, da lahko glede na potrebe osnovni kompoziciji dodamo posamezne

enote, ali zamenjajo katerega od obstoječih elementov. Standardizirani moduli so izdelani

iz lahkega jeklenega ogrodja. Lupina je izdelana iz plastične mase utrjene s steklenimi

vlakni in toplotne izolacije. Večina notranjih prostorov je predizdelanih, naprave pa so

mehansko pritrjene, kar omogoča preprosto popravilo ali zamenjavo. (Kronenburg 2008)

1 Na fotografiji je prikazan Mobile Museum. Idejni vodja projekta je Berlinski umetnik Hans J. Wiegner.


Slika 2.5: Tloris raziskovalne postaje Hally VI (vir: Kronenburg 2008)1

Slika 2.6: Vizualizacije aksonometrije osrednjega modula raziskovalne postaje Hally VI (vir: Kronenburg

2008)2

• Bivališča

Bivališče je življenjski prostor ali kraj bivanja, ki nudi zaščito pred zunanjimi vremenskimi

razmerami, v katerega se posameznik naseli in tam prebiva stalno ali začasno. Mobilna

bivališča se ponašajo z možnostjo hitre postavitve ter s svojim minimalnim vplivom na

okolico. S svojimi lastnostmi zagotavljajo primerne prostore za počitek in delo, ter

postavitev na raznovrstnih lokacijah. Zaradi manjših stroškov izgradnje in vzdrževanja, so

mobilna bivališča primerna tudi za začasno bivanje po naravnih nesrečah ali na območjih

kjer konvencionalna gradnja ni dovoljena ali mogoča.

1 Tloris nadstropja (zgoraj) in tloris pritličja (spodaj) raziskovalne postaje Hally VI.

2 Vizualizacija celotne kompozicije modulov raziskovalne postaje (levo) in prerez osrednjega modula.


Projekt House No19 je zanimiv zaradi fleksibilne oblike in specialnih konstrukcijski

elementov, ki se lahko po potrebi premikajo in ustvarjajo nove prostore. Stene se

uporabljajo kot omejitev notranjega prostora, lahko pa so podaljšek le-tega, ki notranjost

povezujejo z okolico. Kljub razgibanosti je objekt možno transportirati po cestni

infrastrukturi, prav tako pa odprti in nedefinirani prostori brez večjih posegov spremenijo

svojo funkcijo. Konstrukcija objekta je preprosta. Stene, tla in streha objekta so izdelani iz

masivnih lesenih lepljenih plošč, statično pa je utrjen s kovinskima okvirjema. Objekt je

dovolj stabilen in primernih dimenzij, da je transport možen v enem kosu po javnih cestah.

Večina fasadnih površin se po potrebi odpre ali zapre in se spremeni v zunanje terase,

podeste ali klančine; notranjost pa tako postane del zunanjosti in umetniku omogoča, da

svoj kreativni proces predstavi in širi v okolico. Objekt se lahko uporablja kot hotelska

soba, atelje ali kot enosobno stanovanje z dovolj dnevne svetlobe in z zadostno mero

zasebnosti. (House No19: Mobile Studio 2011)

Slika 2.7: Mobilni objekt House No19 (vir: House No19: Mobile Studio 2011)1

1 Na fotografiji je enota House No19, ki so jo zasnovali v Nizozemskem arhitekturnem biroju Korteknie

Stuhlmacher Architecten.


3 SWOT ANALIZA MOBILNE ARHITEKTURE

Pre

dnos

ti

Je lahka, ekološka in funkcionalna gradnja. Kljub cenovni ugodnosti s svojim obstojem nima

velikega vizualnega vpliva na okolje. Mobilnost je ena glavnih prednosti v današnjem svetu, ker

ponuja kreativno in dinamično kakovost bivanja in izpolnjuje željo po svobodnem načinu življenja

na skoraj enak način kot naša prevozna sredstva. Fleksibilnost pri postavitvi na različne lokacije,

raznovrstni načini pritrjevanja ter hitrost same postavitve na želenem kraju, še poveča vrednost

mobilnim enotam. (Ebenšpanger 2011)

Sla

bost

i

Zaradi uporabe modernih tehnologij in materialov, lahko pride do večjih stroškov. Določene

mobilne strukture so s svojimi funkcijami omejene zgolj na zadovoljevanje osnovnih potreb. Če so

mobilne enote tehnološko napredne in vsebujejo elektronska stikala, računalnike in hidravlične

komponente, so vsa popravila zahtevna in jih lahko izvajajo le strokovnjaki. Mišljenje ljudi

velikokrat negativno vpliva na predstavo o mobilni arhitekturi. (Kronenburg 2008)

Pri

ložn

osti

Z uporabo mobilnih sistemov lahko spremenimo način bivanja in pojmovanja hiše ali doma.

Mobilna arhitektura je hitra, ekonomsko sprejemljiva in nadvse prilagodljiva. Ponuja sodobno

prebivališče, dom za vsakogar, za različne velikosti gospodinjstev: individualna, družinska,

večstanovanjska prebivališča. Nižja cena omogoča dostopnost do lastnega doma večjemu številu

ljudi, postavitev pa je možna tudi v lastni režiji brez nepredvidljivih stroškov. (Ebenšpanger 2011)

Nev

arno

sti

Veliko nevarnosti, ki imajo vpliv na mobilno arhitekturo še ni bilo raziskanih. Predvsem

problematično je samo okolje, saj so lahke mobilne konstrukcije bolj dovzetne za naravne vplive.

Zaradi majhnih dimenzij in teže se pri mobilni gradnji pojavlja problem glede varnosti, saj je

mobilno enoto možno tudi odtujiti. (Kronenburg 2008)


4 REFERENČNI PRIMERI

Referenčni primeri so pomembni pri načrtovanju arhitekture. V diplomskem delu so

predstavljeni trije primeri mobilnih enot. Referenčni primeri so bili izbrani glede

funkcionalne in vizualne kvalitete, ki jih bomo upoštevali pri lastnemu projektu zasnove

mobilne hiše. Izbrani projekti dajejo vpogled v izdelke in rešitve različnih avtorjev iz

različnih področij, ki so se ukvarjali z mobilnostjo in bivalno prožnostjo. Analiza in

vrednotenje izbranih primerov je pomembna stopnja načrtovanja lastnega primera mobilne

hiše. Skozi besedilo in grafične predloge bomo predstavili ideje in rešitve različnih

projektov in avtorjev.


4.1 Primer: Modular Dwelling Unit

Arhitekt: Lot-ek, Giuseppe Lignano, Ada Tolla

Proizvajalec: Lot-ek

Program: samostojna bivanjska mobilna enota

Opis arhitekture:

Podjetje Lot-ek je eno pionirskih na področju kontejnerske gradnje. Njihov

najpomembnejši projekt Modular Dwelling Unit ali mobilna bivanjska enota iz leta 2003 je

služil kot osnova in referenca nadaljnjim projektom na področju modularne in mobilne

bivanjske arhitekture. Koncept projekta je bil transformiranje standardnega ladijskega

kontejnerja v samostojno bivanjsko enoto, ki s svojo fleksibilnostjo in mobilnostjo

odgovarja na problem modernega »nomadstva«. (Lot-ek 2011) Prototip je bil izdelan leta

2003 za potrebe Walker Art centra in umetnostnega muzeja univerze Santa Barbara v

Ameriki.

Slika 4.1: Fasada in notranji prostori (vir: Lot-ek 2011)


Modularno zasnovan objekt lahko poljubno sestavimo iz nabora stenskih niš. Premične

stenske niše dajejo objektu razgibano formo in hkrati skrbijo za funkcionalnost

posameznih prostorov in volumnov. Stenske niše se izberejo glede na želene lastnosti in

kvadraturo posamezne enote. Stenske niše so tudi delno zastekljene. V času transporta se

niše zaprejo in objekt ima primerno obliko in velikost za transport.

Osnovni kontejner je strukturno utrjen z leseno in kovinsko konstrukcijo. Obodne stene so

sestavljene iz sendvič panelov. Na konstrukcijo so v notranjosti pritrjene mavčno

kartonaste plošče, na zunanji strani pa je vidna površina osnovnega gradnika–kontejnerja.

Objekt je možno postaviti na predhodno temeljno osnovo, kadar se uporablja kot

samostojna enota, ali ga vpeti v namensko kovinsko konstrukcijo, kadar gre za

kompozicijo več Modular Dwelling Unit enot. (Lot-ek 2011)

Slika 4.2: Tloris v času uporabe in v času transporta. (vir: Lot-ek 2011)


Modular Dwelling Unit je popolnoma samostojen, funkcionalen in strukturno trden objekt,

ki združuje inženirske presežke in čutno arhitekturo. Vgrajeno pohištvo v obliki premičnih

niš daje funkcijo posameznim ambientom, notranjost pa je razdeljena na programsko

ločene volumne. Premične niše je možno kombinirati po želji, kar daje občutek neskončne

možnosti prilagajanja. Horizontalna okna po dolžini vsake pod-enote, v kombinaciji s

toplimi lesenimi površinami, ustvarjajo zanimivo igro svetlobe. (Kronenburg 2008)

Projekt Modular Dwelling Unit je bil izbran kot referenca zaradi preproste a učinkovite

zasnove v obliki posameznih modularnih enot, ki se glede na potrebe združijo v

samozadosten objekt z omejenimi dimenzijami. Projekt izstopa s svojo funkcionalno

tlorisno zasnovo, ki se spreminja glede na čas in uporabo.

Slika 4.3: Prerez (vir: Lot-ek 2011)


4.2 Primer: Micro-compact Home (mc-h)

Arhitekt: Richard Horden

Proizvajalec: O2

Program: samostojna bivanjska mobilna enota

Opis arhitekture:

Micro-compact Home so prvič predstavili javnosti v Münchnu, novembra 2005. Projekt se

je razvil pod sponzorstvom nemškega podjetja O2 v sodelovanju s študenti Tehnične

univerze München. The micro compact home (m-ch) je lahko kompaktno bivališče za eno

ali dve osebi. Zaradi kompaktne oblike se lahko prilagaja vrsti različnih okoliščin in

lokacijskim zmožnostim. S funkcionalno zasnovanimi prostori za spanje, pripravo hrane in

sanitarijami, je primerno za vsakodnevno uporabo. Tim raziskovalcev in oblikovalcev je

razvilo m-ch kot odgovor na vedno večje povpraševanje po kratkotrajnem bivanju za

študente, podjetnike, športnike ali kratkotrajne dopustnike. Stavba kombinira tehnike, ki so

bile razvite za jahte, letala in mikro stanovanja ter jih poskuša združiti v preprostem a

kompaktnem bivališču za vsakogar. Oblikovanje temelji na japonski čajni hišici (tea-

house) v kombinaciji z modernimi koncepti in tehnologijami. Ideja za bivanje v m-ch je

»kratkotrajno pametno bivanje«, kar so pri projektu poskušali doseči z uporabo primernih

in kakovostnih materialov ter modernim oblikovanjem.

Slika 4.4: Mobilni objekt Micro-compact Home (vir: Micro-compact Home 2011)


Mere m-ch so 2,6 m x 2,6 m x 2,6 m s stropno višino 198 cm in skupno težo 2,2 t. Objekt

ima okvirno konstrukcijo iz recikliranega lesa. Fasadne površine in stavbno pohištvo so

izdelani iz aluminija. Notranje površine so izdelane iz PVC-ja, tlaki pa iz obstojne epoksi

smole. Zaradi majhne lastne teže objekta, ki je le 2,2 t, sta postavitev in transport objekta

preprosta. Objekt se lahko na lokacijo pripelje s pomočjo tovornjaka ali helikopterja, na

želeno mesto se postavi s pomočjo žerjava. (Micro-compact Home 2011)

Projekt predstavlja referenco v uporabi multifunkcionalnih naprav in pohištva ter preprosti

in lahki zasnovi, ki omogoča lahek transport in priključitev na javno infrastrukturo. S

pomočjo vgrajene opreme in napredne tehnike, kljub majhnim dimenzijam, zagotavlja vso

funkcionalnost večjih objektov. (vir: Kronenburg 2008)

Slika 4.5: Prerez in tloris (vir: Kronenburg 2008)


4.3 Primer: Classroom of the Future

Arhitekt: Gollifer Langston Architects

Program: mobilna učilnica

Opis arhitekture:

Mobilno učilnico Classroom of the Future so zasnovali arhitekti Gollifer Langston

Architects iz Anglije. Je prostoren in prilagodljiv delovni prostor. Objekt se lahko s svojo

odprto in razgibano zasnovo uporablja na različnih lokacijah ter ustvarja kreativne in

funkcionalne prostore.

Ideja je bila ustvariti mobilno učilnico, ki bi s svojo dinamično obliko vzpodbudila interes

in pozornost uporabnikov. Mobilno učilnico lahko zaradi omejenih dimenzij preprosto

transportiramo po javni cestni infrastrukturi. Objekt je prijeten za bivanje, za delo ter je

oblikovan v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Multifunkcionalna notranjost je

prilagodljiva na spremembe potreb, tako z vidika vgrajenih naprav, kot samega načina

uporabe. Mobilna učilnica je prilagojena za skupino 15 študentov.

Slika 4.6: Mobilna učilnica Classroom of the Future (vir: Kronenburg 2008)


Osnova objekta je lahka jeklena konstrukcija, ki omogoča najboljšo izrabo omejenega

prostora v notranjosti. Fasada je izdelana iz aluminijastih fasadnih plošč ter izolirana s

posebnim aluminijastim satovjem, ki je v uporabi za potrebe vesoljskih plovil. Notranje

površine so finalizirane s predizdelanimi lesenimi ploščami. Objekt se napaja z energijo iz

električnega omrežja, ima pa tudi vgrajeno baterijo, ki mu omogoča avtonomno delovanje,

tudi ko ni priključen na omrežje z električno energijo. Objekt lahko prideluje lastno

energijo z uporabo fotovoltaičnih modulov in vetrnih turbin. V času uporabe se s

hidravličnimi elementi objekt razpre in ustvari večji interni prostor. Hidravlična dvižna

stena, ki se odpre, pa prostor odpira in ga povezuje z okolico.

.

Slika 4.7: Tloris in prereza mobilne učilnice Classroom of the Future (vir: Kronenburg 2008)


Projekt predstavlja referenco pri zajemanju, shranjevanju in pridobivanju električne

energije iz sonca in vetra potrebne za delovanje objekta. Referenčno je tudi delovanje

hidravličnih elementov, ki objekt transformirajo v času uporabe in transporta. Hidravlični

sistemi v času uporabe interni prostor povečajo, s pomočjo premičnih delov pa stavbo

odprejo in povežejo njeno vsebino z okolico. (vir: Kronenburg 2008)

Slika 4.8: Vizualizacija in prereza mobilne učilnice Classroom of the Future s prikazom delovanja dvižnih

sten(vir: Kronenburg 2008)


5 MOBILNA HIŠA

5.1 Izhodišče

• Mobilna hiša je funkcionalno in estetsko zaključena arhitekturna enota, ki je brez

lastnega pogona vezana na transportno tehnologijo in infrastrukturo, kar je zaradi

ekonomičnosti in standardnih velikosti najboljša rešitev.

• Moderna, zunanja oblika in umirjena in odprta notranjost dajeta objektu atraktivno

obliko in predstavlja spoj že znanih materialov in prvin v novi preobleki.

• Ideja združitve stavbe in stroja, ki dinamično zagotavlja primerno okolje za

uporabnike in prideluje svojo energijo.

5.2 Idejna zasnova

Slika 5.1: Idejna zasnova (vir: lasten vir)


5.3 Oblikovna in funkcionalna zasnova

5.3.1 Oblika

Mobilna hiša je zasnovana znotraj okvirja standardnega ladijskega kontejnerja, ki ima

znano podolgovato, pravokotno obliko. Pri oblikovanju in zasnovi smo poskušali

maksimalno izkoristiti tlorisno površino in jo umetno povečati s pomočjo premičnih in

gibljivih delov, ki imajo tako funkcionalni kot estetski učinek na celoten objekt. Objekt

raste in se spreminja iz osnovnega gradnika v razgiban objekt in med transportom nazaj v

prvotno obliko. Volumensko se kompozicija spreminja z modularnostjo. Posamezni

moduli pa so medsebojno ločeni, a vseeno povezani. Niše, ki rastejo iz osnovne

podolgovate forme, imajo oblikovno in funkcionalno vrednost.

Kljub omejeni velikosti so prostori odprti in prehodni. Jasno so ločeni dnevni in nočni

prostori, kar še poveča uporabnost in kvaliteto bivanja. Zaradi jasne arhitekture ter

nevsiljivih oblik je mobilna hiša primerna za vsa okolja.

5.3.2 Principi modularnosti

Objekt ima modularno zasnovo. Modularno zasnovo odlikuje nekaj bistvenih lastnosti, ki ji

dajejo prednost pred klasično gradnjo. Pri modularnosti gre za sestavljanje samostojnih in

medsebojno združljivih enot. Tlorisi različnih med seboj sestavljivih enot so zasnovani v

obliki modulov, prilagojenih za različne potrebe. Modularnost omogoča veliko število

tlorisnih različic ter nenehno rast in spreminjanje objekta. Glede na želje, možnosti in

potrebe posameznika, se lahko enote poljubno sestavljajo. Pri zasnovi projekta mobilne

hiše smo oblikovali tri module, ki se razlikujejo po velikosti in možni funkciji.

Modul A

Modul A je največji izmed modulov in je podolgovate oblike. Uporablja se lahko kot

dnevni prostor z jedilnico in kuhinjo, ali kot studio. Če je modul uporabljen, kot prvi ali

zadnji v kompoziciji, se s premično zunanjo steno odpira navzven in lahko tvori polzaprti

prostor, ki deluje kot podaljšek objekta. Modul ima dimenzije 6,30 m x 2,70 m in višino

3,00 m.


Slika 5.2: Tloris modula A (vir: lasten vir)

Modul B

Modul B je najmanjši izmed modulov. Služi kot vhod in komunikacija stavbi v modul pa

so tudi locirane sanitarije. Modul ima dimenzije 2,7 m x 2,7 m in višino 3,00 m.

Slika 5.3: Tloris modula B (vir: lasten vir)

Modul C

Modul C ima lahko več funkcij. Uporablja se lahko kot pisarna, študijska soba ali kot

spalnica. Če je modul uporabljen, kot prvi ali zadnji v kompoziciji, se s premično zunanjo

steno odpira navzven in tvori polzaprti prostor, ki deluje kot podaljšek objekta. Modul ima

dimenzije 3,60 m x 3,70 m in višino 3,00 m.


Slika 5.4: Tloris modula C (vir: lasten vir)

5.3.3 Razširitev osnovnih modularnih enot

Stenske niše ob uporabi povečajo površino prostorov in ustvarjajo manjše ambiente znotraj

osnovne podolgovate enote. Glede na individualne želje in potrebe je možno posamezne

module in niše prirediti specifičnim aktivnostim. Niše se med transportom zaprejo ter tako

zagotovijo, da ima stavba primerne dimenzije in obliko za transport. Pomembnejša

funkcija je kompaktnost objekta v času transporta. To je doseženo s hidravličnimi in

drugimi mehanskimi sistemi, ki skrbijo da se posamezne stene ali deli stavbe premikajo.

Slika 5.5: Tlorisni prikaz razširitev modulov (vir: lasten vir)


5.3.1 Premični elementi

Dvižne stene se pojavljajo na krajših stranicah mobilne enote. Stene, ki po potrebi služijo

kot običajne stene ali pa se spustijo in tvorijo teraso. Stene predstavljaj pomembno

funkcijo objekta, saj skrbijo, da je objekt vizualno in funkcionalno povezan, ali pa je ločen

od okolice. Kadar stene v iztegnjenem položaju tvorijo teraso, so primerne za preživljanje

prostega časa, počitek ali delo ter omogočajo prehajanje iz objekta v okolico. Stena je na

notranji strani obdelana s talno oblogo, kar pomeni, da je pohodna po celotni površini.

Stene so v iztegnjenem položaju tudi dovolj trdne, da lahko na njih postavimo premično

pohištvo. Stene se med transportom zaprejo in si s tem zagotovijo, da ima stavba primerne

dimenzije in obliko za transport.

Slika 5.6: Vizualizacija, prerez in tloris dvižnih sten (vir: lasten vir)


5.4 Tehnična zasnova

5.4.1 Materiali

Za osnovni konstrukcijski material služi jeklo, ki s svojimi lastnostmi zagotavlja

visokotehnološko ogrodje. Kovinska konstrukcija je ključna za stabilnost objekta in služi

kot ogrodje za vse ostale konstrukcijske elemente in strojne inštalacije. Pozitivne lastnosti

jeklenih konstrukcij so: relativno majhna lastna teža, cenovna ugodnost, suha montaža,

trajnost in kontrolirana izvedba. Jeklo je v osnovi čist, uporabniku prijazen material, brez

prahu in okruškov, z malo odpadkov in posledično tudi brez uporabe opreme, ki bi

povzročala takšne probleme. Jeklo lahko ponovno uporabimo, prestavimo ali recikliramo,

ko je njegova uporaba preživeta. Uporaba je zato odgovorna v okoljskem smislu. Tlaki in

pohištvo v objektu so leseni, saj morajo delovati toplo in domače. Objekt je zastekljen z

odbojnimi stekli, kar igra pomembno vlogo pri zagotavljanju in vzdrževanju ugodne klime

v prostorih. Steklo omogoča pogled navzven in služi kot povezava zunanjosti in

notranjosti. Izolacija je izdelana iz celuloze. Cilj uporabe je bil ponuditi sodobno in visoko

kvalitetno izolacijo, ki je proizvedena iz obnovljive surovine na okolju prijazen način.

Celuloza e prijazna za obdelavo, primerna za recikliranje in cenovno dostopna, kot izolirni

material pa jo odlikuje odlična toplotna prevodnost, dobro dušenje zvoka, velika požarna

odpornost in možnost vgrajevanja z vpihovanjem.

5.4.2 Fasada

Fasada kot meja objekta z okolico je pomembna za videz in integracijo stavbe v okolico.

Različni fasadni sistemi odpirajo možnosti prilagajanja enot in uporabe v najrazličnejših

okoljih. Fasada predstavlja zaščito osnovne konstrukcije pred vplivi okolja, hkrati pa je

pomemben oblikovalski in estetski element stavbe. Razlikujejo se po uporabljenih

materialih, teži in fizikalnih lastnostih. Za mobilno enoto je predvidenih več tipologij

fasadnih sistemov.


Fasada z vlakneno-cementnimi ploščami

Uporabljene so fasadne plošče Ekosal s specialno obdelano površino in vidnim rastrom, ki

so izdelane v skladu z najnovejšo tehnologijo proizvodnje vlakneno-cementnih plošč. Z

vlakni armiran cement je zdravju neškodljiv in okolju prijazen material, ki ga odlikuje

paropropustnost, visoka elastičnost, negorljivost in biološka odpornost. Fasadne plošče so

zasnovane in se pritrjujejo po načelu prezračevane fasade.

Sistem oblaganja ščiti nosilno konstrukcijo in s tem celotno zgradbo. Na razpolago so v

belih in sivih odtenkih ter v rumeni barvi. Fasadne plošče odlikuje enostavna in hitra

montaža na podkonstrukcijo, visoka odpornost prosti vremenskim vplivom, ognjevarnost

in minimalno vzdrževanje. (Esal, fasadne plošče 2011)

Slika 5.7: Detajl vlaknenocementne fasade (vir: lasten vir)

Slika 5.8: Vizualizacija vlaknenocementne fasade (vir: lasten vir)


Lesena fasada

Uporabljeni so fasadni sistemi podjetja Riko. Osnovni material za fasado omogoča številne

načine polaganja ter uporabo različnih profilov in barv. Za leseno fasado je možno

uporabiti macesnov, smrekov ali cedrin les. Macesen ima dobro naravno odpornost, zato

ne potrebuje dodatne kemične zaščite. Na prostem se zaradi procesov razpadanja na

površini lesa tvori sivo patino, kar je zgolj estetskega pomena, ne vpliva pa na

funkcionalnost in na življenjsko dobo fasade. Smreka spada med manj odporne drevesne

vrste, zato jo je potrebno kemično zaščititi. Cedra je ekskluzivna in trajna drevesna vrsta,

ki ne potrebuje posebnega vzdrževanja.

Lesena fasada se ponaša z naravno raznolikostjo, živim videzom, trpežnostjo, dobrimi

gradbenimi značilnostmi, ekološkostjo in hitrostjo, ki jo omogoča pri gradnji. Lesene

fasade pridobivajo, po zaslugi vseh naštetih lastnosti, sloves prestiža. Ob upoštevanju načel

konstrukcijske zaščite in dejstva, da mora biti lesena fasada prezračevana, je skrb za

trajnost lesenih fasad odveč. (Lesene fasade, Riko hiše 2011)

Slika 5.9: Detajl vlaknenocementne fasade (vir: lasten vir)

Slika 5.10: Vizualizacija lesene fasade (vir: lasten vir)


5.4.3 Razsvetljava in prezračevanje

Notranji prostori so osvetljeni naravno ter direktno in indirektno s serijo svetil nameščenih

v spuščenem stropu. Razsvetljava je funkcionalna, ergonomična in gospodarna ter

izpolnjuje količinska, kakovostna, predvsem pa arhitekturna merila. Harmonična

porazdelitev svetlosti je dosežena s skrbno uskladitvijo odsevnosti posameznih površin v

prostoru. Barva svetlobe je izbrana z ustreznimi svetili. Proti pregrevanju so na zunanji

strani oken električne žaluzije, ki preprečujejo neposredni vpad svetlobe ob sončnih

dnevih. Hiša je mehansko prezračevana s pomočjo klimatske naprave. Klimatska naprava

je pravzaprav toplotna črpalka. Poleti odvzema toploto prostoru (notranjosti) in jo oddaja

okolici - torej segreva zunanji zrak. Pozimi pa ta klimatska naprava lahko odvzema toploto

okolici pri nižji temperaturi in jo črpa ter oddaja sobi pri višji temperaturi. Pri tem se

porabi samo električna energija za črpanje toplote, ne pa za segrevanje, kot je to na primer

pri grelcih. (Delovanje klimatskih naprav 2011)

Prezračevanje in osvetljava se regulirata s senzorji. Posamezni prostori imajo vgrajene

ventilatorje in elektronska stikala, ki jih krmilijo senzorji vlage, osvetlitve in senzorji CO2.

Ko senzorji zaznajo potrebo po prezračevanju ali dodatni osvetlitvi, se preprosto vklopi

klimatska naprava, oziroma se poveča moč svetil. Obratovalni stroški niso posebno visoki,

saj sistem deluje samo takrat, ko ga zares potrebujemo.

Glede na zasnovo objekta smo se osredotočili tudi na vgrajeno računalniško tehnologijo za

upravljanje. V ta namen računalniški center skrbi za nemoteno funkcioniranje hiše in

zagotavljanje primerne klime. Zvočni ukazi in digitalna stikala skrbijo za kontrolo stavbe,

možen pa je tudi popolnoma avtonomni način, kjer stavba sama kontrolira vse pomembne

faktorje dobrega počutja in zdravja. Osvetlitev, prezračevanje, gretje in hlajenje so

kontrolirani iz računalniškega centra, kar predstavlja revolucionarni napredek pri

vzdrževanju in delovanju hiše. (Universum Harreither GmbH 2011)


5.4.4 Možnost uporabe obnovljivih virov energije

Avtonomija delovanja hiše je ena ključnih idej pri snovanju. Uporaba energije pridobljene

s pomočjo obnovljenih virov, je pomemben vidik zasnove stavbe, ki sledi smernicam

trajnostnega razvoja. Na objekt so pritrjeni polikristalni silicijevi fotonapetostni moduli

proizvajalca Biosol, ki zagotavljajo osnovni vir napajanja objekta z električno energijo.

Fotovoltaika (pretvorba sončne svetlobe v električno energijo) velja za najbolj sprejemljiv

obnovljiv vir, ki ga odlikujejo: modularnost, razpršenost, robustnost, neslišnost delovanja,

ekološkost in cenovna konkurenčnost. Osnovni elementi sončnih fotonapetostnih elektrarn

so sestavljeni iz fotonapetostnih modulov in drugih elektroenergetskih elementov kot so:

razsmerniki, nosilna konstrukcija, priključni kabli, DC in AC spojišča, regulatorji,

akumulatorji, stikalne in zaščitne naprave ter ostali inštalacijski material. (Fotovoltaika

2011)

5.5 Transport in lokacijske zmožnosti

Beseda transport ima mednarodni pomen in opisuje gibanje ljudi ali dobrin z enega kraja

na drugega. Transportne zmožnosti so pri mobilni arhitekturi izrednega pomena, saj je

bistvo prav možnost transportiranja. Transport objekta lahko poteka po kopnem, zraku ali

vodi. Zaradi samonosne konstrukcije, kompaktnosti, trdne izdelave in tlorisnih mer, ki so

še v okviru dovoljenih za prevoz v cestnem prometu, lahko mobilno hišo prepeljemo v

enem kosu. V primeru, da prevoz tako velikega elementa predstavlja oviro, jo je možno

razstaviti in prepeljati samo posamezne module. Stavbo postavimo na želeno lokacijo s

pomočjo dvigala na že prej pripravljeno osnovo. Transport in postavitev sta hitra in z

minimalnimi manipulativnimi stroški. Prednosti cestnega transporta se kažejo tako v

ekonomskih kot tehničnih karakteristikah.

Mobilne enote, večje od standardnega ISO kontejnerja, ki niso v celoti samo-oskrbne, v

okviru trenutne zakonodaje potrebujejo gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je

odločba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu

z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval


bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih ali javna

korist, dovoli takšno gradnjo in z njo predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba, pri

gradnji za postavitev in priključitev na javno infrastrukturo, upoštevati.

Mobilne strukture, tako kot ostale objekte, zavezujejo splošne smernice gradnje, ki so v

lokacijski informaciji zapisane za vsako parcelo posebej. Raba stavbnih zemljišč na

državni ravni se določa v skladu s temeljnimi cilji, ki jih je leta 2002 določil Zakon o

urejanju prostora, od leta 2007 naprej pa jih določa Zakon o prostorskem načrtovanju.

Država je tako pristojna za določanje predpisov, za načrtovanje prostorskih ureditev na

vseh ravneh, izvajati pa mora tudi nadzor nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na

ravni lokalne skupnosti. (Geodezije in zemljiška politika – analiza, cilji in instrumenti

zemljiške politike po IHFP 2003)


5.6 Zasnova mobilne hiše

Mobilna hiša je sestavljen iz treh osnovnih modulov. Zaradi kompaktne oblike ga je možno

transportirati v enem kosu. Sestavljena je iz modulov A, B in C. Jasno ločeni spalni in

dnevni prostori omogočajo najboljšo funkcionalnost in udobje. S projektom Mobilna hiša

smo poskušali ustvariti objekt, primeren za dve do štiri osebe.

Slika 5.11: Prikaz modulov, stenskih niš in dvižnih sten (vir: lasten vir)


Modul A ima funkcijo dnevnega prostora, kuhinje in jedilnice. Modul je uporabljen kot

prvi v kompoziciji, zato se s premično zunanjo steno odpira navzven in tvori polzaprti

prostor, ki deluje kot podaljšek objekta. Pohištvo je integrirano in se zgleduje po preprosti

a razgibani zasnovi celotnega objekta. Gibanje skozi prostor ni omejeno, kar daje občutek

odprtosti in prostornosti. Dnevni prostor se preko terase nadaljuje zunaj, tako se prostor

miselno poveže s svojo okolico. Modul B ima funkcijo vhoda in sanitarij. Vhod in

sanitarije so pregrajena s steno, a skupaj umeščene v eno enoto. Sanitarije so kompaktnih

oblik in zagotavljajo najosnovnejše funkcije. Sanitarije vsebujejo umivalnik, tuš in

stranišče. Poudarek je na funkcionalnosti ter estetskih prvinah. Naravno so osvetljene s

fiksnim nadsvetlobnim oknom. Modul C je uporabljen kot spalnica in se s premično

zunanjo steno odpira navzven ter tvori polzaprti prostor, kar daje spalnici občutek

prostornosti in povezanosti z okoljem, v katerem se objekt nahaja. Spalnica je urejena

preprosto in funkcionalno. Vgradne omare zagotavljajo enoten videz in potreben prostor za

shranjevanje.

Slika 5.12: Vizualizacija mobilne hiše (vir: lasten vir)


5.7 Zasnova mobilne garsonjere

Mobilna garsonjera je sestavljen iz dveh osnovnih modulov. Objekt ima kompaktno obliko

in ga je možno transportirati v enem kosu. Sestavljen je iz modula A in B. Spalni in dnevni

prostori so locirani v enem modulu in niso volumensko ločeni. S projektom Mobilna

garsonjera smo poskušali ustvariti objekt, primeren za kratkotrajno nastanitev dveh ali

bivanje za eno osebo.

Slika5.13: Prikaz modulov, stenskih niš in dvižnih sten (vir: lasten vir)


Modul A ima funkcijo dnevnega prostora, kuhinje, jedilnice in spalnice. Modul je

uporabljen kot prvi v kompoziciji zato se s premično zunanjo steno odpira navzven in tvori

polzaprti prostor, ki deluje kot podaljšek objekta. V prostoru so združeni spalni in bivalni

prostori. Modul B služi kot vhod v objekt, v njega pa so tudi umeščene sanitarije. Vhod in

sanitarije so pregrajene s steno, a skupaj umeščene v eno enoto. Vhodni portal in

komunikacija nimata naravne osvetlitve. Sanitarije so kompaktnih oblik in zagotavljajo

najosnovnejše funkcije. Sanitarije vsebujejo umivalnik, tuš in stranišče. Predviden je tudi

prostor, kjer se lahko po potrebi vgradi pralni in sušilni stroj. Poudarek je na

funkcionalnosti ter estetskih prvinah.

Slika 5.14: Vizualizacija mobilne garsonjere (vir: lasten vir)


6 SKLEP

V diplomskem delu smo uvodoma opisali osnovne značilnosti mobilne arhitekture.

Podatke, pridobljene skozi pregled virov, referenčnih primerov in analize, smo uporabili

kot osnova za zasnovo lastnega projekta mobilne hiše.

Zaradi enostavnega arhitekturnega izraza na osnovi ravnih in nevsiljivih oblik je stavbo

možno postaviti v raznolikih arhitekturnih okoljih. Prav tako se z različnimi fasadnimi

sistemi lahko vklaplja v urbano ali ruralno okolje. Objekt lahko služi začasnemu bivanju

ali v izjemnih primerih tudi kot trajnejša rešitev. Prostori so dobro osvetljeni, kvaliteta

bivanja in vgrajenih materialov pa je zagotovljena s predizdelavo. V objekt so vgrajene vse

instalacije, primerno obdelane so stene, strop, tlaki, fasade ter stavbo pohištvo. Objekt ima

ugodno razmerje med lastno težo in nosilnostjo, zato je uporabna tudi na področjih z

manjšo nosilnostjo tal. Zaradi izdelave s predizdelanimi elementi v obratu se stroški

izdelave in postavitve zmanjšajo.

Modularnost omogoča veliko število tlorisnih različic z dodajanjem posameznih modulov

in s tem nenehno rast in spreminjanje objekta glede na potrebe uporabnikov. Možnost

odpiranja in prehajanja skozi dvižne stene v zunanji prostor daje občutek odprtosti in

prostornosti.

Mobilni objekt, predstavljen v diplomskem delu, predstavlja možno rešitev, ki smo jo

zasnovali glede na potrebe po preprostem domovanju. Poskušali smo najti ekonomično in

kompaktno obliko ter ustvariti prostor, ki bi nam kljub omejitvam ponujal vse potrebne

funkcije, hkrati pa bi uporabniku dal občutek odprtosti, svobode in prostornosti. S tem smo

Z izvedenim projektom smo dokazali, da tudi mobilna gradnja zagotavlja visoko

funkcionalnost in estetsko vrednost. Mobilnost in bivalna prožnost imata priložnost, da

postajata ena osrednjih vidikov v prihodnosti arhitekture.


7 VIRI

Burkhart B., Allison Arieff (ur.), 2002., Prefab, Library of Congress Cataloging-in-

Publication Data.

Delovanje klimatskih naprav, dostopno na:

<http://www.klimatiziran.si/klimatizacija.html> [25.8.2011]

Ebenšpanger, T., 2011, 'Bivati v gibanju', neobjavljen vir.

Esal, fasadne plošče, dostopno na: <http://www.esal.si/sl/izdelki/fasadne-plosce>

[25.8.2011]

Fotovoltaika, dostopno na: <http://www.bisol.com/si/fotovoltaika.html> [25.8.2011]

Geodezije in zemljiška politika – analiza, cilji in instrumenti zemljiške politike po

IHFP, Geodetski vestnik, št. 47/2003 – 3, leto 2003.

House No19: Mobile Studio, Treehuggers, dostopno na:

<http://www.treehugger.com/files/2008/03/house-no-19-artists-studio.php>

[25.8.2011]

Jaris hiše, izolacija, dostopno na: <http://www.jaris.si/slo/koristne-

informacije/izolacija/> [25.8.2011]

Karhard architektur, dostopno na: <http://www.karhard.de/schau/2004-

baukastenberlin.html> [25.8.2011]

Kotnik J. 2009, Kontejnerska arhitektura, Mladina Bivanjenje, priloga k kulturi

bivanja, vol. 2, str. 19., dostopno na: <http://www.mladina.si/media/bivanje-

februar09.pdf> [25.8.2011]

Kronenburg R., 2008, Portable Architecture, Design and Tehnology, Birkhauser

Verlag AG.

Kronenburg R., 2003, Portable Architecture, Elsevier/Architectural Press.


Lesene fasade, Riko hiše, dostopno na: < http://www.riko-hise.si/si/produkti-

resitve/lesene-fasade> [25.8.2011]

Lesene modularne hiše na ključ, dostopno na: <http://www.pillar.si/> [25.8.2011]

Yourt info,design, construction, sale, dostopno na: <http://www.yourtent.com/>

[25.8.2011]

Lot-ek, dostopno na: <http://www.lot-ek.com> [25.8.2011]

Micro-compact Home, dostopno na: <http://www.microcompacthome.com>

[25.8.2011]

Napihljiva arhitektura doživlja preporod z večjo trajnostjo, dostopno na:

<http://mojdom.dnevnik.si/sl/Arhitektura/2179/Napihljiva+arhitektura+do%C5%BEivl

ja+preporod+z+ve%C4%8Djo+trajnostjo> [25.8.2011]

Postavitev modularne montažne hiše, SLONEP, dostopna na:

<http://www.slonep.net/montazne-hise/montazna-gradnja/modularna> [25.8.2011]

Prednosti in slabosti vetrne energije, dostopno na:

<http://ro.sio.si/projekti/energetika/8_razred/prednosti_in_slabosti_vetrne_ene.htm>

[25.8.2011]

Rocio Romero, modern design and prefab architecture, dostopno na:

<http://www.rocioromero.com/LVSeries> [25.8.2011]

Schwartz-Clauss M., von Vegesack A., 2002, Living in Motion, Design and

architecture for flexible dwelling, Weil am Rhein: Vitra Design Stiftung gGmbH.

Universum Harreither GmbH, dostopno na: <http://www.harreither.com> [25.8.2011]

Wind Turbiness, dostopno na: <http://windturbiness.com> [25.8.2011]


8 PRILOGE

Priloga 1.1: Situacija (mobilna hiša)

Priloga 1.2: Tloris in prerez (mobilna hiša)

Priloga 1.3: Fasade (mobilna hiša)

Priloga 2.1: Situacija (mobilna garsonjera)

Priloga 2.2: Tloris in prerez(mobilna garsonjera)

Priloga 2.3: Fasade (mobilna garsonjera)


8.1 Seznam slik

Slika 2.1: Tloris in prerez DIM Mobile Retail Unit (vir: Kronenburg 2008) ........................ 5

Slika 2.2: DIM Mobile Retail Unit (vir: Kronenburg 2008) ................................................. 6

Slika 2.3: Tloris, prerez, aksonometrija in fotografija napihljivega objekta Spirit of Dubai

Terminal (vir: Kronenburg 2008) .................................................................................. 7

Slika 2.4: Mobile Museum (vir: Kronenburg 2008) .............................................................. 8

Slika 2.5: Tloris raziskovalne postaje Hally VI (vir: Kronenburg 2008) .............................. 9

Slika 2.6: Vizualizacije aksonometrije osrednjega modula raziskovalne postaje Hally VI

(vir: Kronenburg 2008) .................................................................................................. 9

Slika 2.7: Mobilni objekt House No19 (vir: House No19: Mobile Studio 2011) ............... 10

Slika 4.1: Fasada in notranji prostori (vir: Lot-ek 2011) ..................................................... 13

Slika 4.2: Tloris v času uporabe in v času transporta. (vir: Lot-ek 2011) ........................... 14

Slika 4.3: Prerez (vir: Lot-ek 2011) ..................................................................................... 15

Slika 4.4: Mobilni objekt Micro-compact Home (vir: Micro-compact Home 2011) .......... 16

Slika 4.5: Prerez in tloris (vir: Kronenburg 2008) ............................................................... 17

Slika 4.6: Mobilna učilnica Classroom of the Future (vir: Kronenburg 2008) ................... 18

Slika 4.7: Tloris in prereza mobilne učilnice Classroom of the Future (vir: Kronenburg

2008) ............................................................................................................................ 19

Slika 4.7: Vizualizacija in prereza mobilne učilnice Classroom of the Future s prikazom

delovanja dvižnih sten(vir: Kronenburg 2008) ............................................................ 20

Slika 5.1: Idejna zasnova (vir: lasten vir) ............................................................................ 21

Slika 5.2: Tloris modula A (vir: lasten vir) ......................................................................... 23

Slika 5.3: Tloris modula B (vir: lasten vir) .......................................................................... 23

Slika 5.4: Tloris modula C (vir: lasten vir) .......................................................................... 24

Slika 5.5: Tlorisni prikaz razširitev modulov (vir: lasten vir) ............................................. 24


Slika 5.6: Vizualizacija, prerez in tloris dvižnih sten (vir: lasten vir) ................................. 25

Slika 5.7: Detajl vlaknenocementne fasade (vir: lasten vir) ................................................ 27

Slika 5.8: Vizualizacija vlaknenocementne fasade (vir: lasten vir)..................................... 27

Slika 5.9: Detajl vlaknenocementne fasade (vir: lasten vir) ................................................ 28

Slika 5.10: Vizualizacija lesene fasade (vir: lasten vir)....................................................... 28

Slika 5.11: Prikaz modulov, stenskih niš in dvižnih sten (vir: lasten vir) ........................... 32

Slika 5.12: Vizualizacija mobilne hiše (vir: lasten vir) ....................................................... 33

Slika5.13: Prikaz modulov, stenskih niš in dvižnih sten (vir: lasten vir) ............................ 34

Slika 5.14: Vizualizacija mobilne garsonjere (vir: lasten vir) ............................................. 35


8.2 Naslov študenta

Marcel Žnidarič

Marxova ul. 27

2000 Maribor

e-mail: [email protected]

MOBILNA HIŠA - UM

Documents

Transcript of MOBILNA HIŠA - UM