METODOLOGIJA - bonitete.bisnode.si · © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Stegne...

© Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Stegne 13G, 1001 Ljubljana , p.p. 201 tel.: +386 1 620 2 701 faks: +386 1 620 2 709, E-pošta: [email protected], www.bonitete.si.

1

METODOLOGIJA


2

FINANČNA OCENA

Postopek dodeljevanja finančne ocene temelji na razvrščanju podjetji znotraj posameznih primerljivih skupin. Posamezno podjetje se v prvem koraku razvrsti v eno izmed desetih skupin po kriteriju velikosti sredstev in v eno izmed desetih skupin po kriteriju velikosti celotnih prihodkov. Prvo skupino predstavljajo najmanjša podjetja oziroma podjetja z najmanjšimi prihodki, deseto skupino pa največja podjetja oziroma podjetja z največjimi prihodki. Namen razvrščanja je primerjava primerljivih podjetij med seboj – velika podjetja z velikimi, mala z malimi, ipd. Po razvrstitvi podjetji v primerljive skupine se v drugem koraku podobna podjetja razvrščajo po velikosti posameznega finančnega kazalnika. Pri nadaljnjem razvrščanju se uporabi šest finančnih kazalnikov likvidnosti in uspešnosti, končna bonitetna ocena pa se oblikuje na osnovi uspešnosti razvrstitve posameznega podjetja med podjetja znotraj pripadajoče skupine glede na posamezen kazalnik. Pri posameznem kazalniku se uporabi le ena izmed dveh možnih razvrščanj iz prvega koraka, bodisi razvrstitev, ki temelji na osnovi velikosti sredstev, bodisi razvrstitev, ki temelji na osnovi skupnih prihodkov. Izbor finančnih kazalnikov je omejen na šest najbolj reprezentativnih, ki jih poslovna in strokovna javnost v praksi najpogosteje uporablja. Vsako podjetje mora biti za preživetje likvidno in uspešno, zato so kazalniki ločeni na kazalnike likvidnosti ter kazalnike uspešnosti. Subjekti pri katerih se posameznega finančnega kazalnika ne more izračunati nimajo podane finančne ocene.

Razlogi so lahko manjkajoči finančni podatki ali pa neustrezne vrednosti pri določenih finančnih postavkah.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

A B C D E

Bonitetna ocena

Finančna ocena prikazuje poslovanje podjetja v preteklem letu in se jo izračunava enkrat na leto. Možne ocene so označene s črkami od A do E, pri čemer črka A označuje najboljši bonitetni razred, črka E pa najslabšega.

Graf 1: porazdelitev populacije po bonitetni oceni na osnovi finančnih podatkov za leto 2018


3

KAZALNIKI LIKVIDNOSTI

Delež dolga v financiranju Formula:

100*003

00303

=DDVF

Opis: [00303] – Finančne in poslovne obveznosti [003] – Skupaj obveznosti do virov sredstev (bilančna vsota)

Opredelitev: Delež dolga v financiranju nam pove, koliko sredstev je financiranih s strani tujega kapitala. Višja, kot je vrednost kazalnika, bolj se podjetje financira s tujimi viri (kratkoročne in dolgoročne obveznosti). Višja vrednost kazalnika predstavlja višje tveganje s strani upnikov. Tuje financiranje je praviloma cenejša oblika financiranja kot financiranje iz lastnih virov. Za lastnike je boljše, da se podjetje financira iz tujih virov, ker se s tem praviloma povečuje donosnost podjetja. Zadolževanje s tujimi viri običajno prinaša višjo donosnost, toda prekomerno zadolževanje lahko pripelje do plačilne nesposobnosti. Čeprav so tuji viri običajno cenejša finančna oblika, so le-ti z vidika upnika bolj tvegani. Podjetje lahko prenese visoko zadolžitev pod pogojem, da je rast poslovanja zadovoljiva za pokrivanje bremena financiranja s tujimi viri ter tekoče stroške. V nasprotnem primeru se poveča tveganje, kar ima lahko za posledico problem plačilne nesposobnosti. Kazalnik se je izbral kot predstavnik kazalnikov dolgoročne plačilne sposobnosti. Dolgoročna plačilna sposobnost je bistvenega pomena za dolgoročni obstoj in poslovanje podjetja. Za dolgoročno preživetje podjetja je bistvenega pomena sestava obveznosti do virov sredstev.

Lastnosti kazalnika:

• Višja, kot je vrednost kazalnika, bolj je tvegano za upnika. Če ima podjetje visoko vrednost tega kazalnika, pomeni, da financira svoje poslovanje s tujimi viri. Na primer: če znaša vrednost kazalnika 0,6, to pomeni, da podjetje 60 odstotkov vseh sredstev financira s tujimi viri.

• Vrednost nad 1 pomeni, da podjetje vsa sredstva financira z tujimi viri. To pomeni, da podjetje posluje z negativnim kapitalom, podjetje je pod kapitalizirano.

• Podjetja z vrednostjo kazalnika pod 1 imajo običajno pozitiven kapital. Lahko se zgodi, da tudi ta podjetja beležijo negativen kapital, toda le v primerih, ko imajo visok delež rezervacij ali pasivne časovne razmejitve v sredstvih.

• Podjetja, ki imajo vrednost 1, običajno imajo kapital enak nič.

• Podjetja s poslovanjem v dejavnostih, v katerih se sredstva obračajo hitreje, lažje nosijo breme višje vrednosti tega kazalnika.

• Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez sredstev.


4

• Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez obveznosti.

Plačilna sposobnost Formula:

=

]0030302[

]00102[PS

Opis:

[00102] – Kratkoročna sredstva [0030302] – Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti

Opredelitev: Kazalnik plačilne sposobnosti nam pove, koliko kratkoročna sredstva krijejo kratkoročne obveznosti.

Ta kazalnik nam ne omogoča presojati plačilne sposobnosti podjetja, temveč le dejavnike, ki utegnejo vplivati nanjo.

Višja vrednost kazalca pomeni, da bo podjetje lažje poravnalo tekoče obveznosti. Vrednost kazalca se zmanjšuje, če tekoče obveznosti rastejo hitreje od kratkoročnih sredstev, kar lahko v prihodnosti poveča tveganje plačilne nesposobnosti.

Vrednost kazalnika se lahko zniža, če pride do izničenja kakšne postavke med kratkoročnimi sredstvi (odpis slabih terjatev ali znižanja zalog) ali ko podjetje nenadoma poveča kratkoročne obveznosti (podjetje je v finančnih težavah, zato najame nova kratkoročna posojila).

V praksi velja pravilo, da minimalno razmerje, ki zagotavlja določeno varnost, narekuje, da morajo biti kratkoročna sredstva dvakrat večja od kratkoročnih obveznosti.

Če vrednost kazalnika zavzema previsoke vrednosti, lahko sklepamo, da podjetje neučinkovito uporablja kapital. To pomeni, da ima podjetje previsoko količino zalog za potrebe trga ali v preveliki meri kreditira kupce.

Kazalnik smo izbrali za predstavnika kratkoročne plačilne sposobnosti. Kratkoročna plačilna sposobnost kaže zmožnost podjetja, da na kratek rok razpolaga z zadostno količino likvidnih sredstev za pokrivanje dospelih obveznosti.


• Višja, kot je vrednost kazalnika, boljše je s strani upnika. V takšnem primeru kratkoročna sredstva pokrivajo kratkoročne obveznosti. Problem je v dejstvu, da kratkoročna sredstva ter kratkoročne obveznosti nimajo enake ročnosti.

• Previsoka vrednost kazalnika nas opozarja, da kapital ni najbolje izkoriščen, saj ima podjetje previsoko vrednost zalog ali preveč financira kupce. Predpostavljamo, da se podjetje srečuje s problemom trženja lastnega izdelka ali storitve, kar dolgoročno pod istimi pogoji lahko pripelje do plačilne nesposobnosti, zaradi primanjkljaja poslovnih prejemkov.

• Kazalnik je vedno pozitiven, ter nima zgornje meje.

• Običajna vrednost kazalnika je okoli 1,5 do 2 odvisno od dejavnosti ter posameznega gospodarstva.

• Če znaša vrednost kazalnika pod 1, pomeni, da ima podjetje nižjo vrednost kratkoročnih sredstev kot kratkoročnih obveznosti. Če znaša kazalnik nad 1, pa so kratkoročna sredstva višja od kratkoročnih obveznostih.


5

• Podjetja, ki poslujejo z nižjo vrednostjo kratkoročnih sredstev, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika. Podjetja, ki poslujejo z nizko vrednostjo zalog ali pa poslujejo s strategijo t. i. just in time, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika. Tudi podjetja, ki nimajo v poslovnem običaju, da financirajo kupce, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika.

• Podjetja, ki poslujejo z nizko vrednostjo kratkoročnih obveznosti, imajo običajno visoko vrednost tega kazalnika.

• Podjetja z visoko vrednostjo tega kazalnika in visoko vrednostjo deleža dolga v financiranju so dolgoročno bolj zadolžena kakor kratkoročno.

• Če imajo visoko vrednost kazalnika plačilne sposobnosti in nizko vrednost deleža dolga v financiranju, pomeni, da uporabljajo relativno malo tujih virov za financiranje lastnega poslovanja.

• Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko imamo v imenovalcu vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez kratkoročnih obveznosti.

• Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko imamo v števcu vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez kratkoročnih sredstev.

Servisiranje dolga Formula:

- Izračun kazalnika za kapitalske družbe in zadruge ter agregate kapitalskih družb in zadrug:

0702

057075 +=SD

- Izračun kazalnika za samostojne podjetnike in agregate samostojnih podjetnikov:

0702

057071 +=SD

Opis: [075] – Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (po davkih) [071] – Celotni poslovni izid (pred davki) [057] – Odpisi vednosti (Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki) [0702] – Celotni odhodki

Opredelitev: Kratkoročna plačilna sposobnost pomeni, da je podjetje likvidno. Najboljši pokazatelj kratkoročne plačilne sposobnosti je ažuren izkaz denarnih tokov, toda ta je za zunanje uporabnike težko dosegljiv podatek. Tako smo uporabili skrajšano verzijo denarnega toka. Mnogi analitiki uporabljajo vsoto poslovnega izida in amortizacije kot hitrega pokazatelja vrednosti denarnega toka v obračunskem obdobju. Denarni tok, ki ga razumemo kot prejemek, se uporabi za pokrivanje dospelih obveznosti. Dospele obveznosti predstavljajo izdatki. Točna vrednost izdatkov za posamezno podjetje je nedosegljiv podatek za zunanjega uporabnika. Tako smo poistovetili, da so izdatki enaki odhodkom, čeprav se zavedamo, da ni vsak izdatek odhodek ter vsak odhodek izdatek.


6

Kazalnik servisiranje dolga je sestavljen iz denarnega toka v števcu ter celotnih odhodkov v imenovalcu. Višja vrednost kazalnika pomeni, da denarni tok v večji meri pokriva odhodke. Za samo podjetje je to dobro, saj se bo v takem primeru manj zadolževalo za pokrivanje tekočih obveznosti.


• Višja, kot je vrednost kazalnika, boljše je. V takšnem primeru so odhodki bolj pokriti s strani ustvarjenega denarnega toka v obračunskem obdobju.

• Če je vrednost kazalnika negativna, pomeni, da podjetje posluje z negativnim denarnim tokom – seštevek poslovnega izida z amortizacijo je negativen.

• Če je vrednost kazalnika manjši od 1, pomeni, da podjetje posluje z nižjo vrednostjo ustvarjenega denarnega toka v primerjavi z odhodki. Če znaša kazalnik nad 1, je ustvarjeni denarni tok višji od celotnih odhodkov.

• Podjetja, ki poslujejo v dejavnosti, kjer pri poslovanju ne ustvarjajo visokih odhodkov, bodo imela višjo vrednost tega kazalnika kot podjetja, ki poslujejo v dejavnosti, kjer poslujejo z visokimi odhodki (stroški materiala).

• Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez celotnih odhodkov. V tem primeru smo postavili hipotezo, da je podjetje v mirujočem stanju.

Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetja ne ustvarjajo denarnega toka.

Kreditna izpostavljenost iz poslovanja Formula:

059

001020202=KI

Opis: [001020202] – Kratkoročne poslovne terjatve [059] – Poslovni prihodki

Opredelitev: Kazalnik meri razmerje med poslovnimi terjatvami in poslovnimi prihodki na zadnji poslovni dan v izbranem poslovnem letu. Delež naj bi ponazarjal kreditno tveganje subjekta iz poslovanja in spada v skupino kazalnikov, ki merijo likvidnost poslovanja subjekta. V primeru večjega deleže neplačnikov lahko podjetje zaide v likvidnostne težave, posledice so lahko večanje kratkoročnega zadolževanja podjetja in v najslabšem primeru podjetje preide v prisilno poravnavo ali stečaj.


• Višja kot je vrednost kazalnika večji je delež odprtih terjatev subjekta. Velik delež neporavnanih terjatev subjekta pomeni večjo kreditno izpostavljenost subjekta do svojih strank.

• Kazalnik meri le kreditno izpostavljenost iz poslovanja in ne upošteva kreditne izpostavljenosti, ki jo ima subjekt iz danih posojil. Tovrstna izpostavljenost naj bi bila bolj kratkoročna.

• Vrednosti kazalnika so odvisne tudi od dejavnosti, kjer subjekt posluje. V določenih dejavnostih so plačila odložena tudi po več mesecev, to pa ima vpliv na velikost kazalnika, saj se z večanjem odloga


7

plačil veča delež odprtih neporavnanih terjatev.

• Poleg dejavnosti na kazalnik vpliva tudi velikost podjetja, ter politika poslovanja podjetja glede odlokov plačila.


8

KAZALNIKI USPEŠNOSTI

Poslovna donosnost sredstev Formula: Formula se razlikuje glede na obstoj finančnih podatkov za predzadnje leto.

ROA =[059] + [051] − [060]

[001]+[001𝑃]

2

Opis:

[001] = Sredstva [001P] = Sredstva predhodnega leta [051] = Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje [059] = Poslovni prihodki [060] = Poslovni odhodki

Opredelitev:

Donosnost sredstev nam pokaže uspešnost uporabe sredstev podjetja. Upnik lahko na podlagi kazalnika ugotovi, kako posluje podjetje. Na kazalnik je potrebno biti pozoren, saj je čisti poslovni izid obračunskega obdobja mnogokrat podrejen kreativnemu računovodstvu.

Na podjetja z zelo visoko donosnostjo sredstev ter hkrati z zelo visoko vrednostjo kazalnika delež dolga v financiranju mora biti upnik pozoren, saj podjetje povečuje uspešnost na račun zadolževanja. Če podjetje ne poveča ali vsaj ne ohrani enake ravni prihodkov, se poveča verjetnost plačilne nesposobnosti.


• Višja, kot je vrednost, boljše je ter bolj je podjetje donosno in učinkoviteje uporablja lastna sredstva.

• Dejavnosti, ki poslujejo z nižjo vrednostjo sredstev, bodo imele višjo vrednost tega kazalnika. Primer storitvenih dejavnosti.

• Če je vrednost kazalnika negativna, pomeni, da podjetje posluje negativno,

• Če vrednost kazalnika znaša 1 ali več, pomeni, da podjetje običajno posluje z nizko vrednostjo sredstev ter posluje z dobičkom, ki ima vrednost enako ali večjo od zabeleženih sredstev. Takšno vrednost tega kazalnika imajo običajno podjetja, ki delujejo v dejavnosti, kjer ne potrebujejo veliko sredstev za poslovanje. Primer je tako imenovana nova ekonomija ali storitvene dejavnosti.


• Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje izkazuje dobiček v vrednosti nič.


9

Koeficient obračanja sredstev Formula: Formula se razlikuje glede na obstoj finančnih podatkov za predzadnje leto.

2)001001(

0701

PKOS

+=

Opis: [0701] – Celotni prihodki [001] – Sredstva [001P] – Sredstva predhodnega leta

Opredelitev:

Kazalnik meri delež celotnih prihodkov v sredstvih. Lahko spada med kazalnike obračanja, če bi dobljeno vrednost delili s številom dni v letu. Tako pridobljena vrednost nam bi povedala, kolikokrat se sredstva obrnejo v letu dni. Tako pa ga lahko opredelimo kot kazalnik donosnosti ali uspešnosti. Kazalnik je namenjen tako lastnikom kot upnikom.

Upniki lahko preko tega kazalnika razberejo, koliko celotnih prihodkov posamezno podjetje ustvari na dana sredstva. Večja, kot je vrednost kazalnika, uspešnejše podjetje posluje ter ima krajši poslovni obrat. Bolj kot je krajši poslovni obrat, bolj je podjetje likvidno ter manjša je verjetnost, da bi podjetje imelo likvidnostne težave. Krajši poslovni obrat pomeni, da sredstva potrebujejo manj časa za prehod iz nelikvidnega stanja v likvidno.

Podjetja, ki imajo visoko vrednost kazalnika delež dolga v financiranju ter nizko vrednost kazalnika koeficient obračanja sredstev, imajo večjo verjetnost, da postanejo plačilno nesposobna.

Kazalnik je bil izbran z namenom, da pokaže uspešnost poslovanja podjetja z vidika celotnega poslovanja. Poslovna donosnost sredstev pokaže le uspešnost poslovanja iz glavne poslovne dejavnosti brez financiranja. Podjetje z visoko poslovno donosnostjo iz poslovanja ter nizko vrednostjo kazalnika koeficient obračanja sredstev ima probleme s financiranjem (visoke finančne odhodke) samega sebe ali pa je zabeležilo nepredvidljiv dogodek (izredni odhodki).


• Višji, kot je kazalnik, boljše je za podjetje ter večji delež celotnih prihodkov pokriva celotna sredstva.

• Kazalnik je vedno pozitiven, ker celotni prihodki ter sredstva ne morejo biti nikoli negativna.

• Če je vrednost kazalnika večja ali enaka 1, pomeni, da so celotni prihodki večji ali enaki vrednosti celotnih sredstev, kar pomeni, da se sredstva hitreje obračajo ter da ima podjetje krajši poslovni obrat.


• Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. V takem primeru podjetje posluje brez celotnih prihodkov. Podjetja, ki poslujejo brez celotnih prihodkov, obravnavamo, da so v mirujočem stanju, torej ne poslujejo.

• Če vrednost kazalnika narašča na račun celotnih prihodkov, je to dober indikator za podjetje, da povečuje svojo finančno moč. Stabilen trend naraščanja prihodkov je zagotovilo, da bo podjetje sposobno vrniti dolg.


10

Primerjava bonitetne ocene S primerjavo bonitetnih ocen subjektov za dve zaporedni leti poskušamo ugotoviti stabilnost modela. Bonitetna ocena naj bi bila stabilna in se načeloma ne sme bistveno spremeniti za posamezno podjetje iz leta v leto. S pomočjo migracijske matrike poskušamo zaznati v kolikšni meri model zadostuje pogoju stabilnosti:

Tabela 1: migracijska matrika za finančno leto 2017/2018

v finančno leto 2018

Iz finančnega leta 2017

A B C D E

A 61,39% 21,45% 9,03% 5,00% 2,38%

B 24,59% 42,87% 26,92% 13,58% 5,90%

C 7,81% 19,66% 30,66% 19,30% 8,10%

D 4,54% 11,83% 24,98% 41,05% 23,16%

E 1,67% 4,19% 8,42% 21,07% 60,46%

Sosednji 85,99% 83,98% 82,55% 81,43% 83,62%

Razvidno je, da se velika večina prehodov (v primeru sprememb) zgodi v sosednje bonitetne razrede.


11

DINAMIČNA OCENA

Dinamična ocena pri izračunu upošteva tako pretekle spremembe v podjetju, kakor tudi tekoče, vsakodnevne spremembe, zato se lahko spreminja dnevno. V izračun dinamične ocene so vključeni vsi aktivni subjekti, ki niso v insolventnem postopku in imajo vsaj en TRR (gospodarske družbe). Vir podatkov za dinamično oceno so naslednji kazalniki:

• dejavnost in lokacija;

• profil podjetja;

• tožbe;

• blokade;

• plačilni indeks;

• finančni podatki.

Kazalniki dinamične ocene

Dejavnost

Na uspešnost podjetja vpliva dejavnost v kateri deluje. Podjetje lahko deluje v dejavnosti v kateri so rezultati

slabši in zato tveganja večja ali pa v dejavnosti, ki je bolj zdrava in zato tveganje manjše. Kazalnik dejavnost oceni

vpliv tveganja dejavnosti na podjetje.

Lokacija

Na uspešnost podjetja vpliva njegova okolica oz. konkretneje lokacija na kateri deluje. Podjetje lahko deluje v

občini ali regiji v kateri so rezultati slabši in zato tveganja večja ali pa v občini/regiji, ki je bolj zdrava in zato

tveganje manjše. Kazalnik lokacije oceni vpliv tveganja lokacije na podjetje.

Profil

S kazalnikom profil zaobjamemo registracijske podatke, ki prinesejo dodatno informacijo o tveganju podjetja. Spremenljivke, ki vplivajo na točke kazalnika so podatki o starosti podjetja, odprtih postavkah do FURSa, zapiranju bančnih računov itd.

Tožbe

Točke temeljijo na podatkih o narokih na sodiščih v zadnjih dveh letih, kjer subjekt nastopa kot toženi. Upoštevajo se statistike o skupnem znesku tožb, skupnem številu tožb, tipu subjekta itd.

Blokade

Vsako podjetje ima lahko enega ali več transakcijskih računov. Banka v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-UPB1,2004) ali z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-1-UPB2,2006) lahko blokira transakcijski račun, ko


12

na računu ni dovolj sredstev, da bi se poravnala določena obveznost imetnika transakcijskega računa. Točke temeljijo na statistiki blokad računov podjetja v zadnjem letu ter oddaljenosti (v mesecih) od zadnje blokade in poglavitno vplivajo tudi na končno dinamično oceno podjetja.

Plačilni indeks

Točke na modulu plačilnega indeksa se podeljujejo na osnovi statistik zbranih v zadnjih 14 mesecih. Ta podatek je razviden le pri podjetjih, za katere imamo v bazi izračunane posamezne plačilne indekse. Če podatka ni na voljo, se ga v skupnem izračunu točk ne upošteva.

Finančni podatki

Točke pri kazalniku finančnih podatkov temeljijo na zadnji dostopni bilanci, ki ne sme biti starejša od dveh let.

Točke so dodelijo le podjetjem, samostojnim podjetnikom in zadrugam. Dodelitev točk temelji na petih

kazalnikih, ki pa niso nujno enaki kot kazalniki, ki jih uporabljamo pri izračunu finančne ocene. V temu modulu se

upoštevajo podatki, ki so bolj relevantni za napovedovanje likvidnostnih težav podjetja, npr. delež dolgov v

financiranju, kreditna izpostavljenost itd.

Obrazložitev razredov dinamične ocene Dinamična ocena v Bonitetah je predstavljena s plusi oziroma minusi. Plusi/minusi označujejo manjšo/večjo

verjetnost blokade v prihodnjem letu (t.j. blokada TRR daljša od 60 dni). Populacija zajema vse aktivne subjekte,

ki niso v insolventnem postopku in imajo aktiven vsaj en TRR (gospodarske družbe).

Statistika ocen subjektov (minuse imajo v večji meri subjekti, ki so imeli blokade v preteklosti):

- 2 plusa (++): 41% populacije, povprečna verjetnost, da ne bo blokade v prihodnjih 12 mesecih 99,7%

- 1 plus (+): 37% populacije, povprečna verjetnost, da ne bo blokade v prihodnjih 12 mesecih 99,2%

- 1 minus (-): 11% populacije, povprečna verjetnost blokade v prihodnjih 12 mesecih 8,7%

- 2 minusa (--): 11% populacije, povprečna verjetnost blokade v prihodnjih 12 mesecih 39,1%

Subjekti, ki jim ne moremo določiti pravne oblike, ne morejo imeti več kot 1 plus, novoustanovljene subjekte

(mlajše od 2 let) in subjekte s pravno obliko gospodarske družbe, samostojni podjetnik ali zadruga za katere

nimamo vsaj enih finančnih podatkov v zadnjih dveh letih.

Subjekti, ki imajo status FURS neplačnika, ne morejo imeti več kot en minus. V Sloveniji je na leto blokiranih cca.

5.6% subjektov.


13

SEMAFOR

Semafor vključuje tako informacije finančne ocene, dinamične ocene in statusov subjekta (labele). Če ni možno

določiti luči na semaforju, potem je semafor ugasnjen (siva luč).

RDEČA

Rdeča luč je aktivna v naslednjih primerih:

- Subjekt ima status: izbrisan, insolventen, blokiran ali pozor, oziroma je davčni neplačnik.

- Subjekt nima izračunane dinamične ocene, finančna ocena pa je zelo slaba (vsaj pet kazalnikov pod 3

točke).

- Subjekt nima aktivnega TRR računa v Sloveniji ali v tujini (velja samo za gospodarske družbe).

RUMENA

Rumena luč je aktivna v naslednjih primerih:

- Subjekt nima izračunane finančne ocene in ima vsaj en modul v DOCu slabo ocenjen .

- Subjekti z dinamično oceno minus, finančna ocena pa ni kritična (ima vsaj dva kazalnika ocenjena z več

kot 3 točkami).

- Subjekt ima slabo finančno oceno (vsaj pet kazalnikov pod 3 točkami) vendar ima pozitivno dinamično

oceno.

- Subjekt je brez dinamične ocene, vendar finančna ocena ni kritična (vsaj dva kazalnika ocenjena z več

kot 3 točkami).

ZELENA

Zelena luč je aktivna v naslednjih primerih:

- Subjekt nima izračunane finančne ocene, ima pa dinamično oceno dva plusa.

- Subjekt ima dinamično oceno vsaj plus, finančna ocena pa ni kritična (ima vsaj dva kazalnika ocenjena z

več kot 3 točkami).

- Subjekt je brez DOC, vendar ima dobro finančno oceno (vsaj pet kazalnikov je ocenjenih z več kot 3

točkami).


14

KREDITNI LIMIT

Kreditni limit je ocena maksimalne izpostavljenosti do subjekta, ki temelji na oceni potencialnega volumna

poslovanja s subjektom in oceni rizičnosti subjekta za namen do 3 mesečnega odloga plačila. Znesek je vodilo, ki

pomaga pri odločitvi kdaj poslovanje s subjektom zavarovati ali do katere meje dopustiti višino kredita

poslovnemu partnerju pri poslovanju z odlogom plačila.

Kaj vpliva na višino kreditnega limita?

Večji ko je potencialni promet subjekta in manjša kot je rizičnost neplačila, višji bo znesek kreditnega limita.

Manjši kot je potencialni promet subjekta in večja kot je rizičnost neplačila, nižji bo znesek kreditnega limita. Za

subjekte v insolventnem postopku se kreditni limit ne ocenjuje.

KREDITNA MARŽA

Kreditna marža je priporočena minimalna kreditna marža za poslovanje s subjektom namen do 3 mesečnega

odloga plačila. Temelji na oceni rizičnosti subjekta. Kreditna marža je ocena pričakovane izgube pri poslovanju s

subjektom zaradi neplačil obveznosti iz poslovanja.

Kaj vpliva na višino kreditne marže?

Manjša kot je rizičnost neplačila, nižja bo kreditna marža. Večja kot je rizičnost neplačila, višja bo kreditna marža.

Za subjekte v insolventnem postopku kreditna marža ni ocenjena.


15

Izločitveni kriteriji

Bonitetna ocena se NE izračuna za subjekte, ki delujejo v naslednjih sektorjih:

Šifra Opis sektorja

12201 Javne druge denarne finančne institucije

12202 Domače zasebne druge denarne finančne institucije

12203 Druge denarne finančne institucije pod tujim nadzorom

12501 Javne zavarovalne družbe in pokojninski skladi

12502 Domače zasebne zavarovalne družbe in pokojninski skladi

12503 Zavarovalne družbe in pokojninski skladi pod tujim nadzorom

Bonitetna ocena se tudi NE izračuna za vso dejavnost »Finančne iz zavarovalniške dejavnosti«, razen naslednjih sektorjev v dejavnosti:

Šifra Opis sektorja

14100 Samozaposleni - delodajalci

Bonitetna ocena se NE izračunava za dejavnost »Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi«. Bonitetna ocena se NE izračuna za novoustanovljena podjetja, to so podjetja, ki v poslovnem letu niso poslovala vseh 12 mesecev.

METODOLOGIJA - bonitete.bisnode.si · © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Stegne...

Documents

Transcript of METODOLOGIJA - bonitete.bisnode.si · © Metodologija, vse pravice zadržane Bisnode d.o.o., Stegne...