Makedonija vo EU

Izdava: Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija Za izdava~ot: Vladimir Mil~in, izvr{en direktor Avtori: Makedonski centar za evropsko obrazovanie Likovno-grafi~ko oblikuvawe: Brigada dizajn Pe~at: Skenpoint Tira`: 2500 primeroci

CIP - Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

911.314-672EU[036]

Makedonija vo EU, - Skopje: Fondacija Institut otvoreno op{testvo

Makedonija, 2009, - 36 str. 20 sm, ilustr

ISBN 978 - 608 - 218 - 025 - 0

a) Evropska unija - Kulturna geografija - Vodi~i

COBISS.MK-ID 29147786

3

Glaven grad: Brisel Naselenie: 499.794.855 `iteli Teritorija: 4,3 miliioni km2 Jazik: bugarski, ~e{ki, danski, holandski, angliski, estonski, finski, francuski, germanski, gr~ki, ungarski, irski, italijanski, latviski, litvanski, malte{ki, polski, portugalski, romanski, slova~ki, slovene~ki, {panski i {vedski BDP po glava `itel: 23.700 evra BDP vkupno: 11,536 mld. evra BDP porast: 0.9 % Vrabotenost: 65.9 % Nevrabotenost: 7 %

Evropska unija

Европейски съюзEvropská unieEuropæiske UnionEuropese UnieEuropean UnionEuroopa LiitEuroopan unioniUnion EuropéеnneEuropäische UnionΕυρωπαϊκή ΈνωσηEurópai UnióAn taontas EorpachUnione europeaEiropas SavienībaEuropos SąjungaUnjoni EwropeaUnia EuropejskaUnião EuropeiaUniunea EuropeanăEurópska úniaEvropska unijaUnión EuropeaEuropeiska unionen

4

Vinston ^er~il, Konrad Adenauer, Al~ide de Gasperi, Valter Hal{tajn, Altiero Spineli, @ an Mone, Robert [uman i Paul Henri Spak, ili tatkovcite na Evropskata unija, se slavat kako glavni arhitekti na evropskoto obedinuvawe vo periodot po Vtorata svetska vojna.

Evropska unija

Valter Hal{tajn

Vinston ^er~il

Robert [uman

Paul Henri Spak

Altiero Spineli

@ an Mone

Konrad AdenauerAl~ide de Gasperi

Evropska komisija

Evropski parlament

Sovet na ministri

Evropska centralna banka

Ekonomsko socijalen komitet

Komitet na regioni

Evropska investiciona banka

Evropski investiciski fond

Evropski sud na revizori

Evropski sud na pravdata

Nadzor na za{tita na podatoci

Evropski ombudsman

5

Avstrija Belgija Bugarija Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Luksemburg Malta Holandija Polska Portugalija Romanija Slova~ka Slovenija [panija [vedska Obedineto Kralstvo Avstrija Belgija Bugarija Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Luksemburg Malta Holandija Polska Portugalija Romanija Slova~ka Slovenija [panija [vedska Obedineto Kralstvo Avstrija Belgija Bugarija Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Luksemburg Malta Holandija Polska Portugalija Romanija Slova~ka Slovenija [panija [vedska Obedineto Kralstvo Avstrija Belgija Bugarija Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Luksemburg Malta Holandija Polska Portugalija Romanija Slova~ka Slovenija [panija [vedska Obedineto Kralstvo Avstrija Belgija Bugarija Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Luksemb

Dr`avi ~lenkiAvstrija, Belgija, Bugarija, Kipar, ^e{ka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Germanija, Grcija, Ungarija, Irska, Italija, Latvija, Litvanija, Luksemburg, Malta, Holandija, Polska, Portugalija, Romanija, Slova~ka, Slovenija, [panija, [vedska, Obedineto Kralstvo

6

Za navistina da pretstavuva centar na Evropa i sedi{te na najva`nite institucii na Evropskata unija, Belgija mora da bide isklu~itelno dobro transportno povrzana. Vkupnata teritorija na Belgija od 30.518 km2 e pokriena so 8.408 km {ini, {to pretstavuva najrazviena `elezni~ka mre`a na svetot.

Kralstvo Belgija | Koninkrijk België | Royaume de Belgique | Königreich Belgien

Kralstvoto Belgija ima bogata tradicija na proizvodstvo na pivo, koja datira od raniot sreden vek. Denes vo Belgija dominiraat dve golemi pivarnici, a vo dr`avata postojat vkupno 125 pomali ili pogolemi pivarnici. Se proizveduvaat vkupno 500 standardni brendovi pivo. Koga na ovie }e se dodadat i vonrednite serii i brendovi, brojkata dostignuva do 8.700.

6

Glaven grad: Brisel Naselenie: 10.622.000 `iteli Teritorija: 30.528 km2 Jazik: holandski, francuski, germanski (slu`beni) ^lenka na EU od: osnova~ BDP po glava `itel: 29.000 evra BDP porast: 1,1 % Vrabotenost: 62,4 % Nevrabotenost: 7,0 %

7

Glaven grad: Sofija Naselenie: 7.660.000 `iteli Teritorija: 110.993.6 km2 Jazik: bugarski (slu`ben), makedonski, turski ^lenka na EU od: 1 januari 2007 BDP po glava `itel: 8.800 evra BDP porast: 6,0 % Vrabotenost: 64,0 % Nevrabotenost: 5,6 %

Republika Bugarija | Republika България

Republika Bugarija e eden od najgolemite pro-i zvo diteli na rozi vo svetot. Masloto od rozi e tripati poskapo od zlatoto. Za eden kilogram maslo od rozi se potrebni 3.000 kilogrami rozi, a za eden gram maslo od rozi se potrebni 1.300 cvetovi od roza.

Mle~nata napivka {to nastanuva kako kultura na bakterijata poznata kako Lactobacilus Bul ga-ricus i go prodol`uva ̀ ivotniot vek poteknuva od Republika Bugarija, a kaj nas e poznata kako jogurt.

7

8

Glaven grad: Praga Naselenie: 10.420.000 `iteli Teritorija: 78.866 km2 Jazik: ~e{ki ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 18.700 evra BDP porast: 3,2 % Vrabotenost: 66,6 % Nevrabotenost: 4,4 %

Republika ^e{ka | Ceská Republika

Rekata Vltava te~e niz centarot na Praga. Nejzinata ubavina, tek i silina se opi{ani vo simfoniskata poema „Vltava” od Bed`ih Smetana. Nad rekata se izgradeni 17 mostovi, me|u koi najpoznat i najstar e Karloviot most, ~ija{to izgradba ja zapo~nal Karlo IV, imperatorot na Svetoto Rimsko Carstvo, vo 1357 godina.

Istoriskiot centar na Praga e zapi{an na listata na svetskoto kulturno nasledstvo na UNESKO i ima golem broj crkvi so pozlateni pokrivi, poradi {to go dobil imeto „Zlatna Praga”. Vo staroto Gradsko sobranie vo Praga se nao|a i astronomskiot ~asovnik, koj e postaven vo 1410 godina, a raboti bez prestan u{te o d 1527 godina.

8

9

Glaven grad: Kopenhagen Naselenie: 5.492.000 `iteli Teritorija: 43.094 km2 (Danska), 1.399 km2 (Farski Ostrovi) i 2.175.600 km2 (Grenland) Jazik: danski (slu`ben), germanski, farski,inuitski (Inuiti, avtohtono naselenie) ^lenka na EU od: 01 januari 1973 BDP po glava `itel: 30.000 evra BDP porast: -1,1 % Vrabotenost: 78,1 % Nevrabotenost: 3,3 %

Kralstvo Danska | Kongeriget Danmark

Danskite selani proizveduvaat tripati pove } e hrana otkolku {to e potrebno za da se zadovolat prehranbenite potrebi na zemjata. Danska e najgolemiot odgleduva~ na sviwi vo Evropa i tretiot po golemina vo svetot (po SAD i Kanada). Vo Danska ima tripati pove}e sviwi otkolku lu|e, a slaninata e va`en izvozen proizvod. Vkupnoto izvezeno koli~estvo svinsko meso od Danska iznesuva 1.890.571 toni, so vkupna vrednost od 27.282.919.000 danski kruni, ili 3.662.623.489 evra.

Kralstvoto Danska mo`e slobodno da se nare~e „kralstvo na decata”. Detskiot pisatel Hans Kris-ti jan Andersen, avtorot na „Devoj~eto so ki brit-~i wata”, „Malata sirena”, „Grdoto paj~e” itn. po-te knuva od Danska. Od Danska poteknuvaat i LEGO ko ckite, koi gi izmislil eden danski drvodelec vo triesettite godini na 20 vek. Detskiot park „Le-go lend” e selo za igra izgradeno celosno od LEGO kocki. Za negovata izgradba se potro{eni vkupno 35 milioni plasti~ni LEGO kocki.

9

10

Glaven grad: Berlin Naselenie: 82.124.000 `iteli Teritorija: 357.021 km2 Jazik: germanski (slu`ben), danski, friziski, lu`i~ki ^lenka na EU od: osnova~ BDP po glava `itel: 26.800 evra BDP porast: 1,3 % Vrabotenost: 70,7 % Nevrabotenost: 7,3 %

Sojuzna Republika Germanija | Bundesrepublik Deutschland

Pivoto i kolbasite se najpoznatata i verojatno najprodavana hrana vo Germanija (se proizveduvaat 1.500 vidovi kolbasi i 5.000 vidovi pivo). Minhen e doma}in na najgolemiot svetski festival na pivoto Oktoberfest, koj se odr`uva od 1810 godina. Za petnaesette dena, kolku {to trae festivalot, se tro{at pribli`no 1 milijarda evra, a se vraboteni 12.000 lu|e. Vo 2007 godina festivalot go posetile 6,2 miliona lu|e, bile ispieni pribli`no 69.406 hektolitri pivo, a se izele 248.500 kolbasi.

Narodnoto vozilo ili folksvagen, kako i audi, por{e, BMW i mercedes, se naj po z na-tite germanski brendovi avtomobili. So ju zna Republika Germanija e tretiot naj go lem pro-iz voditel na avtomobili vo svetot (po Japonija i SAD). Vo 1991 godina bile pro i zve deni 4,6 milioni avtomobili, a duri 2,2 miliona od niv bile nameneti za izvoz.

10

11

Glaven grad: Talin Naselenie: 1.341.000 `iteli Teritorija: 45.226 km2 Jazik: estonski (slu`ben), ruski, finski, ukrainski ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 15.900 evra BDP porast: -3,6 % Vrabotenost: 69,8 % Nevrabotenost: 5,5 %

Republika Estonija | Eesti Vabariik

Na gradskiot plo{tad vo Talin fun k-ci o nira talinskata „Apteka”, vo koja vo sredniot vek kako lek se prodavale pra{ok od krila od liljaci i zmiska ko`a. Aptekata funkcionira i denes. Talinskata „Apteka” bila otvorena vo dale~nata 1422 godina i e najstarata apteka vo Evropa.

Estonija e tatkovina na Kazaa, Skype i Hotmail i evropska dr`ava vo koja ima najgolem progres vo delot na IKT. 47% od naselenieto vo Estonija se povrzani na internet, duri 38% imaat kompjuter vo svojot dom, site u~ili{ta vo dr`avata se povrzani na internet i pove}e od 74% od naselenieto koristat mobilen telefon. Vo 2002 godina svoi veb stranici imale 55% od osnovnite i srednite u~ili{ta, 63% od bolnicite i klinikite, 94% od univerzitetite, 68% od lokalnata samouprava i 100% od organite na dr`avnata uprava.

11

12

Glaven grad: Dablin Naselenie: 4.400.000 `iteli Teritorija: 70.280 km2 Jazik: irski, angliski (slu`ben), keltski, {kotski ^lenka na EU od: 1 januari 1973 BDP po glava `itel: 34.100 evra BDP porast: -2,3 % Vrabotenost: 67,6 % Nevrabotenost: 6,3 %

Republika Irska | Éire

Nacionalen praznik na Irska e Denot na Sv. Patrik, koj se slavi na 17 mart sekoja godina i pretstavuva eden od najmasovno proslavuvanite nacionalni praznici, koga se konsumira najpoznatoto temno pivo na svetot Gi-nis i irsko viski. Osobeno golemi proslavi se or ga -niziraat vo SAD kade {to ̀ ivee brojna irska di jaspora. Taka, sekoja godina vo ~est na praznikot „De not na Sv. Patrik” rekata ^ikago se obojuva vo ze le no. Prvata proslava na Denot na Sv. Patrik vo SAD ja or ga niziralo Bostonskoto irsko zdru`enie vo 1737 godina.

Tradicionalnata irska muzika e poznata nasekade vo svetot. Irska e tatkovina na tancovata trupa „Ri-ver dens”, kako i na muzi~kata grupa „Enia”. So svoeto irsko poteklo se gordeat i peja~kite [inejd O’Konor i Lorena MekKenit, kako i Bono Voks i grupata U2 (Ju Tu). Kako potvrda za muzikalnosta na nacijata mo`e da se zeme i nacionalniot simbol - zlatnata lira so srebreni struni. Potvrda za popularnosta na irskata muzika e i faktot deka na Izborot za pesna na Evrovizija Irska ima pobedeno rekordni 7 pati.

12

13

Glaven grad: Atina Naselenie: 11.238.000 `iteli Teritorija: 131.940 km2 Jazik: gr~ki (slu`ben), makedonski, turski ^lenka na EU od: 1 januari 1981 BDP po glava `itel: 21.000 evra BDP porast: 2,9 % Vrabotenost: 61,9 % Nevrabotenost: 7,7 %

Republika Grcija | Δημοκρατία Ελληνική

Spored gr~kata mitologija, Evropa bila }erka na Agenor, kral na Tiros i sin na Posejdon, i Libija, koja bila zabele`liva po svojata ubavina. Gospodarot na Olimp, bogot Zevs, se prestoril vo prekrasen krotok bik i oti{ol na bregot kade {to igrala Evropa, ja zavel, taa se ka~ila na negoviot grb i potoa otplivale do ostrovot Krit, kade {to dobile tri sina. Edniot od nivnite sinovi bil i Minos, koj podocna stanuva eden od najslavnite kralevi na Krit.

Grcija e planinska dr`ava koja zazema vode~ko mesto vo Evropa spored brojot na planinskite farmi, na koi glavno se odgleduvaat kozi. Bla-godarenie na toplata klima, pla`ite i kul-tur nite spomenici, Grcija sekoja godina ja po-se tuvaat pribli`no 16 milioni turisti, {to pridonesuva za vkupno 15% od bruto-naci o-nalniot dohod i obezbeduva rabota za 16,5% od rabotosposobnoto naselenie.

13

14

Glaven grad: Madrid Naselenie: 45.593.000 `iteli Teritorija: 504.782 km2 Jazik: {panski (slu`ben), baskiski, katalonski, galiciski, kanarski ^lenka na EU od: 1 januari 1986 BDP po glava `itel: 24.200 evra BDP porast: 1,2 % Vrabotenost: 64,3 % Nevrabotenost: 11,3 %

Kralstvo [panija | Reino de España

Po kineskiot mandarinski i angliskiot jazik, {panskiot jazik e tretiot najzboruvan jazik vo svetot. Na jazikot na Servantes, kako maj~in jazik, zboruvaat pribli`no 400.000.000 lu|e, a kako slu`ben jazik {panskiot se koristi vo 21 dr`ava.

Kralstvoto [panija e najgolemiot svetski proizvoditel na maslinki. Koga vkupnoto godi{no proizvodstvo na maslinki od [panija }e se podeli na site lu|e vo svetot, sekoj ~ovek }e mo`e da dobie po 70 maslinki.

14

15

Glaven grad: Pariz Naselenie: 64.120.000 `iteli Teritorija: 547.030 km2 Jazik: francuski (slu`ben), baskiski, bretonski, elza{ki ^lenka na EU od: osnova~ BDP po glava `itel: 26.800 evra BDP porast: 0,4 % Vrabotenost: 65,2 % Nevrabotenost: 7,8 %

Republika Francija | République Française

Najpopularen sport vo Francija e velosipedizmot. Tur de Frans e najdolgata velosipedska trka na svetot. Vo trkata {to se vozi od 1913 godina pa navamu, na natprevaruva~ite im se potrebni tri nedeli za da ja pominat patekata dolga 3.720 kilometri.

Republika Francija e vtoriot najgolem proizvodi-tel na sirewe vo svetot: ima po eden vid sirewe za sekoj den vo godinata. Francija, isto taka, e i najgolem proizvoditel na vino vo svetot. Vkupnoto proizvodstvo na vino na Francija vo 1997 godina iznesuvalo 7.400.000.000 {i{iwa, {to e dovolno za da se napolni {i{e pogolemo od Statuata na slobodata vo Wujork.

15

16

Glaven grad: Rim Naselenie: 59.889.000 `iteli Teritorija: 301.230 km2 Jazik: italijanski (slu`ben), germanski,francuski, slovene~ki ^lenka na EU od: osnova~ BDP po glava `itel: 24.600 evra BDP porast: -1,0 % Vrabotenost: 58,7 % Nevrabotenost: 6,8 %

Republika Italija | Repubblica Italiana

Pica, pasta (testenini), parmezan, pr{uta, mocarela... se verojatno najpoznatite pretstavnici na italijanskata kujna. Vo Italija se proizveduvaat pove}e od 600 vida testenini, a sekoja godina se proizveduvaat pove}e od 4.000.000 toni domati. Najgolem del od proizvedenite domati se koristi za proizvodstvo na sosovi za podobruvawe na vkusot na jadewata od testenini.

Republika Italija e dom na najpopularnata turisti~ka destinacija vo svetot - Venecija. Sekoja godina Venecija ja posetuvaat pri-bli ̀ no 8 milioni turisti od celiot svet. Gradot le`i na 118 ostrovi i 177 kanali, koi se povrzani so 400 mostovi.

16

17

Glaven grad: Nikozija Naselenie: 792.000 `iteli Teritorija: 9.250 km2 Jazik: gr~ki i turski (slu`ben), angliski ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 22.100 evra BDP porast: 3,7 % Vrabotenost: 70,9 % Nevrabotenost: 3,8 %

Republika Kipar | Κυπριακή Δημοκρατία | Kıbrıs Cumhuriyeti

Vo antikata Kipar bil me|unarodniot pat po koj minuvala celokupnata svetska trgovija so metalot Aes Cyprium ili „metalot od Kipar”, koj pretstavuva osnova za latinskoto ime na metalot Cuprum, denes poznat kako bakar.

Kipar e najgolemiot ostrov vo isto~noto Sre-dozemje, koj bil dom na bo`estvata na ubavinata i na qubovta vo gr~kata mitologija, Afrodita i Adonis, kako i na anti~kiot filozof i osnova~ na {kolata na stoicizmot - Zen. Vo prirodata na Kipar `ivee crveno-kafeavata diva ovca muflon (Ovis musimon). Muflonite se najmalite divi ovci i mo`at da bidat visoki do 75 sm.

17

18

Glaven grad: Riga Naselenie: 2.266.000 `iteli Teritorija: 64.589 km2 Jazik: latviski (slu`ben), ruski, litvanski, ukrainski ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 13.300 evra BDP porast: -4,6 % Vrabotenost: 68,6 % Nevrabotenost: 7,5 %

Republika Latvija | Latvijas Republika

Vo Riga vo 1948 godina e roden slavniot baletan, koreograf i akter Mihail Bari{nikov, koj svo-jata kariera ja zapo~nal vo Kirov baletot vo Sankt Peterburg (toga{en Leningrad), a podocna emi grira vo Kanada, za na krajot da zavr{i kako umetni~ki direktor na Amerikanskiot balet vo Wujork. Go gledavme vo ulogata na umetnikot Aleksandr Petrovski vo serijata „Seksot i gra-dot” na producentskata ku}a HBO.

Latviskiot balti~ki breg pretstavuva neiscrpno nao|a-li{te na prusko zlato ili kilibar. U{te od antikata ovoj proizvod bil glavniot proizvod za razmena na ovie prostori. Kamenot nastanuva so fosilizacija na drvna smola, a osobeno se interesni primerocite na kamewa vo koi se zarobeni insekti od vremeto na nastanuvawe na smolata. Vo filmot „Park od vremeto na Jura” tokmu od vakov kamen vo koj e zaroben i fosiliziran komarec be{e izvle~en genetski materijal i podocna bea klonirani dinosaurusite.

Republika Litvanija | Lietuvos Respublika

Najpopularen sport vo Litvanija e ko{arkata. Ma{kata ko{arkarska reprezentacija na Litvanija vo tri navrati e osvojuva~ na evropskata kruna - vo 1937, 1939 i vo 2003 godina. Litvanija i litvanskata ko{arkarska {kola imaat najgolem pridones spored broj na igra~i vo Nacionalnata ko{arkarska liga na SAD (NBA). Osven litvanskata ko{arkarska legenda Arvidas Sabonis, vo ekipite vo SAD igrale u{te 6 ko{arkari od Litvanija.

Litvancite osobeno gi cenat p~elite. Ne samo {to postojat mnogu vkusni varijacii na medova napivka, tuku postoi i zbor so koj se opi{uva smrtta na ~ovekot i p~elata – mirti. Ovoj zbor ne se upotrebuva za nitu edno drugo `ivo su{testvo.

Glaven grad: Vilnus Naselenie: 3.358.0000 `iteli Teritorija: 65.200 km2 Jazik: litvanski (slu`ben), ruski, polski, beloruski, ukrainski ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 13.700 evra BDP porast: 3,0 % Vrabotenost: 64,3 % Nevrabotenost: 5,8 %

19

20

Golemo Vojvodstvo Luksemburg | Groussherzogtum Lëtzebuerg Großherzogtum Luxemburg | Grand-Duché de Luxembourg

Glavniot grad na Golemoto Vojvodstvo Luksem-burg se vika, isto taka, Luksemburg i pretstavuva sve t sko kulturno nasledstvo zapi{ano na lis-tata na UNESKO. Luksemburg e sedi{te na Ev-ro pskiot sud na pravdata, Evropskiot sud na revizorite, Evropskata investiciona banka i Sekretarijatot na Evropskiot parlament. Vo gra dot e smesten i Dvo recot Luksemburg, osno-van od Frankite vo ra ni ot sreden vek, denes e poznat kako „Gibraltar od se verot”

Luksemburg e edna od dr`avite-~lenki na Evropskata unija so najdobri ekonomski pokazateli i e najbogatata dr`ava-~lenka. Bruto-op{testveniot proizvod na Luk -se m burg e tripati pogolem od prose~niot bruto-op-{tes tven proizvod vo EU i iznesuva 66.100 evra po glava na `itel. Luksemburg e voedno i dr`ava-~lenka so najvisoka minimalna plata vo Evropskata unija, vo visina od 1.570 evra. Ova se dol`i na faktot deka Luksemburg e „dano~en raj” (vo dr`avata rabotat duri 155 banki).

Glaven grad: Luksemburg Naselenie: 488.000 `iteli Teritorija: 2.586 km2 Jazik: luksembur{ki, germanski, francuski (slu`ben) ^lenka na EU od: osnova~ BDP po glava `itel: 66.100 evra BDP porast: -0,9 % Vrabotenost: 63,4 % Nevrabotenost: 4,9 %

21

Glaven grad: Budimpe{ta Naselenie: 10.034.000 `iteli Teritorija: 93.030 km2 Jazik: ungarski (slu`ben), romski, germanski, hrvatski ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 15.500 evra BDP porast: 0,6 % Vrabotenost: 56,7 % Nevrabotenost: 7,8 %

Republika Ungarija | Magyar KöztársaságGolemo Vojvodstvo Luksemburg | Groussherzogtum Lëtzebuerg Großherzogtum Luxemburg | Grand-Duché de Luxembourg

Vo Ungarija se osobeno razvieni muzikata, sportot i naukata. Golem broj poznati kompozitori na klasi~na muzika bile Ungarci, koi vo svoite kompozicii mo{ne uspe{no gi vklu~uvale i folklornite elementi. Bela Bartok, Zoltan Kodali i Franc List se samo del od listata ungarski kompozitori. Vo naukata e zabele`itelno deka duri 13 Ungarci dobile Nobelova nagrada, {to e pove}e od Japonija, Kina, Indija, Avstralija ili [panija. Vo sportot, pak, na Letnite olimpiski igri samo pet dr`avi (SAD, Rusija, Obedinetoto Kralstvo, Francija i Italija) imaat osvoeno pove}e medali od Ungarija. Na ve~nata lista na osvoeni medali od Letnite olimpiski igri, Ungarija e 9-ta od 211 dr`avi, so vkupno 459 medali.

Ungarija e bogata so lekoviti vodi i ima bogata tradicija na termalni bawi, edna od najbogatite vo Evropa. Zemjata ima bezmalku 1.500 termalni bawi, vo rimski, gr~ki ili vo turski stil i arhitektura, i pove}e od 450 javni bawi. Samo vo glavniot grad Budimpe{ta ima barem 120 termalni izvori. Sekojdnevno izvorite davaat 70 milioni litri lekovita voda vo koja se kapat iljadnici lu|e.

22

Glaven grad: Valeta Naselenie: 412.000 `iteli Teritorija: 316 km2 Jazik: malte{ki i angliski (slu`ben), italijanski ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 18.200 evra BDP porast: 2,5 % Vrabotenost: 55,2 % Nevrabotenost: 5,9 %

Republika Malta | Repubblika ta’ Malta

Istorijata na simbolot na Malta datira od vre-me to na krstonosnite vojni, koga hristijanite se borele protiv Saracenite za Svetata zemja. Ovoj simbol go nosele vitezite od redot na sv. Jovan od Erusalim, a podocna za vreme na nivnoto vladeewe so Malta (od 1530 do 1796) simbolot stanal poznat kako Malte{ki krst. Vladeeweto na vitezite bilo osobeno uspe{no. Po golemata opsada od Turcite Osmanlii vo 1565 godina, tie uspeale da gi odbranat, a podocna i da gi utvrdat ostrovite.

Malta e dom na sedum megalitski strukturi koi se proglaseni za svetsko kulturno nasledstvo od UNESKO, a najstarata od sedumte datira od VI milenium pred na{ata era, {to e za 1.000 godini postara od piramidite vo Egipet. Malku se znae za misterioznata, iako kompleksna, civilizacija koja gi izgradila vo period od pove}e iljadi godni. Valeta, utvrdeniot skapocen kamen na baroknata arhitektura i glaven grad na Malta, e u{te eden od primerocite na svetskoto kulturno nasledstvo na UNESKO, koj e imenuvan po @an Parizo de la Valeta, golem majstor na vitezite od redot na sv. Jovan.

23

Glaven grad: Amsterdam Naselenie: 16.440.000 `iteli Teritorija: 41.526 km2 Jazik: holandski, friziski (slu`ben) ^lenka na EU od: osnova~ BDP po glava `itel: 31.000 evra BDP porast: 2,1 % Vrabotenost: 77,2 % Nevrabotenost: 2,8 %

Kralstvo Holandija | Koninkrijk der Nederlanden

Velosipedite se osobeno va`en del od sekojdnevniot `ivot vo Holandija. Holan|anite poseduvaat duri 12 milioni velosipedi, {to e pribli`no po eden velosiped po glava na `itel, ili dvojno pove} e velosipedi od avtomobili! Holan|anite ne vozat velosipedi zaradi zabava, tuku velosipedizmot e va`en na~in za patuvawe - od odewe vo {oping vo tekot na denot do odewe na rabota ili na u~ili{te. Bidej}i tolku mnogu lu|e koristat velosipedi, vo Holandija postojat posebni pateki, pravila i soobra}ajni znaci za bezbednost na velosipedistite. Isto taka, ima pove}e od 17.000 km velosipedski pateki ozna~eni so kru`ni sini znaci so beli velosipedi, dodeka vo gradovite ima i specijalni semafori nameneti samo za velosipedistite.

Holandija e vo postojana borba so moreto. ^etvrtina od povr{inata na dr`avata le`i pod nivoto na moreto. Dokolku nema za{titni brani, nasipi i kanali, moreto dvapati dnevno bi preplavuvalo 60% od teritorijata. Pettina pak od povr{inata na Holandija ja so~inuvaat kopneni vodi. Za su{ewe na po~vata nekoga{ se koristele veternici, a denes se koristat elektri~ni pumpi.

24

Glaven grad: Viena Naselenie: 8.344.000 `iteli Teritorija: 83.870 km2 Jazik: germanski (slu`ben), slovene~ki,,hrvatski, ungarski ^lenka na EU od: 01 januari 1995 BDP po glava `itel: 30.600 evra BDP porast: 1,8 % Vrabotenost: 72,1 % Nevrabotenost: 3,8 %

Republika Avstrija | Republik Österreich

Imperatorkata na Svetoto Rimsko Carstvo Marija Terezija fon Habsburg-Lotringen e edinstvenata `e na vo 650 godini dolgoto vla deewe na dinastijata na Habsburgovcite. Za vreme na nejzinoto vladeewe bila izvr{ena sevkupna reforma na Carstvoto. Bila vo-ve dena zadol`itelna vakcinacija za mali sipanici, zadol`itelno obrazovanie i administrativna akad emi ja. Bil osnovan katastarot i modernizirana po{tata, a Univerzitetot vo Zagreb i go dol`i osno-vaweto na svojot Praven fakultet. Vo 1772 godina Marija Terezija ja osnovala Imperijalnata i kralska akademija za nauka i literatura vo Brisel, dodeka vo 1752 godina najstarata Zoolo{kata gradina vo svetot, vo parkot na dvorecot [enbrun. Vo trezorot na Hofburg, zimskiot dvorec na Marija Terezija vo centarot na Viena, se ~uvaat najgolemiot smaragd na svetot (2.860 karati), carskata kruna na Avstro-Ungarija, carskata kruna na Svetoto Rimsko Carstvo, kako i me~ot so koj, spored veruvawata, e proboden Isus Hristos dodeka bil raspnat na krstot.

Salcburg, rodnoto mesto na Volfgang Amadeus Mocart i na Herbert fon Karajan, e najstariot i najzna~aen kulturen i duhoven centar vo Avstrija. Stariot del na gradot, so negovata slavna barokna arhitektura, e eden od najdobro za~uvanite gradski centri severno od Alpite i e proglasen za svetsko kulturno nasledstvo i vpi{an vo listata na UNESKO. Vo gradot se snimeni delovi od poznatiot holivudski film „Moi pesni, moi sni{ta”, a vo visokite Alpi vo negovoto opkru`uvawe se nao|aat i vodopadite Kriml, koi se najvisokite vodopadi vo Evropa, so voden stolb od 380 metri.

25

Glaven grad: Var{ava Naselenie: 38.108.000 `iteli Teritorija: 312.685 km2 Jazik: polski (slu`ben), germanski, ukrainski, beloruski jazik ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 12.600 evra BDP porast: 5,0 % Vrabotenost: 59,2 % Nevrabotenost: 7,1 %

Republika Polska | Rzeczpospolita Polska

Polska e poznata po rudnicite za sol. Ovde se nao|a Bohnija, najstariot rudnik na sol vo Evropa, Dlabo~inata na ovoj rudnik iznesuva 468 metri pod zemjata. Rudnikot Vjeli~ka, otvoren vo 13 vek, koj rabote{e do 2007 godina, se nao|a isto taka vo Polska, kaj Krakov. Vjeli~ka e zapi{an na listata na svetskoto prirodno nasledstvo na UNESKO, a godi{no go posetuvaat 1 milion turisti.

Vo prostranstvata na Polska se nao|a ve-ro jatno najdobro za{titenoto prirodno podra~je i edna od poslednite pra{umi vo Evropa „Bjalovie`a”. Bjalovie`a e `iveali{te na poslednite 500 evropski bizoni t.n. zubri. Bizonot e najgolemiot evropski cica~, a mo`e da dostigne viso~ina do 2 m.

26

Glaven grad: Lisabon Naselenie: 10.628.000 `iteli Teritorija: 88.889 km2 Jazik: portugalski, mirandeze ^lenka na EU od: 1 januari 1986 BDP po glava `itel: 17.700 evra BDP porast: 0,0 % Vrabotenost: 68,2 % Nevrabotenost: 7,7 %

Republika Portugalija | República Portuguesa

Plutata e primaren proizvod na plutenoto tkivo {to se sobira od dabot plutnik (Quercus suber). Portugalija proizveduva 50% od vkupnoto svetsko proizvodstvo na pluta. Vo svetot ima 2.200.000 ha plutnikova {uma, od koi 33% otpa|aat na Portugalija, {to zna~i 28% od vkupnata teritorija pod {uma, odnosno 9% od vkupnata teritorija na Portugalija. Dabot plutnik ima ̀ ivoten vek od 150 godini, a prvata berba na pluteno tkivo se pravi na 25 godini. Sekoja naredna berba se pravi na sekoi 10 do 12 godini, {to vsu{nost zna~i deka od sekoe drvo se dobivaat od 11 do 13 berbi.

Portugalija e edna od prvite kolonisti~ki nacii vo Evropa. Prvoto osvojuvawe bilo kolonizacijata na Seuta (1410), potoa Madeira (1419), pa Azo ri te (1439). Vo petnaesettiot vek Portugalija vospo s-ta vila trgovski ispostavi dol` celiot breg na Afrika, a vo 1498 Vasko da Gama go otkril pomor-ski ot pat do Indija. Vo negova ~est i spomen na portugalskata uloga vo vremeto na golemite otkri-tija e imenuvan mostot na rekata Te`o kaj Lisabon, koj e najdolgiot most vo Evropa (17,2 km).

27

Romanija | România

Glaven grad: Bukure{t Naselenie: 21.500.000 `iteli Teritorija: 238.391 km2 Jazik: romanski (slu`ben), ungarski, romski ^lenka na EU od: 1 januari 2007 BDP po glava `itel: 8.900 evra BDP porast: 7,1 % Vrabotenost: 59,0 % Nevrabotenost: 5,8 %

Najpopularen sport vo Romanija e gi m-na stikata. Romanskata gimnasti~ka {ko-la gi ima dadeno najgolemite imiwa na svetskata gimnastika. Na Letnite oli m-piski igri vo Montreal vo 1976, Nadja Ko-ma ne~i be{e prvata gimnasti~arka koja uspea da dobie ocenka ~ista 10.

Na duri 47% od teritorijata na Romanija ima prirodni ili poluprirodni ekosistemi. Bidej}i re~isi polovinata od romanskite {umi bile upravuvani za za{tita na re~nite slivovi, a ne za proizvodstvo na drvo, Romanija ima edno od najgolemite podra~ja na nedoprena {uma vo Evropa. Prirodniot integritet na romanskite {umski ekosistemi go poka`uva i prisustvoto na celokupnata evropska {umska fauna. Duri 60% od vkupnata evropska populacija na kafeavata me~ka (Ursus arctos) i 40% od vkupnata evropska populacija na volkot (Canis lupus) ja naseluvaat Romanija.

28

Glaven grad: Qubqana Naselenie: 2.040.000 `iteli Teritorija: 20.273 km2 Jazik: slovene~ki (slu`ben), srpski, hrvatski, germanski, italijanski ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 20.600 evra BDP porast: 3,5 % Vrabotenost: 68,6 % Nevrabotenost: 4,4 %

Republika Slovenija | Republika Slovenija

Poznatata rasa sne`no beli kowi (lipicaneri) poteknuva od edno malo selo vo Slovenija. Ovaa rasa kowi e tesno povrzana so [panskata {kola za javawe od Viena i e najdobriot pretstavnik na dvi`ewata od visokata {kola za dresura. Rasata poteknuva od 16 vek, koga so poddr{ka na habsbur{kite blagorodnici bil propi{an standardot, a nastala blagodarenie na [pancite i Mavrite koi gi me{ale berberskite kowi so pove}eto vidovi andaluziski i iberski kowi.

Vo nivnata dr`ava Karantanija, Slovencite praktikuvale unikaten na~in na postavuvawe na svoite vladeteli. Vladetelite ja nosele titulata vojvodi i upravuvale so dr`avata od 7 do 14 vek. Spored nekoi nau~nici, vakviot ritual na postavuvawe na vojvodite izveden na slovene~ki na~in i demokratskiot odnos {to podocna se vospostavuval pome|u podanicite i vladetelot vlijaele na Tomas Xeferson pri pi{uvaweto na Deklaracijata za nezavisnost na SAD.

29

Glaven grad: Bratislava Naselenie: 5.406.000 `iteli Teritorija: 48.845 km2 Jazik: slova~ki (slu`ben), ungarski, ~e{ki ^lenka na EU od: 1 maj 2004 BDP po glava `itel: 14.900 evra BDP porast: 6,4 % Vrabotenost: 62,3 % Nevrabotenost: 9,5 %

Republika Slova~ka | Slovenská Republika

Gordosta na maliot slova~ki grad Kremnice e naj starata i sè u{te funkcionalna kova~nica na pari vo Evropa. Kova~nicata ja osnoval ungarskiot kral Karol Robert I vo 1320 godina, a denes pro-iz veduva komemorativni kovani pari i medali. Za-radi za{tita na kova~nicata bil izgraden za mok i utvrduvawe so yidini okolu gradot, koi sè u{te opstojuvaat. Bogato ukrasenata katedrala po sve-tena na sv. Katerina, koja se nao|a vo zamokot, ima 5 oltari prelieni so zlato i orgula so 3.500 cevki.

Slova~ka e eden od evropskite ekonomski tigri so najvisoki stapki na ekonomski rast od dr`avite-~lenki na EU i OECD. Rastot se dol`i pred sè na visokorazvienata avtomobilska industrija vo Slova~ka. Vo 2008 godina vo Slova~ka bile proizvedeni 1.000.000 avtomobili. Ova ja pravi Slova~ka dr`ava so najgolemo proizvodstvstvo na avtomobili po glava na `itel vo svetot. Za rastot, isto taka, pridonesuva i visokiot stepen na obrazovanost na Slovacite. Duri 90% od Slovacite imaat zavr{eno sredno obrazovanie.

30

Glaven grad: Helsinki Naselenie: 5.313.000 `iteli Teritorija: 338.145 km2 Jazik: finski i {vedski (slu`ben), laponski ^lenka na EU od: 1 januari 1995 BDP po glava `itel: 27.800 evra BDP porast: 0,9 % Vrabotenost: 71,1 % Nevrabotenost: 6,4 %

Republika Finska | Suomen Tasavalta

Saunata e del od finskata tradicija, Fincite posetuvaat sauna barem edna{ nedelno. Vo Finska ima okolu 1,4 milioni sauni, odnosno po edna sauna na sekoj 3,5 `iteli.

Finska ima 187.888 ezera i e poznata kako „zemja na iljada ezera”, Republika Finska, isto taka, ima pros trani prirodni predeli. Ogromnite {umski pro stranstva koi pokrivaat pribli`no 80% od teritorijata na dr`avata se bogati so bor i smreka i pretstavuvaat osnova za razvoj na drvnata industrija, industrijata za mebel i hartija.

31

Glaven grad: Stokholm Naselenie: 9.219.000 `iteli Teritorija: 449.964 km2 Jazik: {vedski (slu`ben), finski, laponski ^lenka na EU od: 1 januari 1995 BDP po glava `itel: 28.600 evra BDP porast: -0,2 % Vrabotenost: 74,3 % Nevrabotenost: 6,2 %

Kralstvo [vedska | Konungariket Sverige

Za{titata na ̀ ivotnata sredina e osobeno va`na za gra|anite na [vedska. Za toa svedo~i i ~istinata na vodite vo kanalite na Stokholm, vo koi lu|eto mo`at slobodno da se kapat i da ribarat, a spored gradona~alnikot na Stokholm mo`at i da pijat od niv. Tradicijata na ekolo{kata za{tita e osobeno dolga. Vo 1910 godina [vedska gi osnovala prvite nacionalni parkovi vo Evropa, a denes vo istite `iveat golem broj od poslednite evropski me~ki, risovi i losovi.

[vedska e edna od dr`avite nasledni~ki na anti~kite vikinzi. Za nivnite osvojuvawa i za veli~inata na Vikinzite i nivnata dr`ava zboruva i dene{niot [tadshus ili Gradskata ku}a vo Stokholm. Elegantnata zgrada e podignata me|u 1911 i 1923 godina, a Zlatnata sala na Sobranieto e oblo`ena so 19 milioni pozlateni plo~ki.

32

Obedineto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska | United Kingdom of Great Britain

and Northern Ireland

Site ~etiri nacii na Obedinetoto Kralstvo imaat sopstveni simboli: Anglija – rozata, Vels – prazot, [kotska – magare{kiot trn i Irska – detelinkata. Pokraj magare{kiot trn, simbol na [kotska e i tartanot ili kariranoto platno so karakteristi~na {ara, koe go nosat pripadnicite na sekoj {kotski klan. Od tartanot se pravi kilt, kuso ma{ko zdolni{te. Vo [kotska ima pove}e od 2.000 varijanti tartan.

Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska go so~inuvaat: Anglija, Vels, [kotska i Severna Irska. Zaedno so u{te 52 drugi dr`avi ja pravat or ga-ni zacijata na Komonveltot, vo koja `iveat 2,1 milijarda lu|e na site {est kontinenti. Spored Londonskata dek-la racija, {ef na organizacijata e britanskata kra li ca Elizabeta II, koja e priznaena kako monarh i vladee vo u{te 16 drugi dr`avi na istata.

Glaven grad: London Naselenie: 61.057.000 `iteli Teritorija: 244.820 km2 Jazik: angliski (slu`ben), vel{ki, keltski ^lenka na EU od: 1 januari 1973 BDP po glava `itel: 28.200 evra BDP porast: 0,7 % Vrabotenost: 71,5 % Nevrabotenost: 5,6 %

Dr`avi kandidati

33

HrvatskaTurcijaMakedonija

Glaven grad: Zagreb Naselenie: 4.441.000 `iteli Teritorija: 56.594 km2 Jazik: hrvatski (slu`ben), srpski Kandidat za ~lenstvo od: 17/18 juni 2004 BDP po glava `itel: 11.900 evra BDP porast: 4,2 % Vrabotenost: 55,4 % Nevrabotenost: 11,2%

Republika Hrvatska | Republika Hrvatska

Hrvatska ima pove}e od iljada ostrovi ili to~no 1.185 ostrovi, od koi 66 se nenaseleni. Ovie ostrovi so~inuvaat pove}e od dve tretini od krajbre`jeto na Hrvatska, koe e dolgo pove}e od 4.000 km. Mnogu od niv se omilena turisti~ka destinacija so golem broj atraktivni mesta. Ostrovot Hvar e dom na najstariot teatar vo Evropa i doma}in na leten festival, se nao|a blisku do Split i ima najmnogu son~evi denovi vo tekot na godinata. So kamenot od ostrovot Bra~ e izgradena Belata ku}a, a najgolem ostrov e Krk, so povr{ina od 462 km².

Nacionalniot park Plitvi~ki Ezera e najstariot nacionalen park vo Evropa i e na listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO. Smesten vo misterioznata pra{uma poznata kako „\avolska gradina”, Plitvice e nadaleku poznat po {irokata raznolikost na rastenijata, koja e rezultat na spektarot na klimatskite uslovi, razli~niot sostav na po~vata i razlikite vo nivoata na viso~inata. Vo parkot ima retka fauna, kako {to e evropskata kafeava me~ka, kako i retki vidovi ptici. Samite kaskadni kristalno bistri ezera (16 na broj) se spojuvaat i site zaedno formiraat niza dolga 8 km. Poznati se i po nivnite karakteristi~ni boi, koi variraat od azurna do zelena, siva ili sina. Boite postojano se menuvaat, vo zavisnost od koli~estvoto minerali ili organizmi vo vodata i vo zavisnost od agolot pod koj pa|aat son~evite zraci.

34

35

Republika Turcija | Türkiye Cumhuriyeti

Glaven grad: Ankara Naselenie: 71.517.000 `iteli Teritorija: 783.562 km2 Jazik: turski (slu`ben) Kandidat za ~lenstvo od: 12 dekemvri 1999 BDP po glava `itel: 7.000 evra BDP porast: 3,7 % Vrabotenost: 45,9 % Nevrabotenost: 9,9 %

Poradi razli~nite predeli i klima, tur-s ka ta flora i fauna se mnogu raznovidni. Ako se zemat predvid razli~nite vidovi ras-tenija, Turcija e edna od najbogatite dr ̀ a vi vo svetot. Re~isi sekoja godina se otkriva po nekoe novo rastenie. Gi ima pove}e od 9.000 vidovi. od koi 3.000 se avtohtoni. Vo cela Evropa ima okolu 11.500 vidovi ras tenija. Poznatoto ho land sko lale e po poteklo od Turcija i bi lo odneseno od Holan|anite vo Evropa vo 16 vek i toa vo Viena kade {to zavladeala vistinska lalemanija.

Na teritorijata na Turcija u{te odamna postoel organiziran `ivot. Turcija e dom na pove}e rimski urnatini od Italija, kako i na pove}e gr~ki urnatini od Grcija. Najstarata ~ove~ka naselba koja datira od 6.500 god. p.n.e. se nao|a vo ^atalhoxuk. Pi{uvaweto najprvin bilo primeneto vo Anatolija, kade {to se pronajdeni prvite glineni tabli za pi{uvawe koi poteknuvaat od 1950 god. p.n.e. Prvite `elezni pari bile iskovani vo sedmiot vek vo Sardis, glavniot grad na drevnoto kralstvo Lidija, a na tursko tlo bile rodeni i Homer, Kralot Midas, tatkoto na istorijata Herodot i Svetiot apostol Pavle. Vo Turcija se nao|a i Istanbul (Carigrad ili Konstantinopol), edinstveniot grad vo svetot lociran na dva kontinenta - Evropa i Azija. Vo svojata pove}e iljadi godini dolga istorija, Istanbul bil glaven grad na tri golemi imperii – Rimskata, Vizantiskata i Otomanskata. Istanbul bil glaven grad celi 1900 godini.