MAŠA ŠLEGEL ŠMID - share.upr.si · Predstavili smo pravila, ki naj bi jih učenci med nastopom...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MAŠA ŠLEGEL ŠMID

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Razredni pouk

Diplomsko delo

ANALIZA GOVORNIH NASTOPOV V 2.

RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Maša Šlegel Šmid

Koper 2017

Mentorica: doc. dr. Barbara Baloh

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici, doc. dr. Barbari Baloh, za strokovno pomoč,

razumevanje in spodbude pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi ravnatelju, učiteljici in učencem osnovne šole na

gorenjskem, ki so bili pripravljeni sodelovati v empirični raziskavi.

Posebna zahvala gre fantu Anžetu in moji družini, ki so mi vedno stali ob

strani, me podpirali in verjeli vame. Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem, ki so me

v tem času spodbujali in motivirali.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Maša Šlegel Šmid, študentka univerzitetnega študijskega

programa prve stopnje Razredni pouk,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Analiza govornih nastopov v 2. razredu

osnovne šole

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Govorno nastopanje je sestavni del komunikacije in zelo pomembna dejavnost

v našem življenju. Prav tako je govorno nastopanje sestavina učnega načrta, s

pomočjo katerega se učenci že zgodaj začnejo pripravljati na uporabo te veščine

tako v šoli kot v vsakdanjem življenju.

V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je govorništvo in govorno nastopanje

na sploh ter kaj je pomembno za njegovo izvedbo. Proučili smo vrste govorov,

pripravo nanj in se dotaknili elementov verbalne in neverbalne komunikacije, ki so

pomembni za uspešno izveden govorni nastop. Predstavili smo pravila, ki naj bi jih

učenci med nastopom upoštevali in pregledali, kaj je o govornih nastopih

zapisanega v učnem načrtu.

V empiričnem delu so predstavljeni in analizirani odgovori intervjujev ter

ugotovitve opazovanih nastopov, ki smo jih opravili v drugem razredu ene izmed

osnovnih šol na Gorenjskem. Predstavljen je problem, ki smo si ga zastavili ter tudi

raziskovalna vprašanja in cilji, s pomočjo katerih smo prišli do ugotovitev. Rezultati

intervjuja so bili presenetljivi, saj smo bili prepričani, da učenci neradi govorno

nastopajo, a so bili odgovori učencev drugačni. Zavedati se je potrebno, da je

priprava na govorni nastop še kako pomembna. Rezultati raziskave so pokazali,

da se učenci na svoj nastop pripravljajo le nekaj dni, zato se sprašujemo, kako

otrokom v prihodnosti čim bolj približati načine in pomen priprave, da bo njihov

govorni nastop čim boljši.

Ključne besede: govorni nastop, govor, verbalna in neverbalna komunikacija,

osnovna šola, učni načrt, vplivi na izvedbo govornega nastopa.

ABSTRACT

Analysis of oral performances in second grade of primary school

Oral performing is a constituent part of communication and is very important

activity in our lives. Oral presentations are a component of primary school

syllabuses as well, where students start preparing to use these skills both in school

and in everyday life.

The theoretical part of the thesis presents what elocution and oral

presentations are and what is important for its implementation. We researched

types of speech, its preparation and we also touched upon elements of verbal and

non-verbal communication which are important to deliver a successful oral

performance. We introduced the rules which students should take into account and

we also examined what is written about oral presentations in primary school

syllabus.

The empirical part presents and analyses the answers of the interviews and

findings of the presentations we observed in the second grade in one of the

primary shools in Upper Carniola. The empirical part outlines the main problem of

the thesis, the research questions and the goals which help us to get to the

conclusion. The results of interview surprised us, because we were sure that

students do not enjoy in oral presentation but the answers were different. We all

have to be aware of fact that the preparation for oral presentation has an important

meaning. The results of the research indicated that students' preparation lasts just

a few days, which raises a question as to how get closer the manner and

importance of preparation to the students, that oral presentations could be better in

future.

Keywords: oral presentation, speech, verbal and non-verbal communication,

primary school, syllabus, influences on oral presentations.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Retorika ali govorništvo ................................................................................ 2

2.2 Kaj je bistveno za govorništvo v nasprotju in primerjavi s

pripovedovanjem in razlaganjem (predavanjem)? ..................................................... 2

2.3 Govor ........................................................................................................... 3

2.4 Priprava na govor ......................................................................................... 4

3 NASTOP IN GOVORNIŠTVO V ŠOLI ....................................................................... 5

3.1 Nastop ......................................................................................................... 5

3.2 Sporazumevanje .......................................................................................... 5

3.2.1 Sporočanje – govorno nastopanje ......................................................... 5

3.2.2 Faze sporočanja .................................................................................... 6

3.2.3 Govorni nastop ...................................................................................... 7

3.3 Kako pripraviti govorno ustvarjanje v šolskih okoliščinah? ........................... 8

3.4 Neverbalna komunikacija ............................................................................. 9

3.4.1 Govorica telesa .....................................................................................10

3.4.2 Obnašanje v prostoru ...........................................................................11

3.5 Verbalna komunikacija ................................................................................12

3.5.1 Glasovni izraz .......................................................................................12

3.5.2 Besedilo................................................................................................14

3.6 Trema, pojav strahu ....................................................................................14

3.7 Vizualni pripomočki .....................................................................................15

4 GOVORNI NASTOPI V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO V OSNOVNI

ŠOLI ................................................................................................................16

4.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje ...........................................................16

5 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................18

5.1 Opredelitev raziskovalnega problema, cilji in raziskovalna vprašanja ..........18

5.2 Metodologija ............................................................................................... 19

5.3 Rezultati in razprava .................................................................................. 21

6 SKLEPNE UGOTOVITVE .............................................................................. 26

7 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 28

KAZALO SLIK

Slika 1: Vidni signali ..................................................................................................... 9

Slika 2: Slišni signali ................................................................................................... 12

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Cilji in vrste besedil za govorno nastopanje ........................................ 17

Preglednica 2: Odgovori učencev, ki so si temo govornega nastopa izbrali sami........ 21

Preglednica 3: Odgovori učencev, ki so imeli določeno temo govornega nastopa

(opis osebe) ...................................................................................... 22

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Vprašanja intervjuja .................................................................................... 30

Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.

Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Latinski pregovor pravi: »Poeta nascitur, orator fit« ali v slovenskem jeziku:

»pesnik se rodi, govornik naredi.« (Vpliv retorike).

Govorno nastopanje je v vsakdanjem življenju zelo pomembno. Retorike

oziroma govorništva se lahko nauči čisto vsak posameznik, če le ima za to

motivacijo, cilj in željo. Med govorno nastopanje lahko štejemo tudi

sporazumevanje, pripovedovanje in trenutke, ko govorimo pred množico.

Med govornim nastopom je pomembno, da se zavedamo uporabe elementov

besedne in nebesedne komunikacije. Govorec mora biti pozoren na vsebino

govora, prav tako pa ne sme pozabiti, kako se bo med svojim nastopom obnašal.

Priprava na govorni nastop je ključnega pomena, a se mnogi tega ne

zavedajo. Od priprave je odvisen uspeh javnega nastopa, zato je dobro, da

govorec pozna postopke, s katerimi doseže kvaliteten nastop.

Naloga učiteljev v šoli je, da spodbudijo učence k ustvarjalnosti ter da so pri

tem samozavestni in samostojni. Učenci bodo na tak način zmožni pripraviti in

predstaviti besedilo za govorni nastop. Tudi v učnem načrtu so zapisani cilji, ki jih

učenci na tem področju morajo doseči, zato se tekom šolanja naučijo, kako

govorni nastop izvesti in kako se nanj pripraviti. Zavedati se morajo, da bo govorno

nastopanje postalo del njihovega življenja.

V diplomskem delu se bomo posvetili govornim nastopom v 2. razredu

osnovne šole. Znotraj tega bomo predstavili priprave na govorni nastop, predvsem

pa nas bo zanimalo, kaj pri tem uporabljajo, kdo jim pomaga. Zanimalo nas bo, ali

na govorni nastop vpliva učni uspeh učencev in poiskali odgovor na vprašanje, če

učenci raje nastopajo na v naprej določeno temo ali si jo raje izberejo sami.


Koper: UP PEF.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Retorika ali govorništvo

Božič (2016, str. 2) v svojem diplomskem delu navaja: »retorika ali govorništvo

je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem in pravilno

artikulacijo. Zelo pomemben je suveren nastop, pri katerem moramo paziti na

obvladovanje mimike in gestikulacije. Pri retoriki je pomembno okusno, izbrano in

spretno govorjenje ter obnašanje.«

Znana je prevzeta ali tuja beseda, ki pomeni govorništvo, retorika. Retorika je

bila v starem šolskem sistemu eden glavnih predmetov, dandanes pa ni šolski

predmet; pojavlja se kakšen krožek retorike. Na splošno se smatra, da je retorika v

smislu »govornega sporočanja« vključena v materni jezik – slovenski jezik in

nekako tudi v druge učne predmete (Dolgan, 1996).

Izraz retorika izvira iz samostalnika rhétra (retra), kar pomeni v slovenščini

besedo, govor. Govornik je rhétor (retor). Zgovornost, govorništvo pa rhetoriké. V

latinščini pomeni govorništvo, orator pa govornik (Vatovec, 1968).

Retorika nam daje napotke, kako uporabljamo prepričevalna sredstva, kako

sestavimo logični in učinkovito zgrajen govor, kako razumljivo argumentiramo,

kako uporabljamo jezikovne prvine, kako uskladimo besedno in nebesedno

govorico. Takšni napotki nam pomagajo, da samozavestno nastopimo, da se

znebimo treme, da s poslušalci vzpostavimo dober stik in da pri tem tudi uživamo

(Zidar Gale, 1996, v Kelc, 2009).

»Retorika je povezana predvsem z javnimi nastopi. Treba pa je vedeti, da ni

vsak javno nastop tudi retorični nastop. Retorični so tisti, ki poslušalce o nečem

prepričujejo. Ko na primer gledamo oziroma poslušamo moderatorje javnih

prireditev, še ne gre za retorični nastop.« (Zidar Gale, 2007, str. 16).

2.2 Kaj je bistveno za govorništvo v nasprotju in primerjavi s

pripovedovanjem in razlaganjem (predavanjem)?

Kot meni Dolgan (1996), je za govornika bistveno, da nekaj presoja in se za

nekaj zavzema. S tem tudi zagovarja ter izraža svoje zamisli, ideje in stališča,

medtem ko pripovednik ali pripovedovalec pripoveduje kakšno zgodbo ali osebno

doživetje, razlagalec pa razlaga kaj poučnega.


Koper: UP PEF.

3

Toporišič (1996, str. 171) opredeljuje pripovedovanje kot: »besedovanje o

enkratnem dejanju ali dogajanju.«

Poznamo več vrst pripovedovanja, in sicer: pripovedovanje v praktičnem

sporazumevanju (ko povemo, kaj se je nam ali komu drugemu dogodilo),

pripovedovanje značilno za šale, anekdote, bajke in legende ter pripovedovanje, ki

ga poznamo v kratkih zgodbah, povestih, novelah, romanih … Vsem

pripovedovanjem je skupna slikovitost, zanimivost in čustvenost (Kelc, 2009).

Toporišič (1996, str. 171) pripovedovanje opredeljuje sledeče:

»Pripovedovanje je besedovanje o enkratnem dejanju ali dogajanju.«

Vsebina pripovedovanja je po navadi dogodek ali dejanje, ki odstopa od

vsakdanjosti in od tega, kar je lahko pričakovati, česar smo navajeni (Toporišič,

1996).

»V pripovedih pripovedovalci ne podajajo samo dejanja ali dogodka, ampak

tudi svoje duševnostne odzive nanju, mnenja o njiju ali tudi sodbe (npr. da so bili v

strahu, veseli, sicer kako pod vtisom dogodkov).« (Toporišič, 1996, str. 171).

Dolgan (1996, str. 38) ugotavlja povezave med razlaganjem, predavanjem in

govorništvom: »Če je predavanje in razlaganje živahno in zavzeto, tako da hoče

prepričati, potem je hkrati govorniško. Če pa je suhoparno in se snov podaja

predvsem objektivno, tako da se povzemajo različna stališča, potem ni govorniško

in gre samo za predavanje.«

Uspešno govorništvo je odvisno od posameznikovega govora, kar bo

predstavljeno v nadaljevanju.

2.3 Govor

»Govor je besedilo, ki ga govornik svojim poslušalcem posreduje ustno.«

(Žagar, 2002, str. 105).

Govor pomeni prvo prelomnico v procesu sporazumevanja med človekom in

sočlovekom. Pomembno je, da je pravilen in razumljiv (Vatovec, 1968).

Prva osnovna sestavina govora je predmet govora, ki je lahko različen. Pri tem

so lahko omejeni vidiki govorniške izvedbe, zato omejimo predmet govora na

določeno temo. Ena izmed značilnosti govora je, da je izrazito namenjen


Koper: UP PEF.

4

poslušalcem. Govornik ne obravnava predmeta zaradi njega samega, ampak

zaradi poslušalcev (Vatovec, 1968).

Glavna značilnost govora je ustnost, kar pomeni, da govor poleg besednega

izražanja vsebuje tudi zvočne in vidne komponente. V drugih besedilih je lahko

nekaj povedano samo z besedami, v govoru pa lahko uporabimo tudi obrazno

mimiko, kretnje, glas … Govor je bolj privlačen, če vsebuje čim več zunajjezikovnih

prvin. Značilnost govora je tudi sugestivnost, saj govornik želi vplivati na čustva,

ravnanje in mišljenje poslušalcev (Žagar, 2002).

Lerche (1996) predstavi različne vrste govorov. Informativni govor vključuje

določena spoznanja in podatke, poslušalce pa seznani z določeno temo. S

prepričevalnim govorom želi govorec svoje občinstvo prepričati o zadevi, katere

uresničitev je zelo pomembna ali pa jih želi seznaniti s kakšno novo idejo.

Značilnost prepričevalnega govora je tudi subjektivnost. Tretja vrsta, ki jo avtorica

navaja je priložnostni govor, s katerim govorec poudari določene dogodke npr.

delovni jubilej, rojstni dan sorodnikov, pogreb …

Za vsako govorno priložnost se je potrebno v naprej pripraviti, o čemer bo

govora v nadaljevanju.

2.4 Priprava na govor

Pomembno je, da se govornik zaveda, da je pred vsakim govorom

premišljevanje, zapisovanje, učenje in sodba. Najboljša priprava na govor je lastna

izkušnja. Dobra priprava predstavlja večino opravljenega dela, vendar veliko

govornikov svojih govorov sploh ne pripravljajo. Mnogi se premalo zavedajo

pomena priprave na govor, saj je od tega odvisen prepričljiv uspeh javnega

nastopa, nekateri pa si ne vzamejo časa za temeljito pripravo in jo podcenjujejo.

Poznamo pa tudi govornike začetnike, ki ne vedo, kako se na govor sploh pripraviti

(Vatovec, 1968).


Koper: UP PEF.

5

3 NASTOP IN GOVORNIŠTVO V ŠOLI

3.1 Nastop

Za govorništvo na sploh je značilno nastopanje ali nastop, torej javna drža

oziroma odrska dejavnost pred občinstvom. Za govornika pa je bolj primerno, da

stoji in ne sedi, prav tako pa je bolje, če govornik govori prosto, na pamet in brez

besedila v rokah, saj si z njimi lahko sproščeno gestikulira. Občudovanja vredno je,

da se govornik med svojim nastopom znajde v vsaki situaciji in se zna odzivati na

sprotne pobude (Dolgan, 1996).

Govornik bo pri svojem nastopu uspešen, če bo upošteval načela uspešnega

sporazumevanja in se nanj ustrezno pripravil. To bomo predstavili v nadaljevanju.

3.2 Sporazumevanje

»Sporazumevanje (komunikacija) je izmenjavanje besedil med ljudmi. Zajema

najmanj dve osebi: tistega, ki govori ali piše, in onega, ki posluša ali bere. Torej je

ena od oblik človekove družbene dejavnosti, in sicer najpogostejša in verjetno tudi

najpomembnejša.« (Križaj, Bešter Turk, Končina, Bavdek, Poznanovič, Ambrož in

Židan, 2015, str. 29).

Sporazumevanje, pri katerem se ne zamenjata vlogi sporočevalca in

prejemnika, je enosmerno (npr. govorno nastopanje in poslušanje govornih

nastopov, pisanje in branje enogovornih besedil). Značilnost enogovornih besedil

je, da niso sestavljena iz replik, ampak iz povedi, ki so tvorjena in povezana s

strani sporočevalca (Križaj idr. 2015).

3.2.1 Sporočanje – govorno nastopanje

Pri sporočanju gre za zavestno dejanje sporočevalca, ki tvori besedilo z

znamenji besednega jezika v slušnem ali vidnem prenosniku. To počne z

določenim ciljem oziroma namenom, saj želi pri poslušalcu nekaj doseči. Potrebno

je veliko truda, saj se mora dobro pripraviti in upoštevati načela uspešnega

sporočanja (prav tam).


Koper: UP PEF.

6

3.2.2 Faze sporočanja

Kot smo že omenili, na sporočanje se je potrebno dobro pripraviti. Če želi biti

sporočevalec uspešen, mora svoje delo skrbno načrtovati in ga izvajati po

določenih korakih/fazah.

Iznajdba

Prvi korak predstavlja naša odločitev, s katerim namenom in o čem bomo

sporočali. Za to se lahko odločimo sami, lahko pa namen in temo določi nekdo

drug npr. učitelj. Kasneje določimo, kaj vse bomo o izbrani temi povedali in s

katerimi podtemami jo bomo razvijali in tako gradili vsebino. Lahko si pripravimo

osnutek z opornimi točkami ali pa ga oblikujemo v miselni vzorec, ki naj bi

vseboval ključne besede in bistvene podatke (prav tam).

Urejanje

Zbrano gradivo je potrebno urediti in določiti zaporedje, ki bo predstavljalo

smiselno celoto (prav tam).

Ubesediljevanje

Ko je besedilo zbrano in urejeno, ga moramo spremeniti v besedilo. Izberemo

si primerne besede in uporabimo zgradbo besedilne vrste, ki ustreza namenu.

Pozorni moramo biti na izbor besed, rdečo nit, logično urejene in razvrščene

povedi ter na to, da je besedilo smiselno povezano v celoto. Tako nastane prva

različica besedila (prav tam).

Popravljanje prve različice besedila

Priporočljivo je besedilo večkrat prebrati in se pri tem vživeti v prejemnika

(poslušalca), saj tako najlažje presodimo, ali je besedilo ustrezno in razumljivo. Če

zaznamo napake, jih popravimo. Pri tem učencem lahko pomagajo npr. starši

(prav tam).


Koper: UP PEF.

7

Prepisovanje popravljenega besedila in navajanje virov

Če smo v prvi različici našli napake, jo moramo prepisati. V primeru, da smo si

pri pisanju besedila pomagali s tujimi besedili pa moramo na koncu besedila

navesti osnovne podatke o delu iz katerega smo podatke pridobili (prav tam).

Pomnjenje besedila in izdelovanje ponazoril

V primeru, da želimo besedilo govorno predstaviti občinstvu, se moramo

pripraviti na govorni nastop. Besedilo večkrat glasno preletimo/preberemo, da bi si

ga čim bolje zapomnili, vendar se ga ne naučimo na pamet, saj bi se lahko ob

kakršnikoli motnji zmedli. Pripravimo si tudi vidna ponazorila (npr. sličice,

prosojnice, plakat …), ki jih pokažemo poslušalcem, ne smemo pa pozabiti tudi na

rabo nebesednih zvočnih in vidnih spremljevalcev govorjenja (glasnost, hitrost

govorjenja, kretnje, drža telesa …)(prav tam).

Izvajanje govornega nastopa

Med govornim nastopanjem moramo poslušalce gledati in govoriti prosto,

razločno, s primerno hitrostjo, čim bolj naravno in živo ter upoštevati primerno

glasnost (prav tam).

3.2.3 Govorni nastop

Križaj idr. (2015) izpostavljajo naslednja pravila, ki jih moramo pri govornem

nastopanju upoštevati:

- Poskrbimo, da smo telesno urejeni, saj smo izpostavljeni kritičnim očem

občinstva.

- Najbolj primerno je, da med nastopom stojimo, sploh če je prostor velik in je

veliko poslušalcev. Po prostoru se lahko tudi premikamo, vendar ne tečemo.

Če je poslušalcev malo, lahko sedimo, vendar pazimo na držo in obnašanje.

- Poslušalce gledamo v oči in skušamo s pogledom zajeti vse.

- Ne beremo napisanega besedila (govorimo prosto). Doma se na govorni

nastop pripravimo, z besedilom pa si lahko pomagamo, če imamo težave.

- Uporabljamo zborni jezik.


Koper: UP PEF.

8

- Ko govorimo, pazimo na hitrost govorjenja, glasnost, intonacijo in register.

Govorjeno besedilo členimo s premori, pomembnejše podatke izgovarjamo

počasneje in glasneje, manj pomembne pa hitreje in tiše.

- Uporabljamo tudi vidne neverbalne spremljevalce govorjenja (kretnje, mimiko),

vendar pazimo, da ne pretiravamo.

- Nastop prilagodimo občinstvu; če postanejo poslušalci nezbrani, svoj nastop

poživimo.

- Držimo se dogovorjenega časa.

- Na koncu govornega nastopa lahko poslušalci zastavijo vprašanja, na katera

odgovarjamo mirno in premišljeno.

Tudi učenci se med govornim nastopanjem morajo držati enakih pravil.

Med seboj se razlikujejo v načinu in času priprave nanj, zato bomo v ta namen

v nadaljevanju predstavili načine priprave na nastopanje v šoli.

3.3 Kako pripraviti govorno ustvarjanje v šolskih okoliščinah?

Bistvenega pomena pri javnem ustvarjanju je, da ni posameznik samo dober

govorec, ampak da tudi zna nastopiti. Znano je, da nastopanje nekaterim ustreza,

drugim pa ne. Učenec nastopa celo pri preverjanju znanja, saj z odgovarjanjem na

vprašanja pokaže svoje znanje pred celim razredom. Nekateri učenci imajo s tem

težave, zato se šele po več letih navadijo na javni položaj (Dolgan, 1996).

Pri govornem ustvarjanju nekateri učenci posnemajo snov, idejo in

kompozicijo ali jo celo ponavljajo, torej niso dovolj samostojni. Dolgan (1996)

predstavi možne rešitve tega problema: prva rešitev je, da najprej nastopijo slabši

učenci in pozneje vedno boljši, ki so bolj samostojni in manj občutljivi na različne

vplive. Druga rešitev, ki jo avtor omeni, je, da vsak učenec dobi drugačen naslov

oziroma drugačno temo. Zadnjo možnost pa opisuje kot najbolj zanimivo in

prepričljivo, saj naj bi naslednji izvajalci tj. učenci zapustili učilnico, se umaknili na

hodnik ali v drugo učilnico. Čakajoče učence lahko zaposlimo tako, da se

osredotočeno in mirno pripravljajo na svoj nastop.

Del učenčeve priprave je tudi razmislek o tem, kako se bo med nastopom

obnašal. To bomo predstavili v naslednjem podpoglavju.


Koper: UP PEF.

9

3.4 Neverbalna komunikacija

»Dobra komunikacija je temelj uspešnega razmerja, tako osebnega kot

profesionalnega.« (Mladenovič, 2012, str. 7).

V grobem med neverbalno komunikacijo štejemo obrazno mimiko, govorico

telesa, ton glasu, lastno zunanjo podobo in podobo lastnega okolja. Številne

raziskave potrjujejo, da je človekova komunikacija v večini neverbalna. Najbolj

bomo pozorni na tisto osebo oziroma tisti del telesa, ki nas bo najbolj zanimal ali

nam sporočil največ informacij.

Mladenovič (2012, str. 9) trdi naslednje: »Pomanjkljivo znanje neverbalne

komunikacije lahko povzroči nepravilno interpretacijo neverbalnega vedenja. Pri

komunikaciji moramo biti pozorni na sporočila, ki nam jih ljudje pošljejo skozi

verbalno in neverbalno komunikacijo, saj skupaj tvorijo celotno sporočilo.«

Vidni signali

(neverbalna komunikacija)

govorica telesa prostorsko obnašanje

(kinezika) (proksemika)

mimika (obraz) odmaknjenost

pogled (oči) bližina

drža (telo)

gestikulacija (roke, dlani)

pojava (obleka, pričeska)

Slika 1: Vidni signali (Lerche, 1996, str. 84)


Koper: UP PEF.

10

3.4.1 Govorica telesa

Telesna drža

Lepa telesna drža odraža človekovo samozavest. Če se govorec naslanja na

primer na mizo, kaže poslušalcem svojo nesamostojnost, če pa stoji z obema

nogama trdno na tleh, posreduje občutek trdnosti in samostojnosti. Svojo

samozavest pokaže tako, da prosto stoji v prostoru, ne da bi se kam naslanjal ali

česarkoli oprijemal. Pri tem mora paziti na položaj glave, saj višina le-te sporoča

oblastnost, vzvišenost in celo domišljavost. Najbolj primerno je, da je govorčeva

brada približno v višini ramen, saj s tem kaže svojo odločnost, samozavest in

prizadevnost (Lerche, 1996).

Mimika

Mimika mora biti pristna, saj predstavlja govornikovo nemo soizrazilo.

Govornik mora biti pozoren na oblikovanje obraznih potez, saj mimika pogosto

prehiti besedo. Mimična govorica mora biti v sozvočju s stopnjo miselnega,

čustvenega in splošno izraznega oblikovanja. Ljudje opazijo, vidijo in sodijo po

obrazu še preden govorimo. Gladko čelo in vzdignjene obrvi, mirne poteze na

obrazu ter miren telesni položaj pomenijo veselje in zadovoljstvo (Lerche, 1996).

Pogled

Oči so zrcalo človekove duše, saj se z njimi lahko smejimo ali jočemo, lahko

pokažemo jezo ali veselje. Že ko govornik stopi na oder, s poslušalci vzpostavi

očesni stik. Paziti mora, da ga obdrži do konca govora, saj pogled odseva

govornikova čustva in prepričanje (Vatovec, 1968).

Govorec med nastopom ne sme gledati čez ljudi ali v strop. S pogledom mora

potovati od desne proti levi, tudi do tistih, ki sedijo v zadnjih vrstah. Vljudno je, da

govorec pogleda najprej tiste poslušalce, ki kažejo največ zanimanja, vendar pri

tem mora biti pozoren, da pogleda ne ustavi na posameznikih (Lerche, 1996).


Koper: UP PEF.

11

Gibi z rokami, kretnje

Gibna soizrazila so tista, ki pojasnjujejo govorjeno besedilo. Geste so ob

mirnejšem govoru počasnejše, ob živahnejšem pa hitrejše. Večina govornikov

začne kretnje in gibe z desnico, sledi pa ji levica, s katero si pomagajo. Kretnje

morajo biti naravne in elegantne (Vatovec, 1968).

Gestikulacije se ne moremo učiti, saj pride iz naše notranjosti. Kretnje

poudarjajo smisel govora, zato naj bosta roki čim bolj sproščeni, ne preveč ob

telesu in ne za hrbtom. Prekrižane roke pred telesom ne učinkujejo najbolj

samozavestno. Najbolje je, da govorec roke rahlo upogne v višini pasu in ju med

govorom uporabi za primerne gibe. Vsak gib znižuje količino adrenalina, kar

pripomore k lažjemu razmišljanju (Lerche, 1996).

Gibanje lahko med nastopom uporabimo tudi za to, da pritegnemo pozornost

občinstva. Na gibe pa moramo biti pozorni, saj bodo besede le s primernimi gibi

dobile ustrezne poudarke.

Pojava

Priporočljivo je, da se govornik s svojo obleko prilagodi občinstvu. Če nastopa

pred mladimi ljudmi ima lahko oblečeno preprosto majico in kavbojke, pred

starejšimi ljudmi pa je bolj primerna izbira kostima za ženski spol in obleka s

kravato za moške. Pri tem seveda ne smemo pozabiti tudi na pričesko, saj

pripomore k urejenemu izgledu (Lerche, 1996).

3.4.2 Obnašanje v prostoru

Med govornim nastopanjem je pomembno, kako se nastopajoči počuti, saj

takšno energijo občuti tudi občinstvo.

Govorec mora biti pozoren na svoje gibanje v prostoru. Pri tem mora

upoštevati, da ne sedi ali stoji predaleč od svojih poslušalk in poslušalcev. Če je

krog poslušalcev manjši, lahko k njim prisede v krog ali polkrog, saj s tem ustvari

bolj sproščeno ozračje, ki hkrati vzbuja tudi zaupanje (Lerche, 1996).

Poleg neverbalne je za uspešno sporazumevanje seveda pomembna tudi

verbalna komunikacija, katere značilnosti bomo predstavili sedaj.


Koper: UP PEF.

12

3.5 Verbalna komunikacija

Slišni signali

(neverbalna komunikacija)

glasovni izraz besedilo

(prozodika) (semantika)

glasovna lega razčlenitev

melodija stavka rdeča nit poudarki jedrnatost

tempo kratkost

izgovorjava lastni jezik

Slika 2: Slišni signali (Lerche, 1996, str. 85)

3.5.1 Glasovni izraz

Glas

Glas je eden izmed ključnih dejavnikov v govorništvu. Poslušalci radi slišijo

prijeten, lepo zveneč glas, neprijetno pa je poslušati glas, ki je oster, stisnjen,

piskajoč ali nosljajoč.

Z glasom lahko izrazimo razna čustva, vendar se posamezniki med seboj

razlikujemo tudi v tem, kakšen glas nam je namenila mati narava.

Žametno mehak, globok in prijeten glas imajo običajno moški, medtem ko

ženske navadno govorijo z višjim glasom. V vsakem primeru pa je pomembno, da

se človek počuti prijetno in varno, saj s tem vpliva na zven svojega glasu. Lepo

zveneč in prijeten glas ima dovolj resonance in je pomemben za doseganje cilja –

prepričevanje poslušalcev (Lerche, 1996).

Ko govorec govori pred številnim občinstvom mora paziti, da ima njegov glas

dovolj resonance in ga je mogoče slišati tudi na večji razdalji.


Koper: UP PEF.

13

Nastopajoči mora biti pozoren na pravilno dihanje in govoriti v svoji osebni

glasovni legi, da bo njegov glas lepo zveneč. Pravilno dihanje pomeni, da se

govorec izogiba globokemu dihanju, s tem pa zmanjšuje razburjenje in po drugi

strani poskrbi za lepši, bolj zveneč glas (Lerche, 1996).

Melodija stavka

Melodija stavka vpliva na razumljivost. Govorec mora upoštevati ločila v

besedilu in prilagoditi glas, npr. kjer je v besedilu pika, glas zniža; pri vprašaju glas

dvigne; pri klicaju pa poudarek podkrepi s povečano jakostjo glasu. S pomočjo

glasu poskušamo doseči živahnost in napetost, za doseganje tega pa si lahko

pomagamo tudi s prehajanjem iz glasnega v tiho govorjenje.

Poudarki

»Poudarki učinkujejo prav zaradi kontrasta do nepoudarjenega dela govora.«

(Lerche, 1996, str. 102).

Govorec mora poudarke uporabljati usmerjeno tj. niti preveč niti premalo.

Posebno poudarjene morajo biti pomembne izjave in besede. Če je poudarkov

preveč, lahko to poslušalce zmede in jih odvrne od vsebine govora.

Tempo

Poslušalci bolje razumejo daljše in zapletene stavke, če jih strnemo in povemo

hitreje. Prepočasi izgovorjeni stavki pa so lahko za občinstvo naporni, saj vplivajo

na njihov kratkoročni spomin in zato ob koncu ne vedo več, kaj je bilo povedano na

začetku. Na drugi strani pa kratki stavki, izgovorjeni počasi in z menjavo hitrosti,

povečajo pozornost poslušalk in poslušalcev (Lerche, 1996).

Izgovorjava

Požiranje končnih zlogov in prehitro govorjenje večkrat kaže na govornikovo

negotovost in pomanjkanje njegove samozavesti. Najboljši nasvet za tovrstne

težave je preprosto v tem, da govorec zbere pogum in sam sebe prepriča v to, o

čemer govori.


Koper: UP PEF.

14

Pravilna izgovorjava daje govoru učinkovitost, ki se kaže tako, da so ustnice,

jezik in zobje pri govoru enakovredni. Veliko ljudi govori nerazločno, kar je

neprijetno že med pogovorom, med javnim nastopanjem pa je to nesprejemljivo

(Božič, 2016).

3.5.2 Besedilo

Besedilo spada med besedno komunikacijo, ker poteka preko slušnega

kanala. Govorec mora besedilo ustrezno razčleniti, ob tem pa paziti na rdečo nit v

besedilu. Upoštevati mora načelo kratkosti in jedrnatosti, pri čemer uporabi svoj

lastni jezik.

Vsak odstavek, vsaka nova točka, vsaka nova misel zahteva daljši premor.

Členitev besedila na premore je pomembna tako za poslušalce kot za samega

govornika. Poslušalci bodo med tem lahko razmislili o slišanih besedah, govornik

pa lahko čas izkoristi za dihanje (Lerche, 1996).

Vsakomur se lahko zgodi, da med svojim nastopom izgubi rdečo nit. Razlog

za to je lahko popuščanje koncentracije, motnja v okolju … Čisto odvisno je, kako

se bo občinstvo na to odzvalo. Večja verjetnost je, da bodo prizanesljivejši, če jih

je govorec s svojim načinom govora že pred tem pridobil na svojo stran. Najboljši

način v tem primeru je, da govornik naredi krajši premor, da si uredi misli, ali pa

vključi občinstvo in jih tako spodbudi k razmišljanju.

Rdečo nit lahko govorec med nastopom izgubi tudi zaradi pojava strahu

oziroma treme, kar bomo predstavili v naslednjem podpoglavju.

3.6 Trema, pojav strahu

Vsak izmed nas je verjetno že doživel strah pred nastopom v javnosti.

Navadno ga želimo skriti pred drugim, a se živčnost le še poveča.

Tudi raziskave so pokazale, da se kar 90 odstotkov udeležencev seminarjev

retorike, vključujoč moške in ženske, bori s strahom pred nastopanjem v javnosti

(Lerche, 1996).

Carnegie (2004) pravi, da je trema naraven način, da se pripravimo na

soočenje z nevsakdanjim izzivom okolja. Avtor razlaga, da pospešitev srčnega

utripa in potenje ne predstavljata nič nevarnega, saj se telo pripravlja na akcijo.


Koper: UP PEF.

15

Razburjenje pred govorom kaže številne simptome, ki se pri vsakomur od nas

kaže na drugačen način. Nekatere zmrazi ali jim postane vroče, ženske po navadi

zardijo, napetost se kaže tudi na telesu, izraz na obrazu otrpne, glas pa je stisnjen.

Vzroki za pojav treme pa ne tičijo le v naši preteklosti. V človekovi podzavesti se je

ohranila značilna reakcija telesa na napad in nevarnost (Lerche, 1996).

Razlogi za strah pred govorjenjem v javnosti pogosto izvirajo iz preteklosti. Po

navadi gre v tem primeru za slabe izkušnje, zaradi katerih se pojavi strah pred

tem, da bi se osmešili. Najboljša tehnika za premagovanje strahu pred govorom se

dotika pregovora "Vaja dela mojstra". Najprej poskusimo nastopiti pred prijatelji,

znanci ali sorodniki, nato pred večjo skupino ljudi. Priporočljivi so obiski tečajev

govorništva, kjer moraš kot udeleženec čim več govoriti.

Govorec lahko svoj nastop popestri z različnimi pripomočki ali pa si tako

pomaga, da lažje in bolj nazorno predstavi govorjeno besedilo. Podrobneje bomo

te pripomočke predstavili v nadaljevanju.

3.7 Vizualni pripomočki

Med izvedbo govornega nastopa si lahko pomagamo z različnimi vizualnimi

pripomočki. Če se nastopajoči za to možnost odloči, se mora zavedati nevarnosti

le-teh, saj se lahko zgodi, da izgubimo stik s poslušalci in komuniciramo zgolj

preko njih.

V šolah lahko zelo dobro uporabimo površino table, saj lahko nanjo ročno

napišemo ali narišemo različne ponazoritve. Pri tem moramo biti pozorni, da

istočasno ne govorimo in ne pišemo, saj tako poslušalcem nehote obrnemo hrbet.

Dandanes so vedno bolj v uporabi projektorji in prosojnice. Prednost tovrstne

vizualne predstavitve je v pripravi, saj jo lahko pripravimo predhodno.

Ljudje smo si med seboj različni. Nekateri si bolj zapomnijo tisto, kar vidijo,

drugi pa tisto, kar slišijo. Slike v vsakem primeru odvračajo pozornost, saj lahko

preprečijo, da si gledalci ustvarijo svoje stališče. Kot vizualni pripomoček (tudi pri

šolskem pouku) je v zadnjem času pogosta tudi uporaba kratkih video posnetkov,

za uporabo katerih pa je priporočljivo, da si nastopajoči posnetek večkrat ogleda in

pripravi primerno razčlenitev za razpravo (Lerche, 1996).


Koper: UP PEF.

16

4 GOVORNI NASTOPI V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO

V OSNOVNI ŠOLI

Predstavili bomo glavne cilje in vsebine v učnem načrtu, ki so povezani z

govornimi nastopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri tem se bomo

osredotočili na 2. razred devetletne osnovne šole.

V empiričnem delu bodo analizirani izvedeni govorni nastopi učenk in učencev

2. razreda osnovne šole in predstavljeni rezultati intervjujev o tej temi.

4.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje

Jezik

Namen jezikovnega pouka je razviti sporazumevalno zmožnost v slovenskem

(knjižnem) jeziku, kar pomeni praktično in ustvarjalno obvladovanje vseh štirih

sporazumevalnih dejavnosti pa tudi jezikovnosistemskih temeljev.

»Učenci v tem obdobju poleg vstopanja v svet branja in pisanja opravljajo tudi

druge dejavnosti, na primer sodelujejo v pogovorih, kritično sprejemajo oziroma

interpretirajo govorjena in zapisana besedila, se (po)ustvarjalno odzivajo nanje,

govorno nastopajo, pišejo krajša besedila ter sistematično razvijajo svojo

poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno, slogovno, metajezikovno

zmožnost in zmožnost nebesednega sporazumevanja.« (Poznanovič Jezeršek idr.,

2011, str. 4).

Na področju jezika učenci med drugim razvijajo tudi zmožnosti govornega

nastopanja. Poznanovič Jezeršek idr. (2011, str. 9 in str. 13) navajajo naslednje

cilje in vrste besedil za govorno nastopanje:


Koper: UP PEF.

17

Preglednica 1: Cilji in vrste besedil za govorno nastopanje

Cilji

- Učenci govorno nastopajo (z vnaprej napovedano temo in besedilno

vrsto), in sicer najprej ob učiteljevih vprašanjih in slikovnem

gradivu/drugih ponazorilih, nato pa čim bolj samostojno in ob

zgledovanju po podobnem že poslušanem besedilu.

- Učenci vrednotijo zanimivost, živost in razumljivost besedila, predlagajo

popravke/izboljšave in utemeljujejo svoje mnenje.

- Učenci vrednotijo rabo nebesednih spremljevalcev govorjenja ter

utemeljujejo svoje mnenje.

- Učenci povzemajo temeljna načela uspešnega govornega nastopanja (z

učiteljevo pomočjo).

- Učenci izražajo svoja občutja med govornim nastopom.

- Učenci vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja in načrtujejo,

kako bi jo lahko izboljšali.

Vrste besedil

- Pripovedovalno besedilo o tem, kar so doživeli/videli/slišali.

- Predstavitev svojih načrtov za dani dan/konec tedna/počitnice.

- Obnova knjige/risanke/filma.

- Opis osebe/druge osebe, svojega delovnika/delovnika druge osebe,

predmeta/igrače, živali, prostora, zgradbe, svoje poti v šolo/katere druge

poti


Koper: UP PEF.

18

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 Opredelitev raziskovalnega problema, cilji in raziskovalna

vprašanja

Problem

Avtorji knjig oziroma priročnikov za govorno nastopanje so si dokaj enotni, ko

pravijo, da se je treba govornega nastopanja naučiti (Vlašič, 2013).

Govorno nastopamo vsi, in sicer tudi takrat, ko se tega ne zavedamo povsem.

V trenutku, ko kaj pripovedujemo, ko govorimo pred množico, gre za govorno

nastopanje. Tudi za sporazumevanje bi lahko rekli, da sodi med govorno

nastopanje, saj tudi med sporazumevanjem govorno nastopamo (Vlašič, 2013).

Če želimo, da bodo naši otroci dobri govorci, jim moramo ponuditi možnost, da

se sami preizkusijo v vlogi govorca. To jim lahko vzgojitelji in vzgojiteljice

omogočijo že v vrtcih, saj jim bo zgodnja izkušnja pomagala pri kasnejših težjih

izzivih (Vlašič, 2013).

Govor je sredstvo, s katerim ljudje v vsakdanjem življenju izražamo svoje

misli, čustva in želje. Pogosto se znajdemo v situaciji, ko razmišljamo, ali bomo ob

določeni priložnosti oziroma v danem trenutku izbrali prave besede in pritegnili

pozornost poslušalcev, vendar se mora vsak govornik zavedati, da se je za

prepričljiv govorni nastop potrebno ustrezno pripraviti, in ob pripravi razmišljati tudi

o tem, kako vsebino predstaviti (Hartman, 2016).

Govorno ustvarjanje v šoli je organizirano kot individualno nastopanje pred

razredom. Pri takšnem načinu nastopanja obstajajo nekatere prednosti in slabosti.

Učenci se tako lahko naučijo nastopati pred občinstvom, se znebijo strahu in treme

pred nastopanjem, nekaterim učencem pa tak način povzroča težave (Božič,

2016).

Pomembno je, da znajo učitelji poudariti pomembnost govornega nastopanja

in da učencem predstavijo širši pogled na to veščino. Učenci morajo vedeti, da

govorno nastopanje ni samo nekaj, kar jim bo prineslo oceno v redovalnico, vendar

ima pomembnejši namen. Učenci se morajo zavedati, da bodo govorni nastopi

postali del njihovega življenja in velikokrat bo prav govorni nastop tisti, ki bo

zaslužen za uspeh ali neuspeh (Božič, 2016).


Koper: UP PEF.

19

Učitelji z govornim nastopanjem spodbujajo učence, da so ustvarjalni,

samozavestni, samostojni ter zmožni pripraviti in predstaviti govorjeno besedilo.

Vsak izmed nas je z vztrajnostjo in interesom sposoben pripraviti učinkovit govorni

nastop, saj se lahko z ustrezno pripravo in vajo naučimo govorno nastopati, pa

čeprav nismo rojeni govorniki (Hartman, 2016).

V diplomskem delu smo analizirali govorne nastope v 2. razredu osnovne

šole. Pri tem smo ugotavljali, ali se kakovost govornega nastopa razlikuje glede na

to, ali imajo učenci temo govornega nastopa določeno ali pa si jo izberejo sami.

Zanimalo nas je tudi, ali na izvedbo govornega nastopa vpliva učni uspeh učenca,

kako in koliko časa se na govorni nastop pripravljajo ter s čim si pri tem pomagajo.

Cilji

Oblikovali smo cilje, s katerimi smo si pomagali pri analiziranju izvedenih

govornih nastopov:

1. ugotoviti, ali se kakovost govornega nastopa razlikuje glede na to, ali si učenci

temo izberejo sami oziroma jo določi učitelj;

2. ugotoviti, kako se učenci pripravljajo na govorni nastop in s čim si pomagajo;

3. ugotoviti, ali se uspešnost pri govornem nastopanju razlikuje glede na uspeh

učencev.

Raziskovalna vprašanja

R1: Kako se učenci pripravljajo na govorni nastop in s čim si pomagajo?

R2: Kako tema govornega nastopa vpliva na izvedbo?

R3: Kako učni uspeh učencev vpliva na uspešnost pri govornem nastopanju?

5.2 Metodologija

Opis pripomočkov

Za raziskavo smo izbrali teme govornih nastopov, predpisane v učnem načrtu

za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Temo govornega nastopa za tri učence

smo izbrali mi – opis osebe, trije drugi učenci pa so si jo izbrali sami. Govorni

nastop so izvajali učenci drugega razreda osnovne šole na gorenjskem.


Koper: UP PEF.

20

Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo. Za pridobivanje podatkov smo

uporabili kvalitativno tehniko – intervju, ki je strukturiran. Sestavljen je iz petih

vprašanj, ki smo jih zastavili učencem, ki so govorni nastop izvedli. Učenci so bili

intervjuvani po končanih govornih nastopih.

Opis vzorca

Za raziskavo smo uporabili študijo primera – opazovanje z udeležbo, vzorec

pa je bil neslučajnostni priložnostni. Raziskavo smo izvedli glede na bližino kraja in

hitrejšega dostopa do podatkov, saj smo tam v mesecu aprilu opravljali tudi

obvezno pedagoško prakso. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 6 učencev

drugega razreda osnovne šole na Gorenjskem, in sicer: dva učenca s povprečnim

učnim uspehom, dva učno slabša in dva učno bolj uspešna učenca.

Opis postopka zbiranja podatkov

Z raziskavo smo najprej seznanili ravnatelja osnovne šole. Pridobili smo

njegovo dovoljenje in nato še dovoljenje staršev otrok, ki so bili vključeni v

raziskavo. Raziskavo smo izvedli v mesecu aprilu 2017. Učenci so na vprašanja

intervjuja odgovarjali v času rednega pouka, intervjuvali pa smo jih individualno. Z

zagotavljanjem enakih pogojev in enotnimi navodili smo zagotovili objektivnost,

zanesljivost z jasnimi in enopomenskimi trditvami, veljavnost pa tako, da so trditve

v merskih pripomočkih temeljile na teoretičnih izhodiščih. V kolikor so bila

sodelujočim posamezna vprašanja nerazumljiva, smo jim ponudili dodatno

pojasnilo. Pripomoček je strokovno pregledal tudi mentor.

Opis obdelave podatkov

Dobljeni podatki so obdelani po načelih za kvalitativno obdelavo podatkov,

interpretirali pa smo jih z deskriptivno neeksperimentalno metodo.


Koper: UP PEF.

21

5.3 Rezultati in razprava

Intervjuje smo izvedli s šestimi učenci, ki so izvedli svoj govorni nastop.

Predhodno smo pridobili soglasje ravnatelja in staršev, saj smo govorne nastope

zaradi lažje analize posneli.

Na lastnem primeru smo prikazali, kako naj bi nastop izgledal. Izdelali smo

vizualno ponazorilo – plakat in pokazali, kaj naj bi vseboval in kako si z njim lahko

pomagamo. Ker so si trije učenci morali sami izbrati temo, smo izdelali navodila za

vse vrste besedil, ki so za govorno nastopanje zapisani v učnem načrtu za prvo

vzgojno-izobraževalno obdobje. Učenci so imeli teden dni časa za pripravo na

govorni nastop, pripravljali pa so se doma.

V nadaljevanju bomo podali odgovore otrok, ki smo jih pridobili s pomočjo

intervjuja. Najprej bomo zapisali vprašanja intervjuja, nato pa odgovore

posameznih učencev, ki jih bomo razdelili glede na to, ali so si temo izbrali sami ali

ne ter glede na učni uspeh. Odgovore bomo nato analizirali in na njihovi podlagi

izpeljali zaključke.

1. Ali rad/a govorno nastopaš? Zakaj da/ne?

2. Koliko časa nameniš pripravi na govorni nastop?

3. S čim si pomagaš pri pravi na govorni nastop?

4. Katera tema za govorno nastopanje ti je najbližje?

5. Ali raje sam izbereš temo ali raje nastopaš na v naprej določeno temo?

Preglednica 2: Odgovori učencev, ki so si temo govornega nastopa izbrali sami

Učenec Uspeh Odgovor

Učenec 1

boljši učni uspeh od

povprečja

1. »Da, saj želim svojim sošolcem in sošolkam povedati, kaj sem se med pripravi na govorni nastop novega naučil, in kaj sem novega izvedel.«

2. »Teden dni.« 3. »S spletom in

knjigami.«


Koper: UP PEF.

22

4. »Opis živali.« 5. »Raje si jo

izberem sam.«

Učenec 2

povprečen učni uspeh

1. »Da, saj želim s sošolkami in sošolci deliti informacije o tistih, ki jih imam rad.«

2. »Tri dni.« 3. »Pomagajo mi

starši.« 4. »Opis živali.« 5. »Raje si jo

izberem sam.«

Učenec 3

slabši učni uspeh

1. »Da, saj se med pripravo na govorni nastop veliko naučim.«

2. »En dan.« 3. »Ob pomoči

staršev izdelam miselni vzorec.«

4. »Opis živali.« 5. »Raje si jo

izberem sam.«

Preglednica 3: Odgovori učencev, ki so imeli določeno temo govornega nastopa (opis osebe)

Učenec Uspeh Odgovor

Učenec 4

boljši učni uspeh od povprečja

1. »Da, saj se je zabavno učiti določene stvari o nekom.«

2. »Štiri dni.« 3. »Najprej si

izdelam oporne točke in si kasneje zapišem besedilo.«

4. »Opis živali.« 5. »Raje

nastopam na temo, ki mi jo določi učitelj/učiteljica.«

1. »Da, saj tako lahko povem zanimive stvari o nekom in ga lahko podrobno


Koper: UP PEF.

23

Učenec 5

povprečen učni uspeh

opišem, da ga spoznajo tudi ostali v razredu.«

2. »En dan.« 3. »Izdelam

plakat, pri čemer mi pomagajo starši.«

4. »Opis živali.« 5. »Temo si raje

izberem sam.«

Učenec 6

slabši učni uspeh

1. »Ne, saj mi ni všeč javno nastopanje in govorjenje pred celim razredom.«

2. »Dva dni.« 3. »S spletom ali

pa mi na pomoč priskočijo starši.«

4. »Opis živali.« 5. »Temo si raje

izberem sam.«

R1: Kako se učenci pripravljajo na govorni nastop in s čim si pomagajo?

Glede na odgovore učencev lahko zapišemo naslednje ugotovitve in

odgovorimo na prvo raziskovalno vprašanje: za pripravo na govorni nastop učenci

povprečno porabijo tri dni, pri tem pa večini pomagajo starši ali si pomagajo z

iskanjem potrebnih informacij na spletu. Trije učenci si pri pripravi na nastop

pomagajo z eno izmed naslednjih možnosti: miselni vzorec, oporne točke, besedilo

ali izdelajo plakat. Vsi učenci, razen enega, radi govorno nastopajo. Razlog za to,

da ima večina učencev rado govorno nastopanje je, da želijo sošolcem in

sošolkam sporočiti nekaj novega ter da se med pripravo na govorni nastop naučijo

nekaj novega. Vsem učencem je najbližja tema za govorni nastop opis živali, vsi

razen enega učenca pa si temo najraje izberejo sami.

Odgovore na naslednji dve raziskovalni vprašanji bomo zapisali na podlagi

izvedenih govornih nastopov, ki smo jih posneli. Osredotočili se bomo predvsem

na samo izvedbo govornega nastopa, neverbalno in verbalno komunikacijo ter

zapisali ugotovitve glede vpliva teme in učne uspešnosti na izvedbo govornega

nastopa. Za lažjo interpretacijo bomo skupaj primerjali učence po učni uspešnosti

(dva učno boljša, dva povprečna in dva učno slabša), vendar je imel eden izmed

para temo govornega nastopa določeno, drugi pa si jo je izbral sam.


Koper: UP PEF.

24

R2: Kako tema govornega nastopa vpliva na izvedbo?

R3: Kako učni uspeh učencev vpliva na uspešnost pri govornem nastopanju?

Učenca z boljšim učnim uspehom od povprečja

Oba učenca sta med svojim nastopom govorila v knjižnem jeziku, s primerno

hitrostjo in dovolj glasno. Učenec, ki si je temo izbral sam, si je pomagal z opornimi

točkami na plakatu, drugi učenec pa je vizualni pripomoček uporabil zgolj za

ponazoritev povedanega. Oba učenca sta besedilo členila s premori, med

govorom pazila na lepo telesno držo in vzpostavljala očesni stik s poslušalci.

Učenca s povprečnim učnim uspehom

Učenca sta med svojim nastopom govorila glasno in razločno. Pomagala sta

si s plakatom, kamor sta za hip usmerila pogled in nadaljevala z nastopom. Oba

sta imela pogled usmerjen k poslušalcem, upoštevala sta premore. Premori

učenca, ki si je temo izbral sam, so bili rahlo predolgi, občasno je uporabljal tudi

besede pogovornega jezika. Med nastopom sta oba učenca imela roki ob telesu.

Učenca s slabšim učnim uspehom

Med nastopom sta oba učenca govorila prehitro. Učenec, ki si je sam izbral

temo je govoril nerazločno, vendar dovolj glasno in pri tem imel primerno telesno

držo. Vzpostavil je stik s poslušalci, besedilo členil s premori, vendar je med

nastopom uporabil tudi veliko pogovornih besed. Drugi učenec, ki je imel temo

govornega nastopa določeno, je izmed vseh nastopajočih učencev najbolj izstopal.

Govoril je tiho in hitro ter nerazločno. Pogled je imel usmerjen v tla, prepogosto si

je pomagal s plakatom, medtem pa je roke držal v žepih. Trudil se je uporabljati

zborni jezik, a je prevladoval pogovorni.

Glede na zapisana opažanja lahko odgovorimo na drugo raziskovalno

vprašanje, in sicer, da tema govornega nastopa nima vpliva na izvedbo govornega

nastopa. Če izpostavimo najprej učence, ki so si temo izbrali sami, lahko

omenimo, da sta se v tem primeru razlikovala le dva učenca. Prvi si je pomagal s


Koper: UP PEF.

25

plakatom, drugi pa je med govorjenjem uporabljal predolge premore. Menimo, da

tovrstne pomanjkljivosti ne smemo pripisovati izboru teme, saj so vsi ti učenci imeli

primerno vsebino v primernem obsegu.

Učni načrt sam po sebi ponuja vsebine, ki so učencem na določeni stopnji

blizu. Vsi učenci, ki so si temo izbrali sami, so izbrali opis živali, kar smo ugotovili

tudi iz odgovorov intervjuja, da je ta besedilna vrsta za govorno nastopanje med

učenci najbolj priljubljena. Tisti učenci, ki pa smo jim temo govornega nastopa

določili mi, so morali opisati osebo. V tem primeru tudi niso imeli težav, saj si je

vsak izbral tisto, ki jo najbolje pozna in lahko o njej pove največ.

Izvedbo govornih nastopov učencev, ki sta učno bolj uspešna, lahko

nedvomno primerjamo z učencema, ki sta učno slabša. Torej lahko odgovorimo na

tretje raziskovalno vprašanje, da učni uspeh do določene mere vpliva na

uspešnost pri govornem nastopanju. Ob tem moramo poudariti, da so »/…/ učenci

z visokimi intelektualnimi sposobnostmi učno uspešni, če prihajajo iz spodbudnega

družinskega okolja, medtem ko učenci, ki prihajajo iz manj spodbudnega

družinskega okolja in imajo nizke intelektualne sposobnosti, izkazujejo nižjo raven

učne uspešnosti.« (Marjanovič Umek, Sočan, Bajc, 2007, str. 30).

Kot rečeno, največ razlik v izvedbi govornih nastopov lahko zapišemo, če

primerjamo učno bolj uspešne in učno slabše učence. Oba učno bolj uspešna

učenca sta uporabljala zgolj knjižni jezik, govorila s primerno hitrostjo, dovolj

glasno in s poslušalci vzpostavljala očesni stik. Učno slabša učenca pa sta na

drugi strani govorila nerazločno in prehitro ter uporabljala pogovorne besede.

Razlike lahko pripišemo tudi pripravi na govorni nastop, kar smo izvedeli iz

odgovorov intervjujev. Omenili smo, kako pomembna je dobra priprava na govorni

nastop. Vsi učenci so imeli na voljo za pripravo enako količino časa, le da sta se

učno uspešnejša učenca na nastop pripravljala cel teden oziroma štiri dni, učno

slabša pa le en oziroma dva dni.


Koper: UP PEF.

26

6 SKLEPNE UGOTOVITVE

V diplomskem delu smo se osredotočili na tematiko govornih nastopov v 2.

razredu osnovne šole. Pregledali smo teorijo, ki je zapisana na temo govornih

nastopov in retorike na sploh. Raziskali smo tudi, kaj za govorno nastopanje v

prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju predpisuje učni načrt za slovenščino. Na

podlagi tega smo izvedli raziskavo.

Z učenci 2. razreda ene izmed osnovnih šol na Gorenjskem smo izvedli

intervju, s katerim smo ugotavljali, ali učenci radi govorno nastopajo in zakaj, koliko

časa namenijo pripravi na govorni nastop, s čim si pri tem pomagajo, katera tema

jim je za govorno nastopanje najbližja in, ali raje nastopajo na vnaprej določeno

temo ali si jo izberejo sami. Med opazovanjem nastopov smo ugotavljali tudi, kako

učenci upoštevajo elemente neverbalne in verbalne komunikacije ter primerjali

izvedene nastope glede na učni uspeh učencev in temo govornega nastopa.

Ugotovili smo razne povezave med teorijo in prakso. Različni avtorji

poudarjajo, da se je govornega nastopanja potrebno naučiti, zato je pomembno,

da učitelji v šolah učence spodbujajo h govornem nastopanju in jim s tem odpirajo

možnosti za uspešnejše nadaljnje govorno ustvarjanje.

Zdi se nam pomembno, da se učenci že z vstopom v šolo začnejo učiti veščin

javnega nastopanja. Predvidevali smo, da imajo učenci nižjih razredov tremo pred

javnim nastopanjem, vendar smo z raziskavo ugotovili drugače. Učenci radi

govorno nastopajo, saj želijo s svojim nastopom občinstvu sporočiti nekaj novega

in zanimivega.

Iz lastnih izkušenj smo predvidevali, da si učenci pred govornim nastopom

pomagajo z literaturo oziroma informacije o svoji temi poiščejo v knjigah, vendar

smo ugotovili, da temu ni tako. Predvsem starši so tisti, ki s svojimi izkušnjami

pomagajo svojim otrokom, nekateri učenci pa si pomagajo z brskanjem po spletu.

Priprava na govorni nastop je zelo pomembna. Predvidevali smo, da si učenci

vzamejo kar nekaj časa za pripravo in v našem primeru za izdelavo plakata.

Ugotovili smo, da so učno bolj uspešni učenci za pripravo porabili bistveno več

časa kot učno slabši učenci, zato so bili govorni nastopi tistih z daljšo pripravo

primernejši in bolj dodelani.

Pričakovali smo rezultat, da na govorni nastop ne vpliva izbor teme. Razlik

med tistimi, ki so si temo izbrali sami in tistimi, ki smo jim temo določili mi, nismo


Koper: UP PEF.

27

našli. Menimo, da na starostni stopnji, ki smo jo opazovali, tema nastopa nima

tolikšnega vpliva, saj se nam zdi, da je ključnega pomena res sama priprava. Tisti,

ki se na nastop pripravlja dlje časa, bo svoj nastop opravil korektno, ne glede na

temo.

V drugem razredu osnovne šole od učencev ne moremo pričakovati

presežkov kar se tiče neverbalne komunikacije med nastopom. Pričakovane in

hkrati zadovoljive so bile ugotovitve, da med nastopom pazijo na pravilno držo,

govorijo dovolj glasno, prosto in v knjižnem jeziku ter vzpostavljajo očesni stik s

poslušalci.

Naše mnenje je, da bi se učenci lahko urili v govornem nastopanju tudi pri

drugih predmetih, ne samo pri slovenščini. Verjamemo, da so v vsakem razredu

posamezniki, ki neradi govorno nastopajo. Razlog za to je po navadi neprijeten

občutek med nastopanjem pred drugimi ali pa je prisotna trema. Zato menimo, da

bi bilo smiselno govorne nastope v šolah večkrat letno ponoviti pri različnih

predmetih. Na tak način bodo učenci pridobili izkušnje in se naučili strategij za

premagovanje strahu in treme na tem področju.

Izvedeno raziskavo bi lahko v nadaljevanju izvedli v višjih razredih, primerjali z

že dobljenimi rezultati in v analizo govornih nastopov vključili tudi druge predmete,

torej vplive in učinke medpredmetnega povezovanja.


Koper: UP PEF.

28

7 LITERATURA IN VIRI

Božič, U. (2016). Govorni nastopi v povezavi s književno in jezikovno vzgojo v 4.

razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem,

Pedagoška fakulteta.

Carnegie, D. (1994). Kako se naučiš javno nastopati in govoriti. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Dolgan, M. (1996). Govorno ustvarjanje. Ljubljana: Založba Rokus.

Hartman, B. (2016). Govorno nastopanje v šestem razredu osnovne šole.

Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Kelc, M. (2009). Govorni nastopi učencev v osnovni in srednji šoli. Diplomsko delo.

Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Košir, M. (2013). Ozaveščenost učiteljev razrednega pouka o govornem

nastopanju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta.

Križaj, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Ambrož, D.,

Židan, S. (2015). Na pragu besedila. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku

gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.

Kunstek, N. Vpliv retorike. Vpliv retorike na poslovno uspešnost. Pridobljeno 16. 8.

2017, s https://www.studentski-servis.com/kariera/vpliv-retorike.

Lerche, R. (1996). Veščine javnega nastopanja. Radovljica: Skriptorij KA.

Marjanovič Umek, L., Sočan, G., Bajc, K. (2007). Vpliv psiholoških dejavnikov in

izobrazbe staršev na učno uspešnost mladostnikov. Psihološka obzorja, 16(3),

27-48. Pridobljeno 14. 7. 2017 s http://psiholoska-

obzorja.si/arhiv_clanki/2007_3/marjanovic.pdf.

Mladenovič, A. (2012). Iskanje prikritega pomena: osnove neverbalne

komunikacije. Kočevje: Center za mladinsko kulturo.

Poznanovič Jezeršek, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak,

M., Križaj Ortar, M., Rosc Leskovec, D., Žveglič, M. (2011). Program osnovna

šola. Slovenščina. Učni načrt. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Pridobljeno 8. 5. 2017,


Koper: UP PEF.

29

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlj

eni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf.

Toporišič, J. (1996). Slovenski jezik in sporočanje 2. Maribor: Založba Obzorja.

Vatovec, F. (1968). Retorika ali govorništvo in javno nastopanje. Maribor: Založba

Obzorja.

Vlašič, K. (2013). Govorno nastopanje otrok v vrtcu in prvem razredu osnovne

šole. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Volavšek, V. (2009). Primerjava govornih nastopov v sedmem in devetem razredu

osnovne šole. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska

fakulteta.

Zidar Gale, T. (2007). Retorika – veščina prepričevanja: odličnost nastopanja v

poslovnem svetu. Ljubljana: Planet GV.

Žagar, F. (2002). Od pripovedi do eseja in govora. Priročnik za profesorje

slovenščine, mentorje, starše in vedoželjne učence za delo v zadnjem triletju

osnovne šole. Ljubljana: Vija.


Koper: UP PEF.

30

PRILOGA:

Priloga 1: Vprašanja intervjuja

1. Ali rad/a govorno nastopaš? Zakaj da/ne?

2. Koliko časa nameniš pripravi na govorni nastop?

3. S čim si pomagaš pri pravi na govorni nastop?

4. Katera tema za govorno nastopanje ti je najbližje?

5. Ali raje sam izbereš temo ali raje nastopaš na v naprej določeno temo?

MAŠA ŠLEGEL ŠMID - share.upr.si · Predstavili smo pravila, ki naj bi jih učenci med nastopom...

Documents

Transcript of MAŠA ŠLEGEL ŠMID - share.upr.si · Predstavili smo pravila, ki naj bi jih učenci med nastopom...