MEDIJSKA REPREZENTACIJA VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO … · pasivno, vrojeno lastnost posameznika,...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

Tina Rožac

MEDIJSKA REPREZENTACIJA VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO: DISKURZIVNA

ANALIZA IZBRANEGA SLOVENSKEGA �ASOPISJA Z OBEH STRANI SLOVENSKO-ITALIJANSKE MEJE

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: doc. dr. Vesna Mikoli�Študijska smer: Slovenistika

Koper 2008

2

Hvala vsem, ki ste me spremljali na študijski poti: vsem profesorjem, ki ste mi med študijem pomagali odpirati nova obzorja, predvsem pa mentorici doc. dr. Vesni

Mikoli� za pomo� in tehtne nasvete pri izdelavi diplomskega dela, družini, fantu in prijateljem pa za moralno podporo in veliko potrpežljivosti.

3

��

��

�� !� �� "��"��"��"��!�� "�� #��

��$��

��

��

��%�

�

�

� �� "��&�� !'��

"��!� � � �� "�� %� ("��

�"�� !� )�� )�� )�� !%�

�

��*��"!��(�� "�� #�$��

4

MEDIJSKA REPREZENTACIJA VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO: diskurzivna analiza izbranega slovenskega �asopisja z obeh strani slovensko-italijanske meje

Diplomska naloga se ukvarja z vprašanji identitete, medijev, ideologije v povezavi z reprezentacijo v medijih. Avtorica primerja reprezentacijo vstopa Slovenije v Evropsko unijo v slovenskih lokalnih medijih na obeh straneh slovensko-italijanske meje. S pomo�jo specifi�ne diskurzivne analize dveh poglavitnih tiskanih medijev z obeh strani – Primorskega dnevnika in Primorskih novic – skuša skozi nalogo dokazati, da se reprezentacija dogodka v slovenskih medijih na obeh straneh meje razlikuje, kar povezuje z razliko v identiteti obeh slovenskih etni�nih skupnosti. Pri primerjavi avtorica izpostavi predvsem tekstualno analizo, ki jo oblikuje na podlagi metod kriti�ne diskurzivne analize s prilagajanjem na specifike obravnavane tematike.

Klju�ne besede: vstop Slovenije v Evropsko unijo, slovensko-italijanska meja, analiza diskurza, medijska reprezentacija, slovenska manjšina v Italiji, narodna identiteta.

MEDIA REPRESENTATION OF SLOVENIAN ENTRANCE TO THE EUROPEAN UNION: discourse analysis of chosen slovenian written media from both sides of slovenian-italian border

This diploma work deals with questions of identity, media, and ideology in connection to media representation. With the method of specific discourse analysis the author compares the representation of Slovenian entrance to the European Union in the Slovenian local media on both sides of the Slovenian-Italian border. For the research the author uses two main written media on both sides of the border – Primorski dnevnik and Primorske novice – to prove that the representation of the event differs on the Slovenian and Italian side and connects the fact with the difference in the identity on the two Slovenian ethnical communities. Through the comparison the author mainly points out the textual analysis, which is based on the method of critical discourse analysis, adjusted to the specifics of the discussed theme.

Key words: Slovenian entrance to the European Union, Slovene-Italian border, discourse analysis, representation in the media, Slovene minority in Italy, national identity.

5

KAZALO

1 UVOD ....................................................................................................7

2 IZHODIŠ�NI POJMI ............................................................................9

2.1 ETNI�NA IDENTITETA........................................................................9

2.2 IDEOLOGIJA: PREKO JEZIKA DO CILJA........................................12

2.3 DISKURZ: NOSILEC IDEOLOGIJE....................................................14

2.4 MEDIJSKI DISKURZ: GORIVO IDEOLOGIJE..................................15

3 ETNI�NA IDENTITETA, IDEOLOGIJA IN MEDIJI NA SLOVENSKEM: KRITI�NI POGLED .................................................18

3.1 MEDIJI KOT SREDSTVO ZA OHRANJANJE IDEOLOGIJE...........18

3.2 SLOVENSKOST KOT O(G)RODJE IDEOLOGIJE ............................19

3.3 NEKAJ BESED O SLOVENSKI NACIONALNI IDENTITETI .........21

4 DISKURZIVNA ANALIZA: METODOLOŠKI PRISTOP(I) ..........24

4.1 KAJ JE ANALIZA DISKURZA?..........................................................24

4.2 PRISTOPI DISKURZIVNIH TEORIJ K ANALIZI DISKURZA ........25

4.3 METODE ANALIZE IZBRANEGA DISKURZA................................27

5 UMESTITEV V KONTEKST: ZGODOVINSKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI SLOVENSKO-ITALIJANSKE MEJE .....................................31

5.1 OBLIKOVANJE MEJE SKOZI ZGODOVINO ...................................31

5.2 EVROPSKA UNIJA IN SCHENGENSKA MEJA ...............................36

5.3 STIKI NA SLOVENSKO-ITALIJANSKEM OBMEJNEM OBMO�JU......................................................................................................................37

5.4 SLOVENSKA MANJŠINA V ITALIJI.................................................40

5.5 NARODNA IDENTITETA SLOVENCEV V ITALIJI V ODNOSU DO ITALIJANSKE VE�INE .............................................................................41

6

6 PORO�ANJE SLOVENSKEGA �ASOPISJA OB VSTOPU SLOVENIJE V EU NA OBEH STRANEH SLOVENSKO-ITALIJANSKE MEJE: TEKSTUALNA ANALIZA.............................44

6.1 PREDSTAVITEV ZA ANALIZO IZBRANIH �ASOPISOV..............44

6.1.1 PRIMORSKI DNEVNIK ........................................................................... 44

6.1.2 PRIMORSKE NOVICE ............................................................................. 45

6.2 MAKRO ANALIZA: TEME .................................................................47

6.3 POUDARKI ...........................................................................................51

6.3.1 DELEŽ �LANKOV O VSTOPU SLOVENIJE V EU ................................ 51

6.3.2 OBLIKA .................................................................................................... 53

6.3.2.2 MESTO................................................................................................... 58

6.4 NASLOVI...............................................................................................59

6.5 METAFORA ..........................................................................................61

6.7 AKTERJI ................................................................................................67

7 SKLEP..................................................................................................71

8 LITERATURA.....................................................................................75

9 VIRI......................................................................................................79

10 SEZNAM SLIK……………………………………………………. 90

11 SEZNAM TABEL .………………………………………………... 90

12 PRILOGE.........................................................................................901

7

1 UVOD

Na Primorskem, kjer se je skozi dolga stoletja vseskozi prepletal romanski in

slovanski živelj, je bilo družbeno dogajanje vselej pestro. Odnosi med podeželjem

in mestom so prerasli v odnose med dvema etni�nima skupnostma, med Slovenci in

Italijani. Ti skupnosti sta bili lo�eni s precej spreminjajo�o se mejo, vendar meja ni

nikoli lo�ila obeh skupnosti, temve� je na obeh straneh pustila ve� pripadnikov

ve�inske skupnosti z druge strani.

Slovensko-italijanska meja, ki se je oblikovala skozi zgodovino, je še

nedavno predstavljala težko prehodno politi�no �rto, ki je Slovence na italijanski

strani odrezala od sonarodnjakov v mati�ni domovini. Z vstopom Slovenije v

Evropsko unijo 1. 5. 2004 je umetna lo�nica postala šibkejša, za�el se je proces

umikanj schengenske meje na slovensko-hrvaško mejo, kar je za Slovence na obeh

mejnih straneh pomenilo korak naprej. Po dolgih letih umetnega lo�evanja na dve

državni tvorbi se je obmo�je kon�no približalo združevalnemu procesu.

O slovensko-italijanski meji je bilo skozi zgodovino veliko napisanega, prav

tako o vstopu Slovenije v EU ter o poro�anju nekaterih medijev o tem dogodku,

zaenkrat pa še ni raziskano, kako so padec meje prikazali slovenski mediji na

italijanski in slovenski strani. Prav slednje bo tema mojega diplomskega dela.

Moj cilj bo v diplomski nalogi najprej na kratko predstaviti zgodovinsko in

družbeno ozadje dogajanj, ki so kreirala nastanek meje in medsebojne odnose v

dogajanje vklju�enih akterjev. Zanimale me bodo tudi morebitne razlike v identiteti

in narodni zavesti Slovencev na obeh straneh. To mi bo omogo�ilo nadaljnje

raziskovanje, kako je bil vstop Slovenije v EU reprezentiran v slovenskem

�asopisju na obeh straneh meje. Prav tako bom skušala prikazati, kateri aspekti

vstopa so bili poudarjeni na eni in na drugi strani; je bila v ospredju priklju�itev

Uniji ali padec schengenske meje kot posledica le-te?

Ob tem postavljam hipotezo, da se reprezentacija vstopa Slovenije v EU v

izbranih slovenskih medijih na obeh straneh slovensko-italijanske meje razlikuje.

Slovenski primorski skupnosti, ki živita na obeh straneh meje, sta namre� skozi

zgodovino doživljali razli�ni usodi, kar bi lahko pomenilo tudi razliko v identiteti

obeh skupnosti, kar bom skušala pokazati skozi diplomsko delo. Iz istega razloga

8

postavljam tudi drugo hipotezo, in sicer: zaradi specifi�nih zgodovinskih in

družbenih okoliš�in sta v izbranih slovenskih medijih na italijanski strani meje bolj

poudarjena »padec« meje in združitev Slovenije in Italije znotraj Evropske unije,

na slovenski strani pa zgolj priklju�itev Evropski uniji.

Diplomsko nalogo bom razdelila na dva dela. V prvem delu diplomske naloge

bom orisala nekaj uvodnih pojmov, ki jih ocenjujem kot relevantne za izbrano temo.

Definirala bom naslednje elemente: etni�na identiteta, ideologija, mediji, diskurz,

medijski diskurz. Na kratko bom prikazala tudi kriti�ni pogled na ideologijo, etni�no

identiteto in medijski diskurz na Slovenskem. Drugi, prakti�ni del diplomske naloge

bo namenjen analizi izbranega medijskega diskurza z dveh perspektiv: kontekstualne

in tekstualne. S prvo, kontekstualno, bomo dobili vpogled v zgodovinska in družbena

dogajanja, povezana z oblikovanjem slovensko-italijanske meje, v medsebojne

odnose slovenske in italijanske strani ter v slovensko etni�no identiteto, s poudarkom

na identiteti slovenske manjšine v Italiji, pogledali pa bomo tudi zgodovinski aspekt

Evropske unije in schengenske meje; preko druge, tekstualne perspektive bomo

prešli na prakti�no analizo. Ta bo po naravi predvsem kvalitativna in bo kot predmet

vzela pisne vire. Z drugimi besedami, ukvarjali se bomo z analizo �asopisnega

diskurza. Kot vir bom tako analizirala dva klju�na slovenska �asopisa na obeh

straneh meje: Primorski dnevnik in Primorske novice, in sicer �lanke, ki so bili

objavljeni med 16. 4. in 7. 5. 2004, torej v �asovnem okviru dveh tednov pred

izbranim dogodkom in enega tedna po njem. Tekstualna analiza bo potekala s

poudarkom na odnosu Mi – Oni, ki ga razlaga kriti�na analiza diskurza, in v smeri

potrjevanja obeh zastavljenih hipotez ter bo razdeljena na šest sklopov: teme,

poudarek, naslovi, metafore in akterji.

9

2 IZHODIŠ�NI POJMI

Preden se podamo na raziskovalno pot diplomske naloge, je treba definirati

nekaj pojmov, ki jih bomo kasneje uporabljali: etni�na identiteta, ideologija, mediji,

diskurz, medijski diskurz.

2.1 ETNI�NA IDENTITETA

Pogledov in definicij, ki se povezujejo s pojmom etni�ne identitete, je ve�, zato

je za potrebe pri�ujo�ega dela nujno pojasniti, katere pomene v našem primeru

vsebuje izraz etni�na identiteta. Da bi pojasnili etni�no identiteto, se moramo najprej

zavedati razlike med etnijo, narodom in nacijo (Bufon 2004: 37):

− Etnije so objektivne družbene in kulturne formacije, ki jih sestavljajo

pripadniki istega etni�nega izvora, jezika in histori�nega izro�ila, kateri v

kontinuirani obliki zasedajo neko ozemlje; pripadnike take družbene

formacije, ki to naselitveno ozemlje zapustijo zaradi selitve, a ohranjajo

etni�no identiteto, smemo prav tako prištevati k skupnemu etnosu.

− Narodi so etnije, ki so poleg objektivne uspešno razvili tudi subjektivno in

institucionalno plat etno-jezikovne identitete in si prizadevajo, da bi poleg

visoko razvitih kulturnih osnov samozavedanja (jezikovna standardizacija,

razvita pisna in komunikacijska kultura ter šolska izobrazba v lastnem

jeziku) ustanovili tudi lastno državo ali vsaj dosegli zadovoljivo politi�no in

teritorialno avtonomijo.

− Nacije zato v politi�no-teritorialnem pogledu opredeljujemo kot »nation-

state«, se pravi kot narode, ki jim je uspelo oblikovati lastno državo in se v

tej državi uveljavljajo kot ve�inska in dominantna družbena skupina.

Bufon podaja v okviru zgornjih definicij primer Slovencev, ki so 1. v okviru

Slovenije nacija, 2. zunaj državnih okvirov na Tržaškem, Goriškem in Koroškem

narod oz. narodna ali nacionalna manjšina, 3. na širšem ozemlju zunaj slovenskih

10

meja (Rezija, Beneška Slovenija itd.) ter v izseljenstvu (Argentina, Avstralija itd.) pa

etnija (Bufon 2004: 37–38).

Pojem etni�na identiteta, ki ga uporabljam v diplomski nalogi, se ne nanaša

zgolj na etnijo, kot je opisana zgoraj, temve� zajema širše pomensko polje. Pri takem

opredeljevanju pojma se sklicujem na razlago Vesne Mikoli� v monografiji Jezik v

zrcalu kultur, ki integrira ve� pogledov na etni�no identiteto – Kymlickovo,

Eriksenovo, Muskovo itd.

Mikoli�eva v povezavi z ve�dimenzionalnostjo pojma opozarja na etni�ni

identiteti sorodne pojme: »etni�na/narodna pripadnost, identiteta, narodnost,

državljanstvo, narodna zavest, lojalnost državi, privrženost/zavezanost

etni�ni/narodni skupnosti, patriotizem ipd.« (Mikoli� 2004: 47). Med navedenimi

pojmi avtorica postavi v ospredje etni�no/narodno pripadnost in narodno zavest, ki

tvorita pasivni in aktivni pol etni�ne identitete. Etni�na/narodna pripadnost pomeni

pasivno, vrojeno lastnost posameznika, ki se rodi v neko etni�no/narodno skupnost,

in je pravzaprav etni�na identiteta v ožjem pomenu, tudi narodnost; vsi trije pojmi

izražajo neko posameznikovo lastnost. Šele ko se posameznik zavestno opredeli kot

pripadnik neke narodne skupnosti, preide na stopnjo narodne zavesti. Ta predstavlja

aktivno komponento, ki združuje tri sestavine: kognitivno, emocionalno in

aktivnostno/dejavnostno. Kognitivna sestavina vsebuje posameznikovo védenje in

mnenja – »predstave, sodbe in ocene o lastni narodni pripadnosti, o zna�ilnostih

naroda in njegovih pripadnikov ter o nacionalnih atributih« (prav tam: 50).

Emocionalna sestavina ozna�uje »�ustven/o/ naravnanost in �ustveni ter vrednostni

odnos do lastne narodne pripadnosti, do naroda, njegovih pripadnikov in nacionalnih

atributov« (prav tam). Aktivnostna/dejavnostna sestavina pa pomeni aktivno

sodelovanje pripadnika narodne skupnosti, njegovo podpiranje pojavov, s katerimi se

strinja, ali prepre�evanje tistih, s katerimi se ne strinja; ta sestavina se nadalje deli na

motivacijsko, pri kateri je posameznik dejaven iz lastnih teženj, potreb in želja, ter na

moralno, pri kateri je posameznik dejaven, ker se �uti odgovoren ali dolžen lastnemu

narodu. Struktura etni�ne identitete, ki zajema vse navedene komponente, je

prikazana na spodnji sliki:

11

Slika 1: Struktura etni�ne identitete

Vir: Mikoli� 2004: 51

Pri razlagi pojma etni�ne identitete smo do te to�ke krožili predvsem okrog

prvega dela besedne zveze, torej okrog etni�nega. Nismo pa se še vprašali, kaj se

skriva za besedo identiteta. Ko to storimo, ugotovimo, da je identiteta na prvi pogled

povsem razumljiv, po poglobljenem razmisleku pa izjemno izmuzljiv pojav, ki ga je

težko definirati. Precej splošno, a hkrati natan�no definicijo pojma nam ponuja

Mirjana Nastran Ule v monografiji Sodobne identitete v vrtincu diskurzov (2004:

322):

Identiteta je okvir za samoprepoznavanje socialne enote kot identi�ne v �asu in

prostoru. Omogo�a jezikovno nanašanje posameznika ali kake druge socialne enote

na samega sebe. Identiteta je minimalna socialna institucija, ki definira subjekt za

kompetentnega socialnega akterja. Omogo�a socialno prepoznavanje posameznika

ali kake druge socialne enote kot identi�ne skozi razli�ne socialne situacije. Je

12

prese�iš�e individualnega in družbenega, subjektivnega in objektivnega v in na

subjektu. Identiteta postane tako socialni ozna�evalec osebe ali socialne enote.

Že sam izraz identiteta nas navaja na element identi�nosti, ki jo izpostavlja

zgornja definicija, vendar pa je treba ob tem opozoriti tudi na drugo bistveno

komponento identitete: to je diferenciacija. Da bi sploh lahko obstajala, se mora

vsaka družbena skupina razlikovati od drugih. Konstrukcija identitete pa ni, �eprav

se mnogokrat kaže kot taka, naravna; nasprotno: opravka imamo z ideološkim

mehanizmom (Erjavec, Poler Kova�i� 2007: 29). Na tem mestu lahko zaokrožimo

pojem etni�ne identitete in se vrnemo k narodu/naciji, ki ga/jo mnogi znanstveniki

ozna�ujejo kot neko zamišljeno skupnost, kot »diskurzivno formacijo«, ki temelji na

izklju�evanju drugih v odnosu do nas (Vol�i� 2008: 51). Zdaj pa se že približujemo

novemu pojmu, ki ga moramo razložiti: ideologiji.

2.2 IDEOLOGIJA: PREKO JEZIKA DO CILJA

Beseda ideologija je zrasla na tleh, po katerih je sejala francoska revolucija;

prvi je besedo uporabil Antoine Destutt de Tracey (1754–1836). Z njo je ozna�il

»novo znanost o idejah, ideaologijo, ki bi bila osnova za druge znanosti« (Mclellan v

Erjavec, Poler Kova�i� 2007: 21). Že Tracey je razlagal ideje kot proizvod

družbenega okolja, in ne kot božji ali naravni produkt (prav tam). Od tedaj se je

zvrstila vrsta definicij ideologije, zato je treba med njimi najti tako, ki je ubrala neko

srednjo, a za nas relevantno pot. Eno od takih razlag ponuja Simona Bergo�, ki

ideologijo razume »kot proces, umeš�en znotraj treh razsežnosti �lovekovega

delovanja: kognitivnih struktur, socialnih praks in diskurza (prim. van Dijk 1998).

Ideologije so družbeni in politi�ni sistemi idej in vrednot dolo�ene družbene skupine

– /…/ /s posebnim poudarkom/ na funkciji organiziranja in upravi�evanja dejanj

dolo�ene družbene skupine« (Bergo� 2008: 28).

Preko ideologij torej skušajo družbene skupine realizirati svoje interese. To

lahko po�no preko štirih procesov:

13

− racionalizacije (utemeljevanje vrednot, �ustev, stališ� z logi�nimi

razlagami),

− legitimacije (doseganje avtoritete tako, da širša skupnost privoli v nadvlado

dominantne skupine),

− univerzalizacije (prikazovanje vrednot, ki so zna�ilne za dolo�eno družbeno

skupino, kot univerzalnih, torej prostorsko in �asovno neomejenih) in

− naturalizacije (razlaga �loveške narave v povezavi z idejami kot ve�ne,

nespremenljive) (Eagleton v Bergo� 2008: 28).

�e neki družbeni skupini uspe uveljaviti svojo ideologijo, realizirati svoje

interese, dose�i konsenz širše skupine, postane dominantna; njena ideologija služi

kot mehanizem, ki vedno znova opravi�uje nadvlado elite, njene ideje in družbeni

odnosi, ki se v celotnem procesu vzpostavijo, pa razumski, sami po sebi umevni

(prim. Erjavec, Poler Kova�i� 2007). Vsekakor pa ne pridobijo vse ideologije

dominantnega položaja; ene so od družbe bolj sprejete, druge – npr. feminizem,

ekologija – manj (prim. Bergo� 2008).

Kon�no ne smemo pozabiti na povezavo ideologije z jezikom oz. z njegovo

realizacijo. Jezik namre� ne deluje kot nevtralno sredstvo sporazumevanja, temve� s

seboj v veliki meri prinaša konotativne pomene, ki v komunikaciji na prejemnika

delujejo na emocionalni ravni. Tako obstaja velika verjetnost, da prejemnik prikritih

informacij razumsko ne zazna, delujejo pa nanj preko �ustvenega nivoja. Na tem

mestu navajam le še besede Bergo�eve, ki so dovolj zgovorne same po sebi in lep

uvod v tretje poglavje:

Skoraj 80 let tara Bahtinova izjava: »Kjer ni znaka – tam ni ideologije«

(1980/1929: 9) danes ne deluje prav ni� zaprašeno, njene implikacije pa so še bolj

zanimive – Althusser nas drzno opominja: »/I/deologija nikoli ne re�e: 'Jaz sem

ideologija.'« (2000/1970: 100) (Bergo� 2008: 28).

14

2.3 DISKURZ: NOSILEC IDEOLOGIJE

Izraz diskurz se v zadnjem �asu zelo pogosto uporablja, a ga kljub temu težko

definiramo, saj sta njegova uporaba in s tem tudi njegov pomen zelo raznovrstna.

Ena izmed najpreprostejših in najsplošnejših razlag, ki jo najdemo v Slovarju

slovenskega knjižnega jezika, diskurz definira kot pogovor, zlasti o kakšni

pomembnejši stvari. Na diskurz kot znanstveni termin pa se lepijo tudi dodatni in

zoževalni pomeni, ki niso homogeni, temve� se razlikujejo glede na razli�ne

jezikoslovne oz. širše znanstvene poglede. Vzroke za nastalo neskladnost v

pojmovanju diskurza ge najbrž iskati v multidisciplinarnosti? preu�evanja tega

pojma. Tako npr. sociologija v diskurzu vidi predvsem družbeni kontekst jezikovne

rabe, medtem ko se jezikoslovje osredoto�a bolj ali manj na komponento jezikovne

rabe (prim. Garrett in Bell 1998: 2). Darinka Verdonik, ki sicer razlaga, da obstajajo

razli�ni pogledi na pojem diskurz, ponuja definicijo, da diskurz »obi�ajno pomeni

govorjene in pisne oblike jezikovne rabe kot družbenega dejanja. Iz te definicije

izhajajo pomembne razlike v primerjavi s tradicionalnim gledanjem jezikoslovja na

jezik: ta ni ve� opazovan kot abstraktna entiteta, kot sta npr. slovar in nabor

slovni�nih pravil, kot sistem razlik ali kot nabor pravil za transformiranje povedi.

Namesto tega je jezik opazovan kot družbena praksa, kot na�in, kako se stvari

delajo« (Verdonik 2004: 60). Ožje gledano pomeni diskurz rabo jezika na dolo�enem

podro�ju; tako lahko navedemo veliko razli�nih diskurzov v družbi, npr. znanstveni,

politi�ni, pedagoški, religiozni, kulturni ali nenazadnje tudi medijski diskurz. V

vsakem od diskurzov se pojavljajo specifi�na terminologija, poseben žargon, lasten

na�in reprezentacije idej, lastna logika, predpostavke in argumentacija (Erjavec,

Poler Kova�i� 2007: 17).

Kriti�na diskurzivna analiza razlaga, da diskurzi lahko delujejo ideološko. To

se zgodi, ko tipi praks in diskurzov služijo nevtralizaciji, da bi ohranjali in

legitimirali neenake odnose mo�i v družbi. Razlike npr. med ve�ino in manjšino ali

družbenimi razredi se ohranjajo z na�ini, kako so stvari reprezentirane in ljudje

pozicionirani (Fairclough, Wodak v Erjavec, Poler Kova�i� 2007: 24–25). Družbene

prakse znotraj diskurza delujejo po navodilih ideologije, ki jih tudi legitimira in

prikazuje kot naravne, univerzalne; ekonomska in politi�na oblast tako ostaja na

15

svoji – upravi�eni – poziciji. Znotraj diskurzov v rokah ideologije vsak pripadnik

družbe dobi svojo vlogo, ki se mu zdi logi�na, o njej ne dvomi. Tako je vzpostavljen

nadzor, družbeni odnosi so utrjeni in se reproducirajo. Diskurz torej lahko deluje kot

mehanizem za podporo mo�i, ki je upravi�ena preko ideologije (prim. Erjavec, Poler

Kova�i� 2007).

Znotraj diskurza delujejo tudi t. i. diskurzivne prakse. Koncept diskurzivnih

praks uveljavlja Fairclough kot odgovor na opisno analizo diskurza. Slednja po

Austinu predpostavlja, da je govorno dejanje namerno, da preko njega želimo

uresni�iti svoje interese in dose�i cilje; tako z govornimi dejanji vplivamo (ilokucija)

in u�inkujemo (perlokucija) na naslovnika. Fairclough bistveno zmanjšuje pomen

namernosti, ko trdi, da so govorna dejanja zavestna le delno, saj obstajajo vzorci

govornih dogodkov – diskurzivne prakse. »Te so sestavljene iz procesov tvorjenja,

posredovanja in sprejemanja besedil ter so znotraj posamezne socialne institucije in

znotraj širšega kroga socio-kulturnega okolja, v katerem je institucija, vnaprej

dolo�ene« (Verdonik 2004: 64). V okviru socialne institucije posameznik v dolo�eni

situaciji1 izbere specifi�no diskurzivno prakso, ki je vnaprej dolo�ena. V razli�nih

situacijah imamo razli�ne cilje in izbiramo specifi�na jezikovna sredstva. Delovanje

diskurzivnih praks pa ne pomeni usklajevanje jezikovne izbire z želenim ciljem,

temve� ravnanje v skladu s prikrito ideologijo. V ozadju diskurzivnih praks se odvija

boj razli�nih ideoloških praks za prevlado, zato prihaja do sprememb v diskurzivnih

praksah – odvisno od tega, katera ideološka praksa prevlada2 (prav tam).

V nadaljevanju bom nekaj besed namenila medijskemu diskurzu, ki je

relevanten za to diplomsko nalogo.

2.4 MEDIJSKI DISKURZ: GORIVO IDEOLOGIJE

Medijski diskurz bi lahko ozna�ili tudi kot diskurz sredstev javne

komunikacije, torej �asopisov, radia in televizije. Mediji v sodobni družbi skrbijo

1 Primeri takih situacij: »ustni izpit, razgovor za sprejem v službo, policijsko zaslišanje, obisk pri

splošnem zdravniku, klepet sodelavcev ob kavi, pogovor starih prijateljev, telefonski pogovor

zaljubljencev, pogovor odraslega s petletnim otrokom /itd./« (Verdonik 2004: 64). 2 Primer: deformalizacija javnega diskurza – npr. med u�itelji in u�enci.

16

predvsem za oblikovanje javnosti, zlasti politi�ne, �eprav naj bi bila njihova osnovna

funkcija posredovanje sporo�il, ki nastanejo na drugih podro�jih javne komunikacije,

npr. na politi�nem podro�ju. Medije bi lahko ozna�ili kot kanale, preko katerih se

informacije bralcem ponujajo v specifi�ni obliki – opremljene z drugimi znakovnimi

sistemi, kot so stati�ne/dinami�ne slike, glasba ipd. (Škiljan 1999: 97–99).

Medijski diskurz predstavlja posebno obliko diskurza, saj gre v veliki meri za

enosmerno komunikacijo – tudi v primeru govorjenega besedila, torej radijskih in

televizijskih medijev, je komunikacija najve�krat enosmerna, pri �emer mediji

predstavljajo tvorca, javnost pa prejemnika. Pisma bralcev, klici gledalcev ali

poslušalcev ipd. predstavljajo le nadomestek dvosmerne komunikacije, saj je njihov

delež v celotni produkciji sporo�il zelo majhen, zaradi omejenosti prostora oz. �asa

pa lahko v taki obliki komunikacije sodeluje le malo bralcev/gledalcev/poslušalcev

(Škiljan 1999: 99). Prejemniki v medijskem diskurzu imajo torej zelo omejeno

možnost odziva na prejete informacije. Kljub temu so mediji za jezikoslovne in

komunikološke raziskovalce izjemno zanimiva oblika komunikacije, ki je pomembna

z ve� vidikov:

− mediji predstavljajo bogate vire hitro dostopnih podatkov;

− mediji oblikujejo in predstavljajo rabo in odnos ciljne množice do jezika in

jezikovne skupnosti;

− mediji so pokazatelj družbenih pomenov in stereotipov, ki se kažejo skozi

jezik in komunikacijo;

− mediji odražajo in vplivajo na oblikovanje in izražanje kulturnega,

politi�nega in socialnega življenja (Bell, Garrett 1998: 4).

Sandra Baši� Hrvatin (2008) v enem izmed svojih �lankov medije poimenuje

»psi �uvaji«. Zakaj? Avtorica dokazuje tri predpostavke:

− Mediji svoja ob�instva informirajo in formirajo. Poleg funkcije

informiranja mediji opravljajo tudi funkcijo formiranja družbe, kar pomeni,

da sami odlo�ajo, kaj bodo povedali, kako bodo izbrano informacijo podali

ob�instvu in zakaj je do dogodka, o katerem poro�ajo, prišlo.

17

− Mediji pozornost ljudi preusmerjajo tako, da izpostavljajo izbrane dogodke,

vprašanja, tako pa reproducirajo obstoje� simbolni red. Dogodke torej

ob�instvu ponujajo skozi prizmo lastnega pogleda na svet. Svet v vsej

njegovi raznovrstnosti mediji poenostavijo in nam omogo�ijo, da ga

»razumemo«, prikažejo nam sliko sveta, ki je dovolj majhna in preprosta,

da se nam zdi razumljiva in sprejemljiva.

− Mediji komunikacijo personalizirajo in tako spodbujajo individualno

medijsko potrošništvo. Ob poplavi raznovrstnih medijev si posameznik

prikroji medije, ki mu najbolj ustrezajo, naredi izbor dotoka informacij

glede na lastne želje. Ob tem izraža tudi lastne poglede, npr. preko bloga,

kar pa je – ne da bi se zavedali – zlata voda na mlin Googla ali Yahooja.

Kdo pa kreira mrežo, skozi katero mediji spuš�ajo informacije? Kdo je tisti, ki

novinarje usmerja, kaj naj o dogodkih poro�ajo in kako? Dubravko Škiljan

odgovarja: to so lastniki. Naj bo lastnik država, skupina z veliko družbeno mo�jo ali

posameznik – ta ima mo� nadzorovati medije, da delujejo v njegovo korist.

Neodvisnost medijev se torej lahko doseže ali tako, da je lastnik medija novinar –

vendar lahko ta kljub temu postavlja svoje interese pred interese javnosti –, ali tako,

da se lastnik odre�e svojim interesom in koristim od medija – vendar ni jasno, kaj bi

lahko lastnika do tega napeljalo. Neodvisnost torej lahko dosežemo kve�jemu od

zunaj, tj. preko normiranja v zakonskih aktih (Škiljan 1999: 97–100).

18

3 ETNI�NA IDENTITETA, IDEOLOGIJA IN MEDIJI NA SLOVENSKEM: KRITI�NI POGLED

Pojmi etni�na identiteta, ideologija, mediji ipd. so v zadnjem �asu nekoliko ve�

kriti�nih odmevov doživeli tudi na Slovenskem, ne le teoreti�no, temve� v navezavi

na slovenski družbeni prostor. Kriti�nih pogledov na tovrstno tematiko vsekakor ne

smemo spregledati, zato v nadaljevanju predstavljam nekaj raziskav oz. �lankov, ki

so do neke mere relevantni za pri�ujo�o diplomsko nalogo, predvsem v razmislek o

celotni problematiki, ki se vzpostavlja v povezavi z obravnavanimi pojmi. V

pregledu se dotaknem tudi specifik slovenskega narodnostnega vprašanja v povezavi

z »manjšinsko problematiko« ter zanimivega pogleda na strukturo slovenstva kot

takega. Tu je seveda še problematika slovenskih medijev in njihovega lastništva, ki

jo izpostavljam na koncu tega poglavja.

3.1 MEDIJI KOT SREDSTVO ZA OHRANJANJE IDEOLOGIJE

S prepletom treh pojavov – etni�ne identitete, ideologije in medijev – na

Slovenskem se v �lanku Konstrukcija slovenske nacije skozi medijsko naracijo

ukvarja Maruša Pušnik. Avtorica želi pokazati, kako medijski diskurz – v povezavi s

politi�nim, korporativnim, izobraževalnim in znanstvenim – konstruira »nacionalni

konsenz«, torej ga lahko ozna�imo kot državotvornega in kot pomembnega

oblikovalca nacionalnih identitet; v posameznikih se preko medijev aktivira ob�utek

pripadnosti neki to�no dolo�eni nacionalni skupnosti. V tem okviru je etni�nost oz.

nacionalnost razumljena kot dinami�ni konstrukt, ne kot nekaj, kar obstaja samo po

sebi že od nekdaj, temve� kot nekaj, kar se vseskozi spreminja in oblikuje s pomo�jo

družbenih akterjev. Identitete so konstrukcije, ki se oblikujejo skozi jezik – z jezikom

lahko realnost priredimo in preoblikujemo. Jezik, prav tako kot identiteta, pa je vpet

v številne diskurze.

Identiteta je rezultat interakcije, torej izhaja iz nasprotnih si polov Mi – Oni.

»Prav nasprotje med enakostjo in druga�nostjo naj bi bilo bistvo vsake identitete,

tako kolektivne kot osebne« (Pušnik 1999: 797). Pušnikova navaja Andersona in

postavlja tezo, da so nacije zamišljene skupnosti, proizvod procesa homogenizacije,

19

ki ga izvaja država, posledica interakcije širšega kroga ljudi, kar naj bi omogo�il šele

tisk. »Z branjem naj bi se torej vsak posamezni bralec zavedel, da se obreda branja

�asopisa hkrati z njim udeležuje ogromno ljudi, ki jih sicer ne pozna in ostajajo

anonimni« (prav tam: 799). Posameznik se po�uti anonimnega tako znotraj nacije kot

tudi ob spremljanju medijev; slednji naslavljajo anonimnega posameznika, ki se ob

branju �asopisa, poslušanju radia ali gledanju televizije zaveda, da isto po�no tudi

drugi, kar ga z njimi povezuje v skupnost. Tako mediji sooblikujejo moderno

nacionalno državo. Medijski diskurz igra pomembno narodotvorno vlogo tudi z

vidika vzdrževanja kolektivnega spomina s prikazovanjem prototipi�nih oseb,

dogodkov, mitov ipd., s pomo�jo katerih se prejemniki identificirajo.

Z analizo medijskega diskurza Pušnikova podaja izsledke o slovenski identiteti

v medijih:

Kot vsaka identiteta je tudi t. i. »slovenska identiteta« pripoved, naracija.

»Slovenska identiteta« sama na sebi ne obstaja. Kreiranje reprezentacij slovenstva je

v interesu državne ideologije, ki razvije posebno nacionalisti�no retoriko. /.../ Cilj

državotvorja je navezati svoje �lane na to�no dolo�en teritorij, da so ljudje, kot pravi

Anderson, zanj pripravljeni umirati /.../. Medijski diskurz manipulira s prostorsko

identiteto, saj jo pojmuje kot stanje in fizi�no danost /.../ (Pušnik 1999: 800–805).

3.2 SLOVENSKOST KOT O(G)RODJE IDEOLOGIJE

Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj je to slovenska identiteta, kako se je

oblikovala, zakaj »sama na sebi ne obstaja«, kako je pri njenem oblikovanju

sodelovala ideologija.

O navedenih vprašanjih v svojem �lanku Slovensko narod(nost)no vprašanje:

akademska tradicija ali ideologija? kriti�no razpravlja Irena Šumi. Avtorica podaja

pogled na slovensko narodnostno vprašanje skozi zgodovino oblikovanja pojma

slovenski narod – od Zedinjene Slovenije preko �asa Jugoslavije in slovenske

osamosvojitve do današnjega dne. Osredoto�i se na pogled družboslovja na

slovensko narodno vprašanje, ob tem pa postavlja v ospredje preslikave t. i. narodne

zgodovine na trenutno stanje in s tem oblikovano nacionalnost. Nacionalisti�no

20

zgodovinopisje je pomemben delež prispevalo k oblikovanju pojmovanja, »ki je

pravzaprav/dejansko razli�ica in aplikacija nazora o primordialnem etnosu3« (Šumi

2000: 262). Nacionalisti�na zgodovina se pri upravi�evanju slovenstva, slovenš�ine,

naroda sklicuje na mitologizirane akterje, kot je Trubar, na enoten jezik, ki je

pravzaprav umetna tvorba, na kulturne znake slovenstva, ki so se ohranjali vseskozi

v zgodovini, z državotvorno zgodovino, ki naj bi segala dale� v zgodovino itd.:

Temeljni trik perspektive nacionalisti�ne zgodovine je torej razvrš�anje

diahronih in kontekstualno raznovrstnih fenomenov ex aequo, tako da se konstruirajo

velike mitske monade: »slovenstvo«, slovenš�ina«, »narod«. Nepregledno množico

raznovrstnih in mo�no razli�nih, lokaliziranih kulturnih in jezikovnih praks je npr.

mogo�e inkluzivno in za nazaj interpretirati in poenotiti kot znake take entitete, vso

zgodovinsko faktografijo pa nanizati in predstaviti tako, kot da je bilo »zavedno

slovenstvo« ali pa, denimo, »slovenska država« od vedno notranji smisel in cilj

zgodovinskega procesa, katerega akter je miti�no in dramatsko sinhronizirana

kolektiviteta: »mi« (prav tam: 262).

Avtorica na tej podlagi interpretira tudi slovenske manjšine in trdi, da jih v

okviru središ�nih pojmov slovenstva, slovenš�ine, naroda, narodne manjšine,

slovenskega etni�nega ozemlja ve�ina raziskovalcev interpretira kot »'narodnostne'

manjšine zunaj svojega državnega teritorija«, ki so kot 'odrezani udi' narodnega

telesa, »ki jih je v tak položaj potisnila vrsta 'zgodovinskih krivic'« (prav tam: 263).

Šumi nadaljuje:

3 Izraz primordialni etnos aplicira pogled na etnos s strani primordialisti�nega stališ�a, »da so etni�ne

skupnosti stati�ne in naravne entitete, ki so osnovane na skupnem jeziku, kulturi, religiji in prostoru.

Od vedno so prisotne v zgodovini kot integralni element �lovekove izkušnje. /…/ /S/ociobiološka

verzija primordialnosti /…/ razume etni�nost kot razširitev sorodstvenih vezi, sorodstvo pa normalno

sredstvo za doseganje kolektivnih ciljev v boju za preživetje. Primordializem je bil v zadnjih

desetletjih podvržen ostrim kritikam, tako da na podro�ju sodobnih etni�nih študij težko najdemo

raziskovalca, ki bi eksplicitno zagovarjal omenjeno stališ�e, saj je danes dovolj (tudi) etnografskih

dokazov o obstoju spremenljivih etni�nih identifikacij in razli�nih stopenj, do katerih etni�nost lahko

organizira socialno življenje v razli�nih okoliš�inah (Jenkins 1997: 46)« (Bergo� 2008: 26).

21

Zaradi teh (»zgodovinskih krivic«, op. av.) manjšina, ki je definirana

neproblemati�no, kot »objektivno« del slovenskega »naroda,« podlega

»potuj�evanju,« »asimilaciji,« »izgubi jezika in kulture« in »pomanjkanju slovenske

zavednosti« (to je dejavnik, ki je hkrati posledica in razlog »asimilacije«), »matica«

pa mora »ob pomo�i zavednih elementov v manjšini« ali pa obratno) to narodno

identitetno afazijo premagovati in si prizadevati za »rast slovenske nacionalne

zavesti« (prav tam: 263).

Avtorica opozarja tudi na slovenski nacionalizem, ki je v tem kontekstu

mnogokrat ozna�en kot uresni�enje pravi�nosti, kot »dober nacionalizem«. Njegov

cilj je mir, sožitje, �emur pa pretijo nevarnosti, ki grozijo tudi nacionalnemu obstoju,

kar se velikokrat izraža v ogroženem jeziku in kulturi. Na tej to�ki je ponovno v

ospredju »nacionalna manjšina«, pri kateri je ohranjanje »narodnostne identitete«

samoumevno. Tako gledanje na »dober nacionalizem« avtorica zavra�a in poudarja,

da so tak projekt slovenskega nacionalizma izoblikovale generacije, ki so zanj tudi

živele; tako je ta »dober nacionalizem« postal zdravorazumski in samoumeven,

družbene prakse v njegovem okviru pa predelane v ideološke podobe (prav tam:

268–270).

3.3 NEKAJ BESED O SLOVENSKI NACIONALNI IDENTITETI

Svojevrsten in zanimiv pogled na slovensko nacionalno identiteto ponuja

Andreja Vezovnik v �lanku Diskurzivna konstrukcija slovenske nacionalne

identitete. Analiza �asopisnih politi�nih komentarjev v obdobju vstopanja Slovenije v

Evropsko unijo. �lanek je za to diplomsko nalogo še posebej zanimiv, saj prou�uje

prav �asopisni diskurz vstopanja Slovenije v EU v povezavi s slovensko nacionalno

identiteto. Sicer gre za nekoliko druga�no perspektivo, saj imamo opravka s celotnim

slovenskim prostorom v daljšem obdobju s specifi�nim poudarkom na politi�nih

komentarjih, kljub vsemu pa sta si tematiki v marsi�em podobni. V tem trenutku pa

nas zanima predvsem, kako se Vezovnikova v �lanku loteva konstrukcije slovenske

nacionalne identitete, k vsemu ostalemu pa se vrnemo kasneje, ob tekstualni analizi v

zadnjem poglavju.

22

Avtorica svojo razlago gradi na v diplomski nalogi že obravnavani

predpostavki, da diskurzi niso nikoli nevtralni, temve� jih oblikujejo dolo�ene

ideologije. Prebivalci nekega ozemlja, ki delijo isto preteklost in kulturo, so

postavljeni v isto subjektno pozicijo, ko so ozna�eni z istim imenom, npr. Slovenci.

Identiteta se tako oblikuje po na�elu podobnosti z ostalimi pripadniki skupine, hkrati

pa v odnosu do ostalih, npr. Hrvatov, Italijanov, Avstrijcev ipd., kar smo v diplomski

nalogi prav tako že obravnavali. Vezovnikova na teh predpostavkah ugotavlja, da je

proces oblikovanja slovenske identitete kompleksen in ve�plasten. Nanj poleg

identifikacije po na�elu podobnosti znotraj skupine in razlikovanja izven nje vpliva

tudi odnos do pretekle konstrukcije identitete. Konstrukcijo slovenske nacionalne

identitete tako avtorica povezuje z naslednjimi posebnostmi in zna�ilnostmi

slovenske zgodovine (Vezovnik 2007: 471):

− Zavedanje o majhnem geografskem obmo�ju Slovenije.

Majhnost se skozi zgodovino pojavlja kot del slovenske nacionalne

identitete in se ena�i s slovensko nepomembnostjo, vendar pa to ena�enje

pomeni samo naturalizacijo marginalnosti, v katero so se Slovenci vedno

znova zapletali. Avtorica podaja primer, ko se majhnost kaže na eni strani

kot ni� omejujo�ega, na drugi pa kot ovira: »Se bomo vsaj ob ve�jih

polemikah trudili za svojo identiteto na vseh podro�jih. Ne bo lahko, saj

smo bili v prejšnji 'federaciji' najbolj razviti, �eprav majhni, zdaj bomo pa

predvsem majhni« (Jana, 26. 11. 2002).

− Podjarmljenost Slovenije s strani mo�nejših in razvitejših politi�no-

ekonomskih centrov.

Slovenci so v skoraj celotni svoji zgodovini bili podjarmljeni drugim –

mo�nejšim in razvitejšim – centrom, zato se je slovenska identiteta gradila

v nasprotnem odnosu do ve�jih nacij z ve�jo mo�jo. Z osamosvojitvijo se je

lahko slovenska identiteta za�ela graditi na slovenski samobitnosti.

− Mo�na kulturna zavest.

Kot »podjarmljen« narod so se Slovenci le malokrat za svojo identiteto

borili z orožjem in vojaško mo�jo; najpogosteje so v ta namen uporabljali

zavest o kulturi. Na konstrukcijo slovenske narodne identitete so namesto

23

generalov imeli neprecenljiv vpliv pesniki in pisatelji, kot sta France

Prešeren in Ivan Cankar.

− Spodletela modernizacija.

Slovenski proces modernizacije ni bil obi�ajen; v �asu nastajanja moderne

nacionalne države so bili Slovenci soo�eni s prodorom nemškega kapitala,

pred katerim so se �utili nemo�ne. Z razvojem kapitalizma se je slovenski

kmet po�util ogroženega, kar se je ob�utilo kot pretnja za konstitucijo

naroda. Slovensko meš�anstvo, ki je bilo liberalno usmerjeno, zaradi

pomanjkanja mo�i ni moglo postati nosilec narodnega prebujanja.

− Vloga krš�anskega socializma.

Namesto liberalnega meš�ana je osnovni nosilec slovenstva postal priden-

var�en-bogaboje� kmet, ki ga kot zgled vrednot v ospredje postavlja

krš�anski socializem.

Poleg tega avtorica izpostavlja tudi slovensko identiteto v odnosu do Evrope.

Slovenskost se kaže v odnosu do evropskosti, ki je univerzalna, kot partikularen

pojav. Evropa hkrati predstavlja Drugega, vendar le takrat, ko se želi izpostaviti

partikularnost slovenstva. �e razmišljamo o Evropi univerzalno, pa se pojavi tretji

akter, Balkan, ki v tem primeru prevzame vlogo Drugega. Skratka, Evropa za

slovenskost predstavlja po eni strani potencialnega sovražnika, ko pride na dan njena

avtoriteta in grožnja, po drugi pa se z njo slovenstvo poistoveti, ko pri�akuje od nje

koristi in boljšo prihodnost (prav tam: 473).

Kot sem že omenila, je ta tematika za nas precej relevantna, vendar na tem

mestu z njo zaklju�ujem, k njej pa se vrnemo v prakti�nem delu, torej v tekstualni

analizi.

24

4 DISKURZIVNA ANALIZA: METODOLOŠKI PRISTOP(I)

Da bi izvedla analizo �lankov ob vstopu Slovenije v EU v izbranih slovenskih

�asopisih na obeh straneh meje, moram najprej razložiti metodološki pristop, ki ga

bom v analizi uporabila. Tako se bom v nadaljevanju najprej osredoto�ila na razlago

analize diskurza in na pristope, ki so se oblikovali na razli�nih podlagah, ter na

specifi�ne metode analize, ki jih bom sama uporabila v diplomski nalogi.

4.1 KAJ JE ANALIZA DISKURZA?

Tako kot je raznovrstno pojmovanje diskurza, so raznovrstne tudi metode za

njegovo analizo. Analiza diskurza pomeni skupno poimenovanje za razli�ne pristope

prou�evanja jezika v komunikaciji. Analiza diskurza velja za »multi- in

interdisciplinarno vejo znanosti«, saj izhaja iz razli�nih ved, kot so sociologija,

antropologija, filozofija, psihologija, seveda tudi lingvistika, zato so njene metode

številne in raznovrstne, kot piše Darinka Verdonik:

/V/ razli�ni literaturi (Wood, Kroger 2000; Coulthard 1985; van Dijk 1985;

van Dijk 1997; Titscher et al. 2000; Kranjc 1999) lo�ujejo ve�inoma jezikovno

pragmatiko (govorna dejanja in konverzacijske maksime), etnografijo govora,

analizo pogovora (ang. conversational analysis), jezikoslovni pristop (ang. linguistic

approach), vsebinske analize (ang. content analysis), etnometodologijo, socialno

psihologijo, interakcijsko sociolingvistiko, besediloslovje, seveda tudi kriti�no

analizo diskurza in še mnoge druge (Verdonik 2004: 60–61).

Kot razlaga Simona Bergo� v svojem doktorskem delu, sta vsem pristopom k

analizi diskurza skupna preu�evanje avtenti�nih besedil in interpretacija pomena v

najširšem smislu; pomanjkanja homogenosti med razli�nimi pristopi ne razume

negativno:

Dejstvo ostaja, da je analiza diskurza metodološko zelo heterogena znanstvena

disciplina, kar pa ji moramo – v nasprotju s pri�akovanji – šteti v dobro. Kot

elasti�na analiti�na mreža se lahko prilagodi najrazli�nejšim avtenti�nim besedilom

25

in besedilnim korpusom, tako digitaliziranim kot nedigitaliziranim. Zanjo je zna�ilen

predvsem kvalitativen pristop do gradiva, �eprav je zlasti v okviru korpusnega

jezikoslovja uspešna tudi kvantitativna analiza (prim. Stubbs 1996, Yates 2001,

Baker 2006, Hoey et al. 2007) (Bergo� 2008: 77).

4.2 PRISTOPI DISKURZIVNIH TEORIJ K ANALIZI DISKURZA

Kot smo videli, so pristopi k analizi diskurza raznovrstni in številni. V

nadaljevanju se bomo sprehodili od enega pristopa oz. teorije do druge(ga) in skušali

ugotoviti njihove specifike ter prednosti in slabosti.

Najprej pa nekaj besed o za�etkih diskurzivne analize. Izvor diskurzivnih

analiz sega v 4. stoletje pr. n. š., ko so za�ele nastajati študije jezika, javnega govora

in literature. Analize so se ukvarjale predvsem z retoriko in slovnico (Vezovnik

2008: 81).

Leta 1910, ko je nastopilo prvo nemško sociološko sre�anje, je sociolog Max

Weber, ki se je zavedal vloge �asopisov v takratni družbi pri oblikovanju modernega

�loveka in kulturnih vrednot, opozoril na pomen analize �asopisja. Weber ni

natan�no vedel, kako naj se znanstveniki lotijo analize, vendar pa je izpostavil nekaj

klju�nih konceptov, ki so še danes pomembni (Vezovnik 2008: 80):

− pomen razmerij oblasti, ki se oblikujejo v tekstih,

− razlikovanje med žanri,

− reprezentacijo družbenih dogodkov v medijih.

Kot pravi Vezovnikova, je Weber namigoval tudi na dva osnovna metodološka

pristopa, ki sta danes tudi razvita in razširjena: kvantitativno analizo vsebine (content

analysis) in kvalitativno analizo teksta (text analysis). Kvantitativna analiza se je

za�ela razvijati v ZDA v dvajsetih letih devetnajstega stoletja, intenzivneje pa v

tridesetih, ko je nastopil tudi razmah množi�nih medijev. Taka analiza vsebine

temelji na objektivnosti, sistemati�nosti, kvantiteti in statistiki; vzorec analize je zelo

velik. Nasprotno pa kvalitativna analiza predvideva majhen vzorec raziskovanja,

temelji na dedukciji in daje velik pomen interpretaciji tistih elementov, ki jih

26

raziskovalec prepozna kot relevantne za raziskavo, tj. tistih, ki so nosilci pomena –

od pisanega teksta do semiotskih podob (prav tam).

Korenine razvoja analize diskurza segajo seveda tudi na jezikoslovno podro�je,

v �as ruskega formalizma in praškega strukturalizma. Na razvoj jezikoslovja in

diskurzivne analize sta s stališ�a oblikovanja konceptov ideologije in oblasti znotraj

diskurza vplivala Michel Foucault in Michel Pêcheux, pomemben temelj za to pa sta

predstavljali pragmatika in sociolingvistika, ki sta zaznamovali šestdeseta leta.

Nadalje so na razvoj diskurzivnih teorij, kot jih poznamo danes, vplivali: teorija

govornih dejanj, razvoj slovnice, kognitivna teorija, fenomenologija in etnografska

metoda (prav tam: 81–82).

V sedemdesetih letih se v okviru britanske skupine Glasgow University Media

Group pojavijo težnje po ve�ji eksplicitnosti in sistemati�nosti raziskovanja

medijskega diskurza, hkrati pa po kriti�ni drži do predmeta raziskovanja. Od tedaj

lahko pristope k analizi diskurza – po Faircloughu – delimo na nekriti�ne (npr.

etnometodologija, teorija govornih dejanj, analiza konverzacije) in kriti�ne (npr.

kriti�na diskurzivna analiza). Sicer pa lahko pristope delimo – po Torfingu – na tri

generacije (prav tam: 83):

− Prva generacija se v analizi diskurza osredoto�a le na jezikovni pomen, ki

ga iš�e v govorjenem ali pisanem besedilu, in opazuje njegove semanti�ne

zna�ilnosti. V prvo generacijo štejemo Searlovo teorijo govornih dejanj,

Sacksovo in Schegloffovo analizo konverzacije, Potterjevo in Wethetellino

diskurzivno psihologijo ter Fowlerjevo, Kressovo in Hodgovo kriti�no

lingvistiko.

− Druga generacija jezikovnemu pomenu doda družbene prakse, ki delujejo

znotraj polja, v katerem nastaja vednost, in se reproducirajo razmerja

oblasti. Koncepti, ki jih preu�uje druga generacija, so: oblast, diskurz,

diskurzivne formacije in prakse, itd. Drugo generacijo zaznamuje predvsem

kriti�na diskurzivna analiza.

− Tretja generacija diskurz razširi na elemente, ki so v drugi generaciji

predstavljali zunajdiskurzivne vplive, na diskurz.

27

Andreja Vezovnik poudarja trend razvoja pojmovanja diskurza, ki je vedno

širše, vendar kljub temu ne pozabi, da imajo vse generacijo tudi skupno potezo:

predpostavko, »da jezik ni odsev preddolo�ene realnosti«, temve� da z jezikom

ustvarjamo reprezentacije slednje.

4.3 METODE ANALIZE IZBRANEGA DISKURZA

Kot sem že uvodoma razložila, bom v diplomskem delu skušala analizirati,

kako je bil vstop Slovenije v EU reprezentiran v slovenskem �asopisju na obeh

straneh slovensko-italijanske meje. Predmet obravnave bosta �asopisa Primorski

dnevnik – klju�ni slovenski lokalni tiskani medij na obmo�ju Furlanije - Julijske

krajine, etni�nega prostora Slovencev v Italiji – in Primorske novice – klju�ni lokalni

tiskani medij na obmo�ju Primorske v Sloveniji.

Ocenjujem, da je za analizo izbranega �asopisja pomembno, da izpostavim

družbeni in zgodovinski kontekst okolja, v katerem �asopisa izhajata. Tako bo

mogo�e v analizi izpostaviti nekatere povezave med izbranimi teksti in

zunajtekstualno stvarnostjo. Prav tako bom predstavila tudi obravnavana medija,

Primorski dnevnik in Primorske novice.

V nadaljevanju se bom podrobneje ukvarjala z izbranimi teksti. Analizirala

bom tiste tekste, ki so bili objavljeni v Primorskem dnevniku in Primorskih novicah v

�asu od 16. 4. do 7. 5. 2004, torej v dveh tednih pred vstopom Slovenije v Evropsko

unijo in enem tednu po njem. Analiza bo ve�inoma sledila metodam kriti�ne analize

diskurza, ki je bila predstavljena že v poglavju o izhodiš�nih pojmih. Kot eno

klju�nih smernic pri analizi bom upoštevala lanskega leta/lani? izdano delo Karmen

Erjavec in Melite Poler Kova�i�, Kriti�na diskurzivna analiza novinarskih

prispevkov. Omenjeno delo bo predstavljalo okvirno vodilo za analizo, v katero pa

bom umestila še nekatere druge metode analize, ki jih bom ocenila kot relevantne za

izbrano tematiko.

Pri tekstualni analizi bom vseskozi pozorna na relacijo Mi – Oni, ki predstavlja

eno bistvenih predpostavk kriti�ne analize diskurza. Kot smo že ugotovili, se namre�

vsaka družbena skupina, v našem primeru etni�na, identificira ne samo z notranjo

podobnostjo, temve� tudi preko razlikovanja od vseh, ki niso pripadniki skupine. Mi,

28

skupina, smo druga�ni od drugih. To razlikovanje je, kot smo tudi že videli, ideološki

konstrukt in ne naravno dejstvo; problem vsega skupaj pa je, da mediji tako

razlikovanje prikazujejo kot univerzalno, pri �emer se ob�instvo ne zaveda, da temu

ni tako, in sprejme interpretacijo medijev.

Ko analiziramo pojav odnosa Mi – Oni na primeru poro�anja Primorskega

dnevnika in Primorskih novic o vstopu Slovenije v EU, se navezujemo na dvojico

slovenskosti in evropskosti, ki jo obravnava v že prikazanem �lanku Andreja

Vezovnik. Avtorica, ki obravnava diskurzivno konstrukcijo slovenske nacionalne

identitete ob poro�anju medijev o pristopanju Slovenije v EU, dokazuje, da se v

medijih Slovenija prikazuje kot Mi, Evropa pa kot Oni. Ker je Vezovnikova

analizirala medije z obmo�ja Slovenije, predvidevam, da se tak odnos vzpostavlja

tudi v obravnavanih tekstih Primorskih novic. Glede na to, da Primorski dnevnik

izhaja na obmo�ju, ki je bil že pred slovenskim vstopom del Unije, bo zanimivo

opazovati, kakšen odnos se vzpostavlja v tekstih tega medija. Le predpostavljamo

lahko, da – ker v EU ne vstopa slovenski narod, temve� Slovenija kot država – bo v

tem primeru odnos prav nasproten, da bo torej slovenska država predstavljena kot

Oni, EU pa kot Mi. Morda ta odnos ne bo ekspliciten, temve� nekoliko – tako ali

druga�e – modificiran. Ob tem ne smemo pozabiti na odnos Mi – Slovenija – proti

Oni – Balkan –, ki ga prav tako v svoji študiji izpostavlja Vezovnikova.

Skozi analizo bo moja pozornost usmerjena tudi v potrjevanje oz. zavra�anje

za�etne hipoteze, da je zaradi zgodovinskih in družbenih okoliš�in v Primorskem

dnevniku bolj poudarjen pomen slovenskega vstopa za padec meje in združitev

Slovenije in Italije znotraj Evropske unije, v Primorskih novicah pa zgolj priklju�itev

Evropski uniji.

Prav tako bom v tekstih iskala povezave z elementi identitete, ki so bili

predstavljeni v drugem poglavju.

Kako se bom torej lotila analize? Interpretirala bom naslednje elemente

(prirejen model Karmen Erjavec in Melite Poler Kova�i�):

1. Najprej bo na vrsti analiza na makro ravni; na tapeti se bodo znašle

teme, ki so bile prisotne v izbranih tekstih. Vse teme bodo seveda v

povezavi z vstopom Slovenije v EU, vendar jih bom razdelila po

29

dolo�enih podtemah. Primerjala bom, kako se izbor podtem razlikuje

med obema izbranima medijema.

2. Zanimalo me bo tudi, kakšen poudarek4 sta �asopisa prisojala vstopu

Slovenije v EU, torej, koliko je bil vstop prisoten v obeh medijih. To

bom skušala ugotoviti preko analize številk, ki so prve izšle pri obeh

�asopisih po Slovenskem vstopu v zvezo. Analizirala bom, kolikšen

delež �lankov je bil v obeh �asopisih namenjen EU, kakšne so bile

posebnosti v obliki (velikost naslovov, slikovno gradivo itd.), katero

mesto so zavzemali (prva stran, zadnja stran ipd.). Pri taki analizi si

bom na dolo�enih mestih pomagala s �lankom Front pages: (The

Critical) Analysis of Newspaper Layout Guntherja Kressa in Thea van

Leeuwena.

3. Del analize bom posvetila tudi naslovom. Naslove bom primerjala

glede na njihovo funkcijo v po eni izbrani številki vsakega �asopisa –

prvi po vstopu Slovenije v EU. V oporo pri analizi bo na tem mestu

služil �lanek Monike Kalin Golob Naslovje v slovenskih tiskanih

medijih: od izbesedilnih panaslovov do interpretativnih �eznaslovov.

4. V okviru stav�ne analize bom v besedilih iskala posebej izstopajo�e in

pomenljive metafore, pri �emer se bom opirala na sodobno teorijo

metafore, ki jo je razvilo kognitivno jezikoslovje, in na �lanek Georga

Lakoffa Sodobna teorija metafore. V tem delu analize bom posebno

pozornost namenila tudi vpletenosti relacije Mi – Oni.

5. Poskušala bom analizirati tudi akterje, ki se v zvezi z vstopom

Slovenije v EU pojavljajo na eni strani v Primorskem dnevniku in na

drugi strani v Primorskih novicah. Po Leeuwenu povzema Simona

Bergo�, ko predstavi dva izbrana kriterija za vrednotenje akterjev:

– Vklju�itev/izklju�itev: glede na to, ali so bili dolo�eni

udeleženci (posamezniki ali skupine) v poro�anje vklju�eni ali

izklju�eni, lahko sklepamo o njihovem

4 Pod izrazom poudarek razumem tiste izvenbesedilne elemente, ki prispevajo k ve�ji opaznosti nekega dogodka, predstavljenega v �asopisju. Ti elementi so ve�inoma kazalci teže, ki jo dolo�en �asopis pripisuje nekemu dogodku. Za analizo sem izbrala 3 elemente, ki jih v nadaljevanju tudi razložim.

30

privilegiranem/deprivilegiranem položaju znotraj obravnavanega

medijskega diskurza. Izklju�itev lahko opazimo, �e akterji sploh

niso imenovani ali �e so potisnjeni v ozadje, torej so imenovani le

posredno (Bergo� 2008: 85).

– Personalizirani/nepersonalizirani akterji: personalizirani so

akterji, ki so imenovani in je poudarjena njihova edinstvenost,

nepersonalizirani pa so tisti akterji, ki so kategorizirani, torej

uvrš�eni v skupinske identitete (npr. ženska, Slovenec, mladeni�

itd.) (Bergo� 2008: 85).

Sama bom akterje analizirala s primerjavo njihove vklju�enosti v

tekste Primorskega dnevnika in Primorskih novic; tudi v tem primeru

bom analizirala le po eno številko obeh �asopisov.

Po kon�ani analizi bom skušala ugotovitve in izsledke, �e bo to mogo�e, povezati s

pojmi etni�na identiteta, ideologija in medijski diskurz ter iz njih izvle�i dolo�ene

zaklju�ke.

31

5 UMESTITEV V KONTEKST: ZGODOVINSKI IN

SOCIOLOŠKI VIDIKI SLOVENSKO-ITALIJANSKE MEJE

Za razumevanje okoliš�in poro�anja slovenskih medijev na obeh straneh meje

je klju�nega pomena poznavanje zgodovinskih in družbenih okoliš�in, ki so

sooblikovale njen nastanek, razvoj in odnose med lokalnima skupnostma, ki ju meja

lo�uje. O pomenu družbeno-zgodovinskega konteksta za sprejemanje teksta med

drugimi razlaga Maruša Pušnik:

Bralci/ke so vedno lokalno situirani, zato je pri preu�evanju branja medijskih

tekstov treba upoštevati družbeno-histori�ni kontekst. /…/ Pomeni se rojevajo na

to�ki sre�evanja teksta in konteksta in so potemtakem kontekstualizirani. To se odvija

v sferi oblasti, ki proizvaja specifi�no vednost (Pušnik 2001: 67–68).

Zato se bom v nadaljevanju posvetila najprej zgodovini oblikovanja meje in

nato zgodovini Evropske unije ter iz nje izhajajo�e schengenske meje, ki sta v�asih

pomenila razdruževalen element, s slovenskim vstopom v EU pa združevalen

element Slovencev z obeh strani meje. Prav moment vstopa Slovenije v Unijo in

njegov odmev v medijih na obmejnem obmo�ju sta seveda za pri�ujo�o diplomsko

nalogo zanimiva in pomembna. Med družbenimi okoliš�inami, ki so se oblikovale

vzporedno z mejo, pa bom izpostavila �ezmejno sodelovanje skozi zgodovino in ob

vstopu Slovenije v EU. Posebno podpoglavje bom namenila razlagi specifik

slovenske nacionalne identitete. Ker predvidevam, da se znotraj slovenske manjšine

v Italiji pojavljajo razlike v narodni identiteti v primerjavi s Slovenci v Sloveniji,

bom naposled nekaj besed namenila tudi slovenski manjšini, ki je z mejo ostala na

italijanski strani, saj prav ta manjšina predstavlja ve�ino prejemnikov v primeru

�asopisa Slovenski dnevnik, ki ga bom obravnavala.

5.1 OBLIKOVANJE MEJE SKOZI ZGODOVINO

Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo je doživela svojo današnjo

obliko in potrditev z osimskimi sporazumi leta 1975, vendar njene korenine segajo

32

dale� v zgodovino. Še dlje segajo etni�ne meje med Italijani in Slovani, ki so se na

tem obmo�ju sre�ali že v za�etku sedmega stoletja s prihodom Slovanov. Slovanski

priseljenci so do 14., ponekod do 17. stoletja vzpostavili »novo kulturno, socialno in

etni�no dihotomijo med mestom in podeželjem« (Darovec 1993: 180), ko so naselili

zaledje italijanskih mest. Razlike med mestom in podeželjem na tem obmo�ju segajo

že v predrimsko obdobje, vendar s prihodom Slovanov dobijo nove razsežnosti. Tako

v mestih kljub priseljevanju prevlada italijanski, na podeželju pa slovanski etni�ni

element – v mestih se uporablja italijanski, na podeželju slovanski jezik. Dihotomija

kasneje preraste v odnos med »gospodarjem« – Italijanom – in »hlapcem« –

Slovanom, kar v 19. stoletju, v �asu narodnega prebujanja, preide v medetni�ni

odnos, natan�neje, v medeteni�na nasprotja in konflikte (Darovec 1993).

Sicer pa razmejitev teritorija na tem obmo�ju sega v leto 1521, ko sta Avstrija

in Beneška republika v Wormsu podpisali mednarodno pogodbo in tako dolo�ili

medsebojno mejo. Meja je bila v severnem delu postavljena precej podobno kot

danes, v južnem delu pa je segala na zahod skoraj do Palmanove, zaklju�ila pa se je v

gradeško laguno. Meja je ostala nespremenjena do sredine 18. stoletja, ko se je potek

meje ob nameš�anju mejnih kamnov racionaliziral, konec istega stoletja pa se je s

propadom Beneške republike meja iz zunanje avstrijske meje spremenila v notranjo.

Kmalu, leta 1805, je meja doživela ponovne spremembe na južnem delu, leta 1809

pa je del ponovno spremenjene meje lo�eval Napoleonovi državi Kraljevino Italijo in

Ilirske province. Leta 1814 je bilo francosko zasedeno ozemlje vrnjeno Avstriji, tako

da se je meja vrnila na stanje iz leta 1805 in ponovno postala notranja avstrijska

meja, vse do leta 1866, ko je prišlo do osamosvojitve in ustanovitve Kraljevine

Italije.

33

Slika 2: Histori�ne meje na Slovenskem

Vir: Bufon 2007: 277

Italijanske težnje po širitvi na vzhod so postajale vedno mo�nejše, in med prvo

svetovno vojno se je Avstrija v zameno za italijansko nevtralnost odpovedala

nekaterim ozemljem ob meji, vendar so Italiji antantne sile z Londonskim

sporazumom ponudile še ve� ozemlja. Kot �lanica antantnih sil pa je Italija po

kon�ani vojni zahtevala še dodatna ozemlja, ki jih je opredelila z Londonskim

memorandumom. Na drugi strani je Italiji nasprotovala novoustanovljena

jugoslovanska država, ki jo je vplivni ameriški predsednik Wilson do neke mere

podpiral – predlagal je kompromisno �rto. Pogajalski položaj Jugoslavije je hitro

padel z Wilsonovim porazom na volitvah, tako da se je meja z Rapalsko pogodbo

oblikovala pretežno po italijanskih željah. Meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino

SHS je bila precej premaknjena na vzhod in je predstavljala »geostrateško 'vojno'

mejo«, tako da so npr. Bovec, Tolmin, Idrija in Postojna prešli na italijansko stran.

34

Slika 3: Histori�na meja, meja po prvi svetovni vojni in predlogi meje po drugi svetovni vojni

Vir: Bufon 2007: 282

V drugi svetovni vojni je jugoslovanska vojska prodrla globoko proti zahodu,

zasedla tudi Trst, kar je kasneje povzro�ilo tržaško vprašanje, enega prvih znakov

hladne vojne. Jugoslavija je iz vojne tokrat izstopila kot zmagovalka, meja izpred

vojne se je pomaknila proti vzhodu, vendar vsa v vojni osvojena obmo�ja niso ostala

v njenih rokah. Zavezniške sile so namre� jugoslovansko vojsko prisilile k umiku do

t. i. Morganove �rte, na spornem obmo�ju pa vzpostavile dve okupacijski coni; cona

A, ki je bila najprej v anglo-ameriški upravi, je vklju�evala Trbiž, Bovec, Kobarid,

Gorico, Trst in enklavo Pulj, cona B v jugoslovanski upravi pa je obsegala Koper,

Izolo, Piran, Umag, Novigrad, Dekane, Marezige, Buje, Grožnjan idr. Sledila so

mirovna pogajanja za dokon�no dolo�itev jugoslovansko-italijanske meje; vsaka

stran je predstavila svoj memorandum. Ker memoranduma nista bila enoglasna, je

bila po prvi konferenci v Londonu imenovana komisija štirih držav zmagovalk, ki naj

bi raziskala potek etni�ne meje in možnosti za internacionalizacijo tržaškega

pristaniš�a. Nastali so štirje predlogi nove meje – sovjetski, britanski, ameriški in

35

francoski –, ki so se medsebojno razlikovali, predvsem v spodnjem delu meje. Na

pariškem sre�anju zunanjih ministrov je bila izbrana francoska meja, ki naj bi še

najbolj ustrezala t. i. etni�nemu ravnotežju, kar pomeni, da naj bi s tako mejo na obeh

straneh ostalo približno enako število pripadnikov manjšin. Francoski predlog je

predvideval vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), razdeljenega na coni

A in B. Sovjetska stran je predlog zahodnih sil presenetljivo hitro sprejela. Vendar pa

STO predvsem zaradi napetosti med Vzhodom in Zahodom nikoli ni zares zaživela,

in že leta 1954 sta Jugoslavija in Italija podpisali londonski memorandum o soglasju,

ki je cono A vklju�il v italijansko državo, cono B pa v jugoslovansko. Meja med

nekdanjima conama je z manjšimi popravki v korist Jugoslavije tako postala

meddržavna, dokon�no pa je bila – z nekaterimi spremembami – potrjena leta 1975 z

osimskimi sporazumi (Bufon 2007: 278–281). Jugoslavija in Italija sta se dogovorili,

da imajo obmejni prebivalci, ki so ostali zunaj meja svoje domovine, pravico do

svobodne izbire državljanstva. Italijani, ki so se na jugoslovanski strani odlo�ili za

italijansko državljanstvo, so morali optirati; v Italijo se je izselilo dobrih enaindvajset

tiso� ljudi (Repe 2005: 329). Meja je imela negativne posledice tudi za slovensko

stran, saj je bilo od svojih rojakov5 odrezanih – po �ermeljevem popisu 1958 –

približno 125.000 pripadnikov tako oblikovane slovenske manjšine v Italiji (prim.

Novak - Lukanovi� (ur.) 2004: 87), vendar nekaj ve� o tem v poglavju, ki bo posebej

posve�eno tej tematiki.

Meja se od osimskih sporazumov ni spreminjala geografsko, temve� le

statusno; tako se je leta 1991 iz jugoslovansko-italijanske spremenila v slovensko-

5 Na tem mestu bi rada opozorila na pojem mati�na domovina, ki sicer na prvi pogled deluje

povsem nevtralno, vendar, kot opozarja Miran Komac (2002: 597–598), v sebi nosi tudi ideološko

noto:

Za pojma mati�ni narod in mati�na domovina je mogo�e re�i, da sta odtenka slovenskih

velikonarodnih idej (zgodovinsko ime zanj je Združena Slovenija). /…/ Za pojem mati�ni narod velja

zapisati, da vsaj z enim o�esom »škili« proti pokroviteljskemu odnosu »mati�nega« naroda do

manjšinskih skupnosti. Sam ga zavra�am tudi zato, ker me spominja na »�ebeljo« organizacijo

naroda, znotraj katere je vse, na takšen ali druga�en na�in, podrejeno ohranjanju »matice«. Kaj

lahko v tem procesu/odnosu doleti manjšine, pa je pravzaprav drugotnega pomena. Da so v procesu

»inkarnacije« velikonarodnih idej tragi�no usodo doživele prav manjšine, pa ni potrebno posebej

poudarjati.

36

italijansko, kmalu zatem postane tudi del schengenske meje, tj. zunanje meje

schengenskega obmo�ja, leta 2004 pa se Slovenija z vstopom v EU približa t. i.

schengenskemu obmo�ju, v katerega vstopi leta 2007, ko se meja spremeni v

notranjo mejo obmo�ja. Slednje bom skušala osvetliti s prikazom zgodovine

Evropske unije in schengenske meje.

5.2 EVROPSKA UNIJA IN SCHENGENSKA MEJA

Po predstavitvi zgodovine slovensko-italijanske meje bom nekaj besed torej

namenila tudi zgodovini Evropske unije in schengenske meje, da bi jasneje prikazala

pomen t. i. padca schengenske meje.

Prvi temelji za nastanek Evropske unije so bili postavljeni že leta 1950 s t. i.

Schumanovo deklaracijo, tj. govorom francoskega zunanjega ministra Schumana, ki

je ciljal na ohranitev miru v Evropi in povezovanje dveh nasprotnih velesil iz druge

svetovne vojne, Francije in Nem�ije. Leta 1951 je bila ustanovljena Evropska

skupnost za premog in jeklo, ki je vklju�evala šest �lanic: Francijo, Nem�ijo,

Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg in Italijo. Iste države so šest let kasneje

ustanovile še Evropsko gospodarsko skupnost in Evropsko skupnost za jedrsko

energijo. Leta 1985, ko je skupnost štela že 10 �lanic (pristopile so še Danska, Irska,

Združeno kraljestvo, Gr�ija), je bil podpisan Schengenski sporazum o postopni

odpravi kontrol na skupnih mejah, vendar ga je podpisalo le pet držav (vse

ustanoviteljice razen Italije). Šele leta 1990 države podpišejo tudi Schengensko

konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma; istega leta konvencijo podpiše

tudi Italija, naslednje leto Španija in Portugalska, še naslednje pa leta 1986

pridružena �lanica Gr�ija.

Leta 1992 je podpisana Pogodba o Evropski uniji, ki za�ne veljati leto zatem; s

pogodbo se države �lanice zavežejo k razširitvi sodelovanja na podro�je skupne

zunanje in varnostne politike ter na podro�je pravosodja in notranjih zadev, prav tako

pa predvidijo skupno evropsko valuto. Leta 1995 za�ne veljati Schengenska

konvencija, s katero so odpravljene kontrole na notranjih mejah držav podpisnic in

vzpostavljena enotna zunanja meja, na kateri se izvajajo kontrole vstopa na

schengensko obmo�je po enotnih pravilih. Vzpostavijo se skupna vizumska politika,

37

boljše policijsko in pravosodno sodelovanje itd. Istega leta se EU pridružijo Švedska,

Finska in Avstrija. Leta 1997 je podpisana Amsterdamska pogodba, ki za�ne veljati

leta 1999, ki med drugim podrobneje uredi carinsko poslovanje. Leta 2004 se EU

pridruži 10 novih �lanic,6 med katerimi je tudi Slovenija, leta 2007 pa še Bolgarija in

Romunija, tako da trenutno EU šteje sedemindvajset �lanic. Z vstopom Slovenije v

EU se schengenske dolo�be v državi izvajajo le deloma; v popolnosti za�nejo veljati

šele 21. decembra 2007, ko Slovenija vstopi v schengensko obmo�je (Svet Evropske

unije; Evropa; Euro-ius info).

Slovenijo in Italijo – s tem pa tudi Slovenijo in slovensko manjšino v Italiji – je

torej od leta 1954 (londonski memorandum o soglasju) oz. od leta 1975 (osimski

sporazumi) lo�evala meja, ki je leta 1990 postala zunanja meja schengenskega

obmo�ja – schengenska meja. Pristop Slovenije k EU je tako pomenil korak bliže

padcu schengenske meje, ki se je v letu 2007 s slovensko-italijanske meje prestavila

na slovensko-hrvaško, s tem pa tudi korak naprej v procesu �ezmejnega sodelovanja

na obmejnem obmo�ju. Slednje pa ni pomenilo le tesnejšega sodelovanja med

italijansko in slovensko stranjo, temve� tudi ve�jo bližino slovenske manjšine v

Italiji s slovensko ve�ino v Slovenijo, kar so prvega maja 2004, ob slovenskem

vstopu v Unijo, med drugim navdušeno pozdravili v Primorskem dnevniku z motom

»Odslej skupaj v osr�ju Evrope«.

5.3 STIKI NA SLOVENSKO-ITALIJANSKEM OBMEJNEM OBMO�JU

Kljub temu da je slovensko/jugoslovansko-italijanska meja po drugi svetovni

vojni razmejevala tudi dva svetovna bloka, je prav ta meja veljala za eno najmanj

trdnih lo�nic med Vzhodom in Zahodom (Nared 2005: 299). Vseskozi je bilo na

obmejnem obmo�ju vzpostavljeno �ezmejno sodelovanje obeh strani, kar lahko v

najve�ji meri pripišemo socio-kulturni in socio-ekonomski povezanosti Trsta in

Gorice na italijanski z zaledjem na slovenski strani meje; povezovanje obeh strani je

zaradi prisotnosti manjšin na obeh staneh seveda še toliko ve�je, kot razlaga Milan

Bufon:

6�eška, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška.

38

Intenzivnost tukajšnjih �ezmejnih vezi je torej rezultat kombinacije med

funkcionalnimi ali konjunkturnimi �ezmejnimi premiki, zlasti na podro�ju oskrbe,

dela in preživljanja prostega �asa, ki so lahko dokaj nestabilni in vodijo interesente

zdaj na eno, spet drugi� pa na drugo stran meje, odvisno od valutnih te�ajev in

kupne mo�i obmejnega prebivalstva, ter mnogo bolj stabilnimi socio-kulturnimi

vezmi, ki izhajajo iz potrebe obmejnega prebivalstva po ohranjanju izvornih

kulturnih prostorov (Bufon 2004: 236).

�ezmejno povezovanje je bilo vseskozi najintenzivnejše na južnem delu meje,

od Trsta do Gorice. Vzroke za to gre najbrž iskati v povezanosti obeh mest, ki sta po

drugi svetovni vojni pripadli Italiji, z zaledjem, ki je postalo del Jugoslavije. Gorica

je s svojim zaledjem predstavljala enotno upravno ozemlje vse do leta 1947; meja je

povzro�ila, da je mesto ostalo brez zaledja, zaledje pa brez središ�a, zato so bile

potrebe po �ezmejnem povezovanju precejšnje. Zaradi tega sta že leta 1949 Italija in

Jugoslavija podpisali sporazum, s katerim so se vzpostavili lokalni mejni prehodi.

Kmalu so se taki prehodi razširili na tržaški del meje, naposled pa na celotno mejno

�rto.

�ezmejno povezovanje pa se ni ustavilo na prehajanju z ene strani na drugo,

temve� so se vezi tkale tudi na institucionalni ravni. »Na sploh je slovenska manjšina

v Italiji s svojimi gospodarskimi strukturami v 70. in zlasti 80. letih 20. stoletja

predstavljala nekakšno jugoslovansko 'okno v svet', saj je prek slovenske banke v

Trstu prehajal dobršen del vseh jugoslovanskih transakcij z Italijo in zahodno

Evropo« (prav tam: 237). Tovrstne vezi so se po osamosvojitvi Slovenije še okrepile

in razširile, o �emer pri�ata npr. predlog organiziranja zimskih olimpijskih iger na

slovensko-italijansko-avstrijski tromeji ali na�rt o ustanovitvi �ezmejne televizije, v

kateri naj bi sodelovale tudi manjšinske radijske in televizijske postaje (prav tam:

238). Leta 2000 se je �ezmejno povezovanje za�elo uresni�evati tudi v okviru

Evropskega programa za �ezmejno sodelovanje; program se na slovensko-italijanski

meji nanaša na t. i. Skupnost INTERREG IIIA Slovenija-Italija, ki obsega na

italijanski strani Videm, Gorico in Trst v Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini

in Beneško pokrajino v deželi Veneto, izjemoma tudi pokrajino Pordenone v

Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini in Rovigo v pokrajini Veneto, na

39

slovenski strani pa Obalno-kraško in Goriško statisti�no regijo ter ob�ino Kranjska

Gora (glej sliko 3) (prim. European programme of cross border cooperation).

Program financira European Regional Development Fund (ERDF), deluje pa v

okviru Evropske komisije Evropska unije (prim. Connecting European regions).

Slika 4: Programska regija Interreg IIIA Italija/Slovenija – primer �ezmejnega institucionalnega

sodelovanja

Vir: Enrica Rigo: Regije, etni�ne manjšine in evropska integracija: Priporo�ila za regionalne

razvojne strategije ob italijansko-slovenski meji.

Ob vstopu Slovenije v EU pa so bila pri�akovanja poglobitve �ezmejnih

odnosov zaradi narave Unije? sama po sebi umevna, kar potrjuje tudi Bufonova

monografija Med teritorialnostjo in globalnostjo, ki je izšla prav leta 2004:

Z vstopom Slovenije v EU se bo na sploh pove�al regionalni vpliv Trsta, ki bo

na ta na�in ponovno pridobil del nekdanje funkcije v odnosu do jugozahodne

Slovenije, �eprav ne gre pozabiti, da so tu prav zaradi nove razmejitve nastali

nekateri novi centri, kakršna sta Sežana in zlasti Koper, s katerimi bo moral Trst v

bodo�e mnogo bolj intenzivno sodelovati. Po drugi strani se bo tudi sam Trst

40

ponovno preoblikoval v izrazitejše multietni�no mesto, v katerem bo še zlasti

avtohtono slovensko prebivalstvo po dolgoletnem izrinjanju iz tega mesta, ki je

moralo postati 'najbolj italijansko', lahko našlo novo in pomembno funkcijo v

posredovanju med slovenskim in italijanskim kulturnim prostorom (prav tam: 238).

5.4 SLOVENSKA MANJŠINA V ITALIJI

Kot sem že omenila, je za analizo izbranega �asopisja treba osvetliti tudi

specifi�no lastnost prejemnikov analiziranega �asopisa Primorski dnevnik – ve�ina

med njimi namre� pripada slovenski manjšini v Italiji; gre torej za manjšinski

�asopis, zato ne bo odve� opomniti na posebnosti njegovih bralcev.

Slovenska manjšina v Italiji živi na vzhodnem delu pokrajine Furlanije -

Julijske krajine, ob meji s Slovenijo, in sicer v treh provincah: Trst, Gorica in Videm.

Slovenska manjšina ne predstavlja homogene skupnosti, temve� se notranje razlikuje

iz zgodovinskih razlogov kot tudi jezikovno. Tako se npr. Beneška Slovenija in

Kanalska dolina precej razlikujeta od tržaških in goriških provinc (Brezigar 2007).

Na Tržaškem in Goriškem, ki sta bila del Avstrijske monarhije, so Slovenci od

naselitve v 6. in 7. stoletju predstavljali vedno ve�ji delež mestnega prebivalstva

(delež Slovencev v Gorici leta 1880: 18 %, leta 1910: 40 %; delež Slovencev v Trstu

leta 1880: 5 %, leta 1910: 16 %; delež Slovencev v predmestju Trsta leta 1880: 29 %,

leta 1910: 52 %). Na tako rast slovenskih pripadnikov je poleg priseljevanja v tem

�asu vplival tudi razvoj narodne zavesti in tako manjša asimilacijska mo� italijanske

strani.

Druga�e je bilo s Slovenci ob severnem delu meje, ki so bili del Beneške

republike in tako lo�eni od ostalega naroda, ki je spadal pod Avstrijsko monarhijo;

po propadu Beneške republike so sicer bili združeni z ostalim narodom pod

avstrijsko oblastjo, vendar zgolj do osamosvojitve Kraljevine Italije leta 1866. Tako

so bili Slovenci ob severni meji odmaknjeni ne le od ostalega naroda, temve�

posledi�no tudi od narodnobuditeljskih teženj in zahtev (Bufon 2004: 127–128).

Koliko Slovencev pa živi v Italiji? Števila se natan�no ne da oceniti, vendar naj

bi po prevladujo�ih ocenah v Italiji živelo vsega skupaj 60.000 oseb slovenskega

izvora, od tega naj bi na avtohtonih ozemljih (torej brez tistih, ki so se s teh ozemelj

41

preselili v ostale predele Italije) živelo od petdeset do petinsedemdeset tiso�

Slovencev – 15.000 v videmskem delu, 11.000–17.000 na Goriškem in 25.000–

40.000 na Tržaškem. Med temi jih najve� živi v ve�jih obmejnih mestih – v Trstu

nad 15.000, v Gorici pa okrog 5.000. Vendar pa ravno na teh obmo�jih predstavljajo

razmeroma majhen delež celotnega prebivalstva; na Tržaškem se tako delež

Slovencev giblje okrog 10 %, medtem ko je ta delež v Reziji kar 98 %. Ocene števila

Slovencev na tem obmo�ju so izjemno težka naloga, že samo zaradi pojava etni�no

mešanih zakonov, družbene in prostorske mobilnosti, pa tudi zaradi modernizacije z

mo�nimi elementi funkcijskega združevanja znotraj politi�nih lokalnih skupnosti.

(prav tam: 128–129).

Slovenski jezik je bil skozi zgodovino na tem obmo�ju vedno bolj izlo�en iz

javne sfere; v prvi polovici 20. stoletja je pod okriljem fašisti�ne oblasti prišlo do

nasilnega zatiranja slovenske manjšine, do nasilne asimilacije z ve�inskim narodom,

kar je pomenilo umik slovenš�ine v zasebno sfero življenja. Vendar pa je na

Tržaškem in Goriškem slovenski manjšini uspelo obdržati slovenski jezik vsaj v

šolstvu, �e že ne na drugih podro�jih javnega življenja.

5.5 NARODNA IDENTITETA SLOVENCEV V ITALIJI V ODNOSU DO ITALIJANSKE VE�INE

Kot narodna manjšina v ve�insko italijanskem okolju je skupnost Slovencev v

Italiji torej doživljala skozi zgodovino pritiske z ve�inske strani, šla je skozi

asimilacijsko politiko ipd. Ace Mermolja v �lanku Med netolerantnostjo in

nezadostnostjo tolerance. Dileme slovenske manjšine na tržaškem v okviru narodne

identitete Slovencev v Italiji in njihovega obojestranskega odnosa z ve�ino

izpostavlja vprašanje tolerantnosti. Ob tem poudarja tudi pomen jezika:

Ko govorimo o življenjskih pogojih narodnih manjšin, je prvo, kar �loveku pride na

misel, vprašanje jezika. Fašisti�na Italija je slovenš�ino enostavno prepovedala,

kasnejša povojna, demokrati�na italijanska država pa je do nje bila netolerantna. Še

danes se italijanske oblasti sklicujejo na odsotnost ustreznih zakonov, ki bi

dovoljevali rabo slovenš�ine v stikih z javno upravo in drugimi državnimi telesi. V

42

isti sapi opozarjajo na razburjenje, ki bi ga priznanje slovenš�ine kot italijanš�ini

enakopravnega jezika povzro�ilo pri ve�ini prebivalstva (Mermolja 1994: 203).

V kombinaciji z netolerantnostjo ve�ine do manjšine vidi Mermolja veliko

težavo v zaprtosti slovenske manjšine v Italiji, za katero krivi v novejši zgodovini

oblikovano manjšinsko elito, ki je z nerealno visokimi zahtevami sicer povezovalno

delovala na ožji krog »bolj zavednega« dela manjšine, vendar je povzro�ila še ve�ji

odpor italijanske ve�ine. Tu pa Mermolja zastavlja vprašanje, kako taka politika

manjšinske elite vpliva na širši del manjšine, ki je tako podvržena še ve�jim

asimilacijskim pritiskom (Mermolja 1994).

O vplivih ve�inskega odnosa do manjšine skozi zgodovino, še posebej pa v

�asu fašizma, na identiteto Slovencev v Italiji spregovori tudi Jože Pirjevec v �lanku

Vpliv slovensko-italijanskih odnosov na identiteto Slovencev v Italiji:

Skratka, šoka, ki so ga Slovenci doživeli v �asu fašizma in še pred njim, ko je

bil njihova nacionalna individualnost, njihov jezik, ki je kot pravi Heidegger »hiša

biti«, kriminaliziran kot zlo�insko dejanje, zamejci niso nikoli povsem preboleli. /…/

Usodni premiki, do katerih je prišlo vzhodno od Trsta proti koncu osemdesetih in na

za�etku devetdesetih let, so pa� podrli neko pomembno – bodisi sovjetsko bodisi

jugoslovansko – psihološko oporo, ki je marsikomu pomagala živeti in preživeti v

ohranjanju lastne identitete, tako da se mora v samoobrambi danes oklepati

preživelih in neperspektivnih ideologij in simbolov. Ta zagledanost v preteklost, ta

zaprtost v lastni imaginarni svet, to zape�karstvo /…/, ta nezmožnost sprejemanja

izzivov, ki jih prinaša dinami�na sodobnost, je pa� ceha, ki jo moramo zamejci

pla�evati svoji pogosto tako travmati�ni zgodovinski izkušnji (Pirjevec 1997: 240).

Odnos manjšine in ve�ine na italijanskem obmejnem obmo�ju je torej skozi

zgodovino pomembno vplival na oblikovanje slovenske nacionalne identitete

Slovencev v Italiji. Nacionalna zavest je bila tista, ki je omogo�ila, da je manjšina

skozi zgodovinske prelomnice vendarle preživela in zdaj šteje ve� kot 50 tiso�

pripadnikov. Kljub vsemu pa je poseben položaj te slovenske skupnosti povzro�il

43

tudi odstopanje od nacionalne identitete Slovencev v Sloveniji, ki se kaže v

obremenjenosti s preteklostjo, v ob�utku ogroženosti, ki ne prinaša le ob�utek

nelagodja pripadnikov manjšine v odnosu do ve�ine (prim. Pirjevec 1997), temve�

tudi zelo visoko narodno zavest, ki je prisotna predvsem pri manjšinski eliti.

Sicer pa so pri ohranjanju nacionalne identitete v preteklosti igrale zelo

pomembno vlogo razli�ne manjšinske organizacije, njihov prispevek pa je še danes

zelo pomemben. Eden od produktov takih organizacij so manjšinski mediji, med

katere se uvrš�a Primorski dnevnik. Slednji pri svojem delovanju poudarja prav

ohranjanje slovenske narodne identitete v zamejstvu, kar pa bom natan�neje razložila

v poglavju s predstavitvijo analiziranega �asopisja.

6 PORO�ANJE SLOVENSKEGA �ASOPISJA OB VSTOPU

SLOVENIJE V EU NA OBEH STRANEH SLOVENSKO-

ITALIJANSKE MEJE: TEKSTUALNA ANALIZA

6.1 PREDSTAVITEV ZA ANALIZO IZBRANIH �ASOPISOV

Za tekstualno analizo poro�anja slovenskega �asopisja ob slovenskem vstopu v

EU na obeh straneh slovensko-italijanske meje sem izbrala �asopisa Primorski

dnevnik z italijanske strani in Primorske novice s slovenske. Oba tiskana medija sta

regionalna �asopisa, med Slovenci najbolj brana �asopisa v svoji regiji; in oba sta se

za�ela oblikovati v petdesetih letih dvajsetega stoletja, takrat, ko je bilo vprašanje

meje na Primorskem zelo pere�e.

6.1.1 PRIMORSKI DNEVNIK

Primorski dnevnik je za�el izhajati v Trstu 13. maja 1945 – njegov predhodnik

Partizanski dnevnik 26. novembra 1943 – (http://www.primorski.it/) in je eden

pomembnejših medijev slovenske manjšine v Italiji, je v lasti Zadruge Primorski

dnevnik (PD). Ta je nastala z namenom postati lastnica Primorskega dnevnika. V

Zadrugo je v�lanjenih okrog 2400 �lanov, s �imer se uvrš�a med najve�je zadruge v

deželi Furlaniji - Julijski krajini. Zadruga je poleg tega edini družabnik Dzp/Prae in

imenuje upravni svet te družbe, slednja pa upravlja Primorski dnevnik. Zadruga skrbi

za to, da je Primorski dnevnik »pluralen in da del v korist slovenske manjšine v

Italiji« (Semoli�, http://www.skgz.org/dokumenti/4).

Primorski dnevnik je namenjen raznovrstnemu ob�instvu, ne glede na

izobrazbo, kulturno ali politi�no usmerjenost, starost ipd. Ob tem pa ne gre pozabiti

na finan�no plat �asopisa. Tega namre� v ve�ini financira italijanski prora�un, ki je

seveda v rokah italijanske države, delno pridobiva Primorski dnevnik sredstva preko

zaš�itnega zakona, delno pa od Dežele Furlanije - Julijske krajine in iz Skladov.

45

Za pisanje �lankov je v Primorskem dnevniku zadolženih 17 novinarjev in

nekoliko ve�je število sodelavcev (prav tam). �asopis je dostopen tudi na internetni

strani: http://www.primorski.it/.

Spremenjena in spreminjajo�a se sestava manjšinske družbe in interesni

prostor, ki zadobiva nove razsežnosti z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, sta dva

izhodiš�na elementa, ki bi morala nekako izstopati tudi v medijski sferi in predvsem

pri izoblikovanju dveh najvažnejših manjšinskih medijev RAI-Slo in Primorski

dnevnik (Semoli�, http://www.skgz.org/dokumenti/4).

V teh besedah Livia Semoli�a, pokrajinskega predsednika za Goriško pri

Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, ki sem jih izbrala za konec predstavitve

Primorskega dnevnika, razberemo nekaj zanimivih ugotovitev:

− Primorski dnevnik velja za najvažnejši tiskani medij slovenske manjšine v Italiji.

− Obravnavana manjšinska družba je spremenljiva.

− Razsežnosti slovenske manjšine v Italiji naj bi vstop Slovenije v EU spremenil.

− Slednje je treba poudariti tudi v Primorskem dnevniku.

�e sklepamo, da Semoli� kot eden vidnejših predstavnikov manjšinske

skupnosti predstavlja do neke mere stališ�e vplivnejših predstavnikov manjšine, je to

še en namig na velik pomen vstopa Slovenije v EU za Primorski dnevnik oz. za

njegove naslovnike.

Primorski dnevnik izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih, tako da je bilo v

analizo med 16. 4. in 7. 5. zajetih 19 številk.

6.1.2 PRIMORSKE NOVICE

Primorske novice so regionalni �asopis, ki je osredoto�en na tri primorske

regije, ki so zastopane tudi v treh stalnih rubrikah �asopisa: Istra, Srednja Primorska

in Goriška. Dostopne so tudi na internetni strani:

http://www.primorske.si/PN/article_wide.aspx?pDesc=371,1,42.

46

Kot razlaga Barbara Verdnik, je �asopis nastal takoj po drugi svetovni vojni,

leta 1947, na Goriškem pod imenom Nova Gorica in v duhu gradnje novega mesta na

jugoslovanski strani ob stari Gorici. Leta 1953 se je glasilo Nova Gorica, ki je v tem

�asu izhajalo že v štirih primorskih okrajih (Gorica, Sežana, Postojna, Tolmin),

prostorskemu obsegu primerno preimenovalo v Primorske novice. Deset let kasneje

so se Primorske novice združile z glasilom Slovenski Jadran, ki je do tedaj obsegal

ob�instvo južne Primorske in dela Notranjske. Ustanovljen je bil Zavod Primorske

novice, ki je imel sedež v Kopru in dopisništvo v Novi Gorici. Združitev �asopisov

so od vsega za�etka spremljala trenja med koprsko in goriško stranjo, ki so se

nekoliko umirila šele leta 1984. Kljub vsemu naj bi imele Primorske novice po

besedah Verdnikove vpliv tudi na zavest Primorcev:

V preteklosti so �asopisno poslanstvo razumeli kot oblikovanje narodne zavesti

pri graditvi nastajajo�e socialisti�ne družbe. Prav zgodovinski predhodniki

Primorskih novic so bili uspešni dejavniki v blaženju in premoš�anju številnih vidnih

in nevidnih, nasilno vzpostavljenih meja in razmejitev, zna�ilnih za zahodni del

Slovenije, kjer se se v treh generacijah zvrstilo vsaj šest držav, zastav in vojsk. Kljub

vsemu so Primorske novice povezovale prebivalce zahodne Slovenije, vklju�no z

zamejskimi Slovenci v Italiji. V sedemdesetih letih so precej pozornosti namenjale

tudi problematiki italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri (Verdnik 1997: 264).

V zadnjem �asu veljajo Primorske novice za najmo�nejši regionalni �asopis na

Slovenskem in hkrati za najbolj bran medij na Primorskem; Primorska pa predstavlja

kar petino slovenskega ozemlja in osmino prebivalstva Slovenije (prav tam: 264).

Primorske novice so v �asu izhajanja analiziranih številk izhajale dvakrat

tedensko, ob torkih in petkih.7 Tako je bilo v analizo zajetih sedem številk, ki so izšle

med 16. 4. in 7. 5. 2004.

7 Danes so Primorske novice dnevnik.

47

6.2 MAKRO ANALIZA: TEME

Analizo bom za�ela s pregledom tem, ki se pojavljajo v �lankih v povezavi z

vstopom Slovenije v Evropsko unijo Primorskega dnevnika in Primorskih novic.

Analizirala sem �lanke, ki so bili v izbranih �asopisih objavljeni v obdobju od 16. 4.

do 7. 5. leta 2004. Analiza je potekala tako, da sem v analiziranem �asopisju zbrala

vse �lanke, v katerih se kot tema pojavlja vstop Slovenije v EU. Nato sem pri vsakem

�lanku posebej dolo�ila še ostale teme; tako se je lahko v enem �lanku kot tema

pojavil le vstop Slovenije v EU, lahko pa je to temo spremljalo tudi ve� drugih tem.

Teme, ki so se vsaj enkrat pojavile v �lankih, ki so povezani z vstopom Slovenije v

EU, sem razdelila v naslednje kategorije:

− prireditve (pod to temo so pretežno mišljeni proslave, koncerti, kulturni

dogodki, športni dogodki, skratka javni dogodki, ki so se odvijali ob vstopu

Slovenije v EU)

− �ezmejno sodelovanje (ta kategorija zajema vse oblike sodelovanja

organizacij oz. posameznikov z obeh strani meje, kot so npr. skupna

organizacija prireditev, skupna sre�anja ipd.)

− kultura (v to kategorijo sem uvrstila vse, kar je povezano s kulturo, od

kulturnih dogodkov do splošnih kulturnih vprašanj)

− meja (ta kategorija se navezuje na mejo kot dejanski prehod iz ene v drugo

državo; ve�inoma gre za mejne prehode, mejne prepreke, carino ipd,)

− gospodarstvo (ta tema zajema ekonomijo, gospodarski razvoj, podjetja,

problematiko delavcev in lastnikov itd.)

− okolje (v okviru te teme se pojavljajo predvsem skrb za okolje,

onesnaževanje, zavarovana obmo�ja itd.)

− zgodovina (ta tema se navezuje ve�inoma na pisanje o zgodovinskih

dogodkih, ki so pomembni za bralca in ki so dobili posebno mesto s

slovenskim vstopom v Unijo; najve�krat se na tem mestu pojavlja negativna

zgodovina – vojna, oblikovanje meje, nasilna asimilacija ipd. – v nasprotju s

pozitivno sedanjostjo)

48

− sociala (v to kategorijo sem uvrstila pisanje o socialni problematiki, ki v

�lankih predstavlja med drugim eno od negativnih plati vstopa Slovenije v

EU)

− šolstvo/izobraževanje (tema, ki zajema od univerzitetnih razprav, ki so se

odvijale ob slovenskem vstopu v EU, pa vse do organizacije sre�anj

osnovnošolcev na temo Evropske unije)

− medkulturni/medetni�ni odnosi (tema, v katero se uvrš�ajo tako konflikti, ki

so se odvijali med etni�nimi skupinami – slovensko in italijansko –, kot tudi

izpostavljanje pozitivnih odnosov med obema skupinama)

− promet (tema, ki se kot problematika pojavlja v povezavi s prometnimi

zastoji na meji, mednarodnim prometom, ki poteka preko Slovenije ipd.)

− stranke (tema, v kateri so izrecno omenjene stranke, ve�krat v povezavi

konflikta med levico in desnico)

− manjšina (tema, ki obsega slovensko manjšino v Italiji, manjšino splošno

gledano, pa tudi italijansko manjšino v Sloveniji)

− mladi (tema, v sklopu katere so obravnavani pogled mladih na dogajanje,

njihovo organiziranje, ustvarjanje ipd.)

− jezik (tema, ki izpostavlja odnos do jezika, jezike v stiku, ohranjanje jezika

itd.)

− šport (tema, ki vklju�uje športne dogodke)

− meddržavni odnosi (uradni odnosi med državami, ve�inoma med Slovenijo in

Italijo)

− finance (inflacija, valute, monetarna politika ipd.)

− astronomija

− avstralski izseljenci

− Cerkev

− druge nove �lanice

− državna uprava

− globalizacija

− Islam

− javno mnenje

49

− mediji

− pravo

− razlike znotraj EU

− regije

− simboli

− varnost

− zdravstvo

− življenjski standard

Po izoblikovanju tem sem seštela število pojavitev posamezne teme, s �imer sem

dobila vpogled v pogostost pojavitev vsake teme posebej.

Slika 5: Število pojavitev dolo�ene teme v �lankih Primorskih novic od skupno 171 pojavitev tem v

skupno 29 �lankih

�

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� � � � �

50

Slika 6: Število pojavitev dolo�ene teme v �lankih Primorskega dnevnika od skupno 638 pojavitev

tem v skupno 55 �lankih

�

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Sliki 5 in 6 prikazujeta grafa porazdelitve tem v Primorskem dnevniku in

Primorskih novicah. V grafi�ni prikaz je vklju�enih le 12 najpogostejših tem, ostale

so zaradi preglednosti in nerelevantnosti izklju�ene. Analiza je pokazala, da so teme

v obeh �asopisih precej podobno razdeljene. Najve�krat se v obeh primerih pojavlja

tema prireditev, ki so potekale ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Relativno

gledano – v odnosu do ostalih tem – se prireditve v Primorskih novicah pojavljajo

nekoliko pogosteje. Na drugem mestu se je v obeh �asopisih znašla tema �ezmejnega

sodelovanja, ki se je vzpostavljalo ob slovenski pridružitvi ali že pred njo. Sledijo

kultura, meja in gospodarstvo, nato pa so v primerjavi obeh �asopisov opazne

malenkostne razlike; Primorski dnevnik namre� postavlja nekoliko bolj v ospredje

zgodovino, Primorske novice pa okolje.

S kvantitativno obarvano analizo tem smo torej ugotovili, da se tematsko

�asopisa ne razlikujeta bistveno, opazen je le ve�ji poudarek okolja v Primorskih

novicah in zgodovine v Primorskem dnevniku, kar bi lahko povezali tudi z

zgodovinskim ozadjem, ki se razlikuje pri Slovencih v Italiji in Slovencih v

Sloveniji.

51

6.3 POUDARKI

V tem delu analize bomo pozorni, kako je vstop Slovenije v Evropsko unijo

poudarjen v obravnavanih �asopisih. S tem se bomo približali odgovoru na

vprašanje, kateri od analiziranih �asopisov daje vstopu Slovenije v EU ve�ji

poudarek oz. za kateri �asopis igra vstop pomembnejšo vlogo.

6.3.1 DELEŽ �LANKOV O VSTOPU SLOVENIJE V EU

Tudi delež �lankov o vstopu Slovenije v EU med vsemi objavljenimi �lanki

bom analizirala le na prvi številki obeh �asopisov po slovenskem vstopu v Unijo.

Kako se bom te naloge lotila? Izmerila in izra�unala bom površino celotnega

�asopisa (v cm2), nato pa površino, ki jo zavzemajo �lanki o vstopu Slovenije v EU

(prav tako v cm2) (prim. Bergo� 2008); to bom storila za vsakega od obeh �asopisov

posebej, nato pa bom odstotke zavzete površine od celotne površine primerjala med

seboj. Ugotovitev, kateri �asopis je namenil slovenskemu vstopu v EU ve�ji odstotek

površine, bo eden od pokazateljev pomena, ki sta ga temu dogodku pripisovala

analizirana �asopisa. Ob tem moram poudariti razmišljanje Bergo�eve, ki opominja,

da taka analiza sama po sebi ne more biti pokazatelj ilokucijskega pomena (Bergo�

2008: 103), zato jo je za zanesljive rezultate smotrno uporabljati v kombinaciji z

drugimi metodami, kar bom v tej diplomski nalogi tudi storila.

�e se vrnemo k analizi Primorskega dnevnika, ki je izšel 1. 5. 2004, in

Primorskih novic, ki so izšle 4. 5. 2004, ne smemo pozabiti omeniti dejstva, da je

omenjena številka Primorskega dnevnika ravno zaradi vstopa Sloveniji v EU

nekoliko daljša kot navadno, kar je tudi na naslovnici posebej poudarjeno z napisom:

»Danes 64 strani«. To pomeni, da je Primorski dnevnik �lankom o vstopu Slovenije v

EU že absolutno, ne samo relativno, namenil dodatne prostorske možnosti, saj je z

dodatnim prostorom omogo�il objavo ve� �lankov s to tematiko.

Slika 7: Napis, ki pri�a o izjemoma daljši številki Primorskega dnevnika, ki je izšla 1. 5. 2004, na dan vstopa Slovenije v EU

52

Sicer pa sem z merjenjem prostora, ki je namenjen razli�nim �lankom v

izbranih �asopisih, prišla do zelo zanimivih in morda celo nekoliko presenetljivih

rezultatov. Celotno površino �asopisov, razen imen za rubrike, sem razdelila v štiri

kategorije:

− �lanki, ki se povezujejo z vstopom Slovenije oz. drugih novih �lanic v EU.

− �lanki z drugo vsebino, razen športa,

− oglasi (oglaševanje podjetij, pa tudi mali oglasi),

− drugo: vreme, šport, napovednik, osmrtnice, križanke, valute ipd.

Nato sem izmerila za vsako kategorijo površino, nato pa vse skupaj pretvorila v

relativna števila, ki so mi omogo�ila primerjavo obeh �asopisov. Rezultati so bili

pri�akovani, a vseeno so presenetile precejšnje razlike med obema �asopisoma:

Primorski dnevnik je �lankom, ki se navezujejo na vstop Slovenije v EU, namenil kar

dobri dve tretjini prostora, medtem ko so takim �lankom Primorske novice namenile

le �etrtino vsega prostora; ve� kot vstopu Slovenije v EU so namenile kategoriji

vreme, šport, napovednik, osmrtnice, križanke, valute ipd., nekoliko manj pa

drugima dvema kategorijama (�lanki z drugo vsebino, razen športa, 22 %; oglasi 21

%). Primorski dnevnik pa je trem kategorijam, ki niso povezane z vstopom Slovenije

v EU, namenil le malo prostora (�lanki z drugo vsebino, razen športa, 4 %; drugo:

vreme, šport, napovednik, osmrtnice, križanke, valute ipd. 12 %; oglasi 17 %; skupaj

33 %).

Nedvomno se je torej pokazalo, da je tako absolutno kot relativno gledano

Primorski dnevnik vstopu Slovenije v EU namenil veliko ve� prostora kot Primorske

novice.

53

Slika 8: Deleži skupne površine glede na 4 kategorije v Primorskem dnevniku

�

� �

� �

��

Primorski dnevnik

�lanki o EU

Drugi �lanki

Oglasi

Vreme, šport, napovednik, osmrtnice, križanka ipd.

Slika 9: Deleži skupne površine glede na 4 kategorije v Primorskih novicah

��

��

��

��

Primorske novice

�lanki o EU

Drugi �lanki

Oglasi

Vreme, šport, napovednik, osmrtnice, križanka ipd.

6.3.2 OBLIKA

Tako kot ostali teksti so tudi teksti v tiskanih medijih multimodalni (Kress,

Leeuwen 1998: 186), saj za sporo�anje ne uporabljajo le jezikovnega semioti�nega

sistema, temve� so opremljeni z raznovrstnimi dodatnimi znaki, ki besedilo

nadgradijo tako, da ustvarjajo dodatne pomene. �lanek z majhnim naslovom, brez

54

slik, tabel ipd., prav gotovo ne bo deležen tolikšne pozornosti naslovnikov, kolikšne

bi bil deležen, �e bi bil opremljen z velikim, odebeljenim naslovom, pomenljivimi in

morda celo provokativnimi slikami, uvodnikom na prvi strani itd. V tiskanih (pa tudi

drugih) medijih torej ni pomembno le, kaj sporo�amo, temve� tudi, kako nekaj

sporo�amo. Podobno razmišljata tudi Karmen Erjavec in Melita Poler Kova�i�

(2007: 80):

Za ustvarjanje pomena pri bralcih je klju�na tudi zna�ilnost izražanja

pomembnosti dolo�ene vsebine: stran objave, velikost naslovov, navzo�nost

fotografije, ali je prispevek v barvah, dolžina prispevka. Vizualizacija

komunikacijskega sporo�ila omogo�a prenos ob�utkov, motivacije in informacije ter

poudarja pomembne informacije. /…/ �e je prispevek objavljen na pomembnih

straneh v �asniku (prve strani ali zadnja), �e je dolg in natisnjen v barvah, z velikim

naslovom, vse to nakazuje pomembnost vsebine.

Zato bom v nadaljevanju pozornost usmerila na obliko analiziranih �asopisov;

za analizo sem izbrala številko Primorskega dnevnika, ki je izšla 1. 5. 2004, in

Primorskih novic, 4. 5. 2004 (ti številki sta izšli prvi po vstopu Slovenije v EU).

Prikazala bom nekaj elementov, ki sem jih ocenila kot relevantne za izbrano temo.

6.3.2.1 Naslovnica

Najve�jo pozornost naslovnika v �asopisu ve�inoma prav gotovo pritegne

naslovnica. �e primerjamo naslovnici Primorskega dnevnika in Primorskih novic ob

vstopu Slovenije v EU, je razlika o�itna že na prvi pogled. Na naslovnici

Primorskega dnevnika najdemo le eno sliko in prav tako le en naslov, kar le-tema

daje izrazit poudarek. Naslov Odslej skupaj v osr�ju Evrope, ki je hkrati tudi slogan

celotne številke, tako pridobi na pomembnosti – kot da drugi dogodki sploh ne bi bili

omembe vredni. V ospredje tako ni postavljena le priklju�itev Slovenije Evropski

uniji, temve� tudi dejstvo, da sta Italija (oz. v njej žive�a slovenska manjšina) in

Slovenija od tistega trenutka dalje �lanici iste skupnosti – Evropske unije. Tako kot

55

en naslov je pomenljiva tudi ena sama slika, na kateri sta v ospredju takratni

predsednik evropske komisije, italijanski politik Romano Prodi in slovenski premier

Anton Rop, ki v rokah skupaj držita eno evropsko zastavo. Naslov in slika nam v

kombinaciji sporo�ata marsikaj. Zanimivo je, da je, gledano od zgoraj navzdol (prim.

Kress, Leeuwen 1998), na prvem mestu slika, šele nato naslov. Bral�ev pogled se

najprej ustavi na sliki, šele nato pri naslovu, kar pomeni, da nosi slika zelo

pomembno vlogo. V ospredju slike, hkrati pa tudi celotne naslovnice, je evropska

zastava – njeno klju�no vlogo lahko razberemo tako iz njenega centralnega položaja

na sliki kot iz njene barve, ki je na naslovnici najizrazitejša (zastava je modra, njena

okolica pa pretežno temne barve). Klju�ni dogodek, ki pritegne pozornost bralca, je

torej povezan z Evropsko unijo. Slika poleg tega izraža povezavo med

predstavnikoma dveh držav – Slovenije in Italije. Gre za metonimiji: Rop kot

predstavnik Slovenije in Prodi kot predstavnik Italije; v tretji metonimiji že omenjena

evropska zastava predstavlja Evropsko unijo. Tu nastopi metafora: Rop in Prodi

držita evropsko zastavo, ki ju povezuje; Slovenijo in Italijo torej združuje, povezuje

Evropska unija. Tako se slika povezuje z naslovom: Odslej skupaj v osr�ju Evrope.

Slika in naslov zavzemata na naslovnici zelo pomembno mesto, ostalih elementov

skorajda ne opazimo, daljšega besedila na naslovnici ni. Ob tem ne gre zamol�ati

dejstva, da je naslovnica v tej številki Primorskega dnevnika izredna, druga�na kot

sicer, obi�ajna naslovnica sledi šele na tretji strani, torej prvi lihi. Vendar pa to pri�a

le še bolj v prid dejstvu, da je vstop Slovenije v EU za ta �asopis izrednega pomena,

glede na to, da gre za izredno naslovnico, izredno dolžino �asopisa (ta je poudarjena

z zapisom Danes 64 strani v okvir�ku v spodnjem delu naslovnice) in celo za

posebno številko (to je poudarjeno z zapisom Posebna številka ob vstopu Slovenije v

Evropsko unijo v okvir�ku desno zgoraj).

Na nekoliko druga�no zgodbo naletimo, ko vzamemo v roke prvo številko

Primorskih novic, ki je izšla po vstopu Slovenije v EU (4. 5. 2004). Pred seboj

imamo en ve�ji naslov – Slovenija in Primorska razigrano stopili v EU –, dva manjša

in sedem razmeroma zelo majhnih naslovov. Od teh se le najve�ji naslov, torej

najbolj izpostavljen, dotika vstopa Slovenije v EU. Naslovu sledijo od leve proti

desni najprej besedilo, nato najve�ja slika, pod besedilom pa malo manjša slika. Obe

sliki sta povezani z vstopom Slovenije v EU (poleg teh se v desnem spodnjem kotu

56

nahaja še ena slika, ki je športno obarvana in z Evropsko unijo ni povezana). Desna

zgornja slika je od leve spodnje ve�ja in jo prekriva, iz �esar lahko razberemo, da je

njeno sporo�ilo bolj poudarjeno. Na njej je prikazan goriški trg, kjer se je odvijala

ena pomembnejših slovenskih slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU. Na njej sta

prisostvovala med drugim tudi Rop in Prodi, ki sem ju omenjala pri prikazu

naslovnice Primorskega dnevnika, vendar ta akterja na naslovnici nista dobila

prostora; ta se je zanju našel na drugi strani �asopisa, kjer ju zasledimo na manjši

sliki desno zgoraj. Sicer pa na trgu, ki ga prej omenjena slika prikazuje, lahko

opazimo množico, nastopajo�i orkester in med drugim tudi tri zastave: italijansko,

slovensko in evropsko, vendar nobena od njih ni posebej izpostavljena, prej bi lahko

rekli, da so potisnjene v ozadje. Vendar pa evropska zastava posebno vlogo odigra na

drugi sliki, kjer vidimo na levi polovici slike dvigajo�o se evropsko zastavo, na desni

pa tablo z evropsko zastavo in napisom Slovenija na sredini zvezdnega kroga; obe

zastavi skupaj bi lahko interpretirali kot vstop Slovenije v EU, pri �emer tabla

prikazuje Slovenijo, dvigajo�a se zastava pa njen vstop, njeno novo �lanstvo. �e

povzamemo, obe sliki skupaj prikazujeta po eni strani vstop Slovenije v EU, po drugi

pa praznovanje in slovesnost ob tem dogodku. Implicitni pomen – ki ga lahko

razberemo le ob poznavanju okoliš�in praznovanja, na katerem je bila posneta

fotografija, torej �e preberemo besedilo ob fotografijah – se navezuje na pomen

vstopa Slovenije v EU za Slovence na italijanski strani meje, in sicer v povezavi s

prizoriš�em dogodka in s tremi zastavami, slovensko, italijansko in evropsko.

Razlike med obravnavanima naslovnicama so torej o�itne. Nedvomno je na

naslovnici Primorskega dnevnika vstop Slovenije v EU bolj izpostavljen kot na

naslovnici Primorskih novic, saj na njej prakti�no sploh ni prostora za ostale novice,

dogodke ipd. Poleg tega je v Primorskem dnevniku precej bolj poudarjena posledica

slovenske pridružitve Uniji, tj. združitev Slovenije in Italije znotraj EU, posledi�no

pa tudi ve�ja povezanost ve�ine naslovnikov Primorskega dnevnika, torej slovenske

manjšine na italijanski strani meje, s svojimi rojaki v Sloveniji. Slednjega sicer s

slike ne moremo razbrati, temve� je na njej prisotno implicitno; do takega zaklju�ka

pa glede na zgodovinske in družbene okoliš�ine najverjetneje pride vsak pripadnik

skupnosti naslovnikov. Gre torej za pomen, ki se lahko aktivira znotraj horizonta

izkušenj, emocij …, ki jih ima prejemnik sporo�ila.

57

Slika 10: Naslovnica Primorskih novic4. 5. 2004

Slika 11: Naslovnica Primorskega dnevnika 1. 5. 2004

Tabela 1: Primerjava naslovnic Primorskih novic (4. 5. 2004) in Primorskega dnevnika (1. 5. 2004)

Primorske novice Primorski dnevnik 10 število naslovov 1

manjši velikost naslova o vstopu Slovenije v EU

ve�ji

3 število slik 1

2 število slik(e) o vstopu Slovenije v EU

1

manjša (skupna) velikost slik(e) o vstopu Slovenije v EU

ve�ja

Slovenija in posledi�no Primorska vstopili v EU, Slovenija in Primorska

praznovali

sporo�ilo naslova in slik(e) Slovenija vstopila v EU, kjer bo združena z Italijo

58

6.3.2.2 MESTO

Kazalec pomena, ki ga tiskani mediji pripisujejo dolo�eni tematiki, je tudi

mesto, na katerem so �lanki z izbrano tematiko objavljeni. Z drugimi besedami:

�lanek je objavljen na prvih straneh ali na zadnji strani, �e želijo ustvarjalci �asopisa

poudariti njegov pomen oz. �e želijo, da ga bralec opazi prej kot druge �lanke.

Zato se je pojavilo vprašanje, ali so se v obravnavanih �asopisih pojavile

kakšne razlike v mestu objave �lankov, ki so povezani z vstopom Slovenije v EU.

Kot smo ravno v prejšnjem poglavju ugotovili, so se že na naslovnici pojavile

razlike; Primorski dnevnik je namre� vstopu namenil celotno naslovno stran, medtem

ko se je na naslovnici Primorskih novic znašlo še devet drugih novic; te sicer niso v

ospredju, a so kljub temu prisotne.

Nekoliko druga�e je z zadnjo stranjo. Ta ne v enem ne v drugem �asopisu ne

prinaša �lanka o vstopu Slovenije v EU. Na eni strani imamo zadnjo stran

Primorskih novic, na kateri so štirje �lanki (nobeden od teh o vstopu); edina sled o

slovenski pridružitvi EU je citat takratnega predsednika vlade RS Antona Ropa na

vrhu strani: »Evropa je naša – in mi smo del Evrope«. Na drugi strani pa je Primorski

dnevnik na celotno zadnjo stran uvrstil reklamni oglas Zadružne kraške banke in

Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, vendar z geslom, ki je povezan s slovensko

pridružitvijo Uniji: »Dobrodošlico Sloveniji v združeni Evropi izrekata slovenski

zamejski banki«; tudi modra barva in rumene zvezde, ki so prisotni v oglasu,

apelirajo na vstop Slovenije v EU.

Druga stran je v Primorskem dnevniku namenjena drugim dogodkom, vendar

pa na tretji strani sledi »prava naslovnica«, taka, kot je obi�ajna za standardne

številke �asopisa; na njej so le �lanki, ki so povezani s slovensko pridružitvijo, tako

kot tudi na �etrti in peti strani. V Primorskih novicah so druga, tretja, �etrta in peta

stran rezervirane za �lanke o vstopu. �e torej primerjamo strani od 2 do 5,

ugotovimo, da so �lanki o vstopu Slovenije v EU bolj prisotni na teh straneh v

Primorskih novicah kot v Primorskem dnevniku, a to le zato, ker je Primorskemu

dnevniku prvi list nekako dodan, pravzaprav je tretja stran prva standardna stran, ki

se pojavlja v vsaki izdaji tega �asopisa.

59

�e povzamem, na prvih straneh za naslovnico ima vstop nekoliko ve�ji pomen

v Primorskih novicah, vendar je v Primorskem dnevniku ta nekoliko bolj poudarjen

na zadnji strani, precej bolj pa na naslovnici, zaradi �esar bi lahko zaklju�ili, da igra

glede na mesto objave �lankov vstop Slovenije v EU pomembnejšo vlogo v

Primorskem dnevniku.

6.4 NASLOVI

Pri branju �asopisov igrajo zelo pomembno vlogo tudi naslovi, ki �loveka

velikokrat privabijo k branju ali pa ga od njega odvrnejo. O njihovi vlogi piše

Monika Kalin Golob (2008: 15):

Obe prvini, torej prostorska izrazitost, grafi�nost, splošno re�eno, videz, in

jezikovnostilna uresni�itev, sta posledici težnje posebnega sprejemanja

poro�evalskih besedil, branja po naslovih, kar zadoš�a za osnovno informiranost

posameznika, ko prelista �asopis.

Tudi z naslovi lahko neki medij privabi ve�je/manjše število bralcev, lahko

podaja osnovne informacije, v�asih tudi stališ�a ipd., zato naslovov v analizi ne

smemo spregledati. Za za�etek pa podajam eno od definicij �asopisnega naslova:

�asopisni naslov je iz ene ali ve� besed in znakov tvorjeno stav�no ali

nestav�no sporo�ilo, ki napoveduje in se vsebinsko nanaša na praviloma eno, od

drugih besedil grafi�no lo�eno, vsaj iz ene stav�ne povedi sestoje�e besedilo ali

besedilno enoto, tako da je tudi sam grafi�no lo�en od tega besedila, in ima

poimenovalno-informativno, ali informativno-stališ�no, ali pozivno-pridobivalno

funkcijo (Korošec v Kalin Golob 2008: 19).

Analize naslovov �lankov, ki so bili objavljeni v Primorskem dnevniku 1. 5.

2008 in v Primorskih novicah 4. 8. 2008, se bomo lotili z njihovim razvrš�anjem v tri

skupine, ki jih omenja Korošec; �e ponovimo (prav tam):

60

− naslovi s poimenovalno-informativno funkcijo,

− naslovi z informativno-stališ�no funkcijo,

− naslovi s pozivno-pridobivalno funkcijo.

�e pogledamo in primerjamo tri navedene skupine, ugotovimo, da se od prve

proti tretji stopnjujejo stilna zaznamovanost in ekspresivna sredstva (prav tam). Pri

poimenovalno-informativni funkciji je v ospredju poimenovanje in informiranje, kar

pomeni, da ne izvemo ni�esar o piš�evem stališ�u do tistega, o �emer piše. Druga�e

je pri informativno-stališ�ni funkciji, kjer nas naslovi po eni strani informirajo, po

drugi pa je v njih izraženo tudi avtorjevo stališ�e; ta funkcija se bolj povezuje z

ideološkim in politi�nim vplivom. Pri zadnji, pozivno-pridobivalni funkciji pa

ponavadi malo izvemo o vsebini; ve�inoma ta funkcija vsebuje predvsem poziv k

branju, želi pritegniti bral�evo pozornost.

Slika 12: Funkcije glavnih naslovov v Primorskih novicah

��

��

�

Primorske novice

poimenovalno-informativna

informarivno-stališ�na

pozivno-pridobivalno

61

Slika 13: Funkcije glavnih naslovov v Primorskih novicah

��

��

��

Primorski dnevnik

poimenovalno-informativna

informarivno-stališ�na

pozivno-pridobivalno

�e primerjamo funkcije glavnih naslovov v obeh �asopisih, ugotovimo, da je v obeh

razmeroma malo naslovov s pozivno-pridobivalno funkcijo, precej ve� pa tistih z

ostalima dvema funkcijama. V Primorskem dnevniku sta poimenovalno-informativna

in informativno-stališ�na funkcija v približno enakem razmerju (prva 24 %, druga 52

%), v Primorskih novicah pa prevladuje poimenovalno-informativna funkcija (69 %).

Sklepamo lahko torej, da je v glavnih naslovih v izbrani številki Primorskega

dnevnika bolj prisotno stališ�e piscev, ekspresivnost je ve�ja kot v izbrani številki

Primorskih novic, kar bi lahko nakazovalo na ideološki vpliv oz. v našem primeru

morda na povezavo z zgodovinsko in sociološko situacijo.

6.5 METAFORA

Vprašanje, kaj je metafora, že dolgo buri duhove številnih jezikoslovcev. SSKJ

metaforo definira kot besedno figuro, »za katero je zna�ilno poimenovanje

dolo�enega pojava z izrazom, ki ozna�uje v navadni rabi kak drug podoben pojav«.

Metafora je že od nekdaj privla�ila jezikoslovce; Aristotel jo je videl kot primer

novega, poeti�nega jezika, ki je besede uporabljal v druga�nem, nevsakdanjem

pomenu, vsakdanjemu jeziku pa ni namenil prostora za metafori�no izražanje.

62

Jezikoslovci so dolga stoletja ohranjali tradicionalne zmotne domneve, ki jih navaja

Lakoff (1998: 273):

− Ves vsakdanji konvencionalni jezik je dobeseden, ne pa metafori�en.

− Vse predmetne zadeve je mogo�e dojeti dobesedno, brez metafore.

− Samo dobesedni jezik je lahko kontingentno resni�en ali neresni�en.

− Vse definicije, dane v slovarju jezika, so dobesedne, ne metafori�ne.

− Pojmi, uporabljeni v slovnici jezika, so dobesedni, nobeden ni metafori�en.

Danes jezikoslovci razmišljajo precej druga�e; opazili so namre�, da je v

vsakdanjem jeziku prisotnih veliko konvencionalnih, pojmovnih metafor. Lakoff

razlaga, da te delujejo kot mehanizmi, s katerim si pomagamo pri dojemanju

abstraktnih pojavov in lahko abstraktno sklepamo. Razumevanje metafore je bilo

torej nekdaj usmerjeno na jezik, danes pa se dotika njene pojmovne narave; ob tem je

metafori�ni jezik pojmovan le še kot površinski odraz pojmovne metafore. Vendar pa

to še ne pomeni, da ves naš pojmovni sistem sloni na metafori – za velik del sistema

ne moremo re�i, da je metafori�en, in prav na tem delu sistema temelji metafori�no

razumevanje; s konkretnim si tako razlagamo abstraktno. Metafore delujejo kot

preslikave preko pojmovnih podro�ij, ki so medsebojno povezana; preslikave

prenesejo strukturo sheme podobe s podro�ja vira na ciljno podro�je (Lakoff 1998:

320).

V izbranih �lankih bom skušala najti nekaj pojmovnih metafor, ki so relevantne

za našo analizo, in pokazati, kako se jezikovno udejanjajo v besedilih.

Najo�itnejša metafora, ki stoji za tolikokrat ponovljenim stavkom Slovenija je

vstopila v EU oz. za njegovimi variantami, je metafora DRŽAVA JE OSEBA (prim.

Bergo� 2008). Slovenija je oseba, ki predstavlja del Evrope. Tako preidemo k

naslednji metafori: EVROPA JE DRUŽINA, hkrati pa je SLOVENIJA OTROK.

Podobna je tudi preslikava podobe DREVESA na Evropsko unijo, znotraj katere

predstavlja Slovenija eno od vej. To se lepo odraža v �lankih Primorskega dnevnika

in Primorskih novic:

63

Zdržen in nepretrgan napredek evropskega združevanja je bil kakor rast

drevesa, ki zdaj mogo�no širi svoje veje in poganja korenine v našo kolektivno zavest

(PD, 1. 5. 2004: 5).

Pred tedni, ko je parlament postavljal vprašanja bodo�im visokim

funkcionarjem novih držav, je �eški predstavnik dejal, da je njihova naloga prenesti

nacionalno drevo iz starega v novi gozd, ampak da mora pri tem paziti zlasti, da

drevo ne usahne. Evropski o�etje so bolj razmišljali o gozdu kot pa o posameznih

drevesih, ki itak ne bi mogla preživeti brez gozda (PD, 1. 5. 2004: 32).

Mislim, da si je Slovenija to veliko spremembo zaslužila, da je bilo v to

vloženega precej truda, vklju�no seveda z osamosvojitvijo, kajti osamosvojitev je

treba v tem kontekstu gledati kot korak bližje temu evropskemu središ�u, evropskim

tokovom, evropskemu življenju, evropski blaginji, evropski dinamiki in tako naprej

(PD, 1. 5. 2004: 27).

Vsaki� ko pomislim na združeno Evropo se mi prikaže pred o�mi slika

Francoisa Mitteranda in Helmuta Kohla, ki se držita za roko (PD, 1. 5. 2004: 34).

Povsem upravi�eno je Primorski, natan�neje Novi Gorici in Gorici, pripadla

�ast osrednjega dogajanja ob vstopu Slovenije v evropsko družino (PN, 4. 5. 2004:

1).

Slovenija je torej ena od vej skupnega drevesa, Evropske unije, ali otrok, ki se

je osamosvojil od prejšnje družine (Jugoslavija) oz. ki se je pridružil novi družini,

Evropski uniji.

V okviru pojmovanja države oz. Slovenije kot živega bitja, osebe, je tudi

metafori�no pojmovanje prijateljstva oz. sovraštva do druge osebe – države Italije.

SLOVENIJA in ITALIJA, sosedi, sta bili v�asih SOVRAŽNICI, danes sta

PRIJATELJICI.

Sodelovanje med sosedama pa je pojmovano kot ZGRADBA:

64

Tri desetletja gradnje sodelovanja na Goriškem. Kako se bivši predsedniki

skupš�ine ob�ine in župani Nove Gorice spominjajo nastankov in rasti sodelovanja

(PD, 1. 5. 2004: 49).

Slovenija, ki je pojmovana kot oseba, ima svoje ŽIVLJENJE S CILJEM, ki je

enako POTOVANJU. Ob tem so cilji ZAŽELENE LOKACIJE (prim. Lakoff 1998),

SPREMEMBE na tem potovanju pa so GIBANJA:

Predsednik Evropske komisije pa je izrazil veselje, da lahko prisostvuje

proslavljanju vstopa Slovenije v EU, saj je to slavje pri�akoval veliko let (PD, 1. 5.

2004: 7).

Širitev Evropske unije ne pomeni kon�nega cilja, temve� bistveno etapo na

dolgi poti proti politi�ni združitvi Evrope (PD, 1. 5. 2004: 3).

Sicer pa je razširitev EU le korak na poti do velikega obmo�ja miru in

sodelovanja, ki gre od Rusije do Maroka in kjer bomo delili vse, razen politi�nih

institucij (PD, 1. 5. 2004: 8).

Drugo veliko metafori�no polje temelji na metafori EU JE POSODA (prim.

Bergo� 152); posoda ima zunanjost, notranjost in rob. Slovenija je bila pred vstopom

v EU zunaj posode oz. na njenem robu, s pridružitvijo pa je pristala znotraj posode.

Ob tem je zanimivo, da se �uti vseskozi vzdušje, da je pozitivno, varno,

perspektivno, da Slovenija izstopa iz POSODE BALKANA in vstopa v POSODO

EVROPE:

Bohinjska železnica je tekla od osr�ja Evrope do Jadranskega morja, preko

katerega se je odpirala svetu; potem je prav trg pred železniško postajo presekala

meja, ki je lo�evala, zapirala, odtujevala. In kon�no so se sino�i spet prižgali

žarometi: trg pred železniško postajo je bil spet tam, kamor spada – v samo središ�e

Evrope (PD, 1. 5. 2004: 5).

65

»Tudi mi si želimo Evropo brez meja in enakost za vse, vendar nam takšna

Evropa kot je danes, tega ne prinaša,« so menili protestniki8 (PD, 1. 5. 2004: 7).

Z ukinitvijo meje ne bomo ve� živeli na zapostavljenem obrobju, temve� v

osr�ju Evrope (PD, 1. 5. 2004).

Politike pa je treba opozoriti, da ne bodo na južni meji s Hrvaško postavljali

novega berlinskega zidu (PN, 4. 5. 2004: 15).

Balkan je ozna�en kot negativni Oni, ki jim je treba pomagati pri vklju�evanju

v Evropo, ki velja kot pozitivni Oni, Mi, Slovenija, smo nekje na sredi in želimo, da

bi se združili z Evropo. Pojmovanje Evrope se torej približuje Mi – skupini.

Zanimivo je tudi pojmovanje meje. Njen padec se dotika pojmovanja, da je ve�

zgoraj in manj spodaj. Ker je mo� meje z vstopom Slovenije v EU manjša, gre za

padec meje:

Dolgo let sem �akal, da pade zadnji zid (PD, 1. 5. 2004: 6).

»Tu danes rušimo še zadnji zid« (PN, 4. 5. 2004: 2).

Padle bodo meje, identitete bodo ostale (PD, 1. 5. 2004: 9).

Meja med Slovenijo in Italijo je v�asih predstavljala oviro, zid, s pridružitvijo

EU pa odprta vrata. V ozadju lahko opazimo metafori�no pojmovanje Evropske unije

kot HIŠE, ki je bila do prvega maja 2004 zaprta, nato pa je odprla svoja vrata. Na

tem mestu se kar ponuja sklep, da je Italija gostiteljica, ki je Sloveniji odprla vrata, jo

sprejela, pozdravila:

Odprta vrata na mejnem prehodu Škofije (PD, 1. 5. 2004: 11).

8 Citat je vzet iz �lanka o izbrisanih, ki so želeli ob vstopu Slovenije v EU opozoriti, da je padla meja za Slovenijo, zanje pa meja ostaja.

66

Že v �asu Jugoslavije je bila, tako kot je danes, Nova Gorica avantgardna pri

odpiranju proti zahodu (PD, 1. 5. 2004: 49).

Romano Prodi /…/ je s premierom Antonom Ropom izrekel dobrodošlico

desetim novim �lanicam Evropske unije (PN, 4. 5. 2004: 2).

Z vstopom v Evropsko unijo je povezana tudi metafora GOSPODARSTVO JE

GIBANJE:

Evropski parlament pa na�rtuje Evropo dveh hitrosti, kar vsaj za obmejno

obmo�je ni sprejemljivo (PD, 1. 5. 2004: 30).

�e ne bomo v najkrajšem �asu krenili v to smer, resno tvegamo, da bomo

zamudili vlak nove svetovne gospodarske rasti (PD, 1. 5. 2004: 41).

»/Š/iritev Unije /bo/ povzro�ila mo�an pospešek gospodarskega razvoja« (PN,

4. 5. 2004: 5).

Gospodarstvo kot gibanje se zdi kot nekaj, kar se giblje neodvisno od nas, mi

pa lahko vplivamo na to, kakšno bo to gibanje. Ob tem je treba poudariti, da je

gibanje Slovenije pojmovano kot ena celota, gibanje Evrope pa kot druga – Mi smo

po�asni, Oni so hitri, zato Jih moramo dohiteti, sicer bomo ostali za vedno za Njimi.

V okviru konceptualnega metafori�nega razumevanja vstopa Slovenije v EU v

analiziranem �asopisju smo torej izpostavili tudi odnos Mi – Oni. Ugotovili smo, da

se v okviru gospodarstva odraža odnos do Evrope kot odnos do Njih, v okviru

pozitivnih pri�akovanj pa se bližamo dojemanju Evrope kot Nas. Ob tem nismo

videli nobenih trdnejših argumentov, ki bi pri�ali o razliki med dojemanjem

Slovenije in Evropske unije med Primorskimi novicami in Primorskim dnevnikom.

Prav tako nismo prišli do dokazov, ki bi pri�ali, da je pomen padca meje bolj

poudarjen v Primorskem dnevniku kot v Primorskih novicah, kar je bila naša

izhodiš�na hipoteza. Edina razlika, na katero bi veljalo opozoriti, je, da v Primorskih

novicah skorajda ni bilo mogo�e najti površinske manifestacije metafore

67

SLOVENIJA je OSEBA v povezavi z ŽIVLJENJEM OSEBE, ki je enako

POTOVANJU, kar bi lahko interpretirali kot manjši poudarek na zgodovini

Slovenije in na izboljšanju, ki ga prinaša vstop v Evropsko unijo.

6.7 AKTERJI

V analizo so vklju�eni individualni akterji, ki sta jih �asopisa vklju�ila v �lanke, ki so

izšli v prvi številki po vstopu Slovenije v EU. Izbrani so samo individualni,

personalizirani in seveda vklju�eni akterji. Akterje smo razdelili v deset skupin;

kriterij za razdelitev je bila funkcija, v povezavi s katero so posamezni akterji

sodelovali v medijskem poro�anju. Skupine so bile naslednje: politik, kulturnik,

predstavnik množice, znanstvenik/šolnik, podjetnik, novinar, športnik, državni

upravnik, teolog in zdravnik.

Po analizi se je izkazalo, da se ve�ina akterjev v analiziranih številkah

�asopisov pojavi le enkrat. Zato take akterje zaenkrat pustimo ob strani in poglejmo,

kateri so se pojavljali ve�krat. V Primorskih novicah se je v najve� �lankih pojavil

tržaški župan9 Roberto Dipiazza (5), sledijo mu predsednik Evropske komisije

Romano Prodi (4), slovenski premier Anton Rop (3), Janez Janša (3), podsekretar v

italijanskem zunanjem ministrstvu Roberto Antonione (3) in predsednik italijanske

vlade Silvio Berlusconi (3). Na drugi strani se v Primorskem dnevniku najve�krat

pojavi Romano Prodi (9), sledita mu predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine

Ricardo Illy in goriški župan Vittorio Brancati (oba 8), nato pa novogoriški župan

Mirko Brulc (7) in Anton Rop (5). Zanimivo je, da se v Primorskem dnevniku

relativno precej manjkrat pojavi Berlusconi (2),10 Janša pa se sploh ne pojavi. Zato

pa so v Primorskih novicah toliko manj prisotna lokalna politika – župana obeh

Goric – Mirko Brulc (2) in Vittorio Brancati (2).

Tabela 1: Individualni akterji, ki nastopajo 4. 5. 2004 v Primorskih novicah in 1. 5. 2004 v Primorskem dnevniku, in število njihovih pojavitev (izvzeti so akterji, ki so se pojavili le enkrat – glej prilogo 3)

9 Ta in vse nadaljnje funkcije, ki jih navajam ob imenih akterjev, so bile aktualne v �asu, ko sta izšli obravnavani številki �asopisov. 10 Ta se v obeh �asopisih pojavlja v povezavi z njegovim odpovedanim obiskom prireditve obeh Goric; razlog naj bi bila bolezen, vendar pa ta izgovor oba �asopisa izpodbijata.

68

PRIMORSKE NOVICE PRIMORSKI DNEVNIK AKTER ŠTEVILO

POJAVITEVAKTER ŠTEVILO

POJAVITEVRoberto Dipiazza 5 Romano Prodi 9 Romano Prodi 4 Ricardo Illy 8 Anton Rop 3 Vittorio Brancati 8 Janez Janša 3 Mirko Brulc 7 Ricardo Illy 3 Anton Rop 5 Roberto Antonione 3 Darko Bratina 4 Silvio Berlusconi 3 Giuglielmo Epifani 4 Alessandro Cecchi Paone 2 Luigi Angeletti 4 Andrej Bajuk 2 Savino Pezzotta 4 Boris Popovi� 2 Domenico Romeo 3 Domenico Romeo 2 Franco Baritussio 3 Ivan Ver� 2 Janez Drnovšek 3 Iztok Mlakar 2 Roberto Antonione 3 Janez Podobnik 2 Roberto Dipiazza 3 Lojze Peterle 2 Aleksander Oman 2 Magnifico 2 Aleksij Križman 2 Mario Lavren�i� 2 Alessandro Tesini 2 Mirko Brulc 2 Boris Mazalin 2 Polona Juh 2 Boris Pangerc 2 Uroš Lajovic 2 Boris Popovi� 2 Uroš Slami� 2 Dimitri Rupel 2 Vittorio Brancati 2 Dragan Valen�i� 2 Vojka Štular 2 Dušan Semoli� 2 Zlatko Martin Maruši� 2 Erich Kessler 2 Erwan Fouere 2 Giorgio Brandolin 2 Giorgio Ret 2 Goran Bregovi� 2 Ivan Ver� 2 Miloš Budin 2 Mirko Sardo� 2 Mirko Spazzapan 2 Silvio Berlusconi 2 Uroš Slami� 2 �rtomir Špacapan 2

Kako pa so zastopane razli�ne kategorije akterjev? Izkazalo se je, da je

porazdelitev akterjev po kategorijah precej podobna. V obeh �asopisih se pojavlja

dale� najve� politikov in kulturnikov; sledijo predstavniki množice, podjetniki itd.

69

Do malce ve�jega odstopanja pride le v razmerju med številom kulturnikov in

politikov; v Primorskih novicah od vseh akterjev 40 % politikov in 39 % kulturnikov

– torej je njihovo število približno enako –, v Primorskem dnevniku pa je nekoliko

ve�ji odstotek politikov (47 %; kulturnikov 33 %). Ocenjujem, da razlika ni dovolj

velika, da bi na njeni podlagi lahko karkoli sodili.

Slika 14: Akterji glede na njihovo funkcijo, ki je predstavljena v �lankih Primorskih novic

��

��

�

� ��

� � � �

� �

� � � �

Primorske novice - akterji

politik

kulturnik

predstavnik množice

znanstvenik/šolnik

podjetnik

novinar

športnik

državni upravnik

teolog

zdravnik

70

Slika 15: Akterji glede na njihovo funkcijo, ki je predstavljena v �lankih Primorskih novic

� �

��

�

� ��

� �

� � � �

Primorski dnevnik - akterji

politik

kulturnik

predstavnik množice

podjetnik

znanstvenik/šolnik

državni upravnik

športnik

novinar

teolog

71

7 SKLEP

Preden preidem k sklepom, naj na kratko ponovim vsebino diplomskega dela,

ki je omogo�ila analizo medijske reprezentacije vstopa Slovenije v EU na primeru

izbranega slovenskega �asopisja z obeh strani slovensko-italijanske meje.

V prvem delu diplomske naloge smo naredili uvodni oris nekaterih pojmov, ki

so bili relevantni za izbrano temo. Definirali smo naslednje elemente: etni�na

identiteta, ideologija, mediji, diskurz, medijski diskurz. Na kratko smo pokazali

kriti�ni pogled na ideologijo, etni�no identiteto in medijski diskurz na Slovenskem, s

�imer smo po eni strani dobili vodila za kasnejšo analizo izbranega �asopisja, po

drugi pa opozorili tudi na druga�ne zorne kote gledanja na problematiko.

Drugi, prakti�ni del diplomske naloge je bil namenjen analizi izbranega

medijskega diskurza z dveh perspektiv: kontekstualne in tekstualne. S prvo smo

dobili vpogled v zgodovinska in družbena dogajanja, povezana z oblikovanjem

slovensko-italijanske meje, v medsebojne odnose slovenske in italijanske strani ter v

slovensko etni�no identiteto, s poudarkom na identiteti slovenske manjšine v Italiji.

Ugotovili smo, da ima meja, ki trenutno lo�uje Slovenijo in Italijo, precej burno

zgodovino, ki je svoj pe�at pustila na dveh sobivajo�ih narodih, med katerima so se

v�asih, ko je meja predstavljala trdnejšo lo�nico, kazali slabši odnosi, ki pa so se

kasneje stopnjevito izboljševali in dosegli precej visoko stopnjo do vstopa Slovenije

v EU; prikazali smo tudi zgodovinski aspekt Evropske unije in schengenske meje. V

nadaljevanju smo videli, da je imel zgodovinski kontekst velik vpliv na Slovence v

Italiji, ki so se soo�ali z asimilacijsko politiko ve�inskega naroda. Njihova narodna

zavest se je skozi desetletja odmaknjenosti od drugih Slovencev precej ohranila, med

drugim tudi s pomo�jo medijev, kakršen je tudi v našo analizo vklju�en Primorski

dnevnik.

Sledila je tekstualna analiza �lankov dveh klju�nih slovenskih �asopisov z obeh

strani meje, Primorskega dnevnika – najpomembnejšega slovenskega lokalnega

tiskanega medija na obmo�ju Furlanije - Julijske krajine – in Primorskih novic –

najpomembnejšega lokalnega tiskanega medija na obmo�ju Primorske v Sloveniji. V

raziskavo so bili zajeti �lanki, ki so bili objavljeni med 16. 4. in 7. 5. 2004, torej v

�asovnem okviru dveh tednov pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo in enega

72

tedna po njem. Analiza je potekala preko iskanja odgovorov na vprašanje, kako je bil

vstop Slovenije v EU reprezentiran v izbranem �asopisju. Med analizo smo bili

pozorni na relacijo Mi – Oni, ki predstavlja eno bistvenih predpostavk kriti�ne

analize diskurza, in našli nekaj dokazov, da Evropa v �lankih obeh �asopisov

predstavlja neko vmesno fazo med Njimi in vedno bolj Nami. Evropska unija se je

pokazala kot Oni predvsem v primeru gospodarskih nevše�nosti oz. negativnih

pri�akovanj. Sicer pa je pojmovanje Njih v analiziranih �lankih rezervirano za

Balkan, ki mu lahko pomagamo na poti do – tokrat – Nas, Evrope.

Analiza je potekala preko petih sklopov: tem, poudarka, naslovja, metafor in

akterjev. S kvantitativno obravnavo analize tem sem ugotovila, da se v tem pogledu

sporo�anje izbranih medijev ne razlikuje bistveno. Druga�ni pa so bili rezultati pri

analizi poudarka, ki sta ga �asopisa prisojala vstopu Slovenije v EU. Ugotovila sem,

da je bil delež �lankov o slovenski pridružitvi Uniji bistveno višji v Primorskem

dnevniku. Razlike med obravnavanima medijema so se pokazale tudi s primerjavo

izvenbesedilne oblike �asopisov, predvsem obeh naslovnic. Na naslovnici

Primorskega dnevnika je vstop Slovenije v EU bolj izpostavljen kot na naslovnici

Primorskih novic, prav tako kot tudi na ve�ini drugih pomembnih strani, kar pa smo

dokazali z analizo mesta, ki so jih �lanki o slovenskem vstopu v Unijo zavzemali.

Sledila je analiza naslovov, s katero smo lahko opažali, da je ekspresivnost

nekoliko nižja v naslovih �lankov Primorskih novic, kar bi lahko povezali tudi z

nekim ve�jim navdušenjem nad vstopom Slovenije v EU Primorskega dnevnika.

V naslednjem delu analize smo prišli do kognitivne teorije metafore in

prikazali nekaj konceptualnih metafor, ki so se kazale v analiziranih besedilih.

Izpostavili smo predvsem tri metafore: Slovenija je otrok, Evropa je lonec in

gospodarstvo je gibanje. Vsa tri metafori�na pojmovanja so dobila z vstopanjem

Slovenije v EU poseben pomen; Slovenija dolgo ni mogla postati del evropskega

lonca; to se je zgodilo šele z njenim vstopom v evropsko družino, vendar pa bo

morala po vstopu paziti, da bo njeno gibanje usklajeno s celotno družino, da ne bo

za�ela za njo zaostajati in tako padati iz evropskega lonca nazaj v balkanskega. Tako

pojmovanje, ki sem ga na tem mestu sicer nekoliko karikirala, se v razli�nih oblikah

kaže tako v Primorskem dnevniku kot v Primorskih novicah, torej se analizirana

�asopisa v tem pogledu ne razlikujeta.

73

Zadnji del analize je bil posve�en individualnim akterjem, ki se v zvezi z

vstopom Slovenije v EU pojavljajo v �lankih izbranih medijev. S pregledom v �lanke

vklju�enih posameznikov, ki so bili personalizirani, torej poimensko ozna�eni, sem

prišla do zaklju�ka, da se tudi s tega glediš�a, tako kot z metafori�nega in

tematskega, �asopisa bistveno ne razlikujeta.

Kaj smo torej ugotovili? Vrnimo se k za�etnima hipotezama in za�nimo z

drugo med njima, in sicer, da je zaradi zgodovinskih in družbenih okoliš�in v

Primorskem dnevniku bolj poudarjen pomen slovenskega vstopa za padec meje in

združitev Slovenije in Italije znotraj Evropske unije, v Primorskih novicah pa zgolj

priklju�itev Evropski uniji. Teze skozi analizo nismo mogli potrditi, saj so �lanki

obeh �asopisov bili naklonjeni poro�anju o meji in njenem padcu, kar sem pokazala

tako v analizi tem (meja kot tema je bila približno enako prisotna v obeh medijih) kot

tudi v prikazu površinskih manifestacij metafori�ne podobe GOR je VE�, DOL je

MANJ.

Povsem druga�e pa je s prvo hipotezo, da se reprezentacija vstopa Slovenije v

EU v izbranih slovenskih medijih na obeh straneh slovensko-italijanske meje

razlikuje. Ugotovili smo sicer, da je reprezentacija vstopa Slovenije v EU v obeh

medijih precej podobna, vendar pa je veliko bolj prisotna v Primorskem dnevniku.

Slednje smo potrdili tako s pregledom naslovov in njihove funkcije kot tudi z analizo

izvenbesedilne oblike (predvsem naslovnice), mesta pojavitve �lanka o slovenski

pridružitvi in sploh deleža �lankov o vstopu Slovenije v EU. Vse to pa kaže na ve�jo

težo tega dogodka za zamejski slovenski medij. Prav tako smo našli tudi nekaj

indicev, ki bi jih lahko interpretirali kot dokaz, da je v �lankih Primorskega dnevnika

v povezavi z vstopom Slovenije v EU bolj prisotna zgodovinska tematika. Slednje

smo nakazali tako z analizo tem kot z analizo metafor, vendar pa trdnejših dokazov

nismo našli.

S tem smo zaklju�ili z diskurzivno analizo Primorskih novic in Primorskega

dnevnika, �asopisov z obeh strani tolikokrat omenjene slovensko-italijanske meje.

Ostaja nam le še razmislek o slovenski nacionalni identiteti v deželi Furlaniji -

Julijski krajini. Ta se je preko dolgih let upiranja ve�inski asimilaciji prebila do

trenutka, ko se je znotraj Evropske unije združila s toliko desetletij odrezano

74

ve�insko skupnostjo Slovencev. V tem pogledu se zdi poudarek, ki ga je tako

pomembnemu dogodku pripisal Primorski dnevnik, sam po sebi umeven.

Za konec pa le še namig, na kakšno raziskovalno pot bi se lahko še podali.

Skozi analizo se mi je ve�krat porodilo vprašanje, kako so o slovenski pridružitvi

Uniji pisali italijanski mediji in ali/kako se je njihovo pisanje razlikovalo od

slovenskega. Majhen del�ek odgovora ponuja že priloga 5, za popolno razkritje pa bi

lahko v prihodnje poskrbela kakšna druga raziskava – po možnosti v lu�i kriti�ne

diskurzivne analize.

75

8 LITERATURA

� Bell, Allan, Peter Garrett (1998): Media and Discourse: A Critical Overview.

V: Allan Bell, Peter Garrett (ur.): Approaches to Media Discourse. Oxford, Malden:

Blackwell Publishers Ltd.

� Bergo�, Simona (2008): Slovenski jezik v procesih politi�nega

razdruževanja/pridruževanja. Doktorsko delo (v pripravi). Ljubljana: Filozofska

fakulteta Univerze v Ljubljani. Oddelek za slovenistiko.

� Brezigar, Sara (2007): Marketing Minority Language as s Valid Tool in The

Fight for Survival of Minority Languages: the Case of the Slovenes in Italy.

Treatises and Documents, Ljubljana, št. 52, str. 198–215.

� Bufon, Milan (2004): Med teritorialnostjo in globalnostjo. Sodobni problemi

obmo�ij družbenega in kulturnega stika. Koper: Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno središ�e: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

(Knjižnica Annales Majora).

� Bufon, Milan (2007): Osnove politi�ne geografije. Koper: Znanstveno-

raziskovalno središ�e, Založba Annales.

� Connecting European regions. Dostopno na:

http://ec.europa.eu/regional_policy/interreg3/index_en.htm, 22. 7. 2008.

� Darovec, Darko (1993): Migracije in (etni�na) dihotomija mesto-podeželje v

Istri do konca 18. stoletja. Mediteran v Sloveniji, �asopis za kritiko znanosti,

Ljubljana, letn. 21, št. 158/159, str. 179–193.

� Dress, Gunther, Theo van Leeuwen (1998): Front pages: (The Critical)

Analysis of Newspaper Layout. V: Allan Bell, Peter Garrett: Approaches to Media

Discourse. Oxford, Malden: Blackwell Publishers Ltd.

� Enrica Rigo: Regije, etni�ne manjšine in evropska integracija: Priporo�ila

za regionalne razvojne strategije ob italijansko-slovenski meji. Evroreg poro�ilo

raziskave 2005–2006. Dostopno na:

http://www.eliamep.gr/eliamep/files/Policy_report_Italy_Slovenian.pdf, 22. 7. 2008.

� Erjavec, Karmen, Melita Poler Kova�i� (2007): Kriti�na diskurzivna

analiza novinarskih prispevkov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (Knjižna

zbirka Maklen).

76

� Euro-ius info: Zgodovina in razvoj Evropske unije. Dostopno na:

http://www.ius-software.si/eu/zgodovina.asp, 29. 7. 2008.

� European programme of cross border cooperation. Dostopno na:

http://www.interreg-it-si.org/?lng=slo, 22. 7. 2008.

� Evropa: Zgodovina Evropske unije. Dostopno na:

http://europa.eu/abc/history/index_sl.htm, 29. 7. 2008.

� Kalin Golob, Monika (2008): Naslovje v slovenskih tiskanih medijih: od

izbesedilnih panaslovov do interpretativnih �eznaslovov. V: Slovenski jezik,

literatura, kultura in mediji: zbornik predavanj. 44. seminar slovenskega jezika,

literature in kulture, 25. 6.–11. 7. 2008. Ljubljana: Center za slovenš�ino kot

drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.

� Komac, Miran: Narodne manjšine in nacionalni interes. Teorija in praksa,

letn. 39, št. 4 (julij/avgust 2002), str. 588–600.

� Korošec, Tomo (1998): Stilistika slovenskega poro�evalstva. Ljubljana:

Kme�ki glas.

� Kress, Gunther, Theo van Leeuwen (1998): Front pages: (The Critical)

Analysis of Newspaper Layout. V: Allan Bell, Peter Garrett (ur.): Approaches to

Media Discourse. Oxford, Malden: Blackwell Publishers Ltd.

� Lakoff, George (1998): Sodobna teorija metafore. V: Božidar Kante (ur.): Kaj

je metafora? Ljubljana: Krtina.

� Mermolja, Ace (1994): Med netolerantnostjo in nezadostnostjo tolerance.

Dileme slovenske manjšine na tržaškem. �asopis za kritiko znanosti, letn. 22, št.

164/165, str. 103–208.

� Mikoli�, Vesna (2004): Jezik v zrcalu kultur: Jezikovna sporazumevalna

zmožnost in (med)etni�na ozaveš�enost v Slovenski Istri. Koper: Univerza na

Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središ�e: Zgodovinsko društvo za južno

Primorsko (Knjižnica Annales Majora).

� Nared, Janez (2005): Meja kot dejavnik regionalnega razvoja. V: Milan

Bufon (ur.): Slovenija po letu 2004. Mostiš�e med EU in Jugovzhodno Evropo?

Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središ�e, Založba

Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

77

� Nastran Ule, Mirjana (2000): Sodobne identitete v vrtincu diskurzov.

Ljubljana: Znanstveno in publicisti�no središ�e (Zbirka Sophia).

� Novak - Lukanovi�, Sonja (ur.) (2004): Manjšine in �ezmejno sodelovanje v

prostoru Alpe-Jadran. Verzija v slovenskem jeziku. Trento: Arbeitsgemeinschaft

Alpen-Adria.

� Pirjevec, Jože (1997): Vpliv slovensko-italijanskih odnosov na identiteto

Slovencev v Italiji. V: Dušan Ne�ak (ur.): Avstrija. Jugoslavija. Slovenija.

Slovenska narodna identiteta skozi �as. Zbornik, Lipica, 29. maj–1. junij 1996.

Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete.

� Primorski dnevnik, prva stran. Dostopno na: http://www.primorski.it/,

15. 8. 2008.

� Pušnik, Maruša (1999): Konstrukcija slovenske nacije skozi medijsko

naracijo. Teorija in praksa, letn. 36, št. 5 (1999), str. 796–808.

� Pušnik, Maruša (2001): Tekst v kontekstu. Užitek in u�inek branja

»manjšinskega« �asopisa. Vatov�ev zbornik, Ljubljana: Evropski inštitut za

komuniciranje in kulturo: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

(Javnost, št. 8), str. 67–72.

� Repe, Božo (2005): Slovensko-italijanski odnosi od Londonskega

memoranduma do osamosvojitve Slovenije. V: Jože Pirjevec, Gorazd Bajc, Borut

Klabjan (ur.): Vojna in mir na Primorskem. Od kapitulacije Italije leta 1943 do

Londonskega memoranduma leta 1954. Koper: Univerza na Primorskem,

Znanstveno-raziskovalno središ�e, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno

Primorsko (Knjižnica Annales Majora).

� Semoli�, Dušan: Mediji. Dostopno na: http://www.skgz.org/dokumenti/4,

16. 8. 2008.

� Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994). Ljubljana: Inštitut za slovenski

jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

� Svet Evropske unije: Zgodovinski pregled – Zgodovina schengenskega

sodelovanja. Dostopno na:

http://consilium.europa.eu/cms3_fo/showPage.asp?id=1176&lang=sl&mode=g, 29. 7. 2008.

� Škiljan, Dubravko (1999): Javni jezik. K lingvistiki javne komunikacije.

Ljubljana: Studia humanitatis.

78

� Šumi, Irena (2000): Slovensko narod(nost)no vprašanje: akademska tradicija

ali ideologija? �asopis za kritiko znanosti, letn. 28, št. 198/199 (2000), str. 257–271.

� Verdonik, Darinka (2004): Prispevki kriti�ne analize diskurza k prou�evanju

rabe jezika. Dialogi, letn. 40, št. 3/4, str. 60–74.

� Verdnik, Barbara (1997): Primorske novice. V: Zbornik Primorske – 50 let.

Koper: Primorske novice.

� Vezovnik, Andreja (2007): Diskurzivna konstrukcija slovenske nacionalne

identitete: analiza �asopisnih politi�nih komentarjev v obdobju vstopanja Slovenije v

Evropsko unijo. Annales. Series historia et sociologia, letn. 17, št. 2, str. 469–483.

� Vezovnik, Andreja (2008): Kriti�na diskurzivna analiza v kontekstu sodobnih

diskurzivnih teorij. Družboslovne razprave, letn. 24, št. 57 (apr. 2008), str. 79–96.

� Vol�i�, Zala (2008): Mediji in identiteta: [Medijski] Prostori identitete in

pripadnosti. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, ra�unalništvo in informatiko.

79

9 VIRI

� Primorski dnevnik: 16. 4.–7. 5. 2004.

�LANKI:

16. 4. 2004: Nagovor umetnikov manjšin ob širitvi (Dušan Udovi�) Za Poto�nika pozitivna ocena, vendar pa je bil deležen tudi nekaj kritik (sta) Po vstopu v EU v Avstrijo z eno mejno kontrolo (sta) Nove oznake na mejah z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško Informacije za življenje in delo v EU v priro�niku Moja Evropa (sta) Ob vstopu Slovenije v EU živa veriga �ez Karavanke in še vrsta drugih na�rtov Stare poti nove vezi Prvi maj bo tudi v Trstu Glasbeni pozdrav GM Sloveniji ob vstopu v EU »Evropski« prvi maj in praznik �ešenj (S. J.) Evropska komisija pokrovitelj proslave Prvi� na skupni razstavi cvet umetnikov Slovencev v Italiji in Italijanov v Istri

17. 4. 2004: Drnovšek in Klestil: V prihodnosti rešiti še preostala odprta vprašanja (sta) Z vstopom Slovenije v EU tudi nova �ezmejna delovna skupnost »Dežela pod Peco« (Ivan Lukan)Tržaška ob�ina bo praznovala s Koprom in Sežano Prvega maja enotno v Gorico ali pa sprevod v Trst Ob spremembah za podjetja po vstopu Slovenije (ag)Dijaško sre�anje pozdravilo odpiranje meje med sosedi Prazni�ne prireditve �ez mejo Štiristo otrok iz osmih ob�in sanjali o svetu brez meja Srce in zastava bosta krasili mlaje ob vstopu Slovenije v EU Forum vrtnica

18. 4. 2004: Meja dela težave ljudem iz Bujš�ine (I. Z.)Odobrili preko sto projektov Spremembe po vstopu Slovenije v EU: z znanjem premagati strah pred neznanim (Aljoša Gašperlin)Širitev EU in posledice za podjetja Tudi 18. Film video monitor bo pozdravil vstop Slovenije v EU (Ivana Godnik)Mediji in meja Radosten nastop mladih glasbenikov primorskih šol (Katja Kralj)Nova goriška identiteta (Branko Maruši�)Ob�inski zbor kme�ke zveze s pogledom v prihodnost

80

20. 4. 2004: Hrvaški mediji kar veliko o Sloveniji (Miro Kocjan)Tržaška pristaniška prosta cona ovira prosto kroženje blaga v EU (vb)Tudi škofije bodo obeležile vstop Slovenije v EU Maneken Pis bo 30. aprila oble�en v slovensko narodno nošo Slovenija in Italija bosta sklenili dva dogovora o spremembah pri prehajanju meje po 1. maju (STA)April Evropa in šport (Marij �uk)Že doslej �ezmejno sodelovanje (Bojan Pavleti�)Nekateri že dolgo »�ezmejni«, drugi morajo to šele postati (D. U.)Expomego v novo Evropo z novim zanosom Vseh deset držav novink prisotnih s stojnico (i.de.)Samo tri tiso�im prost dostop (i.de.)

21. 4. 2004: Konzul Špacapan z Illyjem o širitvi EU in o projektih �ezmejnega sodelovanja Mednarodna konferenca o u�inkih vstopa v EU na pravo in gospodarstvo (STA)Podobnik sprašuje Bohinca, kaj bo s slovenskimi zaselki po vstopu Slovenije v EU 1. maju (STA)Minister Rupel o priložnostih in izzivih za Slovenijo v razširjeni Evropski uniji (STA)Praznovanja na meji ob vstopu Slovenije v EU Evropa je ena roža Lucio Dalla: Odprava meje je tudi odprava najbolj arhai�nih oblik delitve kulture (Iga)Enkratna priložnost za ogled najstarejših dokumentov slovenstva (STA)1. maja Prodijev krstni prehod solkanske meje (i.de.)

22. 4. 2004: Kje se za�ne spomin? (Bojan Brezigar)Pozor! V tretje gre rado (Jože Pirjevec)Illy: Prodi se bo v Narodnem domu spomnil slovenskih žrtev fašizma (Sandor Tence)Sprejem ustavne listine je pogoj za uravnovešen razvoj razširjene EU (Vlasta Bernard)Kmalu sporazum med Slovenijo in FJK (vb)Najprej sprevod v Trstu, nato vsi v Gorico Priprave ob�in na širitev EU Mejnik izrinila jeklena ploš�a (i.de.)Nova raven sodelovanja (Katja Munih)Vaje integracije za šest evropskih mest �ezmejno sodelovanje TV Koper-Capodistria in deželnega sedeža Rai Ultramaratonec Dušan Mravlje s tekmo v Evropo (STA)Planinci na številnih vrhovih Državne prireditve ob vstopu v EU v znamenju padanja mej Evropski parlament potrdil gradnjo petega koridorja

23. 4. 2004: Manjšine na pravi poti (Bojan Brezigar)Velika slovenska podjetja se ne bojijo pretresov po vstopu države v unijo (STA)

81

Illy: manjšine vezni �len nove Evroregije Ob�inska slovesnost za Odprte meje Slovenijo v EU bo pozdravil kres s Tabra Evropa je ena roža: pomembno sodelovanje Ve�er 30. aprila ni ve� skrivnost S pesmijo in poezijo ob�uten pozdrav Goriške Sloveniji v EU (D. U.)Slovenskim delavcem v deželi urediti položaj Hvala vam, po vaši zaslugi danes lahko živimo svobodni Spremembe v zavarovanju Expomego ponuja letos 220 stojnic in države Nove Evrope

24. 4. 2004: Rupel �aka 1. maj (Boštjan Lajovic)Odprtje razstave v �ast širitve EU Danes za�etek »prazni�nega« tedna ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo (STA)Oljka: Mestna uprava ne kaže nobenega zanimanja za vstop Slovenije v Evropsko unijo (A. G.)Sindikati tudi v Trstu Tržaški dijaki na sre�anju o širitvi Evropske unije Pozdrav vstopu 10 novih držav v Evropsko unijo Spomin na pobudo, ki je orala ledino (I. Ž.)Fouéré: »Sre�no pot v Evropo« (K. M.)Mesto so preplavili otroci (K. M.)Bertossi: »Ukrepajmo složno« Gorici brez meje

25. 4. 2004: Scoccimarro, Popovi� in EU (S. T.)»Italijansko okolje vse premalo pozna slovensko stvarnost« (Matej Caharija)Za mlade je širitev EU koristna in pomembna Bogat program pobud ob vstopu Slovenije v EU (igb)Zanima nas Evropa družbenih gibanj (mb)Gibanja za druga�no globalizacijo vzela izbrisane v Sloveniji kot simbol priseljencev in prekariata v Evropi Iz Trži�a prva dobrodošlica Sloveniji v EU Za kakovost življenja Todorovi� napisal pismo Prodiju (STA)Italijanski pevci na sobotni osrednji prireditvi ne bodo peli slovensko Gledališki Mejni fest kot projekt za sodelovanje na visoki ravni Za�elo se je Mesto mladih (K. M.)Slovenska in italijanska manjšina po 1. maju ne pri�akujeta veliko pomembnih sprememb (STA)

27. 4. 2004: Prireditev kot pozdrav Sloveniji ob vstopu v EU Matajur kot najprimernejše prizoriš�e za vrsto dogodkov (ma)Tudi Obrtna zbornica Slovenije stopila v Evropo (STA)

82

Boris Pangerc: »Želja, da bi pod skupno evropsko streho ne bili nikoli ve�razdeljeni« �ezmejno sodelovanje ribi�ev Tržaškega zaliva Slovesnost pred spomeniki �as osvobodilnega boja oddaljen, vrednote ostajajo (du)Slovenski plakati Slovesno podpisali pakt za razvoj goriške pokrajineDemantirali, da Verdi no�e peti slovensko Ponosno stopiti v Evropo

28. 4. 2004: Na Matajurju bodo v petek lahko opazovali tudi zvezde O razširjeni Evropi in novih možnostih za obmejne kraje (ma)Z vrsto prireditev se bodo ob�ani lahko spoznali s sodobno slovensko kulturo (ma)Schüssel odprl razstavo EU&you Umetnost dobrega sosedstva (STA)�ezmejne prireditve obmejnih ob�in v znamenju širitve EU (STA)Krovni organizaciji brez skupne izjave (Ivan Lukan)Ljubljana prazni�no vstopa v Evropsko unijo (STA)Ve� pobud ob širitvi EU Slovenci v Laškem pozdravili Slovenijo na pragu Evrope (LUG)Pred koncem leta nastanek Evroregije Slavje za 1. maj v Števerjanu Preigravanje meje ob športu in glasbi (K. M.)Borut Pahor: »Izkoristiti prednosti Goriške« (K. M.) Skupaj v Evropi Jutri oddajo oba evropska simbola

29. 4. 2004: Slovanski element v Evropsko unijo skozi glavna vrata (Jože Pirjevec)Poziv delavcem, naj se 1. maja udeležijo predvidenih praznovanj (A. G.)ZSO in NSKS drug drugega krivita, ker ni skupnega proslavljanja tega dogodka (Ivan Lukan)Intereuropa gre v EU z novo ponudbo logisti�nih storitev (STA)Slovenska evropska zvezda zasijala že zdavnaj (Olga Knez)Drnovšek in Mesi�: Tesno sodelovanje obeh držav (STA)»Nove zvezde Evrope« v gosteh pri Tonyju Blairu Ob vstopu v EU bo morala Slovenija izpolniti dolo�ene standarde v gorskem svetu (STA)Podpisan dogovor o ureditvi skupnih službenih mest (STA)Pregledna razstava fotografov novink (STA)Na Ferneti�ih drevi Zdravljica podjetnikov Slavnostna seja DZ za obeležitev vstopa v EU (STA)Sre�anje devinskih šolarjev s študenti Jadranskega zavoda združenega sveta (MJ)Vrsta pobud in praznovanj bo pozdravila skorajšnji vstop Slovenije v EU Ferneti�i: slovenska carina javno napoveduje konec poslovanja V kulturnem centru Škerk predstavitev knjige za italijanske bralce Gli Sloveni in Europa (N. L.)Državna meja razpolavlja šestdeset evropskih mest (D. R.)

83

Priprave se iztekajo Bojkot goriške desnice Prodi naj poseže v zvezi z izbrisanimi (Katja Munih)Bratina, Macor in Monai: tri ulice v središ�u Morara (i. de.) Mogo�en zbor bo pel slovensko in furlansko

30. 4. 2004: Trst pa misli na baviselo in alpince (Bojan Brezigar)V Bovcu tudi Vlado Kreslin, Mali bogovi in »tržaške« pupe (BOP)Slovenski in italijanski podjetniki optimisti�no o vstopu Slovenije v EU Italijansko-slovenski poziv Romanu Prodiju v zvezi z izbrisanimi Hrvaška pozdravila širitev Evropske unije (STA)Odslej združeni pod skupno evropsko streho (Ivan Lukan)Vstop Slovenije v EU ob meji ocenjujejo pozitivno Na 1. maj dobrososedska smuka Berlusconi je zaradi bolezni odpovedal sre�anje na tromeji Illy kriti�en do premiera Predsednik Pahor nanizal prelomne trenutke na poti vstopanja Slovenije v Evropsko unijo (STA)Miloš Budin pozdravil širitev EU Premostitev pregrad in združitev narodov Dvojezi�ni plakati velikega formata pozdravljajo vstop Slovenije v EU Italijani na Op�inah pozitivno gledajo na �lanstvo Slovenije v Evropski uniji (Primož Sturman)Praznovanja in sve�anosti ob vstopu Slovenije v EU Stare poti nove vezi (A. G.)Prvomajska slavja po naših vaseh Po�astitev vstopa Slovenije v EU Špacapan in Vergone o konkretnih problemih ob vstopu Slovenije v EU Z jutrišnjim dnem novi režim na enajstih mejnih prehodih in na trgu pred postajo (i. de.)Na predve�er širitve prvi formalni korak na poti uresni�evanja goriške evroregije (i. de.)S fotografijami o neizživetem življenju mladega delavca prekrili vso stavbo Mladi risali Evropo Jutri sindikalni shod pred Severno postajo Na ljudskem vrtu na goriškem korzu evropska frtalja in evropski šparglji Silvino Poletto ob praznovanju Expomego spet odpira svoja vrata Veliko zanimanje medijev iz tujine in varnostni ukrepi Goran Bregovi�, zvezda evropske glasbene scene Polona Juh in Cecchi Paone o slovesnosti Majhen narod, velik jezik (Evelina Umek)Zdaj je �as za slavje … (Boštjan Lajovic)

1. 5. 2004: Odslej skupaj v osr�ju Evrope Italija in Slovenija bosta lahko vzor sodelovanja v Evropi Narodnemu domu priznati dostojanstvo, ki mu pripada�as ne ostane nikoli dolžnik (Bojan Brezigar)

84

Evropska »fešta« v obeh Goricah (Marjan Kemperle) Trg pred Severno postajo sino�i v središ�u Evrope (Sandor Tence, Sergij Premru) Najlepši dan v mojem politi�nem življenju (Dušan Udovic) Slovenske, italijanske in furlanske pesmi bodo pozdravile Slovenijo v Evropski uniji Danes sindikalni shod pred Severno postajo Izpolnjene želje in pri�akovanja prijateljev (Katja Munih) Filatelisti�na razstava in priložnostna znamka (K. M.)Proti idealizirani podobi Evrope in za vrnitev pravic izbrisanim (S. J.) Rodilo se je veliko upanje za Trst in FJK (Vlasta Bernard) Tudi slovenska beseda v Narodnem domu (Breda Pahor) Prodi omenil bazoviške junake (iga in pd) Zgodovina je stopila korak naprej Na tromeji prijateljski pozdrav »novi zvezdi Evrope« (Martin Brecelj) Odprta vrata na mejnem prehodu Škofije (Aljoša Gašperlin) Prodi: �estitam vam za štirijezi�ni napis Pozdrav Zadruge Primorski dnevnik (Ace Mermolja) Pozdrav Sveta slovenskih organizacij V Bovcu v ospredju zra�ni performans (STA) Vodstvo banke Banca Friuladria želi Slovenijo dobrodošlico ob vstopu v Evropsko unijo Želimo biti konstruktivni �lani družine razvitih držav (Janez Drnovšek) Antonione: Širitev je rezultat vizije o�etov Evrope (Bojan Brezigar) Rupel: Slovenija si je to veliko spremembo zaslužila (Bojan Brezigar) Illy: Ugodnosti bodo zdale� prekašale težave in nevše�nosti (Sandor Tence) Brulc: Evropa dveh hitrosti za nas nesprejemljiva (Katja Munih)Brancati: Z izginotjem meje postajamo center Evrope (Dušan Udovi�) Vol�i�: Nacionalno drevo prenesti iz starega v novi gozd (I. S.) Brandolin: Nadzorovati dvojni utrip, da bo na isti frekvenci (Igor Devetak) Budin: Veseli me, da med ljudmi prevladuje optimizem (Sandor Tence) Valen�i�: priložnost, da zaživimo v skupnem �ezmejnem prostoru (Katja Munih) Muži� in Corsi: Meja mora biti zares odprta (Saška Jug) Trbiž: štirje jeziki na novi evropski tromeji (Marjan Kemperle) Kanalska dolina si je po poplavi že opomogla (M. K.) Kranjska gora, snežni turisti�ni biser (a bližnje vasi ostajajo brez kruha…) (Marjan Kemperle) Pogled v prihodnost z »realisti�nim optimizmom« (Dušan Udovi�) Spomin na �as, ko je meja lo�evala tudi družine (Katja Munih) Širitev v znamenju blažilcev in prehodnih obdobij (Vlasta Bernard) Delavci protagonisti evropskega združevanja Pavši� in Pahor: Spremembe terjajo skupno oblikovanje neke jasne manjšinske strategije (Dušan Kalc) Dipiazza: širitev priložnost, da premostimo tragi�no preteklost (Sergij Premru) �ezmejno sodelovanje, upi in pri�akovanja županov z obeh strani odslej bolj odprte meje (M. K.) Meja gor & dol Tri desetletja gradnje sodelovanja na Goriškem (KM) Šušmelj: Nova Gorica avantgarda odpiranja na Zahod (Katja Munih) Gorica: šport ob meji in �ez njo je že tradicija (Vili Prin�i�)

85

25 let pohodov Števerjan - Gonja�e 1980 - 2004 (Vili Prin�i�) Za goriške Slovence je sodelovanje ustaljena praksa (Aldo Rupes) Po�utili smo se kot živali, ki jim omejujejo življenjski prostor (Danilo Bizjak)Za Vecchietovo podobo stoji prepri�anje, da je sožitje na novem evropskem prostoru mogo�e (Danjel Radeti�) Med mladimi prevladuje pragmati�nost: bo nekaj dobrega in nekaj slabega, sprva brez velikih sprememb Ko so iz Pliskovice v Trst hodili brez dokumentov… (Ivan Žerjal)…Širitev Evropske unije in vse, kar sodi zraven

3. 5. 2004: Trst zapravlja edinstveno priložnost (Bojan Brezigar)Danes je dan, ko se novinke vra�ajo domov (Maja Kocijan�i�/STA)Veli�astni ognjemeti in prireditve po vseh novih �lanicah (STA)Meje izginjajo, a še niso dokon�no padle Do polno�i v službi še kot carinik, minuto kasneje pa že policist (Katja Munih)Semoli�: dobi�ek tudi delavcem (Saško Jug)Po 57 letih so Brda ponovno združena (MR)Evropska zastava in srce oplemenitena z verzi iz Prešernove Zdravljice krasita mlaje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo (dr)Manjšine so cvetlice na velikem evropskem travniku (dr)V Križu, na Proseku in v Bazovici so delavski praznik slavnostno povezali z zgodovinskim vstopom Slovenije v EU Uradni Trst odmaknjeno, vse naokrog prazni�no Popovi�: Ne vrag, le sosed bo mejak (A. G.)Sosedje so si nazdravili S Kosovelovo željo, da bi bil svet »kot vrt cveto�« (pd)Po starih poteh se tkejo nove in trdnejše vezi (Ivan Žerjal)Množica na �ezmejnem prazniku Odprte meje pri Krvavem potoku Konec carinskih kontrol (Primož Sturman)»Tiste stezice urediti kot so bile neko�« (Iga)Deževna, a hkrati �arobna no� v krajih ob meji Združenje Mitteleuropa podelilo priznanje Aloisu Mocku in Gyula Hornu za zasluge pri rušenju železne zavese Navdušen pozdrav Evropi v pesmi in besedi (bip)Moj svet brez meja: v centru Bratuž razstava risb u�encev dvajsetih šol z obeh strani meje »Drago mi je , da se vam svi�a« (Katja Kralj)Osamljeni Antonione na obronku nekdanje vzhodne meje… (Sandor Tence)Na Matajurju v skupni evropski dom (jn)V Podklancu humoristi�ni prikaz težkih povojnih �asov (jn)Evropska no� v znamenju Kosovelovega hrepenenja (Igor Devetak)Mladi in manj mladi slovenski in italijanski obrazi evropsko združenih Goric (Marjan Kemperle)Špediterji so se obrnili tudi na Prodija za pomo�Italijanski dnevniki so razli�no in raznoliko predstavili bralcem in bralkam širitev Evropske unije in vstop Slovenije

86

4. 5. 2004: Po evropski evforiji spet na realna tla (Bojan Brezigar)Slovenija v Evropi, na vrsto zdaj Hrvaška (Miro Kocjan)»Dotik« ponuja poglobljen vpogled v slovensko kulturo Gospodarski in finan�ni �asniki o u�inkih širitve Evropske unije Število tovornjakov se ni bistveno skr�ilo Lippi: na protestnem shodu sem bil v osebnem imenu Opozicija: to je nedopustno! (S. T.)Dvanajst kamnitih vaz z azalejami na trgu namesto meje Brancati, Brulc in Valen�i�: »Besede naj postanejo akcija!«

5. 5. 2004: Slovenske regije vstopajo v EU brez pravice do samouprave (Cvetko Vidmar)Slovenski gostinci uspešno odgovarjajo na nove izzive (vb)Daljši zastoji na meji povezani z novim sistemom carinjenja Slikar Oman: To je za�etek novega življenja (STA)Kako urediti šolstvo v novi skupni Evropi Množi�ni pohod in štafeta spet povezala goriška Brda (VIP)

6. 5. 2004: Vol�i� govoril o vlogi parlamenta in integraciji Za Poto�nika sre�anje z manjšino prva obveza Pri�akovanja slovenske manjšine v Italiji po širitvi Evropske unije S Kosovelom za�etek niza o slovenski kulturi

7. 5. 2004: Odmaknjenost politike (Nadja Magnja)Prvi dnevi novega režima na mejnih prehodih z Italijo (K. M.)Bohinc: »Ob vstopu v EU bo morala biti ohranitev slovenstva in slovenske kulture vsakdanja skrb«

� Primorske novice: 16. 4.–7. 5. 2004.

�LANKI:

16. 4. 2004: Poanta je združitev, �rpamo iz vznemirjenja (Klavdija Figelj) Priznanje poljski solidarnosti Poto�nik za nadaljnje širitve (STA)Le do roba trga, ne �ez (as)S starimi avti ni� ve� po doma�e (Marica Urši� Zupan)Samo še dva tedna za prostocarinski viski (Katja Gleš�i�)Leto dni bodo cene v tolarjih in evrih Zanemarjeno znanje Za ekrane in Bregovi�a (it)

87

20. 4. 2004: Evrovolitve bodo kmalu (ds)Izmenjali so zastavi (mc)Natura 2000 – priložnost za razvoj (Bogdan Macarol)Pogrešajo »pogled �ez« (as) Le komu bodo pele ptice? (Stana Zavadlav, Dragica Prosen)Zrak vsem enak (nb)

23. 4. 2004: Natura dvignila župane (Marica Urši� Zupan)Bruselj iš�e direktorje Za Naturo je premalo �asa (Stana Zavadlav)Z roko v roki v EU (muz, t�)Spektakularno v Evropo (Mitja Marussig)Evropa je ena roža

26. 4. 2004: Zaplet že pred proslavo (Leo Caharija)Dve hitrosti ene manjšine? (tv)Slaba volja kvari praznik (vh)Jedke misli o slovenstvu (tv)Zaplet pred osrednjo predstavo (Irena Turel)

30. 4. 2004: V zgodovino s spektaklom Veliki brez kompleksov Mejni prehod Jelšane odprt V Naturo 2000 le pol SežanePrehod kratkega veka? (Tomo Šajn)Želijo k Prodiju (mm)Evropska kartica (it)V zgodovino z bleš�e�im spektaklom Veliki nimajo kompleksov (kg)Naša zadnja IVA povzro�a gne�o na mejnih prehodih (kg)Sardoni še v sodih (Katja Gleš�i�)Vro�ica petkove e-no�i (ds)Juri kot uvodni�ar Živeti skupaj ob meji (tk)Pozdrav Evropski uniji (Nives Krebelj)Za vsakogar nekaj Stisk rok na meji (muz)Evropska zvezda sredi no�i »Raz�istili« pol ob�ine Z Mussolinijem v Evropo Zvezda bo padla z neba Simbol primorskega boja (Alenka Tratnik)Prvi so preigrali meje V Evropo tudi z Euroro

88

Veselo na MP Škofije S tremi slovenskimi filmi v Evropo Padec meje tudi v gledališ�u Nepreverjena novica

4. 5. 2004 Slovenija in Primorska razigrano vstopili v EU Gorici sta v evropsko orbito lansirali slovensko zvezdo (it, nb, dk, as, mm)Teatrsko (Davorin Koron)Ve� Evrope in ve� Slovenije »Skupen dom evropskih jezikov« Drobec zidu (šr)Nekatera zakulisja velikega dogodka (Marjan Kemperle)32 evropskih mlajev Sre�anje voditeljev EU Slavje v Avstraliji (Danijel Cek)Za�enja se teden Evrope Delo brez meja (Vesna Humar)Dan po velikem poku (bb)Podirajo meje (Petra Vidrih)Rde�a lu� za sporazum (tk)V znamenju dežja in Magnifica (Anja Figelj)Kultura in ljudsko rajanje (nb)Še bliže so si (vb)»Evropa niso le zvezde« (Katja Željan)Kanal slavil v Britofu (as)Združeni tudi zbori (Klavdija Figelj)Množi�no na Hlevišah (sd)Tudi Komenci o Naturi 2000 V�eraj carinik, danes policist Emocionalna obmejna katarza (Mitja Marussig)V Evropo s plesno elektroniko (Maja Petri�)�akali Godota, prišla Semprun in Edgar (Andraž Gomba�)Jezik naj bo temelj (kf)»Zgledni brodnik« (tv)

7. 5. 2004 V EU z evropsko zdravstveno kartico (Irena Turel)Proslava odmeva tudi grenko (it)V�eraj slavje, delo šele julija (Katja Gleš�i�) Brez pretirane gne�e (tš)Krivi so ra�unalniki (bb, kg)Odslej z roko v roki (nk)Ograjo nadomestile rože (Irena Turel)Taborniki in skavti brez meja (muz, mp)Stare poti, nove vezi (muz)Razprava o Sloveniji v Evropski uniji Simpozij: gore brez meja

89

Zlo nasilja pred vrati Evrope (Klavdija Figelj)

90

10 SEZNAM SLIK

Slika 1: Struktura etni�ne identitete Slika 2: Histori�ne meje na Slovenskem Slika 3: Histori�na meja, meja po prvi svetovni vojni in predlogi meje po drugi svetovni vojni Slika 4: Programska regija Interreg IIIA Italija/Slovenija – primer �ezmejnega institucionalnega sodelovanja Slika 5: Število pojavitev dolo�ene teme v �lankih Primorskih novic od skupno 171 pojavitev tem v skupno 29 �lankih Slika 6: Število pojavitev dolo�ene teme v �lankih Primorskega dnevnika od skupno 638 pojavitev tem v skupno 55 �lankih Slika 7: Napis, ki pri�a o izjemoma daljši številki Primorskega dnevnika, ki je izšla 1. 5. 2004, na dan vstopa Slovenije v EU Slika 8: Deleži skupne površine glede na 4 kategorije v Primorskem dnevniku Slika 9: Deleži skupne površine glede na 4 kategorije v Primorskih novicahSlika 10: Naslovnica Primorskih novic 4. 5. 2004 Slika 11: Naslovnica Primorskega dnevnika 1. 5. 2004 Slika 12: Funkcije glavnih naslovov v Primorskih novicah Slika 13: Funkcije glavnih naslovov v Primorskih novicah Slika 14: Akterji glede na njihovo funkcijo, ki je predstavljena v �lankih Primorskih novic Slika 15: Akterji glede na njihovo funkcijo, ki je predstavljena v �lankih Primorskih novic

11 SEZNAM TABEL

Tabela 1: Primerjava naslovnic Primorskih novic (4. 5. 2004) in Primorskega dnevnika (1. 5. 2004)

91

12 PRILOGE

Priloga 1: Naslovi �lankov, ki se povezujejo z vstopom Slovenije v EU, objavljeni v Primorskih novicah 4. 5. 2004 in njihova funkcija (1 = poimenovalno-informativna; 2 = informarivno-stališ�na; 3 = pozivno-pridobivalna)

NASLOV FUNKCIJA Slovenija in Primorska razigrano vstopili v EU 2 Gorici sta v evropsko orbito lansirali slovensko zvezdo 2 Teatrsko 3 Ve� Evrope in ve� Slovenije 2 »Skupen dom evropskih jezikov« 1 Drobec zidu 1 Nekatera zakulisja velikega dogodka 1 32 evropskih mlajev 1 Sre�anje voditeljev EU 1 Slavje v Avstraliji 1 Za�enja se teden Evrope 1 Delo brez meja 2 Dan po velikem poku 2 Podirajo meje 1 Rde�a lu� za sporazum 1 V znamenju dežja in Magnifica 1 Kultura in ljudsko rajanje 1 Še bliže so si 2 »Evropa niso le zvezde« 1 Kanal slavil v Britofu 1 Združeni tudi zbori 1 Množi�no na Hlevišah 1 Tudi Komenci o Naturi 2000 1 V�eraj carinik, danes policist 1 Emocionalna obmejna katarza 2 V Evropo s plesno elektroniko 1 �akali Godota, prišla Semprun in Edgar 1 Jezik naj bo temelj 3 »Zgledni brodnik« 1

Priloga 2: Naslovi �lankov, ki se povezujejo z vstopom Slovenije v EU, objavljeni v Primorskem dnevniku 4. 5. 2004, in njihova funkcija (1 = poimenovalno-informativna; 2 = informarivno-stališ�na; 3 = pozivno-pridobivalna):

NASLOV FUNKCIJA Odslej skupaj v osr�ju Evrope 2 Italija in Slovenija bosta lahko vzor sodelovanja v Evropi 2 Narodnemu domu priznati dostojanstvo, ki mu pripada 3 �as ne ostane nikoli dolžnik 2 Evropska »fešta« v obeh Goricah 1 Trg pred Severno postajo sino�i v središ�u Evrope 2 Najlepši dan v mojem politi�nem življenju 2 Slovenske, italijanske in furlanske pesmi bodo pozdravile Slovenijo v Evropski uniji

2

Danes sindikalni shod pred Severno postajo 1 Izpolnjene želje in pri�akovanja prijateljev 2 Filatelisti�na razstava in priložnostna znamka 1

92

Proti idealizirani podobi Evrope in za vrnitev pravic izbrisanim 2 Rodilo se je veliko upanje za Trst in FJK 2 Tudi slovenska beseda v Narodnem domu 1 Prodi omenil bazoviške junake 1 Zgodovina je stopila korak naprej 2 Na tromeji prijateljski pozdrav »novi zvezdi Evrope« 1 Pozdrav širitvi EU na Gorjanskem 1 Sre�anje županov na Ferneti�ih 1 Slovesnosti pri Ospu 1 Praznovanje v Zelenem centru 1 Odprte meje v novem �asu 2 Odprta vrata na mejnem prehodu Škofije 1 Prodi: �estitam vam za štirijezi�ni napis 1 Pozdrav Zadruge Primorski dnevnik 1 Pozdrav Sveta slovenskih organizacij 1 V Bovcu v ospredju zra�ni performans 1 Vodstvo banke Banca Friuladria želi Slovenijo dobrodošlico ob vstopu v Evropsko unijo

1

Želimo biti konstruktivni �lani družine razvitih držav 1 Antonione: Širitev je rezultat vizije o�etov Evrope 2 Rupel: Slovenija si je to veliko spremembo zaslužila 2 Illy: Ugodnosti bodo zdale� prekašale težave in nevše�nosti 2 Brulc: Evropa dveh hitrosti za nas nesprejemljiva 2 Brancati: Z izginotjem meje postajamo center Evrope 2 Vol�i�: Nacionalno drevo prenesti iz starega v novi gozd 2 Brandolin: Nadzorovati dvojni utrip, da bo na isti frekvenci 2 Budin: Veseli me, da med ljudmi prevladuje optimizem 2 Valen�i�: priložnost, da zaživimo v skupnem �ezmejnem prostoru 2 Muži� in Corsi: Meja mora biti zares odprta 2 Trbiž: štirje jeziki na novi evropski tromeji 1 Kanalska dolina si je po poplavi že opomogla 1 Kranjska gora, snežni turisti�ni biser (a bližnje vasi ostajajo brez kruha…)

1

Pogled v prihodnost z »realisti�nim optimizmom« 2 Spomin na �as, ko je meja lo�evala tudi družine 2 Širitev v znamenju blažilcev in prehodnih obdobij 2 Delavci protagonisti evropskega združevanja 2 Pavši� in Pahor: Spremembe terjajo skupno oblikovanje neke jasne manjšinske strategije

2

Dipiazza: širitev priložnost, da premostimo tragi�no preteklost 2 �ezmejno sodelovanje, upi in pri�akovanja županov z obeh strani odslej bolj odprte meje

2

Meja gor & dol 1 Tri desetletja gradnje sodelovanja na Goriškem 1 Šušmelj: Nova Gorica avantgarda odpiranja na Zahod 2 Gorica: šport ob meji in �ez njo je že tradicija 1 25 let pohodov Števerjan - Gonja�e 1980 - 2004 1 Za goriške Slovence je sodelovanje ustaljena praksa 1 Po�utili smo se kot živali, ki jim omejujejo življenjski prostor 2 Za Vecchietovo podobo stoji prepri�anje, da je sožitje na novem evropskem prostoru mogo�e

2

Med mladimi prevladuje pragmati�nost: bo nekaj dobrega in nekaj slabega, sprva brez velikih sprememb

1

Ko so iz Pliskovice v Trst hodili brez dokumentov… 1 …Širitev Evropske unije in vse, kar sodi zraven 1

93

Priloga 3: Individualni akterji, ki nastopajo 4. 5. 2004 v Primorskih novicah, njihova funkcija in število pojavitev

AKTER FUNKCIJA ŠTEVILO POJAVITEV Roberto Dipiazza politik 5 Romano Prodi politik 4 Anton Rop politik 3 Janez Janša politik 3 Ricardo Illy politik 3 Roberto Antonione politik 3 Silvio Berlusconi politik 3 Alessandro Cecchi Paone kulturnik 2 Andrej Bajuk politik 2 Boris Popovi� politik 2 Domenico Romeo znanstvenik/šolnik 2 Ivan Ver� znanstvenik/šolnik 2 Iztok Mlakar kulturnik 2 Janez Podobnik politik 2 Lojze Peterle politik 2 Magnifico kulturnik 2 Mario Lavren�i� politik 2 Mirko Brulc politik 2 Polona Juh kulturnik 2 Uroš Lajovic kulturnik 2 Uroš Slami� politik 2 Vittorio Brancati politik 2 Vojka Štular politik 2 Zlatko Martin Maruši� politik 2 Adolf Križnar predstavnik množice 1 Alesando Tessini politik 1 Aleš Waltritsch politik 1 Alexander Langer politik 1 Alfred Brežnik politik 1 Ambrož Vuga predstavnik množice 1 Andrej Batisti teolog 1 Andrej Gergolet kulturnik 1 Andreu Abrio kulturnik 1 Ane Rebolleda kulturnik 1 Anja Bozja športnik 1 Anna Bjelkerud kulturnik 1 Ante �edo Martini� kulturnik 1 Arpad Goencz politik 1 Slavko Avsenik kulturnik 1 Samuel Beckett kulturnik 1 Benita Ferrero-Waldner politik 1 Bertie Ahern politik 1 Bogdan Likar politik 1 Bojan Bertoncelj politik 1 Boris Mazalin politik 1 Borut Pahor politik 1 Bruna Bebi� Tudor kulturnik 1 Carina Boberg kulturnik 1 Carl Cox kulturnik 1 Cecile Mathieu kulturnik 1 Damjan Krapš politik 1 Daniel Benoin kulturnik 1 Daniel Benoin kulturnik 1 Danijel Krivec politik 1 Darja Švajger kulturnik 1 David Edgar kulturnik 1 David Snellig znanstvenik/šolnik 1

94

Dimitrij Rupel politik 1 Dragan Valen�i� politik 1 Dušan Lajovic kulturnik 1 Dušan Mramor politik 1 Dušan Semoli� politik 1 Edi Rubini politik 1 Elvis Bošnjak kulturnik 1 Emilio Hernandez kulturnik 1 Enrico La Loggia politik 1 Erik Lovko kulturnik 1 Erwan Fuere politik 1 Fabio Scoccimarro politik 1 Flavio Dessardo novinar 1 Franc Muži� politik 1 Francesco Seriani kulturnik 1 Franco Basaglia zdravnik 1 Franko Vecchieto kulturnik 1 Gabi Petrica predstavnik množice 1 Gerardo Marcolini politik 1 Germain Wagner kulturnik 1 Giles Kraft kulturnik 1 Giorgio Barzazi podjetnik 1 Giorgio Brandolin politik 1 Giorgio Ret politik 1 Giuglielmo Epifani politik 1 Goran Bregovi� kulturnik 1 Hanna Bogren kulturnik 1 Henric Holmberg kulturnik 1 Igor Bav�ar podjetnik 1 Igor Petejan politik 1 Ivan Dekleva politik 1 Ivo Bariši� kulturnik 1 Ivo Knezovi� kulturnik 1 Ivo Sorta predstavnik množice 1 Ivo Žvokelj predstavnik množice 1 Iztok Zor� predstavnik množice 1 Janez Sušnik politik 1 Jesenko Selimovi� kulturnik 1 Joerg Haider politik 1 Johan Gry kulturnik 1 Johan Karlberg kulturnik 1 Jorge Semprun kulturnik 1 Jose Manuel Seda kulturnik 1 Josip Genda kulturnik 1 Jožef Škol� politik 1 Juergen Weiss politik 1 Jurij Bizjak teolog 1 Karin Oscarsson kulturnik 1 Kjell Wilhelmsen kulturnik 1 Klemen Podobnik predstavnik množice 1 Kristina Marussi predstavnik množice 1 Ksenija Prohaska kulturnik 1 Lasse Pierrou kulturnik 1 Lea Caharija novinar 1 Lea Širok novinar 1 Lojze Rehar podjetnik 1 Lucija �ok znanstvenik/šolnik 1 Ludwig van Beethoven kulturnik 1 Luigi Angeletti politik 1 Maja Blaži� predstavnik množice 1 Marijan Mlekuž kulturnik 1

95

Marinka Ribi� kulturnik 1 Marino Vocci politik 1 Mario Moretti Polegato podjetnik 1 Mario Steffe politik 1 Marjan Frank kulturnik 1 Marko Marin�i� politik 1 Mary McAleese politik 1 Max Bischop športnik 1 Milan Ku�an politik 1 Milan Pahor znanstvenik/šolnik 1 Milan Pleština kulturnik 1 Milivoj Novi� državni upravnik 1 Mira Smrdel kulturnik 1 Miran Ipavec politik 1 Miran Košuta znanstvenik/šolnik 1 Mirko Bandelj politik 1 Mirko Sardo� politik 1 Miroslav Klun politik 1 Moreno Zago znanstvenik/šolnik 1 Nenad Srdeli� kulturnik 1 Nenni Delmestre kulturnik 1 Paris Lippi politik 1 Patrick Hastert kulturnik 1 Patrik Greblo kulturnik 1 Paul Charieras kulturnik 1 Pavel Gantar politik 1 Peter Budin politik 1 Peter Grivic kulturnik 1 Piergiorgio Mazzochi politik 1 Primož Bebler kulturnik 1 Primož Pirnat kulturnik 1 Puck Ahlsell kulturnik 1 Rachel Coulahan predstavnik množice 1 Radoš Bol�ina kulturnik 1 Radovan Taljat podjetnik 1 Robert Frank kulturnik 1 Robert Trampuž gospodarstvenik 1 Roberta Demartin politik 1 Robin Stegmar kulturnik 1 Rosana Tasevski znanstvenik/šolnik 1 Samo Bevk politik 1 Sandro Kravanja politik 1 Sašo Šramel politik 1 Savino Pezzotta politik 1 Sebastjan Jereti� politik 1 Sebastjan Kokl kulturnik 1 Siri Hamari kulturnik 1 Sophie Duez kulturnik 1 Stojan Coti� politik 1 Susan Vuga predstavnik množice 1 Tanja Smrdel novinar 1 Tanya Pliberšek politik 1 Teja Ljubi� kulturnik 1 Trpimir Jurki� kulturnik 1 Valentina Per�i� predstavnik množice 1 Valentino Kanzyani kulturnik 1 Vanja Hotko športnik 1 Viljem �erno znanstvenik/šolnik 1 Vito Taufer kulturnik 1 Vjekoslav Tomaši� politik 1 Vladimir Jurc kulturnik 1

96

Vlado Kreslin kulturnik 1 William Shakespeare kulturnik 1 Willy Bossi kulturnik 1 Wolfgang Schüssel politik 1 Zdravko Likar državni upravnik 1 Zdravko Primoži� novinar 1

Priloga 4: Individualni akterji, ki nastopajo 1. 5. 2004 v Primorskem dnevniku, njihova funkcija in število pojavitev

AKTER FUNKCIJA ŠTEVILO POJAVITEV Romano Prodi politik 9 Ricardo Illy politik 8 Vittorio Brancati politik 8 Mirko Brulc politik 7 Anton Rop politik 5 Darko Bratina politik 4 Giuglielmo Epifani politik 4 Luigi Angeletti politik 4 Savino Pezzotta politik 4 Domenico Romeo znanstvenik/šolnik 3 Franco Baritussio politik 3 Janez Drnovšek politik 3 Roberto Antonione politik 3 Roberto Dipiazza politik 3 Aleksander Oman politik 2 Aleksij Križman politik 2 Alessandro Tesini politik 2 Boris Mazalin politik 2 Boris Pangerc politik 2 Boris Popovi� politik 2 Dimitrij Rupel politik 2 Dragan Valen�i� politik 2 Dušan Semoli� politik 2 Erich Kessler politik 2 Erwan Fouere politik 2 Giorgio Brandolin politik 2 Giorgio Ret politik 2 Goran Bregovi� kulturnik 2 Ivan Ver� politik 2 Miloš Budin politik 2 Mirko Sardo� politik 2 Mirko Spazzapan kulturnik 2 Silvio Berlusconi politik 2 Uroš Slami� politik 2 �rtomir Špacapan politik 2 Adriano Dugulin kulturnik 1 Albert Pe�ar politik 1 Alberto Scheriani politik 1 Alcide De Gasperi politik 1 Aleksij Križman politik 1 Alenka Godec kulturnik 1 Alessandro Cecchi Paone kulturnik 1 Aleš Škrlj kulturnik 1 Aleš Waltritsch politik 1 Alma Prešeren predstavnik ljudstva 1 Andrej Bajuk kulturnik 1 Andrej Šifrer kulturnik 1 Andri� politik 1

97

Angelo Sette podjetnik 1 Anja Bukovec kulturnik 1 Antonio Martino politik 1 Antonio Paoletti podjetnik 1 Bogdan Kralj kulturnik 1 Bogdan Zoratti državni uslužbenec 1 Bojan Ko�evar državni uslužbenec 1 Borut Pahor politik 1 Bruno Scapini politik 1 Bruno Zorzini Speti� politik 1 Carlo Monai politik 1 Cilka Prin�i� predstavnik ljudstva 1 Claudio Magris kulturnik 1 Cornelia Vospernik novinar 1 �rtomir Nanut kulturnik 1 Danica Simši� politik 1 Dario Bertinazzi kulturnik 1 Dario Pobega kulturnik 1 David Bandelli kulturnik 1 David Snelling znanstvenik/šolnik 1 Diana Mian kulturnik 1 Dimitrij Vol�i� politik 1 Djindji� politik 1 Donatella Tommasi predstavnik ljudstva 1 Elisa Ulijan kulturnik 1 Emil Aberšek kulturnik 1 Enrico La Loggia politik 1 Enzo Marsilio politik 1 Erik Lovko kulturnik 1 Fabio Scoccimarro politik 1 Fabrizio De Andre kulturnik 1 Franc Maruši� kulturnik 1 Franc Muži� politik 1 Franca Zannola kulturnik 1 Francois Mitterand politik 1 Frank Vecchieto kulturnik 1 Franka Žgavec kulturnik 1 Fulvio Premolin politik 1 Gabriella Paruzzi športnik 1 Gennaro D'Acunta podjetnik 1 Gerardo Amirante politik 1 Giancarlo Buzzi politik 1 Gianfranco Gutty podjetnik 1 Gianni Rijavec kulturnik 1 Giovanni Bisesi podjetnik 1 Goran Ruzzier kulturnik 1 Hadrijan Corsi politik 1 Helena Blagne kulturnik 1 Helmut Kohl politik 1 Hilarij Lavren�i� kulturnik 1 Igor Canciani politik 1 Igor Dolenc politik 1 Igor Gomiš�ek predstavnik ljudstva 1 Igor Petejan politik 1 Igor Pušnar državni uslužbenec 1 Igor Pušnar državni uslužbenec 1 Igor Zobin kulturnik 1 Jan Leopoli kulturnik 1 Jan Plestenjak kulturnik 1 Janez Pavel II teolog 1 Janko Harej kulturnik 1

98

Jasmina Gorjanc kulturnik 1 Jelko Kacin kulturnik 1 Joerg Haider politik 1 John Monks politik 1 Jožef Tominc kulturnik 1 Jure Žerjav politik 1 Jure Žerjav politik 1 Aurelio Juri politik 1 Jurij Paljk kulturnik 1 Kofi Anan politik 1 Konrad Adenaur politik 1 Lamberto Dini politik 1 Laura Vuerich kulturnik 1 Lojze Bratuž kulturnik 1 Lorella Grijon kulturnik 1 Lorena Fain kulturnik 1 Lorenzo Gasperini politik 1 Lorenzo Spagna politik 1 Luca Peressini kulturnik 1 Lucio Rapaccioli kulturnik 1 Ludwig Van Beethoven kulturnik 1 Luigi De Puppi podjetnik 1 Marinka Ribi� kulturnik 1 Mario Lavren�i� politik 1 Mario Moretti Polegato podjetnik 1 Marjo Pavlica kulturnik 1 Marko Kravos kulturnik 1 Marko Marin�i� politik 1 Marko Sancin kulturnik 1 Martin Zlatko Maruši� politik 1 Maurizio Battistini podjetnik 1 Milan Pahor znanstvenik/šolnik 1 Milan Stjepanovi� kulturnik 1 Miran Rustija kulturnik 1 Mirko Ferlan kulturnik 1 Miroslav Klun politik 1 Mojca Klari� novinar 1 Nadia Campana politik 1 Nadja Kovic kulturnik 1 Nina Luin kulturnik 1 Nuša Derenda kulturnik 1 Paolo Prodan politik 1 Pasquale Vergone politik 1 Pero Lovšin kulturnik 1 Pier Lunardi politik 1 Polona Juh kulturnik 1 Renato Brunette znanstvenik/šolnik 1 Robert Schuman politik 1 Roberta Demartin politik 1 Roberto Cosolini podjetnik 1 Roberto Menia politik 1 Ruben Amon novinar 1 Rudi Bartaloth kulturnik 1 Rudi Pavši� politik 1 Sebastjan Pintar kulturnik 1 Sergij Pahor politik 1 Sonja Pelicon kulturnik 1 Štefan �uk državni uslužbenec 1 Tamara Blažina politik 1 Tomas Spidlik teolog 1 Tomaž Aha�i� kulturnik 1

99

Uroš Lajovic kulturnik 1 Vida Valen�i� Botta kulturnik 1 Viljem �erno znanstvenik/šolnik 1 Vladimir �adež kulturnik 1 Willy Bossi kulturnik 1 Wolfgang Schüssel politik 1 Zdravko Klanjš�ek kulturnik 1 Zdravko Leban kulturnik 1 Žare Jovanovi� kulturnik 1 Gianfranco Fini politik 1 Renato Fiorelli politik 1 Gaetano Valenti politik 1 Ariana Ruchini športnik 1 Manca Križman športnik 1 Nadja Veluš�ek kulturnik 1 Anja Medved kulturnik 1 Rudi Šimac politik 1 Zorko Debeljak politik 1 Danilo Bašin politik 1 Albert Bev�i� politik 1 Tomaž Maruši� politik 1 Sergij Pelhan politik 1 Jože Šušmelj politik 1 Zdenko Vogri� politik 1 Silvan Pittoli politik 1 Emil Hvalica politik 1 Edvard Rusijan športnik 1 Milan Gregori� novinar 1 Franco Vecchieti kulturnik 1 Rok Špacapan predstavnik ljudstva 1 Ana Cukijati predstavnik ljudstva 1 Asha Past predstavnik ljudstva 1 Luca Montina predstavnik ljudstva 1 Alessandro Spadari predstavnik ljudstva 1 Marco Parolo predstavnik ljudstva 1 Barbara Adriano predstavnik ljudstva 1 Fabio Facca predstavnik ljudstva 1 Laura Ferfolja predstavnik ljudstva 1 Jana Skok predstavnik ljudstva 1

100

Priloga 5: �lanek Primorskega dnevnika, ki prikazuje poro�anje italijanskih medijev o vstopu Slovenije v EU: izto�nica za nadaljnje raziskovanje

MEDIJSKA REPREZENTACIJA VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO … · pasivno, vrojeno lastnost posameznika,...

Documents

Transcript of MEDIJSKA REPREZENTACIJA VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO … · pasivno, vrojeno lastnost posameznika,...