MLADIMI - skam.si‡_Diplomsko-delo.pdf · III SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV C –...

UNIVERZA V LJUBLJANI

TEOLOŠKA FAKULTETA

Nives Felić

SREČANJA MLADIH V STIČNI KOT

URESNIČENJE SMERNIC CERKVE PRI DELU Z

MLADIMI

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI

TEOLOŠKA FAKULTETA

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM TEOLOGIJA

Nives Felić

SREČANJA MLADIH V STIČNI KOT

URESNIČENJE SMERNIC CERKVE PRI DELU Z

MLADIMI

DIPLOMSKO DELO

Mentor:

izr. prof. dr. Peter Kvaternik

Ljubljana, 2014

II

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila Bogu za prehojeno pot v času študija in za vse dobre

ljudi, ki sem jih v tem času imela možnost spoznati in z njimi preživeti del svojega

življenja!

Hvala mentorju, izr. prof. dr. Petru Kvaterniku, za njegove nasvete in strokovno

pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Hvala Milanu Knepu, dr. Rudiju Konciliji in Gregorju Kuneju, ki so si vzeli čas in

mi iz prve roke odkrili pomembne podatke iz ozadja srečanj mladih v Stični ter me

usmerili k nadaljnjemu raziskovanju.

Hvala Ani Tulipan, ki mi je posredovala informacije v povezavi s svetovnim

dnevom mladih.

Hvala tudi vsem »stičmanom« za njihovo navdušenje, ustvarjalnost in čas, ki sem

ga smela preživeti z njimi!

Hvala in Bog povrni!

III

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

C – Dogmatična konstitucija o Cerkvi: Lumen gentium. 2004. V: Koncilski odloki.

Ljubljana: Družina.

KV – Izjava o krščanski vzgoji: Gravissimum educationis. 2004. V: Koncilski odloki.


OE – Pavel VI. 2006. O evangelizaciji današnjega sveta. Evangelii nuntiandi:

apostolska spodbuda. Ljubljana: Katehetski zavod.

OTS – Meškofijski odbor za mladino. 1999. Osnutek temeljnih smernic za mladinsko

pastoralo v Cerkvi na Slovenskem. Prispevek za sinodo.

MP – Mladinska pastorala

NMP – Škofija Maribor. 2001. Načrt mladinske pastorale.

PIP –Slovenska škofovska konferenca. 2012. Pridite in poglejte: slovenski pastoralni

načrt: krovni dokument. Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba.

PZ – Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem. 2002. Izberi življenje: sklepni dokument

Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. Ur. Ivan Štuhec, Julka Nežič, Peter Kvaternik

in Lojze Cvikl. Ljubljana: Družina.

SKAM – Skupnost katoliške mladine

SPK – Kongregacija za duhovščino. 1998. Splošni pravilnik za katehezo. Ljubljana:

Družina.

SŠA – Slovenska šola za animatorje

SŠK – Slovenska škofovska konferenca

SDM – Svetovni dan mladih

STM – Stična mladih

IV

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

1 MLADINSKA PASTORALA ................................................................................. 2

1.1 Kdo so mladi v Cerkvi na Slovenskem .............................................................. 2

1.2 Pogled in smernice Cerkve pri delu z mladimi .................................................. 4

1.3 Mladinska pastorala v Svetem pismu ................................................................. 5

1.4 Mladinska pastorala in smernice vesoljne Cerkve ............................................. 6

1.4.1 Evangelizacija mladih ................................................................................. 7

1.4.2 Verska vzgoja .............................................................................................. 8

1.4.3 Splošni pravilnik za katehezo ...................................................................... 9

1.5 Mladinska pastorala v Sloveniji ......................................................................... 9

1.5.1 Zgodovina mladinske pastorale .................................................................. 9

1.5.2 Stanje mladinske pastorale danes in njena umeščenost ........................... 11

1.5.3 Smernice mladinske pastorale v Sloveniji ................................................ 13

1.6 Zaključek prvega dela ...................................................................................... 27

1.6.1 Raven delovanja ........................................................................................ 27

1.6.2 Subjekt delovanja ...................................................................................... 28

1.6.3 Odsotnost zmede ....................................................................................... 29

1.6.4 Poudarek MP v Sloveniji .......................................................................... 29

2 SVETOVNI DAN MLADIH ................................................................................. 31

2.1 Zgodovina srečanj ............................................................................................ 31

2.2 Temeljni elementi svetovnih dni mladih .......................................................... 33

2.2.1 Papeževa poslanica ................................................................................... 33

2.2.2 Utrip posameznih držav in pomen SDM zanje .......................................... 34

2.2.3 Glavni dogodki .......................................................................................... 35

2.2.4 Zakrament sprave ..................................................................................... 37

2.2.5 Kateheza .................................................................................................... 37

2.2.6 Festival mladih ......................................................................................... 37

2.2.7 Sejem poklicev ........................................................................................... 38

2.2.8 Zavetniki in priprošnjiki SDM .................................................................. 38

2.2.9 Prostovoljno delo ...................................................................................... 39

2.2.10 Izkušnja veselja ......................................................................................... 39

V

2.3 SDM in MP ter nova evangelizacija ................................................................ 40

3 STIČNA MLADIH ................................................................................................ 42

3.1 Ideja o srečanju ................................................................................................ 42

3.1.1 Romanje mladih v Taizé ............................................................................ 43

3.2 Kronološki pregled srečanj .............................................................................. 43

3.2.1 Prvo obdobje ............................................................................................. 44

3.2.2 Prehodno obdobje ..................................................................................... 45

3.2.3 Drugo obdobje (1984–1989) .................................................................... 46

3.2.4 Tretje obdobje (1990–1993) ..................................................................... 47

3.2.5 Četrto obdobje (1994–1998) ..................................................................... 47

3.2.6 Peto obdobje (2000–2008) ........................................................................ 48

3.2.7 Šesto obdobje (2009–2013) ...................................................................... 49

3.3 Temeljni elementi stične mladih ...................................................................... 50

3.3.1 Povezava STM in SDM ............................................................................. 51

3.3.2 Povezanost s škofi in slovensko Cerkvijo .................................................. 52

3.3.3 Prostovoljno delo ...................................................................................... 53

3.3.4 Izkušnja skupnosti ..................................................................................... 57

3.3.5 Pestrost programa .................................................................................... 59

3.3.6 Odnos do Boga in zakramentov ................................................................ 63

4 SREČANJA MLADIH V STIČNI, KOT ODGOVOR NA

SMERNICE, KI JIH DAJE CERKEV PRI DELU Z

MLADIMI .............................................................................................................. 66

4.1 Odprtost do vseh in vsakega mladega .............................................................. 66

4.2 Srečanje z Jezusom Kristusom ......................................................................... 67

4.3 Spodbuda k osebni veri .................................................................................... 68

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 70

POVZETEK .................................................................................................................. 72

SEZNAM REFERENC ................................................................................................ 74

PRILOGE ......................................................................................................................... i

Priloga 1: Kronološki pregled svetovnih dni mladih ..................................................... i

Priloga 2: Gesla srečanj mladih v Stični ...................................................................... iii

Priloga 3: Shema srečanj mladih v Stični .................................................................... v

Priloga 4: Struktura delovanja ekip STM ................................................................... vii

VI

Priloga 5: Dogovor o prostovoljnem delu s prostovoljko .......................................... viii

1

UVOD

»Festival Stična mladih po svoji tradiciji, kakovosti in množični udeležbi nima

primere v srednjeevropskem prostoru.« (PIP 29) Ampak, ali to pomeni, da resnično

odgovarja na smernice, ki jih daje Cerkev pri delu z mladimi, je bilo glavno vprašanje,

ki me je vodilo skozi pisanje.

Diplomsko delo je sestavljeno iz treh večjih delov:

Pogled in smernice Cerkve pri delu z mladimi;

Svetovni dan mladih;

Stična mladih.

V prvem delu sem se ustavila pri posameznih dokumentih tako vesoljne kot

slovenske Cerkve, ki govorijo o delu z mladimi, pri čemer sem bila osredotočena

predvsem na slovenske dokumente.

V drugem delu sem kot praktičen primer večjih srečanj predstavila svetovni dan

mladih, s čimer sem želela med smernicami in srečanji mladih v Stični narediti vezni

člen, saj je svetovni dan mladih v svoji dolgoletni tradiciji razvil določeno obliko

srečanj in temeljnih poudarkov, ki so nastali na podlagi premislekov o mladinski

pastorali, Stična mladih pa je kasneje postala praznovanje svetovnega dne mladih na

škofijski ravni.

V tretjem delu sem preko kronološkega pregleda, povezave s svetovnim dnevom

mladih in predstavitvijo drugih temeljnih elementov, ki so jih razvila srečanja v Stični,

lahko prišla do zaključkov.

Cilj diplomskega dela je bil predvsem raziskati pomen in vrednost srečanj mladih v

Stični kot edinega takšnega srečanja v Sloveniji. Pri tem mi je pisanje po načinu lijaka

služilo v tem, da sem lahko iz širšega in bolj znanega prihajala k ožjemu in manj

znanemu. Tako sem lahko ključne stvari iz prvega in drugega dela pripela na srečanja

mladih v Stični. Moj osnovni namen tako ni bil Stično mladih secirati na posamezne

elemente in jih potem preverjati, ali ustrezajo smernicam ali ne. Tako tudi v zaključku

ne »obkljukam« tistih smernic, na katere Stična mladih že odgovarja, ampak v ključnih

točkah povežem stvari iz prvega, drugega in tretjega dela.

2

1 MLADINSKA PASTORALA

1.1 Kdo so mladi v Cerkvi na Slovenskem

Namen tega poglavja je opisati splošno stanje mladih v Sloveniji, ki nam lahko

pomaga razumeti smernice, ki so bile podane pri delu z mladimi, in ne podaja podrobne

opredelitve obdobja mladostništva.

Cerkev med mlade šteje osnovnošolce po birmi oziroma po prejemu zakramentov

uvajanja, srednješolce, mlajše zaposlene in študente, podrobne definicije mladih in

mladosti pa ne daje. Mladinska pastorala (v nadaljevanju MP) mladim omogoča iskanje

odgovorov na vprašanja o njihovem mestu v Cerkvi in družbi (PIP 119), čemur lahko

sledi prestop na katehezo odraslih.

Urad Republike Slovenije šteje med mlade tiste osebe, ki so stare med 15. in 29.

letom. Statistični podatki povedo, da se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje in da

med njimi v vseh starostnih skupinah prevladujejo fantje.

Za mlade je značilno predvsem to, da se izobražujejo. »Med sedemnajstletniki se

šola kar 95 % generacije, med 20- in 21-letniki se za pridobitev višje ali visoke

izobrazbe izobražuje skoraj polovica generacije, še v starosti 29 let se izobražuje vsak

peti prebivalec Slovenije.« (Statistični urad Republike Slovenije 2005) Posledica tega

je, da se obdobje mladosti podaljšuje v trideseta leta in tako se obdobje samostojnosti

začenja kasneje. To je tudi posledica tega, da se je čas do iskanja prve zaposlitve

podaljšal. »Značilnost današnje mladosti je finančna odvisnost od starejše generacije.

Štipendijam in priložnostnemu zaslužku moramo prišteti še podporo staršev, brez katere

večina ne more živeti.« (Poznič 2005, 78) Večina jih tako še zmeraj živi pri starših in le

tretjina si je že ustvarila družino.

Vse to med mlade prinaša razočaranje in tesnobo, kar v svojem delu Nihilizem in

mladi ugotavlja tudi Umberto Galimberti (2010). Mlade opiše kot tiste, ki ne najdejo

prostora zase, hkrati pa jim čustvena nepismenost in otopelost src preprečujeta

postavljanje in doseganje ciljev. Galimberti pravi, da bi mladi, ki sami sebe niti ne

poznajo in ki ne znajo opisati tega, kar se jim dogaja, morali preiti nihilizem in se začeti

zanimati zase. Tako bodo zopet odkrili moč in strast; sprejeli izzive in odšli na

3

»potovanje«; pa tudi spreminjali in ponovno osvojili to, kar še ni izginilo iz njihovih

src.

Kljub skrbi, načrtom in smernicam Cerkve, ki so prinesli bolj optimističen pogled

na pastoralo mladih v Sloveniji, lahko še vedno opažamo množično umikanje mladih

kristjanov v zasebno življenje ter s tem povezano neaktivnost mladih vernih v družbi.

Vera postaja nekaj, kar mladi doživljajo kot osebno dimenzijo svojega življenja in ne

nekaj, kar bi živeli na občestveni ravni. Še vedno pa ostaja med njimi zunanja

pripadnost katoliški veroizpovedi, vendar upada. Raziskava Mladina 2010 je pokazala,

da se je leta 2010 h katoliški veroizpovedi pripisalo 65,89 % mladih, kar je za 6,12 %

manj kot leta 2000.

Povečala se je pripadnost drugim veroizpovedim, kakor tudi število mladih, ki so se

izrazili brez verske pripadnosti. To lahko pripišemo duhovni brezbrižnosti, ki je sad

sekularizacije. »Slovenska družba je danes še vedno izrazito polarizirana. Ideološka

nasprotja krojijo razmerja med Cerkvijo in družbo. Čeprav niso edina, ki zlasti pri

mladih vplivajo na odklonilen odnos do Cerkve in vere v Boga, njihov delež pri tem

nikakor ni zanemarljiv.« (PIP 13)

Negativni vplivi sekularizacije so privedli do tega, da je med temi, ki so izrazili

formalno pripadnost katoliški veri, vedno več takšnih, ki ne verujejo v Boga in nimajo

redne verske prakse, a se kljub temu prištevajo k določeni veroizpovedi. Raziskava

Mladi 2010 je pokazala, da je zunanjo pripadnost katoliški veri izreklo skoraj dve

tretjini mladih. Na lestvici osebne religioznosti, pri kateri predstavlja številka 1

prepričanega vernika, ki sprejema vse, kar uči vera, in številka 6 nekoga, ki ni vernik in

je nasprotnik religije, je bil končen rezultat osebnega odnosa do religije 3,55. Kar je

približno tako, kot če bi imeli opravka z vernikom, ki bi le 40,8 % verjel temu, k čemur

je izkazal svojo pripadnost. Seveda se je treba zavedati, da na vprašanje niso odgovarjali

le katoličani, temveč tudi pripadniki drugih religij in neverni. Ta številka nam lahko po

drugi strani pove tudi to, da je med mladimi še vedno moč zaznati neko obliko

religioznosti.

Bog v življenju mladega, ki se je identificiral h katoliški veroizpovedi, tako nima

pomembne vloge. V njem ne prepoznava Odrešenika in z njim nima osebnega odnosa.

V raziskavi Mladi 2010 je bilo vprašanje o samooceni pomembnosti Boga glede na

veroizpovedno identifikacijo. Na lestvici od 1 do 10, kjer 1 pomeni, da Bog sploh ni

pomemben, in 10, da je zelo pomemben, je bila povprečna ocena vseh, ki so se

4

identificirali za katolike, 4,42. Kar pokaže, da je vernost pri mladih večkrat izraz

tradicionalnosti njihovih staršev ali starih staršev, zato nas velik upad mladih po birmi

ne sme presenetiti.

Prenova kateheze in uvajanja v zakramente spodbujata, naj otrok prejme zakrament

takrat, ko bo on in njegova družina za to pripravljena, in ne takrat, ko doseže določeno

starost (PIP 118). V povezavi s tem lahko omenim raziskavo Polone Vesel Mušič

(2013), ki se je v svoji doktorski disertaciji, Birmanska pastorala na prepihu ukvarjala z

vprašanjem birmanske pastorale. Pravi, da naj mladi vseeno prejmejo zakrament birme,

kljub množičnim odhodom. Če namreč birmanci nosijo s sabo izkušnjo, da jih je nekdo

imel rad in jim posvečal svoj čas, se bodo morda kasneje tega spomnili in se vrnili nazaj

v svojo župnijo.

Raziskave res kažejo upad mladih in manjšo stopnjo religioznosti, a to ne sme biti

razlog obupa nad mladinsko pastoralo. »Mladost je namreč vse manj zaokroženo,

kulturno regulirano obdobje in dogajanje, z jasnim začetkom, potekom in koncem in

postaja vse bolj stvar individualnih izbir in konstrukcij. Lahko bi rekli, da ni več ena od

človekovih velikih zgodb, ampak je razdrobljena v serijo manjših, vse bolj privatnih in

vse manj predvidljivih epizod,« (Potočnik 2005, 21) kar se v večini pozna na vseh

področjih mladostnikovega življenja, na področju vrednot in (ne)vernosti.

1.2 Pogled in smernice Cerkve pri delu z mladimi

Pogled in smernice, ki jih daje Cerkev pri delu z mladimi, ne prinašajo konkretnih

predlogov, kako se lotiti posamezne naloge. Ravno odsotnost konkretizacije je

priložnost, da lahko v MP vstopa delovanje Svetega Duha in ustvarjalnost mladinskih

delavcev. Je pa pogosto ravno odsotnost konkretnih predlogov razlog nezadovoljstva

med duhovniki in pastoralnimi delavci, saj ne vedo, kako naj se lotijo dela z mladimi.

To težavo običajno rešujejo tako, da si vsak naredi svoj načrt dela. Do velikih težav pa

prihaja, ko se v župniji zamenja župnik, saj njegov naslednik pogosto ne bo nadaljeval

njegovega dela, ampak bo delo začenjal od začetka in na svoj način. V veliko pomoč so

zato smernice, ki jih podajo določene škofije ali škofovske konference, saj so

prilagojene razmeram določenega naroda. V Sloveniji to morda niti ni tako velik

5

problem, saj se delo po posameznih škofijah ne razlikuje tako zelo, kot se to morda

dogaja drugod.

Cerkev s podanimi smernicami nakaže cilj potovanja, pot pa potem prilagaja glede

na konkretne razmere in po navdihu Svetega Duha. Odsotnost vizije pri pastoralnem

delu pa prinaša občutek zmede in delanja stvari, ki ne prinašajo sadov.

1.3 Mladinska pastorala v Svetem pismu

Pojma mladinska pastorala kot takšnega v Svetem pismu ne bomo našli. Najdemo

pa že v Stari zavezi besede, ki spodbujajo predvsem starše in vzgojitelje k skrbi za

mlade.

Knjiga Pregovorov in Knjiga modrosti sta polni nasvetov in vabil, ki mlade

spodbujajo, da se držijo nasvetov odraslih. Tudi modri Sirah vabi mlade k skrbi za

starše (Sir 3,1–16) in starše k skrbi za vzgojo otrok (Sir 30,1–13). Zadnje besede

preroka Malahija: »Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride Gospodov dan,

veliki in strašni. Obrnil bo srce očetov k sinovom in srce sinov k očetom, da ne pridem

in ne udarim dežele s prekletstvom,« (Mal 3,23–24) se prav tako nanašajo na vzgojo.

»To nagibanje lahko razumemo v dvojnem smislu. Najprej bo nagnil srce očetov k

sinovom tako, da se bodo starši za mlade resnično zavzemali in zanje skrbeli, da jim ne

bo vseeno, kakšni so njihovi mladi in v kakšno družbo hodijo. […] Potem bo nagnil srce

očetov k sinovom tudi tako, da si bodo starši jemali mlade za zgled.« (Bizjak 2005, 12)

Tudi Jezus v evangelijih večkrat v ospredje postavlja otroke in njihovo preprostost kot

zgled odraslim (prim. Mt 19,13–15). Prav tako ima tudi do mladih poseben odnos.

Evangeliji povedo, da so mladi tisti, v katerih Jezus prepoznava določeno vrednost.

Jezus tako obudi Jairovo hči, mlado deklico, staro dvanajst let (Mr 5,21–43), od mrtvih,

prav tako obudi mladeniča v Nainu (Lk 7,11–17) in iz božjastnega dečka izžene hudega

duha (Mr 9,14–29).

Zgodba bogatega mladeniča, katero najdemo v sinoptičnih evangelijih (Mt 19,16–

22; Mr 10,17–22; Lk 18,18–23), pa razkriva nekaj drugega, kot prej omenjeni čudeži,

saj med mladeničem in Jezusom poteka zanimiv dialog. To srečanje si je Janez Pavel II.

izbral za osrednjo zgodbo svetovnega leta mladih, ki ga je OZN razglasila leta 1985.

6

Janez Pavel II. ob zgodbi izpostavi vrednost mladosti, ki jo doživljata vsak fant in

dekle. Mladost je dinamika, iskanje, ki mlade pripelje do Jezusa. Je pa tudi priložnost za

pridobivanje novih znanj in izpolnjevanje izkušenj. Je bogastvo, znotraj katerega se

skriva želja po večnem življenju. Ob zgodbi bogatega mladeniča Janez Pavel II. opozori

na Jezusov pristop, ki je poln ljubezni, saj mladeniča, takoj ko mu pove, da izpolnjuje

zapovedi, vzljubi. Hkrati je mladost, pred katero Jezus postavlja mladeniča, težka, saj

od njega želi, da zapusti bogastvo, ki ga ima, in gre za njim. Od-ločitev, katera pomeni,

da se mora ločiti od tega, kar ga v polnosti odteguje do pristnega odnosa z Bogom.

Jezus kliče vsakega fanta in dekle najprej k življenju in k izbiri življenjskega stanu, za

katerega se je treba odločati in učiti iz dneva v dan.

Odkrivati v mladih bogastvo in jim pomagati, da odkrijejo in v polnosti izpolnijo

svoje talente, je naloga tistih, ki delajo z mladimi. Srečanje z Jezusom je zahtevna

naloga, zato je toliko bolj treba mladim stati ob strani, da se bodo trudili za večno

življenje, četudi bodo po srečanju kdaj žalostni odšli, saj bodo mislili, da niso kos

zahtevam. »Takšna žalost je lahko tudi »zveličavna«. Včasih si morajo mladi s pomočjo

zveličavne žalosti utirati pot, da postopoma pridejo do resnice in veselja, ki jim ga

resnica mora dati.« (Janez Pavel II. 1985, 39)

Janez Pavel II. ob Jezusu poudari tudi držo, duhovnika, ki se srečuje z mladimi.

Kakor se mladenič brez kakršnega zadržka obrne na Jezusa, bi si moral vsak od

duhovnikov prizadevati, da bi bil tako, kakor Kristus, vsakomur povsod dostopen in ne

le v cerkvenih prostorih. »Mladim ljudem ne bi smelo biti težko približati se duhovniku;

na njem bi morali ugotavljati prav tako odprtost, razpoložljivost in pripravljenost za

pogovor glede problemov, ki jih mučijo.« (prav tam, 38–39)

1.4 Mladinska pastorala in smernice vesoljne Cerkve

»Mladinsko pastoralo lahko opredelimo kot evangelizacijo mladih ljudi,

evangeliziranje v sodelovanju z njimi in preko njih. Njen cilj je pomagati mladim

ljudem, da sami odkrijejo življenjske možnosti, ki jim jih nudi evangelij. To naj jim

omogoči, da bodo prišli do lastne identitete, spoznali svojo poklicanost v novo Božje

ljudstvo in dali temu še svoj prispevek.« (Kvaternik 2005a, 45)

7

Cerkev se zaveda težke naloge, pred katero se mladi pogosto znajdejo. »Hitre in

hrupne kulturne in socialne spremembe, številčni porast mladih, uveljavljanje

podaljšane dobe mladosti, preden se mladi vključijo v odgovornosti odraslih,

brezposelnost in trajna nerazvitost v nekaterih deželah, pritisk porabniške družbe …,

vse to so dejavniki, ki dajejo svetu mladih podobo sveta na čakanju, sveta razočaranja in

pogosto dolgočasja, celo tesnobe in obrobnosti.« (SPK 182)

Kljub temu pa veliko svojih moči usmeri prav v mlade, v katerih prepozna svoje

upanje. 2. vatikanski koncil je svoje zadnje sporočilo namenil prav njim: »Vi ste tisti, ki

boste iz rok starejših prevzeli baklo v trenutku, ko svet doživlja najsilnejše spremembe

v svoji zgodovini. Vi, ki prevzemate od svojih staršev in učiteljev najboljše zglede in

nauke, vi boste sestavljali jutrišnjo družbo: rešili jo boste in rešili sebe ali pa z njo vred

propadli.« (Poslanica mladim, 682)

Cerkev daje nekaj spodbud in smernic za delo z mladimi. Iz posameznih koncilskih

odlokov, Cerkvenih dokumentov, apostolskih pisem in drugih spodbud lahko

razberemo, kakšne so te smernice in poudarki ter kakšen pogled je Cerkev razvila na

srečanja mladih oziroma v katero smer spodbuja vse tiste, ki se ukvarjajo z mladimi,

tako duhovniki, redovniki in laiki.

V ospredje MP bi lahko postavili dve splošni smernici: evangelizacijo in versko

vzgojo. Nekaj smernic navaja tudi Splošni pravilnik za katehezo (v nadaljevanju SPK).

1.4.1 Evangelizacija mladih

Oznanilo evangelija je bila prvenstvena naloga Cerkve že od njenih začetkov dalje.

Sam Gospod Jezus Kristus je rekel: »Oznaniti moramo božje kraljestvo,« (Lk 4,43) in

svojim učencem, kakor tudi nam naročil, »pojdite in naredite vse narode za moje

učence« (Mt 28,19). Vsa Cerkev se mora truditi za misijonsko poslanstvo, saj jo je

Kristus sam napravil za vesoljni zakrament odrešenja (C 48).

Apostolska spodbuda Pavla VI. O evangelizaciji današnjega sveta – Evangelii

nuntiandi je prvi dokument po drugem vatikanskem koncilu, ki vernike spodbudi k

evangelizaciji. V obdobju Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. stopimo v obdobje nove

evangelizacije, ki ni nova po vsebini, temveč po gorečnosti in metodi.

Pavel VI. pravi, da je posebno pozornost znotraj evangelizacije treba nameniti

mladim. »Naraščanje njihovega števila in njihova vedno močnejša navzočnost v družbi,

8

problemi, ki mlade mučijo, morajo v vseh vzbuditi zavzetost za to, da bi jim goreče in

razumno prikazali evangeljski ideal, da bi ga spoznali in po njem živeli.« (Pavel VI.

2006, 72) Če bodo mladi spoznali oznanilo evangelija in ga vzeli za svojega, bodo

lahko v veri tudi sami vzgajali tiste, ki bodo njim zaupani. Kot laiki bodo lahko

opravljali najrazličnejše časne naloge, v katere bodo lahko vključevali duha evangelija.

Kot starši bodo prvi oznanjevalci vere svojim otrokom, ko bodo evangelij z besedo in

zgledom živeli znotraj svoje družine, domače Cerkve (C 11).

Nova evangelizacija prinaša spodbudo, naj mladi sami postanejo oznanjevalci

evangelija med svojimi vrstniki. »Dragi prijatelji, odprite oči in ozrite se okrog sebe:

toliko mladih je izgubilo smisel svojega življenja. Pojdite! Kristus potrebuje tudi vas.

Pustite se zaplesti v njegovo ljubezen, bodite orodje te neizmerne ljubezni, da bi dosegla

vse, posebej še »oddaljene«. Vsem odprimo vrata našega srca; poskušajmo začeti

preprost in spoštljiv pogovor: če bomo v ta pogovor vključili pravo prijateljstvo, bo

obrodil sad.« (Benedikt XVI. 2012c) Pomembno je, da oddaljeni mladi najdejo vrstnika

ali koga starejšega, ki jim bo predstavil Kristusa.

1.4.2 Verska vzgoja

Za versko vzgojo so v prvi vrsti odgovorni starši, ki so najbližji zgledi svojim

otrokom in tako tudi prvi kateheti. »Kdor mu je (otroku) podaril življenje in ga obogatil

z darom krsta, ima dolžnost, da ga tudi nenehno hrani.« (SPK 177) Če bodo otroci ob

svojih starših začutili zgled vere, jo bodo tudi sami vzeli zares. Pri tem pa jim mora tako

Cerkev kot celotna družba prihajati naproti. Skupaj jim bo uspelo oblikovati človeško

osebnost do te mere, da bo sposobna doseči svoj končni namen in koristiti skupnosti,

kateri pripada in kateri bo pripadala, ko odraste (KV 1). Krepiti se morajo telesne,

moralne in umske sposobnosti. Skrbeti je treba za družbeni, čustveni in duhovni razvoj.

Prav tako morajo biti mladi deležni pravilne spolne vzgoje.

Cerkev postavlja na prvo mesto krščanske vzgoje »katehetski pouk, ki razsvetljuje

in utrjuje vero, daje hrano življenju v Kristusovem duhu, vodi k zavestnemu in

dejavnemu sodelovanju pri bogoslužni skrivnosti in spodbuja k apostolski dejavnosti.«

(KV 4) To je čas, ko otroci pobližje spoznajo verske resnice, Sveto pismo in se

pripravijo na prejem zakramentov prvega svetega obhajila, spovedi in svete birme.

9

Za svojo sredstvo vzgoje se Cerkev poslužuje tudi sredstev družbenega obveščanja,

raznih kulturnih in športnih društev, združenj in šol. Slednje imajo med vzgojnimi

sredstvi posebno nalogo, saj razvijajo sposobnosti pravilnega presojanja, uvajajo v

kulturno dediščino, gojijo čut za vrednote in pripravljajo za poklicno delo (KV 5).

1.4.3 Splošni pravilnik za katehezo

Splošni pravilnik za katezeho, ki ga je izdala Kongregacija za duhovščino leta

1998, podaja nekaj splošnih smernic, katere je treba upoštevati pri delu z mladimi. Te

smernice pa naj katehetski pravilniki delnih Cerkva in narodnih ter pokrajinskih

škofovskih konferenc prilagodijo za posamezne delne cerkve:

- različen verski položaj;

- kateheza znotraj širše pastorale otrok, pubertetnikov, mladih;

- dobro delovanje skupine;

- pripadnost dobrim mladinskim združenjem;

- osebno spremljanje.

1.5 Mladinska pastorala v Sloveniji

1.5.1 Zgodovina mladinske pastorale

Mladinska pastorala se je v Sloveniji začela v povojnih letih s spremembo

totalitarnega režima in z mnogimi spodbudami drugega vatikanskega koncila. Pred

vojno je bila MP organizirana znotraj Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Marijine

družbe, skavtov in drugih združenj. Vse predvojne pobude in dobre prakse pa so bile s

politično ureditvijo po ali pa že med vojno ukinjene. »Že v času pred koncilom najdemo

zametke dela z mladino, vendar se to še ni odvijalo načrtno in organizirano, ampak je

bilo odvisno predvsem od iznajdljivosti posameznih duhovnikov. Začetek v tej smeri

smemo videti v predavanjih za študente pri frančiškanih v Ljubljani, ki jih je vodil p.

Roman Tominec. […] Močno spodbudo pa je pomenil tudi vsemestni misijon leta 1962

v Ljubljani. Ta je takrat naletel na veliko odzivnost mladine, ki je v Cerkvi iskala

prostor za bolj svobodno družbeno udejstvovanje.« (Kvaternik 2003, 212)

10

Po koncilu so se razvile mladinske skupine, ki so nadaljevale osnovnošolsko

katehezo. Te skupine so bile večkrat družabno naravnane in sooblikovane s strani samih

članov skupin. Po univerzitetnih mestih so nastajale študentske skupine, ki so bile že

bolj intelektualno naravnane. Leta 1964 se je pri frančiškanih na Tromostovju že začel

verouk, ki je bil namenjen srednješolcem, ki so čakali na prevoz domov. Dve leti

kasneje so s podobno skupino pričeli tudi v Alojzevišču. Duhovniki so se povsod po

Sloveniji trudili, da bi se čim več mladih občasno zbiralo v skupinah po župniščih.

»Začela so se oblikovati mala občestva mladih, ki so se zbirala mesečno ali tedensko.

Tu so si mladi sedeli v krogu drug drugemu nasproti in izmenjevali svoja izkustva.

Duhovniki so se učili skupinske dinamike in poskušali dati čim več življenja ustaljenim

srečanjem. Zato so take skupine rasle kot gobe po dežju. Skupine so prirejale tudi razne

prireditve, pri katerih so se prepevale verske popevke, brala pričevanja in izpovedi ter

so omogočale družabno srečevanje mladih.« (prav tam, 213) V tem obdobju so se

začele razširjati različne oblike duhovnih vaj in poletnih tednov duhovnosti. Številni

mladi so v tem obdobju prišli v stik z brati iz Taizéja in njihovim prizadevanjem za

edinost kristjanov.

Leta 1971 je bil ustanovljen Medškofijski odbor za študente (MOŠ), ki je še istega

leta, pod vodstvom Rudija Koncilje, začel izdajati Bilten študentskih verskih skupin, ki

se je kasneje preimenoval v Tretji dan, krščansko revijo, ki izhaja še danes. V teh letih

se mladi pogosto udeležujejo duhovnih vaj, tednov duhovnosti ter mladinskih in

študentskih skupin. Mladinsko pastoralo močno zaznamujejo številni duhovniki,

redovniki in redovnice, ki mlade pritegnejo s svojo karizmo.

Navdušenost mladih nad Taizéjem in želja po takšnem dogodku v Sloveniji je leta

1981 pripeljala do Stične, srečanja verne mladine, katera se od takrat dalje odvija vsako

leto (z izjemo leta 1999, ko je Slovenijo ravno v tistem času obiskal papež Janez Pavel

II.).

Mladi se v tem času dejavno vključujejo v družbo in politiko ter na zunaj jasno

pokažejo svojo pripadnost Cerkvi. Število aktivnih mladih in mladinskih ter drugih

skupin se poveča in Slovenija v devetdesetih letih doživi razcvet mladinske pastorale.

Ko postane Slovenija samostojna država, se lahko tudi katoliške skupine preoblikujejo v

društva. V teh letih nastanejo Društvo SKAM, Mladinski Ceh, Združenje katoliških

študentov ... Društvo leta 1990 ustanovi tudi ZSKSS, »prostovoljna nevladna

organizacija, ki se ukvarja z neformalno obliko vzgoje in izobraževanja mladih s

11

pomočjo skavtske metode.« (Cevc in Remškar 2004, 10) Leta 1993 nastane prva Šola za

animatorje (SŠA), ki poteka takrat še na ravni mariborske škofije. V mariborski škofiji

poteka konec devetdesetih tudi zbor o mladini, ki leta 2001 izda Načrt mladinske

pastorale.

V ljubljansko nadškofijo pride SŠA v letih 1999/2000 in takrat je »Milan Knep

spodbujal (zagotovo ni bil edini), da bi se v prizadevanjih za usposabljanja za

animatorje med seboj združili in sistemsko uredili formacijo mladih za sodelovanje v

pastorali. V ta namen je bila ustanovljena Komisija za usposabljanje sodelavcev v

mladinski pastorali, ki je iskala možnosti, kako povezati različna usposabljanja za

sodelavce v mladinski pastorali (Mariborsko šolo za animatorje, Uskovniške tedne za

oblikovanje župnijskih sodelavcev, Šolo za poslanstvo, Akademijo za mladinsko delo

(danes Mladinsko akademijo) …« (Bizjak idr. 2011, 7)

Po letu 2000 je že zaznati upad mladinskih skupin. »Povečalo pa se je število

projektov, kjer so mladi sami (ob kakovostnem spremljanju in usmerjanju mladinskega

delavca) lahko protagonisti dejavnosti (skavti, oratorij, mladinski centri, gibanja …).«

(Pinosa 2008, 115)

1.5.2 Stanje mladinske pastorale danes in njena umeščenost

Stanje mladinske pastorale v Cerkvi na Slovenskem se v ničemer drastično ne

razlikuje od stanja mladinske pastorale v svetu. Z izidom Sklepnega dokumenta

Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem Izberi življenje je bilo jasno povedano, da so

mladi poleg družine in občestva prednostna pastoralna skrb Cerkve na Slovenskem (PZ

327).

Za usklajenost MP v Sloveniji je odgovoren mladinski odbor za mlade (MOM), ki

združuje v svojem delovanju predstavnike različnih društev, organizacij in drugih

združenj, ki delujejo na področju MP.

Riccardo Tonelli, profesor na rimskem Salezijanumu in eden boljših poznavalcev

svetovne mladinske pastorale, v svoji študiji uvrsti načine delovanja z mladimi po svetu

v pet modelov, ki pa jih Branko Cestnik (2001a) v članku »Aktualni modeli mladinske

pastorale v svetu«, prilagodi slovenskim razmeram:

1. model močnih predlogov, ki ga lahko pri nas preimenujemo v model močnih

trenutkov;

12

2. objektivni model, kamor lahko uvrstimo klasične mladinske veroučne

skupine;

3. vzgojni model, kamor lahko štejemo večji del salezijanske mladinske

pastorale, animatorsko službo in katoliške skavte;

4. kerigmatičen model bi ustrezal delu z mladimi v Prenovi v Duhu ter

Skupnosti Emanuel;

5. model osvoboditvene prakse, ki ga lahko pri nas imenujemo model družbene

angažiranosti.

Deset let nazaj sta bila v ospredju predvsem dva modela. Prvi je bil model

župnijskih veroučnih skupin, ki v sebi ni imel jasnih smernic in izdelanega načrta,

ampak je bil odvisen predvsem od zagnanosti in navdušenja domačega župnika in

mladih, ki so bili aktivni v teh skupinah. To je pripeljalo do tega, da so sčasoma začele

takšne skupine propadati. Največkrat se je to zgodilo, ko so mladi odrasli in odšli, ko se

je zamenjal župnik, ali pa takrat, ko se je zamenjal voditelj skupine.

Drugi model, ki ga najdemo v slovenskem prostoru pri delu z mladimi še danes, je

model močnih predlogov. Izkušnja, ki jo mladi doživijo na duhovnih vajah in drugih

oblikah skupnih srečanj, je temeljna za razvoj njihove osebne vere. Je izkušnja, ki da

mladim novega zagona za delo. A ker se srečanja ne dogajajo kontinuirano, kar je

slabost tega modela, se pogosto dogaja, da mladi zgubljajo potreben zagon na poti do

osebne vere. V ta model bi lahko prišteli tudi Stično mladih, ki pa se vedno bolj nagiba

k vzgojnemu modelu, a kljub temu za večino obiskovalcev še vedno ostaja izkušnja, ki

jo doživijo enkrat na leto in ne nekaj, kar bi jih spodbujalo k redni verski praksi. Stična

mladih, kot edini dogodek med velikimi prireditvami, kjer se vsako leto zbere nekaj

tisoč mladih, še posebej izstopa, saj je edini takšen dogodek v Sloveniji.

Veliko mladih se vključuje v aktivnosti, kjer postaja vera del njihovega

vsakdanjega življenja in kjer lahko kot posamezniki razvijajo svoje talente. Veliko

aktivnosti je v svojem temelju razvilo vzgojni moment z želijo, da bi mladi preko

vsakdanje izkušnje okrepili svojo vero. V Sloveniji je vzgojni model eden takšnih,

kamor je vključenih veliko otrok in mladih, in s tem postaja prevladujoč med drugimi

modeli. Cerkev je pri vzgoji staršem v pomoč preko kateheze, kjer še posebej izstopa

osnovnošolski verouk, katerega obiskuje večina osnovnošolskih otrok. Veliko teh otrok

se v poletnih tednih udeležuje raznih oratorijev in počitnic, kjer otroci preko raznih

13

aktivnosti doživljajo Božjo bližino. Njihovi animatorji pa s tem krepijo svojo vero in s

pomočjo soanimatorjev in duhovnika rastejo v občestvu.

V porastu je tudi skavtsko gibanje, »ki se ukvarja z neformalno obliko vzgoje in

izobraževanja mladih s pomočjo skavtske metode. Organizirano je kot društvo na

državni ravni, deli pa se na regije in krajevne enote (stege in skavtske skupine),

razširjene po vsej Sloveniji.« (Cevc in Remškar 2004, 10) Leta 2001 je bilo članov

okoli 3.800, v zadnjih letih pa se število članov vsako leto giblje okoli 4.300.

Vedno več je katoliških vrtcev in šol, ki imajo med ostalimi vedno večji ugled in

sloves. V Sloveniji imamo kar nekaj redovnih skupnosti, katerih glavni namen je vzgoja

in evangelizacija mladih.

Kerigmatični model in model družbene angažiranosti se pri nas pojavljata, vendar

nista posebej izrazita. Pomembna sta za tiste mlade, ki se aktivno vključujejo v

dejavnosti, in za odrasle, ki sodelujejo z njimi. Trenutno pa nimajo večjega vpliva na

mladinsko pastoralo pri nas.

Modeli mladinske pastorale se med seboj prepletajo in tako so mladi pogosto

vključeni v več kot le en model.

Branko Cestnik glede stanja mladinske pastorale ugotavlja, da se kar naprej

pojavlja dvoje drž in mnenj: »Pesimisti vidijo upadanje mladinskega verouka in trdijo,

da je mladina za Cerkev skorajda izgubljena.« (Cestnik 2001b, 162) Zanje je naša

pastorala preveč oddaljena od realnega stanja in preveč podvržena značilnemu

porabništvu in proticerkvenim medijem, ki iščejo v Cerkvi na Slovenskem le napake, ki

odvrnejo še tiste, ki bi morda ostali v občestvu, a je njihova »vera prešibka, premalo

osebna, ni ponotranjena in brez pristnega stika s svojim cerkvenim občestvom, premalo

prepričljiva v skrbi za družbeno korist … Taka ne more biti kos vsem mogočim

nasprotovanjem.« (Kvaternik 2013) Druga skupina pa so tisti, »ki vidijo velika srečanja

mladih, in navdušeni ugotavljajo, da mladina ostaja zvesta Cerkvi, da jo Kristusov

evangelij še vedno nagovarja in izziva.« (Cestnik 2001b, 162)

1.5.3 Smernice mladinske pastorale v Sloveniji

V Cerkvi na Slovenskem so o stanju mladih razmišljali predvsem v dveh

dokumentih. Prvi nosi naslov Osnutek temeljnih smernic za mladinsko pastoralo v

Cerkvi na Slovenskem, ki ga je izdal Medškofijski odbor za mladino leta 1999. Drugi

14

dokument pa nosi naslov Načrt mladinske pastorale škofije Maribor, ki je leta 2001

nastal kot rezultat tretjega škofijskega zbora. Prvi in drugi zbor sta bila posvečena

družini in duhovnikom. S tem so postavili tri stebre celotne pastorale mariborske

škofije: družina, duhovniki in mladi.

Nekatere smernice za prenovo mladinske pastorale lahko najdemo tudi v Sklepnem

dokumentu Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem Izberi življenje iz leta 2002 in v

dokumentu Pridite in poglejte (Slovenska škofovska konferenca 2012).

V nadaljevanju jih bom predstavila v kronološkem vrstnem redu tako, kot so izhajali.

a. Osnutek temeljnih smernic za mladinsko pastoralo v Cerkvi na Slovenskem

(OTS)

Nastal je kot sad seminarja Mladinska pastorala v luči sinode, ki ga je organiziral

MOM in je potekal v Stični med 31. avgustom in 1. septembrom 1998. Udeležili so se

ga predstavniki škofijskih odborov za mladino, duhovniki, redovniki in redovnice ter

predstavniki duhovniških gibanj in laiških združenj, ki so sprejeli dve temeljni

odločitvi:

- nujnost povezave vseh nosilcev mladinske pastorale na Slovenskem;

- večja pozornost njihovemu usposabljanju.

Sprejeli so tudi temeljno izbiro, ki so jo imenovali odločitev za vzgojo.

Odločitev za vzgojo

Vzgoja mladih, kot aktiven pristop, ki ni izobraževanje, trening ali težnja po

doseganju ciljev, temveč odnos, ki oblikuje človeka tako, da lahko ta doseže svoj

končni smoter. Vzgoja pomeni, da nas zanima zgodba vsakega posameznika, saj se bo

le tako čutil sprejetega in cenjenega takšen, kakršen je.

Vzor vzgoje daje Bog sam. Način, kako vzgaja svoje ljudstvo, razkrivajo načela

Božje pedagogike in kažejo njegovo ljubezen do človeka. Bog je svet celo tako vzljubil,

da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil,

ampak bi imel večno življenje (Jn 3,16). Sin nam je pokazal, da je treba biti pozoren do

ubogih, majhnih in grešnikov. Ti so namreč tisti, ki jih Bog išče. Oznanilo Božjega

kraljestva in Božje ljubezni je naloga, ki jo še danes nadaljuje Cerkev. In v to je vpet

njen vzgojni moment. »V Cerkvi je na nek način vse vzgojno, saj se Cerkev venomer

15

trudi pri oblikovanju človekove zavesti o smotru njegovega bivanja, o končni usodi ter

o tem, koliko dobrega, plemenitega in večnega je Stvarnik položil vanj, da bi se že v

tuzemskem življenju v polnosti udejanjilo in razvilo.« (OTS 10)

Osnutek temeljnih smernic za mladinsko pastoralo prepoznava pet načel vzgojne izbire.

1. Celostna podoba človeka

V središču mladinske pastorale je mlad človek v vseh njegovih razsežnostih

(duhovni, duševni, telesni, ožje občestveni in širše družbeni). Upoštevanje vseh potreb

in zakonitosti rasti daje priložnost za vzgojo.

2. Odprtost do vseh in vsakega mladega

Mladinska pastorala naj vključuje in jemlje zares vse mlade. Tako tiste, ki so

aktivno vključeni v življenje Cerkve, kakor tiste, ki se po birmi niso več čutili

nagovorjene in so opustili redno versko prakso. Upoštevati je treba mlade, ki

evangeljskega oznanila niso še nikoli slišali, zasvojene, invalide, mlade z motnjami v

telesnem in duševnem razvoju. Ni dovolj, da so za te mlade organizirane le zaprte

skupine, treba jih je vključiti v širši načrt mladinske pastorale, kjer bodo vključeni vsi,

ne glede na njihov položaj.

3. Spoštovanje vsakdanje govorice

Upoštevanje govorice mladih hkrati pomeni, da upoštevamo okolje, iz katerega

mladi prihajajo, in širimo pastoralno dejavnost v njegov življenjski prostor. »Kulturne,

športne in razvedrilne dejavnosti mladih tako postanejo pastoralno ovrednotene,

zavestno vzgojno zasnovane in organizacijsko podprte s strani domačega pastirja,

njegovih najbližjih sodelavcev in celotnega občestva.« (prav tam, 11) Vzgojni pristop

bo v tem, da se bodo mladi v dejavnostih, kjer se »imajo fajn«, počutili nagovorjene k

veri.

4. Postopnost v rasti

Cilj mladinske pastorale je v tem, da bi se mlad človek odločil za Boga in za

bližnjega. Od mladih bi bilo neodgovorno pričakovati odgovore, ki jih niso zmožni dati.

Njihova odločitev za Boga mora biti sad duhovne in človeške rasti. Postopnost v rasti

jih bo tako pripeljala do zrelih in odgovornih kristjanov.

16

5. Prvenstvo medosebnega odnosa

Vzgoja je proces, ki se dogaja v odnosu. Vzgojitelj ni le tisti, ki mlade spodbuja k

razvoju njihovih talentov, temveč je tudi tisti, ki bo mladega spremljal in spodbujal »od

blizu« in »od znotraj« same situacije in ne samo »od daleč« in »izven«.

Ta načela ne pomagajo le pri vzgoji, temveč tudi pri evangelizaciji. Pravi način vzgoje

bo v mladih spodbudil hrepenenje po preseženem in tam se bosta vzgoja in

evangelizacija dopolnjevali. Vzgoja kot pot evangelizacije in evangelizacija kot

odgovor na vzgojne procese.

Seveda pa je odločitev za vzgojo zahtevna izbira, saj bo treba smernice

pastoralnega dela prilagoditi in pri tem paziti, da se ohranijo raznolikosti duhovno-

pastoralnih izkušenj. Spremembe mladinske pastorale bodo dale vrednost tako župniji

kot tudi njenemu občestvu.

Vloga občestva

V mladem človeku je želja po skupnosti in družbi globoko vtisnjena v njegovo bit.

Sodelovanje v skupinah, tudi župnijskih, daje mladim možnost za razvijanje talentov in

prevzemanje odgovornosti. Če pa znotraj župnije takšnih skupin ni, je lahko tudi to

razlog, da se mladi v življenju župnije več ne prepoznajo.

Prenova mladinske pastorale s seboj prinaša spremembe znotraj občestva.

Tridentinski model župnije je običajno zgrajen okoli enega samega nosilca pastorale,

domačega župnika. Sprememba klasičnega modela župnije daje župniku drugačno

vlogo. Ne bo več tisti, ki bo sam odgovoren za vso pastoralo in bi s tem postajal

preobremenjen. S tem, ko bo v dinamiko pastorale vključil laike in mlade same, bodo ti

začeli prevzemati odgovornost na tistih področjih, na katerih sam ne bi zmogel. S tem

bodo krepili svoje talente, on pa jih bo pri njihovem delu podpiral in nad njimi ter

njihovim delom očetovsko bedel.

Razvoj mreže vzgojiteljev in animatorjev bo pripeljal do pomnožitve skupin in do

širjenja pastoralnih aktivnosti na področjih kulture, športa … Duhovnikova vloga bo na

takšen način na novo ovrednotena, saj bo postal tisti, ki bo skupino od zunaj spodbujal

in ji pomagal pri njihovem medskupinskem in ožjeobčestvenem povezovanju.

17

b. Načrt mladinske pastorale škofije Maribor (NMP)

Nastal je kot sad tretjega škofijskega zbora, namenjenega mladim, ki je potekal

znotraj mariborske škofije. Priprava na zbor se je začela leta 1998 in se končala tri leta

kasneje, aprila 2001. Glavni namen NMP se glasi: »Z mladimi ustvarjati skupnosti, v

katerih bodo sprejeti in kjer bodo v srečevanju s seboj in z bližnjimi odkrili in sprejeli

Jezusa Kristusa, jih v teh skupnostih spremljati v osebni rasti in jih pripravljati na

odgovorno gradnjo občestev in civilizacije ljubezni.« (NMP 19–20)

Videti – presoditi – delovati je metoda, s pomočjo katere je NMP sestavljen.

Poglavje z naslovom »Videti« natančno opiše stanje mladih danes, katerega v drugi

točki snovalci presodijo pod prizmo cerkvenega učiteljstva in Svetega pisma, kar

prepreči, da bi »delali nekaj na pamet«.

NMP našteva pet pastoralnih kriterijev, ki morajo biti upoštevani pri delu z

mladimi. Ti temeljijo na učenju Cerkve, predvsem Splošnega pravilnika za katehezo,

OTS ter sklepnega dokumenta slovenske sinode Izberi življenje. Snovalci NMP so jih

oblikovali skozi proces Škofijskega zbora o mladini.

1. Kriterij dialoga (NMP 72)

Mladinska pastorala mora biti namenjena vsem mladim. Kriterij dialoga pa bo to

naravnanost še bolj aktivno spodbudil. Odprtost do vseh in vstopanje v njihov svet

prinaša med mlade spodbudo, da se bolj aktivno vključijo v življenje Cerkve.

2. Misijonski kriterij (NMP 73)

Zelo se povezuje s kriterijem dialoga, a še bolj poudari pristop do mladih na

obrobju in potrebnost prilagoditve mladinske pastorale za vse mlade.

3. Liturgično kerigmatični kriterij (NMP 74)

Oznanilo o Jezusovem življenju preko raznih metod in izkustev je v mladinski

pastorali neizogibno. Ravno to mora postati vir moči mladega človeka v vsakdanjem

življenju.

18

4. Kriterij dejavne ljubezni (NMP 75)

Odnos in dejavna ljubezen do bližnjega presegata versko izkušnjo posameznika.

Dokler vera ni dejavna v ljubezni, ostaja nepopolna. Hkrati pa sožitje med brati in

sestrami daje okušati nebeško veselje.

5. Kriterij vzgoje (NMP 76)

Kriterij vzgoje prinaša s seboj celostni in postopni pristop do mladega človeka.

Preko vzgoje lahko pastorala mladih v posamezne trenutke vzgojnih procesov vključuje

tudi evangelizacijo.

Na podlagi tega, kar so načrtovalci »videli« v prvem delu in to presodili pod

vidikom Svetega pisma in cerkvenega učiteljstva, so dobili osnovo nadaljnjega dela. Na

podlagi tega so postavili cilje in naredili program, kako »delovati« v prihodnosti. Cilji

so izpeljani iz namena, ki je bil postavljen kot temelj Škofijskega načrta mladinske

pastorale.

Ker bom glavne in delne cilje omenjala še v nadaljevanju diplomskega dela, jih v

celotni navajam iz NMP.

Prvi glavni cilj: Osebna rast (NMP 92)

Mlade spodbujati k dejavnemu pristopu v procesu osebne rasti – da bodo

spoznavali sebe in odkrivali svoje darove. Pri tem je treba upoštevati značilnosti

mladostniške dobe in različne kulturne stile mladih.

Delni cilji (NMP 93):

- odpreti več prostorov dialoga, kjer lahko mladi govorijo o sebi;

- župnijski pastoralni svet ali skupina animatorjev naj opravi kritičen pregled

mladinske pastorale v župniji ter analizo okolja, v katerem se gibljejo mladi;

- raziskovati interese, potrebe in tendence mladih tudi s pomočjo strokovnih

empiričnih raziskav;

- v vseh krščanskih občestvih načrtno iskati in ustvarjati možnosti za konkretno

služenje in dejavno vključevanje mladih v življenje skupnosti, da bodo skozi

protagonizem v skupnosti sami sebe bolj spoznali in cenili;

19

- pri izobraževanju pastoralnih delavcev posvetiti posebno pozornost spoznavanju

mladinske kulture in psihologije ter skupinske dinamike.

Drugi glavni cilj: Rast v skupnosti (NMP 94)

Ustanavljati skupine in skupnosti, v katerih bodo mladi lahko skupaj rasli in

dejavno sodelovali. Ponudba skupin naj bo kvalitetna in čim bolj pestra. Oblikujejo naj

se na način, da bo v mladih rasel čut pripadnosti Cerkvi.


- po župnijah in dekanijah poleg že obstoječih veroučnih skupin ustanavljati

mladinske skupine z določenimi profili: kulturni, umetniški, socialni, športni;

- poleg rednega delovanja naj skupina pripravi tudi kakšen projekt kulturne,

družbene ali duhovne narave;

- interesno dejavnost vključiti že v osnovnošolski verouk, da se otroci po birmi

lažje najdejo v župnijskem občestvu;

- skupine naj se čim bolj povezujejo na medžupnijski in dekanijski ravni;

- sistematično usposabljati voditelje in animatorje za mladinsko delo in vodenje

skupin;

- pri vsakem projektu iskati podporo staršev, župnijskih pastoralnih svetov in

duhovnikov;

- voditelji skupin mladih naj izdelajo enoleten načrt delovanja, da se vidi namen,

smisel in cilj skupine. Iz načrta naj bodo razvidni kriteriji preverjanja;

- skupnosti naj poskrbijo, da je prostor za mlade domač, da se ne čutijo ogrožene

in da jih kdo ne moti.

Tretji glavni cilj: Spremljevalci mladih (NMP 96)

Mladega naj v njegovi celotni rasti prek osebnega odnosa, oblik skupnega bivanja

in tudi sodobnih komunikacijskih sredstev spremljajo duhovniki, kateheti, vzgojitelji in

animatorji. Pri svojem delu naj se med seboj povezujejo in delajo po skupnih

pastoralnih smernicah.

20


- poseben poudarek naj bo na usposabljanju vzgojiteljev in animatorjev za osebno

delo, da bodo mladi iskali stik z voditeljem, ne le v skupini, ampak tudi v drugih

situacijah;

- Teološka fakulteta, teološka pastoralna šola, šola za animatorje in druge

pastoralno-izobraževalne institucije naj usposabljajo pastoralne delavce, da bodo

poznali in spremljali mlade;

- osveščati in podpirati starše – prve spremljevalce mladih – pri njihovem

vzgojnem trudu;

- duhovnike in mlade pripravljati in uvajati v pogovorno spoved in različne oblike

duhovnega spremljanja;

- ŠOM naj pripravi pedagoško-pastoralni priročnik o spremljanju mladih;

- pri spremljanju uporabljati tudi sodobna komunikacijska sredstva.

Četrti glavni cilj: Srečanje s Kristusom (NMP 98)

Preko katehez, svetopisemskega sporočila, bogoslužja, zakramentalnega in

molitvenega življenja ter skozi vsakodnevne dejavnosti uvajati mlade v osebni odnos z

Jezusom Kristusom – Odrešenikom, ki prinaša polnost življenja.


- omogočiti mladim izkušnjo srečanja z Jezusom prek molitve, meditacije,

osebnega pričevanja;

- omogočiti doživetje svete maše kot praznovanje skupnosti, kjer bodo vsi

vključeni v sodelovanje;

- uvajati v redno in osebno doživetje zakramenta sprave;

- pripravljati na zakrament svetega zakona kot na dogodek posebne Božje bližine

v življenje moža in žene;

- uvajati v dialog z Božjo besedo skozi Sveto pismo;

- z mladimi spoznavati in na njim primeren način pripravljati tradicionalne

ljudske pobožnosti;

- oznanjevanje Jezusa Kristusa mladim naj išče nove načine izražanja. Vsebine

naj bodo življenjske, da jih bodo mladi lahko živeli in s tem postali priče vere in

krščanskih vrednot v svetu;

21

- osebnega srečanja z Jezusom Kristusom ne zapirati v strogo katehetske in

liturgične momente, temveč vzgajati za odnos z Njim tudi skozi vsakodnevno

življenje občestva in dejavnosti skupine.

Peti glavni cilj: Živeti poklicanost (NMP 100)

Mlade v procesu celotne rasti vzgajati za pristne medčloveške odnose in pristno

duhovno življenje. Mlade pripraviti za gradnjo občestev v družini, župniji, šoli in

delovnem okolju ter odločitev o življenjski poklicanosti.


- vzgajati za odnose. To pomeni, da znotraj različnih skupin vzgajamo mlade za

občestvene vrednote, da se naučijo živeti drug z drugim in da jim je občestvo

pomembnejše od individualizma in egoizma;

- mladi naj se spodbujajo in animirajo med seboj;

- vzgajati za odločitev o stanu. Delo z mladimi naj vodi k temu, da bodo sposobni

odgovorno sprejeti svojo življenjsko odločitev bodisi zakon, redovništvo,

duhovništvo ali kak drug življenjski poklic;

- v skupini je treba spodbujati narodno in krščansko zavest oziroma samozavest,

spodbujati spoštovanje do sebe in svoj ponos.

Šesti glavni cilj: Skrb za uboge (NMP 102)

Mladi naj darove, ki jih bodo razvijali v skupnostih, v evangeljskem bratstvu s

posebno skrbjo delijo z vsemi, ki so odrinjeni ali duhovno in gmotno osiromašeni.


- že obstoječe skupine naj bodo bolj odprte: več stika z okolico, več razumevanja

do drugačnih;

- v načrtu delovanja mladinske skupine naj bo jasno opredeljen odnos skupine do

ubogih in predvidena vloga solidarnosti v rast skupine;

- negovati razne oblike prostovoljnega dela za bližnjega;

- zlasti v večjih mestih in na dekanijski ravni ustanoviti mladinsko skupino z

izrazito socialno naravnanostjo.

22

Sedmi glavni cilj: Dejavnost v družbi (NMP 104)

Mlade pripraviti, da bodo vstopili v svet kulture, umetnosti, politike in

gospodarstva kot zreli pričevalci za Kristusov evangelij.


- mlade vzgajati za dejavno odgovornost za druge in za skupno dobro slovenske

in vse človeške družbe;

- vzgajati jih, da bodo pristni kristjani in državljani tako v cerkvenem občestvu

kot v šoli, službi in javnem življenju;

- spoznavati družbeni nauk Cerkve;

- spodbujati mlade za konkretno družbeno in politično angažiranje in jim zato tudi

nuditi možnosti;

- mlade pripravljati na preroško držo nasproti kulturi smrti po geslu »Izberi

življenje«.

V središče sedmih ciljev je postavljen cilj, nad katerim je zapisan naslov »Srce

evangelizacije mladih«. Zastavlja si, da bodo mlade preko kateheze, svetopisemskega

sporočila, bogoslužja, zakramentalnega in molitvenega življenja ter skozi vsakodnevne

dejavnosti uvajali v oseben odnos z Jezusom Kristusom. »Gre torej v resnici za srčiko

vsega pastoralnega prizadevanja. Lahko bi rekli, da prvi trije glavni cilji pripravljajo

teren za to, da se more uresničiti četrti. Od njegove uresničitve pa je odvisno, ali se

bodo pokazali sadovi evangelizacije mladih, ki jih predvidevajo zadnji trije cilji,«

(Rebec 2001, 169) ki so živeti poklicanost, skrb za uboge in dejavnost v družbi.

c. Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem – Izberi življenje

(PZ)

Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem (v nadaljevanju PZ)

spregovori o mladih v petem poglavju z naslovom Življenje v Cerkvi. V veliki meri

upošteva smernice, katere so zapisali v OTS.

»Mladina naj poleg družine in občestva postane prednostna pastoralna skrb Cerkve

na Slovenskem,« (PZ 327) saj bo to s časoma prineslo spremembe tako zakonske in

družinske pastorale, kakor tudi liturgije, dobrodelnosti in življenja v Cerkvi nasploh.

23

Smernice prenove mladinske pastorale na koncu poglavja potrdijo še sklepi.

Smernice prenove mladinske pastorale (331–344)

»Mladinska pastorala mora biti kristocentrična in ekleziološko usmerjena, se pravi

biti mora zagledana v Kristusa in prežeta z ljubeznijo do Cerkve, Cerkve na

Slovenskem, in sicer takšne, kakršna je.« (Kramberger 1999) Kar pomeni, da mora MP

mladega človeka v vseh svojih dejavnostih odpirati za Kristusa in Cerkev in ne sme

ostajati le na ravni družabnosti. Če bodo skupine tako živele, bodo postale občestvo, ki

raste iz Božje besede in evharistije.

Odprtost za izzive, znamenja in vse mlade bo izhajala iz njene dialoške in

antropološke razsežnosti, ki naj postaja vedno bolj značilna za MP. Hkrati mora MP

vedno bolj dobivati misijonsko razsežnost, saj jo bo le to pripeljalo do vseh mladih,

zlasti tistih, ki so se znašli na obrobju. V pomoč pri misijonski razsežnosti služi pet

načel vzgojne izbire, ki jih navaja že OTS: celostna podoba človeka, odprtost do vseh in

vsakega mladega, spoštovanje vsakdanje govorice, postopnost v rasti, prvenstvo

medosebnega odnosa.

Do spremembe MP bo prišlo le, če bo ta sodelovala z župnijo, ki se mora tudi sama

prenoviti. Župnija je namreč sestavni del župnijske pastorale. In če se ona ne bo

spreminjala po smernicah koncila in v duhu nove evangelizacije, tudi MP ne bo

doživela korenitih sprememb. Za kar pa potrebujemo dovolj duhovno zavzetih in

ustrezno usposobljenih pastoralnih delavcev in vzgojiteljev. Veliko odgovornost na tem

področju nosijo duhovniki, vendar sami pogosto niso dovolj usposobljeni. V času

študija je priložnost, ko jih lahko Teološka fakulteta primerno pastoralno in pedagoško

izobrazi, da bodo kos zahtevnim nalogam. Prav tako je treba več pozornosti usmeriti na

laiške voditelje in animatorje, ki so sami mladi in so pripravljeni prevzeti določene

odgovornosti. Njihovo vključevanje bo v MP prineslo številne talente, s katerimi bodo

lahko služili v interesnih skupinah, katere bodo odgovarjale na različne človekove

razsežnosti. Te bodo mladim, predvsem tistim pred birmo, pomagale odkriti sebe in svoj

poklic. Ustanavljanje različnih skupin na župnijskih, dekanijskih, škofijskih in

medškofijskih ravneh je lahko priložnost, da se mladi aktivno vključijo v življenje

Cerkve. Da se bodo takšne dejavnosti lahko izvajale, bo v povezavi s tem ciljem

marsikje treba preurediti župnijske prostore.

24

Posebno mesto med različnimi dejavnostmi daje PZ Katoliškemu gledališču, v

katerem prepoznava povezovalno in izobraževalno noto. Ovrednotenje amaterskih

gledališč po župnijah bi amaterstvo dvignilo na ustrezno raven, hkrati pa bi mlade

ustrezno izobrazili na retoričnem področju.

Z odhodom številnih mladih v univerzitetna središča bi bilo treba razmisliti tudi o

prenovi študentske pastorale. Različni programi in vsebine združujejo mlade v skupine,

kjer je treba upoštevati različne duhovne in intelektualne stopnje mladih. Študentska

pastorala mora dobiti svoje mesto med drugimi univerzitetnimi dejavnostmi in se tam

ustrezno vključiti. Treba je razmisliti o ustanovitvi študentskih župnij v vsakem

univerzitetnem središču.

Glede kateheze mladih PZ ugotavlja, da jim ta pomaga pri njihovi celostni rasti in

odgovornem vključevanju v družbo. Zanjo mora biti značilna misijonska razsežnost.

Sklepi PZ glede mladine

Prej naštete smernice je PZ preoblikoval v konkretne sklepe, katere je enostavno

preveriti. Če so smernice nekaj, kar usmerja pastoralno delo, so sklepi tisto, kar

konkretno pove, kaj in kako je treba nekaj storiti. Kljub temu, da sklepi niso časovno

določeni, so zastavljeni tako, da se jih lahko čez nekaj časa ovrednoti:

1. pastoralno delo z mladimi naj bo bolj načrtno in povezano. V ta namen naj se

izdelajo pastoralni načrti na več ravneh: župnijski, dekanijski, škofijski in

nacionalni. Na teh ravneh naj se ustanovijo Odbori za mladino (PZ 335);

2. za vzgojno delo z mladimi naj se redno usposablja čim več laikov. Izkušnje

različnih tečajev in šol za animatorje naj se povežejo v Slovensko šolo za

animatorje, med seboj pa naj se oblike usposabljanja razlikujejo glede na namen

in zahtevnost (PZ 338);

3. Teološka fakulteta naj ponudi bodočim duhovnikom in laiškim teologom

ustrezno izobrazbo za delo na področju mladinske pastorale. V ta namen naj se

vzpostavi sodelovanje med Teološko fakulteto, strokovnimi institucijami in

pastoralnimi ustanovami (PZ 338);

4. pastoralna služba naj za duhovnike in druge pastoralne delavce uvede stalno

izobraževanje za delo z mladino (PZ 338);

25

5. birmanska pastorala naj dobi vsebinske in metodološke obrise mladinske

pastorale. Otroška in mladinska pastorala pa naj se bolj celotno povežeta (PZ

340);

6. mladinska kateheza naj vsebuje močne prvine priprave na zakon, poleg

spoznavno-katehetske pa naj sistematično razvija tudi karitativno, molitveno in

liturgično razsežnost (PZ 340);

7. komisija za katoliško šolstvo pri SŠK naj spodbuja povezovanje dijaških

organizacij v katoliških šolah (PZ 340);

8. v univerzitetnih mestih naj se tam, kjer so pogoji, ustanovijo univerzitetne

župnije z rednim duhovnikom (PZ 344).

d. Pridite in poglejte (PIP): slovenski pastoralni načrt: krovni dokument

Pridite in poglejte, slovenski pastoralni načrt, ki za svoje izhodišče jemlje Sklepni

dokument plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem in predstavlja skupno zavezo

slovenskih katoličanov za prihodnost (prim. PIP 4-5).

Sestavljajo ga štirje deli. V prvem delu dokument opiše stanje, v katerem se

trenutno nahaja slovenski katoličan z vsemi njegovimi prednostmi in slabostmi. Drugi

del na podlagi opravljene analize zapiše namen slovenskega pastoralnega načrta, ki se

glasi: »Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo apostolsko

gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s

Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se lahko drug drugemu darovali v ljubezni.«

(PIP 59) Pri izpolnjevanju namena pa je treba upoštevati tri temeljna načela pastoralnih

sprememb:

- od množičnega krščanstva k občestveni in osebni veri;

- od delne v celovito vero;

- od poučevalne v dialoško in pričevalno govorico.

Iz namena avtorji besedila izluščijo pet prednostnih pastoralnih izzivov za

prihodnost. To so strategije, s pomočjo katerih se bo načrt uresničil. Pastoralni izzivi so

napisani tako, da jih je možno vključiti na vsa področja pastoralnega delovanja Cerkve

(od osebne ravni do župnijske, škofijske, mladinske …). Ravno ta splošnost, ki jo izzivi

prinašajo, bo pripomogla k celostnemu spreobrnjenju Cerkve na Slovenskem. K

posameznim izzivom v nadaljevanju dokumenta dodajo konkretne predloge, a ker so

26

izzivi namenjeni prilagoditvi določenim ciljnim skupinam, jih puščam zapisane v

njihovi najsplošnejši obliki.

Prvi izziv: K izvirom (PIP 62)

Namesto pozunanjene pripadnosti ter pastorale servisiranja obredov in aktivizma se

bomo vrnili k izvirom: k Božji besedi, osebni molitvi in občestveni evharistiji kot

temeljnemu izkustvu srečanja z Jezusom Kristusom.

Drugi izziv: Poklicanost in poslanstvo (PIP 63)

Namesto pasivnega vztrajanja pri iskanju klasičnih duhovnih poklicev bomo

prenovili vzgojo za temeljno in osebno poklicanost vsakega, ki je krščen in birman, ter

spodbujali odgovornost za uresničevanje Božjega kraljestva.

Tretji izziv: Živa občestva (PIP 64)

Namesto poudarjanja množičnosti bomo odkrivali in ustvarjali živa občestva, v

katerih bo posameznik ustvarjalno sodeloval in celostno osebno rasel.

Četrti izziv: Sočutje in pravičnost (PIP 65)

Namesto zaprtosti vase in prelaganja solidarnosti na institucije bomo krepili duha

služenja in sočutja ter med ljudmi poživili delitev dobrin, tako materialnih kot

družbenih in duhovnih.

Peti izziv: Odpuščanje in sprava (PIP 66)

Namesto ideoloških nesoglasij bomo sprejeli resnico o storjenih krivicah,

vzpostavljali pravico, predvsem pa odločno stopili na pot odpuščanja in sprave.

Zadnji, četrti del, ki nekako odgovarja na vprašanje »Koga naj pošljem« (Iz 6,8),

bolj podrobno opredeli, kdo je za kaj odgovoren. Izbira določenih itinerarijev ali

sklopov dejavnosti bo prinesla spremembe na ravni vseh šestih škofij.

Spremembe v otroški in mladinski katehezi se izrazito pokažejo ob prejemu

zakramentov. Otroci naj namreč prejmejo določen zakrament takrat, ko sta otrok in

njegova družina na to pripravljena, in ne takrat, ko doseže določeno starost ali opravi

določeno število ur verouka (prim. PIP 118). Priprava na zakramente bo tako

27

temeljitejša. V povezavi s tem se bo morala spremeniti osnovnošolska kateheza, saj bo

razdeljena na dva različna nivoja. Poglobitev in utrditev osebne vere bo lahko tako

nekaj običajnega v mladinski katehezi, kjer bodo mladi lahko lažje razmislili o

njihovem mestu v Cerkvi in družbi (prim. PIP 119).

1.6 Zaključek prvega dela

»Že leta in leta se govori o pastoralnem načrtu. Ker ga ni in ker ga je dejansko

težko narediti – saj se nam dnevi in tedni in meseci in leta v vesoljni Cerkvi in v

krajevnih Cerkvah kar kopičijo – je v ozračju mnenje, da Cerkev ne ve, kaj bi rada, in

ne ve, kaj bi hotela.« (Bizjak 2009, 4) Če pa kljub temu poskusimo iz prej naštetih

smernic narediti nekakšno sintezo, lahko vidimo več stvari.

1.6.1 Raven delovanja

Pozorni smo lahko na to, da so smernice razdeljene na tri ravni delovanja oziroma

so ciljno opredeljene na eno izmed teh ravni:

1. osebna raven;

2. občestvena oz. župnijska raven;

3. širše cerkvena oz. družbena raven.

Cilji, ki se tičejo osebne ravni mladostnika, so običajno vključeni v kakšen širše

zastavljen cilj. Gre namreč za to, da se mladi čutijo osebno nagovorjene in na podlagi

osebne izkušnje spremenijo svoje življenje, ki pa ima svoj učinek v širši družbi. Malo

pa je takšnih ciljev, kjer bi mladi na osebni ravni spremenili svoje delovanje navzven.

Morda bi bilo dobro mladostnike vseeno spodbujati k temu, da naredijo kakšno stvar

čisto na osebni ravni. Kar pa se sicer dogaja znotraj dejavnosti, kamor so vključeni, saj

je znotraj skupin takšne cilje tudi lažje preverjati.

Kar nekaj je smernic, ki se tičejo občestvene oz. župnijske ravni, kar je tudi

razumljivo. »Primarni kraj in subjekt mladinske pastorale je občestvo. […] Ko

govorimo o občestvu, zlasti župnijskem, in o mladinski pastorali, moramo imeti pred

očmi tri nivoje: pastoralo v občestvu, pastoralo za občestvo in pastoralo občestva. Prvi

28

obsega vse tisto, kar v občestvu vpliva na mlade že v zgodnji dobi, zlasti katehezo.

Drugi nivo obsega vzgojo mladih, tudi v kategorialni pastorali, za razumevanje občestva

in vključevanje vanj. Tretji je osrednji, saj opozarja, da so vsi člani občestva subjekt te

pastorale in da celotno življenje občestva ustvarja pogoje za uspešno delo z mladimi.«

(Kvaternik 2005a, 61–62)

Težava pa nastane, ko želimo iz občestvene oz. župnijske preiti na širše cerkveno

oz. družbeno, saj se mnogim mladinskim organizacijam »očita premajhna povezanost s

Cerkvijo, premalo duhovnosti in preslabe vodstvene kadre.« (prav tam, 62) Zakaj

prihaja do tega, je težko reči, zagotovo pa bi se marsikaj spremenilo, če bi se zadnja

raven delovanja bolj ozirala na občestveno oz. župnijsko in na osebno raven. Tako se

organizacijam ne bi več očitalo zaprtosti v svoj krog in večvrednosti. »Rešitev za oboje

vidimo v vzajemnem sobivanju in sodelovanju ravno na župnijski ravni. Druge ravni so

največkrat preširoke, da bi mogle imeti odločujoč vpliv na posameznika.« (prav tam,

63)

1.6.2 Subjekt delovanja

Za doseganje sprememb na področju MP so večinoma odgovorni škofje, duhovniki,

pastoralni delavci in skoraj nikoli mladi sami. Kar je na nek način razumljivo, saj je MP

namenjena ravno njim. »Nujno je sprejemati mlade kot kreativni element cerkvenega

življenja. Nujno jim je ponuditi kvalitetno formacijo, hkrati pa jih je treba povabiti, da

postanejo soustvarjalci Cerkve in družbe ter nosilci evangelizacije. To ne pomeni, da

imamo mlade le za poseben objekt mladinske pastorale, ampak jih sprejemamo kot

posebno milost za Cerkev.« (Nešporová in Balík, 2005) Smernice sicer predvidevajo, da

se po župnijah ovrednoti delo animatorjev in mladih voditeljev skupin. Hkrati tudi

pozitivno ovrednotijo izkušnjo odgovornosti, ki jo mladi doživijo.

To so samo nekateri elementi, ki nam lahko dajo večjo spodbudo k izvajanju

programov, kjer mladi delajo za mlade. Število projektov, kjer mladi prevzemajo

vodilne vloge, se namreč povečuje v primerjavi z upadanjem drugih projektov, ki so

namenjeni mladim.

»Mladinska pastorala torej ni najprej zadeva duhovnikov, ki se ji posvečajo, ampak

zadeva tistih mladih, ki so se svobodno odločili za Kristusa in mu sledijo. Pravzaprav je

ne uresničujejo oni, ampak Tisti, ki hodi z njimi po tej poti.« (Kvaternik 2005b)

29

1.6.3 Odsotnost zmede

Omenjene smernice so prinesle vsaj malo ustaljenosti na področju MP. Če je bilo

pred leti čutiti, da »na področju mladinske pastorale delajo pri nas salezijanci, jezuiti,

uršulinke, minoriti, MOŠ, mladinski kaplan s svojo komisijo, dekanijski animatorji,

eklezialna gibanja in še kdo. Vsak od nas dela po svoje, vsak izmed nas ima neko svojo

predstavo totalne mladinske pastorale. Vsi prirejamo duhovne vaje, vsi delamo na

župnijah, vsi pripravljamo vsaj nekakšno katehetsko gredico, vsi se že z nekom

povezujemo, vsak iz med nas ima svoje posebne prireditve. Vsi delamo vse.« (Knep

1987)

Po letih, ko na področju MP ni bilo čutiti enotnosti, lahko na podlagi smernic in

pobud, ki se dogajajo na tem področju rečemo, da je vse večje zavedanje, »da se

mladinska pastorala ne nahaja na obrobju pastorale in ni nekakšna igra na peskovniku,

pri kateri bi na mladih ljudeh nekatere reči eksperimentirali in preizkušali.«

(Kirchengast 2005, 74)

Sedaj ni več potrebno, da bi vsi delali vse, ampak da dela vsak le to, za kar je

poklican in usposobljen. Že v smernicah OTS je bila ena od dveh temeljnih odločitev za

prihodnost nujnost povezanosti vseh nosilcev mladinske pastorale na Slovenskem.

1.6.4 Poudarek MP v Sloveniji

Glede na število dokumentov, ki se dotikajo pastorale mladih v Sloveniji, lahko

rečem, da je bilo tej temi posvečenega kar nekaj časa, vendar to ni prineslo vidnejših

sprememb na področju organiziranosti. »ʻMladinska pastoralaʼ je zelo ohlapen pojem,

ker vanjo prištevamo vse, kar Cerkev pripravlja, da bi mladim posredovala evangeljsko

sporočilo: mladinske veroučne skupine (MVS), skavte, različne dobrodelne sekcije

mladih (Vincencijevo konferenco, Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov ipd.),

FRAMO – Frančiškansko mladino, Salezijansko mladinsko pastoralo, vse štiri katoliške

gimnazije, študentske in dijaške domove v cerkveni lasti in upravi, Škofijske odbore za

mladino (ŠOM), Medškofijski odbor za mladino (MOM), različne cerkvene skupnosti

(Neokatehumeni, Marijino delo, Emanuel), šolo za zakon in še kaj bi se našlo. Še

30

posebej je potrebno omeniti vse vrste duhovnih vaj, ki se vršijo med počitnicami in so

bolj ali manj dobro obiskane, razna romanja ipd.« (Poznič 2005, 80)

Težava MP torej ni v ponudbi, temveč kvaliteti, saj je z istimi smernicami težko

preverjati toliko različnih stvari. Vendar če primerjamo stanje MP in stanje družinske

pastorale, lahko vidimo, da so se pri slednji stvari začele šele dobro postavljati, kljub

temu, da je plenarni zbor obe označil kot prednostno skrb. Težava MP torej ni v

kvantiteti, ampak v kvaliteti, katero zagotavljajo postavljene smernice.

Za dobro delovanje MP pa niso dovolj le smernice, temveč sta zanje potrebna tudi

zanesljiv kader in sredstva, ki bodo zagotovila, da bodo pastoralni delavci ustrezno

usposobljeni (PZ 339). »Cerkvi, ki ji je kaj do evangelizacije in do mladih, kar končno

pomeni do svoje prihodnosti, ne bi smelo biti žal naporov v to smer, pa tudi ne žal dati

na voljo potrebnih oseb in finančnih sredstev. Vsi se moramo zavedati: Cerkev, ki želi

evangelizirati mlade, lahko to stori le skupaj z njimi in preko njih. Prav z njihovo

pomočjo lahko učinkovito najprej evangelizira samo sebe do te mere, da postane

sposobna na prepričljiv način evangelizirati tudi tiste, ki so izven Cerkve.« (Kvaternik

2005a, 68–69)

31

2 SVETOVNI DAN MLADIH

Svetovni dan mladih (v nadaljevanju SDM) je nastal na pobudo papeža Janeza

Pavla II., Stična mladih (STM) pa je praznovanje tega dne na državni ravni in ima svoje

začetke nekaj let pred SDM.

V svoji dolgoletni tradiciji so SDM razvili določeno obliko srečanj in temeljnih

poudarkov, ki so rezultati smernic, ki jih daje Cerkev pri delu z mladimi oziroma so

nastali na podlagi premislekov o mladinski pastorali. »So nekakšne »delavnice vere«,

kot je govoril papež Janez Pavel II., in obenem »učinkovito orodje evangelizacije v

svetu mladih in dialoga z mladimi generacijami.« (Radio Vatikan 2013a)

Ker je STM sčasoma postala tudi praznovanje SDM na škofijski ravni, bom v tem

delu najprej na kratko povzela zgodovino SDM in njene temeljne elemente.

2.1 Zgodovina srečanj

Pobudnik svetovnih dni mladih je bil papež Janez Pavel II. Kot kaplan, študentski

duhovnik in kasneje škof je z mladimi veliko sodeloval. Skupaj so hodili na številne

izlete v naravo, v Krakovu je bil študentski duhovnik in profesor, kot krakovski nadškof

je postal odgovoren za pastoralo v nadškofiji. Ko je leta 1978 postal papež, je mladim

že na začetku svojega pontifikata dejal, da jih vidi kot prihodnost Cerkve. Na svojih

potovanjih je to vedno znova ponavljal in mladi so ga imeli radi! V njem so prepoznali

lik pastirja, kateremu so radi sledili.

Ko je ležal na smrtni postelji, se je na Trgu svetega Petra zbralo veliko mladih. Ko

je zvedel za to, je dejal: »Iskal sem vas. Sedaj ste vi prišli k meni. Zahvaljujem se vam.«

V katoliški Cerkvi smo med letoma 1983 in 1984 praznovali sveto leto odrešenja.

To je bilo 1950 let po smrti Jezusa Kristusa. Papež Janez Pavel II. je k praznovanju

povabil vse vernike, še posebej mlade. Z njimi se je ob praznovanju svetovnega jubileja

mladih, ki je potekalo v svetem letu odrešenja, srečal na cvetno nedeljo. Povabilu se je

odzvalo več kot 300.000 mladih, ki so iz vsega sveta prišli na Trg svetega Petra. Zanje

so bile organizirane posebne aktivnosti. Srečanja sta se udeležila tudi Mati Terezija iz

32

Kalkute in brat Roger iz Taizéja. Po srečanju je papež mladim zaupal ogromen lesen

križ, ki je kasneje postal Križ svetovnega dneva mladih.

Naslednje leto je Organizacija združenih narodov (v nadaljevanju OZN) razglasila

leto 1985 za svetovno leto mladih. OZN je predlagala, da bi se to leto z mladimi

pogovarjali o treh bistvenih vprašanjih:

- o miru,

- o razvoju,

- o soudeležbi mladih pri družbenem življenju in delovanju,

kjer pa mladi ne bi bili le opazovalci in tisti, o katerih bi se razpravljalo, temveč bi bili

aktivni sogovorci.

Papežev odziv je bil, da »pri vseh takšnih pobudah Cerkev ne sme ostati ob robu,

predvsem zato ne, ker te pobude predstavljajo središče njenega poslanstva in njene

službe.« (Janez Pavel II 1985, 38) To priložnost je izkoristil in mlade na cvetno nedeljo

zopet povabil v Rim. Srečanje bogatega mladeniča z Jezusom Kristusom (Mr 10,17–

22), ki ga je papež kasneje razložil v Apostolskem pismu vsem mladim sveta, je bilo

glavno vsebinsko izhodišče srečanja v Rimu. Srečanja se je tudi tokrat udeležila

ogromna množica mladih iz vsega sveta in to je papeža Janeza Pavla II. prepričalo, da je

skupaj s Papeškim svetom za laike in Centrom San Lorenzo začel razmišljati o

dogodku, ki se je kasneje poimenoval svetovni dan mladih. Teden dni kasneje je papež

v svojem Velikonočnem sporočilu Urbi et orbi oznanil: »Prejšnjo nedeljo sem se srečal

s sto tisoči mladimi; njihovo veselo navdušenje se me je zelo dotaknilo. V želji, da bi se

ta čudovita izkušnja ponovila v prihodnjih letih in da bo vpeljano mednarodno srečanje

na cvetno nedeljo, ponovno potrjujem svoje prepričanje: mladi se soočajo s težavno, a

hkrati vznemirljivo nalogo: spreminjanje osnovnih mehanizmov, ki spodbujajo egoizem

in zatiranje v odnosih med narodi, in ustvarjanje novih struktur, ki bodo usmerjenje k

resnici, solidarnosti in miru.« (Pečar idr. 2010, 6)

Ko se je papež Janez Pavel II. 20. decembra 1985 srečal s kardinali, je svoje besede

potrdil in razglasil, da bo v prihodnjih letih praznovanje svetovnega dneva mladih od

takrat potekalo na cvetno nedeljo.

Na cvetno nedeljo 1986 se je tako zgodil prvi svetovni dan mladih. Potekal je po

posameznih škofijah po svetu. Od takrat dalje praznujemo svetovni dan mladih vsako

leto v posameznih škofijah, na vsaki dve oziroma tri leta pa se praznovanje zgodi na

svetovni ravni v enem izmed krajev po svetu. Ko takšnega praznovanja na svetovni

33

ravni ni, se svetovni dan mladih praznuje na škofijskih ravneh, prav tako na cvetno

nedeljo.

To, da SDM praznujemo na cvetno nedeljo, je Janez Pavel II. povezal tudi z vidika

Jezusovega odrešenja, preko katerega je treba presojati stanje mladinske pastorale.

Izkušnja Kristusa, ki je dal svoje življenje za nas, je izkušnja, ki odpira za druge

tematike, znotraj katerih dobi Kristus središčno mesto. Izhajajoč iz Jezusovega

odrešenja je tako križev pot središčna točka SDM.

Po smrti Janeza Pavla II. je Benedikt XVI. nadaljeval pobudo svojega predhodnika,

ki je o SDM rekel, da je zdravilo za mladega človeka proti utrujenosti. Prav tako tudi

papež Frančišek nadaljuje njuno delo in s tem kaže, da je SDM sicer res iznajdba Janeza

Pavla II., ki pa je že tako zakoreninjen v življenje Cerkve, da je postal njen sestavni del.

Benedikt XVI. je o ideji Janeza Pavla II. rekel: »Tako je ustvaril priložnost, ki nima

zgolj izjemnega religioznega in cerkvenostnega, marveč tudi človeški pomen, ki

omogoča srečevanje ljudi prek meja in tako omogoča, da gradijo skupno prihodnost.«

(Benedikt XVI 2006, 40)

2.2 Temeljni elementi svetovnih dni mladih

Skozi zgodovino srečanj je SDM razvil temeljne elemente, ki pomagajo graditi

svetovni dan mladih. Nekateri elementi so za pomen SDM bistveni, kot recimo

papeževa poslanica, križ mladih ali pa obhajanje evharistije. Tem elementom so

posamezne dežele dodale še svoj utrip in s pomočjo teme, ki je bila določena za

posamezno leto, oblikovale edinstveno srečanje mladih.

2.2.1 Papeževa poslanica

Papež vsako leto izbere posamezen svetopisemski citat, na podlagi katerega mladim

napiše poslanico. Marko Magdič (2005) je v svoji raziskovalni nalogi z naslovom

»Mladinska duhovnost v luči nagovorov papeža Janeza Pavla II.« ugotovil, da papež z

bibličnimi, teološkimi in antropološkimi poudarki v teh poslanicah načrtno razvija

posamezne točke svojega programa dela z mladimi, kakor je zapisal v svojem

apostolskem pismu vsem mladim sveta. »Ravno to apostolsko pismo, ki je ne le

34

program dela z mladimi, ampak tudi neke vrste papeževa vizija »mladinske

duhovnosti«, nam govori o tem, da pastoralno delo z mladimi ne more biti prepuščeno

zgolj spontanosti in inspiraciji kateheta ter trenutnim potrebam in željam mladine,

ampak nujno potrebuje tudi sistematično načrtovanje.« (Magdič 2005, 70–71)

Papež poslanico napiše vsako leto, ne glede na to, ali poteka praznovanje na

škofijski ali svetovni ravni. Tema srečanja tako poteka na podlagi napisane poslanice in

izbranega gesla. Poslanica je spodbuda najprej mladim samim, saj jim odpre pogled na

življenje skozi prizmo določene teme, hkrati pa jih spodbuja, da utrdijo svojo vero.

Vrednost SDM ni le v tem, da papež napiše poslanico za posamezno srečanje, ampak da

se praznovanja tudi sam udeleži in pri njem aktivno sodeluje.

2.2.2 Utrip posameznih držav in pomen SDM zanje

SDM, ki poteka na svetovni ravni, je v prvi vrsti namenjen tamkajšnji Cerkvi! Čas

priprave na tako velik dogodek bi lahko imenovali milostni čas, saj se takrat pokažejo

številni talenti, ki pomagajo pri poživitvi tamkajšnje lokalne Cerkve, tako da lahko

govorimo o novem začetku mladinske pastorale v državi gostiteljici. »V govoru

nemškim škofom je Benedikt XVI. poudaril, da je lahko svetovni dan mladih nov

začetek mladinske pastorale v Nemčiji, kot se je to zgodilo v deželah, ki so bile

gostiteljice prejšnjih svetovnih dni mladih. Gre predvsem za to, da navdušenje mladih

ter njihova vesela povezanost v veri, ki ju je edino Kristus zmožen prebuditi, dobijo

podporo in polno priznanje.« (Ruini 2006, 22) Pa to ne prinaša poživitve le v

tamkajšnjo Cerkev, ampak v celotno okolje. Tako je recimo papež poudaril, da bo SDM

v Madridu obogatitev za celotno Evropo, sploh sedaj, ko se bo morala ponovno odločiti

za krščanstvo. Priprave na tako velik dogodek vključujejo celotno Cerkev, ne le njenih

višjih predstavnikov. V Riu se je priprava na SDM začela že dve leti pred srečanjem, s

tem ko so po posameznih dekanijah v Braziliji sprejeli križ mladih. Številni mladi, ki

določeno državo obiščejo v času SDM, dodajo tamkajšnji Cerkvi nov zagon in

navdušenje.

Vsaka država doda ustaljenemu utripu srečanja nekaj lastnega. Večina »dodatkov«

se v naslednjih letih obdrži in nadgradi. Tako so v Denverju (1993) prvič obhajali križev

pot, v Parizu (1997) so zaradi velike množice uvedli dneve po škofijah, da je bilo samo

mesto čim manj obremenjeno z veliko množico. Prav tako so takrat prvikrat uvedli

35

mladinski festival, kot spremljevalno dogajanje SDM. V Rimu (2000) je veliko

spovednikov spovedovalo na prostem, kar so poimenovali »festival odpuščanja«. V

Torontu (2002) so imeli »sejem poklicev«, kjer so se predstavili različni življenjski

poklici. Kot posledica tega še danes poteka posebno srečanje bogoslovcev in papeža. V

Kölnu (2005) je papež skupaj z mladimi prvič molil pred Najsvetejšim. V Riu so bili

dnevi pred samim festivalom v škofijah poimenovani kot misijonski dnevi, kjer so se

mladi sami preizkusili kot misijonarji. Posamezni elementi so se skozi leta dograjevali

in dopolnjevali v svoji kvaliteti in tako postali temeljni elementi SDM. Postali so nekaj,

brez česar si danes SDM težko predstavljamo.

2.2.3 Glavni dogodki

Tudi dogajanje lahko štejemo med temeljne elemente, saj so to dogodki, ki

odkrivajo vsebino, ki jo predlaga papež. Glavno dogajanje SDM je sestavljeno iz petih

ločenih dogodkov, ki predstavljajo bistvo SDM (otvoritvena slovesnost, papežev

prihod, križev pot, adoracija in zaključna sveta maša). V Tabeli 1 lahko vidimo, kako si

dogajanje sledi v posameznih dnevih.

Teden

dni

prej

Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja

Dop. Dnevi

po

škofijah

Prihod

romarjev

Katezehe s škofi Romanje do

kraja vigilije

Sveta

maša

Pop. Otvoritvena

slovesnost

Več

dejavnosti na

različnih

lokacijah

(predstave,

koncerti,

pričevanja

itd.)

Prihod

papeža

Več

dejavnosti na

različnih

lokacijah

(predstave,

koncerti,

pričevanja

itd.)

Dogajanje na

prostoru

adoracije

(predstave,

koncerti,

pričevanja)

Zvečer Več dejavnosti na različnih lokacijah

(predstave, koncerti, pričevanja itd.)

Križev pot Vigilija in

adoracija pred

Najsvetejšim

Tabela 1: Urnik dogajanja na SDM (Wikipedija 2001)

36

Sestava dni je preprosta, posamezni dogodki pa so v shemo vpeti zelo naravno, kot

recimo križev pot v petek zvečer ali pa vigilija v soboto.

Vsi romarji SDM se prvič zberejo skupaj na otvoritveni slovesnosti – otvoritveni

sveti maši, katero običajno vodi tamkajšnji nadškof. Papež na otvoritveni slovesnosti še

ni prisoten, ko pa se pridruži dogajanju, ga mladi velikodušno sprejmejo in pozdravijo.

Prvo srečanje s papežem ne poteka ob sveti maši, temveč je oblikovano kot molitveno

bogoslužje. Papeža takrat sprejmejo tudi uradni predstavniki civilne oblasti in

tamkajšnji cerkveni voditelji. Za romarje je to močan trenutek, saj se takrat mnogi sploh

prvič srečajo s papežem.

Pomembna dogodka sta tudi križev pot in adoracija. Papež je križ mladim podaril

že leta 1984 z besedami: »Dragi moji mladi! Ob koncu svetega leta vam zaupam znak

jubilejnega leta: Kristusov križ! Ponesite ga po svetu kot simbol Kristusove ljubezni do

človeka in oznanjujte vsakomur, kako lahko le v Kristusovi smrti in vstajenju najdemo

rešitev in odrešitev.« (Pečar 2010, 36) Ob križu od leta 2003 dalje potuje tudi ikona

Device Marije (Salus Populi Romani). Tradicija je, da križ in ikona potujeta od dežele,

kjer se je SDM zgodil, do naslednje gostiteljice. V času priprave se ob njem zbirajo

mladi iz dežele gostiteljice, v času SDM pa vsi romarji, še posebej na molitvi križevega

pota, čemur je namenjen petkov večer.

Adoracija je na srečanjih SDM prisotna šele od leta 2005. Pred tem se je papež z

mladimi srečal na molitvi, Benedikt XVI. pa je molitvi dodal še molitev pred

Najsvetejšim. »Gospod je resnično vse-prisoten. Ampak fizična prisotnost vstalega

Kristusa je nekaj drugačnega, nekaj novega. Vstali Gospod vstopi v našo sredo.«

(Benedikt XVI 2012a, 24)

Zaključno obhajanje svete evharistije se zgodi v nedeljo po sobotni vigiliji, kamor

se romarji odpravijo že dopoldan. Na istem mestu večina romarjev tudi prespi in zjutraj

sodeluje pri evharistiji. Pomemben vidik, ki ga je papež Benedikt XVI. v homiliji na

Marienfeldu poudaril, je bil, da evharistija ne sme biti le sestavni del nedelje, temveč

mora postati središče človekovega življenja. Za mlade je izkušnja, ki jo doživijo ob

zaključni maši med množico mladih, ob številnih duhovnikih, škofih in papežu,

neprecenljiva, saj lahko konkretno izkusijo, da je Cerkev katoliška, to je vesoljna.

37

2.2.4 Zakrament sprave

Ko je SDM drugič v svoji zgodovini na svetovni ravni potekal v Rimu, se je prvič

zgodilo, da so duhovniki tako množično spovedovali na za to posebej pripravljenem

prostoru na prostem. Že pred srečanjem v Rimu je bilo prisotno spovedovanje na SDM,

a od takrat dalje ima ta zakrament posebno mesto. SDM je romanje, na katerem lahko

mladi drugače doživijo zakrament sprave. To je pot romanja in če se na tako velik

dogodek pripravljajo že doma, potem je spoved pomembna točka SDM. Po zakramentu

svete spovedi se lahko spravimo z Bogom in znova zaživimo svoje življenje ter odnos z

Bogom. Poleg evharistije, ki človeku vedno znova govori, da ga Bog ljubi, ga

zakrament svete spovedi odpira za ljubezen do bližnjega in do Boga.

2.2.5 Kateheza

»Kateheza je cerkvena dejavnost, ki posameznika in skupnost vodi k zreli veri.«

(Snoj 2003, 151) Na SDM se mladi trikrat srečajo na nacionalnih katehezah, ki potekajo

v cerkvah, šolah, dvoranah itd. Znotraj SDM je »kateheza trenutek refleksije in

globljega poznavanja teme SDM, ki jo razglasi papež.« (Saltandlighttv 2013) Vodijo jih

škofje in kardinali, ki mladim predstavijo svoje razmišljanje ob določeni temi, ki jo

odpira poslanica, mladi pa imajo priložnost, da jim ob koncu zastavijo še vprašanja.

Slovenci imamo tradicijo, da vodi kateheze škof, ki je odgovoren za mladinsko

pastoralo pri SŠK. Po končanem razmišljanju se srečanje mladih s škofom zaključi s

sveto mašo.

2.2.6 Festival mladih

V sklopu SDM poteka več brezplačnih gledaliških, plesnih, umetniških dogodkov,

katere izvajajo tako domačini kot mladi iz celega sveta, ki se predhodno prijavijo pri

organizatorjih. Sklop teh dogodkov se imenuje festival mladih, saj ga v večini pripravijo

mladi sami in je namenjen mladim. Na izvajanje svoje točke se pripravijo že doma,

njihovo izvajanje pa ne obogati le njih, temveč tudi gledalce. Gustav Riberio, ki je bil

odgovoren za festival mladih v Riu, pravi: »Dogodki so zasnovani tako, da privabijo

38

pozornost čim večjega občinstva in jim ponudijo nekaj, kjer lahko doživijo raznolikost,

kakovost in veličino umetniškega izražanja – koncert, slikanje, kiparstvo, film; znotraj

tega pa lahko doživijo srečanje z Bogom.« (The Trustees of the Roman Catholic Churc

for the Archdiocese of Sydney 2013)

2.2.7 Sejem poklicev

Za SDM v Torontu leta 2002 je veljalo, da je bil sejem poklicev zelo uspešen in

obiskan s strani številnih mladih. Ker je SDM zasadil številna semena poklicev, so se

organizatorji odločili, da nadaljujejo s predstavitvami različnih življenjskih poklicev na

naslednjih SMD. To je priložnost, da se duhovni poklici predstavijo tistim, ki o

duhovniškem poklicu morda še niso razmišljali, hkrati pa da pogum tistim, ki so klic že

doživeli, a še niso zbrali poguma za dokončno odločitev. Na SDM se velikokrat zgodi,

da mladi začutijo bližino Boga kot še nikoli prej in da to postane povod za njihove

življenjske odločitve. Sejem poklicev je torej priložnost, da mladi lažje prisluhnejo

načrtu, ki ga ima zanje Bog, ter da spoznajo, če so odločitve, ki so jih za svoje življenje

že sprejeli, pravilne. Kot posledica sejma poklica še danes poteka srečanje papeža z

bogoslovci.

2.2.8 Zavetniki in priprošnjiki SDM

V času svojega pontifikata je Janez Pavel II. mnogo mož in žena razglasil za

blažene ali svete. Mladi potrebujejo zglede, katerim lahko sledijo. V njih lahko

prepoznajo heroje in vzornike, ki so svoje življenje posvetili Bogu. V poslanicah SDM

je večkrat poudarjeno njihovo življenje, ki vabi, da jim mladi sledijo in tudi svoje

življenje naravnajo na pot svetosti. Leta 2002 je bil SDM v Torontu zaupan v varstvo

devetim blaženim in svetim možem in ženam. Od takrat dalje ima SDM, ki se praznuje

na svetovni ravni, svoje zavetnike izbrane glede na geslo srečanja in deželo, v kateri

poteka. Poseben blagoslov za SDM je gotovo to, da je takrat še blaženi Janez Pavel II.,

ki je s srečanji začel, bil lansko leto med 4 drugimi zavetniki in 13 priprošnjiki smel biti

med tistimi, ki so bili imenovani kot zavetniki srečanja v Riu.

39

2.2.9 Prostovoljno delo

Delo prostovoljcev postaja z leti vedno bolj spoštovano in cenjeno v očeh celotnega

sveta. Kristus je s svojim zgledom in priliko o usmiljenem Samarijanu dal zgled, da je

mnogo lepše nuditi pomoč in biti drugim na razpolago, kakor pa le iskati lastno udobje.

Na zadnjem SDM se je papež ob koncu srečanja srečal s 15.000 prostovoljci, ki so

45.000 drugim pomagali organizirati ta dogodek, in jim rekel: »Lahko bi se vrnil v Rim

brez da bi se osebno zahvalil vsakemu izmed vas. Veliko drobnih gest je naredilo SDM

za nepozabno izkušnjo vere. Z vašim nasmehom, z vašim zanimanjem in dostopnostjo

ste dokazali, da je večji blagoslov dajati kot prejemati. Vedno bodite radodarni z Bogom

in drugimi: nič ni izguba, dolgoročno gledano je vse bogastvo življenja to, kar smo

prejeli!« (Liberia Editrice Vaticana 2013) Delo prostovoljcev je primerjal z delom

Janeza Krstnika. Tako kot je on pripravil pot Gospodu, tako so tudi oni na različne

načine pripravili pot mladim, da so ga lahko spoznali.

Prostovoljci, ki delujejo na različnih področjih, se lahko priključijo za dlje časa in

pomagajo pri razvijanju SDM, ali pa za krajši čas in prispejo teden dni pred dogodkom.

Oboji se za svoje delo pripravijo duhovno, tehnično kot tudi specifično za področje, ki

ga bodo opravljali.

2.2.10 Izkušnja veselja

SDM je sam po sebi vesel dogodek, ki izhaja iz oznanila Jezusovega odrešenja in

Jezusove ljubezni do vseh, še posebej mladih. Izkušnja univerzalnosti Cerkve, kjer

lahko mladi druge doživljajo kot eno družino, ter izkušnja služenja, ki iz tega izhaja, nas

bliža tudi z Bogom. Adoracija, češčenje in evharistija so trenutki, v katerih postane

človekova drža drugačna, saj časti navzočega Boga.

»Veselje je namreč eden od osrednjih elementov krščanske izkušnje. Tudi na

vsakem svetovnem dnevu mladih doživljamo veliko veselje, veselje skupnosti, veselje,

da smo kristjani, veselje vere. To je ena od značilnosti teh srečanj. In vidimo, kako je to

privlačno: v svetu, ki ga pogosto zaznamujeta žalost in nemir, je veselje pomembno

pričevanje za lepoto in zanesljivost krščanske vere.« (Benedikt XVI. 2012b)

Veselje, ki izhaja iz srečanja z Gospodom, se kaže v vsakdanjem življenju in

vsakdanjih stvareh. Cerkev, ki je poklicana, da svetu prinaša veselje, dobi v mladih, ki

40

se udeležijo SDM, nove pričevalce veselega oznanila in navdušene misijonarje nove

evangelizacije.

2.3 SDM in MP ter nova evangelizacija

Odprtost do vseh mladih, ki se udeležijo srečanja, in izkušnja, ki jim jo srečanje

nudi, ni le odgovor na pobude nove evangelizacije, ampak tudi MP. SDM mlade

spodbuja, da o svoji izkušnji pripovedujejo, ko se bodo vrnili domov. Papež Frančišek

je mladim v homiliji na zaključni sveti maši v Riu dejal: »Doživetje tega srečanja ne

sme ostati zaprto v njihova življenja ali v majhno župnijsko skupino, gibanje, skupnost.

Treba ga je posredovati naprej. […] Cerkev potrebuje vas, entuziazem, ustvarjalnost in

veselje, ki vas zaznamujejo.« (Radio Vatikan 2013b)

Da pa se lahko to zgodi, je bistvenega pomena, da je SDM ukoreninjen v Kristusu.

Priprave na dogodek in dogodek sam vabi mlade k srečanju s Kristusom, kar MP

postavlja v ospredje svojega delovanja. Srečanje s pričevalci, predstavitev življenjskih

poklicev, molitev in zakramenti so tisti dejavniki, ki mlade bližajo h Kristusu.

A za mlade ni dovolj, da vero le živijo, želijo jo tudi poznati. Vsi mladi, ki so se

udeležili svetovnega dneva mladih v Madridu, so v dar od papeža dobili Youcat,

Katekizem katoliške Cerkve za mlade. V njegovem predgovoru je papež zapisal:

»Vedeti morate, kaj verujete. Svojo vero morate poznati tako natančno kakor IT-

specialist pozna sistem delovanja računalnika. Morate jo razumeti kakor dober

glasbenik svojo skladbo. Da, v veri morate biti še bolj zakoreninjeni kakor generacija

vaših staršev, da se boste mogli z močjo in odločnostjo postaviti po robu izzivom ter

skušnjavam tega časa.« (Benedikt XVI. 2011, 10) SDM mladim ne nudi le izkušnje

srečanja z Jezusom Kristusom, temveč jih spodbuja, da svoje versko znanje poglobijo.

SDM je večkrat predstavljen kot praksa nove evangelizacije, saj to ne pomeni

drugačnega oznanila o odrešenju, temveč drugačen način oznanjanja evangelija mladim.

Benedikt XVI. je v govoru na avdienci po SDM v Madridu dejal, da je SDM praksa

nove evangelizacije, saj lahko mladi izkusijo novo dimenzijo katoliške Cerkve in še bolj

začutijo njeno univerzalnost.

Mladi na SDM prihajajo iz vseh koncev sveta in čeprav se niso še nikdar videli,

imajo občutek, kot da se poznajo že dlje časa. Kljub številnim razlikam, ki izhajajo iz

41

kulturnega ozadja, je razlog srečanja Jezus Kristus. Molitev in liturgija tako nagovarjata

srca, ne glede na jezik ali kulturo.

Iz te izkušnje izhaja sprememba življenja, sprememba krščanstva. Benedikt XVI. v

svojem govoru Rimski kuriji, 22. decembra 2011, posebej poudari številne prostovoljce,

ki so nekaj tednov ali mesecev posvetili pripravi SDM. Čas, ko daš sebe na razpolago

drugim, lahko postane čas veselja in zadovoljstva, saj nisi v ospredje postavil sebe in

svojih želja, temveč Boga. Poznavanje Boga izvira iz zakramentalnega življenja, med

katerim imata na SDM posebno mesto zakrament svete spovedi in zakrament

evharistije. Živa prisotnost Boga in veselje, ki izvira iz tega, ko lahko začutiš, da si

zaželen, sprejet, ljubljen, da mladim izkušnjo sprejetosti, ne glede na njihovo preteklost.

Hkrati pa se ob utrditvi vere številnih mladih dogaja prevetritev in utrditev

krščanskega življenja tam, kjer se SDM dogaja; v številnih župnijah, kjer sprejmejo

mlade, v številnih gibanjih, redovih itd.

42

3 STIČNA MLADIH

V zadnjem delu diplomskega dela so predstavljena srečanja mladih v Stični. Gre

namreč za edinstvena srečanja v tem delu Evrope (prim. PIP 29).

V prvem delu so nakazane smernice MP, v drugem delu jih pogledamo pod prizmo

SDM, v zadnjem delu pa so predstavljena srečanja mladih v Stični, kako odgovarjajo na

smernice MP ter kako na STM vpliva SDM.

3.1 Ideja o srečanju

V času po drugem vatikanskem koncilu je Cerkev doživljala močne spremembe

znotraj pastoralne dejavnosti, saj je bil že sam koncil pastoralno naravnan. Po koncilu je

Cerkev svoje delo začela načrtno usmerjati med laike in tako tudi na mlade.

11. novembra leta 1971 je bil ustanovljen Medškofijski odbor za študente (MOŠ),

ki je deloval na območju celotne Slovenije. Gospod Rudi Koncilja je bil izvoljen in

kasneje od škofa imenovan za medškofijskega asistenta za pastoralo študentov. Istega

leta so znotraj MOŠ začeli izdajati Bilten študentskih verskih skupin, ki se je kasneje

preimenoval v Tretji dan, krščansko revijo za duhovnost in kulturo, pod katerim

imenom izhaja še danes. MOŠ je poleg Tretjega dne organiziral še vseslovensko

srečanje mladih v Stični, teološki tečaj, peš romanje na Brezje, letovanja na Dugem

otoku, romanja v Taizé ter novoletna taizéjska srečanja.

6. junija 1992 MOŠ spremeni statut ter postane društvo in pravna oseba. Članstvo v

društvu postane prostovoljno in s tem se več odgovornosti prenese na člane. 2. oktobra

1993 je na rednem letnem občnem zboru v Radovljici sprejet nov statut in odločitev o

preimenovanju društva v Skupnost katoliške mladine (SKAM). SKAM nadaljuje z

organizacijo dotedanjih projektov, razen letovanj na Dugem otoku, ki so bila zaradi

vojne onemogočena.

43

3.1.1 Romanje mladih v Taizé

V sedemdesetih letih so na območju Univerze v Ljubljani porastle številne

študentske skupine, ki so se navdušile nad brati iz Taizéja. Prva skupina mladih iz

Slovenije je Taizé prvič obiskala leta 1970. Naslednje leto se jih je nabralo že 12 iz

Katoliške skupine 2000. Leto dni kasneje se je prva organizirana skupina skupaj z

gospodom Konciljo prvič odpravila tja. Ker je bila njihova izkušnja pozitivna, se jih je

naslednje leto nabralo že enainpetdeset, ki so se za teden dni z osebnimi avtomobili

zopet odpravili v Taizé, ravno v času koncila mladih.

Br. Roger, ustanovitelj skupnosti, je pod vplivom II. vatikanskega koncila že leta

1970 na veliko noč naznanil Koncil mladih. »Odločili smo se – ne za nekakšen posvet

idej ne za kongres, ampak za koncil mladih, to je za resničnost, ki združuje mladino

vseh dežel in ki nas nedvomno obvezuje, in to zavoljo Kristusa in evangelija.« (Janežič

idr. 1975, 15) V Taizéju so se že od leta 1960 dalje zbirali fantje, od leta 1966, ko je tam

potekalo prvo mednarodno srečanje, pa tudi dekleta. Ker so idejo z navdušenjem

sprejeli tudi mladi, se je Koncil mladih, po štirih letih priprav, leta 1974 v poznem

poletju res zgodil. »Po zaslugi prizadevnih študentov se duh koncila širi tudi v mnoga

občestva neštudentske mladine,« (Koncilja 1975, 22) kar pa je vedno bolj prinašalo

željo po takšnem dogodku tudi v Sloveniji.

Različne okoliščine so pripeljale do tega, da je leta 1981 v Slovenijo prišel br.

Roger, ustanovitelj skupnosti v Taizéju. Organizatorji so si takrat želeli, da bi to bilo

večdnevno srečanje na Brezjah, vendar jim od občinskih oblasti ni uspelo dobiti

dovoljenja za izvajanje programa. Situacija je tako pripeljala do tega, da se je prireditev

odvijala v Cistercijanskem samostanu v Stični pod geslom »Sprava do korenin«. Od

takrat dalje se na tretjo soboto v septembru mladi še danes srečujejo v Stični.

3.2 Kronološki pregled srečanj

»Stiška mladinska srečanja so se začela nekako sramežljivo, brez velike reklame, v

nekaj letih pa so se razrasla v veličasten shod slovenske verne mladosti.« (D. K. 1988,

1) Stična mladih je že od začetka projekt Medškofijskega odbora za mladino in s tem

44

Cerkve na Slovenskem. Izvedbeno pa za projekt od svoje ustanovitve dalje skrbi

Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine.

V Prilogi 2 lahko vidimo, da so srečanja od leta 1981 dalje potekala neprekinjeno, z

izjemo leta 1999, ko je Slovenijo obiskal papež. Organizatorji so se takrat odločili, da

srečanja ne bodo pripravili, saj bi srečanje sovpadalo s papeževim obiskom, ki je prav

tako potekalo na tretjo soboto v septembru.

Srečanja mladih v Stični bi lahko glede značilnosti, ki so izstopala v posameznih

letih, razdelili na šest večjih obdobij. Bolj podrobno časovno razdelitev si lahko

pogledamo v Prilogi 3, kjer so sheme posameznih obdobij bolj podrobno razdeljene.

Spremembe obdobij odkrivajo želje in potrebe mladih, ki se iz obdobja v obdobje

spreminjajo. Program, ki so ga postavili v prvem obdobju, bi težko odgovarjal mladim

trideset let kasneje.

Gre za iskanje poti, znotraj katere imajo odgovorni za projekt znotraj posameznega

obdobja pomembno vlogo. V večini so bili to duhovniki, ki so istočasno bili voditelji

Medškofijskega odbora za mladino. Njihov pristop se je odražal tudi v programu.

Razvoj obdobij gre skoraj vzporedno z obdobji posameznikov, ki so bili za srečanja

mladih v Stični odgovorni v določenih letih:

1981–1982 dr. Rudi Koncilja;

1983–1988 dr. Janez Gril;

1989 dr. Borut Košir;

1990–2000 Milan Knep;

2001–2006 dr. Andrej Poznič in Štefan Kržišnik;

2007–2012 Gregor Kunej in Marko Kržišnik (koordinator projekta od leta 2011);

2013– Marko Kržišnik.

3.2.1 Prvo obdobje

V prvem obdobju srečanj mladih v Stičnih lahko govorimo o srečanjih, ki so bila

zaznamovana z duhom Taizéja. Prvo srečanje se je namreč zgodilo ravno zaradi obiska

br. Rogerja, ki je leta 1981 obiskal Slovenijo. Struktura srečanja je bila preprosta in

razdeljena na tri glavne dele:

- sveta maša in kratka pričevanja škofov, opata in br. Rogerja;

- delo po skupinah;

45

- bogoslužje Božje besede in češčenje Križa.

Želja organizatorjev pod vodstvom g. Rudija Koncilje je bila oblikovati srečanje z

br. Rogerjem, ki bo podobno srečanjem mladih v Taizéju. Na začetku so celo

razmišljali, da bi pripravili večdnevno srečanje, a se jim je pri iskanju lokacije zalomilo

in so morali poiskati drug prostor. Stiški menihi so takrat z veseljem odstopili prostore

svojega samostana.

Srečanje se je začelo s sveto mašo in se nadaljevalo z nagovori škofov in gostov. Ti

so mlade uvedli v delo po skupinah, kjer so se naključno zbrani mladi pogovarjali ob

vnaprej pripravljenih vprašanjih. Vprašanja so bila namenjena tako osebnemu

razmišljanju kot tudi debati ob širših družbenih vprašanjih. Organizatorji so mlade

pozvali, naj se srečajo s tistimi, ki jih še ne poznajo, saj jih bo tako skupinsko delo še

bolj obogatilo.

Delo po majhnih skupinah in duh Teizéja, ki se je kazal predvsem v pesmih in

molitvi, je zaznamoval prvo obdobje srečanj mladih v Stični.

3.2.2 Prehodno obdobje

Po dveh letih izvajanja srečanj mladih v Stični se je zamenjalo vodstvo MOŠ, kar

pa je s sabo prineslo tudi spremembe pri samih srečanjih. Srečanje se je prav tako

začelo s sveto mašo, kot v prejšnjih letih, a mu za razliko do sedaj ni sledilo delo po

skupinah. Po maši je sledil odmor za kosilo in družabnost, ki se je v preteklosti združil

kar z delom po skupinah. Odmoru je sledil recital slovenske duhovne in verske glasbe,

pri katerem so sodelovale instrumentalne skupine, pevci in pesniki religiozne poezije. A

ta festival ni ostal stalnica, saj so že naslednje leto nadaljevali z delom po skupinah.

Poseben dogodek v tem letu je bila sveta maša, kateri je prisostvovalo kar 15

škofov, od tega jih je 11 prišlo iz drugih evropskih držav, saj so bili ravno takrat zbrani

v Zagrebu. Prav tako je po svoje srečanje zaznamoval recital slovenske duhovne in

verske glasbe, ki je v srečanja prinesel dimenzijo, o kateri do takrat še niso razmišljali.

Vseslovensko srečanje verne mladine, ki je potekalo v letu 1983, imenujemo kot

prehodno obdobje zato, ker je šlo za edinstveno obliko srečanja v prvem desetletju. Leto

dni kasneje s popoldanskim festivalom niso več nadaljevali, temveč so v program nazaj

vnesli delo po skupinah.

46

3.2.3 Drugo obdobje (1984–1989)

O naslednjem obdobju lahko govorimo od leta 1984 dalje, ko organizatorji v

program zapet vrnejo delo po skupinah. Takšna oblika srečanj se nadaljuje do konca

osemdesetih let, tako da lahko to obdobje poimenujemo kot drugo obdobje srečanj

mladih v Stični. Delo MOŠ je takrat prevzel Janez Gril in tako postal odgovoren za

srečanja mladih v Stični. Zadnje leto pa je vodenje srečanja prevzel Borut Košir, ki je

takrat postal študentski duhovnik.

Sprememba programa je bila tudi v tem, da srečanja niso začeli s sveto mašo. Na

začetku so mlade pozdravili in nagovorili škofje, stiški opat in drugi gostje. Sledilo je

besedno bogoslužje in molitev, kar je mlade uvedlo v delo po skupinah, kjer so se mladi

srečali v naključnih skupinah in se pogovarjali ob vnaprej pripravljenih vprašanjih in

temah. Skupine so štele okoli dvajset članov. Mladi, ki so vodili delo po skupinah, tako

imenovani animatorji, so se na svoje delo predhodno pripravili. Njihova naloga je bila,

da so vodili delo po skupinah in o svojem delu na koncu poročali ostalim animatorjem.

Včasih se je zgodilo, da so izmed vseh skupin izbrali kakšno, ki je o svojem delu

poročala vsem zbranim. Delu po skupinah je sledila sveta maša, katero so postavili kot

vrhunec srečanja, saj je to bil zadnji veliki dogodek pred odhodom domov. Pri maši so

mladi sodelovali s petjem, uvodi, prošnjami in zahvalami.

To obdobje srečanj mladih v Stični je zanimivo tudi z vidika mladinskih srečanj, ki

takrat nastanejo na svetovni ravni. Janez Pavel II. je leta 1984 povabil mlade, da se mu

pridružijo na praznovanju ob zaključku svetega leta odrešenja. Leto dni kasneje je OZN

razglasila svetovno leto mladih in papež jih je na cvetno nedeljo zopet povabil v Rim.

Ko je papež leta 1986 pričel s srečanji SDM, se je to poznalo tudi v Sloveniji. Škof

Šuštar je dejal: »Ali je naše srečanje v Stični samostojna postaja na slovenski zemlji?

Ali je to odmev na svetovno srečanje mladih s svetim očetom … Duhovno smo

povezani z njim, saj smo si izbrali isto geslo: Jaz sem pot, resnica in življenje!«

(Zadravec 1989, 6)

Od takrat naprej so srečanja mladih v Stični dobila še eno dimenzijo – ni se

povezala le s svetim očetom, temveč z vsemi mladimi kristjani – kar je srečanjem

dodalo posebno vrednost.

47

3.2.4 Tretje obdobje (1990–1993)

Najbolj vidno spremembo v primerjavi z drugim ali prvim obdobjem vidimo v tem,

da je čas, ki je bil v preteklosti namenjen delu po skupinah, sedaj namenjen srečanju z

gosti.

Po nagovorih, besednem bogoslužju in molitvi se mladi ne zberejo več v majhnih

skupinah, kjer bi debatirali o določeni temi, temveč se srečajo z gosti. Ti prihajajo iz

Slovenije ali tujine in so običajno medijsko znani, tako da mlade pritegne že njihovo

ime. Gostje so tako laiki kot posvečene osebe. Mladim pričujejo o svoji veri, delu,

poslanstvu … Tema pričevanja je povezana s temo festivala in je moderirana s strani

voditelja. Mladi imajo možnost, da gostu postavijo kakšno vprašanje ali da se tudi

osebno srečajo z njim.

Po srečanju z gosti je nekaj časa namenjenega druženju in času za kosilo, čemur

sledi sveta maša, ki je tudi v tem obdobju razumljena kot vrhunec srečanja. Temu sledi

še sklep srečanja in odhod domov.

3.2.5 Četrto obdobje (1994–1998)

To je čas, ko se srečanja mladih v Stični dogajajo več kot petnajst let, in čas, ko so

dogodek prepoznali kot podobo mlade Cerkve na Slovenskem, ki ne želi biti le

samostojna postaja na slovenski zemlji.

Kmalu po obdobju treh let, ko Stično obišče nekaj znanih osebnosti, to prepoznajo

za dobro, hkrati pa se zgodi, da si mladi želijo tudi več delavnic in pogovornih skupin.

Večja pričakovanja mladih in možnosti, ki jih imajo organizatorji, privedejo do tega, da

se mladi sami odločijo, čemu bodo prisostvovali po kosilu.

Odgovarjanje na različne potrebe pa ni del le izbirnega programa, temveč ta vidik

vključijo že v začetni del srečanja. Po pozdravu in molitvi je čas, ko se vsako leto štiri

do pet različnih skupin, katoliških šol ali gibanj predstavi na odru. Tako se mladi

seznanijo z možnostmi, ki jih imajo, saj je september čas, ko se večina aktivnosti še ni

pričela in se jim še lahko priključijo.

Predstavitvam in pričevanjem, ki jih pripravijo različne skupine, sledi odmor za

kosilo. Po kosilu pa se mladi sami odločijo, čemu bodo prisostvovali. Na voljo so

48

pogovorne skupine, pričevanja gostov, kakšne aktivnejše delavnice, ki jih pripravijo

gibanja, ali pa druženje.

Če pogledamo v preteklost srečanj mladih v Stični, se zdi, da sta v tem obdobju

združena dva večja vidika, ki sta v preteklosti predstavljala temelj srečanj – delo po

skupinah in srečanje z gosti. To obdobje pa prinese združitev obeh in hkrati prisluhne

željam mladih. Mladi se želijo srečati z znanimi osebnostmi tistega časa, veliko

razmišljajo o prihodnosti, zato so pričevanja zakoncev zelo obiskana, hkrati pa se želijo

posvetiti drug drugemu.

Svojega mesta na praznovanju pa ne prepoznajo le mladi, temveč tudi razne

skupine in gibanja, ki dobijo možnost, da se predstavijo.

Izbirnemu programu sledi sveta maša, ki je tudi v tem obdobju razumljena kot

vrhunec srečanja in je tako umeščena tudi v program. Mladi z raznimi uvodi in branjem

sodelujejo pri maši in jo tako naredijo še bolj pestro in mladim pisano na kožo. Maši

sledi še koncert.

Prisotnost znanih gostov in koncerti znanih skupin so pogosto glavni razlog, zakaj

se mladi sploh udeležijo srečanja. To je obdobje, ko se število obiskovalcev skoraj

podvoji v primerjavi z začetnimi obdobji. Zaznati je, da se je motivacija za obisk

srečanja spremenila, kar pa je s sabo prineslo nekaj težav, ki so posledica vedno večjega

obiska. Glavna težava, ki jo zaznajo organizatorji, je prisotnost alkohola. Da bi

preprečili točenje alkohola mladoletnim osebam, se pred festivalom srečajo z bližnjimi

gostinci.

V tem času gre za obdobje, ko so srečanja mladih v Stični dobila drugo dimenzijo

in tako odgovorila na zaznane potrebe med mladimi.

3.2.6 Peto obdobje (2000–2008)

Po letu 1999, ki je bilo leto prekinitve srečanj mladih v Stični, lahko govorimo o

petem obdobju srečanj mladih v Stični. Septembra 1999 je Slovenijo obiskal papež in

ker sta bila dogodka časovno blizu, so se organizatorji odločili, da mlade raje povabijo

na srečanje s papežem.

V tem obdobju postane za srečanja mladih odgovoren Andrej Poznič, katerega je

nasledil Gregor Kunej. Že v času Pozniča je vlogo odgovornega za festival prevzel prvi

laik, Štefan Kržišnik.

49

Tudi v tem obdobju se zgodi kar nekaj sprememb. Čas po prihodu udeležencev se

preoblikuje v festival mladih, ki postane zanimiva atrakcija za obiskovalce. Festival

pripravljajo mladi animatorji, ki si kmalu nadenejo ime »hitri polži«. V tem času sta

aktualni tudi dve maskoti, sončnica in ovčka Taši. Vsaka od njiju je na svoj način

pripomogla k prepoznavnosti festivala in k prenosu gesla srečanja med mlade.

Pozdrav, molitev in krajši program, ki se navezuje na geslo srečanja, s pomočjo

starejših voditeljev pripravijo mladi sami. Festival je tudi glasbeno in animacijsko

podkrepljen, tako da lahko obiskovalci sodelujejo s petjem in plesanjem. Predstavitve

raznih skupin in gibanj, ki so se v prejšnjem obdobju dogajale na odru, sedaj zamenja

festival mladih, kjer animatorji predstavijo geslo srečanja.

Festivalnemu dogajanju sledi sveta maša, kateri sledi odmor za kosilo. Po odmoru

je tudi v tem obdobju čas namenjen izbirnemu delu (delavnicam, stojnicam, molitvi

pred Najsvetejšim in možnosti za sveto spoved). Mladi lahko izbirajo med številnimi

delavnicami ali drugim spremljevalnim dogajanjem.

Ob koncu delavnic se mladi zopet zberejo skupaj na zaključnem koncertu.

Sprememba, ki v primerjavi s prejšnjim obdobjem, kar se tiče zaključnega koncerta,

kmalu postane v tem, da za glasbo posrbijo že oblikovane glasbene skupine duhovno

ritmične glasbe, kmalu pa tudi prvi Stična band, ki je skupaj združil mlade glasbene

talente.

Glavno vlogo pri ustvarjanju programa v tem obdobju prevzamejo mladi sami. Ob

skupini animatorjev, ki skrbi za dogajanje na odru, se kmalu pojavi tudi tehnična ekipa,

ki posrbi za tehnično podporo festivala, kasneje pa še ulična ekipa, ki se posveča

mladim, ki se programa ne udeležijo. Vloga laikov in njihovega služenja v družbi dobi v

tem obdobju pomembno vlogo.

3.2.7 Šesto obdobje (2009–2013)

Šesto – zadnje obdobje – se nadaljuje v podobnem slogu kot prejšnje. V primerjavi

z njim pa lahko v teh letih zaznamo še več izbirnih dejavnosti, ki mladim omogočajo

večjo izbiro med programi, ki so jim starostno ali interesno bližje.

Festivalsko dogajanje se tako razvije v program za dijake, program za študente in

nogometni turnir, vzporedno pa se v Opatovi kapeli odvija še molitev. Temu sledijo

delavnice, ki so razdeljene tako na interese kot starost.

50

Sklopu interesnih dejavnosti, ki se začnejo že na začetku srečanja, sledi krajši

odmor za kosilo. Po odmoru sledi priprava na sveto mašo in sveta maša, ki prvič zbere

vse obiskovalce festivala na istem prostoru. Sveta maša je tudi v tem obdobju tako

programsko kot strukturno postavljena za vrhunec srečanja.

Sveti maši sledi praznovanje in koncert, ki pa je prav tako organiziran za vse in se

dogaja na enem prostoru.

Večja starostna in interesna razdelitev festivala sicer prinašata v Stično več

razpršenosti, se pa hkrati zgodi, da se mladi lažje priključijo kakšni dejavnosti, ki so jim

interesno bližje.

Zaradi številnih dejavnosti se ekipi ustvarjalcev pridruži več prostovoljcev, ki so

razdeljeni v manjše skupine in so odgovorni za svoj program. Na ta način se STM iz

enodnevnega projekta razvije v celoletno dogajanje, saj delo s prostovoljci postane eden

od bistvenih elementov festivala.

Tudi v tem obdobju je za festival odgovoren laik, Marko Kržišnik, ki ob podpori

posvečenih oseb in skupaj z mladimi razmišlja o festivalu. Duhovnik tako ni voditelj

programa, ampak je opora voditeljem in ostalim prostovoljcem. Skoraj vsaka ekipa ima

duhovnika, drugo posvečeno osebo ali zrelega laika, ki spremlja ekipo v vlogi

navzočneža.

Če pogledamo srečanja mladih v Stični v celoti, lahko rečemo, da se skoraj vsako

obdobje trudi odgovarjati na potrebe mladih in tako so tudi spremembe, ki so se zgodile

v posameznih obdobjih, skrbno premišljene. Stična mladih tako ni postala otok med

podobnimi srečanji, temveč je v slovenski prostor vnesla drug odnos do mladinske

pastorale in do mladih nasploh.

3.3 Temeljni elementi stične mladih

STM se je skozi leta in v različnih obdobjih spreminjala, a kljub temu obdržala

nekaj elementov, ki so se dopolnjevali, preoblikovali in na svoj način oblikovali

srečanja mladih v Stični. Tako kot je bilo izpostavljenih nekaj temeljnih elementov pri

poglavju o SDM, bo to tudi tukaj. V nadaljevanju opisane stvari so namreč tiste, katere

lahko prepoznamo kot bistvene in temeljne za srečanja mladih v Stični.

51

3.3.1 Povezava STM in SDM

Čeprav so srečanja mladih v Stični nekaj let starejša od SDM, so jih kmalu po

pričetku SDM razumeli kot praznovanje svetovnega dneva mladih na škofijski ravni.

Škof Šuštar je leta 1989 dejal: »Ali je naše srečanje v Stični samostojna postaja na

slovenski zemlji? Ali je to odmev na svetovno srečanje mladih s svetim očetom …

Duhovno smo povezani z njim, sami smo si izbrali isto geslo: Jaz sem pot, resnica in

življenje!« (Zadravec 1989, 6)

STM se je iz praznovanja vere zelo kmalu razvila še v praznovanje svetovnega

dneva mladih na škofijski oziroma pri nas na državni ravni.

a. Papeževa poslanica

Ob pogledu na Prilogi 1 in 2, ki sta kronološka pregleda SDM in STM, lahko

vidimo povezavo med izbranimi gesli oziroma temami srečanj. Papež mladim vsako

leto nameni poslanico, ki izhaja iz določene teme. Isto temo so že od začetkov SDM

prevzeli tudi organizatorji STM, čeprav so osrednje geslo, v želji, da bi mlade bolj

nagovorilo, kakšno leto tudi priredili.

Ekipa prostovoljcev v času priprav na festival črpa iz poslanice in gesla ter se trudi,

da bi njeno sporočilo na čim bolj razumljiv način prenesla med ostale mlade. V anketi,

ki je bila opravljena ob koncu Stične mladih 2013, je nekdo zapisal: »Hvala vsem

ustvarjalcem Stične mladih, ker ste dali občutek, da letošnje geslo že živite.«

Razumevanje papeževih besed iz poslanice in njihovo prilagajanje na slovenske

razmere je bistvo pripravljalnih dni za prostovoljce. S tem, ko se papeževa poslanica

vsako leto spreminja, se spreminjajo tudi določeni poudarki na srečanjih v Stični in

zanje morajo biti ustvarjalci še posebej odprti.

b. Podobnost programa

»Stična je kot SDM v zgoščeni obliki (ker »traja« le en dan, SDM pa ves teden) –

ima skoraj vse, kar ima njen bratranec: festival mladih, ki ga prav tako pripravljajo

mladi za mlade, ponuja pestro izbiro delavnic (vključno z vprašanjem, katero izbrati, če

52

je pa toliko zanimivih) in tržnico, na kateri je na enem mestu predstavljena bogata

ponudba za mlade (od izobraževalnih ustanov in založb do redovnih skupnosti).

Vrhunec obeh srečanj je maša, s katero se SDM konča, Stična pa skoraj konča (po

maši je še tradicionalni koncert oz. žur). In še tisto najpomembnejše: izvedba enega in

drugega ne bi bila mogoča brez številnih prostovoljcev in njihove požrtvovalnosti.«

(Tulipan 2011)

Podobnosti med dogajanji je kar nekaj, vendar STM ne želi biti le instant oblika

SDM, saj ni njen namen kopirati programa velikega dogodka, temveč želi z izbranim

programom in skrbno razdeljenim urnikom prenesti podobno izkušnjo kot jo lahko

mladi doživijo na SDM, tudi v Sloveniji. V prvi vrsti torej prinaša podobnost programa

in podobno doživljajsko izkušnjo. Eric Jacquinet, ki je odgovoren za papeški svet

laikov, ki organizira SDM, je v oddaji Naš gost na radiu Ognjišče dejal, da je

pomembno, da ima vsaka cerkev in vsak narod takšna srečanja, saj se s tem nadaljuje

ravno to, kar si je Janez Pavel II. želel, ko je začel s SDM. (Radio Ognjišče 2012)

3.3.2 Povezanost s škofi in slovensko Cerkvijo

Kljub temu, da pobude za izvedbo srečanja niso dali škofje in da v sklopu priprav

niso glavni protagonisti dogajanja, lahko rečemo, da s svojo prisotnostjo festival

podpirajo že od samega začetka.

V prvih obdobjih oziroma vse do svoje upokojitve je veliko vlogo pri srečanjih imel

nadškof Alojzij Šuštar, ki se je srečanj mladih, kot takratni metropolit, redno udeleževal

in na njih aktivno sodeloval. V njih je prepoznal pomembno sporočilo tudi za

prihodnost slovenske mladine: »Zbrani v Stični vabimo vse mlade, da skupno gradimo

naš jutri ter si med seboj in vsem ljudem dajemo upanje za prihodnost.« (Šuštar 1985, 2)

Bil je tudi tisti, ki je srečanja mladih v Stični prepoznal kot odmev na svetovno srečanje

mladih s svetim očetom. Podobno so doživljali tudi ostali škofje, saj je bilo to

edinstveno srečanje mladih s škofi.

Slovenski škofje so se tudi kasneje udeleževali festivala ter na njem aktivno

sodelovali kot pridigarji, mašniki ali kot voditelji delavnic. Dogodka so se večkrat

udeležili tudi škofje in verski predstavniki drugih dežel. Leta 1983 se je srečanja

udeležilo 15 evropskih škofov, saj so bili istočasno zbrani na konferenci v Zagrebu.

Eden izmed njih, kardinal iz Irske, Tomas O`Fiaich, je v nagovoru dejal: »Prihajam iz

53

dežele mladih ljudi, iz Irske. Polovica mladih Ircev ima manj od 25 let. Okrog 90

odstotkov naše mladine obiskuje nedeljsko božjo službo … Povedal jim bom, kako

navdušeno ste danes peli, molili, sodelovali pri bogoslužju. Doživel sem nekaj lepega

ob srečanju z vami, kot malo kje …« (Evropski škofje slovenski mladini 1983, 4)

Tako kot škofje so tudi duhovniki in v cerkvi aktivni laiki na festivalu v Stični našli

svoje mesto. Župniki so srečanja mladih prepoznali kot vstopno točko za začetek

pastoralnega dela z mladimi, saj se je festival vedno odvijal na začetku šolskega leta. Že

od prvih let dalje so v Stično prihajali mladi iz različnih koncev, tako da ni bilo nikoli

čutiti, da bi to bil projekt za mlade le iz določene škofije.

Za Stično mladih kot projekt je odgovoren MOM, ki skrbi za proces načrtovanja in

postavljanja strateških usmeritev. Nalogo priprave in izvedbe festivala pa je predal

Društvu SKAM – Skupnosti katoliške mladine, ki je festival umestilo v širši slovenski

prostor.

3.3.3 Prostovoljno delo

»Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s

svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja

posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne

družbe.« (Zakon o prostovoljstvu 2011, 2. člen)

Prostovoljstvo je pomembno v zgodovini srečanj mladih v Stični, saj so

posamezniki že od začetkov srečanj prispevali k boljši izvedbi projekta. V prvem

obdobju so prostovoljci oblikovali delo po skupinah in vodili pogovor. Skozi leta se je

vedno bolj kazala potreba po aktivnejšem sodelovanju mladih.

Pomembnejše mesto je prostovoljno delo dobilo v petem obdobju (od leta 2000

dalje), ko so večji del programa začeli pripravljati mladi sami. Mladi, zbrani iz različnih

župnij in organizacij, so se na srečanje pripravljali več vikendov ter ob pomoči

odgovornega za celoten festival pripravili program. Kmalu se je ekipi animatorjev

pridružila tudi tehnična ekipa, ki je z izdelovanjem usmerjevalnih tabel, rekvizitov in

postavitvijo nekaterih drugih objektov poskrbela za tehnično podporo festivala.

Obstoječi ekipi prostovoljcev se kmalu pridruži še več prostovoljcev, ki poskrbijo

za druga področja. Čez leta se je področij zaradi obširnosti festivala nabralo kar precej,

zato so jih uvrstili pod štiri večja področja: formacija, festival, projektna pisarna in stiki

54

z javnostjo, facebook ter vsebine na spletu oziroma ekipa za razširitev, kot se je v

preteklosti imenovala. Vsako področje vodi nekdo, ki je odgovoren za svoje področje in

ki skrbi za koordinacijo ekip, ki so uvrščene pod to področje, kot je razvidno v Prilogi 4.

Z večjo razdelitvijo ekip imajo posamezni prostovoljci različne zadolžitve in drugačno

stopnjo odgovornosti. Z večjo razdelitvijo področij imajo mladi tudi več priložnosti za

razvijanje svojih talentov.

Špela Pucelj je na tiskovni konferenci na Stični mladih 2013 glede izkušnje

ustvarjanja in prostovoljnega dela dejala: »Kot prostovoljka sodelujem pri Stični mladih

že veliko let, v različnih ekipah, z različnimi zadolžitvami, predvsem pa z različno

stopnjo odgovornosti, ki pa se je z leti povečevala. In to mi je omogočalo in mi še

omogoča mojo osebno rast, grajenje pozitivne samopodobe, da znanje, ki sem ga

pridobila na fakulteti in preko neformalnih izobraževanj, dopolnim s konkretno

izkušnjo, z nečim res oprijemljivim. Ta izkušnja ni sicer vedno pozitivna – praksa ni

enaka teoriji, včasih je izvedba drugačna od načrtovane, ne moreš vedno vsega

prilagoditi vsem … Največja izkušnja, ki sem jo pridobila kot prostovoljka pri Stični

mladih in ki se je nadgradila v talent, je delo v timu: vodenje ekipe, pripravljanje

programa za mlade, reševanje konfliktov, ravnanje v situacijah, na katere prej nisi bil

pripravljen, pri vsem tem pa se truditi za ohranjanje pristnosti. S tem, ko delamo mladi

za mlade, največ naredimo prav sami zase. In Stična mladih to omogoča: da prepoznaš

svoje talente in da pri tem ohranjaš svojo enkratnost: pred seboj, pred drugimi in pred

Bogom.« (Pucelj 2013)

a. Formacija prostovoljcev

Pri delu s prostovoljci je pomembna tudi formacija prostovoljcev, katero pokriva

ekipa za formacijo in je sestavljena iz štirih področij delovanja: izobraževanja oz.

usposabljanja, spremljanja, skupnosti in duhovne formacije.

Mladi se za svoje prostovoljno delo pripravljajo dlje časa. Celoten proces se začne s

pripravljalnim vikendom za vse ekipe, ki poteka en vikend spomladi. Po vikendu in vse

do izvedbe festivala pa se posamezne ekipe samostojno pripravljajo in ob strokovni

pomoči ter s pomočjo koordinatorja opravljalo zadolžitve, ki se tičejo njihovega

področja.

55

Za prostovoljno delo v okviru STM postane pomemben korak tudi podpis dogovora

o prostovoljnem delu (od leta 2012 dalje). S podpisom dogovora se prostovoljec

obveže, da bo svoje delo opravljal odgovorno in zavzeto ter v skladu s svojimi

zmožnostmi, prav tako pa se Društvo SKAM zaveže, da bo prostovoljca za določeno

delo usposobilo ter mu nudilo tisto, kar potrebuje za opravljanje svojega dela, kot lahko

preberemo v Prilogi 5. Sam dogovor je zasnovan tako, da lahko prostovoljec ob koncu

opravljanja svojega prostovoljnega dela o opravljenem delu pridobi tudi potrdilo, ki mu

služi tudi kot dokazilo o pridobljenih kompetencah.

Za opredelitev posameznih kompetenc je v pripravi kompetenčni model, ki obsega

spretnosti, veščine in sposobnost, ki jih poleg znanja potrebuje prostovoljec za

opravljanje določenega dela. S postavitvijo modela kompetenc pa se ne bo izboljšalo le

delovanje posameznikov, temveč se bo izboljšalo tudi delovanje celotne organizacije

dogodka. Prav tako bodo prostovoljci lahko kompetence, ki jih niso pridobili tekom

šolanja, temveč s prostovoljnim delom, uveljavljali pri iskanju zaposlitve.

b. Mladi za mlade

Pomemben vidik prostovoljnega dela je tudi v tem, da mladi delajo za mlade. Ne

gre namreč za to, da bi starejši delali za mlade, temveč da starejši delajo z mladimi

oziroma da mladi delajo za mlade.

Mladi torej za opravljanje svoje naloge dobijo poslanstvo, ki ni le v tem, da svojo

nalogo dobro opravijo, temveč je predvsem v tem, kar dobijo v zameno za čas in trud, ki

so ga namenili projektu. Pa naj bodo to trenutki priprav, molitve in ustvarjanja ali pa v

pridobivanju novih izkušenj in znanj.

Odrasli, ki spremljajo mlade na poti ustvarjanja, morajo biti z njimi v stiku in jim

zaupati. »Najbolj konkreten način, s katerim se izrazi zaupanje v mlade, je ta, da lahko

sami postanejo dejavni nosilci. To lahko pomeni, da so del skupine mladih, v kateri

odkrivajo svojo osebno identiteto ali pa da prevzamejo odgovornost za neko dejavnost.«

(Česen 2008, 144)

56

c. Spremljevalci mladih

Na poti prostovoljnega dela za mladega človeka ni pomembno le vodenje, temveč

tudi spremljanje. V procesu Stične mladih se je s premikom v večjo razdeljenost ekip

zgodila tudi sprememba na področju spremljanja prostovoljcev. Pri samem procesu

prostovoljnega dela ne smemo imeti pred očmi le cilja in naloge, temveč je treba biti

pozoren na mladostnika, ki mora postati osebnostno, duhovno in telesno zrela osebnost.

Na novo sta bili tako uvedeni dve vlogi:

Strokovni spremljevalec

Večja razdeljenost prostovoljcev v ekipah ni priložnost le za mlade in za razvijanje

njihovih talentov, temveč je priložnost za kvalitetno izboljšanje programa, pri čemer

dobijo svoje mesto strokovni spremljevalci.

To so običajno starejši laiki, ki so strokovno podkovani na posameznem področju.

Njegova naloga je predvsem, da svetuje in strokovno spremlja področje v vseh fazah

projekta. Predvsem je na voljo voditelju pri razjasnjevanju dilem in vprašanj, kjer pa ni

njegova naloga, da bi sprejemal dokončne odločitve. Strokovni spremljevalec je ob

koncu projekta tudi povabljen, da oceni in komentira opravljeno delo.

Mesto strokovnega spremljevalca do sedaj še ni bilo najbolj praktično umeščeno.

Njegova vloga je v teoriji dobro zastavljena, nekaj več težav pa se pojavi pri iskanju

oseb, ki bi bile prostovoljno pripravljene sprejeti to vlogo.

Dobra izkušnja strokovnega spremljevalca tekom priprav STM se je pokazala v

obdobju, ko je STM dobivala novo grafično podobo. Mnenje in nasveti strokovnega

spremljevalca Tomaža Sokola so v tistem času pripomogli h kvalitetnemu in dobro

opravljenemu delu, kar je ekipo za formacijo tudi prepričalo, da je uvedba vloge na

mestu, morda pa bi bil potreben še kakšen razmislek o njegovi vključenosti, predvsem z

vidika časovne intenzivnosti in vzgojnega momenta.

Navzočnež

»Navzočnež je odrasla oseba (duhovnik ali zrel laik), na katerega se lahko malo

občestvo obrne za nasvet, članom ekipe nudi duhovno vodstvo, jih spodbuja ter podpira

pri njihovih iskanjih in osebni rasti.« (Kos idr. 2012, 14) Vloga navzočneža se je v

Društvu SKAM – Skupnosti katoliške mladine sicer rodila znotraj Poletne šole

57

skupnosti na Kaprijah, vendar so ta lik prepoznali kot pomemben tudi znotraj projekta

STM.

Janez Jeromen, ki je pomagal pri opredelitvi vloge navzočneža, je nekoč dejal: »Če

želimo, da bodo naši prostori čisti, bomo zaposlili čistilko, če pa so nam pomembni

odnosi, bomo v našo ekipo vključili navzočneža.«

Navzočnež je torej oseba, ki je pozorna na to, kar se dogaja v ekipi in pri tem nima

pred očmi le cilja ali naloge, ki jo je treba opraviti. Kljub temu, da je navzočnež

vključen v voditeljsko ekipo, ima v odnosu do ostalih voditeljev vedno čas, saj ni

obremenjen z vodenjem programa in storilnostjo projekta, ampak ima pred očmi

odnose. Pri posamezniku in skupnosti spremlja procese osebne in duhovne rasti. Ker je

neobremenjen z izvrševanjem nalog, ima lažji pregled nad tem, kaj skupini manjka,

kako se skupina razvija, kakšni so odnosi.

Čeprav sama beseda navzočnež morda ni najboljša, saj je v njej zaznati slabšalen

pomen, »po drugi strani pa navzočnost pomeni, da zaznamo svet drugega človeka. To je

navzočnost, ki jo velikokrat prezremo, ker smo dostikrat precej obremenjeni s tem, kar

smo se namenili posredovati (vsebine, program, molitve ipd.), pa tudi s tem, kako in do

kdaj bomo to izpeljali.« (Jeromen 2011, 180)

3.3.4 Izkušnja skupnosti

O izkušnji skupnosti na festivalu STM lahko govorimo z dveh vidikov. Prvi je z

vidika ustvarjalcev, kjer se mladi, razdeljeni v več ekip, intenzivneje pripravljajo na

izvedbo festivala, drugi pa je vidik skupnosti, ki se zgodi na dan samega festivala.

a. Skupnost prostovoljcev

Večina prostovoljcev se na izvedbo festivala začne pripravljati že dobrih šest

mesecev pred samim festivalom, odgovorni za posamezna področja pa še kakšen mesec

prej. Čas priprav, ki ga posamezni prostovoljci namenijo festivalu, in čas, ki ga

preživijo skupaj, jih med seboj tudi intenzivneje poveže.

O izkušnji skupnosti med pripravljalno ekipo je na tiskovni konferenci STM 2013

spregovoril Bernard Šutič: »Pri Stični mladih sem prostovoljec že sedem let. Najprej

sem začel pri ekipi animatorjev za dijaški program, sedaj pa sem v ekipi za formacijo.

58

Kot si lahko predstavljate, se je v tem času zamenjalo in premešalo že veliko ljudi.

Ampak kljub vsej tej številčnosti same priprave na Stično mladih, vsa srečanja,

formalna in neformalna druženja, pripravljalni vikendi, samo dogajanje na vikendih od

adoracije do konkretnega sestavljanja programa prispevajo k temu, da lahko vsak z

vsakim vzpostavi vez. In ko je ta vez vzpostavljena, je zelo močna. In tako korak po

korak se ustvarjajo najprej poznanstva, nato prijateljstva. Na koncu se pa vsi povežemo

v eno veliko skupnost. In lahko rečem, da vsi čutimo to skupnost kot neko družino, ker

smo tako povezani, čutimo drug z drugim in kar se mi zdi najpomembneje, da si

zaupamo med seboj, ker vedno veš, da je nekdo tam, ki te bo podprl in ti stal ob strani.«

(Šutič 2013).

Skupnosti pa ne ustvarjajo le prostovoljci, ki sodelujejo v številnih ekipah, temveč

tudi mnoge župnije, ki se že kot oblikovane skupnosti prijavijo k sodelovanju pri

pripravi svete maše, adoracije, scene ali kot pevski zbor. Skupine iz posameznih župnij

pošljejo na pripravljalni vikend kakšnega predstavnika, ta pa izkušnjo skupnosti in

skupnega bivanja prenese na ostale mlade. Prednost že vnaprej formiranih skupin je v

tem, da se posamezniki med seboj že poznajo in vedo, kaj so njihove slabosti ter kaj

močne točke. Sodelovanje pri takšnem projektu jih ne poveže le med seboj, temveč tudi

z mladimi iz drugih župnij.

b. Skupnost, ki jo doživijo mladi na festivalu

Želja organizatorjev pa ni le ta, da bi se le prostovoljci čutili med seboj povezane,

temveč so v vizijo STM zapisali: »Stična mladih je izkušnja skupnosti, ki nudi

prepoznavanje enkratnosti vsakega posameznika in bližine Boga.«

Srečanje mladih je odprto za vse obiskovalce ne glede na to, koliko so aktivni v

Cerkvi ali kako blizu so si z Bogom. Program srečanja je zato pripravljen tako, da se

lahko v njem prepozna večina obiskovalcev in da bodo znotraj dogajanja začutili svojo

enkratnost, skupnost in bližino Boga.

»Če bi vprašali navdušene in tudi tiste razočarane mlade, ko zapuščajo Stično

mladih, kaj jim bo ostalo v spominu, bi verjetno lahko na prste prešteli vse, ki bi nam

najprej spregovorili o geslu in njegovem sporočilu. Ali to pomeni, da je bilo izbrano

geslo neprimerno ali da je nepotrebno? Nikakor ne. Nam pa odgovor mladih, da jim bo

najbolj ostalo v spominu srečanje s prijatelji, maša, pri kateri je toliko vrstnikov,

59

nepozabna spoved ali veselje brez alkohola, spregovori o pomenu doživljajske ravni

festivala.« (Kržišnik 2011, 185–186)

Besede Kržišnika (2011, 185–186) podkrepijo tudi rezultati ankete, ki je bila

opravljena ob koncu festivala 2013. 82 % vprašanih je pri trditvi »Stična mladih je

izkušnja skupnosti« označilo, da to drži, 15 % jih je označilo, da to delno drži, in 3 %,

da to ne drži. Na vprašanje »Na Stični mladih lahko prepoznam svojo enkratnost« je 63

% označilo, da to drži, 31 % da to delno drži, in 6 %, da to ne drži. In na vprašanje »Na

Stični mladih lahko doživim bližino Boga« je 87 % označilo, da trditev drži, 11 %, da

delno drži, in 2 %, da trditev ne drži.

3.3.5 Pestrost programa

Izhajajoč iz poudarka na prostovoljnem delu, izkoriščanju potenciala in

ustvarjalnosti ter hkrati večjega razvoja talentov, ki jih v skupnost ustvarjalcev prinašajo

prostovoljci, je vse skupaj pomembno za večjo pestrost programa.

V zgodovinskem pregledu obdobij v prvem poglavju tretjega dela so nakazane

posamezne spremembe, ki so se zgodile tekom let, prav tako je podrobna razporeditev

programov narejena v Prilogi 3, vendar je kljub temu pomembno, da nekaj besed

namenimo pestrosti programa.

Samo dogajanje je skrbno izbrano, a kljub temu pestro. Del dneva se na programu

odvija več stvari, ki so si med seboj enakovredne, del programa pa je skupen za vse.

Nekateri deli programa zahtevajo od udeležencev tudi večjo participacijo, tako da lahko

tudi sami ustvarjajo in oblikujejo dogajanje.

a. Glasba

Ker glasba oblikuje dobršen del srečanja in ker je z leti vedno bolj prisotna na

celotnem programu, lahko rečemo, da je pomembna znotraj samega projekta, kljub

temu, da to ni program sam po sebi.

V zgodnjih letih STM je bila glasba prisotna znotraj liturgije, kjer je nagovarjala

preko ljudske in duhovno ritmične glasbe. Petje, ki je bilo prisotno pri molitvi in maši,

se je razširilo v slavljenje, kmalu pa tudi v značilno rajanje oziroma zaključni žur, ki se

pojavi v drugem obdobju. Žur so v preteklih obdobjih oblikovali številni znani gostje

60

(Adi Smolar, Jan Plestenjak, Vlado Kreslin …), v zadnjih obdobjih pa so za glasbo na

zaključnem rajanju poskrbeli člani tako imenovanega Stična banda.

Stična band

V začetnih letih so za glasbeno podporo festivala poskrbeli glasbeniki iz že

oblikovanih glasbenih skupin. Leta 2006 se je drugim ekipam STM pridružil še Stična

band. Prvo zasedbo banda je sestavljalo sedem mladih glasbenikov, ki so skupaj igrali

do leta 2009, ko je na njihovo mesto prišla druga zasedba, v kateri je igralo šest članov.

Druga zasedba je igrala do leta 2013, ko se jim na odru pridruži in za del programa

poskrbi tretja zasedba, ki prav tako šteje šest članov.

Igranje v bandu, ki oblikuje dobršen del programa, je za mlade glasbenike

priložnost, da se preizkusijo v igranju v bandu in pred številno množico. Hkrati pa je to

možnost, da se preizkusijo v oznanjevanju preko glasbe.

Stična band s svojim igranjem sodeluje pri programu za dijake ter oblikuje

zaključno praznovanje. Prednost tega, da pri programu sodeluje band, ki se je oblikoval

le za festival, je predvsem v večjem prilagajanju, boljšem sodelovanju z ostalimi

ekipami ter večji pripadnosti projektu, kot pa če bi na festivalu igrala kakšna druga

skupina.

b. Program za dijake

Program za dijake se je razvil iz festivalskega dogajanja, ki je bil sprva namenjen

vsem obiskovalcem. Z leti pa se pojavi potreba po programu, ki bi bil namenjen

starejšim in bi se razlikoval v pristopu, saj ne bi vseboval toliko skečev in bansov. Tako

sta se iz festivala mladostne vere, kot se je nazadnje imenoval dopoldanski program,

razvila program za študente in program za dijake.

Program za dijake se je razvil iz festivala mladih, ki so ga vodili animatorji STM.

Program je oblikovan tako, da preko skečev, pesmi, plesa in igre spregovori o geslu in

poslanici. Med obiskovalce, pretežno dijake, ki so zbrani pod odrom in so preko plesa in

pesmi tudi sami vključeni v program, želijo animatorji prenesti živahnost in mladost.

Ko je leta 2001 STM stopila v novo obdobje, je del priprave programa zaupala mladim

samim. Tako je nastala skupina animatorjev, ki je nekaj let nosila ime »hitri polži«. Ime

se je rodilo na Slovenski šoli za animatorje, kjer je bil lik polža zelo priljubljen in tako

61

so se organizatorji skupaj z mladimi odločili za ime »hitri polži«. Svojo izkušnjo

delovanja je Matjaž Glavina opisal tako: »Na odru daš res vse od sebe, si pravi

animator, daš svoje telo, svojo dušo, vse za mlade, ki pridejo z vseh koncev Slovenije.

Ta dan darujem zanje vse, kar sem, dam – vse veselje in vse tisto, v čemer znotraj gorim

… Vsak izmed nas je znotraj en takšen sonček, drugače tudi ne bi šlo.« (Kovačič 2005,

3) Ko je v STM pričelo delovati še nekaj drugih skupin, so se »hitri polži« zopet

preimenovali v animatorje STM, tako da je vloga služenja v primerjavi z nastopanjem

prišla bolj do izraza. Naloga animatorjev je predvsem ta, da poskrbijo za animacijo na

odru, pod odrom pa za dobro vzdušje.

Program, ki ga v večini pripravijo mladi sami, je tako namenjen mlajši populaciji

obiskovalcev, ki jo v večini predstavljajo srednješolci. Različnost programov med

posameznimi leti pa vnaša predvsem osredotočenost na poslanico in poudarke, ki jih,

izhajajoč iz nje, želijo animatorji prenesti med obiskovalce.

c. Program za študente

Leta 2009 je v Stični prvič potekal forum za študente in mlade v poklicih, ki se je

dogajal istočasno kot program za dijake. Ker je bil program dobro sprejet, so se

organizatorji odločili, da z njim nadaljujejo.

Program je bil predvsem namenjen študentom in mladim v poklicih, ki se jim

skakanje in ples nista zdeli najbolj zabavni stvari in so čas želeli preživeti drugače. Iz

tako imenovanega foruma za študente in mlade v poklicih se je razvil celoten program,

ki se danes imenuje »program za študente in mlade v poklicih«. Program, ki je

sestavljen iz molitve, petja in pričevanja, pripravi posebna ekipa. Program je vsako leto,

tudi zaradi znanih gostov, ki sodelujejo pri programu, dobro obiskan, saj se predvsem

starejši obiskovalci tam počutijo bolj domače. Vsako leto ekipa pripravi tudi nekaj

delavnic, ki so posebej namenjene starejšim.

Organizatorji opažajo, da v Stično še vedno prihaja veliko študentov, vendar jih

program iz odra ne nagovori. Tako so ustvarili program, ki je danes enakovreden

programu za dijake ali nogometnemu turnirju, katerega se mladi lahko udeležijo.

62

d. Delavnice

Med izbirne dejavnosti sodijo tudi delavnice. Vsako leto jih ekipa, ki je posebej

namenjena njihovi pripravi, izbere med dvajset in štirideset. Številne delavnice, ki so

smiselno izbrane glede na temo in poslanico, so namenjene temu, da jih obiskovalci

obiščejo ter se na njih kaj novega naučijo ali pa utrdijo stvari, ki jih že poznajo.

Za izvajalce delavnic se vsako leto pripravi razpis, na katerega se lahko prijavijo

društva, ustanove, gibanja ali posamezniki, ki želijo mladim predstaviti določeno temo

v uri in pol trajajočega programa.

Delavnice so vsako leto razporejene v različne sklope, ti pa so izbrani glede na

poslanico. Tako so se recimo leta 2013, ko je bilo geslo STM »Pojdite in naredite vse

narode za moje učence (Mt 28,19)«, sklopi imenovali:

1. Govorim z Bogom;

2. Misijonar po svetu;

3. Misijonar v vsakdanjem življenju.

e. Tržnica

Različne ustanove, redovne skupnosti, gibanja in skupine mladih so povabljeni, da

se s svojo stojnico predstavijo obiskovalcem. Stojnice so zadnja leta postavljene že

zjutraj in so odprte do svete maše.

Tržnica je zasnovana tako, da jih lahko obiskovalci obiščejo tekom dopoldanskega

programa in med prostim časom. Tisti, ki postavijo stojnico, mladim predstavijo svoje

programe in aktivnosti.

f. Nogometni turnir

Vzporedno s STM je več let zapored potekal nogometni turnir, za katerega so

poskrbeli salezijanci in ni bil del uradnega programa, ki so ga pripravili organizatorji.

Leta 2012 pa so se organizatorji zaradi številnega obiska turnirja odločili, da nogometni

turnir uvrstijo pod vzporedni program, ki bo potekal istočasno kot program za dijake in

program za študente. Tako so turnir naredili enakovreden ostalemu dogajanju in ga med

mladimi tudi promovirali.

63

Leta 2013 so bili glavni organizatorji nogometnega turnirja duhovniki športnega

društva PAX, ki so s svojo prisotnostjo želeli med mlade prenesti pričevanje

duhovniškega poslanstva, zdravega bratskega druženja, zdravo skrb za telesno počutje

in fair play. Znotraj igre in ob igrišču se med mladimi tudi zgodi STM, saj lahko mladi

vero doživijo tudi znotraj športa.

Trenutno med športnimi turnirji poteka le nogometni turnir, a organizatorji

razmišljajo, da bi uvedli še kakšnega, saj je med mladimi precejšnje zanimanje za

športne dejavnosti.

3.3.6 Odnos do Boga in zakramentov

Iz imena »Stična mladih« ne gre takoj razbrati, da gre za srečanje verne mladine,

kot je bilo to morda v preteklosti, ko se je srečanje imenovalo »Narodno srečanje verne

slovenske mladine«. Kljub temu lahko rečemo, da ima večina mladih izkušnjo Cerkve

in v povezavi s tem tudi Boga, vendar je njihova izkušnja različna. Veliko jih pride v

Stično v organiziranih skupinah, kjer je njihovo pojmovanje skupnosti prav tako

različno, vendar zaradi tega niso nič prikrajšani.

V viziji Stične mladih 2012–2015 je zapisano, da je STM izkušnja skupnosti, ki

nudi prepoznavanje enkratnosti vsakega posameznika in bližine Boga.

Preko programa, ki je zasnovan tako, da je vsak čim bolj nagovorjen in kjer se

mladim ni treba sramovati tega, da so kristjani, lahko mladi dobijo potreben pogum, da

stopijo v odnos z Bogom. K temu jih spodbujajo predvsem zakramenti, med katerimi

imata sveta evharistija in sveta spoved osrednje mesto.

a. Sveta evharistija

Osrednji dogodek dneva je, ne glede na obdobje, vedno bila evharistija. Pri

bogoslužju so se skupaj zbrali mladi, duhovniki in škofje. Tudi znotraj bogoslužja se

kaže mesto mladih, kjer lahko sodelujejo kot bralci, pevci ali kako drugače. Pomembno

je, da imajo mladi izkušnjo, kjer lahko z drugimi mladimi krepijo svojo pripadnost

Cerkvi in kjer lahko znotraj množice doživijo tudi osebno vero. »Kljub veliki

individualizaciji odnosov med njimi mladi še vedno potrebujejo srečevanje, skupino in

tudi občutek, da niso samo »sveti ostanek« v Cerkvi. Množično srečanje je lahko

64

prostor srečevanja, obujanja spominov, skupnega živetja vere in mladostne prešernosti v

razmeroma zdravem in pozitivnem okolju, ki ga ne more zanikati skupina omamljenih

mladih po vaških gostilnah. Po drugi strani pa mlad človek potrebuje »primere« in

»ideje«, kako priti do osebne vere in kako jo živeti.« (Rebec 2012, 213)

b. Spoved

Številni spovedniki, ki so razporejeni po celotnem prizorišču, s svojo prisotnostjo in

držo »vabijo« mlade, da pred Gospoda položijo svoje grehe ali pa se z njimi pogovorijo

o vsakdanjih dilemah. Za mlade je pomembno, da si lahko vzamejo nekaj trenutkov in

pogledajo na svoje življenje skupaj z duhovnikom, ki ni skrit v spovednici. Nekaj

spovednikov na dan festivala obleče posebne majice z napisom »Sem duhovnik,

spovedujem«. Pozitivna spodbuda k pristopu do spovednikov in izkušnja lepe in iskrene

spovedi bo v mladih prebudila željo po bolj pogostem prejemanju tega zakramenta.

Eden od spovednikov v Stični, ki je nosil majico z napisom »Sem duhovnik,

spovedujem«, je z naslednjimi besedami mlade povabil, naj prejmejo zakrament

spovedi: »Spoved je ena tistih stvari, ki ti vlijejo novo energijo, odstranijo vsa bremena,

ki te potiskajo navzdol, in umijejo vso nabrano umazanijo. Prepričan sem, da se vsak, ki

je od glave do pet zapacan, počuti svežega kot rožica, potem ko se umije. No, spoved je

ene take vrste umivanje. Sam grem zelo rad k spovedi prav zato, ker potrebujem božjo

pomoč, da spet vstanem, potem ko sem padel, in da se poboljšam, potem ko sem ga

polomil.« (Purger 2009, 11)

c. Adoracija

Poleg vsega bučnega in pestrega dogajanja je v Stični tudi prostor, ki je namenjen

umiritvi in molitvi. Osebna formacija mladih, ki se zgodi na antropološki ravni in ki je

temeljna za odnos z Bogom, da mladim izkušnjo srečanja z Bogom.

Obiskovalci Stične se lahko ustavijo pred Najsvetejšim, ki je izpostavljen na

posebnem mestu ter tako malo umaknjen od vsega dogajanja. Sprva je bil prostor za

adoracijo na samostanskem vrtu, kasneje pa so ga prestavili v Opatovo kapelo.

Molitev pred Najsvetejšim pripravijo mladi, ki se na program predhodno pripravijo.

Med njimi so mladi iz župnij ali pa kakšnih drugih skupin.

65

V primerjavi z vsem ostalim dogajanjem je takšen prostor potreben, saj lahko mladi

na ta način doživijo resnično Božjo prisotnost sredi med njimi. Sicer se večina

obiskovalcev adoracije ne udeleži, jo pa tisti, ki se je, opišejo kot dobro pripravljeno in

nagovarjajočo.

66

4 SREČANJA MLADIH V STIČNI, KOT ODGOVOR NA

SMERNICE, KI JIH DAJE CERKEV PRI DELU Z

MLADIMI

V tej točki bi lahko šli od smernice do smernice in zraven opisali, kako STM že

odgovarja nanje oziroma v kateri smeri bi se srečanje moralo razvijati, da bi lahko pri

posamezni smernici »naredili kljukico«. A smernice niso namenjene temu, da bi jih

kljukali, temveč temu, da posamezne dogodke, tako kot je STM, usmerjajo znotraj

širšega pastoralnega dogajanja.

Tako bi raje kot »kljukanje« v treh ključnih točkah poudarili, kje v primerjavi s

smernicami vidimo največje poudarke STM.

4.1 Odprtost do vseh in vsakega mladega

Srečanja mladih v Stični so vedno bila oblikovana tako, da so se jih lahko udeležili

vsi mladi, ne glede na to, od kot prihajajo, kakšna je njihova izobrazba ali kako verni so.

Srečanj se udeležujejo tako mladi iz župnij, mladi, ki so se udeležili kakšnega poletnega

tabora, ali pa mladi iz določenih skupnosti, skupin, združenj itd.

Dogodek, ki odgovarja na različne potrebe in vabi k sebi vse mlade, je edinstven

med takšnimi dogodki v Sloveniji. Mnogo je dogodkov, ki so namenjeni skavtom,

oratorijskim animatorjem, pevcem ali kakšnim drugim ciljnim skupinam, srečanj, ki bi

bila namenjena vsem in ki bi bila oblikovana za mlade z različnim verskim položajem,

pa je vedno manj.

Ker večino srečanja oblikujejo mladi sami, s svojo vsakdanjo govorico lažje

nagovorijo ostale mlade. Tukaj gre za načrtovano delo organizatorjev, ki sledijo viziji in

sproti preverjajo načrt, ki so si ga postavili za določeno obdobje. Govorica mladih

prostovoljcev je preprosta in njihovo delo zavzeto. »Priznati je treba, da so v sedanjem

trenutku krize zavzetosti in občestvenih vezi, vendar mnogi mladi, ki spričo trpljenja na

svetu prispevajo svojo solidarno pomoč in se lotevajo različnih dejavnosti in

prostovoljstva. Nekateri se udeležujejo župnijskega življenja in v svojih škofijah ali na

67

drugih krajih ustanavljajo skupine pomoči in različne misijonarske pobude. Kako lepo

je, če so mladi »sopotniki vere« srečni, da prinašajo Jezusa na vsako cesto, na vsak trg,

na vsak konec sveta.« (Frančišek 2014, 60) In prostovoljci so tisti, zaradi katerih se

mnogi čutijo sprejete.

Vedeti moramo, da le gre za množični dogodek, saj se v Stični vedno zbere nekaj

tisoč mladih, kjer pa nihče ni zavrnjen. Znotraj te odprtosti se lahko zgodi oznanilo

vere, saj se veselo oznanilo širi med vse in z njegovim oznanilom od znotraj spreminja

in prenavlja mlade, da lahko odkrijejo lastno identiteto in svojo poklicanost.

4.2 Srečanje z Jezusom Kristusom

Papež Janez Pavel II. je v govoru mladim, ki ga je imel 18. maja 1996 v Postojni,

rekel: »Dragi mladi prijatelji, vam ni potrebno telesno srečanje z Jezusom. Za vero vam

zadostuje pričevanje Tomaža, drugih apostolov in Cerkve. Naj Jezus za vas postane

oseba, za katero je vredno zastaviti vse življenje. Dovolite mu, naj vstopi v vaše načrte,

v vsako vašo dejavnost. Tako boste postali misijonarji v vsakdanjem življenju, v

odnosih s sorodniki, sošolci in sodelavci, s prijatelji v prostem času in pri športu, v

socialnih dejavnostih.« (Janez Pavel II 1996, 42–43)

K temu spodbuja tudi STM. Gorečnost in zagnanost tistih, ki dogodek pripravljajo,

vabi tudi druge mlade k osebnemu srečanju s Kristusom. Bogoslužje, zakramenti,

molitev in ostale dejavnosti spodbujajo mlade k pristni veri. Izkušnja svete maše in

izkušnja skupnosti, kjer so vsi vključeni v sodelovanje, mlade spodbuja, da tudi doma

pogosteje sodelujejo pri pripravi bogoslužja in pri rednem prejemanju zakramentov,

predvsem zakramenta sprave.

Stična mladih se je v določenem obdobju mnogim zdela preveč »posvetna«. Štefan

Kržišnik, ki je bil takrat odgovoren za pripravo srečanj, je v intervjuju za Družino na to

opazko odgovoril: »Mnogi me to sprašujejo, vsi pa vidimo, da je mladim blizu prav

takšna. Poskušamo ujeti njihovo govorico in ritem njihovega srca. To je res tvegano,

vendar sestavljamo program v zaupanju, da je Gospod z nami, in se mu damo na voljo.«

(Purger in Hočevar 2004, 13)

Oznanjevanje mladih mladim se ne poslužuje znanstvene in zapletene govorice,

temveč mladi znotraj programa sami spregovorijo o svojih izkušnjah ter tako k

68

pričevanju spodbudijo ostale mlade. »Mislim, da je to, da vidijo, da si njihovi vrstniki

upajo brez zadržkov in sproščeno, ne zadrgnjeno povedati: »Jezus je car!« Mlad človek

to govorico razume. Mladi svoje izkušnje ne znajo ubesediti, zelo dobro pa čutijo, kaj je

pristno. In to znajo zelo dobro povedati drug drugemu, morda bolje, kot če jim to

govorimo odrasli.« (prav tam, 13) Tudi ne gre za strogo in liturgično zahtevne

momente, temveč se mlade spodbuja k odnosu z Jezusom Kristusom preko vsakdanjega

življenja in običajnih dejavnosti, ki jih spodbujajo k osebni veri.

4.3 Spodbuda k osebni veri

»Mladinski dogodek v naši Cerkvi, ki mu brez zadrege lahko pripišemo množičnost

in tradicionalnost, je vsakoletno srečanje mladih v Stični. Opaziti je namreč

prizadevanje organizatorjev Stične mladih, da bi srečanje mladih usmerili v smer

oblikovanja osebne vere.« (Rebec 2012, 213)

Tudi v viziji STM za obdobje 2012–2015 je zapisano, da je STM izkušnja

skupnosti, ki nudi bližino Boga. Bogoslužje, zakramenti, molitev in ostale dejavnosti

mlade spodbujajo, da mladi svojo vero živijo tudi, ko se vrnejo domov. Čeprav gre za

dnevni dogodek, se mlade vzgaja k vsakodnevnemu krščanskemu življenju ter jih

spodbuja, da postanejo pričevalci Kristusovega evangelija. Praznovanje mladostne vere

in krepitev oznanjevalnega naboja vabi mlade na pot evangeljskega življenja v

vsakdanjem življenju.

K osebni veri so mlade spodbujali številni pričevalci in gostje, ki so se skozi leta

zvrstili v Stični. Vendar po drugi strani številna pričevanja in močni dogodki, kot je

STM, ne zadostijo celostni formaciji mladih, kar pomeni, da bi se morali mladi tudi v

svojih župnijah ali okoljih, v katerih živijo, srečevati s pričevalci in oznanjevalci

evangelija.

Res je, da je STM dogodek, ki se zgodi enkrat na leto in da se z mladimi v

vmesnem času marsikaj zgodi. Lansko leto se je prvič zgodila Stična diha, dogodek, ki

se je zgodil na lokalni ravni – leta 2013 v treh različnih župnijah. STM se je tako

približala mladim v njihovih okoljih ter jih tako spodbudila, da tudi sami prenašajo

izkušnjo tretje sobote v septembru v vsakdanje življenje. Ker je bila izkušnja Stične

diha zelo pozitivna, so se organizatorji odločili, da s projektom nadaljujejo, saj vedno

69

bolj prepoznavajo, da je treba mlade aktivirati tudi na »terenu« in jih spodbujati v

njihovih okoljih.

70

ZAKLJUČEK

V sklepnem delu diplomskega dela bi se še enkrat ozrla na glavno vprašanje, ki me

je vodilo pri pisanju: »Ali festival Stična mladih, ki po svoji tradiciji, kakovosti in

množični udeležbi nima primere v srednjeevropskem prostoru (prim. PIP 29), resnično

odgovarja na smernice, ki jih daje Cerkev pri delu z mladimi?«

Cerkveni dokumenti, ki se posvečajo mladinski pastorali, svoje smernice

zastavljajo splošno, kjer je pa naloga posameznih škofij ali škofovskih konferenc, da jih

prevedejo na domače razmere. A se tudi tukaj zgodi isti problem, saj pod pojmom

mladinska pastorala razumemo pastoralo, ki je posvečena določeni starostni skupini,

katere cilj je pomagati mladim, da sami odkrijejo svojo poklicanost in nanjo odgovorijo

s svojim prispevkom.

Ustvarjalci Stične mladih ali pa organizatorji podobnih srečanj imajo pri svojem

delu tako bolj proste roke, saj jim v smernicah ni točno določeno, kaj morajo vključiti v

takšno srečanje, in je tako njihov prispevek precejšen.

A na splošno lahko rečemo, da so točke, kjer lahko pastoralne smernice dela z

mladimi preko svetovnega dneva mladih povežemo s Stično mladih. Vključenost

mladih pri pripravi in njihovo spremljanje, vloga laikov, upoštevanje različnosti

posameznikov, odprtost do vseh in vsakega mladega, uporaba in spoštovanje vsakdanje

govorice mladih, srečanje z Jezusom Kristusom in spodbuda k osebni veri so le

nekatere. Razumljivo pa je, da nekaterih smernic Stična mladih kot tako velik dogodek

ne more zaobjeti in da so po drugi strani točke, kamor bi se festival lahko še razvijal.

Vidik, kateremu bi po mojem mnenju bilo vredno posvetiti še večjo pozornost, je

vidik dejavnosti v družbi. Mladi se v Stični čutijo sprejete, ko vidijo, da je še veliko

mladih, ki hodijo podobno pot. Vendar jih to ne opogumi dovolj, da bi bili pripravljeni

vstopati v svet kulture, umetnosti, politike in gospodarstva kot pričevalci za Kristusov

evangelij (NMP 104). Mlade je treba spodbujati, da bodo »z navdušenjem gradili svet,

ki bo boljši od sedanjega!« (Poslanica mladim 2004, 682). Stična mladih je prostor, kjer

mladi oplemenitijo svojo osebno vero in tkejo vezi medsebojnega prijateljstva, treba jih

je opogumiti, da bodo o tem brez strahu pripovedovali še drugim.

In sedaj še odgovor na vprašanje. Ne, Stična mladih ne odgovarja na vse smernice,

ki jih daje Cerkev pri delu z mladimi, saj kot tako velik projekt tudi ne more. Odgovarja

71

pa na tiste, na katere lahko. Vsekakor gre za edinstven dogodek v našem prostoru. Njen

prispevek ni pomemben le za mlade, ampak za celotno slovensko Cerkev, saj presega

delovanje posameznih skupin, društev in združenj.

A nič ni nikoli tako dobro, da se ne bi dalo še izboljšati. To, kar pravi papež

Frančišek, bi veljalo tudi za ustvarjalce Stične mladih: »Izzivi so zato, da jih

premagujemo. Bodimo stvarni, vendar ne izgubimo vedrine, drznosti in upanja polne

podaritve!« (Frančišek 2014, 109)

72

POVZETEK

Cilj diplomskega dela je bil raziskati pomen in vrednost srečanj mladih v Stični,

zato si avtorica diplomskega dela na začetku zastavi vprašanje: »Ali festival Stična

mladih, ki po svoji tradiciji, kakovosti in množični udeležbi nima primere v

srednjeevropskem prostoru (prim. PIP 29), resnično odgovarja na smernice, ki jih daje

Cerkev pri delu z mladimi?«

Avtorica v prvem delu predstavi posamezne dokumente, tako vesoljne kot

slovenske Cerkve, ki govorijo o delu z mladimi, pri čemer se osredotoči predvsem na

slovenske dokumente.

V drugem delu kot praktičen primer večjih srečanj predstavi svetovni dan mladih, s

čimer želi med smernicami in srečanji mladih v Stični narediti vezni člen, saj je

svetovni dan mladih v svoji dolgoletni tradiciji razvil določeno obliko srečanj in

temeljnih poudarkov, ki so nastali na podlagi premislekov o mladinski pastorali.

V tretjem delu avtorica predstavi kronološki pregled srečanj mladih v Stični ter

ključne elemente, ki so jih srečanja razvila.

Metodološka pot raziskovanja, kjer avtorica izhaja iz širšega in bolj znanega k

ožjemu in manj znanemu, služi v tem, da lahko ključne stvari iz prvega in drugega dela

pripne na srečanja mladih v Stični.

Ključne besede: Stična mladih, svetovni dan mladih, Cerkev, mladi, mladinska

pastorala.

73

ABSTRACT

The purpose of the thesis is to explore the significance and value of youth

gatherings in Stična. To this end, the author addresses the following question: "Does the

festival Stična mladih, which is unique in terms of tradition, quality and large

attendance in the central European space (cf. PIP 29), truly work in line with the

guidelines suggested by the Catholic Church about working with young people?"

The first part of the thesis presents individual documents of both the universal and

Slovene Catholic Church that are related to youth, with special attention devoted to

Slovene documents.

The second part contains a practical example of a larger youth gathering – World

Youth Day – to draw parallels with the guidelines and youth gatherings in Stična. In its

long-standing tradition, the World Youth Day has developed a certain form of

gatherings and fundamental principles based on reflections about youth ministry.

The third part of the thesis provides a chronological account of youth gatherings in

Stična as well as the key elements that they have developed.

As for the used methodology, the author started with the wider aspect and what is

more known and proceeded with the narrower aspect and what is less known, only to

link the main findings to the youth gatherings in Stična.

Keywords: Stična mladih, World Youth Day, Catholic Church, youth, youth

ministry.

74

SEZNAM REFERENC

Benedikt XVI. 2006. Božja revolucija: svetovni dan mladih, Köln 2005. Ljubljana:

Družina.

Benedikt XVI. Predgovor. V: YOUCAT v slovenščini: Katekizem katoliške Cerkve

za mlade. 2011. Maribor: Slomškova družba, Slomškova založba.

Benedikt XVI. 2012a. The evangelisation of young people today. What Benedict

XVI has to say on the subject. Rim: Papeški svet za laike.

Benedikt XVI. 2012b. Poslanica papeža Benedikta XVI za 27. svetovni dan mladih.

29. marca. Http://katoliska-cerkev.si/poslanica-papeza-benedikta-xvi.-za-svetovni-

dan-mladih-2012 (pridobljeno 28. maja 2013).

Benedikt XVI. 2012c. Poslanica papeža Benedikta XVI za 28. svetovni dan mladih.

5. decembra. Http://katoliska-cerkev.si/poslanica-papeza-benedikta-xvi-za-28-

svetovni-dan-mladih (pridobljeno 28. maja 2013).

Bizjak, Jurij. 2005. Pozdrav udeležencem. V: Peter Kvaternik, ur. Mladina – pot

Cerkve: Zbornik Mednarodnega simpozija Mladinska pastorala danes Celje 2004,

11–13. Ljubljana: Družina.

Bizjak, Jurij. 2009. Zapisnik 9. posveta Medškofijskega odbora za mladino ter

plenarnega posveta Škofijskih odborov za mladino. Http://mladinska-

pastorala.si/sites/default/files/Zapisnik%209.%20posveta%20MOM%20in%20%C

5%A0OM%2020091014.pdf (pridobljeno 17. novembra 2013).

Bizjak, Vlado, Vesna Jug, Marko Kržišnik, Benjamin Lesjak, Fani Pečar, Jana

Rovtar in Benjamin Tomažič. 2011. Priročnik za voditelje Slovenske šole za

animatorje. Ljubljana: Društvo SKAM, Slovenska šola za animatorje.

Cevc, Marjeta in Ana Remškar. 2004. Dvigni peruti: priročnik za skavtske

voditeljice in voditelje. 3 ponatis. Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških

skavtinj in skavtov.

Cestnik, Branko. 2001a. Aktualni modeli mladinske pastorale v svetu. Cerkev v

sedanjem svetu 35: 163–166.

Cestnik, Branko. 2001b. Vozel mladosti. Cerkev v sedanjem svetu 35: 162.

Česen, Tone. 2008. Skupaj na poti. Cerkev v sedanjem svetu 42: 143–144.

http://katoliska-cerkev.si/poslanica-papeza-benedikta-xvi.-za-svetovni-dan-mladih-2012

http://katoliska-cerkev.si/poslanica-papeza-benedikta-xvi.-za-svetovni-dan-mladih-2012

http://katoliska-cerkev.si/poslanica-papeza-benedikta-xvi-za-28-svetovni-dan-mladih

http://katoliska-cerkev.si/poslanica-papeza-benedikta-xvi-za-28-svetovni-dan-mladih

http://mladinska-pastorala.si/sites/default/files/Zapisnik%209.%20posveta%20MOM%20in%20%C5%A0OM%2020091014.pdf



75

D. K. 1988. V znamenju Marijinega naročila: Karkoli vam reče, storite!. Družina

(Ljubljana), 25. september.

Dogmatična konstitucija o Cerkvi: Lumen gentium. 2004. V: Koncilski odloki.


Evropski škofje slovenski mladini. 1983. Družina (Ljubljana), 25. september.

Frančišek. 2014. Veselje evangelija. Ljubljana: Družina.

Galimberti, Umberto. 2010. Nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan.

Izjava o krščanski vzgoji: Gravissimum educationis. 2004. V: Koncilski odloki.


Janez Pavel II. 1985. Apostolsko pismo vsem mladim sveta. Ljubljana: Družina.

Janez Pavel II. 1996. Ne bojte se Cerkve. Ljubljana: Družina.

Jeromen, Janez. 2011. Kakovostna navzočnost – temeljna metoda Poletne šole

skupnosti Kaprije. Cerkev v sedanjem svetu 45: 179–185.

Kirchengast, Helmut. 2005. Vizije prihodnosti v mladinski pastorali. V: Peter

Kvaternik, ur. Mladina – pot Cerkve: Zbornik Mednarodnega simpozija Mladinska

pastorala danes Celje 2004, 71-75. Ljubljana: Družina.

Knep, Milan. 1987. Kako doseči kordinirano delovanje, kako priti do skupnih

odločitev, za katerimi bo stala vsa naša Cerkev – ne pa, da vsaka ustanova, referent,

animator dela v »lastnem imenu«. Zgodovinski arhiv Društva SKAM.

Koncilija, Rudi. 1975. Brat Roger Schutz animator koncila mladih. V: Stanko

Janežič, dr. Franc Perko in Jože Vesenjak, ur. V edinosti: ekumenski zbornik 1975,

18-22. Ljubljana: Slovenski ekumenski svet.

Kongregacija za duhovščino. 1998. Splošni pravilnik za katehezo. Ljubljana:

Družina.

Kos, Metka, Gregor Kunej, Špela Pucelj, Alen Prelesnik, Marko Kržišnik, Andrej

Golčnik, Ana Nuška Pišek, Rok Rakun in Marjan Turnšek. 2012. Župnija mladih? :

usposabljanje mladih mladinskih voditeljev in voditeljev malih občestev. Ljubljana:

Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine : Medškofijski odbor za mladino.

Kovačič, Mica. 2005. Hitri polži. Družina (Ljubljana), 18. september.

Kramberger, Franc. 1999. Nagovori škofa dr. F. Krambergerja ob otvoritvi

škofijskega zbora o mladini. Navaja Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem.


76

Kržišnik, Marko. 2011. Dajte jim vi jesti. Cerkev v sedanjem svetu 45: 185–188.

Kvaternik, Peter. 2003. Acta Theologica Sloveniae Zv. 3. Brez časti, svobode in

moči: vpliv komunizma na pastoralno delovanje Cerkve v ljubljanski nadškofiji

(1945-2000). Ljubljana: Družina.

Kvaternik, Peter. 2005a. »Mladinska pastorala in občestvo«. V: Peter Kvaternik, ur.

Mladina – pot Cerkve: Zbornik Mednarodnega simpozija Mladinska pastorala

danes Celje 2004, 45-69. Ljubljana: Družina.

Kvaternik, Peter. 2005b. Mladinska pastorala in občestvo. 6. februarja.

Http://kvaternik.over.net/i104/ (pridobljeno 20. avgusta 2013).

Kvaternik, Peter. 2013. Cerkev si ti. 16. marec. Http://kvaternik.over.net/ti/

(pridobljeno 30. julija 2013).

Liberia Editrice Vaticana. 2013. Meeting with the volunteers of the xxviii wyd. 28.

julija. Http://www.vatican.va/holy_father/francesco/speeches/2013/july/documents

/papa-francesco_20130728_gmg-rio-volontari_en.html (pridobljeno 6. novembra

2013).

Magdič, Marko. 2005. Mladinska duhovnost v luči nagovorov papeža Janeza Pavla

II. Vsebinski poudarki papeževih nagovorov ob svetovnih dnevih mladih.

Raziskovalna naloga. Ljubljana: M. Magdič.

Meškofijski odbor za mladino. 1999. Osnutek temeljnih smernic za mladinsko

pastoralo v Cerkvi na Slovenskem. Prispevek za sinodo. Ljubljana: Medškofijski

odbor za mladino.

Nešporová Daniela in Jan Balík. 2005. »Današnja mladinska pastorala na Češkem«.

V: Peter Kvaternik, ur. Mladina – pot Cerkve: Zbornik Mednarodnega simpozija

Mladinska pastorala danes Celje 2004, 103-124. Ljubljana: Družina.

Janežič, Stanko, Franc Perko in Jože Vesenjak. Otvoritev koncila mladih Taizé, 1.

September 1974. 1975. V: V edinosti: ekumenski zbornik 1975: Kraljestvo božje

(XXX), ur. Stanko Janežič, Franc Perko in Jože Vesenjak, 15-17. Ljubljana:

Slovenski ekumenski svet.

Pavel VI. 2006. O evangelizaciji današnjega sveta. Evangelii nuntiandi: apostolska

spodbuda. Ljubljana: Katehetski zavod.

http://kvaternik.over.net/i104/

http://kvaternik.over.net/ti/

77

Pečar, Fani, Tilen Gregor Urtelj, Simon Potnik, Jaroslav Knežević in Brina

Smovnik. 2010. Kateheze za mlade: Svetovni dan mladih, Madrid 2011, 16.-21.

avgust. Ljubljana: Društvo SKAM.

Pinosa, Rafo in Gregor Kunej. 2008. Prenova župnijske / mladinske pastorale.

Cerkev v sedanjem svetu 42: 115-117.

Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem. 2002. Izberi življenje: sklepni dokument

Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. Ljubljana: Družina.

Poslanica mladim. 2004. V: Koncilski odloki. Ljubljana: Družina.

Potočnik, Vinko. 2005. Vrednostne usmeritve današnje mladine. V: Peter

Kvaternik, ur. Mladina – pot Cerkve: Zbornik Mednarodnega simpozija Mladinska

pastorala danes Celje 2004, 15-38.

Poznič, Andrej. 2005. Stanje mladinske pastorale v Sloveniji; poročilo za

mednarodni pastoralni forum. V: Peter Kvaternik, ur. Mladina – pot Cerkve:

Zbornik Mednarodnega simpozija Mladinska pastorala danes Celje 2004, 77-87.


Pucelj, Špela. 2013. Tiskovna konferenca Stična mladih 2014. Stična, 21.

septembra. Osebni arhiv.

Purger, Mojca. 2009. V Stični k spovedi. Družina (Ljubljana), 20. september.

Purger, Mojca in Ksenja Hočevar. 2004. Štefan Kržišnik: Tretjino svojega

delovnega časa v letu namenim pripravi Stične!. Družina (Ljubljana), 26.

september.

Radio Ognjišče. 2012. Domača stran. 15. september.

Http://audio.ognjisce.si/oddaje/?l=55 (pridobljeno 14. aprila 2014).

Radio Vatikan. 2013a. Rio de Janeiro: Manj kot en mesec do SDM. 24. junija.

Http://sl.radiovaticana.va/news/2013/06/24/rio_de_janeiro:_manj_kot_en_mesec_d

o_sdm/slv-704319 (pridobljeno 8. oktobra 2013).

Radio Vatikan. 2013b. Frančišek s sveto mašo sklenil 28. Svetovni dan mladih v

Riu: Papež računa na vas! Ne bojte se!. 28. julija.

Http://sl.radiovaticana.va/news/2013/07/28/fran%C4%8Di%C5%A1ek_s_sveto_m

a%C5%A1o_sklenil_28._svetovni_dan_mladih_v_riu:_pape%C5%BE/slv-714731

(pridobljeno 15. junija 2014).

http://audio.ognjisce.si/oddaje/?l=55

http://sl.radiovaticana.va/news/2013/06/24/rio_de_janeiro:_manj_kot_en_mesec_do_sdm/slv-704319

http://sl.radiovaticana.va/news/2013/06/24/rio_de_janeiro:_manj_kot_en_mesec_do_sdm/slv-704319

http://sl.radiovaticana.va/news/2013/07/28/fran%C4%8Di%C5%A1ek_s_sveto_ma%C5%A1o_sklenil_28._svetovni_dan_mladih_v_riu:_pape%C5%BE/slv-714731

http://sl.radiovaticana.va/news/2013/07/28/fran%C4%8Di%C5%A1ek_s_sveto_ma%C5%A1o_sklenil_28._svetovni_dan_mladih_v_riu:_pape%C5%BE/slv-714731

78

Rebec, Slavko. 2001. Mariborski načrt mladinske pastorale – predstavitev in kratka

ocena. Cerkev v sedanjem svetu 35: 167–177.

Rebec, Slavko. 2012. Množičnost, tradicionalnost, osebna vera in mladi. Cerkev v

sedanjem svetu 46: 213–215.

Ruini, Camillo. 2006. Uvod. v: Benedikt XVI. Božja revolucija: svetovni dan

mladih, Köln 2005. Ljubljana: Družina.

Saltandlighttv. 2013. A look ahead to the Catechesis Sessions of WYD Rio. 18.

julija. Http://saltandlighttv.org/blog/world-youth-day/a-look-ahead-to-the-

catechesis-sessions-of-wyd-rio (pridobljeno 2. novembra 2013).

Slovenska škofovska konferenca. 2012. Pridite in poglejte: slovenski pastoralni

načrt: krovni dokument. Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba.

Snoj, Alojzij Slavko. 2003. Katehetika: didaktična izhodišča religijskega, verskega

in katehetskega pouka. Ljubljana: Salve.

Statistični urad Republike Slovenije. 2005. Mladi v Sloveniji. 10. avgusta.

Http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=666 (pridobljeno 31. julija 2013).

Škofijski zbor o mladini. 2002. Načrt mladinske pastorale. Maribor: Škofija,

Pastoralna služba.

Šuštar, Alojzij. 1985. Verujemo v jutri, v prihodnost! Iz govora nadškofa Šuštarja

zbrani slovenski mladini v Stični. Družina (Ljubljana), 29. september.

Šutič, Bernard. 2013. Tiskovna konferenca Stična mladih 2014. Stična, 21.

septembra. Osebni arhiv.

The Trustees of the Roman Catholic Church for the Archdiocese of Sydney. 2013.

WYD youth festival has over 600 confirmed activities!.

Http://www.xt3.com/wyd2013/library/view.php?Id=14011&categoryid=54

(pridobljeno 6. novembra 2013).

Tulipan, Ana. 2011. SDM in Stična – bratranec in sestrična? Mladi val, 25.

septembra. Http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/mv/C325D927BDC9C

C42C1257912003782BA?Opendocument (pridobljeno 14. aprila 2014).

Vesel, Mušič Polona. 2013. 12. marec. Dr. Polona Vesel Mušič.

http://www.youtube.com/watch?v=V6trRzSP16Q (pridobljeno 2. avgusta 2013).

Zadravec, Jože. 1989. Stična mladih. Brez upanja v prihodnost pa ni mogoče biti

mlad!. Družina (Ljubljana), 1. oktober.

http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=666

http://www.xt3.com/wyd2013/library/view.php?id=14011&categoryId=54

http://www.youtube.com/watch?v=V6trRzSP16Q

79

»Zakon o prostovoljstvu (ZProst).« V: Uradni list RS, št. 10/2011. 11. februarja

2011. Http://www.uradni-list.si/1/content?id=102198 (pridobljeno 14. maja 2014).

Wikipedia. 2001. World Youth Day. Http://en.wikipedia.org/wiki/World_

Youth_Day (pridobljeno 23. oktobra 2013).

http://www.uradni-list.si/1/content?id=102198

i

PRILOGE

Priloga 1: Kronološki pregled svetovnih dni mladih Leto Kraj praznovanja Geslo

1986 Škofijska raven »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če

vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.« (1 Pt 3,15)

1987 Buenos Aires,

Argentina

»Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas.« (1

Jn 4,16)

1988 Škofijska raven »Karkoli vam reče, storite.« (Jn 2,5)

1989 Santiago de

Compostela,

Španija

»Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6)

1990 Škofijska raven »Jaz sem trta, vi mladike.« (Jn 15,5)

1991 Czestochowa,

Poljska

»Prejeli ste duha posinovljenja.« (Rim 8,15)

1992 Škofijska raven »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu

stvarstvu!« (Mr 16,15)

1993 Denver, ZDA »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v

obilju.« (Jn 10,10)

1994 Škofijska raven »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« (Jn

20,21)

1995 Manila, Filipini »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« (Jn

20,21)

1996 Škofijska raven »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega

življenja imaš.« (Jn 6,68)

1997 Pariz, Francija »Učitelj, kje stanuješ? Pridita in bosta videla.« (Jn

1,38–39)

1998 Škofijska raven »Sveti Duh vas bo učil vsega.« (Jn 14,26)

1999 Škofijska raven »Oče vas ima rad.« (Jn 16,27)

2000 Rim, Italija »Beseda je postala meso in se naselila med nami.« (Jn

1,14)

2001 Škofijska raven Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame

ii

vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.« (Lk 9,23)

2002 Toronto, Kanada »Vi ste sol zemlje … vi ste luč sveta.« (Mt 5,13–14)

2003 Škofijska raven »Glej, tvoja mati!« (Jn 19,27)

2004 Škofijska raven »Radi bi videli Jezusa.« (Jn 12,21)

2005 Köln, Nemčija »Prišli smo se mu poklonit.« (Mt 2,2)

2006 Škofijska raven »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji

stezi.« (Ps 119,105)

2007 Škofijska raven »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med

seboj!« (Jn 13,34)

2008 Sydney, Avstralija »Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in

boste moje priče.« (Apd 1,8)

2009 Škofijska raven »Svoje upanje smo naslonili na živega Boga.« (1 Tim

4,10)

2010 Škofijska raven »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega

življenja?« (Mr 10,17)

2011 Madrid, Španija »Ukoreninjeni in sezidani v Jezusu Kristusu ter utrjeni

v veri.« (Kol 2,7)

2012 Škofijska raven »Veselite se v Gospodu zmeraj.« (Flp 4,4)

2013 Rio de Janeiro,

Brazilija

»Pojdite in naredite vse narode za moje učence.« (Mt

28,19)

Tabela 2: Kronološki pregled svetovnih dni mladih

iii

Priloga 2: Gesla srečanj mladih v Stični Leto Geslo srečanja

1981 Sprava do korenin.

1982 Vesoljno bratstvo.

1983 Živeti odrešenost – živeti evharistično.

1984 Poklicani smo k zvestobi.

1985 Kristjani za jutri.

1986 Naše upanje in razlogi zanj.

1987 V ljubezni ni strahu.

1988 Karkoli vam reče, storite.

1989 Jaz sem pot, resnica in življenje.

1990 Jaz sem trta, vi mladike.

1991 Prejeli ste duha posinovljenja.

1992 Pojdite in oznanjujte evangelij.

1993 Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.

1994 Kakor je oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas.

1995 Ostanite v moji ljubezni.

1996 Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš.

1997 Učitelj, kje stanuješ? Pridita in bosta videla!

1998 Sveti Duh vas bo učil vsega.

2000 In beseda je postala meso in se naselila med nami.

2001 Vsak dan z Bogom na pot.

2002 Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje.

2003 Glej, tvoja mati!

2004 Hočemo videti Jezusa!

2005 Prišli smo se mu poklonit.

2006 Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi.

2007 Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.

2008 Prejeli boste moč, ko bo Sveti duh prišel nad vas in boste moje priče.

2009 Svoje upanje smo naslonili na živega Boga.

2010 Ozrl se je vame in me vzljubil.

2011 Ne bi me iskal, če me ne bi že našel.

iv

2012 Veselite se v Gospodu zmeraj.

2013 Pojdite in naredite vse narode za moje učence.

Tabela 3: Gesla srečanj mladih v Stični

v

Priloga 3: Shema srečanj mladih v Stični (opomba: posamezni dogodki so se morda kakšno leto začeli nekaj minut

prej ali pa kasneje) Začetno obdobje

(1981–1982)

Prehodno obdobje

(1983)

Drugo obdobje

(1984–1989)

Tretje obdobje

(1990–1993)

Četrto obdobje

(1994–1998)

Peto obdobje

(2000–2008)

Šesto obdobje

(2009–2013)

9.00 I. Prihod

udeležencev

I. Prihod

udeležencev

I. Prihod

udeležencev

I. Prihod

udeležencev

I. Prihod

udeležencev

I. Prihod

udeležencev

I. Prihod

udeležencev

9.30 II. Festival II. Izbirni program;

program za dijake,

program za študente

in mlade v poklicih;

nogometni turnir.

10.00 II. Sveta maša II. Sveta maša II. Nagovori;

besedno bogoslužje;

molitev

II. Nagovori;

besedno bogoslužje;

molitev

II. Pozdravi, molitev,

predstavitve raznih

skupin in gibanj,

pričevanja 10.30 III. Delo po

skupinah; odmor za

kosilo in družabnost

11.00 III. Izbirni program:

- nogometni

turnir

- delavnice

11.30 III. Nagovori škofov,

opata in gostov

III. Sveta maša

12.00 III. Odmor za kosilo

in družabnost

III. Srečanje z gosti

12.30 IV. Delo v majhnih

skupinah in odmor

za kosilo

III. Odmor za kosilo

13.00 IV. Odmor za kosilo IV. Odmor za kosilo

13.30 IV. Recital

slovenske duhovne

in verske glasbe

IV. Izbirne možnosti

14.00 V. Izbirni del

(delavnice, stojnice,

molitev, spoved)

V. Priprava na sveto

mašo in sveta maša 14.30

15.00 V. Sklepno

bogoslužje

(bogoslužje Božje

besede, nagovor,

češčenje križa) in

IV. Sveta maša IV: Sveta maša V. Sveta maša

15.30

16.00

16.30 V. Sklep in odhod V. Sklep in odhod

domov

V. Sklep in odhod

domov

VI. Koncert VI. Skupni zaključek

in koncert

VI. Praznovanje in

zaključni koncert 17.00

vi

17.30 odhod domov

Tabela 4: Shema srečanj mladih v Stični

vii

odgovorni za STM

formacija projektna pisarna

scena

multimedija

marketing in nabava

celostna grafična podoba

tehnična podpora

festivall

glasba

program za dijake

program za študente

delavnice

ulica

litrugija in duhovnost

nogomet

kulturno - umetniški program

romanje

PR, FB in vsebina na spletu

Priloga 4: Struktura delovanja ekip STM (vir: Načrt Stične mladih

2014)

viii

Priloga 5: Dogovor o prostovoljnem delu s prostovoljko (vir: Arhiv

Društva SKAM)

Za človeško družbo je prostovoljno delo zelo pomembno in tudi zelo cenjeno. Kristjani imamo priložnost, da preko

prostovoljnih aktivnosti razvijamo krščansko solidarnost in konkretno živimo našo vero. Verjamemo, da želiš tudi s

pomočjo prostovoljnega dela razvijati svoje talente in sposobnosti, doprinesti skupnosti ter se vključiti v programe

Društva SKAM – Skupnosti katoliške mladine. Ta dogovor je naša obveza: kaj lahko pričakuješ od nas in kaj mi

pričakujemo od tebe.

DOGOVOR O PROSTOVOLJNEM DELU

med

Društvom SKAM – Skupnostjo katoliške mladine

in

ime, priimek, naslov

Opis prostovoljnega dela:

(opišite vsebino dela in aktivnosti prostovoljca)

Projekt:

Kraj opravljanja prostovoljnega dela:

Časovno obdobje opravljanja prostovoljnega dela:

od do .

Kot prostovoljec bom: Delal odgovorno in zavzeto, v skladu s svojimi zmožnostmi.

Opozoril na vse težave, ki se bodo pojavile pri opravljanju prostovoljnega dela.

Sledil vsem pravilom in določilom Društva SKAM.

Za opravljeno delo poročal in odgovarjal osebi, določeni s strani Društva SKAM.

Upošteval zaupnost podatkov Društva SKAM. Uporabljal bom le tiste (osebne) podatke, ki jih potrebujem za

svoje delo.

V primeru prekinitve prostovoljnega dela svojo odločitev sporočil pravočasno, da s tem ne otežim načrtovanega

poteka dela.

Spoštoval Etični kodeks organiziranega prostovoljstva in druga etična pravila Društva SKAM.

ix

V primeru ravnanja, ki je v nasprotju z navodili odgovorne osebe, materialno odgovarjal za nastalo škodo, ki ob

upoštevanju navodil sicer ne bi nastala.

S tem dogovorom se Društvo SKAM zavezuje, da bo:

Spoštovalo enakopravnost med prostovoljci.

Seznanilo prostovoljca z načinom dela in ga za to delo usposobilo.

Določilo osebo, ki bo prostovoljca spremljala in bo odgovorna za opravljanje njegovega prostovoljnega dela:

ime in priimek e-naslov

.

telefon

Prostovoljec s podpisano pogodbo imel enake ugodnosti kot član s plačano članarino.

Zagotovilo strokovno in osebnostno podporo prostovoljcu.

Na podlagi dogovora prostovoljcu povrnilo stroške, povezane z izvajanjem prostovoljnega dela, in sicer:

a. Prispevek za kritje potnih stroškov v primeru (1) udeležbe na sestanku, ki se ne izvaja v kraju bivanja

prostovoljca; ter (2) v primeru opravljene poti v času izvajanja.

b. Stroške prehrane in nastanitve v okviru skupnega bivanja z namenom usposabljanja, priprave ali

izvajanja.

c. Druge stroške:

Pri izkazovanju stroškov mora prostovoljec upoštevati določila Društva SKAM. Prostovoljec se lahko odpove

povračilu stroškov.

Zagotovilo izmenjavo informacij v zvezi z delom prostovoljca in omogočilo aktivno sodelovanje pri odločanju v

zadevah, ki vplivajo na prostovoljno delo.

Ob zaključku prostovoljnega dela organiziralo evalvacijo, na kateri bo prostovoljec lahko povedal, ali je

zadovoljen z organizacijo prostovoljnega dela, ter dobil povratne informacije o svojem delu.

Po svojih zmožnostih zagotavljalo materialne pogoje in sredstva za izvajanje prostovoljnega dela.

Poskušalo vse težave, nastale ob izvajanju prostovoljnega dela, rešiti na prijateljski način.

Na željo prostovoljca izdalo pisno potrdilo o opravljenem prostovoljnem delu.

Zagotavljalo spoštovanje varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti prostovoljca.

,

kraj datum

Prostovoljec:*

ime in priimek podpis

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana ………………………………………. (ime in priimek), rojena

…………….. (datum rojstva) v kraju …………………(kraj rojstva), izjavljam, da sem

avtorica diplomskega dela z naslovom

……………………………………………………………………………… (naslov

diplomskega dela).

V ………………………. (kraj)

…………………………. (datum)

……………………..

(lastnoročni podpis)

MLADIMI - skam.si‡_Diplomsko-delo.pdf · III SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV C –...

Documents

Transcript of MLADIMI - skam.si‡_Diplomsko-delo.pdf · III SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV C –...