M-O/6 Materialimg.dashofer.sk/cif_si/emailing/2013/ONBKAZ/M-O_6_Material.pdf · Gesla M-O Material...

Konti, knjižbe, protiknjižbe

str. 1

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material M-O/6

M-O/6

Material

Material je zelo širok pojem, ki ne predstavlja le materiala, ki ga proizvodna podje-tja vgrajujejo v svoje proizvode, pač pa tudi ves ostali material, ki se porablja v naj-različnejših poslovnih procesih, tudi trgovskih in storitvenih. Material v širšem pomenu zajema osnovni in pomožni material, polproizvode, dele, nadomestne dele, drobni inventar ter gorivo in mazivo. Tudi odpadki se štejejo za material, če so namenjeni prodaji. V nadaljevanju obravnavamo zgolj material v ožjem pome-nu kot so surovine in material za proizvodnjo, ostale vrste materiala pa najdete pri drugih geslih, kot npr. literatura, inventar.

Računovodski vidik

Podjetje računovodsko spremlja material skozi različne faze poslovnega procesa, od nabave, preko skladiščenja, do porabe in prodaje.

Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po na-bavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve in neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevo-znega zavarovanja, stroški posebej zaračunane embalaže, stroški spremljanja mate-riala na poti, stroški storitev posredniških agencij in podobni stroški, ki bremenijo kupca materiala. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi pa tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Zaloge materiala, oddanega v dodelavo in predelavo, izkazuje lastnik med svojimi zalogami, ob vrnitvi iz dodelave in pre-delave pa poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost za stroške v zvezi z dodelavo oziroma predelavo in za zaračunani davek na dodano vrednost, če ga ni mogoče odbiti kot vstopni davek. Dani predujmi za material, ki se v bilanci stanja izkazuje-jo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve.

Vrste materiala

Nabavna cena

Zaloge materiala

februar 2012

februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 2

M-O/6

Ali je nabavo materiala obvezno knjižiti preko zalog materiala?

Ne. Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma iz-kazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. Torej se podjetje lahko odloči, da bo prejeti račun za material knjižilo direktno na stroške materiala, kljub temu pa mora zagotoviti evidence in dokazila (delovni nalog, gradbeni dnevnik, itd.) o namenski porabi. Pri tem si lahko pomaga s knjiženjem na stroškovna me-sta in nosilce.

Knjigovodska vrednost porabljenih zalog materiala je strošek, knjigovodska vre-dnost prodanih zalog materiala pa poslovni odhodek. Stroški materiala so odvisni od metode, ki jo podjetje uporablja za vrednotenje zalog. Izbira lahko med:

metodo zaporednih cen (fifo), ali metodo tehtanih povprečnih cen (vključno z metodo drsečih povprečnih

cen).

V skladu s 67. členom ZGD-1 mora podjetje upoštevati pravilo stalnosti vre-dnotenja postavk v računovodskih izkazih, kar pomeni, da metode vrednote-nja ne sme spreminjati brez utemeljenih razlogov.

Ali je za vrednotenje zalog materiala dopustna tudi metoda stalnih cen?

Kadar podjetje uporablja stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov, stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi. Torej pri stalnih cenah ne gre za posebno metodo vrednotenja, temveč za pripomoček pri vodenju materialnih evidenc in kalkulacij.

Kot določa ZGD-1, mora podjetje najmanj enkrat letno preveriti, ali se knjigovod-sko stanje ujema z dejanskim. Prevrednotenje stroškov materiala se pojavi, če se pri letnem popisu ugotovijo presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren. Za takšne razlike podjetje poveča oziroma zmanjša stroške materiala, pri čemer mora biti pozorno na morebitne davčne posledice.

Stroški materiala se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in za-log proizvodov, preden se pojavijo med odhodki in vplivajo na poslovni izid posa-meznega obračunskega obdobja.

Porabo materiala, kalo materiala, inventurne razlike pri materialu izkazujemo med stroški materiala (konti skupine 40). Skladno s SRS 4.11 mora podjetje posebej vo-diti evidence zalog, ki so bile predmet lastne porabe.

Znižanje vrednosti zalog zaradi prevrednotovanja izkazujemo med prevrednoto-valnimi poslovnimi odhodki (konti skupine 72). Prodajo materiala izkazujemo med poslovnimi odhodki v zvezi s prodajo zalog (konti skupine 70 ali 71).

Metode vrednotenja porabe zalog

Letni popis

Stroški in odhodki materiala

februar 2012

Gesla M-O Material


str. 3

M-O/6D

K

D

KD

K

Prejete (praviloma letne) superrabate za doseženo nabavo zalog izkazujemo med poslovnimi odhodki (konti skupine 70 ali 71), izjemoma na zalogah skupine 31, če ničesar od zalog še nismo porabili ali imamo evidenco, s katero dokazujemo, da se superrabat nanaša prav na zaloge, ki še niso bile porabljene za proizvodnjo.

Davčni vidik

Pri nabavah materiala v drugih državah članicah Evropske unije je podjetje, ki je zavezanec za DDV, dolžno samo obračunati davek na dodano vrednost po ustrezni stopnji. Glede pravice do odbitka vstopnega DDV pa mora upoštevati naslednja pravila:1. vstopni DDV si sme odbiti, če je oziroma bo nabavljen material uporabilo za

namene svojih obdavčenih transakcij, kot to določa 63. člen ZDDV-1;2. vstopni DDV si ne sme odbiti od goriv in maziv ter nadomestnih delov, te-

sno povezanih z osebnimi avtomobili in motornimi kolesi, jahtami in čolni, namenjenimi za šport in razvedrilo ter zasebnimi zrakoplovi, kot to določa 66. člen ZDDV-1;

3. imeti mora ustrezen račun oziroma drug dokument, kot določa 67. člen ZDDV-1.

V primeru, da podjetje pri letnem popisu ugotovi primanjkljaj materiala, se to v skladu s 7. členom ZDDV-1 šteje za uporabo blaga za neposlovne namene in mora podjetje obračunati davek na dodano vrednost, razen v primeru:

primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile; primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga; primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta

neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje;

primanjkljaja oziroma izgub, nastalih zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave.

Davčna osnova v primeru primanjkljaja je nabavna cena materiala.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa, da se za ugo-tavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. To pomeni, da mora podjetje z evidencami o po-rabi materiala ali na drugačne načine dokazovati, kje in za kaj je bil material porabljen.

Davčno niso priznani odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso. Iz tega izhaja, da niso davčno priznani primanjkljaji nad obsegom, ki ga določi strokovno združenje, skupaj z davkom na dodano vrednost, ki ga mora podjetje obračunati od takšnega primanjkljaja.

Pravila DDV

Primanjkljaj

Davčno nepriznani

odhodki

februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 4

M-O/6

Pred letom 2007 je veljalo, da podjetje ne sme spreminjati izbrane metode vredno-tenja zalog najmanj pet let, kar pa ZDDPO-2 ne določa več. Tako so lahko podjetja že z letom 2007 menjala metodo vrednotenja ne glede na obdobje uporabe.

Kadar podjetje nabavlja material od povezanih oseb, mora biti pozorno tudi na transferne cene. Odhodki so tako priznani največ do višine, ugotovljene z upošte-vanjem primerljivih tržnih cen, razen če so izpolnjeni zakonski pogoji (npr. med dvema rezidentoma, ki nimata nepokritih davčnih izgub in plačujeta davek po splošni stopnji).

Podjetje lahko izbira med različnimi možnostmi knjiženja nabave materiala, pri čemer so razlike med podlagami za knjiženje v glavno knjigo in uporabo pomo-žnih kontov. Pomembno pri tem je, da podjetje zagotavlja usklajenost med mate-rialnimi evidencami in glavnim knjigovodstvom. Tako lahko določene vknjižbe opravi na podlagi prejetih računov s strani dobaviteljev, druge pa na podlagi in-ternih prejemnic materiala, medtem ko se morebitne razlike pojavljajo na kontu 309, 290 ali 224.

Prav tako je pomembno, da pri izbranem načinu knjiženja lahko zagotavlja ra-čunovodske kontrole, ne glede na izbran način knjiženja pa morajo biti rezulta-ti enaki: vrednost zalog, vrednost porabe in drugih prometov v zvezi z zalogami. Različne sisteme in tehnike knjiženja lahko podjetja izberejo tudi zato, ker ima-jo do različne stopnje avtomatiziran proces zajemanja podatkov in ker imajo raz-lično število poslovnih dogodkov v zvezi z zalogami. Tako bo proizvodnja, ki ima v letu dni zgolj npr. 10 poslovnih dogodkov, v zvezi z nabavo zalog uporabila manj pomožnih kontov za nabavo zalog kot podjetje, ki ima teh dogodkov na tisoče, ob tem pa še nekatere od knjigovodskih listin kasnijo s prispetjem v računovodsko obdelavo in je zato potrebno nastaviti več kontrolnih točk ali več pomožnih kon-tov, preko katerih zagotavljamo kontrolo pravilnosti obravnave zalog, da kateri od podatkov ne bi bili izpuščeni, pozabljeni in da bi tisti, ki se ukvarjajo z odločitva-mi o nabavi, imeli prave informacije. V nadaljevanju zato podajamo različne teh-nike knjiženja nabave zalog, vsak pa se odloči za tisto, ki je zanj najprimernejša, ki mu zagotavlja informacije, ki jih potrebuje in ki mu organizira proces zajemanja podatkov na najbolj racionalen in ekonomičen način.

PRIMER 1: Podjetje prejme račun od dobavitelja za nabavo materiala za proizvodno dejavnost.

Nabavna cena znaša 24.000 EUR z obračunanim 20 % davkom na dodano vre-dnost. Podjetje prejme tudi račun za prevoz materiala v višini 1.200 EUR z 20 % DDV. Po podatkih iz materialnega knjigovodstva se je zaloga materiala poveča-la za 22.000 EUR, od tega 20.000 EUR dobavitelj in 2.000 EUR odvisni stroški. Prav tako je pomembno, da pri izbranem načinu knjiženja lahko zagotavlja ra-čunovodske kontrole, ne glede na izbran način knjiženja pa morajo biti rezultati enaki: vrednost zalog, vrednost porabe in drugih prometov v zvezi z zalogami. Različne sisteme in tehnike knjiženja lahko podjetja izberejo tudi zato, ker ima-jo do različne stopnje avtomatiziran proces zajemanja podatkov in ker imajo različno število poslovnih dogodkov v zvezi z zalogami. Tako bo proizvodnja, ki

Sprememba metode vrednotenja

Povezane osebe

februar 2012

Gesla M-O Material


str. 5

M-O/6D

K

D

KD

K

ima v letu dni zgolj npr. 10 poslovnih dogodkov, v zvezi z nabavo zalog uporabi-la manj pomožnih kontov za nabavo zalog kot podjetje, ki ima teh dogodkov na tisoče, ob tem pa še nekatere od knjigovodskih listin kasnijo s prispetjem v raču-novodsko obdelavo in je zato potrebno nastaviti več kontrolnih točk ali več pomo-žnih kontov, preko katerih zagotavljamo kontrolo pravilnosti obravnave zalog, da kateri od podatkov ne bi bili izpuščeni, pozabljeni in da bi tisti, ki se ukvarjajo z odločitvami o nabavi, imeli prave informacije. V nadaljevanju zato podajamo različne tehnike knjiženja nabave zalog, vsak pa se odloči za tisto, ki je zanj naj-primernejša, ki mu zagotavlja informacije, ki jih potrebuje in ki mu organizira proces zajemanja podatkov na najbolj racionalen in ekonomičen način.

Različica 1: Knjiženje na konte nabave po prejetih računih in na zaloge materi-ala po prejemnicah (morebitne razlike na kontu 309)

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro

1. PRAČ Prejeti račun za material fakturna vrednost materiala vstopni davek na dodano vrednost

24.00020.000

4.000300160

220

2. PRAČ Prejeti račun za prevoz fakturna vrednost prevoza vstopni davek na dodano vrednost

1.2001.000

200301160

220

3. PRE Vrednost materiala na zalogi po prejemnici 22.000 310 309

4. TEM Mesečni obračun nabave materiala vrednost po računih dobaviteljev odvisni stroški nabave

21.00020.000

1.000

309300301

5. TEM Poračun razlike na kontu 309 zmanjšanje stroškov materiala

1.0001.000

309(400)

Ta različica je ustrezna, kadar nimamo veliko poslovnih dogodkov in tudi kadar dobaviteljski računi ne kasnijo, tako da lahko vsak prejem tudi sproti ovrednotimo.

Različica 2: Knjiženje na konte nabave in zalog na podlagi podatkov iz materi-alnega knjigovodstva in na obveznosti za nezaračunani material (224), prejeti računi na konto 224


1. PRE Nabava materiala po prejemnici odvisni stroški nabave materiala

20.0002.000

300301

224224

2. PRE Zaloga materiala po prejemnici 22.000 310 309

3. PRAČ Prejeti račun za nabavo materiala fakturna vrednost materiala vstopni davek na dodano vrednost

21.00020.000

1.000224160

220

februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 6

M-O/6


4. PRAČ Prejeti račun za prevoz fakturna vrednost prevoza vstopni davek na dodano vrednost

1.2001.000

200224160

220


1.0001.000

224(400)

Ta različica je primerna za situacije, ko prejem dobaviteljskih računov kasni, zato zalogo obremenimo na podlagi prejemnic, in jo lahko porabljamo v proizvodnji in ovrednotimo stroške porabe (izdelamo kalkulacije), ne da bi čakali prejem vseh zunanjih knjigovodskih listin.

Različica 3: Knjiženje na podlagi podatkov iz materialnega knjigovodstva in na obveznosti za nezaračunani material, prejeti računi na konte zalog


1. PRE Nabava materiala po prejemnici odvisni stroški nabave materiala

20.0002.000

310310

224224

2. PRE Obračun nabave materiala 22.000 224 309

3. PRAČ Prejeti račun za nabavo materiala 21.000 220

fakturna vrednost materiala 20.000 300

odbitni davek na dodano vrednost 1.000 160

4. PRAČ Prejeti račun za prevoz 1.200 220

fakturna vrednost prevoza 1.000 301

odbitni davek na dodano vrednost 200 160


1.0001.000

301(400)

Ta različica je primerna za računalniško podprte poslovne procese, kjer se podat-ki iz naročilnice prenesejo direktno v podatke na prejemnici in se torej nabava obremeni za načrtovane ali pogodbeno dogovorjene zneske, kasneje prejeti raču-ni na vrednost = obračun materiala pa praviloma nimajo vpliva oziroma dajejo na-bavni službi dodatno takojšnjo informacijo o razlikah med naročenim in dejansko zaračunanim. Daje torej neke dodatne informacije za notranje potrebe poročanja, kontrole, naknadne analize.

PRIMER 2: Podjetje prejme račun od tujega dobavitelja iz EU za nabavo materiala.

Fakturna vrednost materiala znaša 50.000 EUR brez obračunanega davka na do-dano vrednost. Podjetje glede na pretekle izkušnje vračuna 3% odvisnih stroškov nabave materiala. Naknadno prejme račun za prevoz in nakladanje materiala v višini 1.920 EUR (neto vrednost znaša 1.600 EUR, DDV znaša 320 EUR). Pod-

februar 2012

Gesla M-O Material


str. 7

M-O/6D

K

D

KD

K

jetje knjiži na konte obračuna nabave materiala po prejetih računih in na zalo-ge materiala po podatkih iz materialnega knjigovodstva. Podjetje obračuna tudi davek na dodano vrednost od pridobitev blaga iz Skupnosti in si prizna vstopni DDV (ima 100% pravico do odbitka). Podjetje v obračunskem obdobju porabi 90% nabavljenega materiala. Konec leta podjetje poračuna saldo na kontu vra-čunanih odvisnih stroškov nabave materiala s stroški.


1. PRAČ Prejeti račun za material iz Skupnosti. Fakturna vrednost materiala obveznost do tujega dobavitelja

50.00050.000

300221

2. TEM Obračun DDV od pridobitev iz Skupnosti 10.000 160 260

3. PRE Vračunani odvisni stroški nabave materiala 1.500 301 290

4. PRE Zaloga materiala v skladišču 51.500 310 309

5. PRAČ Prejeti račun za nakladanje in prevoz fakturna vrednost odvisnih stroškov vstopni davek na dodano vrednost

1.9201.600

320290160

220

6. TEM Obračun porabe materiala 46.350 400 310

7. TEM Uskladitev stroškov materiala 100 400 290

PRIMER 3: Razbitje materiala

V gostinskem podjetju je pri skladiščenju prišlo do razbitja enega zaboja alkohol-nih pijač po nabavni vrednosti 25 EUR. Podjetje naredi zapisnik in knjiži razbitje, ki ne presega normalnega v skladu s pravilnikom strokovnega združenja.


1. TEM Razbitje materiala po zapisniku 25,00 405 310

PRIMER 4: Vračunavanje predvidenega kala med letom in knjiženje rednega popisa zalog

Podjetje med letom vračunava predvideni kalo v višini 100 EUR mesečno. Popisna komisija v podjetju konec poslovnega leta popiše zaloge materiala po skladiščih in vrstah zalog in ugotovi naslednje:1. v skladišču 1 ugotovi primanjkljaj materiala v vrednosti 2.000 EUR (med le-

tom je vračunalo normalni kalo v višini 1.200 EUR);2. v skladišču 2 ugotovi presežek materiala v vrednosti 600 EUR;3. v skladišču 3 ugotovi zalogo materiala, ki ni več uporaben v proizvodnem

procesu v vrednosti 1.000 EUR in predlaga odprodajo tega materiala po zni-žani ceni,

4. v skladišču 4 ugotovi primanjkljaj materiala v vrednosti 400 EUR, za katere-ga obremeni odgovorno osebo in obračuna DDV od knjigovodske vrednosti.

februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 8

M-O/6


1. TEM 1 Vračunani strošek kala - 1. mesec 100 405 290

2. … …

3. TEM 12 Vračunani strošek kala – 12. mesec 100 405 290

4. INV 1 Inventurni primanjkljaj v skladišču 1 davčno priznani primanjkljaj davčno nepriznani primanjkljaj davek na dodano vrednost

2.0001.200

800160

290405-D480-D

310

260

5. INV 2 Inventurni presežek v skladišču 2 600 (310)(405)

6. INV 3 Neuporaben material v skladišču 3 1.000 310-N 310

7. INV 4 Inventurni primanjkljaj v skladišču 4 druge kratkoročne terjatve poslovni prihodki obračunan davek na dodano vrednost

400480400

80

405165

310

760260

Analitični konto 405-D predstavlja konto, kamor podjetje knjiži del davčno nepri-znanega primanjkljaja, ki presega normalnega. Konto 310-N pa je analitični konto, kjer podjetje ločeno izkazuje zalogo neuporabnega materiala do njegove odprodaje.

Uporaba Pravilnika o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, raz-bitje in okvara) v gostinstvu

Podjetje Gostinec d.o.o. med letom sproti na podlagi zapisnikov knjiži dejanski kalo, razsip, razbitje in okvaro blaga, konec leta pa opravi kontrolo knjižene iz-gube in uničenja blaga na podlagi Pravilnika o stopnjah običajnega odpisa bla-ga (kalo, razsip, razbitje in okvara). S tem pravilnikom se določa višina odpisa, ki se šteje v gostinski dejavnosti za običajnega ter zato predstavlja redni strošek poslovanja. Odpis blaga do višine, določene s tem pravilnikom, se šteje za odpis, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost. Od odpisa pa, ki presega odpis, izračunan na podlagi stopenj iz tega pravilnika, se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost. Izguba oziroma uničenje blaga se ugotavlja:

neposredno po nastanku izgube ali uničenja blaga, z izrednim popisom blaga v obratu ali skladišču, z rednim letnim popisom blaga.

O ugotovljeni izgubi oziroma uničenju blaga se obvezno sestavi zapisnik.

Ob običajnih pogojih poslovanja ter ob skrbnem in strokovnem ravnanju z bla-gom se v gostinstvu šteje kot običajen odpis blaga (kalo, razsip, razbitje ali okvara), odpis blaga, izračunan od nabavne vrednosti v obračunski dobi pro-danega blaga (na to določilo moramo biti posebej pozorni, ker večina tovrstnih pravilnikov ima osnovo določeno na podlagi v obračunski dobi nabavljenega bla-ga) po naslednjih stopnjah:

februar 2012

Gesla M-O Material


str. 9

M-O/6D

K

D

KD

K

A) Živilski izdelki:

1. sadje in zelenjava 5,00

2. meso, mesni in mlečni izdelki, mleko, jajca ter izdelki rastlinskega izvora, ki imajo podobne lastnosti kot mesni in mlečni izdelki

2,00

3. ribe, lignji, sipe, morski sadeži (sveži in zmrznjeni) razen embaliranih 3,00

4. pekovski in slaščičarski izdelki 4,00

5. ostali embalirani živilski izdelI 0,50

B) Embalaža (vračljiva):

– steklena 0,50

– ostala 0,25

C) Drugi izdelki široke porabe:

– lomljivi izdelki (izdelki iz stekla, kozarci, steklenice, vrči, lučke in podobno) 2,50

– plastični, keramični ali porcelanski izdelki za gostinstvo 1,00

– ostali drobni inventar (pribor, kuhinjski in strežni inventar) 0,50

Podjetje Gostinec d.o.o. je tako med letom na podlagi zapisnikov knjižilo: razlitje 150 litrov mleka, ki se je razlilo v skladišču, v znesku 100,00 EUR, zaradi okvare zamrzovalnega sistema uničenje mesa v znesku 900,00 EUR, stranke so po nesreči razbile kozarce in vrče v znesku 300,00 EUR v celotnem letu je zgnilo za 1.400,00 EUR sadja in zelenjave, potekel je rok trajanja pijačam v steklenicah v skupnem znesku 160,00 EUR.

Podjetje v skladu s svojimi internimi akti opravi redni letni popis blaga na dan 01.12.2008 in ugotovi naslednje:

manjko jedilnega pribora v znesku 150,00 eur.

Da lahko podjetje ugotavlja dovoljeni odpis blaga, mora vso blago, ki ga nabavlja, razvrstiti v skupine glede na različne stopnje običajnega odpisa blaga. Le tako lah-ko konec leta z ustreznim izpisom iz materialnih evidenc zagotovi kontrolo dovo-ljenega odpisa blaga. Nabavna vrednost prodanega blaga v obračunskem obdobju od 01.01.08 do 31.12.08 znaša:1. sadje in zelenjava 27.000,00 EUR2. meso, mesni in mlečni izdelki, mleko, jajca, itd. 80.000,00 EUR,3. ostali embalirani živilski izdelki 40.000,00 EUR,4. lomljivi izdelki (izdelki iz stekla: kozarci, steklenice, vrči, lučke, ipd.) 7.000,00 EUR,5. ostali drobni inventar (pribor, kuhinjski in strežni inventar) 15.000, EUR.

Kontrola odpisa blaga glede na dovoljeno višino v skladu s Pravilnikom o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara) v gostinstvu:

februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 10

M-O/6

Skupina blaga Osnova za izračun

Max stopnja v %

Dovoljeni dejanski kalo

Presežni dejanski kalo

1. Sadje in zelenjava 27.000,00 5,00 1.350,00 50,00

2. Meso, mleko,… 80.000,00 2,00 1.000,00

3. Ostali embalirani živilski izdelki

40.000,00

0,50

160,00

4. Lomljivi izdelki 7.000,00 2,50 175,00 125,00

5. Ostali drobni inventar

15.000,00

0,50

150,00*

Opomba: Pri inventuri ugotovljen manjko jedilnega pribora ne more biti davčno priznan strošek, ker podjetje ne ve, zakaj je nastal in o tem ne more sestaviti zapi-snika (lahko je bil na primer ukraden, kar pa se ne šteje za davčno priznane od-hodke in je od tega potrebno obračunati DDV v skladu s 7. členom ZDDV-1).

Pavšalno nadomestilo

Podjetje, ki se ukvarja z rejo živali, nabavi koruzo od kmeta, ki ima dovoljenje za pavšalno nadomestilo. Cena odkupa koruze znaša neto 3.000,00 EUR ter pavšal-no nadomestilo 240,00 EUR (8 %).

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Kratkoročne obveznosti do dobavitelja 3.240,00 220

zaračunana vrednost materiala odbitni DDV (pavšalno nadomestilo)

3.000,00240,00

300160

2. TEM Obračun nabavne vrednosti materiala 3.000,00 310 309

Nabava in takojšnja poraba

Podjetje, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu, nabavi material za do-ločen objekt, ki gre v takojšnjo porabo in se ne zadržuje v zalogi. Prejeti račun za gradbeni material znaša 2.400,00 EUR z obračunanim 20% DDV.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Kratkoročne obveznosti do dobavitelja 2.400,00 220

zaračunana vrednost materiala odbitni 20% DDV

2.000,00400,00

400-SN160

Opomba: Podjetje mora zagotoviti evidence o namenski porabi materiala, kar lahko stori tudi s pomočjo knjiženja na stroškovna mesta in nosilce. Konto 400-SN pomeni knjiženje na stroške materiala in stroškovni nosilec, ki označuje objekt, na katerem je bil material porabljen.

Gesla M-O Material


str. 11

M-O/6D

K

D

KD

K

oktober 2012

Material na poti

Podjetje nabavi material pri tujem dobavitelju v Skupnosti in ga samo prevzame na sedežu dobavitelja. Račun za material znaša 25.000,00 EUR. Prevozni stroški za material znašajo 720,00 EUR z obračunanim 20% DDV. Podjetje prevzame ma-terial v skladišče po treh dneh od prevzema pri dobavitelju v tujini.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Nabava materiala pri tujem dobavitelju znotraj Skupnosti 25.000,00 300 221

obračun DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti 5.000,00 160 2602. TEM Zaloge materiala na poti 25.000,00 312 3093. PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga, obveznost do dobavitelja 720,00 220

zaračunana vrednost prevoza odbitni 20% DDV

600,00120,00

301160

4. TEM Prevzem materiala v skladišče 25.600,00 310 material na poti 25.000,00 312 odvisni stroški nabave materiala 600,00 309

Za izgube blaga na poti glejte geslo M-O/7 Odškodnina.

Material pri kooperantih

Podjetje je poslalo material v dodelavo h kooperantu. Nabavna vrednost mate-riala v skladišču znaša 30.000,00 EUR. Kooperant je izdal račun za storitve do-delave v znesku 9.600,00 EUR z obračunanim 20% DDV (neto vrednost znaša 8.000,00 EUR, 20% DDV znaša 1.600,00 EUR).

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Prenos v dodelavo h kooperantu 30.000,00 316 3102. PRAČ Prejeti račun od kooperanta za storitve dodelave 9.600,00 220

vrednost storitve dodelave odbitni 20% DDV

8.000,001.600,00

316160

3. TEM Vrnjen material iz dodelave v skladišče 38.000,00 310 316

Nabava materiala, ki se pošlje direktno h kooperantu

Podjetje je nabavilo material pri tujem dobavitelju znotraj Skupnosti in ga posla-lo direktno h kooperantu v dodelavo. Prejeti račun od tujega dobavitelja znaša 30.000,00 EUR.

Različica 1: Kooperant je v Sloveniji. Po končani dodelavi izda račun za 4.800,00 EUR z obračunanim 20% DDV.

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 12

M-O/6

oktober 2012

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Kratkoročne obveznosti do tujega dobavitelja

obračun DDV od pridobitev blaga znotraj skupnosti in odbitni DDV

30.000,00

6.000,00

300

160

221

2602. TEM Zaloge materiala v dodelavi 30.000,00 316 3093. PRAČ Prejeti račun od kooperanta za dodelavo materiala

vrednost storitve kooperanta odbitni 20% DDV

4.800,004.000,00

800,00316160

220

4. TEM Zaloge materiala v skladišču 34.000,00 310 316

Različica 2: Kooperant je v tujini (znotraj Skupnosti). Znesek računa za storitve dodelave znaša 4.000,00 EUR (brez obračunanega tujega DDV).

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Kratkoročne obveznosti do tujega dobavitelja 30.000,00 300 221

obračun DDV od pridobitev blaga znotraj skupnosti in odbitni DDV

6.000,00

160

260

2. TEM Zaloge materiala v dodelavi 30.000,00 316 3093. PRAČ Prejeti račun od tujega kooperanta za dodelavo materiala 4.000,00 316 221

obračun DDV od storitev na premičninah in odbitni DDV 800,00 160 2604. TEM Zaloge materiala v skladišču 34.000,00 310 316

Opomba: Podjetje mora za namene DDV voditi posebno evidenco o gibanju ma-teriala znotraj EU, ko gre za pošiljanje v drugo državo članico na dodelavo, pre-delavo in podobno.

Prodaja materiala

Podjetju je na zalogi ostal material, ki ga več ne potrebuje v svojem proizvodnem procesu. Nabavna vrednost materiala na zalogi znaša 7.000,00 EUR, podjetje pa ga uspe prodati za 4.800,00 EUR z obračunanim 20% DDV.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. IRAČ Kratkoročne terjatve do kupca 4.800,00 120

prihodki od prodaje materiala obračunani 20% DDV

4.000,00800,00

762260

2. TEM Zmanjšanje zaloge materiala 7.000,00 702 310

februar 2012

Gesla M-O Material


str. 13

M-O/6D

K

D

KD

K

Vračilo materiala dobavitelju

Po dogovoru lahko podjetje neporabljeni material vrne dobavitelju, ta pa mu za vrnjen material izda dobropis.

Različica 1: Podjetje vrne domačemu dobavitelju za 5.000,00 EUR neporablje-nega materiala brez obračunanega DDV (znesek 20% DDV znaša 1.000,00 EUR).

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Zmanjšanje obveznosti do dobavitelja za prejeti dobropis 6.000,00 (220)

zmanjšanje zaloge materiala v skladišču 5.000,00 (310) popravek odbitka 20% DDV 1.000,00 (160)

Različica 2: Podjetje vrne tujemu dobavitelju iz Skupnosti neporabljeni material v vrednosti 5.000,00 EUR.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Zmanjšanje zaloge materiala in obveznosti do tujega dobavitelja

za prejeti dobropis

6.000,00

(310)

(221) zmanjšanje odbitka DDV in obračunanega 20% DDV 1.000,00 (160) (260)

Prenosi med skladišči

Primer 1: Podjetje, ki ima več lokacijsko ločenih skladišč, prenese material po nabavni vrednosti 3.500,00 EUR iz enega skladišča v drugega.

Različica 1: Premik med skladišči se knjiži tudi v glavno knjigo (analitični konti za posamezna skladišča)

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Podjetje na podlagi medskladiščnice knjiži premik materiala

iz enega skladišča v drugega

3.500,00(310-A)

310-B

Različica 2: Premik med skladišči se opravi samo v materialnem knjigovodstvu, v glavni knjigi pa ne, ker je celotna zaloga materiala knjižena zbirno na kontu 310.

Primer 2: Podjetje prenese blago iz lastne prodajalne v skladišče materiala za porabo v proizvodnji. Zaloga prenesenega blaga iz lastne prodajalne v skladišče materiala znaša 2.800,00 EUR po nabavni vrednosti.

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Podjetje na podlagi medskladiščnice knjiži premik blaga iz lastne

prodajalne v skladišče materiala.

2.800,00(663)

310

februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 14

M-O/6

Analitične evidence pri materialu

Analitične evidence oziroma pomožne poslovne knjige dopolnjujejo konte glav-ne knjige in zagotavljajo podrobne podatke o stanjih in gibanju posameznih enot materiala po količini in vrednosti. Takšne evidence imenujemo tudi materialne kartice.

Analitične evidence materiala je treba najmanj na dan bilance stanja in inventur-nega popisa materiala uskladiti s konti zalog v glavni knjigi. Vsekakor pa je pripo-ročljivo sprotno oziroma vsaj mesečno usklajevanje stanj. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti vrednostno kontrolo prejemnic materiala v skladišče s konti glavne knji-ge za nabavo materiala, da ne prihaja do različnega upoštevanja popustov, odvisnih stroškov nabave materiala in podobno. Seštevek analitičnih kartic posameznih materialov mora biti enak zalogi na določenem skladišču. Vsota vseh skladišč pa mora biti enaka stanju na kontu glavne knjige.

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stro-ški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh koli-čin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

Kakšna je razlika med metodami vrednotenja zalog materiala in katera metoda je za podjetje najboljša?

Za metodo zaporednih cen, za katero pogosto uporabljamo angleško kratico fifo (first in - first out, oziroma slovensko prvi v zalogo – prvi iz zaloge) velja, da se zaloge prenašajo med stroške po časovnem zaporedju tako, kot so bile nabavlje-ne, torej najprej se porabljajo najstarejše zaloge. Pri tem so zaloge na bilančni pre-sečni dan ovrednotene po zadnjih nabavnih cenah. V obdobjih, ko nabavne cene materiala naraščajo, so zaloge vrednotene po najvišjih cenah, stroški oziroma od-hodki pa po nižjih. Pri metodi drsečih povprečnih cen se cena enote na zalogi izračunava iz vrednosti in količine zaloge. V primeru rasti nabavnih cen so pri tej metodi zaloge praviloma ovrednotene najnižje, stroški oziroma odhodki pa naj-višje. Metoda tehtanih povprečnih cen pa za vrednotenje zalog uporablja podatke celotnega poslovnega obdobja in tako so zaloge konec leta ovrednotene po pov-prečni letni nabavni vrednosti, prav tako pa tudi stroški oziroma odhodki.

Podatki o gibanju materiala v skladišču za mesec januar 2009 so naslednji:

Zap.št. Sprememba Datum Količina Cena/kos1. Začetno stanje 1. 1. 2009 100 kosov 100,00 eur2. Nabava 6. 1. 2009 50 kosov 120,00 eur3. Nabava 12. 1. 2009 50 kosov 140,00 eur4. Poraba 14. 1. 2009 120 kosov ?

Namen

Usklajevanje

Metode vrednotenja

februar 2012

Gesla M-O Material


str. 15

M-O/6D

K

D

KD

K

Zap.št. Sprememba Datum Količina Cena/kos5. Nabava 22. 1. 2009 100 kosov 160,00 eur6. Poraba 30. 1. 2009 100 kosov ?

Prikaz izračuna porabe in gibanja zalog po različnih metodah vrednotenja:

1. Metoda zaporednih cen (fifo)

Datum Sprememba Količina v kosih Cena/kos Vrednost v EURPrejem Poraba Zaloga V breme V dobro Saldo

1. 1. Začetno stanje 100 100,00 10.000,00 6. 1. Nabava 50 150 120,00 6.000.00 16.000,00

12. 1. Nabava 50 200 140,00 7.000,00 23.000,0014. 1 Poraba 100 100 100,00 10.000,0014. 1. Poraba 20 80 120,00 2.400,00 10.600,0022. 1. Nabava 100 180 160,00 16.000,00 26.600,0030. 1. Poraba 30 150 120,00 3.600,00

30. 1. Poraba 50 100 140,00 7.000,0030. 1. Poraba 20 80 160,00 3.200,00 12.800,00

Skupaj 26.200,00 12.800,00Stroški Zaloga

Pri metodi zaporednih cen pripišemo vsaki nabavljeni enoti materiala svojo na-bavno ceno in ob porabi se z vrednostnega vidika material porablja po vrsti, kot je bil nabavljen. Tako je lahko določena količina porabljenega materiala ovrednotena po različnih nabavnih cenah.

2. Metoda drsečih povprečnih cen


1. 1. Začetno stanje 100 100,00 10.000,00 6. 1. Nabava 50 150 120,00 6.000,00 16.000,0012. 1. Nabava 50 200 140,00 7.000,00 23.000,0014. 1 Poraba 120 80 115,00 13.800,00 9.200,0022. 1. Nabava 100 180 160,00 16.000,00 25.200,0030. 1. Poraba 100 80 140,00 14.000,00 11.200,00


februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 16

M-O/6

Pri metodi drsečih povprečnih cen se vrednost porabljenega materiala izračuna tako, da se vrednost zaloge deli s količino materiala na zalogi.

Cena : kos = 23.000,00 : 200 kosov = 115,00 EUR/kosVrednost porabe = 115,00 EUR : kos × 120 kosov = 13.800,00 EUR

Cena : kos = 25.200,00 : 180 kosov = 140,00 EUR/kosVrednost porabe = 140,00 EUR: kos × 100 kosov = 14.000,00 EUR

3.a Metoda tehtanih povprečnih cen – napačno


1. 1. Začetno stanje 100 100,00 10.000,00 6. 1. Nabava 50 150 120,00 6.000,00 16.000,0012. 1. Nabava 50 200 140,00 7.000,00 23.000,0014. 1 Poraba 120 80 115,00 13.800,00 9.200,0022. 1. Nabava 100 180 160,00 16.000,00 25.200,0030. 1. Poraba 100 80 130,00 13.000,00 12.200,00


Pri metodi tehtanih povprečnih cen se vrednost porabljenega materiala izračuna tako, da se sešteje vrednost začetnih zalog in vseh nabav v določenem obdobju (obi-čajno mesecu), ter se deli s količino začetnih zalog in vseh nabav v tem obdboju.

Cena : kos = (10.000,00 + 6.000,00 + 7.000,00) : (100 + 50 + 50) = = 23.000,00 : 200 kosov = 115,00 EUR : kosVrednost porabe = 115,00 EUR: kos × 120 kosov = 13.800,00 EUR

Cena : kos = (10.000,00 + 6.000,00 + 7.000,00 + 16.000,00) : (100 + 50 + 50 + 100) = = 39.000,00 : 300 kosov = 130,00 EUR : kosVrednost porabe = 130,00 EUR : kos × 100 kosov = 13.000,00 EUR

Zakaj je takšen izračun napačen?

Če bi porabili vso zalogo, torej tudi 80 kosov po ceni 130,00 EUR/kos, kar skupaj znese 10.400,00 EUR, bi vrednost zaloge še vedno znašala 1.800,00 EUR, čeprav bi bila količinsko zaloga enaka nič. Do te razlike pride, ker se pri izračunu nabavne vrednosti porabljenega materiala upoštevajo vse nabavljene količine do trenutka obračuna porabe, ne glede na to, ali so še na zalogi ali ne. Da se izognemo temu problemu, moramo vso porabo v določenem obdobju (na primer mesečno) obra-čunati po nabavni vrednosti, ki je izračunana na podlagi vseh nabav v tem istem obdobju. Ta obračun tako ne omogoča pravilnega sprotnega spremljanja vredno-

Poraba 14. 1.

Poraba 30. 1.

Poraba 14. 1.

Poraba 30. 1.

februar 2012

Gesla M-O Material


str. 17

M-O/6D

K

D

KD

K

sti zalog, ker, kot smo videli v primeru, pridemo do napačnega izračuna. Lahko pa ga na primer kombiniramo z metodo stalnih cen ali da zaloge znotraj obdobja vodimo le količinsko in delamo vrednostne obračune po poteku obdobja za nazaj.

3.b Metoda tehtanih povprečnih cen – PRAVILNO


01.01. Začetno stanje 100 100 100,00 10.000,00 10.000,0006.01. Nabava 50 150 120,00 6.000,00 16.000,0012.01. Nabava 50 200 140,00 7.000,00 23.000,0014.01 Poraba 120 80 130,00 15.600,00 7.400,0022.01. Nabava 100 180 160,00 16.000,00 23.400,0030.01. Poraba 100 80 130,00 13.000,00 10.400,00

Skupaj 300 28.600,00 39.000,00 10.400,00Stroški Zaloga

Pravilno obračunana poraba materiala po metodi tehtanih povprečnih cen je, da vso porabo znotraj obdobja ovrednotimo po enaki povprečni ceni, ki jo izraču-namo tako, da celotno nabavno vrednost vključno z začetno vrednostjo zalog, ki znaša 39.000,00 EUR, delimo s celotno nabavljeno količino, vključno z začetnimi zalogami, torej 300 kosov. Tehtana povprečna cena tako znaša 130,00 EUR/kos in končna zaloga (80 kosov × 130,00 EUR/kos) 10.400,00 EUR.

Kot smo že zapisali, pri stalnih cenah ne gre za posebno metodo vrednotenja, tem-več za pripomoček pri vodenju materialnih evidenc in kalkulacij. Da se podjetje izogne težavam zaradi nihanja nabavnih cen materiala, ki ob sami dobavi pogosto niso znane, ker računi prihajajo z zamikom, si za namene vodenja materialnih evi-denc določi stalne cene. Kadar podjetje uporablja stalne cene materiala, se pri po-rabi obračuna ustrezni del odmikov, stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi.

Podjetje je na dan 1. 1. 2009 določilo novo stalno ceno v višini 130,00 EUR (prej-šnja je bila 100,00 EUR) in preračunalo zaloge na novo vrednost. 1. 1. 2009 je bilo na zalogi 100 kosov materiala. Nato je nabavilo še 50 kosov po nabavni ceni 110,00 EUR za kos (splošna stopnja DDV) in še 50 kosov po nabavni ceni 120,00 EUR za kos. Nato je podjetje porabilo 80 kosov materiala po stalni ceni 130,00 EUR za kos in obračunalo odmik od stalne cene.

Stalne cene

februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 18

M-O/6

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. TEM Preračun zalog materiala na novo (višjo) stalno ceno 3.000,00 310

(319)2. PRAČ Prejeti račun za 50 kosov materiala po 110,00 EUR za kos,

obveznost do dobavitelja

6.600,00

220 nabava materiala po stalnih cenah odbitni 20% DDV odmik od stalne cene

6.500,001.100,001.000,00

310160

(319)3. PRAČ Prejeti račun za 50 kosov materiala po 120,00 EUR za kos,

obveznost do dobavitelja

7.200,00

220 nabava materiala po stalnih cenah odbitni 20% DDV odmik od stalne cene

6.500,001.200,00

500,00

310160

(319)4. TEM Obračun porabe 80 kosov po stalnih cenah 10.400,00 400 3105. TEM Odmik od stalne cene pri porabi 1.200,00 (400)

319

Prodaja odpadnega materiala

Pogosto se dogaja, da material, ki za podjetje predstavlja odpadek, podjetje še lahko proda in zanj nekaj iztrži. Določen odpadni material predstavlja celo neza-nemarljive vrednosti, pri čemer za dobave odpadkov, ostankov in rabljenega ma-teriala iz Priloge III a, ki je priloga ZDDV-1, od 01.01.2010 naprej velja obrnjena davčna obveznost pri obračunu davka na dodano vrednost v skladu s 76.a členom ZDDV-1.

Podjetju pri proizvodnji ostanejo odpadki iz železa, ki jih proda in zanje izda ra-čun v vrednosti 1.500,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo, da gre za obr-njeno davčno obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1, pri čemer davčna osnova znaša 1.500,00 EUR, davčna stopnja 20% in DDV 300,00 EUR). Nabavna vrednost odpadnega materiala po materialnih evidencah znaša 900,00 EUR.

Knjiženje pri prodajalcu odpadnega materiala:

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. IRAČ Prodaja odpadnega materiala – kratkoročne terjatve do kupca

in prihodki od prodaje materiala.

1.500,00

120

7622. TEM Prenos odpadnega materiala iz konta nedokončane proizvodnje

na konto proizvodov v lastnem skladišču - odpadki 900,00 630-O 6003. TEM Nabavna vrednost prodanega odpadnega materiala 900,00 700 630-O

Knjiženje pri kupcu odpadnega materiala:

Št. Dok. Besedilo Znesek V breme V dobro1. PRAČ Nakup odpadnega materiala – surovine

samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV-11.500,00

300,00300 160

220260

februar 2012

Gesla M-O Material


str. 19

M-O/6D

K

D

KD

K

Uporabljeni konti:165 – Ostale kratkoročne terjatve290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki300 – Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev301 – Odvisni stroški nabave surovin in materiala302 – Carina in druge uvozne davščine od surovin in materiala309 – Obračun nabave surovin in materiala310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču312 – Zaloge surovin in materiala na poti316 – Zaloge surovin in materiala v dodelavi in predelavi319 – Odmiki od cen zalog surovin in materiala400 – Stroški materiala405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih

popisnih razlik480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu

februar 2012

D

K

D

KD

K

Gesla M-O Material


str. 20

M-O/6

M-O/6 Materialimg.dashofer.sk/cif_si/emailing/2013/ONBKAZ/M-O_6_Material.pdf · Gesla M-O Material...

Documents

Transcript of M-O/6 Materialimg.dashofer.sk/cif_si/emailing/2013/ONBKAZ/M-O_6_Material.pdf · Gesla M-O Material...