MELANOMINFORMACIJE O BOLEZNI IN ZDRAVLJENJU

Knji/ico strokovno pregledala in priredila>dr. Janja Ocvirk, dr. med< Onkolo[ki in[titut, Ljubljanadoc. dr. Marko Ho;evar, dr. med< Onkolo[ki in[titut, Ljubljana

2

VSEBINA

3

>> Uvod 4

>> Osnove 5Vrste ko/nega raka 5Kaj povzro;a melanom 6Vrste melanoma 7

>> Diagnoza 9Kako postaviti diagnozo melanoma| 9

>> Ugotavljanje stadija 11Stadiji melanoma 11Preiskave, ki pomagajo ugotoviti stadij melanoma 13Biopsija varovalnih bezgavk 14

>> Mo/nosti zdravljenja 16Operacija 17Adjuvantno zdravljenje 20Druge vrste zdravljenja 22Eksperimentalno zdravljenje 23

>> Kaj narediti po zdravljenju 25Kaj lahko naredite sami 25

>> Glosar 28

>> Ne pozabi 30

Knji/ica je namenjena zdravstvenemu osebju in bolnikom, ki prejemajo zdravilo Intron® A.

Literatura: 1. Rudolf Z, Bartenjev I, HoËevar M, Strojan P, Ocvirk J, Snoj M: PriporoËila za obravnavo bolnikov zmalignim melanomom; Zbornik 17. Onkoloπki vikend, 2004, 64-88. 2. Balch CM, Buzaid AC, Soong SJ, et al. Finalversion of the American Joint Committee on Cancer Staging system for cutaneous melanoma. J Clin Oncol2001; 19 (16): 3635-3648.

CIP - Kataloæni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana

616-006.81

OCVIRK, JanjaMelanom : informacije o bolezni in zdravljenju / priredila Janja Ocvirk, Marko HoËevar.- Ljubljana : Schering-Plough CE, 2005

ISBN 961-91297-1-71. HoËevar, Marko, 1964-222006528

54

OSNOVE

pokoænica

usnjica

podkoæno maπËevje

UVOD

Vrste ko/nega rakaObstajajo tri vrste ko/nega raka - bazocelularni karcinom, spinocelularni karcinomin maligni melanom.

Bazocelularni karcinom je oblika ko/nega raka, ki je najpogostej[i pri svetlopoltihljudeh. Le redko se pojavi pri ljudeh ;rnske rase. Tumor se obi;ajno pojavi kotmajhna mesnata bula na glavi, vratu ali rokah, vendar se lahko razvije tudi nadrugih delih telesa. Ti tumorji rastejo po;asi in se zelo redko raz[irijo na drugedele telesa.

Spinocelularni karcinom je po pojavnosti med ko/nimi raki na drugem mestu in jenajpogostej[i pri svetlopoltih ljudeh. Obi;ajno se pojavi kot rde;a, luskasta bulana obrazu, u[esu, ustnicah ali v ustih. Lahko se mo;no pove;a in raz[iri tudi nadruge dele telesa. :e bazocelularni in skvamocelularni karcinom odkrijemo inzdravimo v zgodnjem stadiju, je stopnja ozdravitve pribli/no 95-odstotna.

Melanom je vrsta ko/nega raka, ki se pojavlja v celicah, ki dajejo ko/i porjavelost(melanociti). To je najbolj nevarna oblika ko/nega raka, bolj kot sta bazocelularniin skvamocelularni karcinom, saj se lahko prek limfnega sistema ali krvnegaobtoka raz[iri na druge dele telesa. Melanom je glavni razlog smrti, povezane sko/nim rakom.

Plasti ko/e

nihËe ni pripravljen sliπati: "melanom imate". vendar bo ponekaterih ocenah leta 2005 v Sloveniji odkritih 280 novihprimerov melanoma. na sreËo je v primeru zgodnjegaodkritja pri mnogo tumorjih, tako tudi pri malignemmelanomu, verjetnost ozdravitve velika.Namen te knji/ice je posredovati vam, va[i dru/ini in osebnemu zdravniku osnovnoinformacijo o melanomu, tudi o tem, kako postavimo diagnozo in kako gazdravimo. Verjetno boste po branju knji/ice /eleli izvedeti [e ve;. Ob koncu jepriro;en glosar z razlago medicinskih pojmov, ki vam morda niso znani. Besede, kiso pojasnjene v glosarju, so v knji/ici tiskane polkrepko.

Na koncu vsakega poglavja knji/ice imate na voljo prostor, kamor si lahko zapi[etemorebitna vpra[anja za svojega zdravnika. Ugotovili boste, da vam je to lahko vveliko pomo;, saj je izredno pomembno, da natan;no razumete, kako postavimodiagnozo melanoma in kako ga zdravimo. Pomembno je tudi, da nimate nobenihzadr/kov in se s svojim zdravnikom in drugim medicinskim osebjem (npr.medicinskimi sestrami) pogovorite o vsem, kar vas zanima.

:e je va[a diagnoza melanom, ne pozabite naslednjega>

>> Velika ve;ina ljudi, pri katerih melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, ima veliko mo/nost ozdravitve.

>> Pomembno je, da se takoj za;nete zdraviti. MMeellaannoomm jjee nnaajjbboolljj nneevvaarrnnaaoobblliikkaa kkoo//nneeggaa rraakkaa.. :e ga ne zdravite, se lahko raz[iri po telesu in postanesmrtno nevaren. Danes se to dogaja redkeje in tudi ;e se zgodi, obstajajonovi medicinski postopki in vrste zdravljenja (na primer imunoterapija,kemoterapija), ki lahko izbolj[ajo prognozo.

>> Ni treba, da se z melanomom spopadete sami. :e ;utite, da potrebujete glede kateregakoli vidika zdravljenja melanoma dodatno pomo;, se brez oklevanja pogovorite s svojim zdravnikom ali pa pomo; poi[;ete na Dru[tvu onkolo[kih bolnikov (Poljanska 14, Ljubljana, t> 01 430 32 63, www.onko.over.net).

76

Vrste melanoma

Obstajajo [tiri osnovne vrste melanoma.

>> Prvi, najpogostej[i tip (60 do 70 % vseh melanomov) je povrhnje rasto;i melanom. Ta tip melanoma se precej ;asa [iri po zgornji plasti ko/e, preden prodre v globlje plasti. Obi;ajno je videti kot plo[;ata ali nekoliko nabreknjena razbarvana lisa z nejasnimi robovi. Melanom je lahko ;rn, moder, rjav, rumenorjav, rde; ali bel. Pri mo[kih se povrhnje rasto;i melanom najpogosteje pojavi na trupu, pri /enskah pa na nogah. Pri obeh spolih pa je pogost tudi na zgornjem delu hrbta.

>> Nodulni melanom je drugi najpogostej[i tip melanoma in predstavlja 15 do 30 % vseh oblik melanoma. Najpogosteje se pojavi kot ;rna bulica, lahko pa je tudi modre, sive, rjave, rumenorjave, rde;e, bele barve ali barve ko/e. Najve;krat ga odkrijemo na rokah, nogah, trupu, predvsem pri starej[ih ljudeh, pri mo[kih pa tudi na lasi[;u.

>> Naslednji tip melanoma imenujemo lentiginozni melanom. Po obliki je podoben povrhnje rasto;emu tipu melanoma, obi;ajno je rumenorjave, rjave ali temnorjave barve. Lentiginozni melanom predstavlja 5 % vseh vrst melanoma, najpogostej[i pa je pri starej[ih ljudeh in se pojavlja na delih ko/e, ki so najbolj izpostavljeni soncu, na primer na rokah, obrazu, u[esih itd.

>> :etrti tip melanoma imenujemo akrolentiginozni melanom. Obi;ajno je rjave ali ;rne barve in se pojavlja pod nohti ali na petah oziroma dlaneh. Ta tip melanoma je najpogostej[i pri Azijcih in Afro-Ameri;anih, najmanj pogost pa je pri belcih. Predstavlja 5 % vseh vrst melanoma.

>> Obstaja [e izredno redek tip melanoma (1,7 %), ki se imenuje dezmoplasti;ni melanom. Je izredno agresiven, te/ko ga je odkriti tako klini;no kot mikroskopsko, obi;ajno pa se pojavi pri starej[ih bolnikih na glavi ali vratu.

Kaj povzro;a melanom|

>> :eprav nih;e ne ve natan;no, kaj povzro;a melanom, je eden glavnih dejavnikov tveganja verjetno izpostavljenost ultravijoli;nemu (UV) sevanju zaradi prepogostega son;enja ali celo uporabe solarijev. Nevarnost nastanka melanoma je ve;ja pri ljudeh, ki so kraj[i ;as izpostavljeni intenzivnemu son;nemu sevanju (son;enje ob koncu tedna), kot na primer pri kmetih ali mornarjih, ki so soncu izpostavljeni enakomerno vsak dan.

>> :eprav se melanom lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki imajo temnej[o polt, je nevarnost ve;ja pri svetlopoltih ljudeh, ki jih sonce tudi hitreje ope;e in se jim hitro pojavijo pege. To [e posebej velja za rde;elase in svetlolase ljudi. Bole;e opekline z mehurji na ko/i, predvsem v otro[tvu in mladosti, so lahko zelo nevarne za pojavljanje melanoma. Melanom je lahko tudi dru/inska bolezen, predvsem pri tistih dru/inah, v katerih se pojavlja sindrom displasti;nih (atipi;nih) nevusov - pogostost ko/nih znamenj neobi;ajne velikosti ali oblike po vsem telesu.

98

DIAGNOZA

Kako postaviti diagnozo melanoma|Melanom se pogosto odkrije med rutinskim pregledom, dostikrat pa tudi bolniki /elijo,da zdravnik pregleda sumljivo ko/no znamenje. Prvi znaki melanoma so obi;ajnosprememba velikosti, oblike ali barve ko/nega znamenja. Naslednji simptomimelanoma so spremembe na otip - postane lahko mehkej[i, srbi ali je na otip tr[i.Melanom se na telesu lahko pojavi tudi kot novo znamenje. V nadaljevanju si lahkoogledate, na kak[ne vrste znamenj morate biti pozorni in jih pokazati svojemuzdravniku.

A asimetrijaMelanomske (rakaste) lezije so tipi;no nepravilnih oblik (asimetri;ne)< benigna (nerakasta) znamenja so obi;ajno okrogla (simetri;na).

B roboviMelanomske lezije imajo pogosto nejasne robove (nepravilni ali nazob;ani robovi)< benigna znamenja imajo gladke, enakomerne robove.

C barvaMelanomske lezije imajo pogosto mnogo odtenkov rjave ali ;rne barve> benigna znamenja imajo obi;ajno le en odtenek rjave barve.

D premerMelanomske lezije imajo pogosto premer ve; kot 5 milimetrov (po velikosti nekoliko manj[e kot radirka na svin;niku)< benigna znamenja imajo obi;ajno premer, manj[i od 5 milimetrov.

E elevacijaMelanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven okolne ko/e.

malignobenigno

1110

UGOTAVLJANJE STADIJA

Zdravnik se pri sumljivem ko/nem znamenju odlo;i za biopsijo. Z biopsijo odstranidel znamenja ali celotno znamenje, ki ga nato po[lje v pregled pod mikroskopom(histolo[ka preiskava odstranjenega tkiva). Pri manj[ih znamenjih (≤ 3 cm) obi;ajnoopravi ekscizijsko biopsijo. Pri tem postopku odstrani elipti;no ko/no tkivo, ki vceloti obkro/a znamenje. Tkivo obsega vse plasti ko/e, tako da lahko natan;noizmeri globino morebitnega melanoma. Rano, ki nastane pri biopsiji, za[ije, vzorecpa po[lje na patohistolo[ko preiskavo.

Po postavitvi diagnoze melanoma bo zdravnik dolo;il trenutni stadijmelanoma.

Stadiji melanomaLestvica obsega stadije melanoma od I (zgodnji) do IV (napredovali). Zgodnjimelanomi so lokalni (na enem delu ko/e), medtem ko so napredovali melanomi/e raz[irjeni, ;emur po medicinsko pravimo, da metastazirajo (zasevajo).Stadiji pomenijo, kako globoko v plasti ko/e je melanom prodrl in ali se je raz[irilna druge dele telesa. Vsak stadij ima svoje zna;ilnosti.

Stadij IA

Tumor je debel 1,0 milimeter (mm) ali manj, brezulceracije (razjede). Tumor se [e ni raz[iril v bezgavke(del ;lovekovega limfnega sistema) ali oddaljene organe.

Stadij IB

Tumor je debel 1,0 mm ali manj, z razjedo, ali pa je debelod 1,01 do 2,0 mm in je brez razjede. Ni se [e raz[iril nabezgavke ali oddaljene organe.

1312

Stadij IIA

Tumor je debel med 1,01 in 2,0 mm, z razjedo, ali pa jedebel od 2,01 do 4,0 mm in brez razjede. Ni se [e raz[iril.

Stadij IIB

Tumor je debel med 2,01 in 4,0 mm, z razjedo, ali pa jedebel ve; kot 4,0 mm in brez razjede. Ni se [e raz[iril.

Stadij IIIA

Tumor je lahko katerekoli debeline brez razjede. Celicemelanoma so se raz[irile (so metastazirale) v eno do tribezgavke in jih je mo/no videti pod mikroskopom(mikrometastaze), niso pa tipne ali vidne samo z UZ.

Stadij IIIBTumor je lahko katerekoli debeline brez razjede, celicemelanoma pa so se raz[irile v eno do tri bezgavke, ki sotipne ali vidne z UZ, kar potrdi biopsija (makrometastaze).Tumor je lahko katerekoli debeline z razjedo in zasevki v eni dotreh bezgavkah, ki niso tipne niti vidne z UZ (mikro metastaze).Tumor je lahko katerekoli debeline z ali brez razjede termetastazami v bezgavkah (mikro ali makrometastaze) alisatelitskimi\intranzit metastazami.

Stadij IIICTumor je lahko katerekoli debeline z razjedo in zasevki veni do treh bezgavkah, ali vseh debelin z zasevki v [tirih alive; bezgavkah. Lahko obstajajo tudi med seboj zra[;enebezgavke ali zasevki oziroma satelitski tumorji.

Stadij IVTumor je lahko katerekoli debeline, bolezen pa se je raz[irilana oddaljene organe, na primer plju;a, jetra ali mo/gane.

Preiskave, ki pomagajo ugotoviti stopnjo melanomaZdravnikova odlo;itev, na katere preiskave, s katerimi bo posku[al ugotoviti, alise je melanom raz[iril na druge dele telesa, vas bo poslal, bo odvisna od njegoveocene va[ega melanoma. Zdravnik bo tudi poskusil ugotoviti, ali se je melanomraz[iril v bezgavke, zato vas bo napotil na biopsijo prve drena/ne bezgavke.

Da bi lahko ugotovili, ali se je melanom raz[iril na druge dele telesa, bodomorda potrebne naslednje preiskave>

>> pregled krvne slike in jetrnih testov, LDH in testi alkalne fosfataze

>> ultrazvo;ne preiskave ali ra;unalni[ka tomografija (CT) trebuha

>> preiskave plju;, na primer rentgensko slikanje ali CT

>> preiskave mo/ganov, na primer z magnetno resonan;no preiskavo (MRI).

1514

Z biopsijo prve drena/ne bezgavke, ki jo uporabljamo na Onkolo[kem in[titutuLjubljana, lahko natan;no ugotovimo zasevke v bezgavkah in je v veliko pomo;pri natan;nem dolo;anju stadija melanoma. Omogo;a nam pripraviti na;rtzdravljenja, ki je kar najbolj prilagojen posameznemu bolniku.

:e vam je zdravnik postavil diagnozo melanoma, ga lahko vpra[ate>

>> Kdaj je ;as napotitve k onkologu|

>> Kak[en tip melanoma imam|

>> Kako debel je moj melanom|

>> Ali naj grem na biopsijo varovalnih bezgavk|

>> Kak[en stadij melanoma imam|

>> Kak[na je obi;ajna prognoza za ta stadij melanoma|

Napi[ite [e morebitna dodatna vpra[anja>

Biopsija prve drena/ne bezgavkeBezgavke so /leze, ki filtrirajo limfo, skoraj brezbarvno teko;ino, ki potuje potelesu po limfnih /ilah. Limfne /ile so podobne venam, le da namesto krviprena[ajo celice imunskega sistema, ki pomagajo premagovati vnetja in bolezni.Vse bezgavke in limfne /ile so povezane v limfni sistem. Rakaste celice se lahkoodcepijo od tumorja in stopijo v limfne /ile, te pa jih nato prena[ajo v bezgavke.Tam lahko rastejo in tvorijo nov tumor.

Biopsija varovalnih bezgavk je postopek, s katerimugotovimo, ali se je rak /e raz[iril v

bezgavke. Pri tem poi[;emo tistebezgavke, ki prve drenirajo

obmo;je tumorja. Te bezgavkenato odstranimo, jih

pregledamo podmikroskopom in tako

ugotovimo, ali so v njihmelanomske celice.Navzo;nostmelanomskih celic vpregledani drena/nibezgavki avtomati;nopomeni, da spadamelanom v III. stadij.Biopsija drena/nih

bezgavk se opravi,preden radikalno

odstranimo tumor. Predodstranitvijo tumorja jo je

treba opraviti zato, ker na tana;in ugotovimo pot dreniranja

limfe. Po biopsiji v brazgotino obmelanomu vbrizgamo modrilo in

radioaktivni ozna;evalec. Modrilo inradioaktivni ozna;evalec se nato drenirata iz

tumorja in kirurgu-onkologu omogo;ata spremljanje poti do prve drena/nebezgavke v bli/ini tumorja. Ta bezgavka se nato obarva modro in je radioaktivna.:e v bezgavki ni rakastih celic, se rak najverjetneje [e ni raz[iril po telesu. :e sov prvi drena/ni bezgavki rakaste celice, je treba odstraniti vse bezgavke na temobmo;ju in na ta na;in poskusiti ustaviti [irjenje raka.

1716

MO?NOSTI ZDRAVLJENJA

Na voljo je ve; na;inov zdravljenja melanoma, razli;ne vrste zdravljenja paustrezajo razli;nim stadijem melanoma. S svojim zdravnikom onkologomse boste pogovorili o poteku zdravljenja, ki bo za vas najprimernej[i.

Mo/nosti zdravljenja melanoma (glede na stadij)

stadij mo/nosti zdravljenja

IA >> operacija - radikalna ekscizija

>> operacija - radikalna ekscizijaIB>> biopsija prve drena/ne bezgavke

>> operacijaIIA >> biopsija prve drena/ne bezgavke

>> morebitno vklju;evanje v klini;ne raziskave

IIB ali IIC >> operacija - radikalna ekscizija>> biopsija prve drena/ne bezgavke>> INTRON® A (interferon alfa-2b) >> morebitno vklju;evanje v klini;ne raziskave

IIIA, IIIB, ali IIIC >> operacija - radikalna ekscizija in radikalna limfadenektomija

>> INTRON® A (interferon alfa-2b) >> morebitno vklju;evanje v klini;ne raziskave

IV >> operacija>> imunoterapija>> kemoterapija>> klini;ne raziskave>> obsevanje

Zdravnik bo na;rt zdravljenja prilagodil vam in pri tem upo[teval ve; dejavnikov,med drugim starost, splo[no zdravstveno stanje, stadij melanoma in verjetnost[irjenja. Prav zato je treba za ustrezen na;in zdravljenja ugotoviti stadij inverjetnost ponovitve melanoma.

Operacija

Prvo zdravljenje vseh stadijev melanoma je obi;ajno operacija.

Mo/nosti operacij so>

>> Radikalna lokalna ekscizija je vrsta operacije, pri kateri se odstrani tumorin 1 do 2 cm okoli[kega tkiva.

>> Biopsija prve drena/ne bezgavke je podrobno opisana pri biopsiji prvedrena/ne bezgavke, obsega odstranitev bezgavk, ki drenirajo obmo;jemelanoma, in njihovo patohistolo[ko preiskavo.

>> Radikalna disekcija bezgavk je operacija, med katero kirurg odstranitako s tumorjem zajete kot tudi sosednje bezgavke. To naredi v primerupozitivnega izvida biopsije prve drena/ne bezgavke ali ;e zatipa pove;anebezgavke in jih citolo[ko potrdi ter dobi pri tem pozitiven izvid -metastaze melanoma v bezgavki.

1918

Vpra[anja, ki jih lahko postavite glede operacije>

>> Kak[no operacijo bi po va[em mnenju moral imeti|Bom potreboval ve; kot eno vrsto operacije|

>> Ali bo operacija pozdravila moj melanom|

>> Ali je to ambulantni postopek ali bom moral ostati v bolni[nici|

>> Ali bo potrebna presaditev ko/e| S katerega dela telesa bo ko/a presajena|

>> Koliko ;asa bom potreboval, da si bom po operaciji spet opomogel|Kako hitro bom spet lahko za;el obi;ajne dejavnosti|

>> Ali me bo po operaciji zelo bolelo| Kaj lahko vzamem za laj[anje bole;in|

>> Ali se moram izogibati soncu|

Napi[ite [e morebitna dodatna vpra[anja>

2120

Pri vseh bolnikih, ki se zdravijo z zdravilom INTRON® A, se pojavijo tak[ni alidruga;ni bla/ji do zmerno hudi ne/eleni u;inki. Pri nekaterih bolnikih so lahko tudihudi> pojavijo se lahko nevtropenija, utrujenost, bole;ine v mi[icah, glavobol,zvi[ana telesna temperatura, mrzlica in zve;ane vrednosti jetrnih encimov. Drugipogosti ne/eleni u;inki so slabost, bruhanje, depresija, izpadanje las, driska intrombocitopenija.

Mnogo stranskih u;inkov, povezanih z zdravljenjem, je mo/no uspe[noobvladovati. Nekatere gripi podobne simptome lahko zmanj[ate, ;e si INTRON® Avbrizgate zve;er, preden greste v posteljo, va[ zdravnik pa vam lahko za zni/anjetelesne temperature, ubla/itev glavobola ali bole;in v telesu predpi[e paracetamol.Pri utrujenosti si lahko pomagate tako, da ve; po;ivate, a je pomembno, da ste tuditelesno dejavni. Za laj[anje stranskih u;inkov - utrujenosti, depresije in nespe;nosti- je na voljo tudi veliko zdravil. Ne pozabite vpra[ati svojega zdravnika, kako selahko izognete morebitnim stranskim u;inkom, ki jih opazite pri zdravljenju,oziroma kako jih obvladovati.

INTRON® A (interferon alfa-2b) za injiciranje lahko povzro;a stranske u;inke,vendar veliko bolnikov [e vedno /ivi polno in aktivno /ivljenje. Obi;ajno so lahkobolniki, ki se dobro po;utijo, la/je telesno dejavni, brez pretiranega napora (naprimer plavanje ali hoja), vendar se vseeno prej posvetujte z zdravnikom. V pomo;je tudi zdrava, uravnote/ena prehrana, ki je bogata z /iti, pustim mesom inkompleksnimi ogljikovimi hidrati. Nenazadnje tudi ne pozabite na pozitiven pogledna prihodnost. Sodobna medicina [e vedno ne zna pojasniti, zakaj se bolniki, kiverjamejo, da se bo vse dobro iz[lo, dejansko bolje odzivajo na zdravljenje, kot tisti,ki izgubijo vse upanje, ko izvedo, da imajo raka.

Adjuvantno zdravljenjeDopolnilno zdravljenje operaciji se imenuje adjuvantno zdravljenje. INTRON® A(interferon alfa-2b) za injiciranje je najobi;ajnej[a vrsta adjuvantnega zdravljenjamelanoma II. in III. stadija.

INTRON® A je imunoterapevtsko sredstvo (imunoterapiji v;asih pravimo tudibiolo[ko zdravljenje). Va[ imunski sistem proizvaja naravno beljakovinointerferon, ki ovira rast rakastih celic. INTRON® A vsebuje umetni interferon, kiga v telo vbrizgamo z injekcijo in s tem pove;amo koli;ino interferona v telesu.

Nih;e ne ve natan;no, kako se interferon bojuje proti melanomu - mordaneposredno napada rakaste celice, morda pa le krepi imunski sistem, ki se natola/je upre rakastim celicam. Kakor koli /e, dokazano je, da INTRON® A poodstranitvi primarnega melanoma podalj[a povpre;en ;as pred ponovnimpojavom melanoma. Prav tako se je izkazalo, da podalj[a /ivljenje nekaterimbolnikom z zelo nevarnim melanomom. Na podlagi teh prednosti, ki so jihdokazali v klini;nih raziskavah, je INTRON® A edina oblika adjuvantnegazdravljenja zelo nevarnega melanoma, ki sta jo Ameri[ka uprava za prehrano inzdravila (FDA) in Evropska agencija za zdravila (EMEA) odobrili za zdravljenjebolnikov po 18. letu starosti po operaciji. Poleg koristi, ki jih ima INTRON® A, pa seje treba zavedati tudi njegovih ne/elenih u;inkov, zato se s svojim zdravnikom ovsem pogovorite, [e preden se odlo;ite za zdravljenje.

Pomembne informacije o varnosti

>> OPOZORILO

Znano je, da lahko interferoni alfa, tudi INTRON® A, povzro;ijo aliposlab[ajo nevropsihiatri;ne, avtoimune, ishemi;ne in vnetne motnje.Bolnike je treba skrbno spremljati z rednimi klini;nimi in laboratorijskimipreiskavami. Bolniki z dolgotrajnimi hudimi simptomi teh motenj in tisti,pri katerih opazimo krepitev simptomov, morajo zdravljenje prekiniti.V mnogo, vendar ne vseh, primerih te motnje po ustavitvi zdravljenja zzdravilom INTRON® A izginejo.

2322

Vpra[anja glede INTRONA® A (interferon alfa-2b)>

>> Ali mislite, da potrebujem zdravljenje z zdravilom INTRON® A|

Zakaj oziroma zakaj ne|

>> Kak[ne so prednosti in slabosti te vrste zdravljenja|

>> Kak[ni programi in kak[na sredstva so mi v pomo;|

>> Kje lahko dobim ve; informacij o zdravilu INTRON® A|

>> Kak[ne simptome ali stranske u;inke lahko pri;akujem, ;e bomuporabljal INTRON® A, in ali naj vam o njih poro;am|

Napi[ite [e morebitna dodatna vpra[anja>

Druge oblike zdravljenjaKemoterapija in obsevanje sta obi;ajno rezervirani za ljudi z melanomom, ki jemetastaziral (melanom, ki se je raz[iril v oddaljene organe), vendar se lahkouporablja tudi v zgodnej[ih stadijih. Kemoterapija pomeni jemanje zdravil, kiuni;ujejo rakaste celice. Obsevanje je postopek, s katerim rakaste celiceuni;ujemo z visokoenergetskimi ionizirajo;imi /arki. :eprav obsevanje melanomane pozdravi, se zanj v;asih odlo;imo pri bolnikih, ki odklonijo operacijo ali zanjoniso dovolj zdravi.

Poleg tega obstaja interlevkin-2, to je vrsta imunoterapije (oziroma biolo[kegazdravljenja), ki se uporablja za zdravljenje melanoma, ki metastazira.

Nekateri bolniki so vklju;eni v biokemoterapijo. To je kombinacijakemoterapevtskih zdravil in biolo[kih u;inkovin, na primer INTRON® A ininterlevkina-2.

Eksperimentalno zdravljenjeNove vrste zdravljenja, ki so obetavne, vendar [e ne preizku[ene, potekajo vokviru klini;nih raziskav, na podlagi katerih /elimo ugotoviti, ali so varne inu;inkovite. Zagotovila, da bo eksperimentalno zdravljenje bolj[e kot katera odpriznanih oblik zdravljenja, ni. Nova oblika zdravljenja ima lahko tudi [e neznanene/elene u;inke. :e pa se zdravljenje izka/e kot uspe[no, bodo lahko bolniki, kisodelujejo v klini;nih raziskavah, med prvimi, ki bodo sprejeli prednosti novihna;inov zdravljenja. :e bi /eleli izvedeti ve; o klini;nih raziskavah, vpra[ajtesvojega onkologa.

Nekateri eksperimentalni pristopi k zdravljenju melanoma vklju;ujejo tudidruge vrste imunoterapije in genskega zdravljenja. To je postopek, s katerimspreminjamo telesne celice. Bolnikom pomaga tako, da se imunski sistemodzove na tumor.

Raziskovalci preu;ujejo tudi cepiva proti melanomu. Cepivo je na;in, s katerimtelesu pomagamo odkriti potencialno [kodljivo snov in se z njo spopasti. :epravtradicionalna cepiva uporabljamo za prepre;evanje bolezni, znanstveniki /erazvijajo cepivo proti melanomu, ki naj bi pomagalo uni;iti raka, ko se ta v telesu/e pojavi, in prepre;iti njegov ponoven pojav.

Cepiv proti melanomu je veliko in so na zelo razli;nih stopnjah razvoja. Dosedanjeklini;ne raziskave so pokazale bistvene prednosti pri stopnji pre/ivetja tistihbolnikov, pri katerih so uporabljali cepivo proti melanomu, vendar njihovauporaba [e ni rutinska.

2524

KAJ NAREDITI PO ZDRAVLJENJU

Vpra[anja o eksperimentalnih oblikah zdravljenaja>

>> Ali mi pri zdravljenju melanoma priporo;ate katero od eksperimentalnihoblik zdravljenja| Zakaj oziroma zakaj ne|

>> Kje lahko dobim ve; informacij o eksperimentalnih na;inih zdravljenja|

Napi[ite [e morebitna dodatna vpra[anja>

Po zdravljenju boste ponovno obiskali zdravnika, ki bo preveril va[o sliko inspremljal va[e zdravstveno stanje. Zavedati se morate, da lahko melanomnapade veliko delov va[ega telesa. Zdravniku povejte o vseh novihsimptomih, na primer o glavobolu ali bole;inah v kateremkoli delu telesa,;etudi niste prepri;ani, da so to simptomi.

Kaj lahko naredite zase

>> Sami si lahko pomagate na ve; na;inov. Najprej ne pozabite na vse izpostavljene dele ko/e> vedno, kadar greste ven, se nama/ite s kremo z za[;itnim faktorjem najmanj 15.

>> Redno si pregledujte ko/o, kot ponazarja slika.

>> Bodite pozorni na kakr[nekoli spremembe bezgavk, posebej tistih, ki so v bli/ini mesta, kjer se je pojavil melanom. Zdravnik naj vam natan;no pojasni, na kaj morate biti pri pregledovanju bezgavk pozorni. Prav tako bodite pozorni na kakr[nekoli brezbarvne, rde;kastovijoli;ne ali ;rne bulice pod ko/o.

2726

Samopregledovanje

>> V ogledalu preglejte prednji del telesa in hrbet, nato dvignite roke in preglejte [e desno in levo stran telesa.

>> Pokr;ite komolec. Natan;no poglejte pod pazduho, zadnji del nadlahti in dlani.

>> Nato preglejte zadnji del nog in stopal, med prsti nog in pete.

>> S pomo;jo ro;nega ogledala preglejte zadnji del vratu in lasi[;e. Umikajte lase in jih dvigujte.

>> Nato z ro;nim ogledalom preverite hrbet in zadnjico.

Vpra[anja glede samopregledovanja>

>> Kako hitro po zdravljenju lahko spet za;nem telovaditi|

>> Ali mi lahko priporo;ite posebno dieto oziroma hrano, ki bi mi pomagala pri okrevanju|

>> Ali mislite, da bi se moral pridru/iti skupini za samopomo;| Ali mi lahko priporo;ite katero od teh skupin|

Napi[ite [e morebitna dodatna vpra[anja>

2928

>> Lentiginozni melanom> vrsta melanoma, ki je najpogostej[i pri starej[ih ljudeh na delih telesa, ki so najbolj izpostavljeni son;enju, na primer na rokah, na obrazu, u[esih itd.

>> Bezgavka> del limfnega sistema - mali me[i;ek, ki vsebuje limfo, brezbarvno teko;ino, ki potuje po limfnem sistemu in prena[a celice, ki telesu pomagajo v boju z oku/bami

>> Limfni sistem> organi in tkiva (tudi bezgavke in kostni mozeg), ki proizvajajo in vsebujejo limfne celice

>> Melanociti> celice, ki ko/i dajejo obarvanost (pigment)

>> Metastaziranje> raz[iritev raka s prvotnega mesta pojava na druge dele telesa

>> Nodulni melanom> vrsta melanoma, ki je takrat, ko ga prvi; odkrijemo, obi;ajno /e agresiven< najpogosteje se pojavi v obliki ;rnih bul, lahko pa je tudi modre, sive, rjave, rumenorjave, rde;e, bele barve ali barve ko/e

>> Primarni melanom> prva nenormalnost tkiva, ki jo odkrijemo na ko/i in je melanom

>> Prognoza> mo/nosti za ozdravitev po postavitvi diagnoze

>> Biopsija prve drena/ne bezgavke> postopek, pri katerem odstranimo bezgavke in jih pregledamo pod mikroskopom, s ;imer /elimo ugotoviti, ali so v bezgavkah /e melanomske celice< navzo;nost melanomskih celic v pregledani prvi drena/ni bezgavki avtomati;no pomeni, da se je melanom /e raz[iril v bezgavko in je /e zelo nevaren

>> Ugotavljanje stadija> merjenje velikosti melanoma in hitrosti njegovega [irjenja po telesu< ugotavljanje stadija je postopek, s katerim dolo;amo, do kolik[ne stopnje je bolezen napredovala

>> Povrhnje rasto;i melanom> vrsta melanoma, ki je videti kot plo[;ata ali nekoliko nabreknjena razbarvana ko/na lisa z nejasnimi robovi< lahko je razli;ne barve> ;rne, modre, rjave, rumenorjave ali bele; najpogosteje se pri mo[kih pojavlja na trupu, pri /enskah na nogah, pri obeh spolih pa tudi na zgornjem delu hrbta

>> Ulceracija> razjeda> povr[inska plast melanoma je razpokana, pod mikroskopom pa je videti kot odprta rana

GLOSAR

Spodnji izrazi so v tej bro[uri tiskani polkrepko. :e katerega od njih nerazumete, za razlago prosite svojega zdravnika.

>> Akrolentiginozni melanom> vrsta melanoma, ki se obi;ajno pojavi kot rjava ali ;rna pega pod nohti, na petah ali dlaneh< najpogostej[i je pri ljudeh azijske in ;rnske rase

>> Biokemoterapija> kombinacija kemoterapevtskih zdravil in biolo[kih u;inkovin,na primer INTRON® A in citostatikov

>> Biopsija> preiskava sumljivih ko/nih znamenj, s katero sku[amo ugotoviti, ;e so rakasta

>> Clarkova raven> sistem ugotavljanja stadija bolezni, ki meri globino, do katere je prodrla primarna lezija melanoma< obsega pet stopenj, pri ;emer je melanom I. stopnje omejen na povrhnjico, V. stopnje pa prodre do podko/ne ma[;obe

>> Klini;na raziskava> poskus, s katerim primerjamo dve ali ve; oblik zdravljenja in sku[amo ugotoviti njihovo u;inkovitost

>> Dezmoplasti;ni melanom> zelo redka agresivna oblika melanoma, ki se obi;ajno pojavi pri starej[ih ljudeh na glavi in vratu

>> Sindrom displasti;nih nevusov> nagnjenost k pojavljanju ko/nih znamenj neobi;ajne velikosti in oblike po vsem telesu (Medicinski izraz za ko/no znamenje je nevus.)

>> FDA> kratica za Ameri[ki vladni urad za prehrano in zdravila (Food and Drug Administration), ki odlo;a o tem, ali je zdravilo varno in u;inkovito

>> Zelo nevaren melanom> melanom, za katerega obstaja velika verjetnost ponovnega pojava< nevarnost ponovnega pojava je odvisna od debeline tumorja in\ali od tega, ali se je rak /e raz[iril

>> Imunski sistem> razli;ni organi in celice, ki telo [;itijo pred tujimi snovmi

>> Imunoterapija> zdravljenje melanoma s pomo;jo snovi, ki so tudi v ;lovekovemimunskem sistemu (na primer interferon) in vplivajo na delovanje imunskega sistema

>> Intravensko> v veno