UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

Magistrska naloga

VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN

DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V

GOSPODARSKI PRAKSI

September, 2009 Nikolina Gregurec

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

MAGISTRSKA NALOGA

VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN

DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V

GOSPODARSKI PRAKSISeptember, 2009

Nikolina Gregurec

Mentor: prof. dr. Šime Ivanjko

Kazala

Kazalo vsebine:

1. UVOD .................................................................................................................. 1

1.1 Opredelitev problema........................................................................................... 1

1.2 Namen in cilji magistrske naloge......................................................................... 4

1.3 Raziskovalne teze .................................................................................................. 4

1.4 Predpostavke in omejitve naloge......................................................................... 5

1.5 Metode dela ........................................................................................................... 5

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA POSLOVNE ETIKE IN MORALE .................. 7

2.1 Etika, morala in pravo ......................................................................................... 7

2.2 Poslovna etika in morala .................................................................................... 15

2.3 Dobri poslovni običaji in poslovna morala ....................................................... 20

2.4 Viri poslovne etike .............................................................................................. 21

2.4.1 Viri v zunanjem okolju .................................................................................................21

2.4.2 Viri v notranjem okolju.................................................................................................24

2.5 Vloga in pomen poslovne etike in morale ......................................................... 25

2.6 Merila za etično presojanje................................................................................ 30

2.7 Etičnost na ravni posameznika.......................................................................... 35

2.8 Poslovna etika managementa............................................................................. 38

3 POMEN IN VLOGA POSLOVNE ETIKE IN MORALE V GOSPODARSKI PRAKSI ..................................................................................................................... 42

3.1 Nasprotje interesov udeležencev v družbi ........................................................ 42

3.2 Pravno, etično in moralno varovanje vzajemno pogojenih različnih interesov

43

3.3 Etične dileme sodobne gospodarske družbe..................................................... 45

3.4 Poslovna etika in uspešnost gospodarske družbe............................................. 48

3.5 Potreba po institucionalizaciji poslovne etike .................................................. 49

3.5.1 Načelo zaupljivosti (ang. Fiduciary principle)..............................................................50

3.5.2 Načelo lastnine (ang. Property principle)......................................................................50

3.5.3 Načelo zanesljivosti (ang. Reliability principle) ...........................................................50

3.5.4 Načelo preglednosti (ang. Transparency principle) ......................................................51

3.5.5 Načelo dostojanstva (ang. Dignity principle)................................................................51

3.5.6 Načelo poštenosti in pravičnosti (ang. Fairness principle)............................................51

3.5.7 Načelo družbenosti (ang. Citizenship principle) ...........................................................51

3.5.8 Načelo odzivnosti ( ang. Responsiveness principle) .....................................................51

4 POSLOVNA ETIKA IN MORALA V SLOVENSKI GOSPODARSKI PRAKSI

54

4.1 Vloga, pomen, stališča in sodbe Častnega sodišča Gospodarske zbornice Slovenije glede poslovne morale ..................................................................................... 54

4.2 Organizacija in postopek delovanja častnega sodišča pri GZS ...................... 57

4.3 Etičnost slovenskih managerjev ........................................................................ 60

4.4 Sprememba stališč slovenskih managerjev do etičnih in moralnih dilem z razvojem gospodarstva.................................................................................................... 62

4.5 Uporaba formaliziranih standardov moralnega vedenja................................ 68

5 DRUŽBENA ODGOVORNOST ...................................................................... 72

5.1 Pojmovanje družbene odgovornosti skozi zgodovino...................................... 72

5.2 Sodobno pojmovne družbene odgovornosti ..................................................... 73

5.3 Povezanost poslovne etike in družbene odgovornosti...................................... 80

5.4 Poslovne koristi družbene odgovornosti........................................................... 85

5.5 Merila in kazalci ocenjevanje družbene koristi za gospodarsko družbo....... 89

5.6 Integracija poslovne etike in družbene odgovornosti v strategijo gospodarske družbe 91

5.7 Družbena odgovornost v svetu .......................................................................... 93

5.8 Stališča slovenskih managerjev glede družbene odgovornosti ....................... 95

6 POSLOVNA ETIKA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST NA HRVAŠKEM 98

6.1 Posebnosti tranzicije na Hrvaškem................................................................... 98

6.2 Poslovna etika v hrvaški poslovni praksi.......................................................... 99

6.3 Družbena odgovornost na Hrvaškem ............................................................. 103

7 PRAKTIČNI DEL........................................................................................... 106

7.1 Metoda analize najpogostejših kršitev dobrih poslovnih običajev in poslovne morale v Sloveniji .......................................................................................................... 106

7.2 Obravnavani primeri kršitev ter njihova grafična ponazoritev................... 107

7.3 Področja kršenja dobrih poslovnih običajev.................................................. 111

7.4 Sklep................................................................................................................... 124

8 SKLEPNE UGOTOVITVE ............................................................................ 125

9 LITERATURA ................................................................................................ 131

10 PRILOGE K NALOGI................................................................................ 138

Kazalo shem:

Shema 1: Razmerje med etiko in moralo .........................................................12

Shema 2: Postopek pri Častnem sodišču GZS................................................ 58

Shema 3: Organizacija Častnega sodišča ....................................................... 59

Kazalo tabel:

Tabela 1: Pregled konceptov etike.............................................................. 31

Tabela 2: Pričakovanja posameznih interesnih skupin ............................... 42

Tabela 3: Najbolj neetične aktivnosti hrvaških managerjev v letu 2000 in 2006 po videnju delavcev ................................................................................. 101

Tabela 4: PRIKAZ OBRAVNAVANIH KRŠITEV NA ČASTNEM SODIŠČU, KI SO PREDMET RAZISKAVE MAGISTRSKE NALOGE....................................... 108

Kazalo grafov:

Graf 1: Skupno število obravnavanih primerov pri ČS v obdobju 1990 - 2004 ..........................................................................................................................109

Graf 2: Delež posameznih kršitev obravnavanih pri ČS v obdobju 1990 - 2004 ..........................................................................................................................110

Graf 3: Delež posamezne kršitve v posameznem letu v obdobju 1990 - 2004 ..........................................................................................................................112

Graf 4: Razprodaje – zavajajoče objave popustov v obdobju 1990 - 2004 ..113

Graf 5: Neustrezne garancije v obdobju 1990 - 2004.....................................115

Graf 6: Kršitve glede normativov v obdobju 1990 - 2004..............................118

Graf 7: Nelojalna konkurenca v obdobju 1990 - 2004....................................119

Graf 8: Neupoštevanje reklamacij kupcev v obdobju 1990 - 2004................120

Graf 9: Zavestna kršitev pogodbenih obveznosti v obdobju 1990 - 2004....121

Graf 10: Neupoštevanje zakonskih norm in dobrih poslovnih običajev v blagovnem prometu v obdobju 1990 - 2004...................................................122

Graf 11: Zbirni pregled vseh kršitev po letih v obdobju 1990 - 2004............123

Kazalo prilog:

Priloga 1: Slika - Carollov model odgovornosti podjetja .............................. 139

Priloga 2: Shema - deležniki podjetja............................................................. 140

Priloga 3: Shema - drevo etičnega odločanja................................................141

Priloga 4: Razpredelnica - področja, ki posegajo v etiko managementa..... 142

Priloga 5: Razpredelnica - Kohlbergov šeststopenjski model osebnega moralnega razvoja ........................................................................................... 144

POVZETEK

Hiter enostranski razvoj gospodarstva zasnovan na neoliberalnem modelu

kapitalizma, negativni učinki globalizacije ter prisotna gospodarska in socialna kriza

ponovno zbujajo upravičeni interes za etiko in moralo. Tehnološki napredek je dal

človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi. Človeštvo se nahaja v

moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom

k razvoju družbe. V tržnem gospodarstvu gospodarske družbe uporabljajo različna

pravila urejanja medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična,

moralna in običajna pravila. V nalogi sem se osredotočila predvsem na vlogo morale

in etike kot nadgradnje prava pri urejanju medsebojnih odnosov. Glede na to da v

strokovni literaturi ni enotnega pojmovanja morale, etike ter prava, sem moralo

pojmovala kot skupek vrednot, ki odražajo osebno in družbeno zavest ter

opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj človeško in kaj nehumano. Na

osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s katerimi ocenjuje človekovo

ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale naj bi vsebovala želene

idealne norme obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne od stopnje družbeno

gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo. Pravo kot minimum

morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti pravnih subjektov so vnaprej

določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja pravna varnost oziroma se

varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega. Večjo kvaliteto življenja in

odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na področju gospodarskih odnosov

sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da se pri zasledovanju istega cilja

dopolnjujeta. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji gospodarskega razvoja ko

prihaja do večje delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo od splošno družbenih.

Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma družbene zavesti je usmerjena

na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel humanizma in moralnih

vrednot. Poslovna etika naj bi izražala želeno idealno stanje na področju stvarnega

poslovanja z vidika najvišjih standardov poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna

etika je v današnjem času globalizacije in internacionalizacije gospodarskih odnosov

nujni temelj urejanja ali regulative poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti

glede na to da so pravna pravila različna in predstavljajo minimum možnega

urejanja. Poslovna etika se konkretizira preko etičnih kodeksov in priporočil, ki

usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in

medsebojnega spoštovanja. Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo

pomembno vlogo dobri poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne

morale in pomemben element poslovne etike. Za kršitve dobrih poslovnih običajev

in utrjevanje poslovne morale deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije Častno

sodišče, ki izreka tudi ukrepe kršiteljem.

Ključne besede: etika, morala, družbena odgovornost, etični kodeksi, dobri poslovni

običaji, pravo.

SUMMARY

Rapid one-sided development of economics based on neo-liberal model of

capitalism, negative side effects of globalisation and accompanying economical and

social crisis are the factors that awake justifiable interests for ethics and morale.

Technological progress enabled the man to use the immense power and therefore the

ethical responsibility cannot keep up with it. The humanity found itself in the middle

of the morale crisis, which will be impossible to resolve only through business

market and by economic approach to development of the society. In market

economics corporate associations employ various rules for arranging the reciprocal

relations. These rules are legal, corporate political, moral and also general. In this

thesis I have focused my attention especially on the role of the morale and ethics

representing the upgrade of law in managing the reciprocal relations. Taking into

account that in expert literature there is no unified comprehension of morale, ethics

and law, I have defined the morale as the collection of values that reflect personal

and corporate consciousness and at the same time define what is good and bad,

humane and inhumane for all human beings. On the basis of these values the morale

declares valuable judgements with which it evaluates the human conduct as good or

bad. Ethics, as the philosophy of morale, should comprise the desired ideal norms of

human behaviour. Morale norms are dependent on the level of the social and

economic development and also on the culture or the place where they arise. Law, as

the minimum of the morale, is usually codified; the rights and obligations of legal

subjects are defined in advance or are at least definable. Law enables legal safety and

it also protects the individual against the harmful actions of others. The morale

norms ensure the greater quality of life and reciprocal relationships. In the sphere of

economic relations the law and the ethics come hand in hand, which means that in

the pursuit of the same goal they are complementary. Business morale appears on a

higher level of economic development when it comes to a greater division of labour

and also when the economic streams are separated from the social ones. Business

morale as a part of the social upgrade or social consciousness is oriented towards the

economic sphere with the goal to enforce the principles of humanism and morale

values. The business ethics should express the desired situation in the sphere of real

economic operations, considering the highest standards of honesty, justness and

common good. In today’s time of globalisation and internationalisation of economic

relations, the business ethics is the necessary foundation of regulating the business

relations among economic subjects, especially because of the various legal rules

which represent the minimum of regulation. Business ethics is concretized through

codes of ethics and recommendations, which guide the participants in economic

operations, also considering the principles of honesty, humanity, justness and mutual

respect. For regulation of relations among companies it is important to respect the

fair commercial practice, which is expressed as a standard of business moral and also

as an important element of business ethics. For violation of fair commercial practice

and also for reinforcement of business morale, there is the Court of Honour, which

operates within the frame of Chamber of Commerce and Industry of Slovenia, which

acts against all the violators.

Key words: ethics, morals, corporate social responsibility, codes of ethics, fair

commercial practice, law.

1. UVOD

1.1 Opredelitev problema

Interes in zanimanje za poslovno etiko v gospodarstvu je pogojen z globalizacijskimi

procesi, hitrim razvojem tehnologije zlasti informacijsko komunikacijskih tehnologij,

internacionalizacijo gospodarstva, povečanjem konkurence ter na splošno večjo

vlogo gospodarstva v družbenem razvoju. Finančne, gospodarske, socialne in

kulturne krize, podnebne spremembe, neupoštevanje načel trajnostnega razvoja, je

pripeljalo človeštvo do dezorjentacije v uporabi moralnih vrednot. Smo na razpotju

in v moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo z ekonomskim pristopom k

razvoju družbe. V dosedanjem gospodarskem razvoju se je pomen poslovne morale

in etike kot pomembna regulatorja poslovnih odnosov premalo upošteval.

Učinki globalizacije na novo opredeljujejo poslovno okolje gospodarskih družb, pri

čemer za uspešen in uravnotežen razvoj postaja vse bolj pomemben trajnostni

koncept razvoja. Pravila obnašanja, ki se uporabljajo v konkurenčnem, tržnem in

demokratičnem okolju med gospodarskimi družbami so pravna, družbeno politična,

moralna in druga. Na področju gospodarstva se razvijajo posebna moralna pravila in

etična načela kot poslovna morala oziroma poslovna etika. Poslovna etika se

konkretizira preko etičnih kodeksov kot priporočil za obnašanje gospodarskih družb

z vidika spoštovanja, pravičnosti, poštenosti in humanih odnosov med ljudmi.

Poslovna etika bi naj vsebovala vrednote za idealno obnašanje gospodarskih družb v

medsebojnih odnosih. Poslovna morala je pogojena s krajem in časom nastajanja,

medtem ko je poslovna etika trajnejše narave in se največkrat opredeljuje kot

filozofija morale. Ker pravo na področju gospodarstva ne more zagotoviti

učinkovitega urejanja odnosov med gospodarskimi družbami ga je potrebno z

moralnimi normami nadgraditi. Poslovna morala je izraz družbene morale na

področju gospodarstva. Trajnostni koncept razvoja upošteva etiko, moralno

delovanje in družbeno odgovornost kot temeljne "mehke" dejavnike uspešnega

razvoja gospodarskih družb. Po tem pristopu se enako vrednoti ekonomska, družbena

in okoljska razsežnost delovanja gospodarskih subjektov. Zmaga globalnega

kapitalizma po padcu berlinskega zidu je s številnimi negativnimi učinki vplivala na

razvoj in pomen nevladnih institucij, ki so opozarjale in opozarjajo na drastične

negativne posledice globalizacije, ki postavlja profit pred temeljne človekove

1