Matura Odgovori Literatura Slo -

Matura, 2016 T. Rihar

Stran 1 od 57

GRŠKA KNJIŽEVNOST (=književnost starega veka (antike, do 476 n.št.)

Obdobja: - Arhaično (8. – 5. st.pr.n.št.)

o Epika o Lirika

- Klasično (5.,4., stoletje pr.nš.št.) o Dramatika

- Helenistično (4.stoletje – 476 n.št.) o Proza

GRŠKA EPIKA: Začetek in vrh predstavljata epa ILIADA in ODISEJA, katerih avtorstvo izročilo pripisuje Homerju. Poleg njegovih epov so pri Grkih pomembni še KIKLIČNI EPI, ki se razvijejo po vzoru Homerskih. So manj kakovostni, a vseeno dragoceni. Ustvarili so jih potujoči pevci RAPSODI. GRŠKA LIRIKA: Razvije se v arhaičnem obdobju. Značilne so elegija, jambografija in melika.

- ELEGIJA: dobi svoje ime po obliki verza (elegični distih). Po vsebini je raznolika (npr.: razmišljujoča, miselna, refleksivna,…)

- JAMBOGRAFIJA: dobi ime po verzu jambski trimeter. Vsebina je kritična, satirična, polemična.

- MELIKA: je najbližje našemu pojmovanju lirike. GRŠKA DRAMATIKA: Razvije se iz čaščenja boga Dioniza. Tespis – prvi igralec, Aistil (»oče dramatike«) – drugi igralec. Tretjega igralca doda Sofokles. Grki najbolj cenijo dramatiko, ker je mimetična. Bolj cenijo tragedijo. Tragedija: umetnina, mimetična, resnovna snov. Dogajanje mora biti zaokroženo s primernim obsegom in estetskim jezikom. Gledalec mora ob tem doživeti sočutje, strah in očiščenje. Ob gledanju se mora negativnih čustev. Trojna enotnost (Aristotel): kraj (prizorišča morajo biti tako blizu drug drugemu, da gledalci verjamejo, da jih je mogoče doseči v realnem času dogajanja predstave) + čas (biti mora čim bližji realnemu času gledalcev) + dogajanje (je strnjeno in ima rdečo nit) Grško gledališče: Ima obliko polkrožnega stopnišča. Klopi, obložene z lesom so bile namenjene višjim slojem.


Stran 2 od 57

1.Homer: ILIADA (junaški EP) O avtorju: Homer je bil slep, potujoči pevec. Njegova epa ILIADA in ODISEJA predstavljata začetek in vrh grške epike. Z vprašanjem avtorstva obeh epov se ukvarja HOMERSKO VPRAŠANJE.

1. Del: klasični filologi so ugotovili, da epa ne moreta biti delo istega avtorja, ker je med njima doba ene generacije. Homerju pripisujejo le Iliado.

2. Wolf (Nemški jezikoslovec) – teza, da deli nista enoviti celote, ampak da sta sestavljeni iz več ljudskih pesmi.

Snov: Vzeta je iz cikla o Troji. Iliada govori o 10 letnem obleganju Troje. Prikazuje drobce iz življenja žensk in otrok v obleganem mestu. Značaji oseb so realno okarakterizirani. Zgradba: 24 spevov (vrh je v 22 spevu). Dogajanje je prikazano po načelu »In medias res«. Verz je heksameter (ali šestometer) – 5 daktilov + 1 trohej. 2.Sofoklej: ANTIGONA (dramatika – tragična; motiv smrti za ljubezen) O avtorju: Sofoklej je avtor 123 iger; 7 jih je ohranjenih, od tega sta dve še živi (Kralj Ojdip in Antigona). Snov: Je tragična. Drama odpira dva problema – Pieteta (=spoštljiv odnos do pokojnih) in legalno-legitimno. Dogaja se v 5. stoletju pr.n.št. v mestu Tebe. Zgradba: Delo je napisano v vezani besedi – verzih (1254 verzov) in kiticah. Vsebuje 7 dramskih prizorov, tem pa sledi še 5 in nato sklepni prizor. Jezik, slog pisanja: -veliko dvogovorov -arhaične besede -metafore in komparacije, ki se navezujejo predvsem na bogove 3.Sapfo: SVATOVSKA (lirika – ljubezenska snov) O avtorju: Sapfo je živela okoli leta 600 pr.nš.št. na otoku Lesbos, kjer naj bi vodila šolo za dekleta. Vsa njena dela so ohranjena v Delfih, flagmentarno (v delcih). Njena posebnost je SAPFIŠKA KITICA. Sapfo je pisala svatovske pesmi – obredne pesmi, ki so jih peli mlado poročencema, jima želeli srečo in opevali njuno lepoto. Snov: Je ljubezenska – ljubezen med dvema ženskama. Sapfo opeva nevesto ob poročnem obredu, a ne na vesel način, vendar na trpeč način. V pesmi prepoznamo lezbično ljubezen – pesnica trpi, ker se je njena Agalis poročila. Zgradba:

- Trije daljši verzi in kratek petzložni sklepni verz (sapfična kitica). - Najdemo primere, okrasne pridevke, nagovor, stopnjevanje, zamolk,…

4.Sveto pismo: VISOKA PESEM (lirika – ljubezenska) O avtorju: Avtorstvo se pripisuje Salomonu. Snov/vsebina: V pesniški obliki prikazuje nadnaravno ljubezen med Bogom in človeštvom v podobi naravne ljubezni med ženinom in nevesto. Govori o ženinu in nevesti Sulamit in njuni ljubezni. Zgradba:

- 8 poglavij - 6 pesmi, ki imajo 200 vrstic - Osnovna slogovna figura: PARALIZEM ČLENOV


Stran 3 od 57

Druge značilnosti: Imenovana je tudi pesem pesmi. Velja za najlepšo ljubezensko pesem. Judovstvo razlaga visoko pesem kot zvezo med Bogom in izvoljenim izraelskim ljudstvom, krščanstvo pa jo razlaga kot zvezo med Kristusom in njegovo cerkvijo.

SREDNJI VEK (476 – 1492)

Velik del besedil tega obdobja obsega latinska književnost, pisana za cerkvene potrebe. Pojavijo se tudi NACIONALNI EPI – najstarejši je Ep o Beowulfu (Anglija). 5.Dante Alighieri: BOŽANSKA KOMEDIJA (alegorični EP (=poosebitev pojma)) O avtorju: Dante Alighieri uvede nov slog – poznosrednjeveško liriko, imenovano DOLCE STIL NUOVO, ki temelji na novem pojmovanju odnosa med vitezom in damo. Lirika se je razvila na temeljih trubadurske lirike. V njej pesnik damo občuduje in časti kot boginjo – išče v njej izraz božanskega. Dante svojo poezijo posveča svoji izbranki Beatrice Portinari in sicer v zbirki Vita Nuova (ok.1292). Uvede tudi novo pesniško obliko – SONET. Vsebina: Dante opisuje namišljeno potovanje skozi pekel, vice in nebesa. Vodi ga Vergil in sicer skozi pekel in vice, skozi nebesa pa ga vodi Beatrice. Dante pekel razdeli na kroge, glede na težo grehov – 10 krogov – od zunanjega kroga do središča, kjer je sam Lucifer. V zunanjem krogu so Pogani, v najožjem pa izdajalci domovine in prijateljev. Zgradba:

- Laški enajsterec - Jambska stopica

Vsebina je razdeljena na speve, vsak jih ima 33 (Kristusova leta) + zaključni spev.

RENESANSA IN HUMANIZEM (obdobje ob koncu srednjega in na začetku novega veka) Delitev renesanse:

- Zgodnja renesansa (okoli leta 1350) - Visoka renesansa (okoli leta 1500) - Pozna renesansa (po letu 1550)

V središču ni več religija, človek občuduje naravo; pojavi se ponovno zanimanje za antiko.

Pojavi se tudi občudovanje človeka samega – njegove telesne in duševne lepote. Pojavijo se novi kulti in čaščenja: - Individualizem (kult posameznika) - Esteticizem (kult lepega) - Makiavelizem (kult moči in oblasti) - Senzualizem (kult čutnih užitkov) - Panteizem (kult narave)

SONET (izvor: Italija): Vsebuje 4 kitice – prvi dve

sta štirivrstični, drugi dve pa trivrstični (2

kvartini, 2 terceti). Verz je LAŠKI ENAJSTEREC (ali

endekasilabo). Stopica je jamb (U-; 5 celih in

polovica).

Vsebina: Lahko je dvodelni – v kvartetah se

pojavi prizor iz narave ali družbe, v tercetah pa

razmišljanje ali refleksija o tem. Druga možnost

je enodelen sonet.


Stran 4 od 57

Humanizem je posvečal vso pozornost človeku in zavračal vpliv cerkve na znanost. Humanisti so bili svobodnega duha, imeli so svoboden pogled na svet in se niso dali vklepati v cerkvene dogme. To je čas razcveta znanosti. Jezik humanistov je latinščina.

6.Francesco Petrarca: O, BLAŽEN BODI ČAS POMLADNIH DNI (lirika – ljubezenski SONET) O avtorju: Petrarca je najpomembnejši renesančni lirik. Njegovo delo je zelo obsežno; najpomembnejše delo je pesniška zbirka Canzoniere, ki obsega 367 pesmi. Petrarcova ljubezenska poezija je nastala iz sestavin trubadurske lirike in sladkega novega sloga. Svojo poeziji, je naslavljal Lauri. Ljubezen v njegovih delih ni več samo duhovna, ampak tudi senzualna. Snov/vsebina: V sonetu izpoveduje svojo ljubezen, srečo in blaženost, ki jo občuti. S podobo Amorja se navezuje na starorimsko tradicijo. Zgradba: Tipičen sonet. 7.William Shakespeare: HAMLET (drama – tragična) O avtorju: Shakespeare je bil Anglež, rodil se je v družini posestnika. Z 21 leti je odšel v London in se priključil potujoči igralski skupini kot igralec in dramatik. Kasneje je postal (so)lastnik gledališča – Blackfriars Theathre in Globe T. Bil je lirik in dramatik. Pisal je sonete, je avtor 37 dram, ki jih delimo na več skupin (kraljevske igre ali kronike, komedije, tragedije – antična snov, velike tragedije). Snov/vsebina: Hamlet se sprašuje, če je vredno sprejeti vse težave ali končati življenje. Omenja bolečino, ki jo zada zavrnjena ljubezen, posmehovanje, osamljenost, prezir, krivica,… Pove tudi, da če preveč razmišljamo, nam to zaustavlja dejanje. Zgradba: Tragedija je nekaj malega analitična, sicer je sintetična. Sestavljena je iz 5 dejanj in 20 prizorov. 8.Giovanni Boccaccio: Dekameron – NOVELA O SOKOLU O avtorju: Boccaccio je bil doma iz okolice Firenc. Uspešen je bil predvsem na področju novele. Izdal je zbirko DEKAMERON. Zbirka ima okvirno zgradbo. Gre za obdobje kuge, ko se 10 mladih ljudi umakne na podeželje za 10 dni. S pripovedovanjem zgodb si vsak dan krajšajo čas. Vsak dan določijo nekoga, ki zgodbo pove. Teme teh zgodb so renesančne (veselje do življenja, čutnih užitkov,…) z ljubezensko snovjo in motivi bistrih in iznajdljivih ljudi (individualizem) ter poudarjanjem lepote (esteticizem). NOVELA O SOKOLU: Snov/vsebina: Snov ima presej srednjeveških potez, saj gre za viteško ljubezen do plemenite dame. Vendar so tokrat junaki postavljeni v sodobno mestno življenje; nekdanje viteške pustolovščine pa so nadomestili vsakdanji, preprosti dogodki. Gre za novelo, ki jo pripoveduje Fiammetta, peti dan. Govori o mladem plemiču Frederigu, ki se je zaljubil v

GLOBE T.:

- 8 koten

- Brez strehe

- Obod je bil v dveh nadstropjih

- Oder je bil v obliki predpasnika

- Gledalci so stali

- Lesen

- Namenjen je bil meščanom

- V požaru je bil uničen


Stran 5 od 57

poročeno, plemenito žensko Giovanno. Da bi pridobil njeno ljubezen, ji je nosil darove, a ona se zanj ni zmenila. Gospa je imela sina, ki je zbolel. Vse kar si je zaželel je Frederigov sokol. Nekega dne je gospa prišla k njemu na obed in ker Frederigo ni imel drugega, je za obed pripravil prav tega sokola. Ko je izvedel, zakaj je gospa prišla, ji je povedal zanj. Takrat je ona spoznala, kako velika je njegova ljubezen in sta se nato poročila. Fant je umrl. Zgradba: Po obliki je tipična za klasično renesančno novelistiko – zgrajena je okoli osrednjega dogodka oz. okoli osrednjega predmeta (v tem primeru sokol). 9.Miguel de Cervantes: DON KIHOT (epika – roman) O avtorju: Cervantes je španski pisec, ki je kot poklicni pisatelj deloval v Madridu. Njegovo delo obsegajo dramska dela, predvsem osem kratkih mediger Entremeses, novele v zbirki Zgledne novele, literarno satiro v verzih in trije romani: pastirski roman Galatea, Don Kihot in Prigode Persila in Sigismunde. Don Kihot je bil njegov prvi veliki novoveški roman; roman je izšel v 2 delih. Snov/vsebina: Govori o plemiču Don Kihotu, ki je bil obseden z branjem viteških romanov. Čeprav so viteški časi minili, se Kihot tudi sam poda po svetu kot vitez vzpostavljati red in pravico. Zamisli si, da je tudi sam vitez. Opremo si iprovizira, najde si konja in poišče si sorojaka Sančo Pansa, ki ga pregovori z obljubami o bogastvu, ki ga bosta med potovanjem dobila. Izbere si tudi damo in jo imenuje Dulcineja. Glavna ideja romana je parodiranje na viteške romane. Roman prikazuje nasprotje med idealizmom Dona Kihota in stvarnostjo, ki jo pooseblja Sančo Pansa. Zgradba: Tekst je grajen iz epizod. Napisan je v poglavjih, vsako poglavje ima tudi svoj naslov. Delo je prozno.

BAROK (16. in 17 stoletje)

BAROK NA SLOVENSKEM (1672 – 1768) 1672: Janez Schönleben izda Evangelij in listi 1768: Marko Pohlin: Kranjska gramatika; napisana je bila v nemščini

Razmere so bile v tem času slabe. Le položaj kmeta je bil rahlo olajšan. Krepi se avstrijska državna oblast. Še posebej potem, ko je Cesar Karl VI. Leta 1720 uzakonil Pragmatično sankcijo. Uzakoni pravico do ženskega nasledstva. Leta 1740 začne vladati Marija Terezija. To je tudi čas krepitve trgovine in industrije; počasi se začne pojavljati meščanstvo – pojavi se kapitalizem. 10.Janez Svetokriški: NA NOVIGA LEJTA DAN O avtorju: Ime Svetokriškega je Tobija Lionelli. Bil je izjemen govornik. Izdal je zbirko svojih pridig z naslovom Sveti priročnik, ki je izšla v več zvezkih od leta 1691 – 1707. Izdanih je bilo 5 zvezkov. Snov/vsebina: Pridiga Na noviga lejta dan je bila pridiga za Novo leto. Pridiga je tipičen primer govoriniške proze. Odlomek je sestavljen iz treh zgodb: zgodba o Liviji in njenem možu, podkreljena z razmerjem med Sokratiom in Ksanipo; zgodba o drozgih oziroma kosih in zgodba o malovrednem možu. Take kratke zgledne zgodbe v literarni teoriji poimenujemo

Pridiga (homilija): je polliterarna vrsta, ki

razlaga svetopisemsko besedilo in vzgaja

vernike. Vse v lepem, umetnostnem jeziku.


Stran 6 od 57

EKSEMPEL. Prva zgodba je okvirna, vanjo je že položena vodilna misel, nauk, ki naj bi si ga poslušalci zapomnili; drugi dve zgodbi skušata ta nauk podkrepiti s primerom. Primeri so vzeti iz vsakdanjega življenja. Jezik/slog: Pridige so napisane v jeziku, ki se mu pozna vpliv vipavskega narečja. V njem je veliko germanizmov. Jezik je nazoren, barvit in slikovit. Slog je prepojen z baročnimi elementi: nabreklost, obloženost s primerami, alegorijami, citati, metaforami itd.

Slovenska književnost – LJUDSKO SLOVSTVO (1200-1400)

Ljudsko slovstvo obsega besedila, ki so nastajala in se širila med ljudstvom po ustnem izročilu. Besedila so ustvarili nadarjeni avtorji, katerim imena so se izgubila. Pri prenašanju od ust do ust so nastajale različice ali varijante istega besedila. Razvoj ljudskega slovstva se pri nas najmočneje razmakne v poznem srednjem veku – od leta 1200 do 1400; predvsem v času Turških vpadov i kralja Matije Koruina (Kralj Matjaž). Kasneje sledi zaton, le lirska pesem se intenzivno razvija še naprej. Ljudsko poezijo delimo na lirsko pesništvo in epsko pesništvo.

1. LIRSKO PESNIŠTVO: Jemlje snov iz vsakdanjega življenja. Te pesmi so se pele in sicer večinoma zborovsko:

1. Obredne pesmi: to so pesmi, ki govorijo o obredih v teku koledarskega leta ali človeškega življenja.

2. Ljubezenske pesmi (pri Farni cekrvici, Regiment po cesti gre, Pod klančkom sva se srečala,…)

3. Otroške pesmi (Ringa ringa raja, Pleši pleši črni kos,…) 4. Stanovske pesmi: vezane so bile na določen poklic – predvsem kmečke in vojaške

pesmi (Oblaki so rdeči, Pobič sem star komaj 18 let, Regiment po cesti gre,…) 5. Pivske in šaljive pesmi (Dekle na sred' morja)

2. EPSKO PESNIŠTVO:

Ljudske pripovedne pesmi so v začetku peli zlasti moški, ki so se najprej imenovali igrci, kasneje pa godci. Kasneje so moški epsko poezijo začeli opuščati, tako da so nam ta del poezije ohranile starejše kmečke ženske (pesmi so se pele kot samospev).

1. Bajeslovne pesmi: jemljejo snov iz mitologije. Legendarne pesmi jemljejo snov iz krščanstva in govorijo o krščanskih vrednotah in tudi o človeški grešnosti. Pripovedne osebe so božje osebe in razni svetniki – učenci in spokorniki. Dostikrat jemljejo snov iz svetopisemskih zgodb, pri tem pa se ne menijo za svetopisemsko resničnost.

2. Balade in romance a. Ženske balade: govorijo o

težkem življenju žensk v patriarhatu (Desetnica, Lepa Vida, Gospod Baroda,…)

b. Moške balade; imajo v ospredju motiv nasilja (Rošlin in Verjanko) c. Imajo motiv turških in saracenskih vpadov d. Motiv krutosti fevdalcev in trpljenje tlačanov (Neusmiljena gospoda) e. Tragična ljubezen zaradi različnega socialnega rodu (Grščakov vrtnar)

BALADA: epska pesem s temačno, grozljivo

vsebino. Začetek je In medias res. Značilni so

nadnaravni elementi in na koncu je motiv

smrti.


Stran 7 od 57

11.ljudsko pesništvo: LEPA VIDA (tragična balada) Snov: iz bizantinsko – balkanskega okolja. Motiv je prišel v naše kraje po letu 1100 in se večkrat spremenil. Pri nas najdemo Lepo Vido v vsaj 16 variantah. Najbolj tipične so tiste s tragičnim koncem (Vida skoči v morje). Vsebina: Balada govori o materi, ki ji je zbolel otrok. Zamorec na ladji ji je ponudil zdravilo, da bi jo ugrabil. Ko Vida spozna prevaro, skoči z ladje v morje in se utopi. Proti koncu srednjega veka je nastala različica, ki jo poznamo po Prešernovi prepesnitvi: lepa Vida je poročena s starcem, ima bolnega otroka in silno trpi zaradi svojega nesrečnega življenja. Ko ji zamorec ponudi lepše življenje na dvoru španske kraljice, odide z njim, a ni srečna. Vedno bolj se ji toži po domu (motiv hrepenenja). Zgradba: Pesem je razdeljena na kitice – te se prilagajajo vsebini, zato so različno dolge. Ima pripovedni dolgi verz. Jezikovne značilnosti:

- Okrasni pridevki (lepa Vida, bleda luna, črn zamorec,…) - Pomanjševalnice (detece, kraljič) - Inverzija (Vida lepa) - Primere - Ponavljanje - Ljudska števila

Motivi: - Izrazit materinski motiv - Motiv patriarhata - Motiv večnega hrepenenja

KLASICIZEM Pojavi se v Franciji, v 17. stoletju in je nekaj časa vodilni slog, nato pa se spoji z značilnostmi drugih slogov, predvsem razsvetljenstva. Izraz pride od »klasično«. Zgleduje se po antiki; upošteva strogo antično poetiko (pri dramatiki Aristotlovo poetiko).

V poeziji so značilni zapleteni verzni vzorci (dolgi verzi, določena stopica). Klasicizem zavrača svobodo pri ustvarjanju in zahteva podrejanje pravilom. Na prvo

mesto postavlja razum. 12.Jean Baptiste Moliere: TARTUFFE (dramatika – komedija ali veseloigra) O avtorju: Moliere velja za največjega svetovnega komedijanta. Bil je oaružan iz meščanske družine. Najprej je delal kot igralec v potujoči igralski skupini, kasneje pa postal gledališki vodja in komediograf. Je avtor 27 komedij, ki so napisane deloma v prozi, deloma v verzih. Moliere v svojih delih kritizira tipične človeške napake (naivnost, neumnost, hinavščina, odljudnost,…), zato jih imenujemo komedije nravi. Vsebina: Oče Orgon sprejme v svojo družino Tartuffa, kateri očara Orgona in njegovo mati

Pernellovo, kar močno zmoti idilo te družine. Orgon predlaga hčeri Marijani, naj se poroči s

Tartuffejem, čeprav se zaveda, da je že dal Valerju obljubo za roko njegove hčere. Marijana

zaupa Dorini, da gre raje v smrt kot v poroko s Tartuffejem, ta pa ji svetuje, naj na skrivaj

načrtuje poroko z njim. Damis sliši, ko Tartuffe za Orgonovim hrbtom prizna njegovi materi

Elmiri ljubezen. V upanju, da bo očetu s tem odprl oči, mu pove novico, a to le še podkrepi


Stran 8 od 57

Orgonovo občudovanje Tartuffa – trdno sklene, da bo Tartuffa res poročil z Marijano, sina pa

tudi razdedini in spodi od hiše. Marijana očeta poskuša preprositi, naj da Tartuffu

še njeno dediščino, naj je le ne poroči z njim. Elmira pa predlaga možu, naj iz zasede posluša Tartuffovo priznanje in Orgon po tem končno odpre oči. Tartuffe sedaj v maščevanju spodi družino iz hiše, katero mu je Orgon v nevednosti podaril. A tudi pri tem ne odneha – Orgona želi dati zapreti, ker je hranil skrinjico nekega izgnanega prijatelja. Ko celo pripelje policijskega uradnika v hišo, da bi Orgona aretiral, se ta obrne zoper njemu in odpelje v zapor njega. Uradnik pojasni ta preokret kot knezovo odločitev, ki je Tartuffa takoj spregledal kot goljufa in svetohlinca. Orgon z družino nato odide k knezu se zahvalit, sledi pa poroka Marijane in Valerja. Oblika/zgradba:

- V verzih - - pet dejanj, vsako dejanje ima različno število prizor - Značilna oblika dramskega trikotnika

Jezik, slog pisanja: - Komika v besedah - Jambski ritem - Vse se dogaja v enem dnevu in na enem mestu (pravilo treh enotnosti)

RAZSVETLJENSTVO (konec 17., začetek 18. stoletja) Razsvetljenstvo ni literarni slog ampak je pogled na svet. Na prvo meto postavlja razum, za katerega meni, da lahko osreči človeka. Najprej se je pojavilo v Angliji, predvsem v prozi (roman – Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja).

RAZSVETLJENSTVO V SLOVENIJI (1788 – 1809/1819) 1809: izid prve znanstvene slovnice (avtor: Jernej Kopitar) 1819: smrt Zoisa in Vodnika 13.Valentin Vodnik: ILIRIJA OŽIVLJENA O avtorju: Vodnik je bil duhovnik. Deloval je na Koprivniku pri Gorivšah v Bohinjskih gorah. Tam je srečal Zoisa, ki ga je usmeril v pisanje preproste razsvetljenske poezije v obliki alpske poskočnice ter ga pregovoril, da se je preselil v Ljubljano in postal profesor na liceju. Bil je profesor geografije, zgodovine, grščine, latinščine in nemščine. Bil je pesnik, publicist in pisec priročnikov. Kot pesnik izda dve zbirki – Pesmi za pokušino (1806) in Pesmi za brambovce (1809). Pesmi po vsebini:

- Narodnobuditeljske pesmi (Dramilo, Zadovoljni Kranjec) - Osebnoizpovedne pesmi (Moj spomenik, Vršac) - Pesmi s politično vsebino (Ilirija oživljena) - Pesmi in basni (Nemški ino kranjski konj)

ALPSKA POSKOČNICA: Ime za obliko kitice, ki je

sestavljena iz štirih daktilskih dvostopičnih verzov.

- (U)-UU- ali

- (U)-UU-U ali

- -UU-UU

Teh pet tipov vrstic da preko dvajset kitičnih kombinacij.

Danes se alpska poskočnica pojavlja v severni Sloveniji: na

Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem.


Stran 9 od 57

Izdajal je tudi ljubljanske novice Od celega sveta – novice je prevajal iz francoskih časopisov in bil je tudi pisec priročnikov. Napisal je dva priročnika – Babištvo (priročnik o porodničarstvu) in Kuharske bukve, ter šolske knjige – Abeceda za prve šole, Pismenost za prve šole,… ILIRIJA OŽIVLJENA: Iz zbirke: Kranjska čbelica (1848). Je politična pesem. 14.Anton Tomaž Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI O avtorju: Linhart prihaja iz Radovljice. Študiral je na Dunaju, kasneje je delal v Ljubljani in hkrati vodil amatersko slovensko gledališče. Linhart je bil pesnik, dramatik in pisec zgodovine. Napisal je zbirko pesmi v nemščini Blumen aus Krain, klasicistično dramo Miss Jenny Love, ki pa ni bila nikoli uprizorjena. Napisal je tudi dve komediji – Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. O delu: Delo je bilo družbeno kritično, zato je bila komedija prvič uprizorjena v revolucionarnem letu 1848. V delu izstopa predvsem situacijska komika. Je priredba francoske igre Figarova svatba. Zgradba: Zgradba je klasična – zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova. Delo je komedija ali veseloigra petih dejanjih (aktih). Vzbuja komičnost z govorjenjem, značajsko podobo nastopajočih oseb, s situacijsko komiko, itd. Ostale sestavine so še vedrina, razigranost in satiričnost.

ROMANTIKA (od začetka do 19. stoletja) ANGLEŠKA ROMANTIKA Angleška romantika se je pojavila skoraj sočasno z nemško. Uvede jo šola t.i. lakistov – skupina pesnikov. Leta 1798 so izdali skupno delo Lirske balade (3 avtorji: William Wordsworth, Samuel Coleridge, Robert Southy) 15. G. Noel Gordon Byron: ROMANJE GROFIČA HAROLDA (pesnitev) O avtorju: Uveljavil se je z zbirko kratke lirike Brezdelne ure, nato pa je pisal pesnitve. Najbolj znana njegova dela so: Romanje grofiča Harolda, Manfred in Don Juan. O delu: V delu Byron popisuje Haroldovo potovanje na vzhod. Pesnitev ima mnogo odmikov od dogajanja (zastranitve). Pesnitev je nastajala več let na podlagi Byronovih potovanj. Zgradba: Pesem vsebuje več značilnosti svoje zvrsti, poleg tega da je napisana v Spenserjevi kitici, ta pa je sestavljena iz osmih jambskih pentametrov, ki jim sledi en dvanajstzložni

PESNITEV: vsebinsko členjena pesem daljšega obsega.

Opeva zunanje dogodke in nima značilnih potez romance in

balade. Sinonim zanjo je tudi pripovedna pesem.

SPENSERJEVA KITICA (Edmond Spencer): Posebnost je 9

verzov (namesto 8 običajnih za stanco).


Stran 10 od 57

jambski verz. Vse kitice so v ababbcbcc rimi, ki nam tekoče in v lepem jeziku predstavijo Byronovo mišljenje. Delo je napisano v štirih spevih, ki so bili izdani v letih 1812 – 1818. Njegovi literarni junaki so izjemni, strastni, uporniški, privlačne in osupljive osebnosti, muhasti, vzvišeni do sveta in v sporu z njim. Med romantikom in svetom (družbo) je nepomirljivo nasprotje.

RUSKA ROMANTIKA 16. Mihail J. Lermontov: JADRO (lirika – osebnodoživljajska) O avtorju: Bil je sin stare plemiške družine, študiral je na visoki vojaški šoli. Ob Puškinovi smrti je napisal pesem v kateri nakaže, da je bila ta smrt načrtovana; posledica zarote. Bil je poslan na Kavkaz. Na koncu je tudi tam umrl zaradi dvoboja. O delu: Pesem je nastala leta 1832. V ospredju je misel o življenju in posameznikovi usodi. Vsaka kitica se začne z opisovanjem stvarnosti, konča pa s pesnikovim mnenjem, občutenjem, njegovim razmišljanjem in notranjim doživetjem. Pesem je napisana v tretji osebi. Tema: želja po burnem življenju Zunanja zgradba:

- Vidne kitice (štirivrstičnice) - Šriristopični verz – jamb (UUUU), vsak drugi verz je z nadštevilčnim zlogom - Posebnosti:

o Antiteze o Okrasni pridevki o Primere o Retorično vprašanje o Vzkliki o Poosebitve

SLOVENSKA ROMANTIKA (1830 – 1848) 1838: Izid 1. Kranske Čbelice 1848: Marčna revolucija ali pomlad narodov Politika: obdobje ilirskih provinc, ko Slovenijo in okrožje zasedajo francozi. Vpeljan je bil Napoleonov zakonik (ločitev cerkve od države na področju šolstva). Leta 1815, po Dunajskem kongresu se vrne avstrijska oblast. Kancler postane knez Metternich, posledica je marčna revolucija. Ekonomija: Čas okrepitve meščanstva – kapitalizem. Pojavi se prva industrija. Literatura: Ljudje književnost še vedno vidijo le kot sredstvo vzgoje. Kranska čbelica: To je bilo glasilo slovenske romantike. Glavni urednik je bil Miha Kastelic. Zbiral je literarne prispevke avtorjev iz Ljubljane in okolice in jih objavil v prvi številiki, leta 1330. Njegovi sodelavci so bili še Jakob Zupan, Janez Čop, Jožef Žemlja in France Prešeren.


Stran 11 od 57

FRANCE PREŠEREN (1800 – 1849) Delo delimo na 3 ustvarjalna obdobja:

- Mladostno (1824-1830); ni še romantik, kažejo se sledi klasicizma in razsvetljenstva - Zrelo (1830-1840); izrazit romantik - Pozno (1840-1846/48); ostane romantik, a se deloma vrne k motivom in oblikam

mladostnega obdobja MLADOSTNO OBDOBJE Značilnosti: Lahkotno, humorno, šegavo obravnavanje ljubezenske tematike. Besedila:

- Dekletom - Zvezdogledom - Povodni mož - Lenora - Hčere svet

ZRELO OBDOBJE: Značilnosti: Po vrnitvi v Ljubljano (l. 1828) postane romantik (Čopov in Šleglov vpliv, vpliv novih življenjskih in estetskih izkušenj). Zgradi romantični življenjski in estetski nazor. Motiv pesnika postavi v ospredje svoje poezije in jo poveže z motivom naroda. Iz šegave, humorne ljubezenske tematike pride na tragično pojmovanje ljubezni. Uporabljati začne romanske pesniške oblike – (italijanski) sonet in (špansko) gloso. Besedila:

- Slovo od mladosti - Sonetje nesreče - Krst pri Savici - Glosa - Gazele - Zabavljivi soneti, Sršeni,…

POZNO OBDOBJE: Značilnosti: Opusti romanske oblike. Nič več ni tragičnega pojmovanja ljubezni. Delo:

- Nekaj ljubezenskih pesmi o Sila spomina o Izgubljena vera

- Vložnice (=postavi se v vlogo druge osebe) o Zapuščena o Nezakonska mati

- Elegije (=žalostinke) o V spomin Valentina Vodnika o V spomin Andreja Smoleta

GLOSA: Španska pesniška oblika, ki

se začne s štirivstičnico, imenovano

tudi moto, katere verzi se nato po

vrsti ponovijo kot zadnji verzi štirih

decim, ki sestavljajo gloso. Njena

vsebina je pogosto razmišljanje o

poeziji; teme, pa tudi oblika lahko

odstopajo od norme.


Stran 12 od 57

17. SLOVO OD MLADOSTI (lirika, žalostinka ali elegija – motiv žalovanja za mladostjo) Obdobje: zrelo Značilnosti: Napisal jo je leta 1829 (1. zvezek Kranske čbelice). Pesem predstavlja prelomnico v pesnikovem ustvarjanju – zaznamuje začetek njegovega zrelega obdobja in izrazit vstop v romantiko. Tema: žalovanje za mladostjo Vsebina: V prvem delu pesmi, Prešeren predstavi svojo mladost kot polno tegob, vendar mu je vseeno žal, da je minila. Nato pove, da se mu svet zdi krivičen, pokvarjen, da ceni le denar in material; druge vrednote kot so pravičnost, ljubezen, čista vera in inteligenca pa mu ne pomenita nič več. Pove tudi, da je človeku že vnaprej dodeljena usoda. Zaključuje s tem, da nima več upanja, da je razočaran in kljub temu, da je spoznal krutost sveta, da je potrt in žalosten, se bo mladosti spominjal, tožilo se mu bo po njej, ker je bil takrat srečen in ga je varovala pred resnico, s katero se je soočil skozi življenje. Zunanja zgradba:

- 5 oktav/osemvrstičnic/stanc - Petstopični jamb in en nadštevilni zlog (laški oz. jambski enajsterec) - Rima: prestopna (ababab) in zaporedna (cc - > sklep) - Slogovne prvine

o Vklik o Inverzija (meni cvetja malo) o Nagovor (zato mladost!) o Metafora (temna zarja) o Arhaizem (djanje) o Okrasni pridevek (zelene trate) o Personofikacija (mladost – gradove svitle zida si v oblake) o …

18. SONETJE NESREČE (1., 5., 6.) Obdobje: zrelo Značilnosti: Cikel šestih Sonetov nesreče je nastal leta 1832 in izšel v Kranjski čbelici, leta 1834. Poleg Slovo od mladosti, so soneti druga izpoved njegovega življenjskega nazora. V obeh delih izpoveduje osebno spoznanje o življenju in svoje mesto v njem. Pesmi bi lahko uvrstili v bivanjsko liriko. Sonetje nesreče dokončno uveljavijo slovensko pesniško romantiko. 18.1. O Vrba! Srečna, draga vas domača (sonet domotožja) Vsebina: Prešeren obžaluje, ker ni ostal v domačem kraju, kjer bi živel mirno in idilično življenje. Namesto tega, ga je mestno življenje navdalo z razočaranjem, ker je spoznal nasprotje med idealom in stvarnostjo (primerjaj z Slovo od mladosti). Medtem je izgubil samozavest, upanje in doživlja notranje trpljenje. Začetek njegovega trpljenja je želja po učenju (»goljufiva kača«), ki ga je izgnala iz raja – njegove domače vasi. 18.5. Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi (sonet smrti) Vsebina: Pesnik izraža željo po smrti, celo željo po njej, ker mu predstavlja odrešitev iz trpljenja. Zanjo uporabi izraz »trohljivost«. Ta sonet je vrh soneta, saj poglobi celotno


Stran 13 od 57

zamisel do najbolj odločilnih in mračnih spoznanj – življenje primerja z ječo, minevanje je njegov zakon, vsebina življenja pa občutek krivde, kesanje, obup in razočaranje. Izhod iz trpljenja, obupa in skrbi, ki ga prinaša življenje, vidi le še v smrti in jo poziva »prijazno smrt« naj ga čim prej odreši. 18.6. Čez tebe več ne bo, sovražna ječa (sonet ravnodušnosti) Vsebina: Je sklepni sonet in nosi posebno vsebinsko težo, saj z njim zaključi vsa prejšnja občutja in ravnodušno sprejme svojo usodo oziroma se z njo sprijazni. V tem sonetu govori o popolni notranji onemoglosti – ne bo se več pritoževal, saj se je navadil vsega hudega – duševno trpljenje (grenkega se usta so bokala); iz duše prežene ljubezen, srce okameni (nič več ne čuti), izgine strah in upanje. Motiv smrti odpade. Sonet kaže na otrplost in neobčutljivost na pesnikovo odpornost na življenjske udarce – pojavi se neke vrste utrjenost in moč. Saj je postal odporen na preizkušnje in nič več ga ne more prizadeti. 19. SONETNI VENEC (1., 7., 8., 15.) Napisan: 1833, izdan 1834 v Ilirskem listu. Obdobje: zrelo Značilnosti: Sonetni venec je bil prvič objavljen leta 1834 v Illyrisches Blatt. Njegove incialke tvorijo ime Prešernove ljubezni – Primičeve Julije. V Sonetnem vencu se prepletajo tri teme: ljubezen, narod in pesništvo. Vse teme so napovedane v uvodnem delu. Za ljubezen pravi, da je ne moreš obvladati, da je močnejša od razuma in volje. Ljubezen po njegovo, spravi človeka v nesreča, ker je enostranska, a je ne moreš končati. Glede naroda, ga moti premajhna narodna zavest. Moti ga sprtost med Slovenci in politična nesamostojnost. Za poezijo pa pove, da je slovenska poezija skromna; da je njegova poezija žalostna in da je naloga pesnika, da reši narod. Zgradba: Venec je sestavljen iz 14 sonetov in magistrala (=zadnjega soneta), ki je sestavljen iz začetnic vseh sonetov. Vsak sonet se začne z zadnjim verzom predhodnega soneta. Verz je laški enajsterec. 19.1. sonet Vsebina: Pove, da ljudstvu ponuja nove stihe. Omenja tudi zadnji sonet, imenovan Magistrale in nakaže, da se v njem nahaja smisel celotnega venca. V prvem sonetu pojasni tudi strukturo, ki bo sonete povezala. Prvič omeni tudi ljubezen do Julije, pove da je ona njegov Magistrale (smisel) in da ko njega ne bo več, bodo ostale njegove besede in spomin na bolečino neuslišane ljubezni. 19.7. sonet Vsebina: Prešeren vidi upanje in ogromno željo, da bo prihodnost njegovega ljudstva lepa. Sedmi sonet izpostavlja Orfjev mit, saj pesnik želi, da bi tudi Slovenci dobili takega pesnika, da bi združil slovenski narod; da bi jih podobno kot Orfej, ki je pomiril divja traška plemena, združil v ljubezni do domovine in nacionalne kulture. 19.8. sonet Vsebina: 8 sonet je osrednji sonet venda. V središču je tema naroda. Pesnik predstavi svoj pogled na slovensko zgodovino, ki je zelo kritičen in žalosten. Zgodovino povezuje s književnostjo in meni, da zaradi suženjske in težke zgodovine ni mogla nastati velika,


Stran 14 od 57

pomembna literatura. Pravi, da bo pesništvo pomagalo odpraviti težke razmere in prispevalo svoj delež pri osvoboditvi in preobrazbi slovenskega človeka. 19.15. sonet Vsebina: Sonet strnjeno ponovi vse, kar povedo soneti pred njim in nedvoumno razkrije, komu je pesnitev namenjena. V njem je izpovedano idejno izhodišče venca – pesnikovo poslanstvo in njegova ljubezen. V tem sonetu ni stihov, ki so posvečeni domovini ampak razkriva, kako pomembna je njemu ljubezen – je gonilna sila in smisel življenja. Julija mu predstavlja rešitev od njegovega življenja in težkih okoliščin. 20. KRST PRI SAVICI (epsko-lirska pesnitev) Napisan: leta 1835 Obdobje: zrelo Značilnosti: To je povest v verzih, ki jo je Prešeren posvetil prijatelju Matiju Čopu. Zgradba: Sestavljen je iz 3 delov (Posvetilni sonet Matiju Čopu – ta del je dodal šele v Poezijah, Uvod (26 tercin) in Krst (53 stanc)). Tematika: Zajete so vse štiri glavne teme Prešernovega pesnjenja: ljudsko, narodno-zgodovinsko, bivanjsko in pesniško. V ospredju pase tokrat pojavi tudi verska tematika. UVOD: Tema je pokristjanjevanje Karantancev v 8. stoletju, zato je vodilni motiv bojevanje med kristjani in poganskimi Slovani. Boj se odvija na Ajdovskem Gradcu pri Bohinjski Bistrici, glavni osebi pa sta vodja poganov Črtomir in krščanski koroški vojvoda Valjhun. Delitev:

- Prvi del (1 – 10 kitic), opisuje razmerje pred odločilnim bojem – brezupno obkoljenost.

- Drugi del (11-17 kitic) zajema Črtomirjev govor. - Tretji del (18 – 26 kitic), opisuje nesmiseln boj. Zadnji dve kitici sta v obliki epiloga,

umirjata dogajanje ter opišeta neposredne posledice boja. Glavno sporočilo je zajeto v Črtomirjevem govoru (17. kitica): »Bolje je umreti za svobodo, kot ostati živ in biti suženj.« Zgradba uvoda:

- 26 kitic, prvih 25 je trivrstičnih (značilna je epska pripoved), zadnja je štirivrstična (kvartina).

KRST: Ta del pesnitve opisuje krt Črtomirja pod slapom Savica. Glavni osebi v tem

delu sta Črtomir in Bogomila. Tu ne gre več za izrazito domovinsko temo, ampak opisuje junakovo osebno problematiko. Tu se konča junaška epika in se začne lirska.

Zgradba: - Stanca ali oktava (=osemvrstičnica, sestavljena iz rimljanskih enajstercev).

21. PEVCU Značilnosti: Pesem je bila prvič objavljena leta 1838 v Illyrisches Blatt 9. Tematika: Bivanjsko tematiko povezuje s pesniško. Poetološka. Motiv: neizbežno trpljenje pesnika Vsebina: V mladosti (dvovrstična kitica) je pesnikov poklic poln nemira in upornosti. Z naraščanjem njegove sile (trivrstična kitica) pa naraščajo tudi skrbi, bolečine in tesnobe njegovega srca. Ko doseže pesnik višek svoje kariere (najdaljša, štirivrstična kitica), je tudi


Stran 15 od 57

njegovo trpljenje najmočnejše in najbolj brezupno. Nato začne vse to pojenjati (trivrstična kitica) in življenje postane ena sama, nenehna beda, dokler se nazadnje na zadnji stopnji življenja (dvovrstična kitica) vda v svojo usodo. Zgradba/slogovne značilnosti: Posebnost pesmi je njena oblika – zgrajena je simetrično (razmerje med kiticami glede na število verzov je 2:3:4:3:2). Rime so postavljene v strogem redu vokalne lestvice: a-e-i-o-u, čemur pravimo vokalno slikanje - s tem doseže stopnjevanje napetosti in otožnosti. V pesmi Prešeren pesnika primerja s Prometejem, ki mu orel neprestano kljuje drobovje (metafora za trpljenje).

EVROPSKI REALIZEM VRSTE:

- Romantični realizem (ima še romantične primesi) o Črno – bela karakterizacija o Prikazovanje nenavadnih, izrednih človeških usod o Nenavadna naključja o Pisci:

Honore de Balzac Charles Dickens Gogolj

- Objektivni realizem (skuša prikazati vse čim bolj objektivno) o Pisci:

G. Flaubert C. Dickens Tolstoj

- Psihološki realizem (realno, objektivno prikazuje duševnost književnih oseb) - Socialni realizem (prikazuje nižje družbene sloje, male ljudi in njihove socialne

probleme) - Kritični realizem (se kaže v vsaki kritiki, ki se pojavi v književnem delu (človeške

napake, politični pojavi,…)) - Poetični realizem (bralca želi vzgajati)

FILOZOFSKE SMERI, KI SO VPLIVALE NA POJAV REALIZMA:

- Pozitivizem; trdi, da je potrebno razlikovati stvarnost, njene pojave in učinke. (A. Comte). Pomembna so samo dejstva.

- Empirizem; pravi, da mora biti vsaka trditev dokazljiva s ponovljivim poizkusom. - Teorija o razvoju vrst z naravnim izborom (C. Darwin). - Nemški klasični materializem; družbena teorija, ki govori o enakosti ljudi.

22. Fjodor M. Dostojevski (Rusija): ZLOČIN IN KAZEN O avtorju: Dostojevski je bil rojen v družini zdravnika za reveže. V mladosti so njegovega očeta umorili tlačani; umrl mu je tudi brat. Obe smrti sta ga zelo zaznamovali. Uveljavil se je z 2 deli – Bele noči in Bedni ljudje. Pri 28 letih je bil obsojen zaradi sodelovanja v skupini političnih revolucionarjev. Obsojen je bil na smrt. Ko so že stali pred strelskim vodom, je zadnji trenutek prišla pomilostitev in nadomestna kazen je bilo delo v Sibiriji. Trpljenje pri prisilnem delu je prenašal rado voljno; kazen je sprejel ter jo prenašal s pomočjo vere.


Stran 16 od 57

Zatekel se je v religijo. Po 10 letih se je vrnil, nato živel 4 leta v zahodni Evropi, nato pa v Rusiji v revščini. Bil je zasvojen z igrami na srečo. Delo: V zgodnjem obdobju je bil viden Gogoljev vpliv; po vrnitvi iz Sibirije pa nastanejo najboljša dela.

- Zapiski iz podzemlja - ROMANI:

o Igralec o Besi o Idiot o Bratje Karamazovi (motiv umora očeta, očitki vesti; psihološki, socialni in

kritični roman) o Zločin in kazen

V vseh delih se poglablja v etične probleme (zločin, greh, krivda, trpljenje, kazen, vera, ljubezen,…) ZLOČIN IN KAZEN (psihološki roman): Značilnosti: Roman obravnava predvsem subjektivna razmišljanja glavnega junaka Raskolnikova o življenju, zlasti pa upravičenosti zločina. Osrednja tema romana je nemotiviran umor, toda slog Dostojevskega zgodbo pretvori v napeto detektivsko pripoved. Roman je psihološki. Zaznamo lahko naturalizem (vpliv okolja, revščine). Pripovedovalec je objektiven in subjektiven. V zgodbi je veliko simbolizma – imena, čas, prostor, barve,… 23. Gustave Flaubert (Francija): GOSPA BOVARY O avtorju: Flaubert je bil rojen v meščanski družini v Rouenu. Bil je zelo bolehen, zato študija ni končal. Imel je epilepsijo. Pisal je krajšo in daljšo prozo. Delo:

- Novele o (zbirka) 3 zgodbe

- Romani o Vzgoja srca o Skušnjave Svetega Antona o Madam Bovary (glavno osebo Emo Bovary lahko primerjamo Donu Kihotu, ki zaradi

pretiranega branja nekakovostnih romanov ne zna več presojati realnosti)

GOSPA BOVARY (realistični roman): Tema: izpraznjenost zakona in malomeščanskega življenja Motivi: varanje, samomor Zgradba: Ima tridelno zgradbo glede na tri dogajalne prostore in tri moške v Eminem življenju (Tostes – Charles, Yonville – Rodolphe, Rouen – Leon) Značilnosti:

- Pripovedovalec: je personalni, kar pomeni, da beleži sprotne in hkrati subjektivne vidne ali slušne impresije; podaja prizore, kot jih doživljajo junaki sami v svoji zavesti.

- Ideja: lastne značajske lastnosti in realno okolje, v katerem živi, posamezniku onemogočajo uresničiti lastno hrepenenje po popolnosti in idealih.

Vsebina: Govori o Emi Bovary, ki se poroči s Charlesom Bovary – meščanskim zdravnikom. Ema začne brati ljubezenske romane in si predstavljati romantiko, ki pa je od svojega moža ne more dobiti. Kmalu si dobi 2 ljubimca – Rodolphe in Leon in z njima doživlja vse, kar si je


Stran 17 od 57

želela. A ker vest hitro razjeda človeka, Ema na koncu zblazni, vzame Arzenik in naredi samomor.

NATURALIZEM Naturalizem je močno stopnjevan realizem. Predvsem ga zanimajo negativni pojavi v družbi in človeku. Temelji na teoriji Hyppolite Taine – trdil je, da je človek določen s tremi določnicami: dednost, okolje in čas. Taine je predvsem pozoren na dednost. Naturalisti verjamejo, da so te podedovane negativne strasti v človeku kakor tempirana bomba. Naturalisti zasnujejo poseben, nov tip romana – eksperimentalni roman, v katerem književne osebe prestavljajo iz okolja v okolja in pri tem opazujejo delovanje bioloških in socialnih zakonitosti. Najbolj se razmakne v dramatiki z Avgust Strindbergom na Švedskem in Henrik Ibsenom na Norveškem. 24. Henrik Ibsen: STRAHOVI O avtorju: Ibsen je bil sin lekarnarja, sam pa se je želel ukvarjati z literaturo. Postal je gledališki ravnatelj in pomemben dramatik. Delo: Obravnaval je prej zamolčane teme.

- Divja račka (spolna zloraba otroka) - Nora (ženska, ki zapusti družino) - Stebri družbe (kritična drama, ki prikazuje kako so vodilni v državi moralno nestabilni) - Strahovi

STRAHOVI: O drami: Drama je nastala leta 1881, prvič je bila uprizorjena leta 1889 v Nemčiji in Franciji in je bila razglašena za najbolj nemoralno sodobno dramo. Med takratnim meščanstvom je delo zbudilo ogorčenje in odpor, saj se je avtor poleg vprašanja evtanazije dotaknil do takrat tabuja spolnih bolezni. Vsebina: Dramsko dogajanje traja le nekaj ur - od popoldneva do zgodnjega jutra. glavna

oseba drame je gospa Alvingova, vdova stotnika Alvinga, ki je umrl že pred 10-imi leti. od

njegove smrti sama s služkinjo Regine živi vhiši nad norveškim fjordom.na začetku drame je

vse v znamenju priprav na slovesnost, saj naj binaslednji dan odprli otroško zavetišče, ki ga je

gospa Alvingova dala postaviti v spomin na umrlega moža, uglednega in spoštovanega člana

družbe. prav zaradi te slovesnosti gospo Alvingovo obišče pastor Manders, ki ji je

pomagal izpeljati ta dobrodelni projekt. po dolgih letih je doma tudi sin Osvald, ki sicer kot

priznan slikar živi v Parizu. materi pove, da je zelo utrujen in da niti slikati ne more več.

Kmalu se začne odkrivati da je vse to le videz, stotnik Alving nikakor nibil brez napak ampak

nepoboljšljiv ženskar, pijanec in razuzdanec. kot ježivel je tudi umrl - zaradi sifilisa, tedaj še

neozdravljive spolne bolezni. gospa Alvingova je pravi obraz svojega moža spoznala kmalu po

poroki. znjim se ni poročila iz ljubezni, ampak po nasvetu svojih sorodnikov zaradi njegovega

premoženja. v resnici je ljubila pastorja Mandersa. k njemu seje zatekla kako leto po poroki

ko je zapustila moža, vendar se je pastor baljavne obsodbe in jo je v svoji malomeščanski

ozkosrčnosti zavrnil, češ daje ženino mesto ob možu. tako se je gospa Alvingova vdala v

usodo in vse svoje življenje posvetila temu, da je vzdrževala videz vzornega


Stran 18 od 57

meščanskega zakona. Sina Osvalda je že kot otroka poslala od doma, da biga obvarovala

očetovega vpliva in mu prikrila resnico. tako Osvald očetasploh ne pozna, vendar ga

spoštuje, saj je to njegova sinovska dolžnost. Osvald tudi ne ve, da je Regine njegova

polsestra, nezakonska hči očeta in domače služkinje. da bi gospa Alvingova prikrila sramoto,

je bogato nagradila mizarja Engstranda, da se je poročil s služkinjo, Regine, ki prav tako ne

pozna resnice o svojem rojstvu, pa je obdržala pri sebi, da bi bilodekle deležno primerne

vzgoje. Razplet zgodbe nam pokaže, da je bilo vztrajanje gospe Alvingove v navidezno

srečnem zakonu nesmiselno, saj se začnejo vračati strahovi iz preteklosti. Otroško zavetišče

ponoči zgori; tako gospe Alvingovi ni uspelo, da bi denar pokojnega moža porabila v dober

namen. Slučajno tudi opazi, kako Osvald v sosednji sobi zalezuje Regine. da bi preprečila

incest, mora obema povedati resnico o Regininem rojstvu. Nato pa pride še hujši udarec.

Gospe Alvingovi se poruši svet. Končno spozna, da sina kljub vsemu trudu ni obvarovala ne

pred podedovanimi nagnenji ne predpodedovano boleznijo, saj je Osvaldova usodna

bolezen posledica očetovega sifilisa. Tudi Regine njena vzgoja ni rešila - podedovana

nagnjenja jo ženejo v pristaniški bordel, ki ga namerava ustanoviti njen domnevni oče, mizar

Engstrand. Na koncu drame je gospa Alvingova le še do kraja obupana mati, ki jo čaka

strašna odločitev: ali naj sina pusti vegetirati in trpeti, ali naj mu pomaga umreti.

MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM (1848 – 1899) 1848: pomlad narodov, marčna revolucija 1899: izid dveh modernih pesniških zbirk: Cankar – Erotika, Župančič – Čaša opojnosti Obdobje se deli na 2 dela:

- 1848 – 1881: obdobje romantičnega realizma (1881 – prvi izid literarne revije Ljubljanski zvon)

- 1881 – 1899: obdobje pravega realizma (poetični realizem)

Razvije se pripovedništvo – kratka proza (novela), ki jo imenujejo slika. Pojavi se poseben tip novele – značajevka, ki opisuje en, nenavaden, čudaški značaj. Na področju daljše proze (roman), dobimo prvi roman – Deseti brat (Josip Jurčič). Dramatika se razvije skromno. Lirika, čeprav ni značilna za realizem, se zelo razmakne.

25. Simon Jenko: OBRAZI (V., VII., X.) O avtorju: Jenko je bil s Podreč pri Mavčičah, Sorško polje. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Novem mestu. Bil je sošolec vajevcev (=dijaki, ki so v šolskem letu 54/55 izdajali ilegalni literarni rokopisni list z naslovom Vaje (Fran Erjavec, Ivan Tušek, Valentin Mandelc)). Kasneje je študiral bogoslovje v Celovcu, a je izstopil in šel na Dunaj študirat pravo, ki ga ni dokončal. Na slovenskem je delal kot pomočnik v advokatski pisarni in kot domači učitelj. V poklicu je bil izredno nesrečen. Delo:

- Poezija o Zbirka Pesmi (1864)


Stran 19 od 57

o Domovinska tematika: izraža se ideja katastrofalnega slovanstva – pesnik ne vidi ničesar pozitivnega; ne v slovenski preteklosti, ne v sedanjosti, ne v prihodnosti.

Slovenska zgodovina Adrijansko morje Naprej

o Ljubezenska tematika Osrednji cikel: Obujenke

Uvodna pesem + 10 pesmi

Motiv: obujanje spomina na nekdanjo ljubezen Pojavi se čutni, senzualni motiv

o Bivanjska tematika: Cikel: Obrazi*

*Podoba iz narave

Uvodna pesem + 20 pesmi

Zunanja oblika: o Kakovjak (verz poljske ljudske pesmi – 3-stopični trohej)

Ideja: panteistična (kult narave) Trojno gorje (izraža življenjski obup) Sorško gorje (izraža odtujenost od doma)

o Satirične in kritične pesmi

Naš maček (parodija na romantično ljubezenski poezijo s tragičnim pojmovanjem ljubezni)

- Novele/značajevke: o Spomini o Tilka o Jeprški učitelj

OBRAZI: Obrazi so cikel 21 kratkih razpoloženjskih pesmi, ki zajemajo različne vsebine (smrt, ljubezen, domovina). Celoten cikel je prvič izšel v Pesmih leta 1865.

1. V. Ko je sonce vstalo O pesmi: Naravo pojmuje kot brezbrižno in hladno do človekovega občutja, čeprav jo Jenko v pesmi hvali. Preprosto je ne zanima, kaj misli in čuti človek. Glavni govorec v pesmi je sonce (poosebitev sonca). Sonce človeka primerja z rožo in roso, kar je najmanj obsojen del narave (metafora za minljivost). Pesnik to dejstvo sprejme kot usodo, in minljivost je realistično pojmovana. Pesnik uporablja preprost, skop pesniški jezik. Glagoli so nosilci rim.

2. VII. Zelen mah obrašča O pesmi: Jenko se v pesmi sprašuje kaj je človeška moč in kaj so njena dela. Sprašuje se o smislu človeškega življenja, vendar na koncu odgovori, da so vse le sanje. Ponovno se veže na spoznanje, da življenje hitro mineva. Zaključi z retoričnim vprašanjem in odgovorom odmeva (jek mi reče). Minevanje kaže podoba razvaline.

3. X. Mlade hčere truplo


Stran 20 od 57

O pesmi: Pesem ima motiv narave v času človekove smrti. Narava in človek sta si v pesmi čisto nasprotje – ob smrti je človek obupan, na drugi strani pa je narava, ki se smeji v svojem razkošju – je kruta. Ta kontrast je opažen tudi v barvah: črna jama – pomladno cvetje. Jezik je skop in deluje podobno kruto kot narava. Povedne enote so kratke, nanizane kot dejstva. 26. S. Jenko: TILKA (novela - značajevka) Vsebina: Novela je zgodba iz kmečkega življenja. V zgodbi nastopa glavni junak Tilka, ki je star 25 let in ima krive noge, ter je malo duševno zaostal. Bil je tudi majhne postave, preveč omejen, sramežljiv, samovoljen in ponosen. Poleg tega je bil tudi zelo marljiv, zadovoljen in skromen fant. Njegovi straši so ga želeli poročiti, zato je oče izbral nevesto. Tilka je kljub nasprotovanju odšel po nevesto in ko je prišel tja, je zaslišal ženski glas, ki mu je pravil, da je neumen in da ima široke hlače. Tilka je osramočen pobegnil domov. Kasneje je ugotovil, da mu je s snubitvijo bilo pravzaprav prizaneseno. Njegovo prizadetost in razočaranje prikaže skozi ironijo in humor, vendar se za tem skriva tragičnost. Pisatelj zgodbo zaključil s stavkom: »Za en las je manjkalo pa bi se oženil.« Značilnosti: Snov je Jenko vzel iz godčevske tradicije. Godci so namreč hodili po vaseh in prepevali o usodi malih ljudi. Sporočilo: Bralec se Tilki in njegovim nerodnostim sicer smeji, vendar v resnici tak človek ni smešen, ampak se nam zasmili, ker ne obvlada situacije. Tako je hkrati komičen in tragičen obenem – tragikomičen. Jezik: Jezik je težje razumljiv. Ne le zaradi arhaizmov, temveč zaradi posrednega, pesniškega pripovedovanja in humorne perspektive.

2.del realizma: PRAVI ALI POETIČNI REALIZEM

27. Janko Kersnik: JARA GOSPODA O avtorju: Kersnik je bil doma z Brda pri Lukovici. Po materi je bil iz nemške plemiške družine, oče pa je bil kmečkega rodu. Njegov domači učitelj je bil Fran Levec, ki ga je tudi navdušil za pisanje. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Delo: Pisal je kratko (slike) in daljšo prozo. V zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja napiše 2 romantična romana: Na žerinjah in Lutrski ljudje, po letu 1883 pa se usmeri v realizem in ustvari 3 romane: Ciklamen, Agitator in Jara gospoda. Pisal je tudi kratko prozo – Kmetske slike, Kmetska smrt, V zemljiški knjigi, Testament (povest) in Očetov greh (povest). Za slovensko literaturo je pomemben, ker v dela uvede ženske osebe, ki so enakovredne moškim. Kersnik ustvari sproščeno, kultivirano govorico izobražencev. JARA GOSPODA Vsebina: Dogajanje je postavljeno v vas Groblje, podeželski trg, kamor pride nov sodnik Andrej

Vrbanoj, za katerega v krčmi pravijo, da je fin mož, za povrhu pa še neoženjen. Adjunkt Pavel

in notar Valentin sodnika poznata še iz dijaških let. Pred 15 leti sta z Vrbanojem na nekem

izletu doživela neljub dogodek v ljubezenski igri z učiteljico Orlovo Julko. Ljubosumen Andrej

je napadel Pavla, ki je šel z Julko, ona pa je potem šla z drugim. Novega sodnika vsi vaščani

prijazno sprejmejo, posebno Pavel in Valentin. Novi sodnik Andrej se nastani v Kračevi gostilni,

kjer streže Ančka - Kračeva rejenka. Mnogim je v zabavo, med drugimi se tudi Pavel rad šali z

njo. Vendar pa mu ne pride niti na misel, da bi se z njo oženil, že zaradi njene izobraženosti.


Stran 21 od 57

Novi sodnik se z Ančko čez pol leta poroči. Vendar zakon ni srečen. Pavel zaradi nekakšnega

rivalstva z Andrejem, začne osvajati Ančko. Ančka začne varati Vrbanoja, vendar pa on,zaradi

prezaposlenosti, ne opazi. Iz anonimnega pisma, ki so ga spisale trške gospe, Andrej izve za

ženino nezvestobo. Vrbanoj zapusti Ančko in Groblje, za tem pa Ančko zapusti tudi Pavel.

Deset let kasneje je Pavel sodnik nekje na Štajerskem, Vrbanoj pa svetovalec v nekem

manjšem mestu v okrožju. Zaradi prosjačenja pred Pavla pripeljejo izčrpano žensko, v kateri

prepozna Ančko in se zave svoje krivde. Kljub vsemu jo po zakonu obsodi na tri-dnevni zapor.

Ančka po dveh dneh umre. Za pogrebom gre samo Pavel.

Analiza: Kersnik je v povesti predstavil podobo malomeščanstva. Malomeščanstvo opisuje kot zdolgočaseno, ravnodušno, zavistno in duševno revno. V ospredje postavi predvsem izobražence, ki kljub svoji izobrazbi kmalu izgubijo voljo in ostanejo brez ciljev. Realistične značilnosti v romanu: Preprost slog in jezik (takšen kot so ga govorili v tedanjih časih), veliko je arhaizmov, značilni so motivi, ki so vzeti iz vsakdanjega, stvarnega življenja. Realistično so zapisane razmere iz takratnega meščanskega življenja. Pisatelj je tudi ljudi opisal zelo kritično. Notranja zgradba:

- Zasnova: zgodba iz pred 15 let - Zaplet: Andrej Vrbanoj pride v mesto in se poroči z Ančko - Vrh: romanca med Paulom in Ančko - Razplet: Andrej izve resnico in se loči od Ančke, vsak odide na svojo pot - Razsnova: Ančka umre, Paul ima slabo vest

28. Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA O avtorju: Tavčar prihaja iz Poljan nad Škofjo Loko. Obiskoval je ljubljansko in novomeško gimnazijo. Kasneje je na Dunaju študiral pravo in postal ljubljanski advokat. Od leta 1911 do 1921 je bil župan Ljubljane in kasneje tudi vodja narodne liberalne stranke. Delo: Bil je izključno pisatelj. Snov je jemal s 4 področij:

- Kmečka snov o (povest) Cvetje v jeseni o (roman) Visoška kronika o (kratka proza) zbirka 4 novel – V zali (moto »Ljubezen je vsem v pogubo.«)

- Zgodovinska snov o Grajski pisar o Vita vitae meae o Visoška kronika o Amandus (novela iz zbirke V zali)

- Sodobna, meščanska snov o Izza kongresa o Utopija 4000

VISOŠKA KRONIKA O delu: Visoška kronika je zgodovinski roman, ki ga je Tavčar leta 1919 v dvanajstih nadaljevanjih objavil v Ljubljanskem zvonu. Roman določajo tri zgodovinske teme: preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov in 30-letna vojna. Poleg teh tem pa je Tavčar


Stran 22 od 57

veliko pozornosti namen tudi domoljubju in ljubezni do zemlje. Glavna tema romana pa je greh in pokora. 29. Charles Baudelaire: TUJEC O avtorju: Baudelaire se je rodil v Parizu. Imel je težko otroštvo – izgubil je očeta, mati se je poročila s pomembnim častnikom, a razmerje je bilo zaznamovano s spori, prepiri in maščevanji. Imel je nekaj usodnih ljubezni, o katerih govori v pesniški zbirki Cvetje zla. Zaradi nekaterih pesmi je bil obsojen na denarno kazen. S to zbirko je začel pot v novoromantično, dekadenčno in simbolistično književnost. Pesništvo tega pesnika je bilo v celoti zavezano kultu lepote. O delu: Za pesem je značilno do skrajnosti stopnjevano (novoromantično) nasprotje med posameznikom in neustrezno stvarnostjo. Gre za dialog. Motiv: motiv osamljenosti Vsebina: Spraševalec sprašuje koga ima najraje, navede družinske člane in tujec pove, da družine nima. Nato ga sprašuje naprej po lestvici vrednot (od družine, prijateljev,…) in tujec pove, da ne ve, kaj prijateljstvo pomeni.

SLOGI KONEC 19. STOLETJA V EVROPI Konec 19. stoletja se pojavi nova slogovna smer, ki je čisto nasprotje realizmu. Zanima se za posameznika in naravo in pojavijo se nove slogovne poteze – uveljavijo se 4 novi slogi. Nova romantika: Prinaša vse kar je vsebovala stara romantika; prinaša še čutne zaznave in izjemna čutna stanja, ki jih umetniki dosegajo tudi z uporabo drog. Impresionizem: Najprej se uveljavi na področju likovne umetnosti – slikarji zapustijo ateljeje in slikajo v naravi, kjer skušajo predvsem ujeti trenutno stanje svetlobe. To dosežejo z nanašanjem pikic čistih barv na platno (=poantizem). Kasneje se impresionizem prenese v besedno umetnost, ki ga zanimajo trenutne zaznave in čustvena stanja. Simbolizem: Za vsakdanjimi pojavi išče globjo oz. višjo resničnost. Dekadenca: Dekadenti so živeli bohemsko življenje. Dekadenca goji individualnost, čutno in čustveno življenje; pogosto uporablja motive morbidnih in perverznih stanj. Dekadenti pogosto šokirajo bralca z združevanjem na videz nezdružljivih motivov (npr.: svetlo in grešno). Pogost pojav je lapurlatizem -> dekadenti pogosto ustvarjajo umetnost le zaradi umetnosti same, na pa zaradi bralcev. PISCI:

- Francija o Charles Baudelaire

Zbirka Pesmi v prozi

Tujec o Paul Verlaine


Stran 23 od 57

Jesenska pesem o Arthur Rimbaud

Sezona v peklu (zbirka) Pijani čoln (zbirka) Iluminacije (zbirka)

Po vesoljnem potopu o Oscar Wilde

30. Oscar Wilde: SALOMA O avtorju: Wilde prihaja iz Dublina, iz premožne družine. Preizkušal se je v vseh literarnih zvrsteh.

- Lirika o Jetniška balada iz Readinga

- Pripovedništvo (pravljice za odrasle) o Srečni princ in druge zgodbe o Hiša granatnih jabolk

- Proza o (simbolistični roman) Slika Doriana Graya

- Dramatika o Komedije

Pomembno se je imenovati Ernest Pahljača Lady Widermer Idealni soprog

o Tragedije Saloma

SALOMA (drama): O drami: Saloma je bila napisana leta 1891 v francoskem jeziku. Prvič je bila uprizorjena marca, leta 1896 v Parizu. Na začetku drama ni bila sprejeta, kasneje pa je postala zelo priljubljena. Dekadenčna nasprotja v drami: Prvo nasprotje je Salomina ljubka dekliška zunanjost, ki je čisto nasprotje z njeno kruto in nasilno naravo. Prevladuje tudi njeno neobvladano povezovanje ljubezni in sovraštva. Zgradba: Drama ima samo eno dejanje. Prisotno je načelo o enotnosti kraja, časa in dejanja, saj se zgodba odvija v eni noči v Herodovi palači. Celotna zgodba temelji na dramskem trikotniku.

SLOVENSKA MODERNA (1899 – 1918) 1918: konec 1. svetovne vojne, Cankarjeva smrt Izraz moderna je povzet po avstrijski literarni zgodovini in pomeni sloge konca stoletja. Zelo kakovostno in enakomerno se razvijejo vse tri zvrsti (lirika, proza in dramatika). Na področju literature so predstavniki: Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar in Oton Župančič.

31. Dragotin Kette: PIJANEC


Stran 24 od 57

O avtorju: Kette je poetiko gradil na tradiciji – poleg slovanskih romantikov sta mu bila blizu Goethe in Prešeren. S tradicionalnimi oblikami – sonetom in gazelo je ravnal svobodno. Njegove pesmi so vedre, pogosto ljubezensko hudomušno. Novo poglavje v njegovi ljubezenski liriki pomeni ljubezen do novomeškega dekleta Angele Smola. Romantični motiv neuslišane ljubezni je viden v podoknici – serenadi Na trgu. V poznejši ljubezenski liriki opazimo motive osamljenosti, ko se Kette dokončno odpove dekletu. S sodobniki so ga povezale pripovedne pesmi v katerih prikazuje ljudsko življenje in čustvovanje. Njegovo ustvarjanje delimo na tri obdobja:

- Ljubezenska lirika: V začetku ljubezen pojmuje kot šegavo in humorno. Pesmi so velikokrat postavljene v gostilniško okolje.

o Aj, ta lepa krčmarica o Jagned

- Novomeško obdobje: Kette se zaljubi v Angelo Smola. Ljubezenska tematika se zelo zaostri.

o Na trgu - Tržaško obdobje: Po prihodu v Trst se pojavi nasprotje med »angelsko madono« in

»tržaško Venero«. Pojavijo se senzualni ljubezenski motivi; slednjič se Kette v poeziji odloči za duhovni pol oz. »načelo dobrega«.

o (cikli) Adrija o Tihe noči o Črne noči o Na molu San Carlo

- Bivanjska tematika o Na otčevem gorbu o Moj Bog

- Pripovedno/epsko pesništvo: Ustvari moderno balado in romanco -> opusti Aškerčev realistični pripovedni način in zasnovi epsko pesem, ki je v osnovi subjektivna. Gre za pesmi vložnice, kjer dogajanje spoznamo skozi oči ene od pripovednih oseb (=ponotranjena perspektiva).

o Pijanec o (balada) Melanholične misli

- Proza o Za otroke

Pav in golobček Krt Modrijan Šiviljica in škarjice

o Za odrasle Pravljica o potresu

PIJANEC (lirska romanca) O delu: Pijanec je romanca, pesem vložnica, z novo nazorno postavitvijo prizora s pijancem, ki v živem, dramatično razgibanem prizoru izpoveduje svojo nesrečno ljubezen. Pesem je oblikovana kot pijančev monolog. Tragikomičnost je stopnjevana s projekcijo pijančeve domišljije na nočno nebo; v končnih verzih lahko vidimo podobo dveh lun, ki ponazarjata dvojnost njegovega življenjskega položaja – smešnega in tragičnega hkrati. Slog:


Stran 25 od 57

- Apostrofa na nekdanje dekle -> z njo se pogovarja kot da bi bila prisotna - Ljudski simboli:

o Rožmarin – simbol zvestobe o Vrtnica – simbol ljubezni o Lilija – simbol čistosti

- Arhaizmi - Tuji izrazi - Refren - Nedokončani stavki - Metafore,…

32. Josip Murn Aleksandrov: PESEM O AJDI O avtorju: Murn se je rodil leta 1879 v Ljubljani kot nezakonski otrok. Bil je nesrečen, saj ni imel prave družine (bil je v reji). Bil je član Zadruge. Umrl je v Cukrarni, leta 1901, star komaj 22 let.

Bil je največji impresionistični pesnik na Slovenskem. Murnove pesmi lahko razdelimo po tematiki: problemsko-bivanjske, lirsko-razpoloženjska doživetja narave ter kmečka idila. Zajemal je vtise in razpoloženja iz narave. V njegovih pesmih srečamo čutno dojemanje trenutkov z različno uporabo jezika. V svojem življenju ni izdal nobene pesniške zbirke; leta 1903 jih je izdal Ivan Prijatelj, pod naslovom Pesmi in romance. PESEM O AJDI: Poezija s kmečko tematiko je poezija, v kateri prevladujejo kmečki motivi: obredi, običaji, letni časi, kmečka hiša, ajda,…Na prvi pogled se zdijo preproste pesmi o kmečki idili, vendar Murn z njimi doseže svoj razvojni vrh, kajti v teh motivih se skrivajo simboli, napolnjeni s hrepenenjem po nedoseženem, lepem, skladnem in dobre, kar je značilno za poeta na prelomu 20. stoletja. V PESMI O AJDI srečamo več motivov; vodilni so trije:

- Motiv cvetoče ajde: Podoba ajde je impresionistična, čutna. Iz čutne podobe ajda preide v čustveno podobo (omama) in je pesonificirana. V 4. kitici je veliko glagolov, ki se rimajo večinoma na -i in predstavljajo omamnost. Vloga ajde je impresionistična, čutno polna, odlična in samostojna.

- Motiv kmetov poklon: Pojavi se v 5. kitici. Kmet se ajdi pokloni zaradi njene dragocenosti. Kmetov pridelek in trud sta izražena z medom in s krvjo. Drugo retorično vprašanje izraža čustvo – nežnost ali ljubezen ali navezanost. V 5. kitici srečamo paralelizem členov.

- Motiv zime: Pojavi se v zadnji kitici. Je kot mrzel tuš za vse kipeče življenje, ki je predstavljeno v prejšnjih kiticah. Tuš se skriva z mrzli, hladni zimi, ki je uničujoča, je nosilka smrti, je personificirana (čarovnica) in zato še prepričljivejša.

33. Oton Župančič: DUMA O avtorju: Župančič se je rodil leta 1878 v Vinici. Rodna pokrajina je zelo vplivala na njegovo pesniško ustvarjanje. Študiral je geografijo in zgodovino, a ni nikoli diplomiral. Med obema vojnama je opravljal službo dramaturga in bil pozneje upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Kasneje je postal član novoustanovljene slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Umrl je v Ljubljani, leta 1949. Za slovensko poezijo je pomemben, ker je uvedel svobodni verz in svobodni ritem.


Stran 26 od 57

Delo: - Poezija:

o Čaša opojnosti (1899): V njej se kaže kot velik idealist, izpostavlja željo po uvažanju, pa tudi moč, da bi to življenje čim bolje izkoristil (hedonizem in vitalizem).

o Čez plan (1904) o Samogovori (1908): V njej prevladujejo ljubezenske in meditativne pesmi. o V zarje Vidove: prevladuje domovinska tematika o Zimzelen pod snegom (1945): Prevladuje vojna tematika. o ZA OTROKE:

Zbirke Pisanice Lahkih nog naokrog Sto ugank Ciciban

- Dramatika: o Veronika Deseniška (tragedija v verzih)

DUMA:

Je Župančičeva najobsežnejša pesnitev. Izraz pomeni ukrajinsko otožno ljudsko pesem oziroma rusko otožno premišljevanje. Uvrstil jo je v zadnji cikel Samogovorov (1908) kot nadaljevanje pesmi Z vlakom. V njej naj bi pesnik izoblikoval svoje razmerje do slovenskega naroda, domovine in slovenstva. Pesem je dolga, a kljub temu NI epska, saj je Župančičeva osebna izpoved in njegov osebni pogled na sodobni odnos domovina – tujina. V pesmi nastopajo trije glasovi – ženski, moški in pesnikov oz. pesnikovo srce, ki povezuje oba prejšnja glasova. Pri vseh je pesnik izrazito čustven, saj se do problematike ves čas opredeljuje subjektivno. Zunanja oblika: Svobodni verz (včasih zelo podoben heksametru). Kitice oblikuje po vsebini. Zgradba:

- Uvod (»Glas srca«) - I. del (»Ženska pesem« in »Moška pesem«) - II. del (»Prelesti domovine« in »Bolesti domovine«)

Vsebina: - Uvod:

o 4 verzi napovejo žensko pesem; pesnik nagovarja žensko. - I. del:

o Ženska pesem – idilično opeva domače podeželje in življenje tam (pretirano hvali, olepšuje). Pri tem nagovarja moški glas.

Od daleč opiše slovensko vas.

Nagelj na oknu – slovenski simbol; značilnost slovenske hiše

Opis zdravih in veselih ljudi -> sramežljivi in zadržani

Ruta – tradicionalno oblačilo/pokrivalo za podeželje

Govor: barvit in bogat

Hrast – simbol tradicije, ki se prenaša iz roda v rod o Moška pesem – opeva tujino, tudi idilično (pretirano hvali tujino in njen

industrijski napredek). Nagovarja žensko; nasproti postavi motiv mesta. Opiše nekaj stvari iz mesta in se sprašuje kaj je tu tujega.


Stran 27 od 57

Motiv prometa (cesta, železnica) -> komunikacija

Opis ljudi -> ljude so enako domačim -> nova ideja!!; paralele med tujim in domačim

Motiv ljudi, ki v mestih ustvarjajo: delavci -> zgubani in utrujeni; delajo ob stroju; zvečer grejo poslušat govornika (o lepši prihodnosti -> imajo sanje za svoje potomce)

V mestu se je počutil domačega -> pozitiven odnos. o Pesnikovo srce – povezuje oba prejšnja glasova; začne se z verzom »Čul sem,

kako je zvenelo moje srce.« Pesnik se vrača v svoje otroštvo; spominja se lepih in prijetnih doživetij

in hvali slovensko zemljo. Iz otroštva se najbolj spominja svojega očeta in mu je hvaležen, da mu je vzbujal zanimanje za naravo in ga seznanjal z ljudskimi običaji.

V drugem delu zemlja postane »pusta rodina« in s tem opozori na velik problem slovenskega podeželja, od koder so se ljudje množično izseljevali.

- II. del: o Prelesti

Govori o sreči tistih, ki jim zemlja obradi sadove. O zdravljenju rok kmetov (z oljem). Omenja sušenje trave, čebelarstvo, med kot pomemben del Božiča, tkanje, trenje in predelavo lana. Omenja tudi tradicijo – nad mizo bel golob – simbol Sv. Duha, ki varuje družino.

o Bolesti Pesnika prevzameta bolečina in razočaranje, kar ponazori z verzom

»Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti.« Slovenski človek se je izselil v tujino, življenje v tujini pa prinaša le smrt.

Apostrofa na kmeta, ki je umrl in ne more skrbeti za zemljo -> nikogar ni, ki bi skrbel za njegov grob. Sin je postal rudar v Ameriki -> pesnik pravi, da sin ne bo poznal zgodovine in bo njej večno izgubljen (motiv domotožja in izseljenstva).

Insert o usodi izseljenca z imenom Mate -> edini sin vdove, ki je umrl. Insert govori o žalovanju matere, ki ne ve kje je sinov grob.

Refren: »Moj Mate! Joj, moj Mate!« - refren se ponavlja -> narekanje (način žalovanja žensk); na glasen in pretresljiv način.

Župančič dvomi v obstoj Boga -> pravi, če bi bil Bog, bi Mateja oživel (Biblijski motiv -> »Lazar, pridi ven!«)

Govor o tem, kako izseljenci prenašajo trpljenje – s ponosom in tiho – kot da bi bili iz kamna.

Refleksija – kje je domovina – je brezmejna. Refleksija o usodi izseljencev -> Ali se bodo vrnili domov? Ni odgovora. Primerjava/komparacija školjke in pesnikovega srca -> pesem je

nastala iz bolečine v zvezi z domovino. 34. Ivan Cankar: NA KLANCU O avtorju: Cankar se je rodil leta 1876 na Vrhniki v revni družini in je bil pozneje zelo navezan na rojstni kraj. Bil je 8. od 12 otrok. Odraščal je brez očeta. Svojo nadarjenost je pokazal že v


Stran 28 od 57

osnovni šoli, zato ga je vrhniška gospoda poslala v šolo v Ljubljani. Zaradi fizike ni maturiral in se je preživljal z inštrukcijami; prihodnje leto je odšel študirat na Dunaj – stavbno tehniko, a študija ni nikoli končal. Ostal je na Dunaju, se ukvarjal s politiko, kasneje pa se vrnil v Ljubljano in se naselil na Rožniku, kjer je živel do svoje smrti, leta 1918. Pokopan je v skupnem grobu slovenske moderne v Ljubljani. Delo:

- Lirika o Zbirka Erotika (1899)

Cikel Dunajski večeri

Vzduh opojen, težak - Proza

o Kratka (črtice ali vinjete) Vinjete

Epilog Moje življenje Moja njiva Za križem Podobe iz sanj

o Daljša (povesti in romani) Na klancu Hiša Marije Pomočnice Hlapec Jernej in njegova pravica Kurent (roman) Martin Kačur Bela krizantema

- Dramatika o Hlapci o Kralj na Betajnovi o Za narodov blagor o Pohujšanje v dolini Šentflorjanski

- Publicistika o Kritike o Predavanja

Slovenski narod in slovenska kultura Slovenci in Jugoslovani

Pomen Cankarja: Velja za največjega besednega umetnika pri nas, na področju pripovedništva in dramatike. Zlasti slednjo dvigne na evropsko raven. Ustvari psihološko, socialno dramo, komedijo in farso. Po vsebinah pa v dramah rešuje temeljne socialne in moralne probleme, kar je naloga dramatikov. Cankar od slogov konca stoletja uporablja impresionizem, predvsem v črticah; simbolizem, predvsem v daljši prozi in dekadenco predvsem v liriki. NA KLANCU:


Stran 29 od 57

Obnova: Je družinski in družbeni roman. Izhodišče je življenjska zgodba matere in njene družine. Glavna oseba je Francka, ki je bila že rojstvom zaznamovana s trpljenjem (rojena je bila kot nezakonski otrok) in je bila nesrečna že v mladosti, še večje trpljenje pa je okusila po poroki s krojačem Tonetom Mihovom, ki je rad bral in pil žganje. V trg je prišel nov krojač iz mesta, ki je prodajal že narejene obleke, in Tone je zaradi konkurence izgubil delo. Družina je obubožala in se preselila na klanec siromakov. Mihov se je odločil za odhod v tujino in tako je Francka ostala sama za preživljanje njunih otrok – Francke, Toneta in najmlajšega Lojzeta. Na vso moč si je prizadevala, da bi jim omogočila lepše, drugačno življenje, kot ga je usoda namenila njej, a so se vsa prizadevanja izničila drug za drugim; največje upanje ji je bil sin Lojze, ki je odšel študirat, a se je nazadnje zaradi pomanjkanja tudi on vrnil na klanec. Roman se vendarle konča optimistično, in sicer s simbolom luči, prižgane na učiteljevem oknu. Interpretacija:

Avtobiografski roman

Kompozicija notranje zgradbe romana se nakaže že v prvih poglavjih in s tem tudi ideja romana – tek za vozom (s katerim je zaznamovana Francka) – kasneje motiv preraste v hrepenenjski motiv. Tek dobi pripovedno idejno vlogo, saj se v uvodu nakazana perspektiva Franckinega življenja izkazuje skozi vse dogajanje romana, ob koncu romana pa se pokaže v vsej resničnosti.

Klanec – simbol za narod hlapcev, obsojenih na smrt, kar je usoda slovenstva. Na klancu živijo kmečki, vaše zaprti in socialno še neprebujeni prebivalci. Prebudili se bodo, ko se bodo izobrazili.

(na koncu roman) – Luč na učiteljevem oknu, kar simbolizira vero v lepšo prihodnost za celotni slovenski narod. Rešitev za slovenski narod je v izobraževanju.

Realistični oz. naturalistični snovi je Cankar dodal izrazita novoromantična doživetja. Pomembnejša od dejstev so čustvena stanja, hrepenenje, vdanost v usodo in obup. Posamezni prizori so napisani v impresionističnem stilu. Jezik in stil sta izrazito čustvena, ritmično privzdignjena, poetična in se približata ritmizirani prozi.

35. I. Cankar: HLAPCI Povzetek: V prvem dejanju izvemo za rezultate volitev. Učitelj Jerman in Anka se pogovarjata; Jermana je do Anke vezala ljubezen, a ga ta ni jemala resno. Misel vseh učiteljev je bila usmerjena v zmago liberalne strani. Glavno jim je bilo, da bi ostala zabava in ples. Pri tem je bil glavni Komar, ki je bil človek velikih besed in fraz. Učitelj Hvastja ni govoril veliko, a bil je prepričan v stvari, ki jih je govoril. Svojim misli ni spreminjal, bil je na strani klerikalcev. Komar se mu je posmehoval; rekel mu je da je mežnar, mevža in da bo po volitvah dal za črno mašo. Poštar je sporočil rezultat volitev, na katerih so zmagali klerikalci. Še tisti trenutek so se vsi učitelji prelevili; bistveno je bilo, da ostaneta ples in zabava. Na vratih se je prikazal župnik in vsi so ga hiteli pozdravljati, le Jerman ne. Župnik je v Jermanu začutil enakovrednega nasprotnika. V drugem dejanju je najprej potekalo čiščenje knjižnice. Nadučitelj in Komar sta odstranjevala tiste knjige, ki niso bile primerne za tedanji politični prostor. Še prej pa je moral Komar izpolniti pokoro, ki mu jo je napovedal Hvastja, ko ga je le-ta zasmehoval zaradi klerikalizma. Komar je moral pred Hvastjo poklekniti na obe koleni. V knjižnico sta vstopili učiteljici Lojzka in Geni, Komar pa se je hvalil s sramotnim poklekom pred Hvastjo. Vrnil se je Hvastja, rekoč, da bo prišel Jerman. Ko je prišel župnik, so ga vsi z vdanostjo pozdravili. Z zamudo je vstopila Minka, češ da je bila pri »sveti spovedi«. Skratka, vsi so bili spreobrnjeni.


Stran 30 od 57

Župnik je bil hladen, trd človek in v svojem govoru je učitelje ošteval zaradi preteklosti in jih pozival k ponižnosti. Komar je izdal Jermana, češ da je pod oknom stal z brezbožnim kovačem. Ko je vstopil Jerman, mu je župnik spoštljivo segel v roko in mu svetoval, naj ljudi pusti pri miru. Jerman se je župniku uprl in ko je župnik vpletel Jermanovo mater, se je ta odzval prizadeto. Ni prenesel, da je župnik govoril o njegovi materi. V prvem spopadu je bil močnejši župnik, toda Jermana ni premagal. Drugo dejanje se konča s kratkim prizorom med Jermanom in Komarjem, k je Jerman izdal satirično pripombo o protireformaciji in narodu – drhali. Tretje dejanje se prenese v Jermanovo sobo, v kateri sta bila Jerman in Kalander ter razpravljala o njunem nadaljnjem delovanju. Lojzka je Jermanu prinesla Ankino sporočilo, naj ne misli več nanjo. Vstopil je tudi pijani Komar in žalil Jermana. Nato je prišel še župnik, zato je Jermanova mati z belim prtom pogrnila mizo in župniku ponudila čaj; pri Kalandrovem obisku ni bila tako razpoložena. Župnik je prišel z dobrin namenom – prišel se je še enkrat pogovorit z Jermanom, saj ga je cenil kot poštenega moža. Toda Jermanovo mnenje je ostalo nespremenjeno. Ko mu je župnik odkrito grozil, češ da kdor prekrši zakon, ga čaka najhujše, se je Jerman odkrito odločil za dejanje iz »hlapcev napraviti ljudi«. Na koncu tega dejanja je mati prosila Jermana, naj ne zavrže Boga. V četrtem dejanju se dogajanje prenese v krčmo; Kalander in Jerman sta pripravila zborovanje delavcev. Vzdušje je bilo naelektreno; prišlo je le nekaj delavcev in veliko izzivalcev. Kmalu po Jermanovem govoru se je zborovanje spremenilo v pretep. V tem poglavju se je Komar izkazal kot skrajno negativna oseba, saj je začel zbirati podpise za Jermanovo premestitev. Dejanje se konča z župnikovim prihodom v gostilno in z energičnim Kalandrovim nastopom, ko je bil pripravljen s silo braniti Jermana. Peto dejanje se je ponovno dogajalo v Jermanovi sobi. Pri njem sta bili Lojzka in Geni in zgodilo se je, kar je bilo napovedano – Jerman je bil prestavljen na Goličavo in moral bo na pot. Obiskal ga je tudi Hvastja in mu prinesel kolin za na pot. Hvastja je zaslutil Jermanovo namero o samomoru, enako tudi Lojzka, ko se je poslavljala od njega. Ko je prišel po navodila Kalander, se Jerman ni več obnašal voditeljsko, saj je svojo vlogo prepuščal njemu. Prišel je tudi župnik, ki je Jermanu naložil pokoro in upanje, molitev. Tik pred odhodom je priznal, da je Jerman delal prav. Jermanova mati je umrla. Zaključek drame je simbolen. Ko je Jerman vzel v roke revolver, je zaslišal materin glas in Lojzkino ljubezen, ki sta ga priklicala nazaj v življenje. Interpretacija:

Na nastanek je vplivalo realno politično ozadje na Slovenskem leta 1907.

Drama je izšla leta 1910 in je takrat naletela na številne neugodne kritike, tako da Cankar ni doživel uprizoritve. Prvič je bila drama uprizorjena leta 1919 v Trstu.

Drama ima 5 dejanj

Napisana je v sintetični tehniki in jo zlahka razdelimo na dve polovici o V prvem delu Cankar satirično prikazuje vedenje izobraženstva po zmagi

klerikalcev. o V drugi polovici pa prevlada ideja etične krivde in očiščenja.

Dogajalni prostor je podeželski kraj.

Dogajalni kraj je prvo desetletje 20. stoletja.

Snov: volitve, zmaga klerikalcev, položaj učiteljstva.

Učiteljstvo reagira izredno hlapčevsko, kar pomeni, da so brezznačajni in se obračajo po vetru.


Stran 31 od 57

Konflikti: o Zunanji je med klerikalno oblastjo (župnik) in izobraženstvom. o Notranji konflikt se zgodi Jermanu – spor med družbeno-politično akcijo in

med vestjo, ki mu očita krivdo za materino bolezen in smrt.

Ideja: brezznačajnost slovenske inteligence in intimna Jermanova drama.

Konec drame je optimističen.

Je realistično-simbolistična drama.

EVROPSKA KNJIŽEVNOST 20. STOLETJA Zgodovinske razmere:

- V začetku 20. stoletja pride do velikih političnih sprememb. - Pojav fašizma, nacionalizma in komunizma. - 1. in 2. svetovna vojna.

Gospodarstvo: - Huda gospodarska kriza.

Umetnost: - Pojavi se abstraktna umetnost; ni več mimetična. Najprej se pojavi v likovni

umetnosti, nato tudi v besedi. Literatura: slogovno izredno heterogeno obdobje SLOGI:

- Realizem - Slogi konca stoletja - Ekspresionizem: zahteva, da umetnik čim bolj pristno izrazi svoje notranje občutje.

Pri tem estetika ni pomembna; pomembna je pristnost. Simbol je Krik. - Socialni realizem: opisuje nižje sloje družbe (»male ljudi«). - Socialistični realizem (Rusija): Bil je zapovedan slog v Sovjetski zvezi. Ta slog želi

ideološko vzgajati bralca. - Futurizem - Dadajizem: dadaisti so menili, da jezik ne more izraziti vse resničnosti človeškega

bivanja, zato se zatekajo k slogom brez pomena. - Nadrealizem: uvaja nadrealistične motive in človeško podzavest (sanje, halucinacije,

asociacije,…) - Eksistencializem: Najprej je filozofija. Izhaja iz predpostavke, da Boga ni, da je človek

z rojstvom vržen v svet, ne pozna cilja in smisla svojega bivanja, a že biva. Človek mora smisel svojega bivanja najti sam. Če človek ne najde smisla, je njegovo bivanje absurdno.

PESNIŠTVO:

- Veliko pesnikov izhaja iz nove romantike, dekadence in simbolizma, vendar je njihova poezija že vključevala modernejše prvine.

- Teme njihove poezije so bile: brezmejna osamljenost, strah in tesnoba.

Klasična lirika Moderna lirika

*ima stroge, pravilne oblike (stopica, verz) *ni več določene oblike *pesniki ne uporabljajo več ločil


Stran 32 od 57

*izpovedna vsebina – izpoveduje celovitost človeškega bivanja *vsebina je razumljiva (logična enotnost) *čustvena enotnost *oblika in vsebina tvorita harmonično celoto

*dostikrat ni logične enotnosti; poezija je hermetična (=težko razumljiva) *ostane čustvena enotnost

Predstavniki:

- Rainer Maria RILKE o Otroštvo

- Frederivo Garcia LORCA o Dom Bernarde Albe (drama) o Vitezova pesem o Mesečniška romanca

- Jacques PREVERT o Barbara

PROZA:

- Mnogi so izhajali iz realizma in naturalizma, vendar so to dopolnjevali z modernističnimi elementi.

- Najpomembnejše zvrsti v tem obdobju so bili roman, novela in nova oblika kratke proze – kratka zgodba (»short story«).

Klasična NOVELA Moderna NOVELA

*renesančna novela -> novela o Sokolu *kratka in jedrnata, malo oseb, dogajanje je urejeno po dramskem trikotniku, konec je presenetljiv *vse se vrti okoli 1 predmeta – predmetna ali sokolska teorija

*je daljša in ima bolj nejasno strukturo *začne se z vrhom (samo desni del trikotnika) *konec ni presenetljiv

Tradicionalni ROMAN Moderni ROMAN

*dostikrat že naslov pove vsebino *pripovedovalec je vsevedni (avktorialen) *organizacija dogajanja: *kronološko (sintetična zgradba) -> fabula ali zgodba *retrospektiva (s pogledom nazaj; analitična zgradba) -> siže

*pripovedovalec je osebni ali personalni; pripoveduje iz svoje perspektive. Pripovedovalčevo poznavanje stvarnosti je zelo omejeno in posledično za bralca dogajanje razdrobljeno, fragmentarno; podoba sveta je razbita – necelovita in nejasna *pripovedna tehnika je TOK ZAVESTI: *notranji monolog *doživljeni govor *refleksija


Stran 33 od 57


Stran 34 od 57

Predstavniki: - Franc Kafka

o Kratka proza Preobrazba

o Daljša proza Grad Proces Amerika

- Marcel Proust o Daljša proza (romani)

V iskanju izgubljenega časa (cikel)

V Swannovem svetu

Sodoma in Gomora

Albertina

Znova najdeni čas o Kratka proza

Combray - James Joyce

o Umetnikov mladostni portret o Ulikses

36. Marcel Proust: COMBRAY O avtorju: Rodil se je v Parizu v bogati meščanski družini zdravnika in bil nenavaden otrok v psihičnem pomenu ter je bolehal za astmo. Doživljal je mnogo kriz in stisk, bil je psihično in fizično zelo napet človek, zato je poredko zapuščal dom. Slovi po ciklu sedmih romanov V iskanju izgubljenega časa, ki pomeni začetek modernega romanopisja ter enega temeljev svetovnega romana 20. stoletja. V ciklu je prikazal visoko družbo v Franciji od leta 1880 do 1. svetovne vojne. Povzetek: V Swannovem svetu je prvi roman iz cikla, ki je nastal leta 1913. Prvi del tega romana ima naslov Combray in je na prvi pogled tradicionalen, saj pripoveduje o ljudeh v konkretnem času. Epizode so povezane po asociacijah, zgodba pa je vezana na skodelico čaja. Proust prikazuje družbo ali osebe predvsem s skicami, pripoveduje o stvareh, pri katerih ni soudeležen, in jih dopolni z lastno domišljijo. Sebe predstavi le v odnosu do sveta, ki ga hoče doumeti, ne govori o zgodovinskih dejstvih, ne o skrivnostih duše. Starost junaka ni točno določena. Pripovedovalec je torej osrednja oseba in opisuje osebe različnih družbenih okolij, s katerimi prihaja v stik. Je ljubitelj umetnosti in želi postati pisatelj. Roman ni zgodba o junakovi usodi, ki bi bila sestavljena iz različnih obdobij, pač pa sanje pomešajo ta obdobja. Spomini nimajo zaporedja v času, bralec sam išče zgradbo v svetu spomina. Težko bi našli neko zgodbo, kajti avtor niza različne slike s pomočjo spomina. Lepoto večkrat prikrije, preganja pa ga temen spomin čakanja na materin poljub. Večkrat opisuje svoje sanje, govori o nespečnosti in prav tu se rojeva njegova fantazija, njegov roman. Svoje spomine imenuje vrtinci zmedenih podob, saj se pred njim vrtijo različne sobe, v katerih je kdaj bil. Največ časa je preživel pri stari teti Leonie v Combrayu, zato so te noči najbolj živo opisane.


Stran 35 od 57

Proust je največ pozornosti namenil gospodu Swannu, ki je bil sosed in najpogostejši obiskovalec Cobraya in tete. Bil je skrivnosten in usoden za tečka. Swann je bil izobčen iz visoke družbe, ker se je poročil z lahkoživko Odette. Interpretacija:

- Piše avtobiografsko. - Največji poudarek da vlogi spomina. - Značilno je asociativno povezovanje, opisovanje lastnih čutnih, emocionalnih in

duševnih stanj. Pri tem uporablja izbrane podobe. - Uporablja zamotane, ovinkaste stavke. - Novo pri Proustu sta tok zavesti in zunanji svet, ki se kaže skozi perspektivo

prvoosebnega pripovedovalca, ki ni več objektivni opazovalec dogajanja, temveč le nosilec toka zavesti, ki pripoveduje, ko mu dogodki prihajajo na misel iz spomina, podzavesti ali po naključju.

- Teme: umetnost, prijateljstvo, otroštvo, mladostno zorenje, narava, spominjanje in sanje.

- Prevladuje svet visoke aristokracije, glasbenikov in umetnikov, nižjega sloja je malo. - Prevladujejo čutnost, stanje psihe in bežanje od realnega oziroma racionalnega sveta.

37. Franz Kafka: PREOBRAZBA O avtorju: Kafka se je rodil v Pragi v družini bogatega židovskega trgovca. Občutil je četverni geto, ker je bil Žid med kristjani, Nemec med Čehi, tujec med domačimi in bolan med zdravimi – bolehal je za jetiko. Kafka je pisal v nemščini. Njegova dela obvladujejo večni strah, negotovost in občutki krivde. Bil je omahljiv, begav in ni bil sposoben prave ljubezni. Bil je zelo osamljen človek. Njegovi junaki nikoli ne dosežejo cilj in vedno tragično propadejo. Predmet njegove obravnave je vedno bila notranjost človeka. Po njegovi smrti so izšli trije nedokončani romani: Proces, Grad in Amerika. Kafka je bil odličen novelist (Preobrazba, Poročilo akademiji, V kazenski koloniji, Pred vrati postave, Vaški zdravnik,…). Povzetek: Gregor Samsa je bil trgovski potnik. Skupaj s sestro je živel pri starših, pri strogem očetu in očetu podrejeni materi. Ko se je nekega dne prebudil, se je preobrazil v hrošča. Domači tega niso mogli dojeti; vedno volj so se ga sramovali in ga hoteli uničiti. Oče ga je lovil z metlo, ga obmetaval z jabolki in ga celo ranil. Mati je bila z njim dokaj ljubeča, vendar ni mogla k njemu v sobo, ker se ji je gnusil. Sestra je bila edina, ki je prihajala k njemu in mu nosila hrano, vendar se je sčasoma naveličala. Gregor je z delom preživljal družino, odkar pa tega ni več mogel, so morali oddajati sobe. Hoteli so ga skriti pred podnajemniki. Gregor je spoznal da je vsem odveč, da je nezaželen. Kmalu za tem je umrl (samomor?) – prevalil se je na hrbet in poginil kot žuželka. Služkinja ga je preprosto pometla in s smetišnico odvrgla ven. Družina se je nato zbližala, saj so se rešili nadležnega bremena. Interpretacija:

- Motiv je posebno značilen za mite in pravljice, ki pa je tokrat v groteskni podobi prenesen v sodobni vsakdan.

- Motiv preobrazbe ima simbolni pomen in kaže na posameznikovo doživljanje samega sebe in medčloveških odnosov.


Stran 36 od 57

- Drugi motivi: o Motiv prehranjevanja: vztrajanje pri življenju, ob poslušanju sestrinega igranja

na violino, je Gregor razmišljal o duhovni hrani in se zaradi tega prepričeval, da je še vedno človek.

o Motiv slike z damo v kožuhu: prikrita erotika o Motiv ure: človekova ujetost v času (pogost motiv pri Kafki) o Motiv sobe: motiv ujetosti o Motiv smrti oz. odrešitve s smrtjo

- Združeni motivi – spoznamo, da novela govori o izgubljenosti posameznika, odtujenosti med ljudmi, bivanjski stiski, občutku krivde, strahu, utesnjenosti, nasilju družbe nad posameznikom.

- Gregorjeva preobrazba ostaja nepojasnjena. - Dogajalni čas ni natančno določen. - Na koncu se smrt umakne življenju – prostor se razširi, pogovarjajo se o Gretini

poroki in življenje teče naprej.

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED OBEMA VOJNAMA NA SLOVENSKEM (1918 – 1941) Evropski slovstveni motivi: Slogovno je še vedno zelo heterogeno obdobje. Pojavi se množica slogov. Zgodovinske razmere: Po letu 1918 smo Slovenci stopili v novo politično formacijo (Kraljevina SHS). Uradni jezik je bil srbski. Stopnjuje se gospodarsko politična kriza. Razglašena je bila diktatura. Na našem ozemlju se je začela 2. svetovna vojna. Po letu 1918 je ostalo v kraljevini Italiji vse področje zahodne Slovenije -> prebivalci so bili izpostavljeni poitalijančevanju. Gospodarske razmere: Kriza. Začelo se je izseljevanje v Ameriko. Kulturne razmere: Pojavilo se je več novih založb (Vodnikova družba, Cankarjeva družba, Mohorjeva družba). Pojavijo se tudi časopisi in revije – Ljubljanski zvon, Dom in svet.

EKSPRESIONIZEM (1918 – 1930)

Izhaja iz besede expressio (iztis). Najprej se je pojavil v likovni umetnosti in je bil nasproten impresionizmu. Vzrok za nastanek izhaja iz socialnih in političnih razmer.

Ekspresionisti so položaj človeka občutili kot neznosen pritisk, zato je postajala glavna tema krik po človeku, etično očiščenem in prerojenem, ki bi lahko živel v bratskem kolektivu. Uprli so se vojni in meščanski kapitalistični družbi.

Značilnosti lirike: Umetnik čim bolj pristno izrazi svoje notranje doživetje. Estetika

je manj pomembna. Pojavijo se ekspresionistične barve: rdeča, bela, črna, vijolična; estetika grdega in zvočna učinkovitost verza. Pogosta je tudi raba kontrastov in simbolov. Pojavljali so se raztrgani stavki, besede pa so bile razbite na zvočne elemente. Pesem je postala klic, krik in svarilo.


Stran 37 od 57

3 vrste ekspresionizma: - Individualno – vizionarska smer - Religiozna smer - Proletarsko – socialna smer

38. Srečko Kosovel: SLUTNJA (lirika – bivanjska tematika) O avtorju: Srečko Kosovel je bil rojen v Sežani kot najmlajši otrok. Gimnazijo je obiskoval v Gorici. V Ljubljani je študiral slavistiko in romanistiko. Po političnem prepričanju – socialist – je imel politična predavanja po vsej Sloveniji. Bil je impresionist, ekspresionist in konstruktivist. Družina in pokrajina, iz katere je izhajal sta zelo vplivali nanj. Vse pesniške zbirke so izšle po njegovi smrti: Pesmi, Zlati čoln, Integrali in Sonce ima krono. Delo:

- Impresionistična poezija (snov: predvsem ljubezenska ali z motivi krasa) o Pa da bi znal o Balada o Slutnja

- Ekspresionistična pesem (v ospredju sta motiv boja za pravičnejšo družbo in vizija takšne družbe v prihodnosti)

o Ekstaza smrti - Konstruktivistična poezija (Pesmi imenuje konstrukcije ali konsi. Snovno so te pesmi

enake ekspresionističnim; oblikovno pa so te pesmi popolnoma drugačne: oblika in verz sta svobodna, pesnik ne uporablja le črk, pač pa tudi številke, znake in izrezke iz časopisov)

o Pesem št. X SLUTNJA:

- Pesem je impresionistična in razpoloženjska. - Bivanjska tematika - Je kratka pesem. - Tema je boleča osamljenost človeka. - Motivi so predmetni, so vtisi spremljajoče in izgubljajoče se predmetnosti; to so t.i.

snovni motivi. Bolest, nemir in slutnja so duhovni motivi, ki izražajo osnovno sporočilo pesmi – slutnjo bližajoče se smrti.

- Oblika: o 3 kitice o Kratki, celo enobesedni verzi

- Vsebina: Pesem govori o tem, kar zaznava pesnik na nočni vožnji v vlakom od doma v Ljubljano. Pesem je nekakšen pesnikov samogovor, ki beleži vtise iz zunanjega sveta, proti koncu pa preide v lastno notranjost, ki jo prežemata tesnoba in slutnja rane smrti. Sledimo torej pesnikovemu toku zavesti.


Stran 38 od 57

39. Srečko Kosovel: PESEM ŠT. X Interpretacija:

- Vsebina: o Vsebina prvega dela (1.-5. verza) je smrt. Govori o strupu in kaj se zgodi, če ga

popijemo. Pesnik uporablja ogromno onomatopoij (pif, pif … kh, kh). o Sledijo 3 lirični verzi. Pesnik se spomni mladosti, ki je bila »kakor tiho sonce na

podstrešju«, daleč od kakršnega koli umiranja. Njegova mladost je bila lepa, omamna in opojna.

o Tem verzom sledijo stihi s povsem drugačno vsebino – znova z umiranjem. A ne umirajo le podgane, umirajo tudi ljudje in Kosovel sporoča, da človeška smrt ni nič manj grozljiva kot podganja. Nečloveških smrti je vedno več. Za človeka uporabi izraz »crkni«.

o Sledi citat iz časnika Jutro – slika obešencev. Kosovel izraža pomisleke o človeških idealih in izrazi motiv razočaranja nad ljudmi, ki niso dovolj humani in sočutni in ob trpljenju drugih niti ne reagirajo.

o V zadnjem delu izrazi, da se je bog umaknil in da so božji ideali čedalje manj vredni. Smrt je torej živalska, človečnosti ni več.

- Oblikovno je pesem konstruktivistična. - Motivno in idejno s pesmijo obtožuje družbo in se ji posmehuje.

EKSPRESIONISTIČNA DRAMATIKA Osrednji dramatik: Slavko Grum Značilnosti: Pomembna pri dramatiki j e postala scena, število igralcev se je povečalo, pojavila se je živa gestikulacija, poudarjen je bil deklamatorski ton in s tem patetičnost in mističnost. Pojavili so se svetlobni in akustični učinki ter izrazite dekoracije. 40. Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI O avtorju: Grum se je rodil v Šmartnem pri Litiji. Obiskoval je novomeško gimnazijo, nato pa na Dunaju študiral medicino. Tam je srečal Freuda, ki je imel nanj močan vpliv. Kot umetnik je zelo zanimiv. Stalno sta ga obdajala strah in občutek manjvrednosti. Nanj je vplivalo pojmovanje človekovega obstoja (id, ego, superego). Teorija je imela ogromen vpliv na njegova dela. Grum je bil dramatik; temeljni motiv njegove dramatike je odnos umetnik – ženska. Pomembna dela: Dogodek v mestu Gogi, Trudni zastori in Pierrot in Pierrette. Vsebina: Gogi je mesto, ki se je dušilo; živelo je iz dneva v dan in napeto čakalo, da bi se končno kaj zgodilo. Vsi prebivalci mesta so bili čustveno travmatizirani. Dogajalni prostor drame je trg. Pročelj hiš ni, zato gledalec vidi v sobe in vidi vso dogajanje. Dramski liki so razporejeni po nadstropjih, glede na težo svoje trave. V kleti živi Gapit s svojo gumijasto lutko, ki jo je imel namesto žene. Trpel je za paranojo in preganjavico. Nad njim živita Tarbula in Afra – neporočeni in ostareli sestri. Afra je bila zaročena, kar ji Tarbula zabida in se čuti manj vredno. Erik se je z njo zaročil le zaradi denarja in jo vara z Elzo. Elza je »mirna žena«, ki ima otroka Teobalda, ki ga je pustila na polju, kjer se je prehladil. Zaradi tega mu je teko iz hrbtenice in je postal grbav. Teobald ne ve, da je Elza njegova mati. Želi si postati igralec, a mu zaradi hibe nikoli ne uspe. Glavna oseba zgodbe je Hana. Drama se


Stran 39 od 57

začne, ko se Hana vrne v domače mesto. Zapustila ga je, da bi se izognila spominom na zločin, katerega žrtev je bila. Posilil jo je trgovski pomočnik Prelih. Vrnila se je, da bi se s problemom soočila.. Svojo zgodbo pripoveduje, kot da se je to zgodilo nekomu drugemu. Prelih želi Hano ponovno izkoristiti, ona ga udari s svečnikom, da pade v nezavest. Hana prosi Klikota (mladenič, ki je zaljubljen vanjo) za pomoč, da ostrani »truplo«. Hana ga povabi k sebi »za plačilo«, kar Klikota zgrozi in ne pride. Hanin oče ničesar ni opazil, njena mati pa ni omenjena. Edini, ki izstopa je umrli naddavkar (nadrealistični motiv). Interpretacija:

- Gogi je izmišljeno ime in lahko predstavlja katero koli mesto na Slovenskem. - Pobuda za nastanek je Freudova psihoanaliza. - Delo je groteska; osebe so kot spačene lutke, so karikirane. - Delo izpostavlja osnovni motiv – odsotnost kakovostnega stika med ljudmi, kar je

značilno za sodobno evropsko dramo. - Pojavi se ogromno didaskalij.

EKSPRESIONISTIČNA PROZA:

Značilnosti: V prozi se ekspresionizem ni tako zelo uveljavil. Največ ga najdemo v črticah in novelah, ki stilizirajo vsakdanjo resničnost po načelih groteske. Slovenski ekspresionistični pisatelj je bil predvsem Ivan Pregelj. 42. Ivan Pregelj: MATKOVA TINA O avtorju: Pregelj se je rodil v Mostu na Soči. Rojstna pokrajina je povezana z večino njegovih del. Njegova literatura temelji na nasprotju med človekovo telesnostjo in duhovnostjo, kar je nekaj novega v naši literaturi. Zanimali so ga predvsem splošno človeški problemi, v katere je vpletal zgodovinsko snov. Po slogu je bil ekspresionist, zasledimo pa tudi močne baročne slogovne poteze. Zanj je značilna izrazita dvojnost: greh – negreh, mir – nemir. Umrl je leta 1960. Delo:

- Roman o Tolminci

- Novela o Matkova Tina (je nadaljevanje in zaključek Tolmincev) o Plebarius Joanes o Peter Pavel Glavar

Interpretacija zgodbe:

- Je ekspresionistična novela, ki je povezana s tolminskim kmečkim uporom iz leta 1713.

- Je ženska novela – v središče je postavljena ženska – novela govori o usodi Matkove Tine.

- Čas in dogajalni prostor sta točno določena – tretji petk v aprilu, leta 1714 na Tolminskem

- Novela prikazuje, kako se noseča (nezakonski otrok) Tina odpravi na trg, kjer naj bi usmrtili upornike. Prikazuje, kako na tej poti premaguje fizične, duševne in moralne


Stran 40 od 57

ovire. Vzdušje na trgu je bilo žalostno, moreče, sonce je bilo zastrto, kar je romarje povezovalo z ljudskim verovanjem.

- Novela se začne z opisovanjem Tininega očeta, ki je pijan pel puntarsko pesem, kar se je ves čas ponavljalo kot refren. Oče je trpel zaradi svoje hčere oz. zaradi njenega nezakonskega otroka, ker je to pomenilo sramoto za družino. O njej je govoril kot o lovači hudičevi, a se mu je globoko v srcu smilila.

- Tinino pot Pregelj označi z nenavadnim izborom besed (»težko, materinsko telo je gnala«). Postopoma jo spoznavamo na poti, ko je sanjala, da bi po usmrtitvi Janeza (njenega zaročenca) v naročje prijela njegovo glavo in jo poljubila (motiv Salome!). Njeno pot je na začetku spodbujal glas zvona, da bo prišla na cilj. Pokrajina je bila svetlejša, jutro mlado,…vse je bilo v nasprotju s smrtjo upornikov. Na koncu ji je prav glas zvona sporočil, da je Janez Gradnik umrl. Kljub temu je Tina nadaljevala pot in prišla do droga z glavo. Ko se jo je hotela dotakniti, ji je to preprečil stražar z vzklikom: »Poglej jo, svinjo!«, kar je Tino dokončno pobilo. Čakala jo je še vrnitev domov.

- Zadnji del opisuje njeno vračanje. Tina je na poti pod cesto rodila povsem sama in pri tem doživela privid Mati božje. Tina je po porodu umrla.

- Pripoved je pogosto grajena v kosih, je montažna. - V slogu je Pregelj oddaljen od tradicionalnega (z razliko od kompozicije) in je lirično

opojen, občasno patetičen, svetopisemsko privzdignjen, sunkovit in baladno dramatičen, kar ga približuje baroku. Uporablja slog z odsekanimi in kratkimi stavki ter z nenavadnimi besednimi zvezami.

SOCIALNI REALIZEM NA SLOVENSKEM (1930 – 1941)

Na nastanek socialnega realizma ali nove stvarnost je najbolj vplivala gospodarska kriza, zato v tej literaturi prevladuje teme kmečkega človeka, proletariata in izseljevanje v Ameriko. Opisovali so predvsem usodo malih ljudi, redkeje meščanstva, in to izrazito kritično. Osrednji predmet je bila kritika razredno krivične družbe. Opisovali in poudarjali so socialne razlike med ljudmi.

Od književnih vrst se je najbolj razvila epika, dramatike pa je bilo zelo malo, prav tako lirike. Kolikor se je je razvilo, je bila v glavnem epska.

Predstavniki so boli: Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, Miško Kranjec, Anton Ingolič, Ciril Kosmač in Tone Seliškar (Bratovščina Sinjega galeba). V liriki sta najpomembnejša Mile Klopčič in Igo Gruden, v dramatiki pa Bratko Kreft.


Stran 41 od 57

41. Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI O avtorju: Doma je iz Kotelj na Koroškem, iz delavsko kmečke družine. Vse življenje je bil tesno povezan s Koroško in je ves čas ostal zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojn se je udeležil vojne na soški fronti in o tem napisal vojni roman Doberdob. Med drugo svetovno je dve leti preživel v taborišču, od koder se je vrnil v domač kraj, kjer je živel precej umaknjeno. Umrl je leta 1950 v Mariboru. Delo:

- Romani o Požganica (roman, ki obravnava koroški plebiscit) o Jamnica (nadaljevanje Požganice – kolektivni roman)

- Novela o Samorastniki (zbirka novel)

- Črtice o Solzice

Vsebina zgodbe: Novela opisuje veliko otrok, ki se preživljajo sami. Imajo mater, ki pa jim ne more nuditi vsega. Zgodba se dogaja na posestvu Krnice. Lastnik posestva je imel sina Ožbeja, ki se zaljubi v revno Meto. Meta je noseča. Oče tej zvezi nasprotuje. Da bi se je znebil, sklene izvesti obred (žganje na dlani). Meta vse junaško prenese, Ožbej nič ne posreduje in se s tem pokaže za slabiča. Rodi se jima 9 otrok, ki so zrastli sami, brez očeta. Ožbej se je predal pijači in je prihajal samo, ko je bil pijan. Poročila se nista nikoli. Interpretacija:

- Novela ima okvirno zgodbo – v začetku izvemo, kako sta se pisatelj in njegov prijatelj odpravila na neko kmetijo na Koroškem, kjer je živela ena sama ženska in jim povedala zgodbo o Krnicah.

- Bistvo zgodbe je zajeto že v naslovu – samorastniki – otroci, ki živijo sami. - Vodilni motiv zgodbe je materinska ljubezen. - Meta je prerasla v simbol, ki je svojim nadčloveškim trpljenjem v življenju

predstavljala neuničljivost majhnega človeka. - Pisatelj s svojim slogom izraža življenjsko moč, ki jo samorastniki črpajo iz besed svoje

matere. Meta jih je v svoji preprostosti primerjala z živalmi – niso se rodili, temveč »izlegli«. Take primere poudarjajo okolje, v katerem so otroci rastli, hkrati pa tudi prvobitni gon po preživetju.


Stran 42 od 57

44. Karel Destovnik Kajuh: BOSA POJDIVA (dekle, obsorej*) O avtorju: Rodil se je leta 1922 v Šoštanju. Z vojno se je srečeval v najzgodnejših letih in je moral zaradi svoje idejne usmeritve zapustiti gimnazijo. Nato je preživljal huda vojna leta v nemškem zaporu in v partizanih. Že malo po dopolnjenem 21. letu je padel v bližini domačega kraja. V partizanih je še dočakal skromno pesniško zbirko Pesmi (1943). Leta 1982 je Mladinska knjiga v knjižnici Kondor izdala Kajuhove pesmi in pisma pod naslovom Markacije. Kajuh ni samo partizanski pesnik, saj v sebi nosi univerzalnejša sporočila. Iz njegovih pesmih vejejo življenjska vedrina, vera v človeka, pa tudi borbenost, odeta v preprost, jasen pesniški izraz. V njegovih pesmih so različne teme: revolucija, ljubezen, mater, trpljenje in smrt. Interpretacija: *obsorej (ljudsko) = ob tem času, ob tej uri

- Pesem je peta iz cikla Ljubezenske (vseh je osem), ki je posvečen Silvi Ponikvarjevi, ki so jo fašisti nenadoma aretirali in zaprli.

- Pesem združuje ljubezen in trpljenje nesvobodnega naroda. Opisuje ju z vidnim, barvnim kontrastom – ljubezen z belimi češnjevimi cvetovi, trpljenje uporniškega naroda pa s temnimi grobovi talcev. Kontrast poudarjata ponavljanje in stopnjevanje. Belo in temno se v pesmi izmenjujeta, ljubezen in misel na trpeči narod se prepletata.

- Ljubezen in predanost narodu sta združljivi po logiki etike. Osebna ljubezen daje moč za kolektivni boj. Ena vrednota krepi drugo, z njunim sožitjem je Kajuh ustvaril svojstven tip ljubezenske lirike.

- Sporočilo pesmi je ljubezen, ki jo izpoveduje pesnik, ki se je čutil del narodne skupnosti in je čutil moralno dolžnost, da se vključi v osvobodilni boj.

SVETOVNA KNJIŽEVNOST PO 2. SVETOVNI VOJNI

Zgodovina, politika in gospodarstvo

Prvo desetletje po drugi svetovni vojni je zaznamovala hladna vojna, to je zaostritev odnosov med kapitalističnim zahodnim in socialističnim vzhodnim blokom. Vodilni sili sta bili Sovjetska zveza in Združene države Amerike. Po drugi svetovni vojni sta se znanost in tehnika razvijali z neverjetno naglico. Računalništvo je dobivalo čedalje večji pomen, nastajale so jedrske elektrarne, jedrsko orožje je bilo vse bolj izpopolnjeno. Druga polovica 20. stoletja je prinesla začetek intenzivnih znanstvenih raziskav v vesolju. V tem obdobju je doživela skokovit napredek tudi medicina, konec stoletja pa je dobival čedalje večji pomen genski inženiring.

Književnost

Poglavitni tokovi, ki so se uveljavili v prvi polovici 20. stoletja, so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni, vendar so jih nadgradili različni novi pojavi.

Ena od pomembnih smeri je bila eksistencializem, ki se je pojavil že pred prvo svetovno vojno, vrh pa dosegel med drugo svetovno vojno. Opiral se je na filozofijo in se ukvarjal s temami, kot so smisel/nesmisel bivanja, smrt, svoboda, odgovornost oz. beg pred odgovornostjo, krivda, bivanjska tesnoba. Z jezikom in oblikami ni eksperimentiral, saj se je


Stran 43 od 57

posvečal ideji in vsebini. Uveljavil se je izključno v pripovedništvu in dramatiki. Vodilni eksistencialist je bil (Francoz) Jean Paul Sartre, ki je izhajal iz domneve, da boga ni in da je tako človek svetu prepuščen sam sebi in svojim odločitvam.

Moderna oblika realizma je bil magični realizem. Zanj je značilno, da stvarne elemente meša z nadnaravnimi, fantastičnimi, čudežnimi, ki po navadi izhajajo iz mitološkega izročila.

V letih od 1950 do 1970 se je pojavila tudi neoavantgarda, ki označuje pojave, kot so:

- Novi roman (antiroman) o Je povsem drugačen od tradicionalnega. o Skrajno stopnjo te oblike imenujemo novi novi roman; od modernega se

razlikuje tudi po tem, da so nekateri avtorji popolnoma izključili tradicionalno psihologijo; namesto, da bi opisovali človekovo zavest, so skušali čim bolj natančno predstaviti stvarni svet, kot ga zaznava zavest; osebo so torej popredmetili, saj o njenih psiholoških značilnostih niso povedali ničesar. Ta slog znotraj novega romana imenujemo reizem ali popredmetni slog. Pripoved pogosto teče v drugi osebi ednine.

- Konkretna poezija: označuje različne smeri moderne poezije, ki težijo k povezovanju besedila, zvočnosti in likovnosti. Pesem v skrajnem primeru lahko izgubi (besedni) pomen.

- Happening: izraz označuje predstave, v katerih se povezujejo prvine gledališča, glasbe in slikarstva. Happening z gledališčem nima veliko skupnega, saj ne zahteva posebej izdelanih kostumov ali scene, niti ne igralcev; v dogajanje so vključeni tudi gledalci.

- Popart: ta smer sodobne umetnosti se je razširila po letu 1960. Zanjo je značilno, da kot umetniške objekte predstavlja predmete splošne porabe; popart se je uveljavil predvsem v likovni umetnosti.

Postmodernizem je zadnja pomembna smer v književnosti 20. stoletja. Je deloma nadaljevanje modernizma, deloma pa njegovo nasprotje, saj se vrača k tradicionalnim književnim zvrstem in oblikam, vendar tako, da se z njimi poigrava in jih ironizira. Razmaknil se je predvsem v pripovedništvu.

LIRIKA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Razpon poezije tega časa je vsebinsko in slogovno zelo velik, saj obsega tako tradicionalne kot moderne in avantgardne pesmi.

*Predstavniki: Leopold Sedar Senghor, Jacques Prevert, Pablo Neruda, Sylvia Plath, Wislawa Syzmborska, Anna Ahmatova, Marina Cvetajeva, Ezra Pound, Octavio Paz, Robintranath Tagore,…

PRIPOVEDNIŠTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Najpomembnejša pripovedna zvrst druge polovice 20. stoletja je roman. Nanj so vplivale različne literarne smeri: eksistencializem, magični realizem, novi roman ter novi novi roman in postmodernizem. *Predstavniki:

*magični realizem: Gabriel Garcia Marquez (Sto let samote, Patriarhova jesen, Ljubezen v času kolere,…) *novi roman: Michel Butor (Modifikacije), Alain Robbe-Grillet (Videc), Nathalie Sarrault (avtobiografski roman Otroštvo)


Stran 44 od 57

*postmodernizem: (predhodnik je bil) Jorge Luis Borges – metafikcijo, pomembno značilnost postmodernizma, zasledimo že pri njem. To pomeni, da se avtor neposredno obrača na bralca, komentira svoje pisanje in tako doseže, da se bralec ves čas zaveda, da je zgodba, ki jo bere, izmišljena, neresnična. Umberto Eco (Ime rože),…

DRAMATIKA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Med drugo svetovno vojno in takoj po njej so nastajale eksistencialistične drame, ki so hotele čim enostavneje predstaviti ideje eksistencialistične filozofije, vendar pa k modernizaciji dramatike in gledališča niso veliko prispevale. Najpomembnejši dramatik je bil J.P. Bartre. 45. Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA O avtorju: Ionesco se je rodil očetu Romunu in materi Francozinji. Živel je v obeh državah, kasneje večinoma v Franciji. Sprva je bil novinar, kasneje pa se je uveljavil kot pomemben dramatik in esejist. Njegovo delo delimo na dva dela – prvi del, ki s tremi dramami predstavlja temelj gledališča absurda (drama Plešasta pevka, Stoli in Učna ura). Pozneje se je umiril in ločil od gledališča ter napisal drame Nosorogi, Ta strašni bordel in roman Samota. Vsebina in interpretacija:

- Je antidrama – v njen ni zapleta, vrha in razpleta. - Je kritika človekove izpraznjenosti, predvsem duhovne in jezikovne ter izpraznjenosti

meščanskega sveta. - Kraj dogajanja: meščanski salon - Drama trdno upošteva klasicistično enotnost kraja, časa in dogajanja. - Nastopajočih oseb je malo. - Vsebina: Srečata se dve meščanski družini, ki se izpraznjeno pogovarjata (zakonca

Martin in zakonca Smith). Poleg njiju nastopata še služkinja Mary in poveljnik. Dialog med zakoncema je nenavaden, saj se pogovarjata, kot da se ne poznata, in šele skozi pogovor ugotovita, da sta mož in žena, da stanujeta v istem stanovanju, spita v isti postelji in imata skupnega otroka. Služkinja Mary je preprostejša, a aktivnejša od obeh zakoncev; sama sebi pravi, da je Sherlock Holmes. Kaže tudi nagnjenost k poeziji. Poveljnik gasilcev predstavlja narobe obrnjenega Prometeja, ki skozi vso zgodbo išče ogenj, da bi gasil, vendar pri zakoncih ni več ognja. Konec je zanimiv, saj poveljnik omeni plešasto pevko in mu gospod Martin reče: »Pa veliko ognja!«, gasilec pa mu odgovori z: »Upajmo, upajmo na vse.«. Torej ogenj morda bo, vsi upajo, podobno kakor v slovenski drami Dogodek v mestu Gogi.

- Glavni motiv je srečanje dveh povprečnih meščanskih družin. - Glavna tema pa izpraznjenost meščanske družbe. - Po zunanji zgradbi je enodejanka, sestavljena iz 11 prizorov.


Stran 45 od 57

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST PO 2. SVETOVNI VOJNI Za ta čas je značilno mešanje različnih smeri in glede na to ločimo več faz.

- Prvo obdobje (1945 – 1950): za to obdobje velja »uvoženi« socialistični realizem iz Sovjetske zveze (pomen delovnih brigad, izgradnja porušene domovine in graditev socialistične družbe; pomembnost kolektiva in ne človeka, ki se je bojeval za lepšo prihodnost in pravičnejši svet).

- Drugo obdobje (po letu 1950) pomeni premik v intimizem. Pojavila se je zbirka Pesmi štirih – pesmi so odkrivale človekov notranji subjektivni svet in so postale osebnoizpovedne. (Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart in Kajetan Kovič). Prvi dramatik – intimist je bil Dominik Smole. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka pa so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembo so uvedli tudi v obliko – prosti verz, moderni roman, ekspresionistična dramaturgija. Konec petdesetih let so nastopili trije pomembni pesniki, ki so ŽE bili modernisti: Dane Zajc, Veno Taufer in Gregor Strniša.

- Tretje obdobje (okoli leta 1960) pomeni razmah modernizma, pojavila pa se je tudi književnost absurda – v svetu ne vidi več smisla, absurden pa je tudi človek, saj v stvarnosti ne more uresničiti svojih idej.

o Predstavniki: Niko Grafenauer, Jože Udovič, Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša (liriki); Pavle Zidar, Vladimir Kavčič, Lojze Kovačič (pisatelji); Dominik Smole, Peter Božič (dramatika).

- Proti koncu šestdesetih let je začela nastajati literarna avantgarda. Ta je načelo absurdnosti sveta izpeljala do konca. V poeziji je razbila vse tradicionalne oblike, v pripovedništvo je uvedla reizem (predmetni slog), v dramatiki pa se je zgledovala po evropski absurdni drami.

o Predstavniki: Tomaž Šalamun, Rudi Šeligo, Dušan Jovanovič, Milan Jesih, Svetlana Makarovič, Florjan Lipuš in Drago Jančar.

- Po letu 1980 je avantgardizem usahnil, pesniki so se začeli vračati k tradicionalnim oblikam, popularen je postal zlasti sonet.

o Predstavniki: Liriki:

Boris A. Novak

Milan Jesih

Aleš Debeljak

Branko Gradišnik Pisatelji:

Franček Rudolf o Opaziti je bilo premik v postmodernizem; najvidnejši predstavniki so bili:

Jani Virk Drago Jančar

LIRIKA

- V prvih povojnih letih (1945 – 1948) se je nadaljevalo narodnoosvobodilno pesništvo. V pesmih je prevladoval pretirani optimizem in vera v nov družbeni sistem. Slog je bil preprost, jasen, realističen, ponekod pa pretirano buditeljski. Uveljaviti se je začelo

graditeljsko pesništvo, nekakšna propaganda za obnovo porušene domovine.


Stran 46 od 57

- Po letu 1950 so se začeli tudi premiki v pesništvu. Pesnili so pesniki, ki so pripadali še predvojni generaciji; najpomembnejši so bili Matej Bor, Cene Vipotnik, Edvard Kocbek in Jože Udovič. Bor je nadaljeval s poezijo socialnega realizma, Kocbek in Udovič pa sta bila najmodernejša in sta v petdesetih in šestdesetih letih dosegla enega od vrhov sodobne poezije.

- Druga skupina prve povojne generacije: o Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer o Značilno je bilo napeto, skeptično in deziluzorno razmerje do sveta. Skoraj

popolnoma so opustili osebnoizpovedno poezijo, svoje videnje in razumevanje sveta so predstavljali brezosebno, s podobami in z miti ali liki iz vsakdanjosti.

- Druga povojna generacija: o Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Ervin Fritz, Andrej Brvar, Marko Kravos,

Gustav Januš o Nekateri si pisali osebnoizpovedne pesmi in satire ter sledili socialnemu

realizmu, vendar so tradicijo prilagajali novim časovnim razmeram. Drugi so pisali poezijo absurda; teme so bile groza, tesnoba, strah, spoznanje o nesmislu človekovega bivanja,… zato se že približujejo eksistencializmu.

- S Tomažem Šalamunom in njegovo zbirko Poker pa se je začel nov premik v slovenski

poeziji – razvila se je nova smer, ludizem. Šalamun je prelomil z romantičnim subjektivizmom, odrekel se je družbeni angažiranosti, čustvenim odzivom na svet in izrazil smisel za parodijo, ironijo in humor. Opuščal je ločila, veliko začetnico, pesmi ni členil na kitice,… skratka, igral se je z besedami in jezikom.

- Pesniki tretje povojne generacije o Milan Jesih, Ico Svetina, Milan Dekleva, Jaša Zlobec, Denis Poniž, Milan Kleč,

Boris A. Novak, Aleš Debeljak, Alojz Ihan o Značilne so bile velike razlike v slogu in vsebini. Značilen je bil

postmodernizem. Taki umetniki so uporabljali različne postmodernistične postopke: simuliranje (hlinjenje česa), imitiranje (posnemanje), palimpsestne postopke, citiranje in medbesedilnost.

- Za najmlajši rod pesnikov, ki ustvarjajo zelo samosvojo poezijo in bi jih težko uvrstili v

katero koli lirsko smer, se je uveljavil izraz avtopoetiki. o Uroš Zupan, Maja Vidmar, Taja Kramberger, Barbara Korun, Jure Jakob,

Primož Čučnik, Lucija Stupica, Katja Perat


Stran 47 od 57

47. Kajetan Kovič: JUŽNI OTOK (bivanjska lirika) O avtorju: Kovič se je rodil leta 1931 v Mariboru. Diplomiral je na filozofski fakulteti iz književnosti. Sprva je bil novinar, kasneje pa urednik v založbi. Je pesnik, pisatelj, prevajalec in od četverice, ki je izdala zbirko Pesmi štirih. Delo:

- Lirika o Zbirka Korenine vetra o Zbirka Ogenjvoda o Labrador o Poletje

- Romani o Ne bog ne žival o Tekma ali kako je arhitekt Nikolaj preživel konec tedna

- Dela za mladino o Moj prijatelj Piki Jakob o Maček Muri

Interpretacija:

- Pesem je izšla v zbirki Labrador in nadaljuje idejne tokove, ki jih je Kovič nakazal že prej, predvsem pomiritve med nasprotji. V zbirko Labrador dodaja novo razsežnost – mit.

- V Kovičevem pesništvu Labrador ne pomeni geografskega pojma (največjega polotoka Severne Amerike), ampak je metafora za deželo z mnogimi razsežnostmi in s tem metafora za bivanje/biti.

- Ključna metafora je JUŽNI OTOK. Besedno zvezo lahko razumemo na več načinov – lahko je ljubezen, sreča, smisel življenja,… lirski subjekt zatrjuje, da južni otok obstaja, da JE, vendar ne ve točno, kje. Torej lirski subjekt niha med upanjem – prepričan je, da obstaja, a vendar ga je strah, da ga kljub temu ni.

- Južni otok je v nasprotju s omenom, ki ga nosi lastno ime Labrador. Južni otok je lahko tudi metafora za ideal, po katerem hrepeni človek.

- Oba pojma povezuje motiv morja: do (pol)otoka je možno priti po morju, pot do tja pa je dolga in težka – če rano zatiska sol, še bolj skeli. Podobno bolečino povzroča slutnja da otoka (=sreče, ideala,uspeha,…) ni, oziroma je nedosegljiv. Strah človeka navdaja z bolečino. V zadnji kitici vera premaga dvom, saj na koncu subjekt znova zatrdi, da južni otok je. Zasveti se zvezda vodnica, pride nova ladja in z njo nova pot, novo upanje. Obstoj južnega otoka je torej odvisen od človekove vere in vztrajanja.

- Tema: bivanjska; pesnik niha med grepenenjem in bolečino, ed upanjem in strahom, med vztrajanjem in obupom.

- Po obliki je pesem tradicionalna, sestavljena iz petih štirivrstičnih kitic z oklepajočo rimo.


Stran 48 od 57

48. Dane Zajc: ČRNI DEČEK (poetološko – bivanjska lirika) O avtorju: Zajc se je rodil leta 1929 v Zgornji Javoršici pri Moravčah. Je eden najvidnejših slovenskih pesnikov po drugi svetovni vojni. Njegov verz je svoboden. Sprva njegovo pesništvo ni bilo deležno naklonjenega sprejema, češ da je preveč mračno, depresivno, celo destruktivno. Ko pa je nastopila avantgarda, je njegova lirika že postala sestavni del vrhunske pesniške tradicije. Zajc je izpovedovalec razpada sveta in človeka in močan pričevalec o temeljnih bivanjskih vprašanjih sodobnega časa. Pomemben je tudi kot dramatik. Človek v Zajčevih delih je sam sebi rabelj in žrtev. Ujet je v splošni nesmisel življenja. Delo:

- Lirika o Požgana trava (zbirka) o Ubijalci kač (zbirka) o Dol dol (zbirka) o Rožengruntar (zbirka)

- Dramatika: o Otroka reke o Voranc o Grmače o Kalevala

Interpretacija:

- Vsebina: Črni deček stoji na rumenem pesku puščave. Okrog so le stene neba in vse, kar deček ima je naročje, polno ptic. Zaradi njih ne sme zbežati. Vendar ptice morajo odleteti. Ko so na nebu, jih obseva močno sonce, zato razpadejo v perje, meso, pepel. Deček pa ima nove ptice, ki zopet odlete, ker morajo odleteti, in zopet propadejo.

- Marsikatera podoba v pesmi je mnogopomenska, zato je težko razložljiva. Zdi se, da je podoba dečka z naročje, podoba pesnika, ki poje, ker mora peti, ne da bi v tem videl kakšen smisel.

- Prevladujoče je občutje osamljenosti, izvrženosti in absurda. - Pesem je napisana v svobodni obliki in svobodnem verzu. Zanj je značilno, da je

sestavljen iz različnih dolžin, brez metričnega obrazca, lahko je riman. Poudarjena je ritmičnost, prevladuje svoboden ritem.

- Značilna je epitoneza – uporaba ukrasnih pridevkov.

- Besedilo je organizirano in razčlenjeno s paralelizmom členov – je stilno sredstvo, ki spada med logične stavčne figure in je zanj značilno, da so v zaporednih stavčnih periodah ponavlja ista beseda; lahko se ponavljajo iste kitice ali motivi. Je oblikovno sredstvo privzdignjenega stila, ki se rad pojavlja v nabožnih delih in stari orientalski poeziji.

- Tema: poetološko – bivanjska. - Slog: ekspresionističen.


Stran 49 od 57

49. Gregor Strniša: VEČERNA PRAVLJICA O avtorju: Strniša se je rodil v Ljubljani in deloval kot pesnik in dramatik. Študiral je germanistiko, a je vseskozi živel kot svobodni književnik. Je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov. Strniša je največkrat pisal v obliki treh štirivrstičnic, v njih pa vlada nadzorovan red. Pesnik je znan po bogati imaginaciji. Strniša je predstavnik samosvoje sodobne različice simbolnega pesništva. Delo:

- Lirika o Mozaiki o Odisej o Zvezde o Oko

- Dramatika o Samorog o Žabe o Ljudožerci

Interpretacija:

- Izšla je v pesniški zbirki Mozaiki. - Vsebina je iz dveh delov.

o Prvi del: čudežni svet ponoči Ideja: višji svet obstaja, vendar ga ljudje ne vidijo

o Drugi del: ljudje, ujetniki groze in sanj, ko spijo. Ideja: ljudje se zaprejo v svoje hiše, strah jih je, sanjajo moreče sanje –

očitno zato, ker ne vidijo onega drugega sveta. - Pesnik opisuje podobno kot v pravljici, vendar ta pravljica ni pomirjujoča in ne uspava

– to ponazori predvsem z izborom besed in besednih zvez (drevesa odpro debla s suhim pokom, temna srca pričnejo biti z glasom daljnih bobnov,…) Po navadi je pravljice prijetna, medtem ko je ta grozljiva, plod pesnikove domišljije.

- Pesnik realno povezuje z nerealnim sanjskim svetom. Je torej nadrealistična podoba sveta.

- Oblika je tradicionalna. Pesem je sestavljena iz treh štirivrstičnic.

o Verzni konci se slogovni ujemajo, in sicer v asonanci – ujemanje samoglasnikov v dveh ali več besedah od zadnjega naglašenega zloga naprej. V zadnji kitici se pojavi rima, ki je ustrezna vsebini – zadnja kitica je antitetična prvima dvema.

- Slog: o Personifikacijo (veliki kamni se dvignejo) o Ukrasni pridevki (suhi pok, mehki obrazi, orjaški sivi pajki,…) o Sinestezijo (suhi pok) o Povedi so dolge, prevladujoča je priredna struktura. o Poudarjeni so glagoli. o V pesmi so močne groteskne prvine.

Groteska je take vrste književno delo, ki ga navzven označuje surovo komičen, norčevsko nenavaden izraz, za fantazijsko preoblikovano realnostjo pa se pogostoma skrivajo stiska in strah pred nesmislom.


Stran 50 od 57

50. Tomaž Šalamun: MRK O avtorju: Rodil se je v Zagrebu. Je pesnik, ki je ključni predstavnik avantgarde. Ustvarja na izhodiščih začetne avantgarde – dadaizem, nadrealizem. Delo:

- Lirika o Poker (birka) o Bela Itaka o Metoda angela o Maske o Balada za Metko Krašovec itd.

*(neo)avantgarda: v literaturi pomeni gibanje, ki je zavestno težilo k prelomu s tradicijo, da bi lahko uvedlo radikalne novosti. Šalamun je izdal pesniško zbirko Poker in s tem šokiral ter napovedal nastop ludizma.

Ludizem je oznaka za težnje v sodobni avantgardistični literaturi, ki jim je umetnostno ustvarjanje poseben primer »igre«. Ustvarjanje temelji na svobodi in spontani igri z jezikom. Interpretacija:

- Cikel pesmi Mrk je izšel v zbirki Poker. - V prvi pesmi (iz Berila) hoče Šalamun prikazati estetiko grdega. Izbira vznemirljive

prispodobe, ki naj bi bralca šokirale. - Pesnik se je naveličal obdajajoče podobe človeštva. Človeštvo se mu gnusi.

Popolnoma odkloni sodobno človeško civilizacijo in zavrže mit o človeku kot o humanem bitju.

- S šokantnimi podobami prikazuje, kako bo ustvaril samega sebe. To ne bo več human človek, ampak ostro bitje, grdo in gnusno, ki bo odsevalo svojo gnusno notranjost. Imel bo ude iz dolgih žebljev, drobovje iz starih cunj,… živel bo v kolibi, itd. S to prispodobo pesnik pokaže odpor do zlaganega človeka, do njegove nature, do sprenevedanja ljudi, ki obdajajo pesnika.

- Oblika: o Pesem je razdeljena na tri dele

Prvi del: dva verza Drugi del: osem verzov Tretji del: dva verza

o Oblika ustreza vsebini – na začetku pesnik pove, da je utrujen, v osrednjem piše, kaj bo storil; v zadnjem pa izrazi zadovoljstvo nad svojim početjem.


Stran 51 od 57

51. Milan Jesih: GRIZLJAL SEM SVINČNIK (poetološka tematika) O avtorju: Leta 1950 se je preselil v Ljubljano in študiral primerjalno književnost. Deluje kot svobodni umetnik. Je pesnik, dramatik, pisec radijskih iger, prevajalec in pisec besedil za otroke. Delo:

- Lirika o Uran v urinu, gospodar o Legende o Kobalt o Volfram o Usta o Soneti o Soneti drugi o Jambi o Mesto sto

- Dramatika: o Grenki sadeži pravice o Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista o Brucka ali obdobje prilagajanja o Pravopisna komisija o Afrika

Interpretacija: - Pesem je primer postmodernizma v poeziji. - Po obliki je tradicionalna – ima obliko soneta. - Ima pesniško – poetološka tematiko in govori o problemu ustvarjanja, o iskanju

navdiha, ki ga pesnik ne najde. - Ideja pesmi je, da je navdih zelo težko najti. - Slog:

o Igrivost (od prijazne kritičnosti do ironije) - Pesnik ugotavlja svojo pesniško nemoč, se podcenjuje in je poln dvoumnosti, tudi o

lastni ustvarjalnosti. - Pesem je zadnji sonet v zbirki Soneti. - Pesem ima prostodušen, šaljiv ton. - Lirski subjekt se mično trudi, da bi ustvarjal, a ne more napisati pesmi, ker ne najde

pesniškega navdiha.


Stran 52 od 57

PRIPOVEDNIŠTVO

Za sodobno pripovedništvo je značilna velika vsebinska in oblikovna raznovrstnost. Najbolj tradicionalen je socialni realizem, sredi 50. let pa sta na razvoj vplivala tudi

eksistencializem in modernizem. Modernizem je vplival bolj z obliko in s slogom. Pojavil se je moderni roman. Proti koncu 60. let se je tudi v tej smeri začel pojavljati avantgardizem. Razvil se je tudi reizem.

Teme so predvsem povojni dogodki: nastajanje nove oblasti in države, reforma, usoda Slovencev pod Italijo in Avstrijo,… Socialne in moralne razmere itd. Pisce so zanimali posameznikova usoda in intimni doživljaji.

Nastali so številni žanrski (zgodovinski, biografski, kronikalni,…) romani, povesti in novele. 52. Edvard Kocbeck: ČRNA ORHIDEJA O avtorju: Študiral je teologijo in romanistiko in bil že pred 2. svetovno vojno zelo dejaven na področju kulture, umetnosti in politike. Leta 1938 je začel izdajati revijo Dejanje. Bil je del partizanov, kjer je začel pisati znani, pozneje objavljeni Dnevnik. Snovno je zajemal predvsem iz kmečke stvarnosti. Oblikovno je do konca razvezal verz in ga približal prozi, ohranil je le ritem. Zanimala ga je predvsem eksistenčna usoda človeka v prozi, kjer se je približal religioznemu eksistencializmu. Povzetek: Gregor je bil mlad partizan, ki se je bojeval z Nemci. Prejšnji dan so napadli neko nemško

postojanko in so morali hitro zbežati, da so lahko ušli sovražniku, ter se nato odpravili v planine, da bi jih s tem zmedli. S seboj so nosili težka bremena in dva ranjenca. Ko je stal nad grebenom, se mu je uresničila neka želja, ki si jo je od nekdaj želel in sicer, da bi v tej vojni prišel do planin. Kot študent je veliko plezal in gore so mu predstavljale nekaj nepopisnega. Spomnil se je trenutka z nekim dekletom, s katero je plesal in mu povedala, da v njegovih očeh vidi ljubezen ter smrt. Takrat jo je zadnjič videl. Nato je v daljavi zagledal Nemca ter neko deklo, ki je s prstom kazala v gozd, kjer se je skrival njihov bataljon. Sklenil je, da mora Nemca ubiti, dekle pa dobiti, ker bi jim lahko pomagala pri odkrivanju nemških čet. Približal se jima je in imel Nemca na muhi, medtem pa se je dekle ločila od Nemca in odšla malo višje. Tedaj je Gregor nameril v Nemca in ga ustrelil, nato pa je prišlo dekle, da bi videla mrtvega Nemca. Ko je opazila Gregorja, se je hitro pognala v divji tek, Gregor pa za njo. Gregor je ustrelil proti njej in jo zgrešil, a takrat je obstala kot kamen in Gregor se ji je približal. Rekel ji je naj gre z njim v dolino in videl, da je dekle pravzaprav nenavadno lepa in da ima črne lase. Spraševal jo je kako ji je ime in iz kje je. Izvedel je, da je Katarina, stara enaindvajset let in da je doma v vasi pod planino, ter tako načela dolg pogovor. Kmalu sta prišla v dolino in srečala dva partizana, ter izročil enemu Katarino, sam pa je odšel z drugim nazaj do ubitega Nemca po njegove dokumente. Naslednje jutro so se partizani pogovarjali o naravi slabih ljudi in o Katarini, ki je bila vsem všeč, a so se zavedali kaj je storila. Nato je pogovor prekinil Gašper, ki je prišel povedat, da je dobil ukor, ker je Katarino pripeljal v tabor. Vedeli so kaj jo čaka. Komandant je Gregorja vprašal kaj se je zgodilo in kaj je naredil z mrtvim Nemcem. Odgovori mu, da je pobral njegove listine in zakril sledi. Ugotovili so, da Nemec ni bil Gestapovec in da se nemška vojska pripravlja na pohod čez gore, ter je ta Nemec risal mapo in preverjal teren. Potem je Gregor vprašal kje je Katarina in Janez mu reče, da če je kriva, jo lepota ne bo rešila. Nato pa je od utrujenosti zaspal in Janez mu je dal pod glavo Katarinin šal. Naslednjega jutra so zasliševali ujetnico in njeni odgovori so zahtevali še bolj poglobljena vprašanja, tako da je Janez izgubljala potrpljenje. Dejala je tudi, da ne bo povedala direktnega odgovora, če je kriva in da bo svoj greh odnesla s sabo v grob. In nato so sklenili, da se naj zgodi, kar se mora in stražar je Katarino odvlekel nazaj v žleb. Začelo se je večeriti in trije partizani so pokopavali svojega mrtvega tovariša. Gregor pa je odšel po žlebu navzdol, da bi videl Katarino. Pristopil je k njej in zdela se mu je prečudovita. Dal ji je vetrovko, ki jo je oblekla in ji vrnil šal. V tistem trenutku pa je prepoznal vonj šala, to je bil čudovit vonj črne orhideje.


Stran 53 od 57

Gregor ji tudi zaupa, da upa vanjo, jo ljubi, a le verovati ne more. Reče ji, da še ni prepozno zanjo, le komisarju naj pove, kar želi izvedeti o njej. Nato jo je vprašal po zadnji želji in odgovori mu, da se želi vrniti domov in umreti, kot nevesta. Gregor odide k Janezu in mu zaupa Katarinino željo. Janez pa reče, da bodo odšli mimo njene vasi. Naslednjega jutra so se odpravili na nov pohod, k Bistrici, da bi Katarina obiskala svojo vas. Stopali so s polno previdnostjo in koncentracijo in bili pripravljeni na smrt, ki bi jih lahko doletela. Kmalu so prišli na Srednjo glavo in Janez je določil osem partizanov, da Katarino pospremijo v vas, kjer bodo ostali do jutra. Partizani so se odpravili, ostali pa gledali za njimi. Odpravili so se pod drevje, kjer so zaspali. Zjutraj pa so jih prebudili zvoki nemških tovornjakov iz doline. Hitro so skočili na noge in opazili, da mož ki so spremljali Katarino, še ni nazaj. Janez je sklenil, da odidejo čez pet minut, pa če pridejo ali ne. Na koncu so se le pojavili in Katarina je prišla v beli poročni obleki. Vsi so bili osupli nad njeno lepoto in ko so se zavedali, je Janez določil, da gresta Gregor in Palček usmrtiti Katarino. Janez pa se je s četo odpravil po začrtani poti in sklenili, da se dobijo na dogovorjenem mestu.

Interpretacija:

- Glavni spopad se dogaja v človeku samem – v glavnem v komandantu Gregorju. - Dramatičnost novele ustvarja nasprotje med človekom kot subjektom in subjektom

zgodovine ter človekom kot enkratnim, individualnim in končnim bitjem. - Človekov eksistencialni položaj je dramatičen – zgodovinski in oseben hkrati. - Kocbek je uporabljal različne slogovne postopke; pogosta je izpoved – refleksija o

bistvenih življenjskih vprašanjih: življenju in smrti, prijateljstvu in sovraštvu, pogumu in strahu.

53. Lojze Kovačič: PRIŠLEKI (roman) O avtorju: Rodil se je v Švici in je s starši (oče Slovenec, mati Nemka) prišel živet v Ljubljano – o tem govori roman Prišleki. Bil je samostojen književnik, posvečal se je tudi lutkarstvu in književnemu mentorstvu. Umrl je leta 2003 v Ljubljani. Kot pisatelj je izšel iz socialnega realizma. Zanimala ga je psihološka notranjost junakov kot družbeni konflikti. Od socialnega realizma se je hitro oddaljil in svet malega človeka še bolj ponotranjil, subjektiviziral in to s tokom zavesti, sanjami, simboli in z vizijami. Tako se je približal modernistični prozi psihologizma in absurda. Interpretacija:

- Roman je v 3 delih –trilogija. - Delo je podnaslovil »pripoved«. - V besedilu spremljamo usodo literarne osebe v 10-letnem življenjskem obdobju,

obseg pripovedi je zelo zajeten, ohranjena sta logičnost časa in prostora. - Ni tradicionalni roman, saj so v njem izpričane številne značilnosti modernističnega

oblikovanja besedila. - Središče je spoznavanje pisateljevega zorenja iz otroka v mladostnika. - Tretja knjiga povzema življenje pisateljeve družine v prvih povojnih letih do

pisateljevega odhoda k vojakom. - Prvoosebni pripovedovalec. - Združuje prvine epske pripovedi in lirske izpovedi; pripoveduje o svetu s svojega,

izrazito subjektivnega stališča. - Posebnost romana je, da se pisatelj kljub taki izbiri pripovedovalca, ne želi

popolnoma odpovedati vsevedni vlogi.


Stran 54 od 57

54. Florjan Lipuš: ZMOTE DIJAKA TJAŽA O avtorju: Ko je izstopil iz celovškega bogoslovja, je nato opravljal različne poklice, nazadnje pa postal učitelj. Bil je urednik revije Mladje. Piše dramatiko in predvsem pripovedništvo – kratka nadrealistična besedila z ljubezensko in vojno tematiko. Piše črtice. Najpomembnejši roman z eksistencialno družbeno kritičnim odnosom do koroških razmer je Zmote dijaka Tjaža. Interpretacija:

- Roman je napisan v dosledni modernistični pripovedni tehniki, ki predstavlja njegovo zavest.

- Teme in motivi so izrazito koroškoslovenski (uničevalno okolje, klerikalna zaprtost, nasilje nad človekovo spontano naravo, samomor).

- Tjažev samomor razumemo kot izraz protesta zoper omejujoč svet in priznanje lastne nemoči, saj v svobodi ne zna zaživeti.

- Sporočilo romana je obsodba nehumanih družbenih ustanov. - Roman ima 10 poglavij - Tjaževo življenje je prikazano izrazito subjektivno in ga lahko opazujemo iz štirih

različnih zornih kotov – Tjažev zorni kot, neimenovani poročevalec (najverjetneje Tjažev sošolec in prijatelji), Nini (nosi vlogo prvoosebnega pripovedovalca) in stališče zavoda (izraženo v prvi osebi množine - ironija in sarkazem).

- Povedi v romanu so dolge in okljukaste, z njimi ponazarja nepretrgan tok zavesti. - Dialoga ni. - Pripoved ni razdeljena na odstavke, gre namreč za zaporedno nizanje dogodkov,

predstav, občutij, spominov in misli, in to brez vzročne in časovne veze. - Roman ima veliko avtobiografskih značilnosti.


Stran 55 od 57

OBDOBJE TRAJANJE PREDSTAVNIKI IN NJIHOVA DELA

VRSTE IN ZVRSTI

Orient Od leta 3000 pr.n.št. do srednjega veka

Biblija: Prilika o izgubljenem sinu

Prilika

Antika * grška *rimska

Od leta 1000 pr.n.št. do 5. n. št.

*Homer: Odiseja, Iliada *Sofoklej: Antigona, Kralj Ojdip *Sapfo: Svatovska Horac: Carpe diem Katul: Blagoslov ljubezni

Junaška epa (epika) Tragediji (dramatika) Ljubezenska pesem (lirika) Ljubezenska pesem (lirika)

Evropska srednjeveška književnost

478 - 1492 D. Alighieri: Božanska komedija

Versko-alegorični ep (epika)

Slovenska srednjeveška književnost

Od 10. st. do prve polovice 16. st.

Brižinski spomeniki (Pridiga o grehu in pokori)

Pridiga – homilija (epika); polliterarna zvrst

Humanizem in renesansa

14. – 16. stoletja *F. Petrarca: O, blažen bodi čas pomladnih dni *M. Buonaroti: O noč, o mračni čas *G. Boccaccio: Dekameron – Novela o sokolu *W. Shakespeare: Hamlet, Romeo in Julija *M. de Cervantes: Don Kihot

Sonet (lirika) Sonet (lirika) Novela (epika) Tragediji (dramatika) Pustolovski, viteški roman (epika)

Slovenska reformacija ali protestantizem

1550 - 1595 *S. Krelj: Otročja biblija *J.Dalmatin: Biblija (prevod) *A. Bohorič: Zimske urice *P. Trubar: Abecednik, Katekizem, Proti zidavi cerkva

1.slovenska slovnica 1.slovenska knjiga


Stran 56 od 57

Protestantska pridiga (epika/polliterarn z.)

Protireformacija in barok

Od 17. st. do prve polovice 18. st.

J. Svetokriški. Na noviga lejta dan

Baročna pridiga

Slovensko ljudsko slovestvo

Predvsem srednji vek, a nastaja tudi danes

Avtorji so neznani, saj se ustno slovstvo prenaša od ust do ust. *Rošlin in Verjanko *Kurent *Sveti Lukež

Ljudska pripoved: bajke, pripovedke, pravljice, legende Ljudska pesem: balade, romance, junaške pesmi, obredne, ljubezenske, pivske, šaljive, pesmi Moška balada Ljudska pripovedka Ljudska legenda

Evropski klasicizem 17. stoletje *J. B. P. Moliere: Tartuffe Ljudomrznik

Komedija (dramatika)

Razsvetljenstvo na Slovenskem

Od druge polovice 17. stoletja do 2. polovice 18. stoletja

*M. Pohlin: Kranjska gramatika *J. Japelj: Biblija (prevod) *Ž. Zois (mecen in mentor razsvetljencem) *V. Vodnik: Pesme za pokušino/Dramilo Ilirija oživljena *A.T. Linhart: Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Slovnica Pesem – budnica (epika/lirika) Politična oda Komedija (dramatika)

Evropska romantika *sentimentalizem *ossianizem *poezija grobov in noči *viharništvo *grozljivi/črni roman

Konec 18. stoletja in prva polovica 19. stoletja

*J.W. Goethe: Trpljenje mladega Wertherja *H. Heine: Lorelei *G.G.N. Byron: Romanje grofiča Harolda *A.S. Puškin: Jevgenij Onjegin Pesnik

Romantični ljubezenski roman Romantična balada Epsko-lirska pesnitev (lirika) Roman v verzih Pesem (lirika)


Stran 57 od 57

*G. Leopardi: Sam sebi *M.J. Lermontov: Junak našega časa Jadro *E.A. Poe: Maska rdeče smrti

Osebnoizpovedna pesem (lirika) Roman Pesem (lirika) Short story

Romantika na Slovenskem

Matura Odgovori Literatura Slo -

Documents

Transcript of Matura Odgovori Literatura Slo -